\frni»a plačana ▼ gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
67.
kos.
V LJUBLJANI, dne 19. avgusta 1933.
Letnik
IV.
VSEBINA: 431. Pravilnik o opravljanju državnega izpita za pooblaščene inženjerje gradbene, strojne, elektrostrojne, ladijske stroke in arhitekte.
432. Pravilnik o gradbenih predpisih za sela, ki so'v neposredni bližini mest in trgov.
433. Objave banske uprave o pobiranju trošarin v 1. 1933.
434. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
431.
Na osnovi § 37. zakona o ustroju ministrstva za gradbe in njegove zunanje službe z dne 16. januarja 1930., členov 1., 2. in 11. začasne uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih in v zvezi s § 40. zakona o obrtih z dne 7. novembra 1931. predpisujem
pravilnik
o opravljanju državnega izpita za pooblaščene inženjerje gradbene, strojne, elektrostrojne, ladijske stroke in arhitekte.*
Namen opravljanja izpita.
Člen 1.
Izpit se opravlja, da se pridobi pravica za samo-stalno poslovanje v poedinih panogah inženjerske stroke.
Z izpitom se ocenja kandidatova sposobnost za izvrševanje javne inženjerske prakse in ima potemtakem izpit praktični značaj, pri katerem mora pokazati kandidat izobrazbo za uporabo teoretskega znanja in izkustvo, pridobljeno po dveletnem praktičnem delu, kakor tudi potrebno poznavanje zakonskih predpisov v administraciji.
Pravica, opravljati izpit.
Člen 2.
Pravico, opravljati izpit, imajo samo naši državljani, ki so dovršili pri nas ali v inozemstvu tehniško fakulteto ali drugo tehniško šolo z veljavo tehniške fakultete m dobili diplomo za inženjerja ali arhitekta.
Ta pravica se pridobi z dveletno prakso po diplomi Pri tehniških delih v naši državi ali v inozemstvu, in to:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
o-	julija 1933., št. 152/XLII/437.
v državni, banovinski ali občinski službi; pri pooblaščenem inženjerju ali arhitektu; pri napravi, v pisarni ali podjetju, ki ga vodi pooblaščen inženjer ali arhitekt.
Kandidat mora imeti dovršeni dve leti praktičnega dela na dan, ko prejme temo za domačo nalogo po členu 12. pravilnika.
Čas, prebit za šolanja pi*i praktičnem delu, kakor tudi čas, prebit na odsluževanju kadrskega roka v vojski, se ne upošteva.
Stroke, ki jih obseza državni izpit za pooblaščene inženjerje in arhitekte.
Člen 3.
Državni izpit za pooblaščene inženjerje in arhitekte (v nadaljnjem besedilu: državni izpit) pri ministrstvu za gradbe obseza:
1. izpit za gradbene inženjerje;
2. izpit za strojne inženjerje;
3. izpit za elektrostrojne inženjerje;
4. izpit za ladijske inženjerje;
5. izpit za arhitekte.
Kandidati smejo opravljati izpit samo iz tiste stroke, za katero so pridobili teoretsko. izobrazbo in prejeli diplomo za inženjerja ali arhitekta.
Vrste izpita.
Člen 4.
Kandidati za opravljanje državnega izpita opravljajo pismeni in ustni izpit.
Pismeni izpit je sestavljen iz domače obdelave naloge, eventualno tudi iz dela ob kontroli po členu 20. pravilnika.
Gradbeni inženjerji lahko dobe nalogo po izberi iz cest, mostov, železnic ali hidrotehnike.
Strojni, elektrostrojui in ladijski inženjerji' lahko dobe nalogo po zberi iz predmetov svoje stroke.
Arhitekti lahko dobe nalogo iz javnih ali privatnih gradb.
Obdelava dane naloge mora obsezati izdelavo načrtov, detajlov in skic; statičnega izračuna; tehniškega
poročila, izmer, analize een in proračuna; občnih in tehniških pogojev za izvrševanje del glede ha tehniške in zakonske predpise.
Ustni izpit je sestavljen iz obrambe domače naloge, vprašanj iz strokovnih predmetov, tehniške in občne administracije po programu, določenem v členu 5. pravilnika.
Vprašanja morajo biti tako zastavljena, da pokaže kandidat poleg praktične tudi teoretsko izobrazbo za •vojo stroko.
Program izpita.
Clen 5.
1.	Za gradbene inženjerje:
A. Strokovni del.
1. Ceste in mestne ulice: trasiranje, komercialno in tehniško; variante in pi imerjanje tras; razpored in prenos izkopine; spodnji in zgornji ustroj; predori; poznavanje gradbenih strojev, materiala, tipov in norm.
2. Mostovi: leseni, kameni, železni, betonski in iz armiranega betona, cestni in železniški; strešne konstrukcije; fundiranje inženjerskih gradb; poznavanje gradbenih strojev, materiala, tipov in norm.
3. Železnice: komercialno in tehniško trasiranje; variante in primerjanje tras; razpored in prenos izkopine; spodnji in zgornji ustroj; postajne naprave, postajne'pot-niške in postranske zgradbe, skladišča, vodne postaje, kurilnice in delavnice; poznavanje gradbenih strojev, materiala, tipov in norm.
4. Hidrotehnika: uravnavanje rek, rečic in potokov; kanaliziranje rek in izdelava plovnih kanalov; oskrba z vodo in kanalizacija, gradnja rečnih in morskih pristanišč in ladjenic (dokov) za gradnjo in popravilo ladij; nabrežij, pristaniških nasipov (molov) ter luških in sve-tilniških gradbenih objektov; ukoriščanje vodnih sil; jezovi in dolinske zagrade, poznavanje gradbenih strojev, materiala, tipov in norm.
B. Tehniška občna administracija.
1. Ustava kraljevine Jugoslavije z dne 3. septembra 1931.
2. Zakon o ureditvi vrhovne državne uprave.
3. Zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na' upravna območja.
4. Zakon o občnem upravnem postopku.
5. Zakon o banski upravi.
6. Zakon o ustroju ministrstva za gradbe in njegove zunanje službe.
7. Zakon o uradnikih.
8. Zakon o državnem računovodstvu in pravilnik o njegovem izvrševanju.
9. Zakon o obrtih.
10. Zakon o zavarovanju delavcev.
11. Zakon o razlaščanju.
12. Gradbeni zakon.
13. Zakon o državnih cestah.
14. Zakon o samoupravnih cestah.
15. Zakon o železnicah javnega prometa.
16. Zakon o vodah in njihovi uporabi.
17. Zakon o ustanavljanju vodnih zadrug.
18. Zakon o ukoriščanju vodnih sil.
19. Uredba o vzdrževanju državnih cest, mostov in propustov (»Službene novine« št. 128/1919.).
20. Uredba o zaščiti javnih cest in prometa na njih (»Službene novine« št. 139/1929.).
21. Uredba o službenih razmerjih državnih cestnih nadzornikov in o službenih državnih cestarjev.
22. Začasna uredba o ustanovitvi inženjerskih zbornic in začasna uredba o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih (»Službene iiovine« št. 245/1924.).
23. Pravilnik za izvrševanje gradbenih del v režiji (»Službene novine« št. 64/1931.).:
24. Pravilnik o kolavdiranju in superkolavdiranju gradbenih poslov (»Službene novine« št. 78/1931.).
25. Pravilnik za izdelavo regulacijskih načrtov (»Službene novine« št. 152/1932.).
26. Splošna navodila za izdelavo uredbe o izvajanju regulacijskega načrta in gradbenega pravilnika (»Službene novine« št. 170/1932.).
Razen tega morajo poznati kandidati voditev vložnega zapisnika, registra in kontrolnika, inventarja kakor tudi vseh drugih spisov in knjig v tehniški administraciji; sestavljanje zapisnika o licitaciji, zapisnika o kolavdiranju in superkolavdiranju, računa za manj opravljena dela (račun manjka), računa za več opravljena dela (račun viška), končnega obračuna in odstopnega pisma.
2. Za strojne inženjerje:
A. Strokovni del.
1. Pogonski sttoji: hidravliški motorji, parni stroji in parne turbine, stroji z notranjim zgorevanjem, parni kotli; teorija, konstrukcija in naprave.
2. Delovni stroji: gradbeni stroji, orodni stroji, stroji za transport trdih, tekočih in plinastih teles (dvigala, črpalke, puhala, ventilatorji, kompresorji, trebil-nice [bagri] itd.); teorija, konstrukcija in uporaba.
3. Prometno strojništvo: lokomotive, zalogovniki, potniški in tovorni vozovi; teprija in konstrukcija. Želez-niško-strojne naprave: delavnice, kurilnice, vodne postaje; organizacija.
4. Aerotehnika: teorija dinamičnega letenja, aero-planskih motorjev in vijakov, konstrukcija aeroplanov, tovarne za izdelavo in popravilo aeroplanov in aero-planskih motorjev; organizacija.
5. Sistemi parnega, vodnega in zračnega ogrevanja in prezračevanja; parne kuhinje, parne pralnice in pe-karnice.
6. Tvorniške naprave, tehniška in delovna organizacija; poznavanje materiala za strojne konstrukcije in strojev za preizkušanje.
7. Elektrotehnika: osnovni pojmi iz električnih strojev, uporaba vseh vrst hidravliških, parnih in eksplozijskih strojev pri električnih centralah; električni stroji v tvorniških napravah.
3. Za elektro-inženjerje:
A.	Strokovni del.
1.	Električni stroji: dinamski stroji in elektromotorji istosmernega in izmeničnega toka; transformatorji, aparati, instrumenti in akumulatorji; vrste in karakteristike električnih central in določanje njih zmogljivosti; prenos električne energije na daljavo; mestna omrežja, električna kanalizacija in frakcija.
2. Konstrukcija: električnih strojev in aparatur; poznavanje in preizkušanje materiala za elektrostrojne konstrukcije.
3. Naprave slabega toka: gradnja in vzdrževanje brzojavnih in telefonskih prog; brzojavni aparati in stroji; mnogokratna telegrafija; radijska telegrafija; telefonske centrale in aparati vseh vrst; fantomiziranje prog; enokanalske in večkanalske visokofrekvenčne ureditve; kabelska telefonija na velike daljave; radijska telefonija.
4. Uporaba slabega toka pri signaliziranju.
5. Pogonski stroji in delovni stroji, hidravliški motorji, parni stroji in turbine, stroji z notranjim zgorevanjem, parni kotli; sistemi in uporaba; orodni stroji; stroji za transport trdih, tekočih in plinastih teles; sistemi in uporaba.
6. Tvorniške naprave: donosnosti; organizacija in uprava, poznavanje materiala za elektrostrojne konstrukcije.
4.	Za ladijske inženjerje:
A.	Strokovni del.
1. Čista in uporabljena ladijska teorija, ladijsko korito in njegovi deli; oprema in notranja ureditev ladij.
2. Ladijski stroji in kotli; teorija konstrukcij; ostali pogonski stroji.
3. Ladjedelnice, naprava in organizacija, kalkulacija cen za popravila, cenitev donosnosti; poznavanje materiala za gradnjo ladij in strojev.
4. Delovni stroji; gradbeni stroji, orodni stroji, stroji za transport trdih, tekočih in plinastih teles, sistemi in uporaba.
5. Elektrotehnika: osnovni pojmi iz elektrotehničnih strojev; uporaba električnih strojev na ladjah in ladjedelnica.
Za strojne, elektroinženjerje in ladijske inženjerje.
B.	Tehniška in občna administracija.
1. Ustava kraljevine Jugoslavije z dne 3. septembra 1931.
2. Zakon o ureditvi vrhovne državne uprave.
3. Zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja.
4. Zakon o občnem upravnem postopku.
5. Zakon o banski upravi.
6. Zakon o ustroju ministrstva za gradbe in njegove zunanje službe.
' Zakon o ustroju vojske in mornarice (drugi del, drugi oddelek).
8. Zakon o administraciji vojske in mornarice.
9. Zakon o uradnikih.
10. Zakon o državnem računovodstvu in pravilnik 0 njegovem izvrševanju.
11. Zakon o obrtih.
12. Zakon o zavarovanju delavcev.
13. Zakon o razlaščanju.
14. Gradbeni zakon.
In	Zakon o	železnicah javnega prometa.
10	Zakon o	vodah in njih uporabi.
17.	Zakon o	ukoriščanju vodnih sil.
18.	Zakon o	pošti, telegrafu in telefonu (tretji	del).
19. Uredba o vojaških gradnjah.
.	20-	Začasna	uredba o ustanovitvi inženjerskih	zbornic	in	začasna	uredba o pooblaščenih inženjerjih in
arhitektih (»Službene novinec št. 245/1924.).
21. Pravilnik za normalizacijo napetosti in frekvence električnega toka (»Službene novinec št. 69/1982.).
22. Pravilnik za izvrševanje gradbenih del v režiji (»Službene novine« št. 64/1931.).
23. Pravilnik o kolavdiranju in superkolavdiranju gradbenih poslov (»Službene novinec št. 78/1931.).
24. Pravilnik o postavljanju in pregledu parnih kotlov.
25. Predpisi o trebilniški (bagrski) službi in o merjenju ladij.
26. Predpisi za stabilnost zidanih visokih dimnikov (»Službene novinec št. 97/1932.).
Razen tega morajo kandidati poznati voditev vložnega zapisnika, registra in kontrolnika, inventarja in vseh drugih spisov in knjig pri tehniški administraciji; sestavljaje zapisnika o licitaciji, zapisnika o kolavdiranju in superkolavdiranju, računa za manj opravljena dela (račun manjka), računa za več opravljena dela (račun viška), končnega obračuna in odstopnega pisma.
5.	Za arhitekte:
A. Strokovni del.
1. Javne in zasebne gradbe, položaj in razpored; zunanja in notranja arhitektura.
2. Arhitektonske konstrukcije: iz lesa, kamena, železa, betona in armiranega betona in uporaba.
3. Statični izračun teh konstrukcij; fundiranje na suhem in v vodi.
4. Ureditev mest in naselij, njihova asanacija in dela, ki so s tem v zvezi.
5. Gradbeni material: poznavanje gradbenega materiala, norm za material, norm za konstrukcije, gradbenih strojev.
6. Gradbena higiena.
B.	Tehniška in občna administracija.
1. Ustava kraljevine Jugoslavije z dne 3. septembra 1931.
2. Zakon o ureditvi vrhovne državne uprave.
3. Zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja.
4. Zakon o občnem upravnem postopku.
5. Zakon o banski upravi.
6. Zakon o ustroju ministrstva za gradbe in njegove zunanje službe.
7. Zakon o ustroju vojske in mornarice (drugi del, drugi oddelek).
8. Zakon o uradnikih.
9. Zakon o državnem računovodstvu in pravilnik o njegovem izvrševanju.
10. Zakon o obrtih.
11. Zakon o zavarovanju delavcev.
12. Zakon o razlaščanju.
13. Zakon o zidanju javnih gradb . 14. Gradbeni zakon.
15. Zakon o narodnih šolah (III. poglavje).
16. Začasna uredba o ustanovitvi inženjerskih zbornic (»Službene novinec št. 245/1924.).
17. Začasna uredba o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih (»Službene novinec št. 245/1924.).
18. Pravilnik za izvrševanje poedinih odredb začasne uredbe o ustanovitvi inženjerskih zbornic (»Službene novinec št. 130/1926.).
19. Pravilnik za izvrševanje poedinih odredb začasne uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih (»Službene novinec št. 129/1926.).
20. Pravilnik o izdelavi regulacijskih načrtov (^Službene novinec št. 152/1982.).
21. Splošna navodila za izdelavo uredbe o izvedbi regulacijskega načrta in gradbenega pravilnika (»Službene novinec št. 179/1932.).
22. Pravilnik o higienskih in tehniških varnostnih odredbah v podjetjih (»Službene novinec št. 19/1922.).
23. Pravilnik o izvrševanju gradbenih del v režiji (»Službene novinec št. 64/1931.).
24. Pravilnik o kolavdiranju in superkolavdiranju gradbenih poslov (»Službene novinec št. 78/1931.).
25. Predpisi za stabilnost zidanja visokih dimnikov (»Službene novinec št. 97/1932.).
Razen tega morajo kandidati poznati voditev vložnega zapisnika, registra in kontrolnika, inventarja in vseh drugih spisov in knjig pri tehniški administraciji; sestavljanje licitacijskega zapisnika, zapisnika o kolavdiranju in superkolavdiranju, računa za manj opravljena dela (račun manjka), računa za več opravljena dela (račun viška), končnega obračuna in odstopnega pisma.
Izpitna komisija.
Člen 6.
Državni izpit se opravlja v ministrstvu za gradbe pred komisijo, ki jo postavlja minister za gradbe za vsako stroko za tri leta, pri čemer odredi istočasno njenega predsednika in tajnika, ki mora biti izmed članov izpitne komisije.
Predsednikov namestnik je po položaju in činu najstarejši član komisije.
Po pokazani potrebi minister za gradbe lahko popolni izpitno komisijo ali zamenja poedine člane z novimi tudi pred izteklim rokom.
Komisija ima svoje seje v ministrstvu za gradbe.
Seje so plenarne, ki se jih udeležujejo vsi člani izpitne komisije, ali pa poedinične za stroke, obsežene v členu 3. tega pravilnika, ki se jih udeležujejo predsednik in člani, določeni za to stroko, kakor tudi dva. izmed članov, določenih za tehniško in občno administracijo.
Pri poediničnih sejah se jemljejo v razpravo samo predmeti, ki se nanašajo na poedine stroke.
Komisija sklepa z večino glasov. Ob enaki razdelitvi glasov odloči predsednikov glas.
Dolžnosti predsednika izpitne komisije.
Člen 7.
1. Sklicuje seje komisije in jim predseduje.
2. Razporeja opravljanje izpitov.
3. Razporeja člane komisije:
a) za sestavo tem za domače naloge;
b) za izpraševanje kandidatov poedinih gran kakšne stroke;
c) določene za občno in tehniško administracijo;
č) ob uporabi člena 20. pravilnika.
4. Predseduje opravljanju ustnih izpitov po kandidatih vseh strok.
5. Podpisuje upravne spise, odločbe in priobčila izpitne komisije kandidatom.
6. Izdaja naloge za nabavo maleriala, natisk diplom In obrazcev in porabo denarja, prejetega od izpitnih taks po členu 31. pravilnika.
Dolžnosti članov izpitne komisije.
Člen 8.
1. Prisostvujejo plenarnim in poediničnim sejam izpitne komisije.
2. Oddajajo svoja mnenja o predmetih, ki jih predloži-'predsednik komisije v rešitev.
3. Sestavljajo po predsednikovem razporedu in v določenem roku teme za domače naloge kandidatov.
4. Pregledujejo in ocenjajo domače naloge kandidatov in podajajo o njih izpitni komisiji svoje poročilo.
5. Prisostvujejo po predsednikovem razporedu določen čas izpitu, če se uporablja člen 20. pravilnika.
6. Izprašujejo in ocenjajo kandidate.
Dolžnosti tajnika izpitne komisije.
Člen 9.
1. Opravlja administracijo in podpisuje spise in priobčila kandidatom, za katera ga pooblasti predsednik.
2. Sprejema do roka, določenega po členu 10. pravilnika, prijave kandidatov za opravljanje izpita, in skrbi, da se opravijo priobčitve, označene v členih 11. in 18. pravilnika, kandidatom v roku.
3. Vroča kandidatom v roku, določenem v členu 12. pravilnika, temo za domačo nalogo.
4. Sprejema v roku, določenem v členih 14. in 15. pravilnika, naloge kandidatov in jih izroča članom izpitne komisije v pregled in oceno.
5. Pripravlja poročila po členu 26. pravilnika.
6. Vodi knjigo kandidatov za opravljanje izpitov.
7. Vodi zapisnik o sejah izpitne komisije in zapisnik o opravljanju izpita po členu 25. pravilnika.
8. Vodi blagajno in izvršuje izplačila po nalogu predsednika komisije.
Za opravljanje administrativnih poslov ima tajnik v pomoč uradnika, ki ga odredi na predlog predsednika izpitne komisije minister za gradbe.
Prijave za opravljanje izpita.
Člen 10.
Kandidati predlože prijavo za opravljanje izpita ministrstvu za gradbe pismeno najdalj do dne 1. septembra. Kandidat mora označiti v prijavi svoj točni naslov kakor tudi urad, po katerem se mu naj priobčujejo odločbe izpitne komisije.
K prijavi mora priložiti vsak kandidat:
1. diplomo o opravljenem zpitu po členu 2. pravilnika; diploma inozemske fakultete ali tehniške šole z veljavo tehniške fakultete mora biti nostrificirana;
2. potrdilo o dveletnem praktičnem delu po členu 2. pravilnika;
3. potrdilo o državljanstvu;
4. svojeročno napisan kratek popis življenja in dela.
Diploma, odnosno diploma s potrdilom o nostrifikaciji, potrdilo o dveletnem praktičnem delu in potrdilo o državljanstvu se morajo predložiti v prepisu, overovljenem po pristojnih oblastvih. Te listine se obdrže za arhiv ministrstva za gradbe.
Dan oddaje prijave na pošto, odnosno datum poštnega žiga se smatra za dan prejema prijave pri ministrstvu za gradbe.
Prijave za izpit, ki niso opremljene z navedenimi listinami, kakor tudi prijave, prejete po določenem roku, se ne vzamejo v delo.
Odločba o sprejemu kandidata.
Člen 11.
Prijave za opravljanje izpita pošlje ministrstvo za gradbe izpitni komisiji. Komisija pregleda prijave in dovoli kandidatu, ki izpolnjuje pogoje členov 2. in 10. pravilnika, opravljanje izpita.
Odločba izpitne komisije se priobči kandidatu pismeno najdalj do dne 20. septembra.
Kandidat, kateremu se dovoli opravljanje izpita, mora vplačati po prejetem priobčilu, najkesneje pa do dne 1. oktobra izpitno takso po členu 31. pravilnika; drugače se kandidatu ne vroči naloga in se smatra njegova prijava za brezpredmetno.
Prejem teme za domačo nalogo.
Člen 12.
Kandidatu, ki mu izpitna komisija dovoli opravljanje izpita, se vroči tema za domačo nalogo v izvirniku in zapečatenem zavitku najdalj do dne 1. novembra, če izpolni kandidat pogoje poslednjega odstavka člena 11. pravilnika. Koncept teme se hrani v arhivu izpitne komisije.
Prejem teme mora kandidat na spremnem spisu potrditi.
Obdelava teme in jamstvo.
Člen 13.
Kandidat mora temo samostalno obdelati in potrditi domačo nalogo z izjavo: »Jamčim s svojo častjo, da sem to delo samostalno izdelal« in mora izjavo podpisati.
Predložitev domače naloge.
Člen 14.
Domačo nalogo z izvirno temo izroči kandidat izpitni komisiji ali jo pošlje po pošti preko ministrstva za gradbe za izpitno komisijo najdalj do dne 1. februarja. Po tem roku se naloge ne sprejemajo, naloge, prejete Po pošti, pa se ne jemljejo v oceno.
Datum oddaje naloge na pošto, odnosno datum poštnega žiga se smatra za dan prejema naloge v ministrstvu za gradbe.
Podaljšanje roka za izročitev domače naloge.
Člen 15.
Kljub členu 14. pravilnika se sme kandidatu, ki je iz opravičenih razlogov zadržan, izročiti naloga v določenem roku, dovoliti podaljšava roka, in to najdalj do dne 15. februarja. Odločbo o podaljšavi roka izda na kandidatovo prošnjo predsednik.
Odstop od izpita.
Člen 16.
O kandidatu, ki ne izroči domače naloge v roku, določenem s členoma 14. in 15. pravilnika, velja, da je odstopil od izpita. V takem primeru je kandidat dolžan, prijaviti se ponovno k izpitu in mora dobiti novo temo za domačo nalogo.
Pregled domače naloge.
Člen 17.
Prejete naloge kandidatov izroči tajnik članom izpitne komisije v pregled in oceno. 1
Člani komisije, katerim se pošljejo naloge, so dolžni, naloge pregledati, oceniti in podati o njih svoje poročilo izpitni komisiji z mnenjem, ali se kandidat po oceni domače naloge lahko pripusti k opravljanju ustnega izpita ali ne.
Odločba o pripustitvi k ustnemu izpitu.
Člen 18.
Na osnovi poročila in mnenja člana komisije, ki pregleda in oceni kandidatovo domačo nalogo, izda izpitna komisija odločbo o tem, ali se kandidat k ustnemu izpitu pripusti ali pa zavrne.
Odločba komisije se priobči pismeno vsem kandidatom najdalj do dne 10. marca.
Kandidatu, ki se pripusti k opravljanju ustnega izpita se, z vročitvijo razporeda sporoči istočasno določeni dan izpita.
Kandidat mora to priobčitev pismeno na spisu potrditi.
čas, ko se opravlja ustni izpit.
Člen 19.
Ustni izpiti se opravljajo po programu, določenem v členih 4. in 5. pravilnika, pred komisijo, ki jo sestavljajo poleg predsednika trije člani za strokovni del in dva člana za občno in tehniško administracijo.
Ustni izpiti se začno najzgodneje dne 15. marca in trajajo, dokler niso vsi kandidati izprašani.
Naloga pod nadzorstvom.
Člen 20.
Če spozna to za potrebno, da izpitna komisija kandidatu lahko novo temo za pismeno nalogo pod nadzorstvom.
To nalogo izdeluje lahko kandidat največ tri dni pod nadzorstvom članov izpitne komisije, ki jih odredi predsednik.
Zavrnitev od izpita za kazen.
Člen 21.
Če se izpitna komisija uveri, da kandidat svoje domače naloge ni izdelal samostalno, zavrne takšnega kandidata od nadaljnjega opravljanja izpita in tudi od iz-
pita v naslednjem roku; v knjigi kandidatov za opravljanje izpita pa označi, da rii kandidat po tem členu pravilnika izpita opravil.
Ce se to tudi ob prihodnjem opravljanju ponovi, izgubi kandidat za vselej pravico, opravljati državni izpit.
Odložitev ustnega izpita.
Člen 22.
Izpitna komisija odloži lahko opravljanje ustnega izpita kandidatu, ki je iz opravičenih razlogov zadržan, opravljati izpit, ali ki ga prekine.
Ustni izpit se v istem izpitnem roku odloži lahko najdalj za pet dpi od poslednjega dne z razporedom določenih izpitov ali pa na naslednji izpitni rok.
Če kandidat ne pride k opravljanju ustnega izpita v določenem roku, se smatra, da je odstopil od izpita. V takem primeru se mora kandidat ponovno prijaviti za opravljanje izpita in dobiti novo temo za domačo nalogo.
Ocenjanje kandidata.
Člen 23.
Po oceni domače naloge in odgovorov pri ustnem izpitu se ocenja kandidat z oceno:
1. »odlično«;
2. >prav dobro«;
3. »dobro«, in
4. »ni opravil«.
Z oceno »odlično« se oceni tisti kandidat, čigar povprečna ocena je najmanj 4-7o.
Z oceno »prav dobro« se oceni tisti kandidat, čigar povprečna ocena je najmanj 3-75.
Z oceno »dobro« se oceni tisti kandidat, čigar povprečna ocena je najmanj 3.
Z oceno »ni opravil« se oceni tisti kandidat, čigar povprečna ocena je manjša od 3.
Povprečna ocena se dobi, če se seštejejo ocene domače naloge, tri ocene iz strokovnih predmetov in dve oceni iz občne in tehniške administracije in ta seštevek s številom 6 deli.
Ponavljanie izpita.
Člen 24.
Izpit ponavlja kandidat:
1. ki je zavrnjen od opravljanja ustnega izpita po členu 21. pravilnika;
2. čigar domača naloga je slabo ocenjena;
3. čigar povprečna ocena domače naloge in odgovorov pri ustnem izpitu je manjša od 3.
Kandidati, ki ponavljajo izpit, se lahko prijavijo, razen če se uporabi člen 21. pravilnika, k izpitu v naslednjem izpitnem roku in dobe novo temo za domačo nalogo.
Izpit se lahko opravlja trikrat, na kar izgubi kandidat pravico, nadalje opravljati državni izpit.
Zapisnik o opravljanju izpita.
Člen 25.
Med opravljanjem izpita vodi tajnik komisije zapisnik o opravljanju izpita in vpiše vanj dan in čas začetka in konca izpita, imena kandidatov in njihov uspeh.
Ta zapisnik podpišejo predsednik, člani komisije, ki so kandida^. izpraševali, in tajnik.
Poročilo o uspehu kandidatov.
Člen 26.
Izpitna komisija predloži vsak dan po končanem izpitu ministru za gradbe poročilo o kandidatovem uspehu.
Poročilo podpišejo predsednik, člani komisije, ki so kandidata izpraševali, in tajnik.
Najkesneje 15 dni po dokončanem izpitu predloži predsednik ministru za gradbe celotno poročilo o poslovanju izpitne komisije in uspehu kandidatov.
Diploma o opravljenem izpitu.
Člen 27.
Kandidat, ki izpit opravi, dobi diplomo o opravljenem izpitu za pooblaščene inženjerje in arhitekte proii plačilu takse, predpisane po zakonu o taksah.
Diploma ima pečat ministrstva za gradbe in številko vložnega zapisnika, pod katero je poslala izpitna komisija ministru za gradbe poročilo o kandidatovem uspehu.
Diplomo podpišeta predsednik in tajnik izpitne komisije.
Vrnitev domače naloge.
Člen 28.
Domača naloga je kandidatova last in jo mora kandidat po izpitu prevzeti.
Ne izpitna komisija ne arhiv ministrstva za gradbe nista dolžna, hraniti kandidatovo nalogo po opravljenem ustnem izpitu.
Državni uradniki in ta izpit.
Člen 29.
Opravljeni državni izpit za pooblaščene inženjerje in arhitekte se priznava inženjerjem in arhitektom v državni službi kot državni strokovni izpit, opravljen po § 14. zakona o uradnikih.
Inženjerjem in arhitektom, ki so opravili državni strokovni izpit po § 14. zakona o uradnikih, pa prestanejo biti državni uradniki, se prizna opravljeni državni strokovni izpit kot izpit, opravljen za pooblaščene inženjerje in arhitekte, če so prebili po opravljenem državnem strokovnem izpitu v državni službi najmanj pet let.
Odsotstvo za opravljanje izpita.
Člen 30.
Kandidati za opravljanje izpita, ki so v državni službi, dobe lahko odsotstvo šestih tednov za obdelavo domače naloge, opravljanje ustnega izpita in potovanje od službenega kraja do Beograda in nazaj.
Nagrada izpraševateljem.
Člen 31.
Predsedniku, članom in tajniku komisije za opravljanje izpita gre nagrada po pravilniku ministrstva za
finance D. R. br. 72.100 z dne 4. junija 1927., ki jo trpe kandidati.
Kandidat za opravljanje državnega izpita mora plačati izpitno takso s čekovno položnico po Poštni hranilnici takoj po priobčitvi odločbe o pripustitvi k opravljanju izpita, najdalj pa do dne 1. oktobra. Ta čekovna položnica se pošlje kandidatu ob priobčitvi odločbe, da mu je dovoljeno, opravljati izpit.
Kandidat, ki je odstopil od opravljanja izpita po prejeti nalogi, izgubi pravico do povračila izpitne takse.
Izpitna taksa teh kandidatov se uporabi za nabavo materiala, ostanek pa za nagrado pomožnemu osebju.
Končna odredba.
Člen 32.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«; s tem dnem prestane veljati pravilnik o opravljanju državnega izpita pooblaščenih inže-njerjev: gradbenih, strojnih, elektroinženjerjev, ladijskih inženjerjev in arhitektov M. G. broj 28.026 z dne BO. avgusta 1932.*
V Beogradu, dne 30. junija 1933.; št. 17.150.
Minister za gradbe dr. S. Srkulj s. r.
tm » — ■  .—
Banove uredbe.
432.
K V No. 3870/1.
Pravilnik
o gradbenih predpisih za sela, ki so v neposredni bližini mest in trgov.
Na podstavi določil odst. 2. in 3. § 127. in odst. 2. § 138. gradb. zakona predpisujem gradbeni pravilnik za sela, ki so v neposredni bližini mest in trgov.
Člen 1.
Radi varovanja javnih gradbenih, higienskih, prometnih in estetskih interesov ter enotnega uveljavljenja gradbenih predpisov v selih, ki so v neposredni bližini mest in trgov, veljajo materialna določila I. dela gradbenega zakona tudi za naslednja sela, odnosno občine:
1. Vič, Zg. Šiška, Št. Vid, Ježica, Moste, Dobrunje in Rudnik pri Ljubljani;
2. Gaberje, Lisce, Lava, Breg in Zavodna pri Celju;
3. Krčevina, Košaki, Pobrežje, Radvanje, Tezno, Studenci pri Mariboru;
4. Sp. in Zg. Breg ter Vičava pri Ptuju;
5. Zakot pri Brežicah;
6. Boštanj in Log pri Sevnici;
7. Dolga vas pri Dolnji Lendavi;
8. Mekinje pri Kamniku;
9. Stob, Studa in Vir pri Domžalah;
10. Prevrat, Blato in Pristava pri Konjicah';
11. Stražišče, Primskovo, Huje in Klanec pri Kranju;
* »Službeni list« št. 737/93 iz 1. 1932.
12. Bistrica pri Tržiču;
13. Videm in Stara vas pri Krškem;
14. Gradec pri Litiji;
15. Gornji Logatec;
16. Gornja Bistrica pri Slovenski Bistrici;
17. Stara Loka, Trata in Stari dvor pri Škofji Loki;
18. Kurja vas, Sava in naselje »Pod Možakljo« pri Jesenicah.
Člen 2.
Predmeti, že rešeni na prvi stopnji, se obravnavajo po dotedanjih predpisih.
Člen 3.
Z dnem, ko zadobi ta pravilnik moč, prestanejo veljati materialni predpisi dosedanjih stavbnih redov, kolikor se nanašajo na kraje, ki so navedeni v 51. 1. tega pravilnika ter nasprotujejo materialnim določbam I. dela gradbenega zakona. Oblastvena pristojnost ostane ne-izpremenjena.
Člen 4.
Ta pravilnik stopi v veljavo in zadobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske bahovine«.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
Zastopnik bana, pomočnik: dr. 0. Pirkmajer s. r.
433.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933.
II.	No. 18934/1.
Občina Majšperg, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100’—,
c) od 100 1 piva Din 100’—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5*—,
d) od goveda nad 1 letom Din 10'—,
e) od goveda pod 1 letom Din 5,
f) od prašičev Din 5‘—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 9. avgusta 1933.
.	. ■	ii.
II.	No. 5244/2.
Občina Moste, v srezu ljubljanskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 1001—,
c) od 100 1 piva Din 100-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5*—,
d) od 100 1 sadnega mošta Din 50-—,
e) od	goveda nad 1 letom	Din	50-—,
f) od	goveda pod 1 letom	Dn	30—,
g) od	prašičev Din 30-—,
h) od	drobnice Din 10-—,
i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 40-—.
Kraljevska banska uprav« Dravske banovine v Ljubljani,
dne 9. avgusta 1933.
II.	No. 10.371/2.
Občina Tomišelj, v srezu Ljubljana, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1 vina Din	100‘—,
b) od	100	1 vinskega	mošta	Din	100—,
c) od	100	1 piva Din	50"—,
č) od	hi	stopnje alkohola	špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 5. avgusta 1933.
434.
Razne ob]ave iz „Službenih novin“.
številka 132 z dne 15. junija 1933.
Odobrena praksa. Z odlokom ministra za gradbe z dne 31. maja 1933., štev. 14.376, je odobreno na osnovi čl. 6. začasne uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih Levičniku Toussaintu, inženjerju z Jesenic na Gorenjskem, da sme vršiti na ozemlju kraljevine javno prakso iz elektrotehnične stroke.
Številka 133 z dne 16. junija 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
9.	marca 1933. so napredovali v VII. položajno skupino: Debeljak Iv a n a, učiteljica v Ribnici, Detoni Terezija, učiteljica v Begunjah, D a g a r Serafi na, učiteljica na Jesenicah, Šiler A vreli ja, učiteljica v Dobljiču, srez črnomaljski, Šifrer Mara, učiteljica v Zidanem mostu, Tavzes Marija, učiteljica v Lipi, srez dolnjelendavski, Trojar Ivana, zabavilja v Velenju, Rudež Josip, nastavnih meščanske šole v Trbovljah, Ravbar Ciril, učitelj v Stari vasi, srez brežiški, Rodič Justina, učiteljica v Stopicah, srez novomeški. Rabič Berta, učiteljica na Jesenicah, Rudolf Vida, učiteljica v Ljubljani, Rečnik Ivana, učiteljica v Zg. Sv. Kungoti, Burja Ljudevit, učitelj v Kostanjevici, Burja Rihard, učitelj v Gornji Radgoni, Brandstat-ter Marija, učiteljica v Zg. Tuhinju, srez kamniški, Benedik Marija, uč.iteljica na Bledu, Cerue Danica, učiteljica na Bledu. Škerlj Antonija, učiteljica v , Komendi, Cizel Marija, učiteljica v Mekinjah, Cujnik Mirko, učitelj v Lekavcu, srez
ljutomerski, Ogorelec Albina, nastavnik šole za defektno deco v Ljubljani, Žagar Elza, učiteljica v Ročni, srez gornjegrajski, Lešnjak Marija, učiteljica v Čatežu, Lobe Avgusta, učiteljica v Lipoglavi, srez ljubljanski, Lukan Rada, učiteljica v Šent Vidu pri Ljubljani, Ljubič Ana, učiteljica v Koprivniku, srez kočevski, Ljubič Vinko, učitelj istotam, Pavlovec Mila, učiteljica v Cerkljah pri Kranju,' M o -derndorfer Vinko, učitelj v št. Jur ju pod Kumom, Metlika Florentina, učiteljica v Slov. Bistrici, Mlekuš Vladislav, učitelj v Boh. Beli, Petje Helena, učiteljica v Hajdini, P rest or Ana, učiteljica v Moravčah, Presl Miroslav, učitelj v Ljutomeru, Petrišič Avgust, učitelj v št. Vlidu pri Ljubljani, Šetina Ljudmila, učiteljica istotam, Šulin Matko, učitelj v Toplicah, srez litijski, Turk Terezija, učiteljica v Štalcerju, srez kočevski, Tavzelj Saša, učiteljica v Grižah pri Celju, Rejic Franja, učiteljica na Vrhu pri sv. Treh Kraljih, srez logaški, Razinger Gizela, učiteljica v Gorjah, Mlekuš Zora, učiteljica v Krogu, srez murskosoboški, Rebolj Viktorija, učiteljica v Trati, Ribič Marija, učiteljica v Štrigovi, česnov ar Angela, učiteljica v Dobrem polju, srez kočevski, Sancin Karel, učitelj v Celju, Strašil ja k Angela, učiteljica v Jarenini, S e r a j n i k Joško, učitelj v Dovjem, Sotošek Zdravko, učitelj pri Sv. Roku na Sotli, Filipčič Marica, učiteljica v Selnici, Gorišek Simon, učitelj v Dolnji Lendavi, Gradišnik Stanko, učitelj v Št. liju pri Velenju, Hafner Franc, učitelj v Kropi, Groznik Milena, učiteljica v Hrastniku, Divjak Vera, učiteljica v Ljubljani, Duh Amalija, učiteljica pri Sv. Trojici, srez Maribor, desni breg, Dolenc Marija, učiteljica na Planini, srez logaški, Kes er Ivanka, učiteljica v Brežicah, Lubej Franja, učiteljica v Ljutomeru, R i s m a n J e 1 i s a v a, učiteljica v Slov. Bistrici, Debeljak Ivan, učitelj v Ribnici, Bala n č Frančiška, učiteljica v Dolnjem Logatcu, B urdian Frane, učitelj v Šoštanju, Bek Anton, učitelj v Trbovljah-Vode, dosedaj vsi učitelji-ice ter uradniki VIII. položajne skupine.
Z odlokom ministra za finance z dne 30. maja 1933., štev. 22.219, je upokojen Ružič Janez, davkar VIII. položajne skupine pri davčni upravi v Murski Soboti* s pravico pokojnine, ki mu pripada po službenih letih.
Številka 134 z dne 17. junija 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
4.	junija 1933. je bil odlikovan na predlog ministra za notranje posle z redom Jugoslovanske krone III. stopnje dr Starč Leon, načelnik upravnega oddelka kralj, banske uprave Dravske banovine v Ljubljani v pokoju.
Z odlokom ministra za promet z dne 31. maja 1933. je bil postavljen pri postaji Zalog Delkin Da. n i e 1, uradnik II. kategorije 4. skupine z osnovno plačo
2.	stopnje v ostavki za prometnega uradnika IX. položajne skupine s plačo Din 575-— mesečno in s .položajno doklado Din 300-— mesečno ter z ustrezno posebno draginjsko doklado.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 67. kosu IV. letnika z dne 19. avgusta 1933.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 2364/41.
2052
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 22. julija do 31. julija 1938
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje S. br. 4948 z dne 21. marca 1930.
—						
	—	o _	a?	—	T-3
Srez	Cd rn O	O <= o	cd u TS *o O	g o	C -C 3 3 » O O »
Skupina tifuznih bolezni.
Brežice 		1	—	—	—	1
Celje .....	5	1	—	—	6
	—	5	—	—	5
Kamnik		—	1	—	—	1
K rani 		 		24	10	—	2	32
	—	3	—	—	3
	4	1	1	1	3
Laško 		1	—	—	—	1
Ljubljana (9rez) ....	2	—	1	—	1
Ljubljana (mesto) . . .	—	3	—	—	3
Ljutomer . .	1	—	1	—	—
Maribor aesui breg • •	—	1	—	—	1
Maribor levi breg . . .	2	—	2	—	—
Murska Sobota		3	1	1	—	3
Novo mesto	• .	1	1	—	—	2
Prevalje ........	1	—	—	—	1
Ptui 		1	—	—	—	1
Ptui (mesto) ......	—	1	—	—	1
Sloverngradec		7	2	1	—	8
Slovenjgradec		-	1	—	—	1
Vsega	53	31	7	3	74
Griža. — Dysenteria.
Brežice..............
Konjice .............
Ljubljana (mesto) Novo mesto . ■ ■
1
Vsega
Škriatinka. — Scarlatina.
Brežice ...........
Celje	■	•
Dolnja Lendava . .
Kamnik ...........»
Kram ......
Kočevje ......
Krško .......
Laško ..............
Litija ............
Ljubljana (srez) . Liubliaria (mestol Ljutome,	.	•
Maribor levi bree Novo mesto .... Prevalje ....
Radovljica.........
Šmarje Drl Jelšab_
Vsesa
48 12 11
Dušljivi kašelj. — pertussis.
4
1
1
4
1
2
3
1
16
6
1
3
2
1
2
1
49
Srez
1
Davica. — Dipkteria et Croup.
Brežice . Celje ........ »».	2 1	2	1	—	2 2
Dolnja Lendava .....	1 1	1		—	1 2
K rani ..........	4	1	2			3
Konjice .«<»...•»,	1		1		_	
Kršk 		2			1			1
Laško ........... Litija ...........	1 9	4	1	1	1 4
Logatec	 Ljubljana (srez) .... Ljubljana (mesto) . . . Ljutomei 		 Maribor desni breg . . Maribor levi breg . . . Murska Sobota		1 8 5 3 18	2 2 2 2 4 3	3 2 2 6		1 7 5 2 3 16 3
Novo mesto		 .			1					1
Prevalie 		2			1	.		1
Ptuj 			1			1		
	3	1	2	__	2
Slovenjgradec 		1					1
Šmarje pri Jelšah ....	1	1	1	—	1
Vsega . . .	58	26	24	1	59
Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospinalis epidemica.					
Ljutomer		 Maribor levi breg	1	1		1	1
Vseoa . . .	1 1	| 1	1-	1	1
P P • •
Šen. — Erysipelas
Brežice	...
Celje (mesto) . . .
Črnomelj ....
Dolnja Lendava . .
Krško	...
Losatec	.
Ljubljana (mesto)
Maribor desni bres Maribor levi bres Maribor (mesto) .
Metlika.............
Murska Sobota . . .
Novo mesto ....
Prevalie .....
Ptui	....
Ptui (mesto) . . .
Radovljica .... Slovenjgradec . . .
Vsesa
22 12 10
24
Krčevita odrevenelost. — Tetanus.
Kočevje
Maribor levi bres
• • • *	1	—	1	— 1 —
. . .	2	—	—	— 1 2
a . . .	3	-	1	-1 2
Vsesa
Vranični prisad. — Anthra.V
.. . . | -	1|-	-	1
J . , . | —	1 1 —	—	1
Ptuj
Otrpnjenje tilnika. — Polyomyelitis acuta.
Metlika	1 31-1 3|-| -	Litija	 1 1	-l-l-l 1
	Vsega ...j 3 j —j 3| — J —	Vsega ... 1 1	-J-l-i 1
					
		o*.	s.	r.«	—S
Srez	ed -»-j cn O	O ja e c-a Z °	.cd, s- rG N O	t-1 a o	£JJ (0 w "S> ° O >
Otročičua vročiea. — Sepsis puerperalis.
Litija . . • . !
Pt,Tj .i.i.i
• • * p \	| —| 11	' ~ 1	i—i i
• • • • 1	1 11 — 1	— |	— l i
a . .	1 i| i|	l-l	l-l 2
Vsesa
Vnetje priušesne slinavke. — *Parotitis epidemica.
Šmarje pri Jelšah . . . . | II — I — I — I 1
Vsesa
Ljubljana, dne 4» avgusta 1933.
Kralj, banska uprava Dravske banovino v Ljubljani.
*
III./5. No. 6273/1.	2054
Izkaz
živalskih kužnih bolezni v, območju Dravske banovine
po stanju 2 dne 10. avgusta 1933.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistralov)..so,natisnjena z debelejšimi, imena občin, pa z navadnimi črkami; kraji s številom okuženih dvorcev so navedena v'.oklepa jih.
Vranični prisad:
Ptuj: Sv. Bolfenk (Sv. Bolfenk 1 dv.).
Steklina :
Murska Sobota: Vučja Gomila (Vučja Gomila 1 dv.). Slovenjgradec: Šoštanj (Šoštanj 1 dv).
Svinjska kuga:
Brežice: Videm (Stara vas in Videm po 2 dv.). Celje: Petrovče (Novo Celje in Petrovče po 1 dv.). Črnomelj: Draga-tuš (Pusti gradeč 1 dvorec), Semič (Kal 1 dv.), Talčji vrh (Otovec 2 dvorca), Loka (Loka 1 dv.). Kočevje; Podgora (Mala vas 4 dv., Bruhanja vas i dv. Videm (Predstruge 3 dv., Ponikve 2 dv. in Podpeč 1 dv.). Konjice:* Bezina (Bezina 1 dv., Gabrovnik 2 dv.), Konjice okolica (Bukovlje 4 dv., Dobrova 2 dv., Ga-brovlje 2 dv., Polena 6 dv., Žeoe 4 dv.), Konjice trg (Blato 1 dv., Zg. Pristova 1 dv., Loče (Breg, Kravjek, Loče in Mlače po 1 dv., Oplotnica (Markaoice 1 dv., Oplotnica 1 dv., Zlakova 2 dv.), Okoško (Zlogaua gora 1 dv.), Padeški vrh (Resnik 2 dv.), Vrhclje (Vrholje 1 dv.), Tolsti vrh (Stare Slemene 1 dv.), Zreče (Radana vas 8 d v. in Zg. Zreče
3 dv.), Žiče (Draža vas 6 dv., Žiče -
4 dv.). Krško: Čatež (Soben ja vas 1 dv., Št. Jernej (Groblje 3 dv.). Litija: Polšnik (Mala Goba 3 dv., Preženjske njive 1 dv.). Ljutomer: Grlava (Banovci 4 dv.), Noršinci (Babinci 4 dv.), Šfcri-
gova (Štrigova 1 dv.), Veržej (Veržej 1 dv.). Logatec: Bloke (Ravne 1 dv.). Maribor levi breg: Gradiška (Gradiška 1 dv.), Košaki (Meljski hrib 1 dv.), Sv. Marjeta (Ložane 1 dv.), Sv. Peter (Tr-eova 1 dv.). Metlika; Metlika (Metlika 1 dv.), Gradac (Gradac 1 dv.), Suhor (Sela-Luža 2 dv.), Radoviča (Bojanjavas 2 dv., Boldrež 1 dv., Radoviča 5 dv., Slanina vas 3 dv.). Prevalje; Prevalje (Farna vas 3 dv., Stražišče 1 dv., Zagrad 1 dv.), Tolsti vrh (Javornik 1 dv.). Ptuj: Sv. Lovrenc na Drav. polju (Sv. Lovrenc 1 dv.).
Svinjska rdečica:
Brežice; Golobinjek (Sela 2 dv.). Celje; Škofja vas (Škofja vas 1 dv.). Goriljigrad: Mozirje trg (Mozirje 1 dv.). Konjice:	Žiče (Žiče 1 dv.). Kamnik;
Kamnik (Kamnik 1 dv.), Ihan (Ihan, 1 dv.), Krašnja (Žirovšel dv.). Kranj: Preddvor (Sp. Bela 2 dv.). Krško: Krško (Krško in Trška gcra po 1 dv.), Raka (Gmajna in Ravno po 1 dv.) Št. Janž (Gradec 1 dv.). Laško: Dol (Sv. Štefan 2 dv.), Laško (Laško 1 dv.), Marijagraiec (La-komšek in Trojno po 1 dv.), Sv. Krištof (Ogeče 1 dv.). Litija: Moravče (Gabrovka in Orešje po 1 dv., Litija (Gradišče 1 dv.). Ljutomer: Grabcnoš (Gra-bonoš in Grabcnoški vrh po 1 dv.), Ma-lanedelja (Drakovci 3 dv.), Štrigova (Jalšovec 1 dv.). Logatec: Sv. Vid (Be-čaje 1 dv.). Maribor levi breg: Biš (Biš 1 dv.), Ledinek (Ledinek 1 dv.), Rožpoli (Rožpch 1 dv.), Sv. Jurij v Slov. Gor. (Sv. Jur j 1 dv.), Št. Ilj (Št. Ilj 1 dv.), Vosek (Vosek 1 dv.), Vrtiče (Vrtiče 1 dv.). Novo m^sto: Mirna peč (Biška vas 4 dv., Mali vrh in Mirna peč po 1 dv.), Novo mesto (Novo mesto 2 dv.), Prečna (Podgora 1 dv.), Šmihel-Stopiče (Irča vas 2 dv.). Prevalje: Dravče (Vuzenica 1 dv,), Šelenberg (Tolsti vrh 1 dv.) Ptuj: Ormož (Ormož 2 dv.). Radovljica: Sp. Gorje (Sp. Gorje 1 dv.). Slovenjgradec: Razbor (Spodnji in Zg. Razbor po 1 dv.), Št. Ilj pod Tab. (Razborca 1 dv.). Šmarje pri Jelšah: Sladka gora (Mestinje 2 dv.), Ponikva ob j. ž. (Ponikvica 1	dv.). Ljubljana mesto:
Ljubljana 2 dvorca.
Perutninska kolera:
Ljubljana: Devica Marija v Polju (Sp. Kašelj 3 dv.).
Kuga čebelne zalege:
Ptuj: Sv. Lovrenc v Slov. Gor. (Jur-šinci 3 dv.). Sv. Urban (Svetinci 1 dv.), Trnovska vas (Trnovska vas 1 dv.).
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. avgusta 1933.
.*
•j*
VII. No. 13867/2.	2007	3—3
Razpis.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi čl. 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu in pravilnika o delu računovodstvenih odsekov v skrajšanem roku ponovno javno pismeno ofertalno licitacijo za nabavo kuriva za urade
kraljevske banske uprave v Ljubljani. Licitacija se bo vršila dne 24. avgusta 1933. ob 11. uri v sobi št. 21 te banske uprave na Bleiweisovi cesti št. 10.
Pogoje za izvršitev te dobave, kakor tudi vse potrebne informacije glede količine, vrste in kakovosti dobe interesenti med uradnimi urami v ekono-matu banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, soba št. 48.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 8. avgusta 1933.
*	2009
Uradni razpust društev.
S spodaj navedenimi odločbami kraljevske banske uprave Dravske banovine so bila razpuščena naslednja društva, ki že več let ne delujejo, nimajo ne članov ne imovine in torej ne morejo več izvrševati svojega statutarnega delovnega področja:
1.	11.	No.	12916/1	z	dne	8.	junija
1933.: Evangelischer Kirchbauverein v Ptuju;
2.	II.	No.	3347/2	dne	17.	junija
1933.: Cerkveno stavbeno društvo pri Sv Barbari v Slov. go* ,
3.	II.	No.	15358/1	z	dne	17.	junija
1933.: Podružnica zveze rudarjev Jugoslavije, s sedežem v Krmelju:
4.	II.	No.	4111 '1	z	dne	22.	junija
1933.: Društvo obrtnikov za sodni okraj Sv. Lenart v Slov. gor.;
5.	II.	No.	1278/2	z	dne	22.	junija
1933.: Podružnica krščanske šole v Do-brepoljah;
6.	II.	No.	11901/2	z	dne	22.	junija
1933.: Podružnica krščanske šole v Slovenski Bistrici;
7.	II.	No.	13741/2	z	dne	22.	junija
1933.: Prostovoljno gasilno društvo v Zaimkov ju;
8.	II.	No.	14536/2	z	dne	22.	junija
1933.: Strokovna skupina vinčarjev v Sv. Petru pri Mariboru;
9.	II.	No.	3884/1	z	dne	23.	junija
1933 : Bralno društvo v Zireh:
10. II. No. 14265/2 z dne 26. junija 1933.: Narodna čitalnica v Kostanjevici;
11. II.	No.	16113/1	z	dne	4.	julija
1933.; Podružnica Čebelarskega društva za Slovenijo v Sv. Petru pri Mariboru:
12. II.	No.	10923/2	z	dne	10.	julija
1933-: Dramatsko društvo v Gornji Radgoni;
13. II.	No.	4000/1	z	dne	12.	julija
1933.: Podružnica Čebelarskega društva za Slovenijo v Kostanjevici:
14. II.	No.	15706/2	z	dne	20.	julija
1933.: Podružnica splošne delavske izobraževalne zveze »Svoboda« za Slovenijo v Mislinjah:
15. II.	No.	3121/2	z	dne	21.	julija
1933.: Klub kolesarjev in motociklistov Bistrica v Slovenski Bistrici.
*
2010
Uradni razpust društev.
S spodaj navedenimi odločbami kraljevske banske uprave Dravske bano-
vine v Ljubljani so bila na osnovi § U-zakona o društvih, shodih in posvetih razpuščena naslednja društva, ter je njih razpust postal pravnomočen:
1. II. No. 428/2 z dne 7. februarja 1933.: Centrala »Krekovih družin« s sedežem v •Ljubljani;
2. II. No. 8619/1 z dne 14. marca 1933.: Prostovoljno gasilno društvo pri Sv. Lenartu v Slov. gor., čigar pravila so bila odobrena z odlokom bivšega namestništva v G razu z dne 17. junija 1874., št. 8357, in čigar izpremembo pravil je vzela na znanje bivša deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za notranje zadeve, z odločbo z dne 1. septembra 1921., št. 8640/IV.;
3. Pov. II. No. 927/1 z dne 17. februarja 1933.: Prosvetna zveza v Ljubljani.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
A 157/32—44.	2065—3—1
Oklic,
s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči in poklic dediča neznanega bivališča.
Dolinar Franc, posestnik v Vel. Dolini 4, srez Krško, rojen leta 1947., je umrl dne 22. avgusta 1932. in ni zapustil nobenega sporočila poslednje volje.
I. Možnost je, da se vsi dediči še .liso priglaisli in da je torej mogoče kateri dedič neznan.
Kdor hoče zahtevati zapuščino zase, mora to v enem letu od -danes naprej javiti sodišču in izkazati svojo dedin-sko pravico.
Po preteku tega roka se bo zapuščina, v kolikor so zahteve izkazane, izročila-
II. Dedič Štefan Petrič, sin Petriča Jožeta in Štrajner Ane, roj. 21. decembra 1865., čigar bivališče je sodišču neznano — baje se nahaja v Zagrebu — se poživlja, da se tekom enega leta od danes naprej zglasi pri tem sodišču.
Po preteku tega roka se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z g. Colaričem Francetom iz Slivja, ki je bil postavljen za skrbnika temu odsotnemu dediču.
Sresko sodišče v Kostanjevici, odd. I.»
dne 11. avgusta 1933.
*
IV Og 34/33—5.	2077
Amortizacija.
Na prošnjo Peruša Tomaža, prevžit-karja v Zg. Vižingi, p. Marenberg, kot pooblaščenec Peruša Franceta, ključav. pomočnika v Pottensteinu v Avstriji, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih j0 prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev od dneva razglasitve v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po po*
teku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Omameniilo vrednostnih papirjev:
Hranilna knjižica Hranilnice v Ma-renbergli, št. 8342, glaseča se na ime Peruš Franc, z vlogo Din 209.655'90. Okrožno Sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 7. avgusta 1933.
E 825/33—16.	2064
Dražbeni oklic.
Dne 14. septembra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sedišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Drstelja, vi. št. 13.
Cenilna vrednost: Din 29.264'20.
Najmanjši ponudek: Din 19.510'—-.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelia. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 4. avgusta 1933.
*
E 1025/32—35.	2068
Dražbeni oklic.
Dne 18. septembra 1933. dopoldne ob p o 1 d v a n a j s t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: enonadstropna hiša z 2 trg. lokaloma št. 24 v St. Lenartu, gospodarskim poslopjem (hlev, svinjak, listnjak), dn stavbiščem, šest zemljiiških parcel in njivska parcela:	zemljiška
knjiga št. Lenart, vi. št. 196, zemljiška knjiga Curnovec, vi. št. 113, zemljiška knjiga Črne, vi. št. 159.
Cenilna vrednost: Din 64.626'60.
Vrednost pritikline: Din 760'—.
Najmanjši ponudek: Din 43.592'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, js priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelia, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Brežicah, odd. II.,
dne 24. julija 1933.
E 548/32—25.	2027
Dražbeni oklic.
Dne 2 0. septembra 193 3. do p. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Rosalnice, vlož. št. 43; zetnlj. knjiga k. d. Dobravice, vi. št. 266; zemlj. knjiga k. o. Slamna vas, vi. št. 138; zemlj. knjiga k. o. Pri-bišje, vi. št. 540 in zemlj. knjiga, k. o. Drašiči, vi. št. 1125.
Cenilna vrednost: Din 113.250'—.
Najmanjši ponudek: Din 75.500'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelia, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Metliki, dne 8. avgusta 1933.
*
I 46/33—12.	2041
Dražbeni oklic.
Dne 22. septembra 1933. dopoldne ob poide setih bo pri podpisa-
Prcglasitev za mrtve.	2031
Okrožno sodišče v	Ljubljani je uvedlo	postopanje, da se	proglase spodaj navedeni	proglašene! za mrtve, ker se	more	o njih po
§ 240. o. d. z., odn. po §	1. zak. z dne 31. mana 1918., drž. zak.	št. 128, domnevati, da so	umrli. Pogrešance navedeno	sodišče pozivlje,
naj	se zglase pri njem, ako še žive, ali naj	mu dajo to kako	drugače na znanje.
Po preteku spodaj	označenega roka in	po sprejemu dokazov bo sodišče razglasilo	o dokazu smirtii. — Vsakdo,	ki bi	kaj vedel
o katerem teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču.
Ime, rojstni dan, stan in bivališče pogrešancev	Bistvene okolnosti, na katere ,se predlog opira:	Uvedbo postopanja predlaga:	Dan in opr. št. oklica:	Oklicni rok poteče:
Gabrovšek France, pos. sin v Rovtah, roj. 4. oktobra 1896.	Odrinil 15.' aprila 1915. s 27. bramb. p. p. najprej na tirolsko, potem na gališko fronto, odkoder je zadnjič pisal 29. junija 1916.	Mati Gabrovšek Marija.	30. 7. 1933. T 107/32	1. februarja 1934.
Peternel Matevž, roj. 22. septembra 1893., pos. sin iz Malenškega vrha.	Odšel ob izbruhu svetovne vojne s 17. p. p. na gališko fronto, odkoder se ni več oglasil.	Svakinja Peternel Barbara.	30. 7. 1933. T 4/33	1. februarja 1934.
Dolenc Martin, roj. 10. oktobra 1878. na Brezjah št. 46.	Odrinil leta 1915. s 17. p. p., 12. četo, na italijansko fronto, vojna pošta 32. Baje je dne 12. oktobra 1915. padel.	Žena Dolenc Marija.	17. 6. 1933. Og 13/33	31. decemb. 1933.
Drnovšek Janez. roj. 27. maja 1884.. pos. v Zavinah št. 21.	Ob izbruhu svetovne vojne odšel s 27. dom. p. p. v Galicijo. Zadnjič je pisal 9. oktobra 1914.	Zena Drnovšek Jožefa.	17. 6. 1933. Og 15/33	31. decemb. 1933.
Gladek,Gašper, roj. 2. januarja 1885. v Osredku št. 8.	Začetkont svetovne vojne odšel,s 27. dom. p. p., 10. stotnijo na gališko fronto, odkoder je zadnjič pisal oktobra 1914.	Žena Gladek Marija.	17. 6. 1933. Og 9/33	31. decemb. 1933.
Mravlje Anton. roj. 8. januarja 1883. v Lescah.	OdriniL maja 1915. na italijansko fronto. Služil pri lovskem bataljonu št. 7, vojna pošta 32. Zadnjič pisal novembra 1915.	Žena Mravlje Jožefa.	17. 6. 1933. Og 17/33.	31. decemb. 1933.
Žmitek Janez. roj. 6. oktobra 1881., kajžar v Stari Fužini št. 23.	Odrinil 15. maja 1915. s 7. lovskim bataljonom na gališko. novembra 1915. na italijansko bojišče. odkoder se ni več oglasil.	Žena Zmitek Frančiška.	2. 8. 1933. Og 20/33	15. januarja 1934.
Lotrič Franc, rojen 25. septembra 1874. v Dražgošah št. 78.	Ob izbruhu svetovne vojne odšel s 17. p. p. na. gališko fronto. Od začetka 1. 1915. ni več glasu o njem.	Zena Lotrič Helena.	30. 7. 1933. Og 3/33	15. januarja 1934.
Žigon Anton, rojen 22. novembra 1883., sodar v Gor. Logatcu.	Ob izbruhu svetovne vojne odšel s 27. dom. p. p. na gališko fronto. Dišal zadnjič oktobra 1914.	Žena Žigon Marija.	19. 7. 1933. Og 18/33	15. januarja 1934.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 5. avgusta 1933.
‘JI ran 344.
štev. 67.  —
nem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin;; zemljiška knjiga k. o. Podrečje, vi. št. 488.
Cenilna vrednost: Din 69.500'—
Najmanjši ponudek: Di:i 46.332'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti, sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi' se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Brdu, dne 5. avgusta 1933.
\ ’■	jj;
I 143/33—9.	2056
Dražbeni oklic.
Dne 22. septembra 1933. dopoldne ob' d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. "4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sp. Hudinja, vi. št. 719.
Cenilna vrednost: Din 64.685’—.
Vrednost pritikline: Din 685'—.
Najmanjši ponudek: Din 43.580’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče y Celju, odd. VI.,
dne 3. avgusta 1933.
»j.
E 114/32-14.	2067
Dražbeni oklic.
Dne 23. septembra 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi it." 10 dražba nepremičnim: zemljiška knjiga Trot kova, vi št. 69 in 183.
Cenilna vrednost Din 14.884’30 in Din 34.205'—.
Vrednost pritikline: Din 600'—.
Najmanjši ponudek: Din 33.126’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine'v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sedišča.
Okrajno sodišče Sv. Lenart, dne 31. julija 1933.
E IX J 410/33.	2018
Dražbeni oklic.
Dne 2 5. sept e m b r a 1 9 3 3. d o p. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Spod. Radvanje
I.	del, vi. št. 22, 301.
Cenilna vrednost: Din 41.195’— in Din 4231-—.
Vrednost pritikline: Din 1465’—, ki je zgoraj všteta.
Najmanjši ponudek: Din 20.597'50 in Din 2115-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 17. julija 1933.
•j.
E IX 3321/32-15.	2020
Dražbeni oklic.
Dne 2 7. septembra 193 3. do p. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Krčevina, vlož. št. 88.
Cenilna vrednost: Din 124.894-—. Najmanjši ponudek: Din 83.261’70. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 25. julija 1933.
I 34/33—8.	2057
Dražbeni oklic.
Dne 28. septembra 1933. dopoldne ob devetih bo na licu mesta na Stari Vrhniki št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Stara Vrhnika, vi. št. 23, 24 in 93, ter zemljiška knjiga Zaplana, vi. št. 6?>.
Cenilna vrednost: Din 130 750'—. Najmanjši ponudek: Din 80.510’—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki ie nabit na uradni deski tega sodišča.
STesko sodišče na Vrhniki, dne 12. avgusta 1933.
I 212/33-7.	1985
Dražbeni oklic.
Dne 2 9. septembra 193 3. dop. ob dvanajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin hiša, gospodarsko poslopje, 44 zemljiških parcel in solastninska pravica: zemljiška knjiga k. o. Drnovo, vi. št. 63 in 675.
Cenilna vrednost: Din 87.244-90. Vrednost pritikline: Din 2090'—. Najmanjši ponudek: Din 58.163'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdjažitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Krškem, dne 31. julija 1933.
jj;
I 167/33—7.	19^8
Dražbeni oklic.
Dne 2 9. septembra 1 9 3 3. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zidane z opeko krite hiše, hlev, svinjak, dvorišče in njiva — zemljiška knjiga k. o. Krška vas, Vi. št. 921.
Cenilna vrednost: Din 40.168’—.
Najmanjši ponudek: Din 26.779’—•
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče v Krškem, dne 27. julija 1933.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisali sta se nastopni firmi:
825.
Sedež: Ljubljana. '
Dan vpisa: 26. julija 1933.
Besedilo: slovenski: »Trgovina z živinsko krmo Provendeinc« družba z o. z-srbskohrvatski: »Trgovina stočnom hra-nom Provendeinc« društvo s o. j.
Obratni predmet: Proizvajanje in raz’ pečavanje dodatne živinske krme.
Družbena pogodba z dne 30. maja 1933. in dodatek z dne 17. julija 1933.
Visokost osnovne glavnice: dindrjev 50.000’—.
Na to vplačani znesek v gotovini* dinarjev 50.000’—.
Poslovodja: Louis Sanders, industrialec, 47/51 Rue Henri Wafelaerts, St. Gilles, Bruxelles, Belgija.
Za namestovanje upravičen:	Poslo-
vodja zastopa družbo in jo pravno obveže na ta način, da- se lastnoročno podpiše na podpisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo tvrdke. Okrožno kot trgov, sodišče v Ljubljani, odd. III.. dne 22. julija 1933.
Fi 315/33 — Rg C V 123/1.
*
826.
Sedež: Ormož.
Dan vpisa: 5. avgusta 1933-
Besedilo: Pevec Rudolf
Obratni predmet: Trgovina s poljskimi pridelki in sadjem na debeJo.
Imetnik: Pevec Rudolf, trgovec v Ormožu št. 105.
Prokuristinja: Pevec Amalija, trgovka v Ormožu št. 104.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 5. avgusta 1933 Fi 232/33 — Reg A III 238/4.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
827.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 26. julija 1933.
Besediio: »Avtomatični bufiet« družba z o. z.
Izbriše se poslovcdkinja Bahovec Lidija.
Okrožno kot trgov, sodišče v Ljubljani,
dne 22. julija 1933-Fi 361/33 — Bg C IV 247/2
*
828.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 22. julija 1933.
Besedilo: »Fabrika manufakture Vuko-jičič, družba z o. z., Ljubljana«.
Imenuje se za solikvidatorja g. Fau-della Avguštin, trgovec iz Bielfe, Italija, s pravico kolektivnega zastopstva v vseh likvidacijskih poslih zajedno z likvidatorjem Simone Ivanom.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. julija 1933.
Fi 362/33 — Rg C V 1/5.
$
829.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 3. avgusta 1933.
Besedilo: »Jugopromet«, prevažanje z avtomobili, družba z o. z.
Po sklepu občnega zbora z dne 21. julija 1933 se je družba razdražila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorja sta dosedanja poslovodja: Lajovic Milivoj in Lajovic Mira.
Likvidacijska firma:	»Jugopromet«,
prevažanje z avtomobili, družba z o. z. v likvidaciji.
“Podpis firme:	Likvidatorja skupno
podpisujeta likvidacijsko firmo.
Okrožno kot trgov, sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 29. julija 1933.
Fi 377/33 — Rg C IV 130/3.
$
830.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa; 3. avgusta 1933.
Besedilo: »Parket«, družba z o. z.
Po sklepu občnega zbora z dne 21. julija 1933. se je družba razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji:	dosedanji poslovodje
družbe.
Likvidacijska firma: »Parket« družba z o. z. v likvidaciji.
Podpis firme:	Likvidatorji skupno
Podpisujejo likvidacijsko firmo.
Okrožno kot trgov, sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 29. julija 1933.
Fi 380/33 — Rg C V 64/2.
*
831.
Sedež: Blansko (ČSR).
Sedež podružnice: Maribor.
Dan vpisa: 10. avgusta 1933. Besedilo: K. & R. Ježek.
Podružnica tvrdka K. & R. Ježek v Mariboru se osamosvoji in postane sa-
mostojna tvrdka K. & R. Ježek s sedežem v Mariboru.
Vse ostale prilike te tvrdke, predvsem družabniki, pooblastilo k zastopstvu tvrdke in način podpisovanja iste ostanejo neizpremenjene.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru,
dne 10. avgusta 1933.
Fi 240/33 — Rg A I 44/9.
*
832.
Sedež: Ptuj.
Dan vpisa: 5. avgusta 1933.
Besedilo: Prva jugoslovanska alkoholna industrijska družba, poprej Simon Hutter Sohn, Hutter & Elsbacher.
Obratni predmet doslej: Tvorniško izdelovanje žganja, žganj etoč, trgovina z žganjem in špirituozami.
Izprememba:	izstopil je družabnik
Elsbacher Viljem.
Podpis firme odslej: Sedanji samo-imetnik Hutter Franc, podpisuje za to tvrdko tako, da pristavi natisnjenemu in ali od kogarkoli napisanemu besedilu firme podpis Hutter & Elsbacher.
Obratni predmet odslej: Tvorniško izdelovanje alkohola iz škrobnih in sladkornih sirovin, trgovina z alkoholom, alkoholnimi ekstrakti, esencami in pijačami, žganjetoč in tvorniška obrt izdelovanja in predelovanja alkohola iz skrobnatih in sladkornih sirovin in izdelovanje brezalkoholnih pijač.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 5. avgusta 1933.
A I 149—6.
Vpisi v zadružni register.
Vpisali sta se nastopni zadrugi:
833.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 26. julija 1933.
Besedilo: Planinska in izletniška zadruga »Prijatelj prirode«, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Obrat in predmet: Namen zadruge je, pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, da
a) gradi v svrho odmora in okrepitve svojih članov in njih rodbin počitniške domove, kopališke naprave, planinske koče in zavetišča in jih upravlja,
b) da prireja počitniške kolonije, skupne zlete in potovanja svojih članov in njih rodbin,
c) da pridobiva za izvedbo svojega namena potrebne gostilniške in druge koncesije.
Zadružna pogodba z dne 24. juuija
1933.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njihovim enkratnim zneskom:
Oznanila se izvršujejo z nabitjem v zadružni pisarni in z objavo v listih, ki jih določi načelstvo.
Načelstvo sestoji iz petih do devetih članov. Člani načelstva so:
1.	Prezelj Anton, krojaški pomočnik. Ljubljana, Vel. Čolnarska ulica št. 10, načelnik,
2. Moretti Josip, uradnik •OUZDv> Ljubljani, Gestrinova ulica št. 3, načelnikov namestnik,
3. Berdajs Josip, zasebni uradnik v Ljubljani, Zibertova ulica štev. 27,
4. Gogala Ciril, uradnik v Ljubljani, Einspielerjeva ulica št. 30,
5. Pintar France, tipograf v Ljub'ja-ni, Masarykova cesta št. 14.
Pravico zastopati zadrugo ima: Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje zanjo tako, da se pod zadružno firmo podpišeta načelnik ali njegov namestnik in en član načelstva.
Okrožno kot trgov, sodišče v Ljubljani,
dne 22. julija 1933.
Fi 345/33 — Zadr. X 381/1.
*
834.
Sedež: Ljubno na Gorenjskem. Besedilo:	Gospodarska	zadruga v
Ljubnem na Gorenjskem, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarstvo in nravno povzdigo svojih članov, zato:
1. prodaja za svoje člane vse njihove kmetijske, gozdarske in obrtne pridelke in izdelke na debelo in drobno, oziroma posreduje take kupčijske posle zn svoje člane;
2. preskrbuje svojim članom poljedelske stroje in orodje, semena, umetna gnojila, močna krmila, plemensko živino in druge domače potrebščine, oziroma posreduje te posle za svoje člane;
3. industrijsko predeluje pridelke in potrebščine svojih članov;
4. skrbi za strokovni pouk in poglobitev zadružne misli svojih članov;
5. si oskrbi v dosego teh namenov potrebne stavbe in tehnične naprave ter pridobi za to potrebne koncesije.
Zadružna pogodba z dne 25. junija 1933.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njihovim dvakratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo v Ljubnem na Gorenjskem.
Načelstvo sestoji iz načelnika, pod-načelnika in 5 odbornikov. Člani načelstva so:
1. Marčun Ivan, pos. Ljubno štev. 69, načelnik.
2. Vouk Matevž, pos., Ljubno štev. 13, podnačelnik.
3. Brejc Anton, pos., Praproše štev. 5, član
4. Praprotnik Anton, posest., Ljubno št, 2, član.
5. Koselj Jožef, čevlj. mojster, Ljubno štev. 62, član.
6. Šolar Jakob, pos., Ljubno št. 74, član.
7. Humar Franjo, šol. upr., Ljubno štev. 78, član.
Načelstvo zastopa in podpisuje zanjo tako, da se pod zadrugino firmo podpišeta po dva člana načelstva.
Okrožno kot trgov, sodišče v Ljubljani, dne 22. julija 1933-Fi 358/33 - Zadr. X 378/1,
Vpisale so se izpremembe in
dodatki pri nastopnih zadrugah:
835.
Sedež: Doprepolje.
Dan vpisa: 4. aprila 1933.
Besedilo: Posojilnica v Dobrepoljah, r. z. z n. z.
Izbrisal se je izstopivši načelstveni član Mohar Anton.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 4. avgusta 1933.
Fi 46/33 — Zadr. I 19/44.
*
836.
Sedež: Hotedršica.
Dan vpisa: 26. julija 1933.
Besedilo; Hranilnica in posojilnica v Hotedršici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Turk Ivan, vpiše se član načelstva Albreht Jožef, posestnik v Hotedršici št. 44.
Okrožno kot trgov, sodišče v Ljubljani, dne 22. julija 1933.
Fi 355/33 — Zadr. IV 267/34
*
837.
Sedež: Kamnik.
Dan vpisa: 26. julija 1933.
Besedilo: >Živinorejska zveza za kamniški politični okraj, registrovana zadruga z omejenim poroštvom v Kamniku.«
Po sklepu občnega zbora z dne 29. junija 1933. se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidator:	dosedanji	načelnik za-
druge Bore Franc.
Likvidacijska firma: kakor doslej s pristavkom »v likvidaciji«.
Podpis firme:	Likvidacijsko firmo
podpisuje likvidator.
Okrožno kot trgov, sodišče v Ljubljani, dne 22. julija 1933.
Fi 354/33 — Zadr V 26/37 *
838.
Sedež: Moravče.
Dan vpisa: 26. julija 1933.
Besedilo: Mlekarska zadruga v Moravčah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 29. januarja 1933. izpremenila so se zadrugina pravila v §§ 4., 10., 25., 30. in 36.
Izbriše se član načelstva Lovrač Ivan, piše pa član načelstva Toman Ciril, bančni ravnatelj v p. in posestnik v Moravčah štev. 1.
Okrožno kot trgov, sodišče v Ljubljani,
dne 22. julija 1933 Fi 301/33 — Zadr. X 158/2.
*
839.
Sedež: Osilnica.
Dan vpisa: 4. aorila 1933.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Osilnici, r. z. z n. z.
Izbrisal se je načelstveni član Pirkovič Janez, vpisal pa član načelstva Klopčič Franc, župnik v Osilnici. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 4 avgusta 1933.
Fi 43/33 — Zadr. II 96/11.
840.
Sedež: Radovljica.
Dan vpisa: 3. avgusta 1933.
Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Radovljici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 2. marca 1933. izpremenila so se zadrugina pravila v § 6.
Okrožno kot trgov, sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 29. julija 1933.
Fi 378/33 — Zadr. V 216/65.
*
841.
Sedež: Rakičan.
Dan vpisa: 5. avgusta 1933.
Besedilo: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Rakičanu, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne
26.	marca 1933. se .je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: 1. Gyorek Miha, 2. Celec Ferdo, dosedaj oba člana načelstva, in 3. Durič Miha, mizarski mojster v Rakičanu 94.
Likvidacijska firma: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Rakičanu, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidatorji skupno podpisuje Likvidacijsko firmo.
Načelstvo se pozivlje, da se v enem mesecu pri podpisanem sodišču izkaže, da je v smislu § 40. zadružnega zakona trikrat razglasilo v >Službenem listu« razpust zadruge in upnike pozvalo, da terjatve iavijo likvidacijski firmi.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 5. avgusta 1933.
Zadr IV 33/8.
*
842.
Sedež: Rovte.
Dan vpisa; 3. avgusta 1933.
Besedilo: Kmetijsko društvo v Rovtah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišeta se člana načelstva Sušnik Matevž in Železnik Jože, vpišeta pa člana načelstva Logar Janez, mizar v Rovtah, št. 141. in Kunc Jakob, posestnik ' Rovtah št. 97.
Okrožno kot trgov, sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 29. julija 1933.
Fi 384/33 — Zadr. I 111/50.
* .
843.
Sedež: Stari trg pri Ložu.
Dan vpisa: 26. julija 1933.
Besedilo: Kmetijska zadruga v Starem trgu pri Ložu. registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 28. maja 1933 sc se izpremenila zadrugina pravila v § 18.
Izbrišeta se člana načelstva. Truden Franc in Hace Anton, vpišeta pa člana načelstva Lekšan Francf, posestnik iz Klancev št. 33. in Drobnič Jožef, posestnik iz Knežje njive št. 6.
Okrožno kot trgov, sodišče v Ljubljani, dne 22. julija 1933.
Fi 290/33 — Zadr. I 63/93.
844.
Sedež: Sv. Jošt nad Vrhniko.
Dan vpisa: 3. avgusta 1933.
Besedilo: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Sv. Joštu nad Vrhniko, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zberu dne 23. julija 1933. izpremenila so se zadrugina pravila v
§9- .
Izbriše se član načelstva Žakelj Pavel, vpiše pa član načelstva Žakelj Jakob, pos. sin v Št. Joštu št. 24.
Okrožno kot trgov, sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 29. julija 1933.
Fi 387/33 — Zadr. VIII 76/13.
*
845.
Sedež: Vodice.
Dan vpisa: 26. julija 1933.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Vodicah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 28. maja 1933. izpremenila so se zadrugina pravila
v§6- ... . Okrožno kot trgov, sodišče v Ljubljani,
dne 22. julija 1933.
Fi 357/33 — Zadr. III 197/48
*
846.
Sedež: Zavrč.
Dan vpisa: 5. avgusta 1933.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Zavrču, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Zadružna pravila so se spremenila v §§ 16., 39., zadnji odstavek. 31. in 43.
Izbrišeta se dosedanja člana načelstva Fran Stumberger in Anton Ivančič, vpišeta pa novo izvoljena člana načelstva Budigam Ivan, posestnik v Turskem vrhu št. 52, in Veselič Jože. posestnik v Turskem vrhu št. 51.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 5. avgusta 1933.
Zadr II 12/36.
Konkurzni razglasi
847
Por 4/33—5.	2076
Poravnalni oklic.
Otvoritev poravnalnega postopanja ° trnovi ni tvrdke Wagner, trg. z mešanim blagom v Šmarju pri Jelšah, reg. p°'d Rg A I 80 po lastniku Wagnerju R*" hardu.
Poravnalni sodnik:	dr. šašelj JosiP;
starešina sijeskega sodišr,a v Šmarju Prl Jelšah.
Poravnalni upravitelj:	dr. Hrašovec
Šandor, odv. v Šmarju pri Jelšah.
Narok za sklepanje poravnave pi'°“ sreskim sodiščem v Šmarju pri Jelšah dne 28. septembra 1933. ob 9. uri. Prijavni rok do 23. septembra 1933-Poravnalna kvota 40% plačljiva le" kom enega leta v V\ letnih enakih obrokih od dneva poravnave dalje.
Okrožno sodišče kot poravnalno sodišč® v Celju, dne 16. avgusta 1933.
848.
Por. 5/33—31.	2033
Potrditev prisilne poravnave.
Potrjuje se prisilna poravnava izven konkurza, ki jo je sklenil dolžnik Bergant Benjamin, trgovec z mešanim blagom v Mostah pri Ljubljani, Zaloška cesta št. 3, s svojimi upniki pri poravnalnem naroku dne 27. maja 1933. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. julija 1933.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 10236/1.	2008	3—3
Razglas.
0 prvi pismeni ponudbeni licitaciji za Zgradbo trorazredne narodne šole v Sv. Miklavžu na Dravskem polju.
Sresko načelstvo Maribor, desni breg, razpisuje na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne
6.	marca 1910. ter njegovih izprememb odnosno izpopolnitev za prevzem in izvršitev gori označenega dela prvo javno Pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku 10 dni
0a dan 1. septembra 1933. ob 11. uri dopoldne
v prostorih sreskega načelstva Maribor, desni breg.
Načrti in proračuni so interesentom fia vpogled med uradnimi urami pri okrajnem šolskem odboru v Sv. Miklavžu na Dravskem polju.
Zapečatene pismene ponudbe, kolko-vane po tar. post. 25. taksnega zakona, glaseče se na popust v procentih (tudi z besedami) na uradno odmerjene proračunske zneske v Celoti ali za posamezna dela je predložiti licitacijski komisiji najkesneje do 11. ure na dan licitacije.
Ponudbe je označiti na kuverti: »Ponudba za zgradbo trorazredne narodne Šole v Sv. Miklavžu na Drav. polju«.
Kavcija se mora položiti najkesneje na dan licitacije do 10. ure popoldne Pri blagajni sreskega načelstva Maribor, desni breg. v vrednostnih papirjih, °ziroma garantnih pismih.
Državna uprava si izrečno pridržuje Pravico, oddati dela brez ozira na viši-Po ponudbene vsote, predvsem pa se bodo upoštevali oni ponudniki, ki bodo Pudili najugodnejše plačilne pogoje, fresko načelstvo v Mariboru, desni br„ dne 7. avgusta 1933.
*
Tehn. št. 1638/1.	2053a—2—1
Razglas
0 I. pismeni ponudbeni Ucitaciji za gradnjo, oziroma prezidavo objektov na drž. cestah št. 2. 49, 50 in 52.
• Tehnični razdelek pri sireskem načelstvu v Ljubljani razpisuje
I-	javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku 15 dni na dan
1.	septembra 1933. ob 9. uri v prostorih tehničnega razdelka, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica.
Vse natančnejše podatke glej prilogo k »Službenemu listu« št. 66 z dne
16.	avgusta 1933.
Tehnični razdelek pri Sreskem načelstvu v Ljubljani,
dne 16. avgusta 1933.
*
Agrarni primer Liplje.
Štev. R U 572/27—31.	?081
Razglas o razgrnitvi načrta
o nadrobni razdelbi skupnega zemljšča posestnikov iz Lipelj.
Načrt o nadrobni delitvi skupnih zemljišč, vpisanih pod vi. št. 87, v katastrski občini Hribe, sodni okraj Kamnik, bo na podstavi § 96. zakona z dne
26.	10. 1887., dež. zak. št. 2/1888. od dne 22. avgusta 1933. do vštetega dne
4.	septembra 1933. v občinskem uradu Zg. Tuhinj razgrnjen na vpogled vsem deležnikom.
Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se bo izvršila neposredno pred pojasnjevanjem načrta.
Načrt se bo pojasnjeval dne 22. avgusta 1933. v času od 17. do 18. ure pri načelniku gospodarskega odseka Janezu Maliju, Liplje 2.
To se daje splošno na znanje s pozi-vbm, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne
22.	avgusta 1933. do dne 20. septembra 1933. pri podpisanem komisarju za agrarne operacijo v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V Ljubljani, dne 12. avgusta 1933.
Komisar za agrarne operacije: Pokorn s. r.
*
A grapi primer: Zlatoliče - zložba.
Štev. Zl. 4/30.	2072
Razglas o razgrnitvi načrta
o zložili poljedelskih zemljišč posestnikov iz Zlatolič.
Načrt o zložbi poljedelskih zemljišč v katastrski občini Zlatoliče bo na podstavi § 87. zakona z dne 26. maja 1909., štaj. dež. zak. št. 45, od dne 27. avgusta 1933. do vštetega dne 25. septembra 1933. pri načelniku zložbenega odbora Golobu Antonu v Zlatoličah razgrnjen na vpogled Vsem deležnikom.
Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se bo izvršila v času od 21 do
26. avgusta t. 1. istotam.
Načrt se bo pojasnjeval istotam dne 28. avgusta 1933. v času od 14. do 16. ure.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 45 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t j. od
27. avgusta do dne 10. oktob?a 1933 pri podpisanem komisarju za agrarne ope-
racije v Ljubljani vložiti pismeno ali datii ustno na zapisnik.	'•
V Ljubljani, dne 14. avgusta 1933. ■ Komisar za agrarne operacije II.:
dr. Maršič 1. r.
*
Štev. 161/33.	2078—2—1
Prodaja lesa.
Začasna državna uprava razlaščenih veleposestniških gozdov v Ljubljani, Stari trg št. 34, prodaja potem pismene cfertalne Licitacije dne 25. avgusta 1933.:
1. 1400 m3 posekanega iglastega lesa in ca 250 m3 bukovine za hlode iz razlaščenega dela gozdov veleposestva Turjak;
2. 1250 kom. posekanih jelovih dreves
na razlaščenem delu veleposestva K'. Auersperga v Kočevju, in sicer v revirjih Grčarice B in Kočevje.
Natančni pogoji se dobijo pri gornji upravi.
*
Štev. 161 /33.	2079—2—1
Dražba lovov.
Začasna državna uprava razlaščenih veleposestniških gozdov v Ljubljani, Stari trg št. 34, oddaja potem pismene ofertalne licitacije dne 28. avgusta 1933. lov na razlaščenih delih veleposestva Turjak: Mačkovec 545 ha, Mokric 320 ha, Medvedica 175 ha. Odstrel: petelini, srnjaki, jeleni, gamsi, divji prašiči.
Pogoji se dobijo pri gornji upravi.
Štev. 3087.	2066
Razglas.
Direkcija šum v Ljubljani proda na pismeni licitaciji, ki se bo vršila dne
22.	septembra 1933. od 11. ure dopoldne dalje v njenih uradnih prostorih v Ljubljani, Bleiweisova cesta št. 1, ca. 3800 plm3 mehkega tehničnega lesa, izdelanega v režiji v področju šumske uprave v Kranjski gori. Vsa količina lesa se proda v štirih skupinah, od katerih se vsaka smatra kot posebeu licitacijski objekt.
Na posebnih tiskovinah pisane ponudbe je vložiti najkesneje do pričetka licitacije pri direkciji šum, kjer morajo ponudniki položiti varščino v 'višini 10% (inozemci 20%) ponudene cene ,v gotovini ali v pupilarno varnih papirjih.
Tiskovine in vsa ostala pojasnila se dobe pni omenjenih dveh uradih. Direkcija šum kraljevine Jugoslavije Ljubljani.
*
Št. 389/pr/1933.	2017—3—3
Razglas.
V smislu §§ 22. do 28. zakona o strokovnih šolah za pomožno osebje v socialni in zdravstveni službi (gl. »Službeni list« z dne 21. februarja 1931., št. 13) se otvori s 1. septembrom 1933. pri občni državni bolnici v Ljubljani 18 mesecev trajajoča šola za bolničarje in bolničarke.
Prosilci, ki ustrezajo določilom v smislu §§ 23. in 35. omenjenega zakona, naj prošnje, opremljene s predpi-
sanimi listinami, predlože do 20. avgusta 1933. upravi občne državne bolnice v Ljubljani.
Natančnejša pojasnila daje imenovana uprava vsak dan med uradnimi urami. Pripominja se pa. da se internat zaradi pomanjkanja prostora ne bo otvoril.
Občna državna bolnica v Ljubljani,
dne 10. avgusta 1933.
*
VII/2, št. 35.029/33.	2083
Objava.
Mnogokratnik za izračun davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v okolišu mestne občine ljubljanske se je določil za mesec junij in julij 1933. po § o. naredbe z dne 21. oktobra 1922., Ur. 1. št. 365/113, za vrednosti in zneske, izražene dinarski veljavi, na 7.
Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 11. avgusta 1933.
*
Narodna banka
2035
kraljevine Jugoslavije
Stanje 8. avgusta 1933.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna
podloga . 1.900,813.636.62 (+ 5,806.481-71) Devize, ki niso v podlogi 45,084.482-91 (-j- 4,934.609"83) Kovani novec v niklju 252,154.647-50 (-22,772.986-50) Posojila . . 2.235,075.115-91 (—16,825.470-71) Vrednostni papirji . .	13,320.000"—
Prejšnji pred-
jemi državi 1.816,079.006-73 (+	260.443-71)
Začasni pred-jemi gl. dri.
blagajni .	600,000.000"—
Vrednosti re-
zervn. fonda 46,836.239"31 Vrednosti ostalih fondov ...	6,774.851-30
Nepremičnine .	. .	158,138.296-64	(+	257.106-091
Razna aktiva 120,156.097-71 (+ 1,787.154.49)
7.195.032.374-63
Pasiva	Dinarjev
Kapital . •	180,000.000*—
Rezervni
fond . . .	66,893.439-71
Ostali fondi	8,562.723-11	(+	187'-)
Novčanice v
obtoku . . 4.3C4,481.595"— (— 1.096.990-—) Obveze na
poka/. ... 1.048,860.413-79 (+11 551.459-07 Obveze z rokom . . . 1.315,061.124-25)+ 2,560.000--. Razna pasiva 271,183.078*77 (—39,507.317*45/
7.195.032.374-63
Obtok in on veze . . . 5.353.342.008-79 Celotno kritje . . . 35"50l/0 Kritje v zlatu . . . 33"570/„
Obrestna mera: po eskotuptu	,...*»••• 7H %
do lombardu . .	0%
Razne objave
2075
*
Objava o obrestni meri za vloge na hranilnih knjižicah.
V smislu sklepa Društva .bančnih zavodov za Dravsko banovino in Zveze jugoslovanskih hranilnic obrestujejo podpisani denarni zavodi od 1. julija 1933. naprej vloge na hranilnih knjižicah, ki niso vezane na odpovedni rok, maksimalno po 4%, in če so vezane, po preteku odpovednega roka. maksimalno po 5%.
Ljubljana, dne 1. julija 1933.
Češka industrijalna banka, podružnica Ljubljana; Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic, Ljubljana; Hranilnica Dravske banovine, Ljubljana; Hranilnica kmečkih občin, Ljubljana; Jadransko-Podunavska banka, podružnica Ljubljana; Jadransko-Podunavska banka, podružnica Kranj; Jugoslaven-ska banka, podr. Ljubljana; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana; Ljubljanska kreditna banka, podr. Črnomelj; Ljubljanska kreditna banka, podružnica Kranj; Ljubljanska kreditna banka, podružnica Rakek; Mestna hranilnica ljubljanska, Ljubljana; Obrtna banka, Ljubljana; Prometna banka. Ljubljana; Prva hrvatska štedionica, podr. Ljubljana; Splošno jugoslovansko bančno društvo, podr. Ljubljana; Zadružna gospodarska banka. Ljubljana; Zadružna gospodarska banka. podr. Bled; Zadružna gospodarska banka, podr. Kočevje; Zadružna gospodarska banka, podružnica Kranj.
Društvo bančnih zavodov za Dravsko banovino.
Zveza Jugoslovanskih hranilnic.
*
2089
Vabilo
na X. redni občni zbor,
ki ga bo imela firma
»ARBOR« lesna trgovska in
industrijska d. d. v Ljubljani, v sredo, dne 30. avgusta 1933. ob 11. uri v sejni sobi Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, Prešernova ulica, z nastopnim dnevnim redom:
1. Poročilo upravnega sveta.
2. Poročilo računskih preglednikov.
3. Predložitev bilance za leto 1932. v odobritev.
4. Volitev dveh revizorjev in dveh namestnikov.
Po § 13. družbenih pravil imajo pravico glasovanja na občnem zboru delničarji, ki poleže najkesneje 6 dni pred občnim zborom delnice, utemeljujoče njih glasovalno pravico pri družbeni blagajni. — Ker so pa vse delnice že v depotu pri družbi sami, naj se zglase delničarji, ki se hočejo udeležiti red-
nega občnega zbora, najkesneje do dne
25.	avgusta 1933. pri družbi sami, kjer se jim izdajo legitimacije.
Posest 25 delnic daje pravico do enega glasu (§ 13. družbenih pravil).
V Ljubljani, dne 14. avgusta 1933.
Upravni svet.
❖
2014—3—3
Poziv upnikom.
Živinorejska zveza za kamniški politični okraj, rejgistrovana zadruga z omejenim poroštvom v Kamniku, se je po sklepu občnega zbora z dne 29. junija 1933. razdražila in prešla v likvidacijo.
Upniki naj prijavijo morebitne terjatve zadrugi najkesneje v teku enega meseca.
Kamnik, dne 7. avgusta 1933.
Franc Bovc s. r., likvidator.
*
2074
Preklic.
Podpisani preklicujem objavo v >Služ-benem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine« štev. 32 z dne
19.	aprila 1933., da sem izgubil dovoljenje za zaposlenje v kraljevini Jugoslaviji, izdano od kraljevske banske uprave.
Inž. Oskar Loescr s. r.
*
Objava. 2071
Izgubil sein dovoljenje za zaposlenje izdano cd kraljevske banske uprave Dravske banovine dne 2. avgusta 1980-pod št. VI No. 13.432/2.
Proglašam ga za neveljavno.
Josip Kapelj s. r.
Rakek št. 10.
*
Objava.
2082
Izgubila sem tablico 'z evidenčno številko motorja 2—1293, ki jo proglašam za neveljavno.
Kraljič Jožefa s. r.
Ig pri Ljubljani,
*
2073
Objava.
Izgubil sem odpustnico drž. deske osnovne šole v Ribnici na Dolenjskem za 1. 1919./20. na ime: Peček Ignaciji rodom iz Hrovača (srez Kcčevje). P1'0" glašam jo za neveljavno.
Peček Ignacij s. r.
* 2080
Objava.
Izgubil sem izpričevalo III. c razreda I. drž. realne gimnazije v Ljubljani z* 1. 1930/31., domovinski list, krstni |ist in samski list, vse na ime: Židan Ladislav, rodom iz Rožne doline pni Ljubljani.
Proglašam jih za neveljavne.
Židan Ladislav s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovlDe Orednik Pohar Robert v Ljubljani, lioka tu zalaga. liskama Merkur » Ljubljani njen precUlavmk. O. MicliMek s Ljubljani.