Novo mesto, 6. mojo Vf59
Stev. 18
Ltto k
Lastniki In Izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Uredništvo In uprava: Novo malto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 83. — Telefon uredništva In uprave 127. — TekočI račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 816-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, Četrtletna 120 din, — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v LJubljani.
Dolenjski '
Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo
CENA 10 DIN
Vodovod Stična-Dobrnič
„Slovenija junaška, svobodna zdaj si ti.
It
Nedavni občni zbor delegatov Vodne skupnosti Stična je obravnaval dosedanje uspehe pri gradnji velikega vodovoda Stična - Dobrnič - Trebnje, prav tako pa tudi letošnje možnosti za nadaljevanje gradnje.
Vodna skupnost Stična šteje 774 članov. Razen v občini Velika Loka ima člane v vseh zainteresiranih občinah. Največ članov je v občini Trebnje, 293, najmanj pa v Velikem Gabru, kjer jih je le 25. Sorazmerno malo članov pa je plačalo pristopnino, vsega komaj 195 članov. Navzlic zadržanosti prebivalcev nekaterih občin kot so Velika Loka, Veliki Gaber in še katera, pa so bili lani pri gradnji doseženi prav lepi uspehi. Končano je bilo zajetje treh irvirov. položen cevovod preko zbiralnika do rezervoarja nad Virom ter odcep proti Stični v dolžini 1212 metrov, prav tako
Trebnje
Vodna skupnost Stična šteje 774 članov — Doslej položenih 6129 m cevi — Letos nameravajo položiti 9102 metra glavnih cevi — Da bo šlo delo hitreje, je potrebno sodelovanje prebivalcev
je končan tudi rezervoar nad Virom. Doslej položeni cevovod je dolg 6129 metrov. To pomeni, da je bila prva etapa gradnje vodovoda uspešno končana. Za vsa ta dela je bilo predvideno po proračunu 36,126.190 din, porabljeno pa le 33,382.997 din, kar pomeni prihranek 2,753.643 din. V Stično je voda pritekala že na Dan republike 29. novembra lani. Člani Vodne skupnosti Stična so pri tem prispevali v denarju, z delom ali materialom vrednost 568.626 din. To je
Precej zmanjšan proračun L0M0 Novo mesto
Na 28. redni seji je Ljudski odbor mestne občine Novo mesto 28. aprila letos sprejel proračun za leto 1955. Hkrati je obravnaval in reševal še razna druga vprašanja mestne občine.
Tako kot okrajni narekuje ■tudi mestni proračun varčevanje v vseh postavkah, zlasti pri negospodarskih investicijah. Celotni proračun je predviden v znesku 36 milijonov d(..hodkov in izdatkov. Za negospodarske investicije je v proračunu predvideno 7 milijonov 418 tisoč din. Iz tega zneska se bodo plačala dela pri ureditvi osnovne Me in gimnazije, za delno pomoč pri gradnji športnih stadionov, zgradila se bo lopa za orodje, uredilo pokopališče in grobovi, iz tega fonda bo črpano tudi za ureditev odra v Domu ljudske prosvete,    za urbani-
Pomlod v Birčni vasi
Težko pričakovana pomlad je prišla. Takoj ko Je sneg skop-
nel so prinesli pionirji precej vrtnic — divjakov in jih zasadili pred šolo. Cepili jih bodo sami in na ta način olepšali šolsko poslopje. Pripravljajo se za proslavo 1. maja.
Krasen sončen pomladanski dan 23. aprila pa je pionirje razgibal. Imeli so namreč športni dan. Vesele volje so sedli na vlak in.se odpeljali v sončno Belo krajino. V Črnomlju so videli marsikaj lepega in zanimivega, kar jih je navdušilo. Nato so si ogledali tovarno Belsad in rudnik v Kanižarici. Pionirji so se za vse naprave silno zanimali. Tovariša v obeh podjetjih #ta s svojo razlago in pripovedovanjem vzbudila polno zanimanje. Spoznali so, da delavec, posebno v rudnikih, s svojim napornim delom veliko pripomore do boljšega življenja. Videli so tudi partizansko bolnico, ki je delovala med NOV in sobo, v kateri je umrl narodn) heroj komandant Stane Rozman.
Pionirji so bili veseli ln zadovoljni* ker so videli tisti delček slovenske zemlje, ki je veliko prispeval v boju proti osvajalcu in izdajalcu. Videli so in opazili skrb ljudske oblasti, da se Industrijsko dvigne in spoznali gostoljubnost belokranjskega ljudstva. Vodstvo in vsi pionirji se obema podjetje-raa najlepše zahvaljujejo za obdaritev ln pogostitev z željo, da »e še kaj vidimo. B. D.
stični načrt, za nove ceste in nove poti v novem naselju na Grmu ta K<xleljevean hribu v Žabji vasi, za načrt za cesti v kamdiji od mostu do železniške postaje Kandija in Zab-je vasi ter še za druge potrebne izdatke.
Za vzdrževanje cest, potov parkov, opornih zidov, perišč, mostov, klopi ki drugih komunalnih naprav je določeno v proračunu 6 milijonov din. Ta dela bo v bodoče izvajalo poleg drugih, novo ustanovljeno mestno komunalno podjetje j Snaga«, k; ga je ustanovil LOMO s posebnim odlokom na tej seji.
Posebna postavka v proračunu je letos znesek 4 milijone 340 tisoč din, ki je namenjen za gradnjo stanovanjskih sob in stanovanj na podstrešjih stavb, V marsikateri stavbi bi se dalo z majhnima stroški pridobiti stanovanjski prostor,    s čimer bi vsaj delno
v resnici kaj skromen delež zainteresiranih prebivalcev.
Gradnja vodovoda se letos nadaljuje v približno enakem obsegu, vendar je hitrejši tempo gradnje v veliki meri odvisen od pomoči in sodelovanja prebivalcev zainteresiranih občin. Iz sklada republiške pomoči Primorski. Kočevski in Dolenjski je določeno za to vodovod 20 milijonov din. Druga etapa gradnje vodovoda, ki jo letos izvajajo, predvideva ooiožitpv glavnega cevovoda do Medved-jeka pri VeJikem Gabru v dolžini 9102 metra. Dalje dograditev rezervoarja na Medvedjeku 120 kubičnih metrov prostornine ter stranski odcep proti Dobu do gradilišča Avto-ceste. Načrt za ta del gradnje je revizijska komisija že potrdila. Za izvedbo načrta bi bilo potrebno po predračunu okoli 52 milijonov din.
V razpravi o poročilu dosedanjega dela ter o predloženem načrtu za letos so delegati živo razpravljali. Vsi so bili soglasni, da je treba gradnjo vodovoda čim bolj pospešiti ter pozvati vse zainteresirane za večjo pomoč pri gradnji. Ivan Arko iz Trebnjega je predlagal proučitev trase proti Dobrniču. po kateri bi bilo možno dobiti vodo v Dobrnič brez prečrpava-nja. ker bi to pocenilo stroške gradnje in vzdrževanja. Ivan Jutraž in tajnik občine Trebnje Pavle Miklič sta se zavzemala, da je treba republiška sreddva vlagati izključno za gradnjo glavnega vodovoda, odcepi pa naj bi se gradili s prispevki okrajev,   občin   in interesentov.
omilili vedno večjo stanovanj-:Antončič iz Velikega Gabra ie za-sko krizo. | gotavljal, da bodo tudi občani
Na tej seji je ljudski odbor   njegove   občine   prispevali h
mestne občine na prošnjo posameznikov in po odobritvi sveta za komunalne zadeve in
gradjl vodovoda, čeprav doslej niso pokazali veliko zanimanja. Povedal je, da je med njimi še
Zveze borcev dodelil enajstim i veliko takih, ki ne verujejo v
Ijal od začetka gradnje pa do dograditve celotnega omrežja po projektu.
Sprejet je bil sklep, da se letos predvsem gradi cevovod od rezervoarja nad Virom do rezervoarja na Medvedjeku, to je v dolžini 5 kilometrov, za kar se bo porabila dotacija republike, deloma pa tudi prispevki članov Vodne skupnosti. Določen je bil znesek za hišni priključek v višini 5.000 din za en priključek. Za odjemalce, ki niso člani Vodne skupnosti do dne. ko se začne kopati jarek proti njihovi vasi, ali pa se ne udeležujejo prostovoljnega dela pri kopanju jarkov, znaša ta priključitveni znesek, oziroma prispevek 30.000 din. Določena je bila tudi vodarina, ki znaša za eno osebo mesečno deset dinarjev, za konja ali govedo pa 5 din mesečno na glavo. Engro odjemalci vode plačajo 20 din za kubični meter. Ta tarifa velja do prihodnjega občnega zbora. Vodna skupnost si ustanovi lastno vodovodno inštalatersko delavnico. Glavni upravni odbor je bil zadolžen, da skrbi za izdelavo nadaljnjih načrtov s proučitvijo na.jbolj ugodne izvedbe gradnje za vse sektorje.
Občni zbor Vodne skupnosti Stična je tudi dokazal, da so povsem neosnovane govorice, ki so se širile zlasti v Trebnjem in okolici, čes da gradbeni odbor troši skupna sredstva za odcepe k posameznim vasem.
USTANOVILI B0D0 KSS
Na pobudo občinskega odbora Socialistične zveze Ribnica je bil ustanovljen iniciativni odbor za ponovno u postavitev Krajevnega sindikalnega sveta, ki je pred nekaj leti prenehal z delom. Na zadnjem sestanku iniciativnega odbora 20. aprila, kjer so izbrali predsednika in tajnika iniciativnega odbora je bilo s-klenjeno, da bodo člani sindikalnih podružnic v ribniški občini fczvolijj • '■> h 'ate za ustanovili zbor KSS do 7. maja. V času od 7. do 10. maja pa bo ustanovni zbor KSS Ribnica. Z ozirom na močno sindikalno življenje oziroma veliko število članstva v tem predelu   bo ponovna tipostavhev
Ta pesem velikega časa revolucije in borbe je v velikih majskih dneh 1945 zmagovito zaorila po slovenski domovini in razglasila uresničeni cilj vseljudske vstaje: »Slovenija junaška, svobodna zdaj si ti!« Osvobojena okupatorjev, izdajalcev, izkoriščevalcev, mrakobe stoletij! Peli to jo borci, pel jo je ves narod, še osvobojena zemlja jo je odpevala. »Brigade s hribov so se vsule kakor plaz« — 1. maja osvobojeno SLOVENSKO PRIMORJE, 4. maja je prišel Glavni štab Slovenije v osvobojeno AJDOVŠČINO, 5. maja je v Ajdovščini Boris Kidrič sestavil prvo NARODNO VLADO SLOVENIJE ... 8. maja osvobojeno NOVO MESTO... 10. maja je prišla v Ljubljano Slovenska narodna vlada. S Triglava je nad prelepo in novo slovensko domovino zavihrala naša nova zastava s peterokrako — simbolom borbe, svobode, socializma.
prosilcem stavbne parcele za i uresničitev tega načrta. Delega gradnjo stanovanjskih hiš ob j ti so tudi predlagali, da bi se
Ločenski eesti in na Kodelje- uvedel občinski samoprispevek KSS prišla ob pravem času vem hribu v Žabji vasi.        'za gradnjo vodovoda, ki bi ve-1 —m.—
Prosvetni delavci Suhe krajine v Hmbrusu
Pretekli teden j0 se učitelji su-hokranjskega pododbora Društva učiteljev in profesorijev zbrali na konferenci v Ambrusu.
Tov. Tončka Urbane je ipred vsemi učitelji prikaeaila de'o kombiniranega .pouka. Imela ie zgodovino v četrtem in računovodstvo v drugem razredu. Po naisrotpu smo se pomenili o lepo uspeli uni in o problemih kombiniranih razredov. TovarliKica upravuitel'jica je govorila o spisju v osnov mi šoli, nljena kolegica pa 0 novem ipjačnem sistemu pri na*. Predsednica pododbora je učitelj-?tvo seznanila s prdblemi repn&H-škega okrajnega združenja. Težko vprašanje učlteljstva na tem sektorju je pomanjkanje primernih stanovanj. Pogovorili smo se t'ud'i o skupinskem Jtudiiju. Do iprihodh j«Ra   sestanka   bodo vse
Dopisujte v »Dolenjski list«
Titova štafeta v črnomaljskem okraju
Tudi leto« bodo iz črnomaljskega okraja odnesli pozdrave in čestitke maršalu Titu za rojstni dan. Izvedbo letošnje štafete je za območje okraja prevzela okrajna zveza TVD Partizana skupaj s SZDL. Ustanovljen Je še okrajni štab, v katerega so bili poleg zastopnika Partizana in SZDL povabljeni še predsednik ZR .prosvete, gasilcev,  planincev, motodruštva
ter protiletalske zaščite. Ta štab bo organiziral pet okrajnih štafet, ki bodo 18. maja pritekle iz Mirne gore, Metlike, Gradaca, Predgrađa ln Vinice, Adlešičev in Semiča v Črnomelj, kjer bo ob 14. uri popoldne sprejem po-.sr.meznih štafet. Uro kasneje bo iz Črnomlja odšla proti Kočevju republiška štafeta, s katero bodo odnesli najboljši pripadniki Partizana Črnomelj, spremljani od konjenikov In motoristov, pozdrave maršalu Titu.
Na občinskih centrih bodo prav tako postavljeni posebni štabi, ki bodo organizirali stranske štafete lz vsen večjih vasi na sedeže občin. Prav tako kot v Črnomlju se bodo tudi v vseh občinskih središčih zbrsJI člani množičnih organizacij ter proslavili ta slavnostni dogodek.
VREME
V dneh od 5. do IZ. maja.
V naslednjih dneh spremenljivo vreme, od nedelje da-l|e pirdvidotma »pel lepo in toplo.
grupe preštudirale reforme šol-
otva, «kuxio pa bomo o tem razpravljali na prihodnji konferenci.
Tov. Vute je kot član Pedagoškega društva seznami.! učitelje 7 želijo, naj bi Otbocalj podatke O vzrokih neuspehov v šoli. Odločili smo se, da bodo vse Šole za 10 'let nazaj naredile staristićn; ore^led uspehov in neuspehov, na podlagi šolskega obiska in upo-kevajjoč ie druge čim; tel je, k:
vpliivaijo na uspeh: pomanjkanje primernih .prostorov, pr os vernih delavcev, pomanijkamje uoil, prezaposlenost učencev z delom doma, bolezni, socialne priliike, oddaljenost od sofle in podobno.
Zbranim prosvetnim delavcem ie (pregovoril še tovariš s tajništva za notranje zadeve o pro-merniih predpisih in o nezgodah, zlasti z ozlirom na šolske otroke.
M. K.
efijska zadruga Ič bo dala obračun
Kmetijska zadruga v Semiču, v katero je vključenih 153 članov, zajema dve tretjini semi-ške občine, dejavnost lesnega odseka pa sega tudi v Črnomelj in Metliko. KZ ima poleg dveh trgovin, ki prodajata vse tovarniške produkte, ki jih kmečki proizvajalec potrebuje, odkupujeta pa kmetijske proizvode, predvsem les, vino, sadje, mleko, kože, zdravilna zelišča itd., še mlekarno, čevljarno, ekonomiji z bifetjem ln samostojnim gostinskim obratom »Pod lipo« v Ljubljani. V sestav zadruge spadajo še transportno-strojni odsek, brivnica in pekarna. Poleg produktivnih obratov In odsekov ima KZ še dva pospeševalna odseka — živinorejskega in vinarsko-sadjarskega.
V nedeljo 24. aprila so se zadružniki zbrali na redni letni občni zbor na katerem so potrdili zaključni račun za preteklo leto, razdelili dobiček na sklade ter izvolili novi odbor. KZ v Semiču je lani dosegla I lepe uspehe, ki bi pa bili vse-
KONGRES MIHU
Ne le pri nas doma, tudi v tujini so z veliko pozornostjo spremljali potek III. kongresa Zveze borcev. Nekateri tuji napredno usmerjeni časniki so ta kongres imenovali •Zborovanje miru«.
Nedvomno so le nekateri zunanji znaki dali kongresu poseben poudarek. Prisostvovala sta mu častni predsednik Svetovne federacije bivših borcev bivši predsednik francoske republike g. Vlncent Auriol ter generalni tajnik te federacije g. Curtis Com-palgne. Zveza borcev, ki šteje 1,300.000 članov pri nas, je tudi včlanjena v to svetovno organizacijo, v katero je vključenih 124 organizacij bivših borcev iz 29 držav. Se prav posebno pa so v svetu odjeknili sklepi tega kongresa. Ko je predsednik Tito v ekspnzeju pred Ljudsko skupščino povedal, da Imamo pri nas doma uran, to je osnovno surovino za sproščanje atomske energije, ln da naši znanstveniki že pripravljajo vse potrebno za miroljubno izkoriščanje jedrske energije, so bili marsikje v svetu presenečeni. V svojem pozdravnem pismu kongresu je predsednik Tito opozoril na nevarnost, ki preti človeštvu. Če bi v svetu uporabili atomsko energijo v razdiralne namene. Zato je razumljivo, da Je kongres v svoji resoluciji v boju za mir in sodelovanje med narodi odločno dvignil svoj glas, da je treba prepovedati uporabo atomske energije v vojne namene ln da Je treba to največje odkritje izkoristiti za napredek človeštva, ne pa za uničevanje. Tudi v tem smislu je bil ta kongres Zveze borcev zborovanje za mir, saj vsi člani naše velike organizacije sami prav dobro vedo, kaj pomeni sleherna vojna.
kakor lahko večji in vidnejši. Vsi obrati in odseki so bili aktivni, razen ekonomije, ki je imela zgubo zaradi posledic predlanske slane ter nepravilnih transportov vina. Letna bilanca izkazuje 4 milijone 514.000 dinarjev čistega dobička, ki izvira večinoma iz lesne trgovine. Ta vsota bi pa morala biti vsekakor večja glede na velik promet, ki ga je zadruga imela. Omeniti moramo, da je zadruga plačala v preteklem letu 440.000 zamudnih ter kazenskih obresti in stroškov arbitražnih sporov in to večji del po krivdi bivšega upravnika, ki je vodil povsem zgrešeno in nestrokovno finančno in kadrovsko politiko. V preteklem letu je upravni odbor odstavil kar tri računovodje zaradi nediscipline in pijančevanja.
Živinorejski odsek je lani pregledal vso govejo živino ter začel sprejemati plemenjake. Posredoval je tudi najem pašnikov in košnjo trave pri okrajnem posestvu v Crmošnjicah.
Sadjarsko-vlnarskl odsek je skupaj z občino organiziral spomladansko škropljenje sadnega drevja ter nakup sadnih sadik za gadovnjake in vinograde.
V razpravi so navzoči kritizirali delo bivšega upravnika, ki je namenoma zviševal cene posameznim predmetom, tako da Je moral ta ali oni proizvod prepotovati več obratov v KZ, da je končno dospel na cilj. Tako je upravnik kupil v Ljubljani kuhinjsko tehtnico za 1.175 din, jo nato odnesel v Semič in zopet nazaj v Ljubljano, kjer jo je prodal zadružni gostilni za 4500 din in pri tem nabil kar 300 odstotkov marže. Tudi investicije, ki jih je vodil in plačeval bivši upravnik iz obratnih sredstev, so kritizirali. Tako bodo morali sedaj iz dobička plačati kar 2 rw!Tijona 160.000 di-nariev za 7?raieno pnražo, ki le od blizu gledana podobna močnemu betonskemu bunkerju.
'Kmetje so se zanimali tudi za socialno zavarovanje ter za delo  novo  ustanovljene kmečke
hranilnice rn posojilnice v Črnomlju.
Novi odbor, kateremu je članstvo zaupalo vodstvo zadruge v tekočem letu, bo imel vsekakor 'ežko in odgovorno nalogo, ker bodo zadruge na sedežih bodočih komun dobile važno vlogo pri obnovi našega kmetijstva, ter pri vseh ostalih gospodarsko kulturnih panogah družbene uprave. ( Franc Magister
Občni zbor KZ v Dol. Toplicah
Kmetijska zadruga v Dol. Toplicah, ki šteje 223 članov Gani je pristopilo 100 novih članov), je imela pred kratkim redni letni občni zbor. Delovanje zadruge, ki ima poleg trgovskega odseka še lesni, kmetijski, živinorejski in sadjarski odsek, je bilo prav uspešno. V preteklem letu je priredila živinorejsko razstavo in se sploh mnogo trudi za dvig živinoreje, ki je v času osvobodilne vojne mnogo utrpela. Tudi za dvig sadjarstva je mnogo storila in oskrbela škropljenje sadnega drevja in novih nasadov. Za dvig poljedelstva pa je nudila članom veliko pomoč z dobavo gnojil po znižanih cenah.
Trgovina je v preteklem letu imela 16 milijonov prometa, lesni odsek 40 milijonov, čistega dobička pa je bilo 3 milijone dinarjev. V zadnjem času se js trgovska poslovalnica zadruge preselila v nove lastne, povsem moderno urejene trgovske prostore.
špeharjl se prebujajo
Tudi prebivalci vasi Sppharjl in okolica hočejo z duhom časa naprej. Sklenili so, da si še letos postavijo gasilski dom, ki bo imel kot trdijo, tudi dvorano za prireditve. 23. aprila so sekali les v Graščici za ta gasilski dom. Vsi možje in fantje so brezplačno pomagali pri tem delu. J. J.
Umrla je partizanska mati Gabrijela Malešič iz Gradaca
14. aprila je preminula najstarejša Cračanka, partizanska mata Malešič Gabriela v v i-, ki starosti 86 let. Na borni belokranjski kmetiji je v srečnem zakonu vzgojila 12 otrok, ki so vsi aktivno sodelovali v NOB kot borci in dobri aktivisti. Vojna tudi njej ni prizanesla. Italijanski fašisti so ji upepelili domačijo, njo pa kljub visoki starosti internirali na Rabu. Male-šičeva mama je junaško prenašala internacijo Sta vojne tegobe z globoko vero v zma-
go revolucije in demokrati©* uih načel.
Po povratku iz zloglasnega
taborišča je v svobodni domovini dajala sovaščanom svetal zgled izpolnjevanja državljanskih dolžnosti — boleh na in izčrpana je bila vedno prva na volišču in volila za kandidate OF.
Njena tiha želja iz taborišča se je izpolnila — pokopali smo jo v svobodni belo" kranjski zemlji.
S. % i
»Stran S
DOLENJSKI LIST
8tcv. 18 1
Stanje in bodočnost vino-graUništva v Beli krajini
Ce hočemo pregledati stanje vinogradništva, njegovo gospo-garsko važnost ln podati objektivne možnosti razvoja te panoge v Beli krajini, je nujno, da si najprej ogledamo splošno karakteristiko gospodarstva v tem delu Slovenije.
Po osvoboditvi, posebno pa še v času izvajanja petletnega gospodarskega načrta, se je v zveznem merilu naše države posvetila posebna skrb v preteklosti zapostavljenim in gospodarsko zaostalim južnim republikam, da bi se na ta način naše celotno gospodarstvo dvignilo. Pri tem pa ne smemo iti mimo dejstva, da tudi v naši republiki posamezni predeli po svoji gospodarski in kulturni strukturi niso izenačeni, temveč lahko ugotovimo, da je v primeri z ostalimi deli Slovenije, na Dolenjskem in v Beli krajini vladalo gospodarsko zatišje, tako glede industrijskega razvoja, kakor glede kmetijstva, in da je treba prav v tem dejstvu iskati vzroke pasivnosti teh predelov. Ko danes govorimo in pišemo o potrebi dviga našega kmetijstva, kot osnovne panoge našega narodnega gospodarstva, Bela krajina gotovo zasluži, da se jo vsestransko podpre, saj je v narodnoosvobodilni vojni nosila levji delež prispevka. Ta del Slovenije, ki je v najtežjih časih vzdržal, je vsekakor upravičen, da razvije vse svoje gospodarske in prirodne možnosti, ki jih nudi zemlja ter usposobljenost in naseljenost prebivalstva.
V tem smislu izzvenijo tudi vsi referati in poročila strokovnih komisij ob zaključku uspelega Kmetijskega tedna, ki je bil v Beli krajini proti koncu lanskega leta.
Tu se ne bi zaustavljali na vzrokih zaostalosti Bele krajine, od katerih je vsekakor važen kraški karakter te pokrajine. Poudariti pa moramo, da Ima Bela krajina izredno dobre pogoje za vinogradništvo ln da v marsičem niti ne zaostaja za znanimi Slov. goricami. Kljub
temu, da Belokranjci izredno skrbijo za svoje vinograde, pa ni opaziti neke sistematične nege in načrtnega kultiviranja. Novi vinski zakon ter Zakon o pospeševanju vinogradništva, ki ju pričakujemo, ter načrtna obnova in nova vinska klet v Metliki bodo vsekakor prispevali, da bo vinogradništvo v Beli krajini postalo visoko aktivna gospodarska panoga, ki bo tamošnjemu prebivalstvu omogočila obstanek na svoji grudi, saj imamo cel niz predelov, ki niso sposobni za druge kmetijske kulture, sposobni pa so zaradi terena in ostalih lastnosti zemlje dati dobro in zdravo vinsko kapljico.
Ne oziraje se na to. da bi se pravilno odnegovana belokranjska vina lahko uveljavila tudi na inozemskih tržiščih, posebno črnina, mislim tudi predvsem na potrebo oskrbe našega domačega tržišča z zdravo in pristno domačo pijačo, katero si naš potrošnik, po izkušnjah v zadnjih letih, želi.
Tu pa moramo upoštevati še neko drugo važno stvar. Četudi smo bili dosedaj vajeni, da se je ogromni procent pridelka v naših vinogradih porabil izključno za predelavo v vino, ne smemo iti mimo dejstva, da je mogoče grozdje uporabiti v svežem stanju kot odlično hrano ali pa tudi za grozdne sokove, ki so pri nas skoraj neznani. Kar se tiče uporabe svežega grozdja, se vsi svetovni fiziologi strinjajo, da je grozdje zaradi svojega idealnega kemijskega sestava zelo koristna hrana.
Kljub temu, da večkrat pojemo slavo kvaliteti naših vin, v tem primeru n. pr. metliški črnini, pa moramo brez vsakega olepšanja in brez vsakih iluzij priznati, da so naši vinogradi, posebno na Dolenjskem, pa tudi v Beli krajini v takem kritičnem stanju, da dobrega dolenjskega cvička skoraj ni več, prav tako oa ie redka tudi dobra metliška črnina.
Ce pogledamo naše vinograde od   blizu,   vidimo,   da imamo
opraviti z vsemi mogočimi sortami, kar vsekakor vpliva tudi na kvaliteto naših vin. To je vzrok, da že pri dveh sosednih zidanicah ne moremo dobiti enakega vina. Poleg te pestrosti sort, pa naši vinogradniki, kljub vsej zainteresiranosti in volji, še vedno delajo niz napak pri sami negi in oskrbovanju vinske trte, tako, da se moramo čuditi, da trte kljub prirodnim nesrečam v zadnjih letih, še vzdržijo. Drugo pa je seveda vprašanje rentabilnosti teh naših že ostarelih vinogradov. Načrtna obnova, s katero smo začeli, mora vse te napake odstraniti. Vinogradi so opešani m nam kljub visokim proizvodnim stroškom ne dajo več zadovoljivih pridelkov. Ce velja za naše vinogradništvo na sploh, da porabimo preveč delovne sile za obdelovanje, to še prav posebno velja za Belo krajino. Zato ne kaže drugega, kot da naše vinogradništvo postavimo na rentabilne temelje.
(Se nadaljuje)
Razvoj dejavnosti Rdečega križa v novomeškem okraju
Mednarodna organizacija RK, ki ima na vsem svetu milijone pristašev in aktivnih članov, ima tudi v naši državi zelo vidno mesto med organizacijami. S podporo ljudske oblasti in množičnih organizacij ter vseh, ki jim je nesebično delo in pomoč vsakomur, ki je pomoči potreben, stvar vesti In ne prazna beseda, organizacija RK pridobiva na svojem ugledu in povečuje svojo dejavnost. Nad 4400 Članov in okoli 5200 podmladkar-jev, ki redno plačujejo članarino in aktivno delajo v okviru organizacije, je dokaz da Je organizacija RK v novomeškem okraju postala torišče nesebičnega dela ljudskih množic.
Okrajni odbor RK Novo mesto je lahko stopil pred delegate vsega okraja na letni skupščini 28. aprila, saj Je Imel lep obračun lanskega dela pred seboj. To delo se je zlasti pokazalo v izvajanju malih asanacij na vasi in izobraževanju ženske mladine. Odbori RK so namreč prešli iz ozkega tori
Obvestilo gozdnim posestnikoi
o roku za vladanje prošenj in navodila o postopku
Obveščamo vse gozdne posestnike, lastnike ali upravitelje gozdov' da je za področje okraja Črnomelj in Novo mesto določen rok za vlaganje prošenj za sečno dovoljenje za gospodarsko leto 1956 in to
od 5. maja do 50. junija 1955.
Dasi smo že v članku »Pojasnila gozdnim posestnikom glede izvajanja predpisov o gospodarjenju z gozdovi* na kratko obrazložili postopek za izdajo sečnega dovoljenja, ne bo napakt če dodamo se nekaj konkretnih navodil, da ne bo pozneje nepotrebne kritike. Pri tem nas vodi predvsem želja, da bi ves postopek
Uspešen zaključek I. lelnikr kmetijske šole v Gradacu
Lansko tesen se je gospodinjska šola iz Vinomera pri Metliki preselila v Gradac, kjer je dobila v tamošnjem gradu primerne prostore. Hkrati je bila ustanovljena za Belo krajino ta'ko potrebna kmetijska šola. Ta je pričela s poukom 23. oktobra lani. Kot povsod, je bil tudi tu začetek težak. Neurejeno posestvo šole, ki meri skupno s Krupo okoli 45 hektarjev, a je za praktični pouk učencev nujno potrebno, je bilo treba spraviti v red. Ža še uspešnejši pouk mu še vedno m tnjkajo stroji, pa tudi hlev je treba čimprej zgraditi.
V prvj letnik kmetijske Šole se je vpisalo 11 mladincev. Lahko bi jih bilo več, saj je kmetijska izobrazba belokranjskemu kmetu nad vse potrebna, toda tu so še ostanki stare miselnosti, češ Ml kmeta je motika in ne šola, 6aj bi se tam lahko samo pogospodi l. Za večji vpis mladincev v to šolo so prav gotovo premalo storili občinski ljudski odbori, množične or-gfliniizaoije in zlasti kmetijske zadruge, ki bi morale temu vprašanju posvetiti prav posebno skrb   ter   tudi nuditi
fomoč najrevnejšim učencem, ahko pričakujemo, da bo vpis prihodnje leto znatno večji.
Navzlic vsem navedenim težavam je šola uspešno zaključila prejšnji   teden prvi
ležiLi tudi predstavniki okrajnega ljudskega odbora Črnomelj, gojenci pa so skupno t gojenkami gospodinjske šoie pripravili kratek kulturni spored. Oblika takega izobraževanja, kot ga ima šola v Gradacu je zelo primerna. Pouk traja dve leti, toda sa-
Pogied na kmetijsko šolo v Gradacu
nm v zimskem času, tako da učenci v poletnih mesecih de-ajo doma.
V prid naglega dviga kmetijstva v Beli krajini je, da bj šole imele popolno podporo vseh in seveda predvsem dovolj učencev. Brez potrebne izobrazbe kmečkih proizvajalcev investicije, vložene /a dvig kmetijstva ne bodo dale
letnik.  Zaključka so se ude- zadovoljivega uspeha.  P. B.
potekal v skladu z zakonitimi predpisi in kolikor je le mogoče tudi v zadovoljstvo gozdnih posestnikov.
KAKO SE VLOŽIJO PROŠNJE
Gozdni   posestniki,   ki žele sekata les v gospodarskem letu 1956, to je v času od 1. oktobra 1955 dalje, naj vlože v zgoraj navedenem roku prošnjo za sečno dovoljenje ua tisti občini, na katere področju leži parcela,  v kateri nameravajo sekati. Prošnje vložijo na posebnih tiskovinah, ki jih imajo  na razpolago občinski ljudski  odbori,  'tiskovine so dvojne: mali format se uporablja, kadar posameznik prosi za sečno dovoljenje do 10 prm drv za lastno porabo, veliki format pa v vseh ostalih primerih, to je kadar se prosi za sečno dovoljenje za drva preko količine 10 prm ali za tehnični   les za lastno porabo, ali za drva in tehnični les za prodajo. Prošnja mora biti izpolnjena z vsemi podatki in čitljivo izpisana.   Zlasti opozarjamo    gozdne posestnike, da vse potrebne podatke res pravilno   vpišejo   v obrazec prošnje, sicer se lahko zgodi, da bo prošnja radi napačnih podatkov zavrnjena. Zlasti so važni    zemljiško knjižni podatki pod točko 3. in 4. prošnje,   ki   morajo brezpogojno biti točni. Zelo važna je tudi navedba,  ali je  parcela, na kateri se želi sekati, vpisana v katastru kot gozd, pašnik, travnik itd. in kaj je v naravi.
V dosedanji praksi je bilo mnogo kritike glede razlik med zaprošeno in odobreno količino lesa tudi v primerih, kadar je bila posamezniku prošnja v celoti rešena. Vzrok kritike je bil predvsem v ne-razumevanju prosilcev.
KAJ MOU\ BITI V PROŠNJI NAVEDENO
Nfejcdo .je na primer potreboval za popravilo gospodarskega poslopja 5 m3 hrastovega iai 8 m3 smrekovega tehničnega lesa, poleg tega pa bi za kritje stroškov popravila rad prodaj še 5 m3 hrastovega lesa. Tc potrebe je v prošnji za sečno dovoljenje navedel takole;
.Sečno dovoljenje prosim za naslednjo količino in vrsto lesa:
a) za lastno porabo: 5 m3
hrastovega in 8 m3 smrekovega lesa,
b) za prodajo: 5 m3 hrastovega lesa.
Vzemimo, da je gozdarski organ pri pregledu gozda u-gotovil, da je zaprošeno količino možno posekati brez škode za gozd, je bilo za gornjo količino izdano sečno dovoljenje. Pristojni logar se je pri odkazilu drevja držal navedenih količin in odkazal 10 kubičnih metrov hrastovega in 8 m3 smrekovega lesa brez ozira na so>rtiment ali količino teli ničnega lesa. Seveda je pri sečnji v tem primeru bilo morda le kakih 4 m3 hrastovega tehničnega lesa, sposobnega za gradnjo ali prodajo, ostalo pa so bila drva. Tu pa je sedaj nastal spor med po-svtniikom in gozdarskim organom, ker je posestnik pri vlaganju prošnje z navedenimi Številkamii mislil netto maso tehničnega lesa, rešitev prošnje V sejnem dovoljenju pa je to zajela kot bratio maso z drvmi vred. Večina takih prosilcev je potem prihajala s pritožbami nazaj na Okrajno upravo za '"gozdarstvo, ki pa odločb v večini primerov ni moglo več spremeniti.
V sečnem dovoljenju navedene količine so vedno mišljene kot brutto lesna masa. to je tehnični les in drva brez odpadkov, v kolikor ni izrecno navedena količina tehničnega lesa in drv. Zato je pri laganju prošenj treba upoštevati, da pri sečnji listavcev pride le okrog 30 do 40% tehničnega lesa, v nekaterih primerili ludi manj, odvisno od drevesne vrste in strukture trozda. Torej bi moral z ozi-rom na gornje v prednjem navedeni posestnik v prošnji naireetl takole: (če računa s 40% tehn. lesa)
a) za lastno porabo: 5 m3 hrastovega tehničnega lesa in 11 prm dirv za kurjavo, 8 no smrekovega   tehničnega lesa.
b) za prodajo: 5 m3 hrastovega telin. lesa in 11 pnn drv.
V kolikor bi dopuščalo stanje gozda, leMia zaloga pO hu m letni prirastek v okviru po družbenem planu določeni)] količin lesa za posek, bi posestnik v tem primeru dobil sečno dovoljenje v gornjem smislu. Tako ne bi prišlo do sporov na terenu, pritožb in kritike. Zato priporočamo gozdnim posestnikom, da se
pri vlaganju prošenj v last nem interesu ravnajo po gornjem   in   potrebne količine navajajo tako, kot bodo preti vidoma   napadie  pozneje pri sečnji. Najbolje se je o tem predhodno posvetovati s pri siojnim gozdarskim organom, ki bo rade volje dal vsa po trebna   navodila.    V vsakem primeru pa je navesti količino tehničnega lesa, pri Ustav eih pa še primerno količino drv, ki vedno napade pri seč nji. Ce v prošnji to ne bo iz rečno navedeno, se bo zaprošena   količina   smatrala kot brutto masa, to je tehnični les in drva skupaj, ter se bo v Tem smislu izdalo tudi sečno dovoljenje.
Mnogo je primerov, da posameznik zaprosi za sečno dovoljenje za lastno porabo, ko pa je les posekan in prevzet pa pride na Okrajno u-pravo za gozdarstvo s prošnjo, da se mu sečno dovoljenje spremeni in odobri prodaja. Večina teh primerov je zgolj izigravanje, zato se v bodoče nikomur ne bo odobrilo prodati les, ki mu je bil odobren za lastno porabo. Ugotovili smo, da gozdni posestniki prosijo za les za lastno porabo Ie zaradi tega, ker tako laže utemelje potrebo in ker mislijo, da bodo tako bolj zanesljivo dobili sečno dovoljenje. Pri tem pa seveda računajo s tem, da bodo po prejemu sečnega dovoljenja, ali ko bo les že posekan, s kakršnimi koli razlogi prepričali organe Okrajne uprave za gozdarstvo, da odločbo spremene in dovole prodajo. Poudarjamo, da bo v bodoče škoda vsakega pota in zamude časa, ker se prvotno izdanega odobrenja v smislu prošnje ne bo izpreminjaio. Le v res upravičenih primerih se bo napravila sprememba, da prosilec vloži utemeljeno prošnjo preko pristojne občine, obč. gozdarska komisija pa mora na prošnji potrditi, da se I Spremembo strinja, nakar jo odstopi Okrajni upravi za gozdarstvo v rešitev. Prošnji treba priložiti tudi sečno dovoljenje in pismeno izjavo prosilca, da se /a prihodnje leto odpove sečnemu dovoljenju. Zato naj vsak v naprej premisli, ka{ bo napisal v prošnjo za sečno dovoljenje in naj ne računa na poznejšo
(Nadaljevanje na 3. strani)
šča dela (samo dajanja materialne pomoči v Č3<su vojne ali v miru) na Široko dejavnost prizadevnosti za izboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi. Organizacija RK je tako postala ne samo dobrodelna ustanova, pač pa tudi organ za širjenje zdravstvene prosvete ln Izboljšanje zdravstvenih pogojev na vasi.
Delo okrajnega odbora RK je bilo zlasti u-pešno tam, kjer so dobri občinski in krajevni od bori RK. Brez aktivnega sodelo vanja teh ne bi mogel doseč •akih   uspehov.  26 izobražev nih tečajev za žensko mladino katere  je  obiskovalo  nad 550 mladink kaže, da je odbor RK naletel na široko razumevanje tako pri članih kot pri nečlanih Najbolj so zimsko izobr&ževa nje ženske mladine vzeli na Si roko v Šentjerneju, kjer so ime 11 kar dva tečaja s 86 tečajnicami. Povsem razumljivo je, da bo RK nadaljeval s takimi te čaji tudi prihodnjo zimo in jih na splošno željo še ra.zšlril na • tečaje za  zdravo prehrano in podobno izobraževanje.
Marsikje je zginilo staro mi Iljenje, da je organizacija RK samo za ženske. To se je poka zalo pri izvajanju malih ansana-cij lani. Tudi moški so spozna 11, da Je za nje prav tako me sto v organizaciji RK. Tam kjer so to spoznali, je bilo tudi delo najbolj    uspešno. Upoštevajoč da  je  zdrava voda predpogoj za zdravje ljudi, je okrajni od bor RK prav temu vprašanju posvetil vso skrb. Na območju okraja je odbor lani nadaljeval 16 gradenj za Izboljšanje pitne vode, začel pa tudi 11 novih gradenj.  Od  teh je  bilo lani končanih 20, ostale se bodo nadaljevale letos. Te gradnje je odbor izvajal v Smolenji vasi, Dolžu, v občini Skocjan, Mirna, Straža ln drugod. Skoraj povsod je naletel pri samih ljudeh na veliko razumevanje in pri pravljemost, da tudi sami pri tem pomagajo, tako, da konča ne gradnje povprečno predstavljajo štirikratno vrednost vloženih sredstev. Za to akcijo RK so se zlasti navdušili v Zburah, kjer se je tudi organizacija izredno okrepila In ima ta krajevni odbor RK več članov kot vsi ostali v občini Smarjeta. V Malih  Dolah pri  Škocjanu so vsi moški krepko prijeli za delo pri asancijah, ki jih je povzel RK. V občini Mirna so te akcije RK pritegnile prebivalce posameznih vasi in so večino del opravili vaščani sami. Podobno je bilo tudi drugod, le žal, da okrajni odbor RK nI imel še več sredstev, in pa gradbenega tehnika, ki bi veliko koristil pri tem delu.
Od občinskih odborov sta ne-delavna le v Velikem Gabru In Veliki Loki, To pa ne velja za krajevne odbore v teh občinah, saj sta na primer odbora RK na Čatežu in Sentlovrencu med najbolj delavnimi v okraju.
Asancije In zdravstvena pro-sveta pa nista bili edino torišče dela RK. Uspešno so delale tudi ostale sekcije — proti tuberkulozna, protlalkoholna in druge. Nad 800 potrebnih Je lani dobilo materialno pomoč, 49 bolnih  otrok  je  organizacija poslala na zdravljenje, okoli 400 daril je bilo zbrano za poplavljene v Celju In okolici. Zelo Uspešno  delalo  na  vseh šolah Podmladki RK, ki vljučujejo že okoli  80 odstotkov  vseh Šoloobveznih otrok. V njih se mladi rod vzgaja za plemenite cilje ln naloge RK. Savilo poHmladkar-jev raste Iz leta v leto ln bo, kot predvidevajo, že prihodnje leto zaielo vso šoHko mladin PodmladkarjI Iz Smlhela pri Novem m ep ki so letos zbrali sami 4500 din ln jih poslali podmlad-karjern v poplavljenih predelih Srbije ob letošnjih pomladan-
skih poplavah. Z njimi si sedaj dopisujejo, ker so se jim pod-mladkarji iz doline reke Mo-rave prisrčno zahvalili za bratsko pomoč.
Težko je delo protialkoholne sekcije, saj je pijančevanje huda rana naših ljudi, ki povzroča obilo gorja. Uspešnejše borbe proti temu zlu si ni mogoče misliti brez znižanja cen brezalkoholnih pijač, ki so v mnogih primerih dražje kot alkoholne. Delegat iz Dol. Toplic je povedal, da stane pri njih 2 del ko-kte 40 din, torej več kot vino. Občni zbor je predlagal, naj se taksa na alkoholne pijače zviša v korist znižanja cen brezalkoholnih pijač.
Odbori RK so sedaj pričeli z zbiranjem prostovoljnih krvodajalcev. V občini Rakovnik se jih je v nekaj dneh prijavilo 59, pa tudi drugod se množe prijave. Prihod ekipe za odvzem krvi je predviden v mesecu oktobru. Prav je, da se prijavi čim več prostovoljnih krvodajalcev za to človekoljubno akcijo.
V Livoldu je precej neobdelane zemlje
V letu 1954 Je po kmetijskih upravah Kmetijsko gozdarskega podjetja Kočevje ostalo precej neobdelane zemlje. Ostale pa so tudi velike površine nepoko-šene trave. Po nekaterih hribovskih vaseh so ostali še celo vrti nepokošeni. Bilo bi pravilno in dolžnost direkcije in uprave je, da sedaj določi in sestavi načrt, katere površine orne zemlje in travnikov bodo potrebne za gospodarstvo same uprave. Ostalo naj bi pravočasno dobili tisti, ki nimajo svoje zemlje ali jo imajo premalo, da bo vsa zemlja obdelana in izkoriščena. Za to naj poskrbita upravni odbor in delavski svet pri Kmetijsko gospodarskem podjetju.
Na našem trgu je še vedno pomanjkanje hrane, uvažati moramo mast, koruzo, pšenico itd. Zato moramo paziti, da bomo imeli vsak košček zemlje obdelanei da bomo čim več pridelali doma.
Veliko delavcev In nameščencev, ki prejemajo otroški dodatek, bi v prostih urah radi delali na njivi. Toda ne upajo si vzeti zemlje v najem. Vsekakor bi bilo pravilno, če vzame delavec "na člana nekaj zemlje več, da bi to ne vplivalo na otroški dodatek. Ce je zemlje dovolj in če bi zaradi tega imela ostati "neobdelana, je tx> vendar velika gospodarska škoda. Zavodi za socialno zavarovanje, ki izplačujejo otroške dodatke, kakor tudi Uprava za dohodke, naj bi to objavili, da bi bilo jasno vsem. Ravno sedaj, ko dajejo zemljo v najem, se širijo razne govorice, med ljudmi pa je kritika, da je zemlje dovolj, obdelati je pa ne smejo.
Ce bo delavec ali nameščenec vzel v najem nekaj več zemlje kakor pripada na člana družine, ne bo Uprava za dohodke oz. Zavod za socialno zavarovanje mogel to smatrati kot dohodek, ki bi vplival na znižanje otroškega dodatka. Kdor zemljo želi obdelovati, je dal svoj doprinos k skupnosti. Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevju upravlja velike površine orne zemlje, to so njive vmes med privatno zemljo in ostale njive izven kompleksa, ki jih kmetijske uprave obdelujejo, razni travniki in košenice, potem še vrtovi pri hišah, ki so že prodane, ln vrtovi pri hišah, ki so jih uprave zadržale za svojo porabo. Ta zemlja se daje v najem, vrtovi tudi, vendar se to vsako leto menja.
Zemlja je še vedno splošno ljudsko premoženje, prav tako tudi veliko hiš in gospodarskih poslopij.
VERA REMEC
Slovenska umetnost med NOV
s posebnim pogledom ust književnost
Upor slovenskega naroda ni m<igel mimo kulturuega delavca iu umetnika ter je kot motiv zajel slovetisko umetnost v globino in širino.
Skoraj vsi slovenski umetniki »o bili intimno povezani z osvobodilnim gibanjem, z vsemi pretresi v tem zgodovinskem obdobju tako da je vsako umetniško delo ki se j« iz tega aH onega vzroka hotelo ogniti temu življenju, ostalo neopazno in je pozabljeno obležalo v predalih in na knjižnih policah.
Ta boj pa, ki ni šel skoraj mimo nobene pomembnejše in vi-dnejše umetniške osebnosti, tudi ni mogel mimo nobene umetniške panoge; odrazil se ie v likovni umetnosti, v glasbi in književnosti
Res je _ da partizanstvo tehnično ni bilo najbolj ugodno za umetnike, posebno ne za likovne ustvarjalce. Vedno in povsod je bilo vprašanje prostora Iti materiala, ki pride predvsem pri tej u 111 • -1 n<isl| v poštev. roda f d bio voljo se Je tuili tu veliko storilo, čeprav
se ie marsikaj izgubilo na pohodih v ofenzivah in napadih.
Med prvimi likovnimi umetniki sta se v partizanih pojavila Dore Klemenčič in Ive Subič, za njuna pa kar cela crsia: Božidar Jakac Nikolaj Pirnat, Janez. NVeiss-Belnč, Vito (.lobočuik, Stiine in Nande Vidmar, Krim Mihelič, Alenka (.erlovič, Vanja Turk, Milena Dolganova I lin ko Sinrekar in drugi. Smrekar. Golob, Suš-melj in Belač so. žal padli pred no so kaj pomembnega ustvarili iz te dobe.
Ker na večja dela v partizanih skoraj ni bilo mogoče misliti, so v prvi vrsti ilustrirali, časopise: »Našo ženo«. >Pionir ja^. »Poročevalca* in »Ljudsko pravico«, važnejše publikacije, risali plakate, rezal; linoreze, izdelovali risbe partizanov, drobne fantastično kompozicije v duhu časa itd. Mihelič in Pirnat sta pripravila mape »NuSa borba«. Pirnat pa s> posebej druiro zbirko »Domovi — Ječe — gozdovi«.
Vito Globočnik je Izdelal mapo linorezov »Herrenvolk«, osta-
li pa so s svojimi slikami, skicami, grafikami in ostalim dopolnili te zbirke tako, da Je bila v Črnomlju celo partizanska umetniška razstava, v kateri se Je odražal duh dobe pa tudi volja in predanost ter razumevanje naših umetnikov.
Slikarjem so sledili kiparji (oba Pengova, oba Kalina, Karel Putrih ln še vrsta drugih). Seveda pa Je bila skulptura še manj prikladna za gozdove ln »pokretnega« umetnika in tehnično še bolj nerodna. Kiparji so dostikrat zamenjali dleto za svinčnik ln tudi za ciklostil ln tako pomagali pri naSih časopisih, publikacijah, lepakih in letakih.
Ti dve umetniški panogi sta se šele po vojni v bolj primernih pogojih popolnoma uvplja-vilt. Tako so nam po osvoboditvi tudi kiparji dali nekaj klasičnih kompozicij iz te dobe, nekaj monumentalnih spomenikov talcev ln borcev — partizanov, prav gotovo pa se bo ta panoga v naslednjih letih Se razmahnila ln poglobila.
Se širši razmah Je doživelo v
času partizanstva glasbeno življenje. Partizani so radi prepevali: s pesmijo so dajali duška svoji ogorčenosti in svojemu trpljenju; z njo so utrjevali svojo voljo ln budili borbeni zanos.
Najprej so si Izposojali slovenske, hrvatske in ruske narodne ter španske revolucionarne napeve, ki so bili po melodlki blizu njihovemu novemu življenju ter mu čustveno ln miselno ustrezali. Na te napeve so napisali novo besedilo, prežeto z borbenim duhom revolucionarne pesmi. To Je bila tako zvana množična narodna pesem, ki je bila, kakor umetna, odraz časa in življenja, pa naj Je bila borbena, ljubezenska, plesna ali žaljivka.
Ce pogledamo nazaj v zgodovino, se je taka pesem pojavljala vedno oh važnejših družbenih premikih ■ svojim specifičnim Izrazom za dobo ln kraj. V času husltskth hojev, reformacije ln kmečkih uporov J« Imela še pretežno religiozni značaj Od frnncoske revolucije (Mnrseljezn) preko Pariške komune (TnternaHonnla — himna borbenega prolctnrlntn) do oktobrske revolucije pa Se odraža borbeno nastrolenJe ln revolucionarna hotenla. kar po oktobrski revoluciji đopornl Se muzikalni Izraz, v kalerem se odražajo   znaCaj, temperament
in druge prvine narodnega življenja. In vse to se znali tudi v naši pesmi Iz časa domovinske vojne.
To Je prvo obdobje slovenske partizanske pesmi, ki se zaključi približno z Italijansko kapitulacijo Jeseni leta 1943, ko se priključijo partizanom nekateri slovenski skladatelji, tvorci izvirne partizanske pesmi, ki se počasi pridruži masovni pesmi, Ubrani na že znane narodne in revolucionarne melodije. Prve originalne partizanske glasbene stvaritve so bile po večini borbene koračnice, ki so se Jtm pozneje pridružile veličastne zborovske skladbe g himnično In elegično noto, vse delo naših skladate-Ijev-partlzanov (Karol Pahor, Dragotln ln Ciril Cvetko, Marjan Kozina, Pavel Slvic ln dr). Med njimi «0 najbolj znam-: Hej brigade, Nabrusimo kose, Svobodna Slovenija, Bratje, le k soncu .., itd.
Se bolj uspešno kot v vojski, •e J« razvijalo glasbeno Življenje na osvobojenih ozemljih Primorske, Štajerske ln Bele krajine, kar je popolnoma razumljivo, ker so bili tu lažji pogoji za umetniško ustvarjanje ln delovanje.
V Bell krajini Je delovalo slovensko narodno gledališče s Svojim stalnim zborom V Radiu Osvobodilna fronta so stalno nastopali   mladinski   ln drugI
pevski zbori, prav tako pa je oddajal violinske, klavirske in orkestralne koncerte, kakršni so bili tudi v Črnomlju, takozvani »partizanski prestolnici«, kar je dokaz, da so vzporedno z zborovskimi pesmimi in samospevi nastajale tudi instrumentalne skladbe, na primer klavirske (K. Pahor: Slovenska suita), vokalna orkestralna dela (liado-van Gobec) in celo večje sunTo-nične stvaritve (M. Kozina: llova gora).
Na Primorskem se je prav posebno razbohotilo glasbeno Življenje nekako sredi leta 1944. Pevske družine so rastle kot gobe po dežju (okoli 500), organizirani so bili dirigentski tečaji ln izdane nekatere glasbene zbirke, ki so olajšale delo.
Tudi Štajerska ni mnogo zaostajala za Primorsko, posebno po prihodu XIV. divizije in še bol) po osvoboditvi zgornje Sa-vlnske doline. Na osvobojenem Savinjskem ozemlju Je predvsem IV. operativna zona razgibala s svojimi umetniškimi 1 skupinami kulturno življenje, posebno pa le glasbeno, ki ga Je vodil Radovan Gobec s svojim močnim moškim zborom, ki Je nastopil večkrat tudi z njegovo vokalno-orkestralno skladbo.
Da se vse glasbene stvarltvp te dobe ne bi razgubile, so jih ; začeli zbirati in zuplsovuti. 1'iva
tiskana partizanska pesmarica je bila »Zbirka partizanskih pesmi za mladenke«, ki jo je izdal tov. Piinik na osvobojenem ozemlju v Beli krajini, leta 1944. V istem času je izdal propagandni oddelek Glavnega štaba NOV ln POS zbirko dvoglasnih partizanskih pesmi »Nasa pesem« In XV. divizija drobno knjižico »Pesmi«. Nato pa je do osvoboditve izšlo Še lepo število pesmaric ln bilo ustanovljeno Še veliko zborov, godb in celo glasbena šola, ki so Izpopolnili svoje veliko poslanstvo in širili glasbeno življenje, Izredno pomembno v tom času.
I-oleg tega, da Je bila partizanska pesem Izredno pomembna v teh dneh, je tudi preusmerila slovensko glasbo, ki je bila pred domovinsko vojno pod vplivom moderne evropske glasbene kulture. Izpremenjenl socialni In nacionalni pogoji, borba, okupacija, partizanstvo pa bo dali slov. skladatelju novo snov, Iz katere bo lahko črpal n" i zmerno bogastvo za svoje umetnino, kakor so večinoma vsi veliki slovanski skladatelji od Smotane preko Musorgskoga In P i m :l:cga-Korznkova do najmlajših zajemali pri studencu SVoJe dnmnče zemlle. njene tragiko ln veličine ter tako v svalili umetninah ohranili njeno preteklost.
(Se nadaljuje)
BteT. It
»DOLENJSKI UST«
Str. 9
Kulturno prosvetno delo v Suhi krajini
V Suhi krajini je kulturno-prosvetno življenje vedno bolj razgibano. Čeprav pod težkimi pogoji, vendar z dobro voljo in navdušenjem do dramatike nekateri amaterski odri dosegajo prav lepe uspehe. V nekaterih krajih nimajo niti zasilnih prostorov, da bi igre uprizarjali, Imajo pa kljub temu igralsko družino.
Ena takih je tudi igralska družina iz Poljan pri Dol. Toplicah, ki je nedavno uprizorila na Dvoru Goljevo dramo v osmih slikah »Sneguljcica«, ki so jo Dvorčani in okoličani toplo pozdravili, zlasti mladina, in zasedli dvorano do zadnjega kotička. V tej agilni igralski družini delajo večina mladinci ln mladinke iz Poljan. Pobudo za uprizoritev Sneguljčice je dala učiteljica Anka Senica, ki Je igro tudi režirala.
Ce gledamo na njihove težave, katere so imeli predno so igro mogli dati na oder (nimajo dvorane, vaje so imeli v razredih osnovne šole, denar za obleke, katere so si morali izposoditi od ljudske prosvete, jim je posodil neki kmet, skoraj vso inscenacijo pa so mladinci morali napraviti sami) potem lahko rečemo, da taka igralska družina res z vso resnostjo skrbi za kulturno prosvetno delo in pri tem nedvomno zasluži veliko priznanje. Ker so igro razmeroma res dobro naštudi-
rali, so z njo gostovali že v Podturnu, Susicah in v Crmoš-njicah, šli pa bodo še v nekatere druge vasi. Denar, katerega bodo pri tem zaslužili, bodo porabili za nabavo oderskih zaves in nekaterih drugih potrebnih rekvizitov.
Prav bi bilo, da bi tako agilni igralski družini pomagal t denarjem ali materialom tudi pristojni občinski odbor, saj gre to v korist kulturnemu dvigu naše vasi. Prepričani smo, da je takih marljivih in delovnih prosvetnih delavcev v Suhi krajini še več, treba jih je samo najti in jim nuditi potrebno podlago in materialno pomoč, pa bo prosvetna dejavnost še bolj zaživela.
Ciril Zupan
NOVICE IZ SEMICA
Obvestilo gozdnim posestnikom
V nedeljo 24. aprila 1955 je nekaj pred 13. uro popoldne izbruhnil požar pri Alojzu Štu-kelj iz Kota pri Semiču ln v hipu zajel skedenj in zidanico. Hitra pomoč domačinov ter se-miških gasilcev je preprečila, da ni ogenj upepelil tudi stanovanjske hiše, katero je že zajel. Na kraj nesreče so prihiteli gasilci iz Kota, Semiča, Stranske vasi, Strekljevca, Petrove vasi, Metlike in Črnomlja. Po dosedanjih ugotovitvah je ogenj povzročila štiriletna domača hčerka, ki je prižigala slamo z vžigalico, ki jo je odvrgel neki pijanec. Škodo cenijo nad milijon dinarjev.
•
V Semiču bodo končno obnovili oder v domu »Heroja Mi-
PREV0LCANI SO PRVIČ IGRALI
Pred vojno in tudi še po vojni so morali Prevolčani pošiljati svoje otroke v šolo v Hi-nje in na Ratje. Vas ni imela šole, zato pa tudi nikogar, ki bi bil vodil kulturno prosvetno delo, Čeprav je bilo med vašča-ni vedno precej takih, ki bi se bili radi udejstvovali na tem področju. Kar pa so dobili šolo, se je razživelo tudi prosvetno delo in že pokazalo prve sadove.
V režiji učiteljice M. M. so naštudirali    veseloigro Jurij
Novo komunalno podjetje v Novem mestu — »Snaga«
Komunalna   dejavnost   je   v j zadnjem času dosegla v Novem mestu resnično velik obseg. Na j eni strani je v polnem teku re- ' konstrukcija vodovoda, na drugi strani se gradijo in modernizi- ( rajo ceste, urejajo parki in nasadi, gradijo se oporni zidovi, trg dobiva vsem prometnim m estetskim   pogojem ustrezajoče lice, ulična razsvetljava postaja ! sodobnejša itd.
Mnogo pa je tudi takega dela, i ki sedaj ni še otipljivo, ki pa |
1. gradnja manjših cest, predvsem v novih naseljih mesta,
2. skrb za čistočo mesta t. j. pometanje, škropljenje, zimsko pluženje, odvažanje smeti, snega in fekalij,
3. gradnja in vzdrževanje opornih zidov in ograj,
4. gradnja, čiščenje ln vzdrževanje kanalizacijske mreže,
5. skrb za parke in nasade ter za otroška igrišča,
6. vzdrževanje perišč in mo-
le zahteva mobilizacijo velikega : stov> ki spadajo v oskrbo me-dela naših sil kot n. pr. pripra-jsta>
va urbanističnega načrta, pri- j   7, redno vzdrževanje ln skrb prava načrtov za modernizacijo za izboljšanje ulične razsvetlja Zagrebške ceste   do križišča v Žabji vasi in Sukljetove ceste
do železniškega prels.za pri IrČl vasl» dalje ureditev cestišča pred skladiščem na- železniški postaji Novo mesto, priprave za začetek gradnje vodovoda iz Bršljina do Cegelnice in iz Novega mesta v smeri proti Ločni Itd. Skratka, vse sile so mobilizirane, da dobi Novo mesto kot naravno gospodarsko in kulturno sred'šče Dolenjske ob deseti obletnici osvoboditve pomen, ki mu pripada.
Vsa ta dela opravlja danes vrsta režijskih in drugih odborov, ki preko podjetij in s pomočjo svojih delovnih ekip, vkljub pomanjkanju strokovnega kadra, po svojih najboljših močeh premagujejo težave, ki se ob tako velikih delih dnevno porajajo. Največje breme teh del odpade na Upravo za ceste LOMO Novo, mesto, ki kot operativni organ Sveta za komunalne zadeve skrbi za redno vzdrževanje cest, za kanalizacijo, parke In nasade ter izvršuje dela po naročilu drugih odborov. Razumljivo Je. da taka razcepljenost v organizaciji del, ki služijo v bistvu enemu in istemu cilju, ni na mestu. Zato Je Svet za komunalne zadeve o načinu, kako vsa ta dela koordinirati, že večkrat razpravljal in se odloČil, da predloži seji LOMO ustanovitev komunalnega podjetja, v katerega delokrog naj bi zlasti spadalo:
ve itd.,
8. škropljenje sadnega drevja. Zaradi pomanjkanja strokovnega kadra ne moremo pričakovati, da bo podjetje takoj v začetku svojega obstoja v vsem kos nalogam, ki so mu naložene, vendar je gotovo, da bodo dela vodena z eno roko, potekala bolj sistematično, da bo ob dobri organizaciji efekt večji in z ozirom na prednosti, ki jih daje družba komunalnim podjetjem s predpisovanjem manjših družbenih dajatev, tudi cenejša.
Ra7.umljivo je, da bo LOMO vezal s posebno pogodbo podjetje   na   sebe in si izgovoril
prvenstvo pri izvedbi del. Seveda pa bo podjetje lahko izvrševalo usluge tudi ostalim potrošnikom, kar bo zlasti prišlo do Izraza z rednim odvaža-njem smeti, praznjenjem gre<z-ničnih jam, s čiščenjem hišnih kanalov, z dajanjem strokovnega mnenja in pomoči pri urejanju parkov ob hišah, s škropljenjem sadnega drevja in pod.
Ustanovitev takega podjetja torej narekuje interes mesta kot celote, prav tako pa bo v korist vsemu prebivalstvu. Od novega komunalnega podjetja pa upravičeno pričakujemo, da bo znalo opravičiti družbeni pomen svojega obstoja ln da bo vložilo vse svoje sile v zdrav, higiensko in estetsko urejen izgled mesta. V. T.
Tepček in jo 24. aprila uprizorili. Predstava Je dobro uspela, pa tudi obisk je bil zelo lep. Mnogi so prišli zlasti zato, da vidijo, kako se bodo mladi igralci prvič obnesli na odru. Upam, da niso bili razočarani. Ce upoštevamo razmere, v kakršnih se je igra pripravljala, moramo priznati, da so prevol-ški igralci res uspeli. Mladi igralci so morali prebroditi precej začetniških težav, toda prebrodili so jih pogumno s potrpežljivostjo, vztrajnostjo in dobro voljo vsi skupaj — Igralci in režiserka, Z igro bodo gostovali tudi v nekaterih bližnjih krajih.
Domačini so tega kulturnega dogodka veseli, saj so uvideli in pokazali še drugim, da tudi sami nekaj zmorejo, čeprav so doslej vsa leta živeli v kulturnem mrtvilu. Prm
Obvestilo gasilcem!
Vse množične organizacije bodo v tem letu svečano proslavile 10. obletnico osvoboditve. Ker je tudi naše gasilstvo poklicano, je OGZ Novo mesto pripravila navodila za spored, ki naj bi ga društva izvedla.
1. Na sedežih bodočih komun-občin naj bi občinske gasilske zveze pripravile razstavo gasilskega orodja, s posebnim ozirom na orodje, ki je bilo pridobljeno v zadnjih 10 letih. Razstava bi bila lahko v domu ali pa na prostem. Le-te naj pokažejo udarnost gasilstva v naši novi socialistični domovini. Po razstavi naj bi se izvedla dobro premišljena vaja z orodjem. Po vaji naj bi sledilo tekmovanje v gasilskih disciplinah, da bi dobili najboljša društva v občinski gasilski zvezi.
2. Poseben poudarek morajo dati tista društva, kjer bodo odprti novi gasilski domovi.
3. Kjer prirejajo druga društva proslave, naj sodeluje tudi gasilstvo.
4. Vsako društvo naj napravi interno proslavo za svoje člane s primernim govorom, recitacijami, pevskimi točkami in podobno. Na teh svečanih sestankih naj bi se sprejelo nove člane, posebno ženske, mladino in pionirje. Vsako društvo je zadolženo, da poskrbi, da bo proslava čim lepša in čim bolj dostojno izvedena.
5. Značke za dolgoletno službovanje imajo po večini vsa društva. Tista pa, ki še niso Izdala značk, naj to store ob priliki svečanega zbora. Priznanj od strani GZ LRS v preteklem letu ni bilo, pač pa sedaj pripravljamo predloge za ta priznanja, ki naj bi bila podeljena ob priliki naših svečanosti.
OGZ Novo mesto
heičiča« ter Izpraznili malo dvorano v domu, ki 6luži zadrugi kot skladišče umetnih gnojil ter za razno staro navlako. Pobudo za nabavo kulis, ureditev odra ter male dvorane je dala sindikalna podružnica, ki je k sodelovanju povabila še občino, zadrugo, šolo, gasilce in kulturno društvo. V mali dvorani, ki jo bo opremila občina, bodo v bodoče občinske seje, sestanki organizacij in društev. Dvorana bo služila tudi Igralski skupini in pevcem za vaje in javni knjižnici.
Iz Gradaca
17. aprila je gostovala pri nas kulturna družina črnomaljske gimnazije, sestavljena iz letošnjih maturantov. Uprizorili so Nušičevo komedijo »Sumljiva oseba* v režiji profesorja Karla Strbenka. Igra je bila zelo kvalitetna, igralci so v polni meri prikazali Nušičev humor in korumpirano življenje v stari Jugoslaviji. Posebno dobro igro so pokazali Likovec, Cop in Plu-tova. Takšnih gostovanj »i gradaško občinstvo še želi!
Gradaški i« podzemeljski pionirji so letos skupno praznovali > Praznik pomladi«, /brali so se v Podzemlju in se prisrčno zabavali ob kulturnem programu, ki ga je s podzemeljskimi pionirji pripravila voditeljica pionirskega odreda na tamkajšnji šoli učiteljica Subic Julka. Po Končanem kulturnem sporedu so se pionirji pomeriii med seboj v fizkulhiri in športu. Ko je pa pričel pihati ugoden veter, so spuščali zmaje in padala.
Tudi podeželski pionirji bi se radi bavili z »Ljudsko tehniko« toda žal primanjkuje za organizirano delo primernih prostorov, denarnih sredstev m sposobnega inštraktorskega kadra.
S. S.
Kegljanje v Dol. Toplicah
KegljaSkt šport, se v Dol. Topil, cah hitro razvija odkar smo dobili kegljišče. Ker Je bila prva steza slaba, smo jo popravili, da Je sedaj kegljišče v zelo dobrem stanju,
24. aprila je kegljaško društvo »Toplice« povabilo kegljaee »Brat-
stvo-edinstvo« na prijateljsko tekmo, ki se je končala z zmago gostov — 286:277 kegljev. V prvih setlh je vse kazalo, da bodo gostje prekoračili st. 300. vendar pa so na koncu popustili. Takih go-stovaj si želimo, ker je bilo to re« vzorno Športno srečanje, za kar moramo pohvaliti obe moštvi. Tekmo je dobro vodil ln sodil Se_ gedin Franc.
(Nadaljevanje z 2. strani)
spremembo. Opozarjamo tudi na to, da bomo vsak ugotovljen primer prodaje za lastno porabo odobrenega lesa predlagali v kaznovanje, les pa zaplenili. Pri tem opozarjamo tudi kupce, da ne kupujejo lesa, ki je žigosati z rdečim žigom ker se jim lahko zgodi, da bo tudi njim zaplenjen. To velja tudi za les, ki je že kakorkoli obdelan, ker se zlasti dogajajo primeri prodaje za lastno porabo namenjenega rezanega ali tesa-nega lesa. Pri tem se še pripominja, da se v primeru, kadar bo občinska gozda rska komisija mnenja, (hi ni a-mestoo odobriti posameznemu prosilcu lesa in ga bo potreboval za lastno porabo, sečnega dovoljenja ne bo izdalo, ali pa le za lastno uporabo.
Stanje gozdov in njih lesne zaloge ne morejo več kriti vseh potreb po lesu, zato moramo v potrošnji lesa 6krajno Slediti. Nekateri posestniki ne pokažejo prav ni-kakega razumevanja in vidijo le svoje potrebe, koristi skupnosti pa jim niso mar. Včasih skušajo s prav grobimi nastopi proti gozdnim organom izsiliti izdajo sečnega dovoljenja, ne meneč se za to, da bo s tem prizadet gozd ali ostali še bolj potrebni prosilci.
BITI
PROŠNJE MORAJO VLOŽENE V ROKU
Zakaj smo se odločili za navedeni rok za vlaganje prošenji* Predvsem zato. da bi ves postopek od vložitve prošnje pa do izdaje sečnega dovoljenja, odkazila in prevzema lesa potekal čim bolj nemoteno. V času do 5. maja bodo tiskane vse potrebne tiskovine, odgovorni organi pa
bodo prejeli vsa navodila, nje dvignejo pristojni Menimo, da je rok dveh mesecev dovolj dolg za vlaganje prošenj, ker bi z daljšim rokom onemogočili pravočasno izdajo sečnih dovoljenj in od-kazilo drevja za posek. Zato navedeni rok ne bo podaljšan in naj gozdni posestniki poskrbe, da vlože prošnje pravočasno. To bo le njim samim v korist. Kajti v navedenem roku vložene prošnje so proste vsake takse poleg tega pa bo vsa po zaikonu o družbenem planu določena količina lesa za posek razdeljena le med prosUce, ki bodo vložili prošnje v določenem roku. Pozneje vložene prošnje ne bodo upoštevane razen v primerih elementarnih nezgod (požar ali si.). Pripomnim še to. da nekateri prihajajo s prošnjo za izdajo sečnega dovoljenja, ko je že vsa po planu določena količina   izčrpana   in zahtevajo
SAH V ČRNOMLJU
Šahovsko društvo Črnomelj je priredilo brzopotezni turnir na katerem Je zasedel prvo mesto Ivan Kobler, drugo Niko Hrnjak, tretje Boris Klemene, četrto Polde Vetrlh Itd.
S. marca 1955 je bdi brzopotezni turnir med Šahovskim društvom Črnomelj in Kočevje. Prvo mesto Je dosegel Ivan Kobler.
24. aprila Je bil šahovski dvoboj v proslavo desete obletnice osvoboditve med JLA ln Šahovskim društvom Črnomelj, ki pa je ostal neodločen.
PSonJrsko prvenstvo, pionirjev od 11. do 14. leta Je bilo od 15. do 19. marca. V tem prvenstvu Je dobil 7 točk ln prvo mesto Peter Klemene. Drugo mesto ln 5 in pot točke NI ko Vojkovec, tretje ln štiri točke Zvonko Rostohar. Po trt točke sta dobila Toni MiUer ln Alojz Grahek ter dosegla četrto in peto mesto. Šesto mesto Je dobil z dvema ln pol točkami Mirko Svajger, sedmo mesto z dvema točkam* Vlado ZugelJ, osmo mesto t eno točko pa Stanko I.o/;ii-,
Ob istem času Je bilo tudi pionirsko prvenstvo za pionirje od 7 do 10 let. Prvo mesto s sedmimi točkami je dosegel Stanko Zanič, drugo s 5 ln pol točkami Rado Ston I C, tretje z 4 in pol točkami Tone Svajger, četrto z 3 ln pol točkami Boris ZugelJ, peto z dve
in pol točke Bojan Muc, šesto In sedmo z dvema točkama sta dobila Tonček Muc in Franc Klepec, osmo mesto z eno točko pa Tone Klepec.
Republiškega prvenstva (pionirskega), ki bo 22, maja v Ljubljani, se bodo udeležili najboljši pionirji, V. T.
sečno dovoljenje z motivacijo, da se jim bo hiša ali gospodarsko poslopje podrlo. Vsak dober gospodar že nekaj let naprej ve. kdaj bo kaka stvar dotrajala in ne čaka do zadnjega dne.
TAKSIRANJE PROŠENJ
Glede taksiranja prošenj za sečno dovoljenje navajamo pojasnilo Državnega sekretariata za gospodarstvo ELRJ pod štev. 6243 z dne 22. IX. 1954 , objavljeno v Gospodarskem vestniku št. 77 z dne 2. X. 1934. ki poleg drugega pravi sledeče: »V primerih kadar zasebni lastniki gozdov prosijo, da jim pristojni gozdnj organi nujno, izven rokov, ki so jih določili za sečnjo Sfesa, izdajo sečna dovoljenja ter opravijo drugo delo v zvezi s takšnim dovoljenjem, pa je treba za taka dovoljenja in žigosanje lesa plačali takso po tar. Št. 1, to je 50 din, po tar. št. 7, to je 150 din ter po tar. št. 48 zakona o taksah, to je 50 din«. Poleg navedenih taks se plača še lokalna taksa, ki je določena z odlokom okrajnega ljudskega odbora, to je 20 din za vlogo in "5 din za rešitev.
DO 31. JUNIJA BODO VSE PROŠNJE PREGLEDANE
Prav gotovo bo gozdne po-sesuiiike zanima nadalnji potek postopka za izdajo dovoljenj, zatu ne bo odveč, dati še nekaj pojasnil, s katerimi se bodo koristili ne samo oni, nego tudi organi občinskih ljudskih odborov in organi javne gozdarske službe. Kot rečeno, je treba vložiti prošnje v določenem roku na občinskem ljudskem odboru, ki vodi knjigo evidence vloženih prošenj za sečna dovoljenja. Že med rokom za vlaga-gozdni
organi te prošnje na občini, izvrše pregled v prošnji navedenih parcel (strokovni izvid) in vpišejo podatke na hrbtno stran prošnje, nakar ji vrnejo nazaj pristojni občini. Tako računamo, da bo po preteku roka za vlaganje prošenj v času od 1. do 20. julija možno izvesti ogled gozdov še tistih prosilcev, ki bodo vložili prošnje šele proti koncu roka. Da bo to možno, je v interesu gozdnih posestnikov, da z vlaganjem prošnje ne čakajo do zadnjega dne. Če bo vlaganje prošenj poteklo v redu, bo ves pregled in opis gozdov izvršen do 20. julija, nakar bo občinska gozdarska komisija v roku do 31. julija pregledala vse prošnje ln stavila predlog za njih rešitev. To bo razmeroma dokaj nehvaležna naloga, ker se bodo občinske gozdarske komisije pri reševanju prošenj morale držati kvote (limita) lesa za posek, ki bo določena za področje. Prav verjetno bo seštevek v prošnjah navedenih količin dva do trikrat večji od kvote, ki bo v okviru družbenega plana za posek. Na podla pi česa se ta kvota določa, je bilo pojasnjeno že v prejšnjih   člankih.   Ko občinska
Na splošno željo poverjenikov in novih članov Prešernove družbe bomo ponatisnili knjigo Vladimirja Ko-koleta
DEŽELE SVETA
To je poljudni geografski priročnik z osnovnimi geografskimi, ekonomskimi, zgodovinskimi in družbenimi podatki o vseh državah sveta. Knjiga je opremljena z okoli 130 slikami in devetnajstimi dvobarvnimi zemljepisnimi kartami. Izvršeni pa so tudi nekateri popravki v tekstu. V prednaročilu bo stala za člane Prešernove družbe 200 din, za nečlane pa 280 din. Naročniki izven Ljubljane doplačajo 20 din za poštnino. Knjiga bo po Izidu znatno dražja, tiskali pa jo bomo v omejenem številu. Kdor želi knjigo vezano v polplatno in trd karton, doplača 120 din.
Prednaročila sprejemamo do 10. julija 1955, knjiga pa bo izšla oktobra 1955.
PREŠERNOVA DRUŽBA
gozdna komisija svoje delo zaključi, odstopi vse prošnje, katerih rešitev ne spada v pristojnost ebčine, obenem 6 seznamom vseh vloženih prošenj Okrajni upravi za gozdarstvo v rešitev.
SEKALO SE BO ŠELE PO i. OKTOBRU
V času od 1. avgusta do 30. septe-mbra bodo občinski ljudski odbori izdajali dovoljenja v svoji pristojnosti do količine 10 prm drv za lastno uporabo. Okrajna uprava za gozdarstvo pa za vse osmle količine in namen uporabe. Sečna dovoljenja se bodo izdajala postopoma, tako, da bodo gozdni organi v tem času lahko izvr~ šili odkazilo drevja. Sečnja lesa na podlagi izdanih sečnih dovoljenj bo dopustna šele od
I. oktobra dalje, le v izjemnih primerih bo dovoljeno les posekati tudi preje, kar pa bo v sečnem dovoljenju izrecno navedeno.
Tu moramo pripomniti, da bomo v tekočem letu pričeli z izdajanjem sečnih nalogov v večjem obsegu kot lansko leto. Sečni nalog se bo izdal na predlog pristojnega gozdnega organa, kadar bo pri pregledu gozdov ugotovil, da je iz gozd-novagoj n i h, gozdno varstvenih ali drugih razlogov sečnja nujno potrebna. Lastnik gozda bo dolžan, da odkazano drevje poseka v roku in pod pogoji, navedenerni v sečnem nalogu.
Za navedeni rok in postopek za vlaganje prošenj za sečna dovoljenja sta se zedi-nili Okrajna uprava za gozdarstvo pri OLO Novo mesto in Črnomelj, verjetno pa bo uveljavljen tudi na področju OLO Kočevje in Krško, kar bo naknadno objavljeno
c. v. i
uro
Kino KRKA Novo mesta
Od 6. do 9. maja: ameriški film NAJBOLJŠA LETA NAŠEGA ŽIVLJENJA.
Od 10. do 12. maja: italijanski film FIGARO.
Kino Dolenjske Toplice
7, in 8. maja: francoski film FANPAN  LA TULIPE,
II. in 12. maja: ameriški film RO-SEANNE MC COY.
Kino Črnomelj
Od 5. do 8. maja: AMERIKANEC
V PARIZU,
Od 10. do 11. maja: SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA.
Kino lodron Kofevle
Od 6. do 8. maja: angleški film MELBA,
Od 11, do 12. maja: TRENTOV POSLEDNJI SLUČAJ.
Kino Loški potok
7. in 8. maja: NEVIDNI ČLOVEK, 14. in 16. maja: MREŽA.
Kino Mokronog
7. tn 8. maja: ameriški film GLAS
V VIHARJU,
14. ln 15. maja: ameriški film CHEVENE.
MAH 061 ASI
PRODAM levoročni in cilinder stroj ter razno čevljarsko orodje vse v dobrem stanju. Travnik Franc, Trebnje na Dolenjskem. Iščemo gospodinjsko pomočnico za manjše posestvo na Bledu. Ko-kalj Lizl, Zagorica 76 — Bled.
Upokojenca-ko, nekaj ur dnevno   za   lahko   delo v vinogradu sprejme Vovk Marija, Novo me-i sto. Cesta herojev.
Dimnikarskega   vajenca sprejmem. Hrana in stanovanje zago-I tovljeno.  Hodnik, Novo mesto. ZAPOSLENI  ŽENSKI   adi mlaj« upokojenki, ozirema zakonskemu pa.ru mladega upokojenca brez otrok nudiim enosobno stanovanje ali sabo ter del vrta za po-»noč v gospodinjstvu. Ostalo po dogovoru.  Novo mesto, Pirnat, L okenska 10.
Sejmi
Ljudski odbor mestne občine Metlika sporoča, da bo zaradi praznikov živinski in kramarski sejem v sredo 2. novembra 1955, vsi ostali pa vsak prvi in tretji torek v mesecu.
Sejem v Smarjeti, ki je bil določen za 15. maj 1955 je preklican, ker je ta dan nedelja in bo zato en dan prej, to je v soboto 14. maja 1955.
ObCinskl LO Smarjeta
Partizanske tiskarne so opravile veliko delo
(Spomin iz Življenja v tiskarni »Triglav«)
Ob velikih Jubilejnih dnevih osvoboditve Je prav, da se spomnimo tudi partizanskih tiskarn, ki so a tiskano besedo podpirale nase boren, krepile pogum okupiranega naroda ln fcof Izredno močna sil* utirale pot svobodi.
Bilo je v veliki nemški Jesenski ofenzivi 1943, ko sva s tovarišem Lojzetom »zahajkala« v velikem snegu v partizansko tiskarno »Triglav«, ki je blia skrita visoko pod vrhom, takratnega najvišjega vrha Ljubljanske pokrajine — GotcnlSke-ga Snežnika. Nemalo sva se začudila, kam sva zašla. Ker pa •mo ne s tovariši že poznali, saj so hodili k nam v Gotenico po krompir — čeprav nisva vedela, kdo so — so nama naložili kup brošur ln zabičali, da ne poveva nikomur, kje iva bila. To je bilo Jeseni 1943.
V zimi 1943 pa sem februarja ravno na Prešernov dan »topil v tO tiskarno kot stalen in reden član. Sedaj sem lele »poznal ftivljemje teh naših .skritih pnr-tizansklh tiskarjev, ki so v nal-teijlh prilikah In največjemu tovarištvu in polrtvovalnostl tiskali ln poftlljali mod borce ln sutrod nad partizanski tlak.
Dejal sem že, da je bila ta tiskarna dobro skrita v visokih stoletnih smrekah. Pot do nje je bila tako zapletena, da so vedeli zanjo le kurirji, ki so prinašali rokopisi in odnašali tisk. Druga pot, ki Je vodila na lepo un m no bu/.o, kjer so zbirali hrano, papir ln drugo t. J. eko-nomat -— pa je bila tudi velika skrivnost Centralne tehnike KPS. Obe poti sta bili razpelja-
rn rhlfč !*><! M ed ved | • • k um, pri tiskarni pa sta se Izgubili ... V našo čudežno trdnjavo smo morali hoditi no posebni lestvi, da smo tako zabrisali vsako sled Strada je pazMa v smrekah na sleherno gibanje, spuščala Je k poti lestev In jo spet dvigala Po zavitih poteh ni šele prišel do prve barake, v kateri »o mladi stavci stavljali članke, brošure, časopise Itd. Nad stavnico to bila tudi ležišča, knjigoveznica, ki se Je pretvorila v jedilnico ln učilnico te-r delav-
nico poleg pa strojnica In motor, ki ga je gnalo osebje. Po posebnih stopnicah si prišel v drugo večjo barako, v kateri Je bil glavni štab tiskarne in pisarna. Se nekaj minut višje prav pod vrhom Goteniškegj Snežnika pa je stala mala baraka, Imenovana po pokojnem komisarju tiskarne tov. Ladotu (Ladopunkt), kjer je bil »Tlegl«, no katerm so tiskali naS partizanski denar in razne izkaznico ter propustnice v nemškm !n italijanskem Jezfku. V teh prostorih, ki so bili postavljeni ln ur - rvl 7 največjimi žrtvami ln napori sredi nemške ofenzive 1943, Je živelo kot na otoku 70 tiskarjev - partizanov, ki so tiskali Slovenskega poročevalca. Nalo ženo. Mladino. Mlado pest, Slovenskega pionirja. Novi r<td Delavsko enotnost ter številne letake in brošure. Stroji v »Triglavu« bo bili v glavnem Iz kočevske tiskarne, ki so bil! evakuirani konec oktobra 1943. V maju 1944 pa se 1e »Triglav« ie Izpopolnil z velikim tiskarskim strolem, ki Je bil leseni 1943 evakuiran iz novomeSke tiskarne v poslopje osnovne Sole v DoflnJ' Brigi na Kočevskem. Od
tu je bi.1 prepeljan ln prenesen na naravnost herojski način po skrajno slabih gozdnih poteh na 1200 metrov visoki Goteniškl Snežnik. Da so 1200 kg težak podstavek tega »troja spravile močne partizanske roke naših tiskarjev, je nekaj, kar bi v mirnih časih smatrali za nemogoče. In vendar so naši tiskarji premagali tudi take ovire, samo da je ljudstvo dobivalo svoj t(sk ln se krepilo z njegovo besedo za nadaljnjo borbo z okupatorjem in domačimi izdajalci.
Kakšno Je bilo življenje v »Triglavu«? Nadvse zanimivo. Zato naj napišem odlomek iz tfcga tako bog 'ega dela v partizanski tiskarni.
Ob Šestih zjutraj je dežurni zbudil vso družinlco po spalnicah. Hitro smo odšli v glavno »ciMerno« po vodo. večkrat on je bil dober kar sneg, ki je ležal tam gori do srede aprila In »mo se ?. nJim kar dobro osv»-žill. Nato nas je kuharica pogostila t. okusno kavo In kruhom, polem pa je zaživela vsa tiskar na. vendar v taki tlSinl. da se jo zunaj čulo samo 8epetarJ<?, sicer pa le ptičje glasove in Šumenje stoletnih smrek, MoJ* mesto J« bilo v stavnici med ml s d trni stavci, kaJM nismo IrneJ! dovolj kadra in je bilo treba vzgajati pionirje in mladince, Tovari! Ferl J« Imel do-
volj dela, pa tudi moj korektor-ski svinčnik je imel večkrat preveč posla. VendaT, mladi stavci so se učili i. bilo je vedno manj napak. Bile pa so tudi težave. V gozdu nismo imel1' modernih stavnih strojev, ampak so morali naši stavci zbirati črke ln jih postavljati, potem pa stavke za stavki počasi sestavljati v članke, brošure itd. Večkrat nI bilo dovolj črk In smo morali odtisniti najprej eno stran, naio stavke razdreti in sestaviti novo stran in tako naprej. Naši stavci so premagali tudi take težave. V strojnici sta tovariša France in Viktor uravnavala na3 novomeški stroj, ki je požiral In izmetal naS tisk. Ta je šel nato v knjigoveznico. Pod vodstvom tov. Lazarja *e našel nove pridne roke, kil so ga zgibale ln vezale in ga pripravljale za oddajo.
V glavni baraki v pisarni Št.i-ba je tov. Vesel z vsem osebjem uredili številčno mrežo naslovnikov, potem pa na hrbet mule. k) jo je kurir Palček neutrudno dan za dnem vodil s tiskom v relejno kurirsko stanico. Od tu pa je bil tisk poslan v roke našemu ljudstvu ,.. Tako je šlo od jutra do večera, ki smo opoldne prekinili za kosilo, razne sestanke in počitek, pa do večerle, ko smo ob šestih spet zaključili. Nato pa se  je  pričelo  politično delo.
Studij tiska, ki smo ga tiskal'., je bila dnevna naloga pa tud' poslušanje radia O F in Nove Jugoslavije. Poleg tega smo imeli večkrat tudi pravo šolo, ko so se tiskarji vseh starosti od 16 do 60 let pretvorili v učence, razdeljene v šolske razredne skupine. Obravnavali smo zemljepis Jugoslavije, slovensko slovnico, ki so jo naši tiskarji zelo rabili, učili smo se računstva, ruski je^ik itd. Bili so zelo pridni in resni ti moji učenci - tiskarji. Nekoč mi js tcv. Joki, naš komandant, d<?-jal, da naj povem tudi kaj o lepem vedenju, o pozdravljanju, kar bomo rabili, ko pridemo v dolino med ljudi — da tudi to je bil predmet naše tiskarska partizanske šole v »Triglavu*. Tu smo se naučili tudi razne kulturno prosvetne točke in imeli prave mitinge na katerih smo peli, recitiraili, IgraM in s tem -programom večkrat pohiteM tudi v sosedne kočevske vasi.
Da. bilo je lepo, pa tudi težko. NI bilo prijetno oprtati se z balami papirja, ki smo jih nosili po skrivnih poteh iz na5° baze. kjer so tovariši Gregor Tomo in Pavle zbirali ta dragoceni material, toda vedeli smo. da delamo za naše bralce, za naše borce ... In ko nas Je sredi aprila 1945 nenadoma zahaj-kal sovražnik — četnlkl in usta-ši, ki so se umikali pred nara-
ščajočo partizansko silo — smo sicer vsi rešili svoja življenja. Tudi tiskarno smo rešili, razen Ladotove barake, ki jo je sovražnik zažgal in miniral. Se ko smo bili onstran Dolnje Brige, smo začuli močno detonacijo, tedaj nam je stisnilo srce: veliki stroj novomeSke tiskarne, naša pljuča, naše srce, je šel v zrak... Kot izgnanci, ki so izgubili svoj dom, smo drugi dan potožili svoje gorje v Starem trgu ob Kolpi tovarišu Pa-traču, ki nam je potolažen dejal: »Fantje glavno je, da ste vsi zdravi in živi. Tiskam bo jutri dovolj povsod. Svoboda je na vratih .. .« Ko sem se vrnil iz partizanov, sem med listi našel tudi nek domobranski listič in v njem sem bral: »Cet-n)kl se niso mogli načuditi, da so imeli slovenski partizani tako moderno urejeno tiskarno v gozdu, ki je imela celo — električno napeljavo . . .«
Vendar navzlic težki IsguM prše nam najdražje partizanske tiskarne, nismo klonili. Sli smo v Da-lmacijo in tam zaključili partizansko tiskarstvo ter pričakali svobodo.
Dolenjska je v resnici ponosna tudi na partizane - tiskarje, k: jim je dala varno zavetje — svoje gozdove, od koder je prihajala naša borbena beseda in zasijala svoboda. Učo
»trta I
lim ■
Str v. II
„Kot biser čistin dragocen../'
Kako nastajajo biseri? Ta Vprašanj« je že od nekdaj zanimalo ljudi. V starih časih so verjeli, da se ob lepem vremenu školjka dvigne na morsko površino, odpre zaklopke in počaka, da pade mednje kaplja rose; iz tega nastane biser. Na vročem soncu se rosa očisti in biser je tedaj lep. Starorimski učenjaki so mislili, da je biser školjkina solza. Učeni Grki pa so sodili, da biser nastane, če trešči strela v morje.
Resnica o nastanku biserov se je človeštvu približala šele v začetku našega stoletja, ko je Louis Bontane izrazil domnevo, da nastane biser iz mrtvega telesa kakega zajedalca, ki dospe v školjko iz njegovega jajčeca ali tudi iz zrnca peska.
Leta 1907 je Japonec Nikiša-va objavil uspehe svojih raziskovanj, da nastane biser, če žive celice plašča, ki izločajo biserno matico, pod vplivom kakega tujega telesa prodro v telo školjke in s svojo delitvijo narede vrečico okrog tujega jedra. Osem let pozneje je Alver-des eksperimentalno potrdil Ni-kišavino ugotovitev in prvi v Evropi vzgojil umetni biser.
Prvi znani umetno vzgojeni okrogli biserje verjetno nastal v prvih Letih našega stoletja. Japonec Tatsuhe Mise je s posebno iglo vložil pod školjkdn plašč drobno svinčeno jedro, okrog katerega se je potem nabrala skorja iz biserne matice.
Za pridobivanje umetnih biserov obešajo žene-potapljači. ki se pogrezajo 7 do 8 m pod morsko gladino, posebne kletke iz debele žice, namazane s katranom in oblepljene s peskom, kakih 6 m pod vodo na. splave iz bambusa. Tam vise kletke od pole j ta do jeseni. Potem jih prenesejo v gojilnice, kjer jih na žičnih ali bombaževinastih mrežah spustijo na dno zaliva ali pa spet obesijo na splave in pustijo tako viseti do junija prihodnjega leta. Tedaj >posejejo», kakor pravijo, te približno leto dni stare bisernice na trdo morsko dno. v globini 3 do 5 metrov. Tam ostanejo dve leti. potem jih potapljači spet poberejo in jih prepeljejo v končno gojilnico. Zdaj so pripravljene za vstavljanje jeder. Bisernicam razklenejo lupino. V vsako vstavijo lesen klin. nato jih položijo na suho, da se same še bolj odpro.
Operaterka odpre z ostrim nožem bisernico tako, da ji prereže mišico, ki zapira lupino, ne sme pa poškodovati plašča, to je mehkega tkiva, ki tvori biserno matico. Zrnce, ki naj postane Jedro novega bisera, je treba delno oviti s koščkom odrezanega plašča. Za tako jedro je najprimernejša kroglica apna. školjka se takoj po operaciji zapre in jo položijo v vodo. Po operaciji ostanejo bisernice nekaj tednov v gojilnih napravah pori splavi, da si opomorejo, potem Jih še enkrat pregledajo in očistijo. V treh do štirih letih bodo v njih nastali leni biseri.
Japonec Kokiši Mikimoto, po poklicu ribič, je bil triindvajset let star, ko ga je pot zanesla na mornariško razstavo v Yokoha-ml, kjer je prvič v svojem življenju videl rastavljene školjke ln bisere.
&*>*.
TKANIN jV\UE »J
Kako nastane biser — »Skoljklna solza« — Setev bisernic in Žetev biserov — Domiselni ribič Mikimoto — Kralj umetnih biserov
Začel se je zanimati za stvar in prišel na misel, da bi se dali proizvajati tudi umetni biseri. Nastanil s« Je ob morju in začel v nove školjke vlagati tuja telesa, od drobcev stekla mimo raznih kovinskih zrn do kroglic parafina. Dve leti se je mučil in trapil s temi poskusi. Plankton in morski tok sta mu odnesla in uničila večino ostrig. Ostal mu je le majhen del školjk, ki jih je položil na plitvo morsko dno v zavarovanem kotu zaliva.
Cez dve leti, ko sta Mikimoto in žena, ki mu je pomagala pri delu, skoraj obupala zaradi naporov in neuspehov, se je preprostemu ribiču nasmehnila sreča: v neki školjki, ki jo je bil položil na morsko dno, je našel biser, v neki drugi pa celo tri bisere. To ga je ohrabrilo, da je nadaljeval svoje po iskuse.
Tedaj ci se je lotil sitematič-nega dela in dobil za gojitev umetnih biserov na razpolago otok Takotu. »Posejal« je na dno morja 50 tisoč školjk na 270 ha prostora. Prva žetev ni bila zadovoljiva, naslednja, v letu 1901 pa naravnost presenetljiva. Ko se je zvedelo za uspehe, ki jih je dosegel, je šel glas o Mikimotu po vsej Japonski in cesar je naročili, naj privedejo nenavadne-da moža na njegov dvor, da mu bo razložil, kako je napravil svoj »čudež«.
Mikimoto je obiskal cesarja in mu razložil svoj postopek, nato pa odšel domov z zagotovilom, da ga bo država podpirala pri delu. Svetovno senzacijo pa je zbudila njegova ponudba umetnih biserov na evropskem trgu,
ko j« japonski ribič ponudil bisere za četrtino cene, kd je bila dotlej v verjavi.
Na višku svoje dejavnosrti je Mikimoto mogiel zadostiti komaj 75 odstotkov povpraševanja po umetnih biserih. Tedaj seveda ni bil več ubog ribSč, temveč bogat trgovec, ki se je povzpel do naslova »kralja umetnih biserov«. V svojih podjetjih je zaposloval kot operaterke večinoma ženske, ki so za to delo najbolj pripravne.
Druga svetovna vojna pa J«
prekrižala račun« Mikimotu in njegovim sodelavkam. Moral je izdati skrivnost svojega načina pridobivanja umetnih biserov in s tem izgubil monopol. Zaceli so gojiti umetne bisere tudi v Avstraliji, in to z velikim uspehom. To je Mikimotu zagrenilo življenje. Umrl je v starosti 96 let, po njem pa je ostal samo niz biserov, ki nima dvojnika na svetu: 47 prekrasnih biserov, ki predstavljajo bajno vrednost. Vse drugo je utonilo v krutosti posledic, ki jih je prinesla Japonski izgubljena druga svetovna vojna.
V naravnem akvariju t Miamlju (Florida) veselo plavajo tudi morski »artisti« delfini. Poglejte, kako elegantno sta ta dva skočila po ponujeno hrano
Kako je helikopter „shodil"
PROIZVOD
Se tik pred koncem druge svetovne vojne je konstruktor helikopterja Sikorskv menil, da se helikopter do letošnjega lota ne bo mogel množično uporabljati. Toda, koliko let ga že poznamo in uporabljamo! Težko je dajati kakršnekoli sodbe za dobo hitrega uveljavljanja in ustvarjanja tehničnega napredka, v kateri živimo.
Beseda helikopter Je sestavljena iz dveh grških besed: he-hkos (vijak) in pteron (krilo). Torej »vrteča se krila«. Beseda popolnoma ustreza, saj se helikopter dviga, giblje in drži v zraku s pomočjo kolesa, ki ima vgrajene krilom podobne plošče, ki se vrtijo vodoravno. Gre pravzaprav za letalo brez kril z vijakom, ki je nameščen nad trupom namesto spredaj. Zato helikopter ne potrebuje letališča, kajti dvigne se in pristane lahko na kraju, ki je velik vsaj 49 m1, na strehi kake hiše, v Riobnkl soteski, na blatu, snegu ledu ali pa celo na vodi, Če ima kavčukaste čolne.
Sikorskv je to uspešno letalo za navpični vzlet zgradil ln preskušal v tvornici družbe United AIrcraft v Stratfordu (Conectlcut). Njegovo prvo poskusno letalo je Imelo motor, ki Je razvil 90 konjskih sil. Vzlet je bil možen, ko so krila dobila hitrost 380 km na uro. Celo letalo je tehtalo 500 kg Kako nalahno lahko pristane helikopter, nam pove tale pr'-mer: Jajca, ki so visela v mreži pod letalom, so ostala popolnoma nepoškodovana, ko je pristalo!
Sikorskv st Je s svojim helikopterjem privoščil razne hudomušnosti. Nekomu Je naroči!, naj stoji nepremično na tleh n
visoko dvigne roko. Z letalom se je spustil do njega, s« s kratkim rogom, ki je molel iz piednjega dela, dotaknil njegove roke in se zopet dvignil v zrak. Pri tem se sploh nd dotaknil zemlje.
Prav tako zanimiv je poskus i obročkom, ki ga letalec s kljunom letala zadene in »name z droga, čeprav znaša premer obročka le sedem in pol centimetra. Zatem pa s« letalec spusti še k zemlji, tako da lahko človek, ki stoji na tleh, sname obroček z letala.
Sikorskv se je i mislijo na
letalo, ki bi vzletelo navpično in prav tako pristalo, ukvarjal že od leta 1889. Toda to prvo letalo se nikakor ni hotelo dvigniti. Drugo, ki j« bilo zgrajeno 1910, pa Je žt toliko napredovalo, da je nosilo lastno težo. Toda do prvega helikopterja, ki ga danes poznam a in se nam ne sdi že nič tako nenavadnega, Je bila še dolga trnjeva pot. Prvi vzlet Je bil lita 1942. Od tedaj pa Je ljudem posebno pri raznih elementarnih nesrečah, kakor so potresi in poplav«, ie zelo mnogo koristil.
»Zlata« pšenica
S pšenico je posejanih eno sedmino vseh žitorodnih površin naše ljube matere zemljo in pšenična polja zavzemalo mnogo več prostora kot vse ostale žitarice, vštevši tudi koruzo in riž. Pšenica Je res »zlato« zrno, kajti v sili bi človek živel lahko samo od pšenice (ki vsebuje dvoje dragocenih hranil: škrob in beljakovine) in vode. Pšenica raste od polarnih področij pa do ekvatorja, od morskih nižin pa do obronkov Himalaje — 3300 m visoko. Sleherni mesec je nekje na zemlji žetev, In to že dolga tisočletja, kajti pšenico kot hrano pozna človek že kakih 10.000 let.
Začetek pridelovanja žita v prazgodovinskem času, to Je prehod Iz pastirskega življenja h kmetovanju, je med največjimi dogodki v zgodovini človeštva. Ix>vec pred tisočletji Je potreboval za svojo prehrano okrog 20 kvadratnih kilometrov področja. Ista površina, obdelana ln posejana, hrani 6000 ljudi I S pridelovanjem pšenice,
so lele
pravijo »godovvnapji, nastala mesta in vasi.
Pet tisoč let j« poteklo, ko je neki Egipčan po naključju »iznašel*, kako speči kruh. To j a bil za človeštvo dogodek, pred katerim se moderno razbijanje atomov lahko prav ponižno skrije. Ta prvi kruh Je bil »pečen iz emerske pšenice (našli so Jo v egiptovskih grobnicah), ki jo ponekod gojijo ie danes.
Sodobna mehanizacijo Je pšenici preskrbela velikanska prostranstva, led jih človek z lastnimi rokami In v »potu obraza« ne bi mogel obdelati. Pomislimo samo na Setveni stroj. Izumil ga je neki farmer v Virginiji leta 1831. Ta mehanski »srp« požanje hektar pšenice v četrt ure — človek pa bi potreboval 160 ur.
DRAMATIZIRANO
CVETJE V JESENI
M
Uprizoritev MKUD »Oton Župančič« na novomeški gimnaziji
Sredi   aprila Je MKUD »Oton
Zupančič« na novomeški gimnaziji uprizorilo v Domu ljudske prosvete dramatizirano novelo Ivana Tavčarja »Cvetje v jeseni« ki nd samo rousseaujevska visoka pesem prirodi in ljudski ne-pokvarjenostt, marveč hkrati sla-vospev zdravju in moči, aktivnosti in delu. Ce hočeš Jesti — moraš delati; to geslo Tavčar postavlja kot svoje temeljno načelo. V noveM poveličuje srednjega kmeta, ki mu pomeni hrbtišče zdravega naroda in trdnosti države. Poveličuje pa tudi kmečkega pro-letarca. Prepričan Je, da sme samo delo uravnavati pravične odnose med ljudmi. Novela je polna čudovitega, toplega humorja, ki ga Je pisatelj prinesel lz domačega kraja, polna Je drastičnih primerov in pisana v Jedrnatem Jeziku. Slovensko kmetico n. pr. primerja * mulo, ki zgarana in odrgnjena vozari po andaluškem skalovju ... Življenje, polno poezije, navade — vse zablestl pred nanvl. Kraji pod Blegašem se zvrste pred nami, tisto čudovito polje ln kosenice, kjer Je 38-letnl lw>bra4enec preživel mnogo lepih dni med preprostim ljudstvom in našel svojo zapoznelo ljubezen, mlado, kmečko dekle Meto. Glede   dramaitiiaiaolje   (Sest in
Mahnič) velja Isto kot za Visoftko
kroniko: osebe in njih usode so zaradi opisovanja potisnjene v stran ln niso dramatične. Vsaka dramatizacija takega dela ne more uspeti. Drama ima namen pokazati usodo ljudi, ki so zaradi nekega dogodka in svojih značajev prišli v konflikt. Karakterje J2 treba torej prikazati v dejanju ln ne v recitaciji — ln dognati nujnost konca. Vedeti moramo, da napetost drame ustvarjajo dejanja, dogodki, ne pa nedramat-skl dialogi na odru, kd Jim verjamemo aH pa ne. Dramatizator ne sme biti enostaven prepisovalec dialogov, ampak ustvarjalec, :<1 dela iz. napisane »novi. I/, dela bi bilo treba izluščiti nekaj oseb ln Jih postaviti na neko skupno ploskev ter lz konflikta pripeljati do končne rešitve, skratka: vse-bno presaditi na deske, kjer več ne govori pisatelj, ampak si značaje rišejo osebe same s svojo dejavnostjo. Zato je nujno, da so take predstave raztrgane, čeprav skuša vrzeli zamašiti lektor. D^*-set slik, ki se zvrste druga za drugo brez dramatičnih vezi, n« more napovedovalec povezati v celoto, da bi Cvetje v jeseni zaživelo na odru kot nam zaživi ob čitanju novele. To so le fotografije lz novele, ob katerih ostane
Za mladinski nagradni natečaj
Kako sem doživela osvoboditev
Rada bi napisala nekaj tople-ga., iskrenega v spomin na tiste prve svobodne dni, ki so že daleč za menoj, saj sem bila takrat še pravi otrok, a 6o spomin! nanje v duši še vedno sverll in živi. AH bo res še de-svetli in živi. Ali bo res že de-movine prvič zavel dih svobodne pomladi? Da! Cas gre bliskovito naprej in vse ostaja za nami.
Maj 1945! Ena najlepših pomladi, kar sem jih doživela. Nič več nas ne pretresa grmenje topov ln drdranje mitraljezov, povsod vidim same vesele, radostne obraze. Šolski otroci z učiteljico stojimo na mostu, v rokah imamo polno rož in čudno nemirni, veseli pričakujemo partizanov. Končno prikorakajo. Naše veselje Je nepopisno, obsujemo   jih  s   cvetjem, Jih
Pozabljiv vlomilec
V Montrealu v Kanadi se Je v neko vido vtihotapil vlomilec, da bi odsotnim lastnikom pobral dragocenosti. Posrečilo se mu je. Ko pa je že hotel iz vile, j* opazil v predsobi čeden površnik. Hitro je svojega sle-kel ln oblekel boljšega, nato pa veselo smuknil na ulico.
Stanovalci so prišli domov, opazili, da so dragocenosti zginile ln alarmirali policijo. Policaji so vzeli površnik, da bi z njegovo pomočjo odkrili vlomilca. To po je bilo odveč, kajti vse pobran« dragocenosti so našli v žepih. Vlomilec jih je namreč pozabil r svojem suknjiču.
Nevarni april
Da Je april muhast mesec, Je že davno znano, sedaj pa so dognali, da je tudi hudo nevaren, namreč za zakonske »grehote«. Znana švedska psihiatrinja Soebersen, ki je te probleme študirala, trdi, da ženske storijo »lahkomiselnih korakov« največ v aprilu — 29"». Pa tudi moška nezvestoba je v tem muhastem mesecu najhujša — 21'/i, Na ostale mesece odpade povprečno le B": Na srečo J« april že za nami.
Ne pozabite: vsak naročnik »Dolenjskega lista« je ZAVAROVAN!
pozdravljamo ln objemamo. — Delo na polju počiva. Le kdo bi delal v takem trenutku? — Svoboda! Kako dolgo »mo t« čakali! V hipu je pozabljeno prestano trpljenje in vera v lepšo prihodnost zajame vso ljudi. Zvonovi zvonijo, ljudje navdušeno pozdravljajo osvoboditelje. Dolge uro stojimo na cesti, dokler n« odide zadnji partizan. Težko jo opisati vsa čustva, ki so nas takrat navdajala. Ne samo otroci, tudi možje in starčki so jokali od veselja.
Vsi pionirji smo s« potem zbrali pred šolo ln v sprevodu odkorakali skozi vas. Mislili smo, da bomo sami, pa so s« nam pridružili tudi možje, fantje in dekleta. Nihče se ni sramoval svojih radostnih čustev. Preveliko je bilo trpljenje, ki so nam ga prizadejali okupatorji, preveč naših ljudi J« pomrlo na Rabu in v Gonarsu in še sveži so bili grobovi talcev tam za Cabranko.
Res, čudovita je bila tista pomlad — prva v svobodi. Le malo spominov je tako živih, kakor so spomini na osvoboditev! In s*daj je od takrat ž« deset let. Naša domovina Je v teh desetih letih prehodila težko, toda uspešno pot. Zdaj smo svobodni, lahko delamo, lahko sa učimo. Po desetih letih Je spet pomlad, naša deseta, svetla in lepa pomlad v svobodll Olga Lense učiteljišče Novo mesto.
človek hladen in ga Se tako spreta na igra n. pr. poklicnih igralcev ne more ogreti. Živo se spominjam, kako je naš odlični Igraleo SkrbinSek »plaval« v vlogi Poli-karpa (Visoška kronika) v ljubljanski Drami pred vojno, čeprav Je poklical na pomoč vse svojo znanje in igralsko rutino.
Razumljivo Je, da Je poskus, uprizoriti Cvetje v Jeseni z začetniki, tvegan. Delo Je z veščo roko vodil prof. M. Dobovšek, ki Je mlade igralce vpeljal v igranje, kolikor Je to z začetniki sploh mogoče ob nejasnih značajih, ki so v delu samo nakazani. Pričarati z začetniki vso poezijo gorenjskih kosenic, polja in gozdov pod Blegošem. ki Jo Je pisatelj tako lepo in doživeto ter s nadihom romantike podal v noveli, ni lahka stvar. Seveda režiser ne more popravljati pisatelja, ki ni pisal teksta za dramatizacijo. Sceno je pripravil profesor Borflč.
Dr. Ivana Je igral osmozo!ea Franc Novak. S svojo zunanjostjo, masko in kretnjami se je še kar približal pisateljevi podobi srednjih let. Vloga zahteva mnogo rutine, vživetja, da stopi pred gledalca človek, poln energije, moškega zdravja in življenjskih moči. Meto, njegovo ljubezen s kmetije, plaho dekle, ki umre v njegovem naročju, ko izve, da jo snubi, je igrala Debeljakova. Sramežljivost sedemnajstletno rahle rožice, ki more vzklitl samo iz čudovito sveže gorsko zemlje, je dobro nakazala. To jo pol otrok, ki jih Tavčar najrajša oblikuje, ljubka in bistra, ki poživi dr. Ivana, da se odloči kupiti Mlačanovo posestvo in se pokrne* tdti ter Jo vzeti za ženo. Tod« umre mu v naročju od nenadno sreče. Dr. Ivan doživi to ljubezen, čeprav je prišla pozno, prav tako, kakor pride včasih kako cvetje v Jeseni..., sadu ne rodi, kakor ga ne rodi jesenski cvet. Oba sta pokazala naravno igro, vendar jO bila zadnja scena za oba težka. Sočutje in pažnjo je pritegnila V. Grlčar v vlogi Luce, ki jo jo kot začetnica prav lepo oblikovala. Tavčar Je prikazal vso bedo Luce, njeno trpljenje ln bedni pogrebek — ena najpretresljivej* šlh socialnih prilik v našem slovstvu. Prisluhnili smo njeni izpovedi, ki je bilo doživetje. Stari veteran Jakopin je zaživel pred nami (Novak B.). Tudi zdravnik (Markelj A.), je pokazal dobro Igro ln lepo izgovarjal .Leni hlap-ček Daniel (Hočevar A.) propado kot pijanec, Igral ga je pretirano. Pravo nasprotje je kmetic" Anžon (Kastelic), ki je Tavčarju vzor poštenega kmečkega prole-tarca. Kmet Mlačan (Pelko A.), ki prodaja svoje posestvo, okuša krizo kapitalističnega gospodar* stva, ki jo avtor povezuje z lzse* IJevamjem v Ameriko, je bil zelo posrečen v maski. Delavnega TO skromnega kmeta Boštjana Pre-sečnika z Jelenovega brda pod Blegošem, ki se ga kriza kapitalističnega gospodarstva še ni dotaknila, je igral Srebrnjak. Pisa-. telj ga prikaže kot človeka, v čigar hišo še nI posegla gniloba polmestne civilizacije. Zelo težavna vloga za mladega igralca. Igrali so še Selakova (Barba), Kocjanova (Liza), Senica (gospa Helena), Pečelin (Bon), Kukman (Skalar), Peterlln (Kalar), Mihelič, Grlčar M. In Penca (terice), Bele (Elovlra). Sale (Katlnka) in Bartl (Lovrlca). Napovedovalec je lepo čital (J, Markelj).
Cvetje v Jeseni J* ena najprlst-nejšlh Tavčarjevih umetnin, prežeta t veliko ljubeznijo do domače grude, besede in do vsega našega. Priporočam, da v bodoče gimnazijci našrudirajo lažje delo^ Prof.  Tone Trđan
OKROGLC BODIČASTE
POŠTENJA NI
Sodnik: »Čujte, »t« vlom opravili sami ali ste imeli po-močnika?€
Obtoženec: »Kakšnega pomočnika neki, tovariš sodnik! Kako se pa more človek le zanesti na poštenje drugih...«
KROMPIRJEV SPOL
Njega dni je Boštjančkove-ga očeta vprašala mestna gospa, ko je šla mimo njive: »JVo, oče, kako bo letos krompir rodil?«
»Hm,« se je popraskal Bo&t~
Ce kreneš lz Porto-Vecchia v I severozahodni smeri proti notranjosti otoka, boš opazil, da •e tla naglo zvišujejo, in po triurni hoji po vijugastih stezah, ki jih obdajajo »kaloviti predeli in tu pa tam križajo doline, se boš znašel pred zelo prostorno makijo. Makija je domovina korziiških ovčarjev in takih, ki so prišli navzkriž s postavo. Treba je vedeti, da korziški kmet, da bi si prihranil trud z gnojenjem, zažge nek del gozda, ne da bi si belil glavo, č* seže ogenj dalj, kot Je treba. Naj pride karkoli, če po-•eješ to zemljo pognojeno s pepelom dreves, ki so poprej na njej rasla, si lahko prepričan, da bo žetev dobra. Ko požanjejo klasje — stebla kar puste, ker bi dala preveč dela, če bi Jih hoteli pobrati — poženo naslednjo spomlad Iz korenin, ki so ostale pod zemljo, dolgi poganjki, ki v nekaj letih dosežejo vUino sedem do osem čevljev. Id prav tej bujni hosti pravijo makija. Tvori Jo vseh vrst drevje in grmi. prepleteni ln pomešani med seboj po mili volji. Prehod si lahko zagotoviš le s sekiro v roki, včasih pa naletti na tako gosto makijo, da celo divji ovni ne morejo prodreti vanjo.
Ce si ubil človeka, pojdi v portovecchljsko hosto, pa boš ob puški, smodniku in kroglah Uvel na varnem; ne pozabi pa V9«4l s seboj rjavo suknjo • glavnico, ki bi to rabila za po-tffvalo tn blazino. Pri* pastir-jfs boi dobil mleka, sira ln ko-
stanja In n« bo se ti treba bati ne roke pravice ne sorodnikov ubitega, razen kadar boš moral iti v mesto, da obnoviš zalogo streliva.
Ko sem bil 18. leta na Korziki, je Matteo Falcone imel hišo pol milje od te makije. Bil je kar dovolj premožen za tiste kraje; živel je udobno, se pravi, ne da bi sam delal, od tega, kar so mu vrgle črede, ki so mu jih pasli po planinah pastirji, neke vrste nomadi. Ko sem ga videl — bilo je dve leti po dogodku, o katerem vam bom pri-povedal — se ml je zdelo, da ima največ petdeset let. Predstavljajte si majhnega, toda krepkega človeka kodrastih, kot oglje črnih las, orlovskega nosu, tankih ustnic, velikih, živih oči in temne polti. Celo v deželi, kjer je toliko Izvrstnih strelcev. Je slovel zaradi svojih spretnosti. Na ovna, na primer, ni nikoli streljal s šibraml, ampak ga Je na sto korakov podrl t strelom v glavi ali pleče kakor se mu Je pač zahotelo. Ponoči Je rabil orožje prav tako spretno kakor podnevi in v dokaz njegovih sposobnosti so mi pravili take stvari, da bi Jih nemara ne verjel, kdor še ni bil na Korziki. Na razdaljo osemdeset korakov so postavili papirnat zaslon, velik kot krošnlk, za nJim pa piftžgano svečo. Prislonil Je puško k licu, nato pa oo svečo ugasnili. Cez minuto j« v popolni temi sprožil tn s štirimi streli trikrat pre-
PROSPER   M £ R I M £ E
StHf ki je ijdaC
(Itlatteo Ju(coh«) 1
luknjal zaslon.   Zaradi te no-1 sposobnosti.
ZGODBA S
pojmlive spretnosti st Je Matteo Falcone pridobil velik sloves.
Veljal Je za dobrega tovariša pa tudi nevarnega nasprotnika. Ker je bil poleg tega tudi uslužen ln radodaren. Je živel v miru z vsemi prebivalci por-tovecehijskega okraja. Pripovedovali pa so o njem tudi, da se je moral v Corti, odkoder Je imel ženo, precej odločno otresati tekmeca, ki Je veljal za prav tako nevarnega v boju kakor v ljubezni. Matteu so namreč pripisovali strel lz puške, ki je presenetil tega tekmeca ravno, ko s« je pred zrcalom, obešenim na okno, pripravljal k britju. Ko s« je zadeva malo pozabila, se je Matteo oženil. ?.ena mu je povila tri hčerke — zaradi tega je bil besen — In končno sina, kateremu Je dal ime Fortunato; to Je bil up družine in dedič rodbinskega imena. Hčerke so se dobro poročile In njihov oče j« v »Hi lahko računal na nože ln puške svojih zetov. Sin je imel šele deset let.   vendar  je  kazal   že lepe
KORZIKE
Neki Jesenski dan je Matteo že zgodaj odšel z ženo, da pogleda v makiji eno svojih čred. Mali Fortunato je hotel z njima, toda planina Je bila predaleč, razen tega je nekdo moral varovati dom. Zato ga je oče zavrnil. Videli bomo, ali ni imel vzrok, da se tega kesa.
Ze nekaj ur Je bil zdoma. Mali Fortunato Je mirno zlek-njen na soncu gledal sinje planine ter ravno premišljal, kako bo šel v nedeljo kosit v mesto k stricu kaporalu1, ko ga je v premišljevanju zmotilo streljanje Skočil J« pokonci In s« obrnil proti planoti, odkoder Je prihajalo streljanje. Slišati Je bilo se druge strele iz puške v neenakih preoledkih: prihajali so vedno bliže. Končno se Je na
i Kaporaii so bili nekoč načelniki, ki so Jih postavile korzlške občine kadar »o ie uprle fevdalnim gospodom. Danes dajejo včasih to Ime človeku, ki lm« zaradi »vojlh posesti, zvez ln zaščitnikov velik vpliv in dejansko izvaja sodno oblast v oikraju. Korzlkancl se dele po starodavni leni na pet kast: na plemiče, kaporale, meščane, piebejeo ln tujce.
atezl, ki Je vodila s planote proti Matteovl hiši, prikazal človek v koničasti kapi, kakršne nosijo hribovci; bil Je bradat, oblečen v cunje in se Je komaj vlekel, naslanjaje se na puško. Bil je ranjen v bedro.
Ta človek Je bil izgnanec. Ko je ponoči šel v mesto kupovat »modnlk, Je spotoma padel v zasedo korziških orožnikov. Po junaški obrambi se je divje zasledovan pričel umikati od skale do skale, streljaje na preganjalce. Toda ker je bil le malo pred orožniki In ranjen, se ne bi mogel prebiti do goščave, preden bi ga dohiteli.
Približal s« Je Fortunatu In mu rekel:
— Si ti sin Mattea Falconeja?
— Da,
— Jaz sem Gianeto Sanplero. Rumeni ov^atniki, me zasledujejo. SkrIJ me, kajti ne morem več daleč!
— Kaj pa poreče moj oče, če ts »krijem brez njegovega dovoljenja?
— Rekel bi, da si storil prav.
— Kdo ve?
— Hitro me akrlj; le gredo!
— Počakaj, da se vrne oče!
— Naj čakam? Prokleto! V petih minutah bodo tukaj. Skrlj me, sicer te ubljeml
Fortunato pa mu je odgovoril z največjo ravnodušnostjo:
— Tvoja puška Je prazna, v
• Orocnkkl *o tedaj nosili rjave obleke s rumenimi ovratniki.
torbici pa tudi nimaš nobenega
naboja.
— Imam bodalo.
— Mar boš tekel tako hitro kot jaz?
Skočil Je, da ga oni od mogel
doseči.
— Ti nisi sin Mattes Palcone-
ja! Ali boš dovolil, da me ujamejo pred tvojo hišo?
Zdelo se Je, da je fanta to
ganilo.
— Kaj m! daš, če te skrijem?
— je rekel ln se približal.
Hajduk je pobrskal po usnjeni torbi za pasom ln Izvlekel petfrankovskl kovanec, ki ga Je bil nedvomno hranil, da si kupi smodnik. Fortunato se Je ob pogledu na srebrnik nasmehnil, segel po njem ln rekel Gianettu:
— Nič s« ne boj!
Brž Je napravil v«liko Jamo v seneni kopici ob hiši. Glanet-to s« je opravil vanjo, fant pa ga pokril, vendar mu je pustil toliko zraka, da bi mogel dihati, pa bi vendar nihče ne mogel slutiti, da se v senu »kriva človek. Poleg tega se Je domislil kar nenavadne svljače. Sel je po mačko z mladiči in jih postavil na seneni kup. da bi ustvaril videz, kakor da gn že dolgo ni nihče premikal. Nato Je na stezi pri hiši opazil sledov« krvi; skrbno Jih Je pokril s prahom in. ko J« bilo to opravljeno, se J« z največjo mirnostjo »pet zleknll na soncu.
jan po glavi, »kako bo rodil pa res ne vem...« »Zakaj ne?«
»Veste, jaz sem posadil sko* raj same moške, ti pa težka rodijo...«
»Moške krompirje? Kako stđ jih pa poznali?*
»Po cimi.'« se je odrezal Boštjan.
DOBER ODGOVOR »Zakaj so pa pri vas poma*
ranče tako drage?« »I zakaj? Zato, ker so 420
din kilogram.'«
DVOUMNO »Ti, če misliš, da sem osel, kar povem, da si naletel na pravega!«
DOBER DOKAZ »Meta, ali je Frtavčovka re4 taka klepetulja?«
»Nič ne rečem; ampak ko se je poleti vrnila t počitnic na morju, je imela jezik prav tako ožgan od sonca kot ži* vot...«
SKODA
»Miha, ta teden bodo v naSl vasi popisali vole.«
»Hudimana, jaz bom prt ravno takrat zdoma!«
DOBER NATAKAR »Zakaj »i pa dal natakarju tako   visoko   napitnino?« je vprašal Miha Matevža, ko sta šla iz bara.
»Veš, fant je rasluiil. Poglej, kako eleganten plašč mi je prinesel namesto moje oguljene suknje.«
»Očka. kaj ti nisem pravil, kako čedne lutke so v tej trgo* vini!«