štev. 229. o Ljubljani,«petek, dne 6. oktobra 1905. Leto xxxm. Velja po poŠti: celo leto naprej K 26'— pol leta „ „ 15'— četrt leta „ „ 6-50 en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: celo leto naprej K 20-— pol leta „ „ 10°— ietrt leta „ cn mesec „ K-: poSllj. na dom 20 Hi wa mesec. camo7n<> Stf>\). 10 h. LOVENEC Inserat!: Enostop. petitvrsta (72 mm) za enkra .... 13 h za dvakrat .... 11 za trikrat za v«? ko trikrat .... = » 8 V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Političen list za slovenski narod Upravništvo ie w Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — . Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188. Sklep no Reki. (Iz slovenskih parlamentarnih krogov.) Dunaj, 4 okt. Kakor bomba je iznenadil slovanske, osobito slovenske poslance sklep hrvatskih poslancev na Reki. Kakor poročajo dunaj. listi, je z veliko večino proti štirim glasovom obveljala resolucija, da hrvatski in mažarski narod d»ružijo zgodovinski poklic inskupne koristi. Zato Hrvatje izražajo Mažarom v boju za neodvisnost svoje simpatije v nadi, da si izvojujejo državna prava in svobodo. V resoluciji naštevajo svoje zahteve, o katerih naj se z Mažari pogajajo poslanci: Dr. Č i n g r i j a , dr. M i 1 i c , dr.Trum-b i c (vsi trije iz Dalmacije), ter poslanca iz kraljevine Štefan Z a g o r a c in dr. Harambašič. Sedaj prvič čujemo iz slovanskih ust, da imajo Mažari in Hrvatje skupne koristi in da so Mažari poklicani, v zgodovini narodov igrati veiiko vlogo. Ali so Hrvatje v istini prepali zadnjih 37 let? Ali je opozicija v hrvatskem saboru igrala le komedijo, ko je udrihald po mažaronskem zi-sttmu m večini, ki podpira ta zistem? Kaj je zgodovinski poklic mažarskega naroda ? Da pomadžari Slovake, Rusine, Hrvate, Srbe in Slovence v ogrski državi ter dobi v svojo upravo, v svojo pest Bosno ia Hercegovino. In za ta zgodovinski poklic se navdušujejo oni zastopniki naroda hrvatskega, ki so se desetletja z vso silo, pa brez uspeha upirali mažarski grabežljivosti. Kak razloček pajedanes med mažaronsko večino in o p o z i-cijo vhrvatskem saboru? Tako zvana naiodna stranka je desetletja izdajala Mažarom koristi in pravice hrvatskega naroda. Tako vsaj smo čitali dan na dan v glasilih hrvatske oporbe. Danes pa ista oporba istim Mažarom izraža svoje simpatije. Kdo to razume? Da, srajca je bližje života, nego suknja Hrvatje v obče nimajo povoda, da bi se ogrevali za nemški centralizem in birokra- tizem v Avstriji Hrvatski narod je krvavel na stoterih bojiščih za Avstrijo, v turških bojih je tvoril živ zid v obrambo evropske kulture, hrvatski narod je tudi največ pripomogel, da je Avstrija zadušila mažarsko revolucijo. In s čim je Avstrija poplačala žrtve hrvatskega, vladarju in državi vedno zvesto vdanega naroda? Poglejte v Istro in Dalmacijo, poglejte preko Sotle in Kulpe! V Primorju in Dalmaciji je Avstrija podpirala italijanski in nemški živelj, hrvat^go kra-Ijevino je prepustila Mažarom na milosT in nemilost. Vse to vemo, vse to uvažujemo, a navzlic temu ne pojmimo, s čim so Mažari zaslužili simpatije naroda hrvatskega? Ker so mu vzeli Reko, ker pri davkih izžemajo deželo, ker mu vsiljujejo mažarski jezik, ker vedno in povsod zanemarjajo in prezirajo njegove gmotne koristi? Torej tu nič, tam nič. Ko bi bili Mažari sedaj, kakor 1. 1868., Hrvatom predložili belo polo, na katero naj napišejo svoje zahteve in želje, bila bi povsem naravno, da se pogajajo ž njimi. To pa se ni zgodilo. Ko je bil nedavno predsednik ogrske zborn-ce, Justh, v Zigrebu ni obiskal merodajnih hrvatskih voditeljev, marveč ponosno čakal v hotelu, da se mu poklonijo. In navzlic temu sklenejo poslanci: Tu smo, z vami smo, vaša so naša srca. To je, česar ne razumejo slovanski poslanci v avstrijski zbornici. Ker pa ne poznamo nagibov na Reki zbranih poslancev za resolucijo, opustimo \ nadaljne komentare, dokler poslanci sami ne pojasnijo svojega stališča. Napisali smo te vrstice, da izrazimo trenotna čustva slovanskih poslancev. Ako pa Mažari zagotove Hrvatom vse pravice, vso svobodo, vse koristi v okviru ogrske države, ne bodemo jim zavidali boljše bodočnosti. Pozabiti pa ne smejo, da so Mažari tudi 1. 1868 Hrvatom predložili belo polo ter jim obljubo vali nebesa na mažarskem glubosu. Mesto v nebesa so Hrvatje prišli v vice, ako ne v pekel. O shodu na R;ki se nam še poroča : Resolucijo, katero je predložil poslancem dalmatinski dež. poslanec in vodja pravaške stranke Urumbic, je z malimi premembami odobrena ; podpisalo jo je 31 poslancev. Zanimivo pa je, da so to resolucijo podpisali le trije dalmatinski drž. poslanci, namreč : Dr. K 1 a i c , dr. D u 1 i b i c in Bor-č i c Resolucije niso podpisali : Dr. I v -čevic, Vukovič, Biankini, P e-j r i č in dr. Z« a f f r o n. Značilno je tudi, da mažarski listi z veseljem pozdravljajo to resolucijo. »Magyar-orszag« je posvetil resoluciji poseben uvodnik, v katerem pravi : »Hrvaška opozicija noče dalje služiti dunajski kamarili, marveč se približuje mažarski koaliciji. Z veseljem jih sprejmemo. Zedinjenje Dalmacije s Hrvaško je tudi nam drago ; da se to doslej še ni zgodilo, kriva je mažarska liberalna in hrvaška narodna stranka. Geslo: v Pešto, a ne na Dunaj, dokazuje, da so se Hrvatje prepričali, da dobe z Dunaja le »avstrijski absolutizem", od Mažarov pa spoštovanje zakona (???), narodni razvoj in svobodo, ako se borč z nami. V prstivnem slučaju obetala jim bode i duiajska kamarila »Veliko Hrvaštvo", a dala i jim bode avstrijski absolutizem. Probatum 5 est !" Ni naša nak ga, da bi kritikovali resolucijo hrvaških zastopnikov, ki imajo gotovo plemenite namene, o katerih ljubezni I do naroda hrvaškega niti za trenotek ne dvomimo. Želimo bratskemu narodu od srca vse najboljša, bojimo se le, da so preveliki optimisti. Mažari so pač dokazali nasproti Hrvrtom najg:ši absolutizem. Saj so še v živem spominu borbe hrvaškega naroda za časa bana Khuena, in pozabljene tudi še niso besede Deakove, da na zemljevidu ne najde hrvaške zemlje. Ako Mažari ne poznajo hrvaške zemlje, tem manj poznajo hrvaška prava .. Boj za splošno volilno pravico na Ogrskem. »N. Fr. Pr " trdi, da se vrše zdaj med I vladarjem in Fejervaryjem pogajanja o natančno izdelauem zakonskem načrtu glede za za za :gom torej, ljubi Magyaorszag ! Spomini nate mi vendar ostanej® prav prijetni! Naj bi se vendar zbudili katoličani iz mrtvila, v katerem dreraljejo! Naj bi se združili do bri elementi, katerih tudi ne manjka, k energičnemu delu in nastopu! Počasi se že posameznika 12 jenov, a zdaj se je povišal državni dolg pri posamezniku na petdeset jenov. Rusija. Witte — častni meščan Peterburga. Peterburško mestno zastopstvo je izvolilo VVitteja za častnega meščana Peterburga. V Baku še vedno ni miru med Armenci in Tatari. Vsak dan se vrše umori in ropi. Na trajen mir med Armenci in Tatari ni misliti. Witte pride na Poljsko, da prouči ondotne razmere. Položaj na Finskem V Hel singforsu in po drugih finskih mestih se vrše vsak dan shodi, na katerih sklepajo o raznih novih peticijah. — Generalni gubernator knez Obolenski je izjavil, da ne bo predložil carju nobene peticije. Tudi finskega deželnega zbora ne bo letos. Spopad med judi in policijo s e j e v r š i 1 preteklo soboto v Jeka-terinoslavu pred sinagogo. Ranjenih je bilo mnogo judov, a tudi policistov. Izgred v Voronešu. Tu je priredilo 300 seminaristov izprevod. Pridružili so se jim tudi drugi dijaki, tako da je naraslo število izgrednikov na 1000. Policija in kazaki so razkropili demonstrante. Predsednik odeških odvetnikov v Sibiriji Na mednarodnem shodu odvetnikov v Bruslju so prečitali pismo predsednika „Peterburške zveze odvetnikov", ki je naznanil, da se predsednik „Odeške zveze odvetnikov" zato ne more udeležiti shoda, ker je prognan v Sibirijo, da ne more kandidirati v gosudarstvenno dume. Moskovsko vseučilišče za-t v o r j e n o. „Novoje Vremja" poroča, da je rektor moskovskega vseučilišča zatvoril vseučilišče začasno, ker se je vršil na vseučilišču shod, ki ga niso priredili vseuči-liščniki. Kolera. V avstrijskih deželah tekom tedna ni bilo nobenega novega slučaja kolere, pač pa je še nekaj slučajev kolere na Ruskem Poljskem in v Nemčiji. Izgredi v Brnu. Pogreb žrtve vojaške brutalnosti ubitega mizarskega pomočnika Pavlika je bil velika manifestacija češkega življa v Brnu. Predvčerajšnjim ©b štirih popoldne so se zbirale češke množice pred .Besednim domom" v Bsckerjevi ulici in pred deželno bolnišnici. Neštevilni venci so pokrivali krsto češkega narodnega mučenika. Sokoli in ©dposlarstva čeških društev iz celega Mo ravskega so dcšli v Brno, da se udeležijo pogreba. Ob petih se je pričel izprevod. M>liča so položili na voz, ki so ga peljali štiri konji. Na čelu izprcoda so korakali Sokoli in druga društva. Ohi in Cehinje so se malone vsi okrasili s tr» bojnimi češkimi trakovi. Za vozom je šla nepregledna vrsta češkega ljudstva. Pogreb je ogledalo na tisoče ljudi, ki so tvorili špalir. Govorniki na pokopališču so slavili rajnega narod nega mučenika. Pogreb je bil končan šele ©b osmih zvečer. Ko so se vračali pogrebci v Brno, so klicali .Na zdar" in »Hanba". Vojaštvo je razkropilo demonstrante. Mesto je zastražila vsa brnska vojaška posadka. Poveljeval je generalni major Klarner. Pri deželnem sodišču je zaprtih 46 izgrednikov. Škodo, ki so jo povzročili demonstrantje, cenijo na 100.000 kron. Včeraj so bili brnski nemški trgovci pri namestniku. Prosili so za odškodnino vsled poškodb bodisi potom občine ali pa potom države. Namestnik je končno svetoval, naj prosijo za odškodnino ministrskega predsednika. dani; krščanska društva marsikje nastajajo, dasi večinoma nimajo podpore od zgoraj. Katoličani tudi upajo, da bo za njihovo stvar bolje — in slovaški poslanec se mi je od svoje strani ravno tako izrazil — če bo poražen stari liberalizem in bo zmagala koalicija. Prihodnji protialkoholni kongres bo čez dve leti v Stockholmu. Pogledal sem na karto: štiri — do petkrat dalj kakor v Budimpešto! Ali bomo tudi šli? Malo dolga bo 1 — Upamo, da se bo dotlej že zaredilo med Slovenci kaj več abstinentov in bolj petičnih kakor smo mi, ki bodo šli, da rešijo čast Slovencev, kakor smo jo mi v Budimpešti, in nam povedo, kako je pa kaj v švedski prestolnici in švedski deželi; deželi, kjer je protialko holni boj, kakor zn>no, dosegel najlepše uspehe. Ti uspehi, ti živi zgledi naj bi tudi nas Slovence končno enkral vzdramili k bolj vsestranskemu in bolj intenzivnemu delu zoper najgoršega sovražnika našega ljudstva 1 Včeraj je bilo v Brnu mirno. Vojaštvo je zasedlo mesto, po cestah so krožili orožniki. Ob pol 10. uri so se vrnili vojaki v vojašnice. Pred kolodvorom je priredil« 200 čeških delavcev malo demonstracijo. Ko so zagledali vojake, so klicali „Na zdar!" Oblasti so prepovedali Cehom za soboto napovedan shod z dnevnim redom: Bojkot nemških trgovcev. Vbrnski okolici so pa še vedno nemiri. Wolfova ločitev. Dunaj, 5. oktobra. Danes je civilno deželno sodišče razpravljalo ločitev poslanca We 1 f a od njegove žene. Sodni dvor je iz-poznal, da je ločitev opravičena tako i z W • 1 f o v i h zadolženj, kakor tudi iz zadolženj njegov e ž e n e. Pri ženi so se namreč na • šla pisma in tudi o nekem njenem razmerju se je dokazovalo. * Srbski kraljevič pri carju. Peterburg, 5. okt. Car je sprejel v avdienci srbskega kraljeviča Aleksandra. Balkan. Sofija, 5. oktobra. Kakor poročajo iz Plovdiva je s ponarejenimi potnimi listi 40 grških vstašev prišlo preko Burgasa in Vasel;ka v jedrenski okraj ter gredo proti P!ovdi*u. Kina kot vojna sila. Medtem ko obrača ves svet pozornost na Japonsko in na njeno zvezo z Angleško, se Kitajska na tihem razvija v veliko vojno silo, ki bo kdaj še velikega pomena. Prvi kitajski državnik Li Hunčan, ki je hotel uvesti evropske reforme v kitajsko armado, se je držal preveč stare kitajske kulture in ni dosegel nobenih znatnih uspehov. Po njegovi smrti je prevzel to delo Juan Shi Kai, ki pa kaže pri tem sijajen u^peh On je uvedel v vojsko razne reforme, ki so se vse dobro obnesle in tako je lahko pričakovati, da se razvije Kitajska v kratkem v veliko vojno silo. Drugo mirovno posvetovanje v Hagu. Iz Haaga poročajo, da haaški diplo-matje dvomijo, da bi se vršilo mirovno po svetovanje prej, kakor 1. 1907 Predsednik balkanskega komiteja v Lendonu, g james Bryce nahaja se že nekaj dni v Sdfi|i, kjer so ga Bolgari zelo kpo sprejeli z namenom, da bi se na tak način morda bolj zavzel za bolgarsko stvar. Knez Ferdinand ga je sprejel v posebni avdi-jenci Srbska skupščina. Srbski kralj misli izdati te dni ukaz, v katerem bo pozvana narodna skupščina na dan 13. oktobra v rt dno zborovanje. Kralj misli pričeti skupščino s slavnostnim govorom. Umor avstrijskega pod— konzula v Maroku. Ta ng e r. Ben Jusul, ki je povzročil, da je bil umorjen avstro ogrski podkonzul Maddaen v Mag^gamu, se je sam naznanil oblastim. Socialistična propaganda v italijanski armadi. V Turinu so zaradi agitacije v italijanski armadi preiskali stenovanja socialistov Orosimjani, Ernsta, dijakov Poledra in Segre in trgovskega sr>trudnika Boiolo. Vseh pet so zaprli. Neki Hugo Nanin je pebsgnil. V njegovem stanovanju so našli mnogo obteževalnih spisov. Armenska zarota v Turčiji. Carigrad. Vojaki so obkolili armensko pokopališče v Pancaldi predmestju Pere. Pokopališče so preiskali. Govori se, da so našli zopet bombe v Peri. Državni zbor. Dunaj, 5. oktobra. Grof Sternberg. Občinstvo je danes kar drlo v zbornico, da se — zabava. Časniki so razglasili, da hoče grof Sternberg na vsak način danes nadaljevati svoj govor. Sinoči si namreč predsednik grof V e t t e r ni znal drugače pomagati, nego da je grofu Sternbergu odvzel besedo, ker je le po gojno izrazil obžalovanje, da je vrgel kozarec z vodo v poslanca Wolfa. To res ni lepo, celo v avstrijski zbornici ne, ki je videla še hujše prizore. A lepo tudi ni, da kažejo posamezni poslanci svojo duhovitost med govori z neslanimi dovtipi in medklici. In grof Sternberg ni mož, ki bi si deval pero pred usta ali zlezel pod klop pred političnim nasprotnikom. Komur torej grof Sternberg zabrusi psovko v obraz, kriv je sam, ker vtika prste v žrjavico. Grof Vetter je torej slutil, da se grof Sternberg ne dd ugnati v kozji rog in da bode delal sitnosti, ako ne konča danes svojega govora. Sklical je zopet pred sejo načelnike kluba ter jim izpovedal, da je sinoči preslišal Sternbsrgove besede. Grof Sternberg ni govoril o „terorizmu zbornice", ampak o »teroristih v zbornici". Ta izraz pa ne opravičuje, da mu je odvzel besedo, torej naj grof Sternberg danes konča svoj govor. Načelniki so temu pritrdili. Grof Sternberg je dobil zopet „besedo" in izjavil, da brezpogojno obža luje svoj včerajšnji akt .brutalnosti". Nato je govoril dolgo uro o tem in onem. Mnogi so, ki jako slabo sodijo o grofu Sternbergu. Miren mož res ni, tudi govori njegovi so nenavadni. Nihče pa ne more tajiti, da je rojen govornik, videl mnogo sveta in čital mnogo knjig. Grof Sternberg vč mnogo, je duhovit, poln sarkazma, le oblika njegovih govorov ni vedno najboljša. Komur pa ta oblika ne ugaja, pa naj ga ne posluša ... S tem je bila dolgotrajna razprava o vladni izjavi končana, dežilo pa je še mnogo stvarnih popravkov. Posl. W r a b e t z , Schuhmeier in dr. E 1 I e n b o g © n so dolžili antisemite „ter©rizma*', odgovarjala sta jim dr. Weisskirchner in Steiner; dr. G r o s s in baron P r a ž a k sta se bavila z dogodki v Brnu. Izseljevanje. Nato je dvorni svetnik Suklje v daljšem, jako zanimivem govoru s prirojeno mu zgovornostjo med živahnim odobravanjem mnogih poslancev raznih strank utemeljeval nujni predlog gledč izseljevanja v Ameriko. S številkami je dokazoval, kako zapušča slovensko prebivalstvo osobito belokranjsko rodno svojo zemljo, da si išče dela in kruha v tujini. Dela bi imelo naše ljudstva dovolj doma, a domovina mu ne daje dovolj kruha, ker vlada premalo stori za gospodarski in kulturni napredek p ebival-stva. Vlada naj torej stori vse potrebne priprave, da se nadaljuje dolenjska železnica ter zveze s širš m svetom Hrvatsko, B»sno in Dalmacijo. Vlada naj izdatneje podpira uravnavno voc*a zgradbe prepotrebnih vodovodov, gospodarske zadruge itd, vlada naj tudi čimpreje izposlu e najvišje pom'l .ščenie (amnestiji«) onih izseljencev, ki so se od tegnili vojaški službi in boječ se kazni ne pridejo domov iz Amerike. Med živahnim odobravanjem je naglašal, da je resolucija hrvatskih poslancev na Reki le odmev ne-volje in ogorčenosti, ker je Avstrija vedno prezirala in zanemarjala hrvatski narod. To i mi Slovenci obžalujemo, ker se s Hrvati čutimo kot en narod. Ako podležejo Hrvatje v boju za svoj narodni obstanek, podležemo i mi Sloveči. Avstrijska vlada naj dobro premisli, da so bili Hrvatje vedno močan zid ki je branil državo proti vnanjim sovražnikom. Ramo ob rami so i Slovenci stali ^ Hrvati v bojih za domovino in vladarja. (Ž * ah no odobravanje, govorniku čestitajo mnogi poslanci.) Minister za notranje posle grof B y -landt-Rheidt je takoj odgovoril na nujni predlog posl. S uk 1 j e t a in tovarišev' Rekel je: Vlada hoče pospešiti obravnane glede nadaljevanja dolenjske železnice do Karlovca in Ogulina. Tudi hoče vlada izdatneje podpirati vodovode na Kranjskem ter izposlo-vati pomiloščenje vojaških beguncev, ki bivajo v Ameriki. Ko je še dr. Stojan priporočal pred log v varstvo izseljencev, je zbornica z d vetr e t j in s ko večino odobrila nujnost predloga. Točka glede nadaljevanja dolenjske železnice se izroči želežniškemu odseku. Volivna reforma. Nujne predloge glede splošne in enake volivne pravice so vložili Mladočehi „Slov. zveza" po dr Susteršiču, češki socialci. soc. demokratje, katoliški centrum in Rusini. O vseh teh predlogih se vrši skupna raz prava. Prvi govori dr. Kramar v imenu mladočeškega kluba. Gavornik izjavlja, da Mladočehi niso stavili predloga iz strahu pred delavskimi bataljoni. Merodajni za ta predlog so bili stvarni razlogi. Nikdo se ne more odtegniti vplivu velikega gibanja, ki je postalo kategorični imperativ za vsakega mislečega državnika. Velike ljudske zahteve se ne dajo preprečiti, kar smo videli v Rusiji. Cehom ni za agitacijo in stavili niso svojega predloga z ozirom na Fejervaryjeve načrte. Merodajno je marveč, da grozi državi ne varnost, ker ji ljudstvo ne zaupa več. Ljud ske množice se bodo zanimale za državo le, če postanejo po splošni volivni pravici enakopravne. Govornik nato govori proti raznim ugovorom glede splošne volivne pravice. Ljudstvo bo gotov« dovolil« sredstva za obrambo države. Strah pred radikalci in „klerikalci" je prazen, ker bo s splošno volivno pravica omejen vpliv agitatorjem, ker bodo sedanji priviligirani stanovi prisiljeni, da se poganjajo za mandate med ljudstvom. Nemogoče je, da se vzdrže pred-pravice velikega posestva. Plemstvo je tako ločeno, da ne koristi v kulturnem oziru ne Nemcem in ne Cehom Ne glede nat« pa ima plemstvo kljub svojemu vplivu v gosposki zbornici itak priliko, da se poganja za mandate tudi med ljudstvom Kak je sedanji način porazdelitve mandatov, osvetljuje dejstvo, da ima 6 milijonov Cehov 72, 9 milijonov Nemcev pa 200 državnozborskih poslancev. Prenehati mora sedanji način, da uvažujejo narode po visočini davkov in po kulturi. Govornik govori proti izvajanjem ministrskega predsednika, ki je rekel, da je splošna volivna pravica nevarna kulturi. Cehi nikdar ne nasprotujejo in ,ne bodo nasprotovali nemškim šolam, dasi si morajo šele priboriti svoje učne zavode. Pred splošno volivno pravico ne bo miru med narodi. Mir med privilegi-ranci in zatiranci je nemogoč. Dr. Susteršič o volivni reformi. Poslanec dr. Susteršič govori proti ugovorom min. predsednika glede splošne volivne pravice. Splošna volivna pravica je gotovo primerna organizmu naše države. Doseči se mora, da se moč porazdeli med krono in posameznimi privilegiranimi stanovi. Tudi argument na-rodnostnega vprašanja stoji na slabih nogah. Sm šna je trditev min. predsednika, da mora biti prej rešeno narodnostno vprašanje, kakor pa vprašanje o splošni volivni pravici. Po načelih splošne in enake volivne pravice izvoljena zbornica bo hitro t in energično rešila narodnostno vprašanje. Sedanja zbornica je pa pozabila misliti pr lit<čno in ni več sposobna izvrševati svoje vzišene naloge. Zbornica je nezmožna podpirati in vreči kako vlado. Obenem z izpremembo zbornice se mora izpremeniti tudi gosposka zbornica. Manjka ji stika z ljudstvom, z javnostjo, manjka ji popolnoma čuta, da bi zagovarjala svoje sklepe nasproti javnosti Najnujnejše vprašanje v se lanjem trenutku je, da gre zbornica in se oživi avstrijski parlamentarizem po angleškem vzorcu. Splošna in enaka volivna pravica mora prodreti. Oni, ki se temu ustavljajo, bodo p o h o j e n i. Preglasovali nas bodo, a le z brutalno močjo silo številk v tej zbornici. A mi ne bomo le šteli številk. mi jih bomo tudi pretehtali, ljudstvo bo šlo s tem' številkami z nami. Mi bomo ljudstvo mobilizirali in premagali vas bomo z onimi brutalnimi številkami, s katerimi ste nas prej preglasovali. Prosim, naj visoka zbornica glasuje za nujnost našega predloga. {L vahno odobrava lje.) Govorili so nato Fresl, Breiter in D a s z y n s k i. Poslednji je naglašal, da so zastopniki šestih narodov vložili nujne predloge za splošno volivno pravico kot odgovor na Gautschev govor. Govoril je dve uri o sedanjem velivnem načinu in ® njegovih napakah. Poslanec Wolf je inter-peliral glede dinamitnega napada 1. oktobra na brnski brzovlak med postajami Blansko in Blansko mesto. Interpelacija očita Cehom, da so oni povzročili napad. Zahteva preiskave. Seja je bila zaključena ob četrt na 10. uro. Italijanska univerza. Danes so italijanski poslanci vložili nujni predlog, naj se v Trstu ustanovi pravna in modroslovna fakulteta na troške tržaške in drugih italijanskih občin. Tudi iz te moke ne bode kruha Zbornica gotovo ne bode pritrdila predlogu, da bi Italijani nalagali bremena občinam, ki niso čisto italijanske. Saj je itak škandal, da morajo Slovani v Istri vzdrževati mnoge italijanske ljudske šole, dočim so njihovi otroci brez pouka. Dr. H o r t i s in tovariši pa nujno predlagajo, naj avstrijska vlada prizna kot veljavne vse izpite na italijanskih univerzah; le pravniki naj bi napravili sodne izpite v italijanskem jeziku pri dotičnih nadsi diščih. Dnevne novice. Dr. Susteršič o izpremembi pri kranjski deželni vladi. Listi priobčujeio izjavo dr. Susteršičevo o izpremembi pri kranjski deželni vladi. Dr. Susteršič je izjavil: Potrebno je, da se nastopi proti popolnoma napačnemu naziranju o izpremembi pri kranjski deželni vladi. Trdilo se je, da je postal baron Hein žrtev ob-strukcije: V resnici pa ni bila obstrukcija v kranjskem deželnem zboru naperjena proti baronu Heinu in se tudi nikdar ni zahtevalo, da se odstrani baron Hein, kako tudi ne obljubilo, da se zato preneha z obstrukcijo. Ostri napadi v kranjskem deželnem zboru proti baronu Heinu so bili na zunaj v zvezi z obstrukcijo. Tudi brez obstrukcije ne bi bili izostali ti napadi na Heina. Ravno nasprotno je res. Čimdalje bi bil zboroval deželni zbor, temvečkrat in uspešnjejši bi bili nepadli barona He na, oziroma njegov zistem 0>ebna izprememba pri kranjski deželni vladi je bila državna potreba in se je izvršila v prvi vrsti v prid državi, ker Hein Schaffgotschev vladni zistem ni bil v korist državi, marveč ji je naravnost škodoval. Obstrukcija v deželnem zboru ni v nobeni zvezi z zistemom ki je v navadi pri deželni vladi. Obstrukcija je bila in je še orožje v boju za volivno pravico proti vladajoči priviligirani večini, in nič drugega. Torej se moti ali pa slepi, kdor spravlja v zvezo deželno vlado in obstrukcijo v deželnem zboru. Hein je padel samo zaradi svojih lastnih napak, ker je bil njegov zistem nevzdržljiv. To je resnica. — Poslanec Pfeifer je vložil nujni predlog za podporo po toči oškodovanim v črnomeljskem okraju in je interpeliral v zadevi neke odredbe Sredgorcem. Duhovniške izpremembe v ljubljanski škofiji. C. g Janezu Golobu, župniku na Primskovem je dovoljena pokojnina. — C. g. A n t o n P 1 e-gic, kapelan v Sent ViJu pri Zitičini, je imenovan za župnega upravitelja na Primorskem. Občno veselost je zbudila ne-vno neumna vest v „Narodu" o nemški prid gi italijanskega duhovnika na Sv. Vi-šarjih. Dotična prismojena šala je že tako stara, kakor .Narod". E len njegovih „gšait" so'iudnikov jo ie samo nekoliko pregret, odroma še enkrat prepisal. In s takimi neumnimi pregretimi šalami krmi „Narod" svoje bralce. Seveda so nemški listi „Mar-burgerca", „D. Wacbt" itd. to stvar z vidnim veseljem priobčili, kajti bolj ko je neumno, bolj se jim dopade. Da so se pri tem urezali s staro šalo, za to se naj zahvalijo .Narodu". Od vojaške oblasti se naznanja. Oi meseba oktobra 1905 do januarja 1906 se bo kupovalo pri c. in kr. vojaškem preskrbovališču mesečno po 100 meterskih stotov ovsa a to izključno samo od poljedelskih zadrug in productn tov. Kupovalo se bo tudi v manjših množinah in plačevalo takoj. Umeščen je bil 4. oktobra č. gosp. Janez Lesar na župnijo Šmartno pod Šmarno goro. Za Nemce. V vsoti 25 milijonov, katere vlada hoče za potrebe univerz, je 400.000 kron za anatomično palho-logiški zavod na gfaškem vseučilišču in en milijon kron za poprave na gra-ški tehniki. — Litijska predilnica je dobila novega zdravnika dr. O t o n a H a w 1 i n a. Sedaj so v Litiji trije zdravniki. — Podiranje železniških predorov z Dunaja taje in priznavajo samo en tas slučaj. O tem slučaju poročajo : V enotirnem predoru pri Bukovem je bil obok zaradi silnega gorskega pritiska na nekaterih mestih poškodovan. Pri po pravljanju se je obok na enem me tu podrl. Da bi se otvoritev vozne črte Jesenice Gorica, Trst ne zakasnila, se bo v slučaju potrebe izpeljala železnica zunaj mimo predora pri Bukovem. S tem bo preskrbljeno za ta slučaj, če bi se mogoče popravljanje tunela pri Bukovem preveč zavleklo. Mi pa vemo, da tudi v drugih predorih še ni vse v redu. Pričakujemo, da nam naši dopisniki pošljejo natančnih pojasnil. — Izpred novomeškega sodišča poročajo: Horvat Juro, cigan. V sobano ga pripeljeta dva paznika. Star je 30 let, pristojen v Varaždin in opetovano je bil kaznovan radi tatvine in ropa Od dne 12. do 15 maja se je okoli Sevnice kradlo, da je bilo joj. Bili so štiri moški cigani, a le Juro sam je prišel pravici roke. On odločno trdi, da ni izvršil nikake tatvine, a na vprašanje, zakaj je pred orožnikom bežal, ne ve dati drugega odgovora, kakor da se ga je bal. Vlomili so v Lu kovcu in sosednih vaseh, in sicer povsod na isti način. Prišli so okoli polnoči skozi okno, pobrali obleko, kruh, črevlje, dežnike, slanino, klobase itd. Pri prijetem Horvatu dobila se je suknja, ki je last Mihe Nov-šaka. Zjutraj je opazil, da je okraden, a čudež, iz veže ni mogel, kajti vrata so bila z drogom zapahnjena in z vrvjo privezana. Moral je iti isto pot, kot tat, skozi okno. Ukradeno je bilo Alojziju Novšaku skoraj vsa boljša obleka in 6 kron denarja. Pri Francu Žnidaršiču se je na sličen način kradlo; tudi tu so bila vežna vrata zapahnjena in vile pred vrati. Vzeto je bilo dvanajst hlebov belega kruha. Pri Janezu Nov- šaku pa dva hleba in deset klobas. Izvedenec Janez Sitar iz Spodnjih Hudol, pozna suknjo kot Novljanovo. Pove, da ima navado, na svoj način prišiti rokav k suknji. To tudi dokazuje, da je on delal. Radi hudodelstva tatvine je bil Horvat obsojen na 18 mesecev ječe, poostrene z enim postom mesečno, vsaka dva meseca trdo lež šče in po prestani kazni v prisilno delavnico. — Čuden slučaj. V sredo dopoldne je bila Litija v groznem prepričanju, da je Jožef Groboljšek prejšnji večer tik pred dr. Jamškovo vilo zavratno napadel in ubil domov se vračajočega posestnika iz Grbina Jožefa Tomažič a. Vzrok tej grozni sumnji je bil pa ta: Prejšnji večer so dobili delavci takoimenovani .Vorschus" v topilnici. Navadno si delavci potem privoščijo kozarec vina, sicer si ga ne morejo vsled sramotno nizke plače. Tako je bil tudi Tomažič pri .Miklavžu" v večji družbi, med njimi tudi brezposelni Groboljšek. Tomažič nevajen pijače, ga je imel precej pod kapo, ko je odhajal domu. Groboljšek je že prej odšel, a domov se do zjutraj ni vrnil. Ker Tomažič ni poprej nikdar izostai, je bila njegova obitelj v strašnih skrbeh. Drugi dan gredo poizvedovat za njim, pa namesto njega so našli ob cesti pred dr. Jamškovo vilo več njegovih stvari, na cesti pa mlako krvi. In tako je nastala grožnja sumnja, da ga je kdo počakal in potolkel ter svojo žrtev tam skril ali pa še celo odnesel v Savo. Sum je takoj padel na Groboljška, ker je le ta isto dopoldne odhajal iz L;tije. Bil je še pri .Miklavžu", ko je prišel sin poizvedovat za očetom in ko je pravil, da so našli le očetove stvari ©b cesti in mlako krvi, se je Groboljšek ves tresel in je rekel: Oh, zdaj bom pa gotovo jaz kriv!" Nato došla žandarmerija je kot sumljivega Gro-o 1 j š k a takoj aretirala. Pri preiskavi njegovi stvari niso našli nič Tomažičevih, pač pa en nož, o katerem se pa ni moglo dognati, je li bil prejšnji večer rabljen ali ne. Vendar so Groboljška zaprli Umevno je, da Groboljšek ni obstal umora. Celo do poldansko iskanje za truplom je bilo brez uspešno. Pa glejte čudo! O p o 1 dan pride Tomažič domov, sicer ves zbit po obrazu, pa vendar živ in zdrav. Omamljen je taval proti Tepam, šele drugi dan so ga za vrnili, češ: „Mož tod se ne gre domov!" In opoldan je bil doma v naročju svoje dru žine, ki pa ie že mrtvega objokovala. Ne spominja se pa prav nič kdo ga je napadel ali kod da je dobil praske po obrazu. Za vedal se je šele v Tepah. — Nadaljna preiskava bo mendi rešila to uganko. — Iz Bolgarije. V mestu Ruse na Bolgarskem ie ukradeno iz »zemljodelčeske" kase 136 000 frankov. Osumnjen je Andon Danev, bivši blagajnik, in Aleksander Daj činov, činjenik te posojilnice. Ta velika tatvina je zelo vzemirila ves bolgarski narod, zlasti še prebivalstvo mesta Ruse. — Katoliško slov. izobraževalno društvo v Senčurji pri Kranju priredi v nedeljo 8. t. m. ljudsko veselic^ na vrtu g. Graiserj a v Senčurji. Vspored: petje,deklamacij eveliksrečolov. Začetek po popoldanski službi božji okoli 4 ure. Vse pesmi poje mož'*i zbor izobraževalnega društva pod vodstvom g. Brcelja. Vstopnina prosta K obilni udeležbi vabi odbor. — Oče umoril sinovca. Pri Pulju. je Janez M* corovich poročil neko vdovo, ki je imela 34 let starega sina. O čem ni mogel trpeti sinovca in zato je zahteval, da gre ta po svetu A ta se je skliceval na oporoko svojega očeta, kjer je stalo zapisano, da ima njegov sin polovico doma. Prepirala sta se naprej in pred par dnevi je prizadel oče sinovcu z nožem smrtne rane Sunil ga je dvakrat v spodnji del ž vota in potem zbežal. Zdaj ga išče orožništvo. — Umrla je v Beljaku včeraj gospa Marija Čebul, soproga notarjeva. — Prostovoljno „Gasilno društvo" v Mojstrani priredi v nedeljo, 8. t. m., zvečer v gostilni ,S m e r c" ve selico ssrečkanjemv prid pogo-relcem v Ratečah. — Nove šole v Istri. Družba sv Cirila in Metoda odprla je dvoje novih šol v Istri Eno v Sv. Luciji, drugo v Zrenju pri Motovilu. — Slavnost Gasilnega društva v Vodicah, v nedeljo 8. oktobra 1905 povodom blagoslovljenja Gasilnega doma. — K blagohotni obilni udeležbi naj-uljudneje vabi odbor. — Umrl je v Tomačevem Janez P 1 e v n i k , star 57 let. — Jesenskega konkurznega izpita se je udeležilo 4. in 5 oktobra 12 gosp»dov; dokončali so gg. E r z a r Franc kaplan v Hrenovicah, Schauer August, administrator na Topli rebri, P. H u g o Lengsfeld, kaplan v Podzemlju, Henrik B u k o w i t z , kaplan v Mokronogu; drugi so delali prvo polovico. — Novost dunajske policije. Dunajska policija bo odslej vabila k policiji dostavljala strankam potom pošte. — Jetika ozdravljiva? U Pariza poročajo: Profesor zdravnik B e h r i n g poroča iz Pariza, da bo svoje novo zdravilo zoper tuberkulozo objavil najkasneje mesca avgusta prih. leta. Zdravili bodo lahko pozneje tudi drugi zdravniki. Ce bo res? Poštne zveze na Belokranjskem so prav pomanjkljive. Po sebno se pritožuje narod nad tem v Adleši-čih in na Radovici. Na vsak način bi moral biti na obeh teh krajih samostojen poštni urad, ki ga imajo drugje še z dosti manjšim premetom Mimogrede vprašamo, čemu neki prihaja neredno zdanja pešpotna pošta iz Črnomlja tja proti Adlešičim? — Tudi ceste in druga pota so strahovita penekod na Belokranjskem. Uprav nevarna je cesta od Vinice - Zilje - Preloka - Adlešiči. Mi se kar čudimo bistroumnosti merodajnih činiteljev, da se ne preskrbe drugačne ceste, nego ta vratolomna kozja pot G Laknerja kot načelnika cestnega odbora odločno poživljamo, da naj tudi za te kraje kaj učini in ne same za druge ceste, posebno za ono proti Stražnemu vrhu Koliko časa že prispevamo k cestnim dokladam, bi se tudi za nas že kaj lahko ukrenilo. — Konj se je splašil Jožefu Hro-vatu v Kandiji pred Kastelčeve prodajalno. Vstrašil se je tam zloženih vodovodnih cevi. Gospodar se je hudo pobil. Gospodinja je pravočasne skočila z voza. — J. Hrovat je doma iz Vavte vasi in je dober gospodar. Ves pobit je moral v bolnišnico. — Strokovno društvo na Savi pri Jesenicah ima v nedeljo, dne 8. okt*bra mesečno predavanje v društvenih prostorih ob 4. uri popoldne. — Predaval bode gosp. IvanGostinčar. Po predavanju bode veselica. Svirala bode slavna tovarniška godba na lok. Na vzporedu je šaljiva pošta. Vstopnina: za ude 20 vin za neude 40 vin. Prosimo prijatelje strokovnega društva: Pridite v obilnem številu, ker dohodki so za bolne ude. Vljudno vabi odbor. — Prihodnje usposoblje-nostne preizkušnje za obče ljudske in meščanske šole se pnčno pri c. kr. izpraševalni komisiji v Gorici dne 6 novembra 1905 ob 8 uri zjutraj na c. kr učiteljišču. Pravilno oprem ljene prošnje za pripust je po ptedpisanem službenem potu pravočasno vložiti tako, da bodo do 20. oktobra 1905. v rokah c. kr. izpraševalne komisije. — iz Škofje Loke se nam po roča: Dne 1. oktobra je imel v dverani .Katol. izobraževalnega društva" g. phil. J. Dolenec velezanimivo predavanje: „Kaj nam je Prešeren ?u G predavatelj je član „Slov. dijaške zveze". Hvala mu lepa! — ,,Nagl na delu." Pod tem naslovom je prinesel „Slov. Narod" v svoji 223. štev. dopis iz Lokev (na Krasu) češ, da tržaški škof „podi slovenski jezik iz božjih hramov". Z ozirom na ta dopis moremo poročati iz zanesljivega vira, da je škof Nagi našel pri vizitac ji v Lokvah na Krasu na svoje začudenje, da se mesto „Tan tum ergo" poje ena hrvatska pesem, ki se po izreku gospoda kaplana ne more smatrati kot nadaljevanje intoniranega „Zikrament največ svetosti". Ker je to zelo čudno, da se zbor ne ozira na luurgična pravila in poje v slovenski kaplaniji še hrvatski, je škof Nagi določil, naj se pri blagoslovu poje v bodoče »Častimo Te" in .Sveto"; „Tantum ergo" pa le tedaj, če se ga pevski zbor hoče naučiti. G!ede petja pri peti sveti maši ni škof Nagi dal nikake zapovedi, temveč le obžaloval, da se v slovenski du-hovniji poje hrvatski. Ce se obžalovanje škofovo smatra kot prepoved, je to stvar prizadetih. Skof je torej ukazal, naj pevci pojejo slovenski in ni zapodil slovenskega petja iz cerkve. — Nevarno obolel je sovodenjski vikar č. g. Alojzij K o v a č i č. — Pogreb pokojne gospe Antonije Majzelj, roj. Andrlič pri Beli cerkvi 27. sept. je bil krasen, da veličasten. Na kolodvoru v Novem mestu pri čakali so vlaka na vsprejem mil. prošt dr. Eibert z dvema gg. kanonikoma, dvema patroma, belocerkevškim župnikom in kapiteljskim pevovodjem ter nebroj meščanov. — Tu so zopet pokazali Novomeščani, visoki in nizki, kako so spoštovali pok. Maj zeljevo mamo, da so se v tako obilnem številu vdeležili izprevoda ; čast jim ! Po blago slovljenju naložili so krsto na mrliški voz, založili jo v pravem pomenu besede s krasnimi venci in izprevod se je pričel pomikati proti mestu do razpotja pred mestno hišo, kjer se odcepi cesta proti Beli cerkvi. Tu je mil. gosp prošt še enkrat krsto blagoslovil, potem pa jo izročil v spremstvo domačemu župniku. Za krsto se je uvrstilo kakih 20 kočij in koleseljev s sorodniki in čestilci pokojnice, da jo spremijo na dom. Ko je nastal mrak in so se prižgale vse luči na vozeh v dolgi vrsti drug za drugim, bil je to res čarobnobaini pogled. — Ob žalnem zvonenju pri bližnjih cer kvah šentpeterske in belocerkevške župnije ^ ra-rcvpHip iih obcestnih hi- IU ^.vlu iuuv},>u ... - j--- --------- šah pričakovalo je ljudstvo v trumah izprevoda, glasno meleč sv. rožni venec ter se pridružujoč izprevedu. Bilo je res nekaj gin-ljivo veličastnega. Diugi dan ob 10 uri zbrale se je pri Beli cerkvi na pogreb nebroj ljudstva iz domače in sosednjih župnij, da celo iz daljnih krajev; številnih Nove-meščanov z mil gosp. proštom dr. Elber-tom, č patrom prijerjem usmiljenih bratov z obilno asistenco bližnjih in daljnih gospodov duhovnikov, gosp. Ig. Hiadnikom s pevskim zborom, sl. šentjernejsko požarno brambo itd. Tu si videl pretresljive prizore pokoin ce hvaležnega ljudstva. Res, kaj ta-cega Bela cerkev še ni vidila ! — Najboljši dokaz, kako spoštovanje in ljubezen je vži-vala blaga pokojnica pri vseh visokih in nizkih, imenitnih in priprostih; ž njo izgubili so zlasti siromašni bolniki svojo prvo in najboljšo podporo. Naj jo njena dobra dela spremljajo in pripeljejo v srečno več nost; tu doli ostalim, zlasti revežem in siromakom bulnikom pa obude vredno naslednico. Pokojni Majzeljevi mami večni spomin ! Ljubljanske novice. Kaj bo z mlekom? Položaj postaja vedno bolj napet Razburjenje, ki se je ed neke strani z namenom netilo, se je začelo kazati v vedno bolj občutni obliki. Na trgu vlada vedno večji nemir. Prišlo je že do obžalovanja vrednih izgredov, ki utegn.jo položaj le poslabšati. Krivi so oni, ki so ljudi le huj-skali s psovkami, naraestu da bi skrbeli za stvaren in trezen dogovor med nasprotujočimi si strankami. Poročajo se nam iz mesta in okolice razne podrobnosti. Z ljubljanskega trga smo dobili poročilo: Včeraj čez dan je pripeljalo nekaj mlekaric mleko v mesto, par mlekaric sinoči, in nekatere tudi še danes zjutraj, a vel ka večina je popolnoma izostala Pomanjkanje mleka v rodbinah, zlasti tam kjer imajo majhne otroke je postalo silno občutno. Tolažba z raznimi nadomestili za mleko se je izkazala za jako jalovo. Ljudje hočejo mleka in ga iščejo, kjer ga le morejo dobiti. Posebno so v stiski matere z majhnimi otročiči, ki so hodile že včeraj vse ( bupane popraševat, kje bi dobile mleko za katerokoli ceno. Danes zjutraj so kar planile na mlekarne p o mestu, kjer je v kratkem času zmanjkalo mleka do zadnje kaplje. Kdor je prišel prepozno, ga ni več dobil, in razburjenje je: postalo vedno glasneje. Kmetje z okolice so razširili danes po trgu govorico, da se jutri ustavi dovoz mleka tudi gosp. Seli-š k a r j u , tako da bo pomanjkanje popolno. Burni prizori so se vršili na ulicah Neki kmet iz okolice je na trgu šaljivo dejal, da je mleko še itak prepoceni, naj bi bil liter po 12 kr. To je mestne ženske silno razkačilo. Ljubljančanke so planile nanj z dežniki in pestmi in ga preteple. Bile so vmes gosposke ženske s klobuki, ki so upile in mahale z dežniki po revežu, ki je izkušal ubežati, a se jim ni mogel iztrgati, dokler jim ga ni prevzel policaj in odvedel na magistrat. — Ljubljančanke, ki so vzele za res Hribarjev poziv, da se mora kaznovati kmečka predrznost, so naskočile tudi okoličanke, ki dovažajo zelenjavo. Nekaterim so prevrnile jerbase na trgu. Eno okoličanko so preteple. Manjkalo je policije, da bi napravila red. Mlekarna v Mahrovi hiši je danes do 10. ure prodala 200 litrov mleka, liter po 20 vin - Tudi mlekarna na Bregu je bila oblegana, dokler je imela kaj mleka. Nekatere ženske so na mleko čakale nad eno uro. Mlekarna se snuje v Tacnu ped Šmarno goro Neki posestnik je dal prostor za mlekarno za eno leto brezplačno. Grožnje in aretacije. Baronu Codelliju groze, da ga naznanijo državnemu pravdni ku Baje je že ovadba oddana. Pravijo, da je zapodil nazaj Strausevo mlekarico, ki je vozila v mesto mleko, baron Codelli pa pravi, da je dotična pot njegova in da ima pravico vsak čas vzkratiti vožnjo po njej. _ Več oseb je bilo aretiranih včeraj, danes zjutraj so zaprli dva kmeta, ki sta grozila mlekaricam,katere sopripeljalemleko. Stari Herzman — baron. O komičnem prizoru, ki se je med drugimi izvršil danes dopoludne na trgu se nam poroča: V prave škripce je prišel danes dopoldne na trgu stari H e r z m a n n. Na trgu se je malo pošalil iz razburjenih Ljubljančank in jih pokaral, da so nekatere vrgle mlekaricam nekaj steklenic mleka ob tla Nakrat so se dvignili nad Herzman-novo glavo ženski dežniki in med ženskami je šel en glas: „T o je baron Codelli!" Kakor sovražnik naskoči staro trdnjavo, tako se je sila Ljubljančank zagnala v Herzmanna, pričelo je okoli njega treskati in mož bi se bil kmalu valjal v blatu. Vsa zgovornost je moža zapustila in preplašen se je moral skriti — v klet semenišča. Tu ie bil skrit, okolu so pa upile Ljubljančanke in mu obljubvale da ga obesijo na bližnje kostanje. Ie čule so se še hujše grožnje: Iz kože te bomo djale! Mož je v duhu preračunil, koliko časa bo trajalo, predno bi bil popolnoma iz kože. Vedno hujše mu je bilo šele policija je Herzmana rešila iz kleti in nevarnega pe-ležaja. Mož ki je v tako kritičnem položaju igral „barona" zaslužil je v potu svojega obraza od danes naprej naslov „b a -ron H e r z m a n n." Posestnik iz okolice nam poroča : Videli smo danes, kai se je godilo na trgu in bomo po tem uredili svoje nadaljnje postopanje. Ker se je s silo nastopilo preti okoličankam, zato nameravamo ustaviti tudi uvoz zelenjave v mesto. Naj potem mestni župan, ki je tako vsemogočen, d& ljudem hrane! Kaj bomo naredili z mlekom ? nas vprašujete. Jaz sem naredil iz 10 litr. mleka tri četrt kilograma masla, ki ima vrednost 90 krajcarjev (kilo po 1 gld. 20 kr.). Tako dobim doma na maslu od litra 9 krajcarjev, a doma mi še . ostane topljeno mleko. Torej smo brez škode, če tudi mleka ne oddajemo. Sestanek kmetovalcev. — Stavka se nadaljuje. Danes ob 9. so se sestali kmetje in mlekarji v posvetovalni sobi kmetijske družbe. Baron C o d e 1 1 i je otvoril sestanek in k besedi se je oglasil prvi Legvard: Mi se hočemo vzdržati in le na ta način je mogoče, da zmagamo. Tudi g. Sdiškar je ustavil že danes prodajo mleka. Potem se je poročalo od raznih govornikov o nastopih orožnikov, ki zabranjujejo nakup mleka zunaj mesta. Tako je n. pr. hotela kupiti neka gospodinja v Zapužah mleko od mimovozeče mlekarice, ki ga je bila voljni prodati. A na sredo je stopil orožnik in to zabranil. Mlekarici je rekel „marš naprej", gospodinjo pa je pognal naprej in izjavil, da je protipostavno kupovati na cesti mleko. Takih slučajev je bilo več. Sklene se, da se proti takemu postopanju orožnikov na stopi pri glavarstvu, češ, orožniki morajo bra< iti tudi kmetske koristi ne pa na tak način nastopati napram kmetom. Nadalje so se govorniki pritoževali: Tudi tržni nadzornik ljubljanski postopa zelo čudno. Neki kmet se je prišel na trg orientirati, počem se prodaja mleko. Ženske so navalile zelo sirovo nanj, na kar mu je ukazal tržni nadzornik, naj se odstrani. — Ženske so se še enkrat zaletele za njim in ena ga je celo sunila. Kmeta je not'rai tržni nadzornik in kmet je zahteval, da si zapiše tudi žensko, ki ga je javno napadla. Toda tržni nadzornik tega ni hotel storiti. — Sklene se, da se stavka odloč n o n a d a 1 j u j e. Da pa bo mogoče stavkati tudi ubožnim kmetom, prestavi g. Seliškar svojo mlekarno na Ježico in bo tam sprejemal mleko iz cele okolice in delal surovo maslo tako dolgo, dokler bo trajala stavka. Petem se izrazi misel za volitev pri pravljalnega odbora za ustanovitev cen tralne mlekarne. Ta odbor se izvoli in do pondeljka naj se kolikor mogoče sam in formira o tej misli. V pundeljek pa naj po tem naznani to pri shodu. Zastopniki kmetov so poudarjali, da ne odjenjajo na noben način ter so priprav Ijeni vztrajati do skrajnost'. Povdarjalo se je končno zopet, da orožništvo nima zunaj mesta nobene pravice braniti prodajo mleka Na to se je zaupni sestanek zaključil. Izjave g barona Codellija. Piše se nam: S kakimi lažmi deluje „Slov. Narod" o vojni" se lahko razvidi iz slučaja praša, zakaj odbornik baron Codelli prekupljuie mleko po 12 v. liter in ga prodaja po 20 vinarjev. Mi smo povpraševali in poizvedovali, da baron Codelli sploh ni kupoval mleka •d kmetov, in da je pripravljen vsakteremu, ki mu more dokazati, da je kedo kupil na njegovo povelje samo jeden liter mleka po 12 v. izplačati takoj 1000 gld. Res pa je da plača sedaj za vsak 1 ter, ki ga kupi 20 v. Jasno je torej, da izkuša „Slov. Na rod" sejati razpor in nezaupnost med kmete in od ist'h izvoljene odbornike, da bi uni čil na ta perflden način opravičene zahteve mlekarjem. Razun tega izjavlja baron Codelli, da so sklenili odborniki, da ne prevzamejo v bližnji bodočnosti nobenih novih strank, ker se natolcuie, da se hočejo s to mlečno agitacijo saiuo nekaterniki okoristiti s tem, da bi kmeta iz mlečne kupčije izstisnili. Kar se pa tiče notice o zadevi prodajanja mleka nekemu kavarnarju po 16 v. 1 liter pa izjavlja oskrbništvo baron Codel li-ja, da dodaja samo jtdni ljubljanski ka varni mleko in sicer ravno zaradi izvstne kakovosti kave obče priljubljene kavarne »Evropa". Tam lahko vsakteri, ki se za to za devo zanima, pri kavarnarju gosp. Krapšu poizve, da je trditev „Slov. Naroda' glede prodajanja mleka po stari ceni 8 kr. liter neosnovana in da je istinito poslal gospod „mlečni kako Krapš4 po mleko na Kodeljevo, toda po 20 v. liter. Zaradi nastopanja orožnikov so bili danes baron Codelli in okoli-čanski posestniki pri okrajnem glavarstvu, kjer so podali pritožbo. Reklo se jim je, da orožniki niso dobili takih navodil in se takoj uvede preiskava. Sestanek posestnikov je danes sklenil, da se ustanovi nova mlekarska okoličanska zadruga s sedežem v Ljubljani. Tako se misli ustreči producentom in odjemalcem. Sestavil se je že osnovalni odbor, ki takoj predloži vladi pravila. lj Zaročil se je gospod R i k a r d S c h u m i c. kr. fin. računski cflcijal s konteso Nelly Lichtenbergovo. lj Samoumor v tivolskem gozdu. Včeraj popoldne je našla delavčeva žena Marija Jukart z Gline, ko je v tivolskem gozdu pobirala kostanj, za mestnim reservoarjem ustreljenega moškega. Obvestila je nato v »Svicariji" g. Kendo, kije obvestil telefonično mestno policijsko stražo. Na lice mesta došla policijska komisija je dognala identiteto samoumorilca. Isti je 241etni črevljarski pomočnik FrancMojškerc, rodom iz Bizovika in je stanoval zadnji čas v Krojaških ulicach št. 4. Mojškerc se je zadel v srce in je moral biti takoj mrtev. Pri njem so dobili 5 K 90 h denarja v obližju je pa ležal samokres. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Vzrok samoumora je neznan. lj Člani trgovskega in bolniškega podpornega društva se vabijo, da se današnjega sestanua, na katerem se bo razpravljajo o premembi pravil trgovskega bolniškega podpornega društva v prav obilnem številu udeleže. Sestanek se vrši v prostorih slov. trgovskega društva „Merkur" v Narodnem domu ob 9. uri zvečer. lj Kanalizacija v Vodmatu. Ta mestni del dobi že davno potrebni glavni kanal za odtekanje vode, ki je zlasti ob na livih in dolgotrajnem deževji deloma kar v vodi. N»že drezanie je menda pomagalo. lj Poneverba. Služkinja Ana Troha, stanujoča na Rimski cesti št. 23, je dajala svoji soslužkinji Mariji Lovčevi, ko sta lansko leto služili skupno v eni hiši, denar, d« ga ji je nosila v hranilnico. Lov-čeva je denar nosila res v hranilnico, a ga ob jednem jemala tudi ven, ker je imela knjižico Sfma spravljeno. Troha je oško dovana za 200 kron. Policija je danes Lov-čevo aretovala in se izroči c. kr. dežel nemu sodišču. Ii U bivših uradnih prostorih g. Podgorška bo uradoval sedaj obrtni referent magistratni svetnik g. S e š e k. lj Ljubljanski karavanski bratje pnrede v soboto dne 7. oktobra 1905 v salonu gostilne Jo<, Vetter v Fiori-jar.sk h ulicah št. 6 vinsko trgatev s plesnim venčkom. Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina za osobo 20 kr. lj Orožništvo je aretovrlo zopet Franceta Roglja, kj ie bil pred kratkem pobegnil iz zapora v Metliki. lj Umrl je na vnetju črevesa tukajšnji knjigotrž c gosp. Oton Fischer, star 38 let. Zapušča tri otročice lj Znanega mešetarja Franceta Bizavičarja u Glnc je včeraj popoldne pri kupovanju konj v Blagovici udaril konj nad desno oko in mu odbil del spodnje lipnice. Težko poškodovanega so pripeljali danes v deželno bolnišnico lj Počitnice na vadnioi. Na vadnici imajo nekaj dni počitnice, ker popravljajo ondi — peči. Popravljati bi jih morali poleti, pa so pri vladi šele sedaj rešili dotični akt lj Slovensko gledališče. V soboto, 7. t. m, uprizori se zopet An-zengruberjera „S a m s k i dvor" Telefonska in Drzojmm porotna. Gorica, 6 oktobra. Včeraj opoldne je v obč. svetu govoril župan dr. Marani spominski govor pokojnemu nadškofu, v katerem je naglašal njegovo naklonjenost proti Gorici Hvalil je njegovo dobroto in darež-ljivost in hvalil njegovo poslaniško delovanje. Kar se tiče pogreba, je že vse urejeno. Sodeloval bo obč. svet, mestni zavod', veteranci in godba Pogreb bo skoro gotovo vtorek dopoldne a to natančno še ni določi no. Trst, 6. oktobra. Tržaški Slovenci o d 1 o č n o p r o t e s t i r a m o , da bi se na stroške tržaške občine ustanovilo in vzdrževalo italijansko vseučilišče. — Dokler nam Slovencem ne privoščijo ljudskih šol, ne pustimo, da bi iz naših žuljev dajali milijone za italijansko vseučilišče To stališče naj zagovarja naše parlamen- tarno zastopstvo. Neodvisni tržaški Slovenci. Trst, 6. sept. Včeraj se se tu sešli trije slovanski in trije laški poslanci istrskega dež. zbora. Italijani se nočejo udati, da bi slovanski poslanci smeli govoriti tudi slovanski in radi tega dež. zbor ne bo sklican. Učiteljišče namerava vlada premestiti iz Kopra v Kastov in porabiti zato prostore ondotnega »Narod. doma". Trst, 6. oktobra Danes je bila še ena seja delegatov večine in manjšine istrskega deželnega zbora. Soglasja še ni, upati pa je, da se jutri doseže kompromis. V tem slučaju bo istrski deželni zbor sklican na dan 25. t m. v Koper. Trst, 6. oktobra. Italijanski dijaki so poslali madjarskim dijakom brzojavko, v kateri jim čestitajo za njihovo borbo proti Avstriji. Trst, 6. oktobra. Vlada zahteva, da se tržaška policija pomnoži za 59 novih uslužbencev. Dunaj, 6. okt. Danes je zbonrca končala razpravo o vseh rednih nujnih predlogih za izpremembo volivnega reda. Govorila sla R o m a n z u c k in E b e n -c h o c h. Nato je govoril Gautsch. Dejal je, da splošno volivno pravico absolutno ne odklanja, opozarjal pa je na težave, ki ji stoje še nasproti. Ta izjava se je precej razlikavala od njegovih prejšnjih izjav. Načelnik poljskega kluba grof Dzie-duszycki je govoril proti splošni in enaki volivni pravici ter je dejal, da bi Poljaki takoj izvajali abstinenco, kakor hitro bi bila taka volivna pravica sprejeta brez varstva minoritet in ne da bi se prej izpremenil poslovnik. Večina bo nujnost predlogov odklonila. Dunaj, 6 okt. Po Dzieduszickem so v drž. zboru danes še govorili Hortis, Of-ner, Stein in dr. Lechner, ki se je s svo jim ognjevitim govorom za splošno in enako pravico postavil v nasprotje s svojimi tovariši v nemški liberalni stranki. Vlada je predložila predlogo o kreditu 25 milijonov za vseučilišča in omenja, da v enako svoto češko in nemško vseučilišče na Moravskem, če parlament temu pritrdi. O slovenskem vseučilišču ni v predlogi besedice. Dunaj, 6. oktobra. Načelnik laškega kluba je bil pri ministrskem predsedniku in je dobil vtisek, da predloga o roveredski fakulteti ne bo kmalu predložena. Dunaj, 6 oktobra. Zasedanje državnega zbora bo danes odgodeno. Zagreb, 7 oktobra. Tu se mudi ©dbor hrvaških poslancev izbran na Reki. ! Dogovarjajo se, kako bi prišli do skupnega j nastopa hrvatskih strank, ki edobre reso- j lucijo Na sestanku bi se razpravljalo v pro-vedbi akcije v duhu resolucije. Doslej so pristali na to „Obzorovci", naprednjaki, srb ska samostana stranka. Seljačka stranka, j „Hrvatsko Pravo" in „Hrvatstvo" so proti, i Budimpešta,, 6. oktobra. Za da- i našnji popoldanski demonstrativni spreved na pokopališče se vrše velikanske priprave. Raz mnogih hiš vise črne zastave. Proda- 1 jalnice ob cestah, po katerih se bo sprevod pomikal bodo zaprte. Budimpešta, 6. oktobra. V frančiškanski cerkvi je bila danes maša zaduš-nica za leta 1849. usmrtenimi 40 mažarskimi častniki. Pri maši je bil Franc Košut z mnogimi poslanci. Budimpešta, 6 oktobra. Grof An-drassy bo pozvan k vladarju. Govori se, da se na Dunaju opustili misel, da bi Fejer-vary dalje vladal. Praga, 6. oktobra. Dijaštvu je sklenilo, da se pridruži akciji za splošno in enako volivno pravico. Brno, 6 oktobra. Tudi včeraj zvečer je bil tu mir. Sedaj so na delu mizarji in steklarji, da popravijo škodo. Dunaj, 6 oktobra. Bankir Torsch, ki je umrl pred nekoliko dnevi je zapustil 840 000 kron v dobrodelne namene. Turin, 6 okt Med podčastniki tukajšnje garnizije so zasledili obširno zaroto 50 podčastnikov je aretiranih. Dobili so ob širno korespondenco vojakov in civilistov. Več socialistov je aretiranih. Vlada je od redila strožje opazovanje vojašnic. Sebastopol, 6. oktobra Tu se je pričeia obravnava proti i00 upornim mor- narjem .Potemkina". Obtoženci večinoma iz-javljajo, da se morali ostati na uporni ladji mnogi prosijo za milost, ker so se prostovoljno vrnili. Govori se, da bo 35 voditeljev upornikov obsojenih na smrt. Peterburg, 6. oktobra. Notranji minister je naznanil Avstriji in Franciji, da se od Rusije po nobeni postavi ne more zahtevati odškodnine inozemskim osebam, ki so trpele pri nemirih. Zato tudi nič ne d£ oškodovanim inozemcem v Baku. Da bi bili pri tem Angleži izvzeti, ni res. Peterburg, 6. oktobra. Tukajšnji višji uradni krogi zahtevajo, da se zastopnike zemstev obtoži veleizdaje radi resolucije v poljskem vprašanju. Književna poročila. Somrek. Gospodova zadnja večerja, vez Smid KriStof, Spisi XIV. zvezek: Povodenj. J Kartuzijanski samostan K - '60, vezano K - -70 — Dr. Hinko Hinkovič — istina. Preštampano iz „Hrvatstvau K —'50. — Hammer, □« r christ-liche Vater in seinem Berufe K 1'20. — Hammer Die christliche Mutter in ihrem Berufe K 120! — Ziirn, Der Erwerbs-Obstbau. Seine Forde-rung und praktisehe Ausfiihrung K 6 60. — Kinza Riugč Hirai, Japan wie es wirklich ist, K 1-44. — Stuger, Padagogische Charakterkopfe des neuzehi.ten jahriiunderts K — 60. — Staub Der Kampf gegen den Zinswucher, unge-reehter Preis und unlauterer Handel im MitteMter. Von Kari dem GroBen bis Papst Alexander III. Eine moralhistorinche Untersuchung K 3 60. — Herting, Die Bekenntnisse des heiligen Augusti. nus, Buch I X, K 2 76, vezano K 3 60. — Trie-drich, Religiose Vortrage fur die studierende Jugend K 1 80 — Albina Gedichte K 2 jO, vezano K 3'36. — Blotzer, Die Katholikeneman. zipation in Grossbritanien und Irland K 4 80. — Keppler, VVanderfahrten und VVallfahrten im Orient, 5. Auflage K 10 20. — Hohler, Roman eines Seminaristen K 4 20. — Hermann, Die Lebensfuhrung im hohen Alter, vezano K 2 40. - Eberhard — Dilscbeid, Kanzel-Vor. trii g e 4. Band (vierte Auflage) K 4-80. — Schauz, Apologie des Christentums, II. Teil Gott und die Offenbarung (III. Auflage) K 10-56. — Peters, Die alteste Abschrift der zehn Gebote der Papyrus Nasb K 180. — Hove-itadt, VVechselra-derbereehnungen zu allen auf Leitspindeldreh-biinken vorkommenJen Gewindesteigungcn KI 60,— Epstein, Bahntarifarische und Reglemen. tarisehe Studien auf dem Gibiete der Land-wirtschafi und Industrie, K 2 —. Geller, Oester-reichisches M« rkenschutz-Gesetz K 150. Pienczykowski. Die Mission des oester-reichischen Vervvaltungsgerichtshofes K 150 — Pastor, Erlauterungen und Er-ganzungen zu Janssens Geschichte des deutschen Volkes, IV. Band, 4 Heft (Beatis, Die Reise des Kardinals Luigi d' Aragona durch Deutschland Niederlande, Frankreich und Obcritalien 1517 15l8). — Bardenhe\ver, Maria VerkUndigungen. Ein Kommentar zu Lukas t, 26 38, K 5 04 — Kreib:ch, Die angioneuro-tisehe Entziindung K 3- ^2018 1—l) »Katoliška Bukvama" u Ljubljani. Zahvala. Za obile dokaze iskrenega sočutja tekom bolezni in ob smrti naše nepozabne soproge, ozir. matere, stare matere, sestre in tašče, gospe Elize Matajc za častno spremstvo k zadnjemu počitku in darovane prekrasne vence, osobito še čč. duhovščini, sl. vodstvu in učiteljstvu šmartinske ljudske šole, sl. požarni brambi Stražiški in sl. pevskemu zboru .Narodne čitalnice" v Kranju izrekajo tem potom svojo najprisrčnejšo zahvalo. 204I Stražišče pri Kranju 4. oktobra 1905. Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tožno vest, da je naš ljubljeni sin, oziroma brat, gospod Matija Borštnik paznik c. kr. tobačne tovarne danes, dni 5. vinotoka, ob 2. uri popoldne, po dolgi- in mučni bolezni, previden s svetotajstvi, v 25. letu mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki dragega rajnika se prenesejo k večnemu počitku v soboto, dne 7. vinotoka ob 5 uri popoldne, iz hiše žalosti, Glince št. 77, na pokopališče k sv. Krištofu. Nepozabni rajnki bodi priporočen v blag spomin in molitev. Glince, dnč 5. vinotoka 1905. Žalujoči sorodniki. Slovenska Kršč. socialna zveza. Goričani — vzgled Slovencem. Goričani so prvi izvršili enega najvažnejših sklepov zborovanja »Slov. kršč. soc. zveze" v Mariboru. Dne 28. septembra je bil na povabilo goriškega pomožnega odbora »Kršč. soc. zveze" v prostorih »Goriške zveze" sestanek rodoljubov v svrho, da se pomenimo, kako oživiti tudi na Goriškem društveno življenje in kako priklo-piti že obstoječa društva h .Kršč. socialni zvezi" v Ljubljani. G. dr. Andrej Pavlica je naprej ob kratkem opisal letno zborovanje „Kršč soc zveze" v Mariboru dne 4. septembra. V »Krščansko socialni zvezi" bodi združena vsa izobražena Slovenija. Letna zborovanja te „Zveze" morajo postati narodni parlament. Naš smoter je po tej poti doseči združeno Slovenijo. Delo .e zelo važno. Če hočemo imeti ljudstvo na svoji strani, je moramo podučiti, izobraziti in vzgojiti. Liberalci širijo med narod mnenje, da smo mi tema. Pokažimo v dejanju, da nismo tema, ampak luč ! Oprijeti se moramo vseh društev, ne samo izobraževalnih, podpornih, ampak tudi pevskih in telovadnih! Po teh pojasnilnih besedah se je začelo posvetovanje o točki dnevnega reda, namreč o imenovanju dekanijskih odborov, ter so se izvršila imenovanja za vse dekanije na Goriškem. Zborovalci so izrazili željo, naj bi izbrani dekanijski odbori imeli že v teku enega meseca posvetovalno sejo. Namen dekanijskih odborov je: Srbeti, da se po vseh duhov-nijah vstanove kat. izobraževalna društva, kjer jih še ni, buditi že obstoječa društva k življenju, vrejevati predavanja, poročati pomožnemu odboru o delovanju društev, nadzorovati njih poslovanje itd. Na delo torej vsi! Književnost In umetnost. Slovensko gledališče. Kakor premijera, tako je tudi repriza opere .tat i n ^ a i » „ tesar" lepo uspela. Izvzemši zbor (zlasti ženski), ki je to pot pokazal več nesigurnosti, so se obdržali vsi na višini prve predstave. Mali nedostatki pojavljajo se povsod. Gosp. R a n e k kot župan Saardamski, — „bistra, modra glava, ki ne straši se prevar" — je v maski in kretnjah ter mimiki tako izboren, da si ne moremo boljšega misliti. To je igra, vseskoz pre mišlj-na, polna humorja, a brez ekstempor. — G. O u f e d n i k je bil zopet pri po-sebn m glasu ter kot junak večera s svojim sonornim, mogočnodonečim baritonom, zla ii v zadnjem dejanju izzval burno pri-zn r e. Solospevu (pesem o mladosti) je moral ' odati še eno kitico. - G. O r ž e 1 -s k i nam je že dolgo dobroznan, zato ne potrebuje še posebne pohvale. Igral je ži-vah .o ter posebno dobro zadel ljubosum-neg zaljubljenca ; pel je lepo, a igrd. naj v bodoče vsemu občinstvu, ne pa samo n e-katerim! Prav zadovoljni smo bili z g r. R i n d o v o in S t o 1 z o v o ter z g. Z a c h o m. Slednjega tenor postaja vedno simpatičnejši. Omenjamo še lepega seksteta v drugem dejanju, ki se je pel s posebno finim pevskim akcentom. * Slika »Hrvatski sabor". Ko so Mažari leta 1848. uvideli, da ne morejo Hrvatov na noben način odtrgati od njihovega vrlega bana Jelačiča, sklenili so dobiti zase vsaj Slavonijo in jo tako odvrniti od Hrvaške. In za ta slučaj so sklicali Hrvatje zborovanje v Zagrebu, katerega so se udeležili vsi odlični možje hrvaški. Takrat je bila Slavonija že prešla na mažarsko stran in v zboru se je sklenilo, da se pošlje nad Slavonijo hrvaško vojaštvo. Ban Jelač č je prevzel vodstvo te vojsks, a omenil je v zboru, da je za to treba denarja. In tistikrat se vstali rodoljubi po vrsti in polagali znatne vsote denarja pred bana. In z galerije so prišle gospodične in gospe in darovale vso zlatnino, ki so jo imele na sebi. In ta prizor je naslikal vrli hrvaški slikar D r a -gutin Weingiirtner misleč, da stori svoji hrvaški domovini najlepšo uslugo, ako ovekoveči ta najkrasnejši moment v hrvaški zgodovini. Sliko je založil in jo tudi prodaja J o -sip Kaplan v Zagrebu, Duga ulica b r o j 12. Mi prekrasno sliko pri poročamo v nakupovanje kar najtoplejše vsem Slovencem! Cena slike z okvirom je 60 kron, ki se odplačujejo lahko v mesečnih obrokih po 6 kron, takoj plačana pa velja 54 kron. Cena se razume loko Zagreb h r e z omota. * črtice. G Tvan B a 1 o h je izdal 184 stranij obsežno knjigo „Črtice". G. pisatelj je priobčil v tej knjigi 30 izvirnih zanimivih črtic. Cisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Cena 1 krono, s poštnino 10 v. več. Kratke povestice iz našega ljudstva z ozirom na dober namen čiiaieljem toplo priporočamo. Štajerske novice. š Fram pri Mariboru. Tekoči teden se je pričela pri nas trgatev, ki obeta biti obilna in dobra. Framsko vino prav nič ne zaostaja za ljutomerčanom, saj se je večkrat prodajal framski mošt, zlasti cerkveni, liter po 1 K 20 v. Letošnji mošt ima 20 do 25 stopinj sladkorja Kupci že prihajajo in posestniki se drže visoke cene 50 vin. liter. Najdražje se vedno prodaja vino cerkvenih vinogradov. Pretečeni torek pa bi nam skoro toča pobrala grozdje. Ob 1. popoldne se je vsipala tako gosta, daje kmalu pobelila vinske griče. — Hvala Begu, da je bila jako drobna in je povzročila na grozdju prav malo škode, le na ajdi se bolj pozna. Kdor hoče imeti kapljico za posebne priložnosti, naj si pride ponjo v Fram. No, kje pa je Fram ? Ob vznožu zelenega Pohorja med Mariborom in Sl. Bistrico leži prijazni Fram, pol ure od železniške postaje Kače - Fram. Tu je precej živahna obrt. Kovačnica izdeluje motike, sekire i. t. d.; štirje mlinarji, sami Slovenci, pripravljajo izborno bučno olje, ki se razpošilja po vsej državi Z Ogr skega st» dovaža veliko vagonov bučnega semena. Kmetje celega dravskega oz ptujskega polja, Sloven. goric i. t. d. dovažajo semkaj budno seme, ki se s posebnimi stroji zlušči, s posebnimi stroji stiska. Močno razvita je lesna obrt z drvami in deskami. Po-horci framski, šmartinski, slivniški in drugi dovažajo v Fram drva in deske. Na visoki stopinji stoji mlinarska obrt. Razven nekaj malih je v Framu šest velikih mlinov, med njimi dva parna mlina. Dan za dnevom se vozi na železnico moka, olje, drva, deske, bučne „prge* (Oelkuchen) i. t. d., s kolodvora pa posebno bučno seme, rž, pšenica in drugo zrnje. V Framu je pošta in brzojavna postaja, je pekarija in mesarija, mnogo dobrih narodnih gostiln, velike lesne žage, usnjarija i. t. d. Fram je bil prvi kraj na Spod. Štajerskem z električno razsvetljavo, framska cerkev prva v lavantinski škofiji z električno lučjo. To luč ima tudi šola, mlini, ulice in ražna privatna poslopja. Podjetnik je Slovenec g. Tomaž Krajnc. — Fram dobi tudi vodovod iz Pohorskih studencev, prijave se že vrše, komisijonelni ogled bo 7. t. mes. Fram ima tudi slovensko posojilnico", zavod z velikim denarnim prometom, ki plačuje največ davka v celi župniji. Toliko danes v gospodarskem oziru. Drugo-krat nekoliko z narodno političnega stališča če se smem oglasiti ? š Shodi na Štajerskem. Politično društvo zakozjanski okraj priredi dne 15. oktobra po večer-nicah pri g. Gučeku politično zborovanje. Važno zo usaKo gospodinjstvo! Če hočete žgane kave z velearomatiškim okusom, močjo in izdatnostjo, kupujte samo žgane kave Prve ljubljanske velike pražarne za kavo = KARLA PLANINSKA na Dunajski cesti ■ nasproti kavarni ,,Evropa" ki spajajo vse te vrline. 1194 104—34 Listnica uredništva. G. Gadovič: Poslali ste nam pesem o baronu Heinu in o grofu Schaffgotschu. Hvala Vam za prijaznost, a priobčiti je ne moremo, ker bi se utegnilo to smatrati kot škodeželjnost. — Hribovec: Vaše polemike proti o. Stanislavu Skrabcu ne moremo priobčiti, ker se z imenovanim gospodom ne maramo prepirati o molitvicah. Tudi njegovi nazori o abstinenci nas ne motijo. P. Skrabec je velik jezikoslovec, higieniške in sociološke tvarine pa niso njegovo polje. Pišite v .Piščalko"! Zdravi! Jutri, v soboto 7. oktobra v hotelu pri Južnem kolodvoru" velik vojaški koncert. 2043 1 -O- Začetek ob 8. uri. o Vstopnina prosta. mr Ucenc za mizarski obrt sprejme v poduk Andrej Kregar, mizarski mojster, Vižmarje št. 59, 2040 4—1 Št. Vid pri Ljubljani. 1164 51—18 Samo 6 dni •vv 2039 3—2 kuharica H najrajši^v^župnišču. Naslov povč upravništvo »Slovenca". .Kmetovalci! Mastin za prašiče, pujske, krave, teleta, vole, ovce, perutnino, konje. Le pod tem imenom, katero je zakonito zavarovana znamka, dobite zanesljivo pristni doktor pl. Trnk6czy-jev kranjski redilni prašičji prašek. Najboljši dodatek krmi, zdravo in dietetično sredstvo za pitanje. Ta zdravi dodatek krmi je dobil tisoče zahvalnih pisem. Na razstavah v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju najvišje medajle. — 1 zavoj velja 50 vinarjev in se dobi pri vseh trgovcih; po pošti po 5 zavojev iz glavne zaloge: Lekarna Trnk6czy, Ljubljana. Trgovci itd. dobijo popust. 1963 26-24 D 2 £)va izvozGana Havre - New York i rez 6 ar j a — Govorili bodo: dr. Jankovič, dr. J a n č i č in dr Korošec. Slovenci kozjanskega okraja, udeležite se zborovanja v obilnem številu! — Slovensko društvo priredi dne 22. oktobra na C i n -ž a t u pri g. Berzonelliju politično zborovanje. Govorijo državni in deželni poslanec prof. Robič, dr. Korošec indr. Dimnik. Dravska dolina, na noge! Po svetu. Najdražji telegram. Wittejev brzojav carju z natančno popolnim besedilom o miru med Rusko iz Japonsko je stal 24.000 mark. Od strahu zblaznela. V občini Gesstenyčs v okraju Eisenburg je bila umrla 17 letna deklica. Deli so jo na mrtvaški oder in po noči je čula pri njej neka ženska po imenu Rajsli. Okrog polneči je nastalo veliko vpitje v sobi, kjer je ležalo mrtvo dekle in stanovalci v hiši so prišli seveda vsi na pozorišče. Prej navidezno mrtvo dekle je sedelo tam na mrtvaškem odru, v kotu pa je jokala in si pulila lase čuvarica Rajsli. Zblaznela je bila od straha. Pravila za mladino. Japonski pisatelj Naomi Tomura prinaša v nekem francoskem listu trinajst pravil, ki jih da japonska mati svoji hčeri ob času možitve. I. Kadar se omožiš, nisi po postavah več moja hči. Zato moraš poslušati tasta in taščo kakor svoje starše. 2. Kadar se omožiš^ ti je tvoj soprog edini gospodar Bodi snažna in postrežljiva! Stroga pokornost možu je plemenita krepost vsake žene. 3. Kadar se omožiš, bodi vedno ljubezniva proti tastu in tašči. 4 Ne bodi ljubosumna, ker ljubosumnost ni sredstvo, s katerim se pridobi lju bežen moža. 5. Z vsem, kar je mogoče tudi nepravega napravil tvoj mož, potrpi! Kadar bo miren, tedaj govori z njim. 6. Ne govori preveč! Ne obrekuj bližnjega, ne laži nikoli ! 7. Vstajaj zgodaj, hodi kasno spat! Pij malo vina in pred petdesetim letom se ne mešaj v svet. 8 Od vražarjev si ne daj nikoli prerokovati bodočnosti 1 9 Bodi dobra gospodinja in varčna. 10. Med mlade ljudi se nikoli ne mešaj, čeprav si mlada gospa ! II. Ne nosi belih oblek, vedi se dostojno! 12. Ne bodi ohola in ponosna na imetek svojih starišev! 13. Postopaj lepo s svojo družino! — Bogve, če kdaj greše laponke na veselje Evropejk? vozijo zanesljivo najhitrejši hrzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz i« Havre v Ameriko. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino oblastveno potijena potovalna pisarna ED. ŠMARDA v Ljubljani, Dunajska cesta 18 v novi hiši »Kmetske posojilnice«, nasproti znane go-stilue pri »Figovem. Učenca iz poštene rodbine, ki ima veselje do mlinar- skega obrta, sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji s primerno plačo Pavel Sedej, mlinar. Javornik (Gorenjsko.) " 2008 6-3 Dcbrc izuežban organist mwm išče službe na večji župniji. Prevzame tudi službo občinskega 2oi4 3-3 tajnika. Več povč upravništvo tega lista. sprejme takoj v trajno delo <3amz @forn, ^^"1Qisterv soba 2007 3—3 Odda se ena s kuhinjo kakemu revnemu, v bližini večjih šol za mali denar, oziroma proti pomaganju pri lahkem delu. - Ponudbe z natančno popisanimi razmerami na upravništvo „Slovenca" pod „l)ružinska samota". Radi izredno velike zaloge blaga se prodaja isto že pred začetkom sezone pod lastno ceno. Največja izbera obleke za gospode, športnih oblek, površnikov, športnih sukenj, zimskih sukenj, paletotov, pelerin in havelokov kakor tudi oblek za dečke in otroških kostumov. Najfinejše izvršeni damski kostumi, jopice, paietoti, plašči, ovratniki, krila in krasne bluze. Najnovejši ševiot ali double poldolgi paietoti se prodajajo od 6 gld. dalje brez konkurence. Naročila po meri iz angleškega in francoskega blaga se izvrže najhitreje in najfineje na Dunaju. 1998 6-6 Angleško skladišče oblek 0. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5. „Andropo^on" (lznajditeljP.Herr-mann, Zg. Poljskava.) ie najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabrani izpadanje las in 78i 26 odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. - Mnogoštevilna priznanja. Cena steklcnicc 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani pri gosp. VflSO PetfiČiČ-U. v zaloel imajo tudi gg. U. pl. Trnkoczy, Anton Kane In Ernst Sark v Ljubljani, M. Rant v Kranju, in lekarna ,.Prl angclju" v Novem mestu. Katoliška bukvama v Ljubljani. Pripovedne zbirke: Andrejčkov Jože — Pripovedni spisi —: I. Črtice iz življenja na kmetih. K —'40. II. Matevž Klander. — Spiritus familiaris. — Zgodovina motniškega polža. — Gregelj Koščenina. K —"4° III. Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. K—'40. IV. Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Dambeški zvon. K —'40. V. Žalost in veselje. K 1-05. VI. Nekaj iz ruske zgodovine. — Vojniška republika za-poroških kozakov. K —-40. VII. Božja kazen. — Plaveč na Savini. — Čudovita zmaga. K —-40. VIII. Emanek, lovčev sin. — Berač. K —'4°. Josip Jurčič, Zbrani spisi: I. Deseti brat. K 1 40, vezano K 2'20. II. Jurij Kozjak. — Spomini na deda. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Spomini starega Slovenca francoskega vojščaka. K V40, vezano K vio. III. Domen. — Juri Kobila. — Dva prijatelja. — Vrban Smukova ženitev. — Golida. — Kozlovska sodba v Višnji Gori. K i-40, vezano K 2'2o. IV. Tihotapec — Grad Rojinje. — Klošterski žolnir. — Dva brata. K 1 -40, vezano K 2-20. V. Hči mestnega sodnika. — Nemški valpet. — Sin kmetskega cesarja. — I.ipe. — Pipa tobaka. — V vojni krajini. K 1-40, vezano K 2-20. VI. Sosedov sin. — Moč in pravica. — Telečja pečenka. — Bojim se te. — Ponarejeni bankovci. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — Črta iz življenja političnega agitatorja. K i'40, vezano K 2-20. IX. Doktor Zober. — Med dvema stoloma. K 1-40, vezano K 2'20. X. Rokovnjači. — Moj prijatelj Jamralec. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevošč-ljivosti. K i-4o, vezano K 2'2o. XI. Tugomer. — »Berite Novice". — Veronika Deseniška. Pripovedne pesni. K i'40, vezano K 220. Kalan, Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Vsak zvezek K —-50; dob .. „ 3'33- Isto III. „ vezan K 4-l3- Gregorčič, Svetopisemska knjiga Job in psalem 118. Vezano K 2'85. Pesjakova, Vijolice. Pesmi za mladost. K 1-15. Prešeren dr. France, Poezije. Uredil* L. Pintar. K 1'lo. Sardenko Silvin, V mladem jutru. K l'6o, vezano K 2'35. Zupančič, Pisanice. Pesmi za mladino. Vezano K —go. Zemljepis in zgodovina: Alešovec, Vojska na Turškem od leta 1875 do konca 1. 1878. Začetek ustaje v Hercegovini, vojska Srbov, Črnogorcev in Rusov s Turčijo, zasedba Bosne in Hercegovine po slavni avstrijski armadi. K —'82. Dimnik, Avstrijski junaki. S 17 podobami. K l'6o. Majar, Odkritje Amerike. Poučno zabavna knjiga v treh delih, o Kolumbu, Kortesu in Pisarn. Trdo vezano K 2'2o. Maier, Učne slike iz zemljepisja. Avstrija. Podrobni učni načrt.) K l-6o. Maier, Učne slike iz prirodoslovja za III., IV. in V. razred. (Podrobni učni načrt.) K 2-70. Molek, General Lavdon, oče vojakov imenovan. K —'70. Perne, Trstenik. Prispevek k zgodovini župnij v ljubljanski škofiji, K —-97. Vrliovec, Zemljepis za prvi gimnazijski razred. K 1-30. Vrhovec, Zgodovinske povesti za meščanske šole. I. do III. stopnja, kartonirano a K imo. Poučni spisi za mnogovrstno praktično porabo: Bele, Viničarjev kažipot. Navod, kako vinograde na novo zasajati in kako jih obdelovati. K —60. Bele, Trtna uš in trtoreja. Navod, kako se je mogoče vkljub trtni uši s trtorejo uspešno baviti. K —-90. Blehveis-Trsteniški, Nauk, kako zdrava in bolna kopita podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. K 1-70. Bleiweis, Nauk, kako pomagati živini ob porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni. K no, vezano K i-30. Funtek, Obrtno spisje. K 1-40. Kalan, Početek protialkoholnega gibanja na Slovenskem. K —-56. Kralj, Obrtni red. Zbirka in razlaga najvažnejših obrtnih zakonov, ukazov in razsodb upravnega sodišča. K 2-25, vezano K 3 85. Kneipp-Podgorc, Domači zdravnik. K 1-30, vezano K rjo. Krek, Socijalizem. K 575, vezano K 6-75. Mali vseznalec ali zbirka lahko izpeljivih poizkusov iz fizike, mehanike, aritmetike in glumarstva, smešnic in zastavic z navodom o punktiranju ali geomanciji. K — '65. Navodilo za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov. Z mnogimi vzorci. K i'8o, vezano K 2'2o. Pečjak, Stoletna pratika dvajsetega stoletja 1901 — 2000. K 1-40, trdo vezano K roo. Premru, Dialoghi, laški, nemški in slovenski pogovori. Broš. K 2' 20. Računar, hitri, z ozirom na sedanji denar po kronski veljavi in na metersko mero in vago, vezano K —'90. Romih, Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah. Učna knjiga za obrtne nadaljevalne šole, ob jednem priročna knjiga za obrtnike. K r8o. Sclnveit^er, Naš društveni in shodni zakon. K 1-15. Smolnikar, Poročilo o I. shodu katol. slovenskih nepoli- tiških društev. K 1-65. Strupi. Živinozdravništvo ali nauk o spoznanju in ozdravljanju vnanjih in notranjih bolezni. K 3'go, vezano K 4 40. Št raki, Obrednik za organiste. Vezano K i'6o. Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. K 1 -1 5. Razne povesti za mladino in ljudstvo: Vsak sešitek po 45 vinarjev: Črni bratje. — S prestola na morišče. — Leban 100 beril za otroke. — Vrtomirov prstan. — Feldmaršal grof Radecki, — Mirko Poštenja-kovič. — Venček pravljic in pripovedk. — Pri Vrbov-čevem Grogi. — I.ažnjivi Kljukec. — Močni baron Ravbar. — Izdajalca domovine. — Tiun-Ling, kitajski morski razbojnik. — Najdenček. — Maksimilijan I. cesar mehikanski. — Vstajenje. — Knez črni Jurij. — Repoštcv. — Pod turškim jarmom. — Hildegarda. — Naselnikovft hči. — Nikolaj Zrinjski. — Hirlanda. — Kako je izginil gojzd. — Jama nad Dobrušo. — Doma in na tujem. — Potovanje v Liliput — Hubad pripovedke I. — Hubad pripovedke II. — Narodne pripovedke za mladino II. Vsak sešitek po 37 vinarjev: Božični darovi. — Frazcm predjamski. — 60 malih povesti). — Sveta grofinja Ge-novefa. Vsak sešitek po 53 vinarjev: Spominski listi iz avstrijske zgodovine. — Šaljivi Jaka I. — Šaljivi Jaka II. — Izanama, mala Japonk a. — Krištof Kolumb. — Darinka, mala črno-gorka. — Sita, mala Hindostanka. — Narodne pripovedke za mladino I. Vse cene se razumejo s poštnino vred; pri skupnih naročilih odpade poštnina.