■ o
¡ -í :o !o
iP^
RADIOPTUJ
89,8«9812»I04!3 www.radio-ptuj.si
pjo li
maraton
ŠSEij"
r^Sia
Tudi letos se nam goni!
www.polimaraton.si
Letališče Moškanjci pri Ptuju
Kmetijstvo Slovenija • Zakon o GSR že, pridelava še dolgo ne?
O Stran 9
Po mestni občini Ptuj • Kaj se
dogaja z mladinsko hišo
Z> Stran 13
Črna kronika
Sp. Podravje • V
treh dneh tri smrtne žrtve
Z> Stran 32
Ptuj, petek, 15. maja 2009
letnik LXII • št. 37 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Nogomet •
V soboto prihajajo na Ptuj Velenjčani -veliki Dravini dolžniki O Stran 15
Spodnje Podravje • Podravski avtocestni krak v zaključni fazi
Včeraj opravili prevzem nadvozov
Prvi del podravskega avtocestnega kraka Slivnica-Draženci, ki naj bi veljal 297 milijonov evrov in je vključen v osnovni del nacionalnega programa izgradnje avtocest v Sloveniji, je v glavnem že v zaključni fazi.
Gradbinci in številni podi-zvajalci v teh dneh lovijo lepo vreme ter hitijo z zemeljskimi in gradbenimi deli, saj se želijo držati obljube, da bo slovesna otvoritev tega odseka avtoceste že 15. julija letos. V četrtek, 14. maja, so skupaj s predstavniki dArS in Občine Hajdina opravili tehnični prevzem vseh nadvozov na celotnem odseku, na posnetku je nadvoz čez avtocesto na Spodnji Hajdini, le nekaj kilometrov naprej pa intenzivno zaključujejo gradnjo enega najdaljših nadvozov avtoceste, ki vodi čez cesto in železnico, intenzivno pa nadaljujejo tudi s polaganjem asfaltne plasti, na obeh 27,5 m širokih voznih pasovih, tako da je večji del avtoceste že pod asfaltno prevleko. Po-dravski avtocestni krak, ki bo imel oznako A4, se navezuje na avtocestno omrežje v razcepu Slivnica, kjer se bo nato vključil v tako imenovano phyrnsko smer.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Hajdina • Tožba proti državi J Borl • Nejasna prihodnost gradu
Kako se ne dela
Hajdinski župan Radoslav Simonič je 7. maja za skupno mizo posedel bolj ali manj znane akterje, ki so se o problematiki gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči na prvem vodovarstvenem pasu na Dravskem polju v prostorih občine Hajdina pogovarjali že 6. aprila, ko se je konstituiral Odbor za rešitev problematike gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči na I. vodovarstvenem pasu. O tem pa so govorili tudi na okrogli mizi leta 2007.
Čiščenje na tleh, obnova v zraku
Živahno dogajanje na Borlu je zadnja leta velika redkost; razlog, da se je na tamkajšnjem grajskem dvorišču minulo soboto zbralo okoli 40 ljudi, pa je bilo čiščenje okolice in notranjosti.
Zadeva je urgentna, časa za odlašanje ni več, potrebno je zavzeti stališča in sprejeti ukrepe, da bo v najkrajšem času prišlo do rešitev, za katere se v bistvu zavzemajo že od leta 2004, ko so bile sprejete smernice za izdelavo uredbe o vodovarstvenih območjih in bi se odprta vprašanja morala že takrat reševati, vključno
z nadomestili, ker se kmetje ne morejo prijaviti na zavod za zaposlovanje, kjer bi prejemali nadomestila. Za ponovni sestanek se je hajdinski župan odločil, ker se v dobrem mesecu od konstitutivne seje odbora ni nič premaknilo. Takrat so sklenili, da naj se izvajanje tistega dela uredbe, ki govori o uporabi fitofarmacevtskih sredstev, ki jih je prepovedano uporabljati za kmetovanje na vodovarstvenem območju od 1. januarja letos, podaljša za eno leto oziroma do ureditve zahtev za menjavo, odškodnine ali spremembe režima.
O Stran 11
Gre za akcijo, s katero poskušajo domačini, zlasti Društvo za oživitev gradu (DgB) in občina, vsaj deloma ohraniti oziroma vzdrževati kolikor toliko pristojen videz nekoč slovitega grajskega giganta.
Prostovoljci so se na dvorišču zbrali že zjutraj in se
razdelili v več skupin, ki so se lotile bodisi košnje zaraslega pobočja, obžagovanja in podiranja dreves ter grmičevja ali pa čiščenja večjih notranjih prostorov gradu. Čeprav je slednji zaprt za vse obiskovalce, kar jasno nakazujejo z več ključavnicami zaklenjene
železne dveri, je to očitno premalo za najbolj zagrete, večinoma nočne obiskovalce, ki si zlepa ali zgrda utrejo pot v notranjost grajske stavbe.
»Res je bilo ogromno svinjarije, zlasti v samem gradu, in še vedno nismo uspeli počistiti vsega,« so najprej povedali vsi tisti, ki so sobotno dopoldne preživeli na gradu. Njihove trditve je dokazoval tudi velikanski kup starih jogi vzmetnic, kupi praznih steklenic in ostale šare. Kaj se dogaja za obzidjem, skrito za očmi javnosti (in varuhov reda), se lahko le ugiba; največ namigov pa je šlo seveda v smer drogiranja, pijančevanja in precej manj na račun skritih telesnih sladkosti, čeprav je verjetno res, da se v temi noči ne vidi, kako svinjsko umazane so bile vzmetnice.
O Stran 3
Foto: CG
Foto: ME
Ptuj • 20., jubilejna razstava Dobrote slovenskih kmetij
V dvajsetih letih že 344 znakov kakovosti
Na Ptuju bo od 22. do 25. maja že dvajsetič zadišalo po dobrotah slovenskih kmetij. Razstava Dobrote slovenskih kmetij, ki je nastala na pobudo Turističnega društva Ptuj leta 1990, je k sodelovanju pritegnila Občino Ptuj, Upravo za pospeševanje kmetijstva RS in Kmetijsko svetovalno službo Ptuj, ki je od vsega začetka tudi glavna pri organizaciji in izvedbi razstave.
Foto: Črtomir Goznik
Peter Pribožič, predsednik organizacijskega odbora razstave Dobrote slovenskih kmetij: »Razvoj podeželja je v kmetijski politiki vse bolj pomembno področje, razvijanje izdelkov v okviru dopolnilnih dejavnosti in prodaja le-teh predstavljata za kmetije dodatno tržno priložnost.«
Foto: Črtomir Goznik
Z znaki dobrot je označenih že več kot 50 tisoč izdelkov s kmetij.
V vseh teh letih je razstava prerasla začetne cilje o tem, da se z njo vzpostavlja povezava med turizmom in kmetijstvom, pravi predsednik organizacijskega odbora Peter Pribožič. Postala je pomemben spodbujevalec razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, obenem pa je prispevala k oblikovanju ustrezne zakonodaje za spodbujanje pogojev za izdelavo izdelkov na slovenskih kmetijah. Razvoj podeželja je v kmetijski politiki vse bolj pomembno področje, razvijanje izdelkov v okviru dopolnilnih dejavnosti in prodaja le-teh pa predstavljata za kmetije dodatno tržno priložnost oziroma možnost, da za svoje pridelke iztržijo več. Leta 1990 so ocenili 183 dobrot, leta 2009 pa že 1078. Začeli so s tremi skupinami izdelkov, krušnimi, mlečnimi in mesnimi, danes kmetije sodelujejo že s 13 skupinami izdelkov, in kar je najbolj razveseljivo, kvaliteta raste iz leta v leto. Razveseljivo je tudi to, da že večina ocenjevanj izdelkov poteka na Ptuju.
Z znaki dobrot je označenih že več kot 50 tisoč izdelkov s kmetij. Veliko slovenskih kmetij danes že uspešno trži in označuje dobrote. V 20 letih so podelili 2941 bronastih, 2969 srebrnih in 2998 zlatih pri-
znanj ter 344 znakov kakovosti za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje za posamezen izdelek. Po dva znaka kakovosti je prejelo 25 kmetij, po tri 10 kmetij, po štiri tri kmetije in le dve kmetiji po pet znakov kakovosti. Edini petkratni dobitnici znaka kakovosti sta Cvetka Kra-bonja in Sandra Žugman. Cvetka Krabonja je za sadni kruh z več kot 50 odstotki sadja doslej osvojila kar 17 zlatih priznanj. Razvila je tudi ličen darilni program s sadnim kruhom. Za pripravo dobrot je navdušila
tudi hčerko, ki je za ajdov kruh z orehi prejela tudi že 8 zlatih priznanj in dva znaka kakovosti. Pet znakov kakovosti je prejela tudi Sandra Žugman. Njena kulinarična specialnost so ja-neževi upognjenci, za katere je priznana strokovnjakinja s tega področja dejala, da so prava umetnina. Na razstavi Dobrote slovenskih kmetij sodeluje že od leta 1991.
Na 20., jubilejni razstavi se bo podrobneje predstavila celjska pokrajina. Jubilejno je zastavljen tudi letošnji strokov-
Janez Janša, lider Slovenske
l^ifc^ii^^ znova triumfalno izvoljen za njenega predsednika, napoveduje "drugo slovensko republiko". V prvih odzivih vidijo predstavniki vladajočih koalicijskih strank še eno (novo) potrdilo Janševe radikalnosti in nepredvidljivosti, njegovo nepripravljenost (in nesposobnost?), da bi prenašal poraze, ki jih doživlja v parlamentarnih političnih bojih.
Po pisanju Nedela je predsednica LDS (Liberalne demokracije Slovenije) Katarina Kresal izjavila, da ne verjame, "da potrebujemo drugo republiko, potrebujemo pa izboljšave, na katerih že delamo". Funkcionar Zaresa Ivo Vajgl je dejal, da so se v štirih letih, ko sta bila na oblasti Janez Janša in njegova stranka, lotili vseh ustavnih institucij, z namenom, da bi jim zmanjšali ugled in jih spravili v neko drugo vlogo. Janšu je to, po Vajglovih besedah, nekajkrat uspelo, "vendar pa tega ljudje niso nagradili". Vajgl pravi, da Janša "ni sposoben samorefleksije, nekega kritičnega pogleda, temveč bi raje odstavil ljudstvo ali pa spremenil oziroma odstavil državo ...". Predsednik Desusa (Demokratične stranke upokojencev) Karl Erjavec misli, da smo lahko na
ni del, na prvem, ki bo že 22. maja, bodo govorili o 40-letnici turizma na kmetijah, na drugem, ki bo 25. maja, pa o dosedanjih izkušnjah in primerih dobrih praks razvoja podeželja v obdobju 2007/2013, ko bodo tudi podrobneje predstavili sam projekt Dobrote slovenskih kmetij. V okviru letošnje razstave bodo pripravili tudi prvi praznik sira na Mestnem trgu, ki bo 23. maja. Ob števil-
našo prvo republiko ponosni "in ne potrebujemo nobenih razprav o drugi republiki". Za poslanca glavne koalicijske stranke SD (Socialnih demokratov) Dušana Kumra pa "napovedi Janeza Janše izzvenijo le nekoliko drugače od klasičnega puča in zelo spominjajo na dogajanja v Čilu ..."
O "drugi" (ali še bolje - o novih republikah) se nikjer po svetu ne govori kar tako in tudi ne nastajajo brez kakšnih posebnih razlogov. Največkrat so posledica globokih družbenih kriz, razhajanj ali celo političnih pogorišč. Zaradi tega seveda Janševa "ideja" ni niti malo naivna ali "običajna". Vse tisto, kar je doslej znanega v zvezi z "drugo republiko", ne temelji toliko na zares temeljiti in tudi samokritični analizi (SDS je vendarle kar štiri leta vodila Slovenijo) dosedanjih rezultatov in dosedanjih izkušenj v zvezi z upravljanjem države, ampak predvsem na hipotezi, da sedanja oblast ni (in ne bo) sposobna ustrezno obvladovati kriznih razmer, v katerih se je Slovenija (skupaj z vsem svetom) znašla. Janša poudarja, da bodo v Sloveniji "politične posledice gospodarske in socialne krize zaradi nesposobnosti vladne koalicije večje in globlje kot v nekaterih primerljivih državah".
Sicer pa je v zvezi s tem še veliko bolj skrb zbujajoča trditev, ki jo je bilo tudi slišati na kongresu SDS (in je tudi očitno kronsko dokazilo o nujnosti prehoda v "drugo republi-
nih gostih, ki naj bi si ogledali letošnjo razstavo, s slovenskimi politiki ne bo težav že zaradi evropskih volitev, si jo bo prvi dan ogledal tudi predsednik kanadskega senata, ki ga bo na Ptuju spremljal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj.
Tudi letošnjo razstavo bodo spremljali številni kulturni nastopi, od folkfesta do koncerta Suškega okteta iz avstrijske ko-
ko"), da so sedaj vladajoči "zmagali s pomočjo laži in prevare". V to naj bi vložili vse svoje moči in zaradi tega naj bi ostali brez programov in idej za spopadanje z izzivi gospodarske krize, "kar Slovenijo stane vsak dan več sto izgubljenih delovnih mest". Tisti, ki zmaga s pomočjo prevare, naj bi tako tudi vladal. Sicer pa je Janša vidno navdušeno "oznanil", da obstaja vedno večja možnost, da na novi slovenski parlament ne bo treba čakati prihodnja štiri leta.
SDS je kot največja opozicijska stranka pravzaprav dolžna, da vsak hip opozarja na pomanjkljivosti in na napake vladajočih. To velja še zlasti za vsakršne krizne razmere, ki terjajo še posebno odgovornost tako vladajočih kot tistih v opoziciji. V časih, ko so pravzaprav ogroženi vitalni nacionalni interesi, naj bi eni in drugi še posebej kazali in dokazovali svojo zrelost in sposobnost preseganja različnih medsebojnih razlik in napetosti. Zaradi tega je seveda še posebej hudo, če se v takšnih razmerah poskušajo ustvarjati nova žarišča napetosti in konfliktov ter medsebojnega (ne)zaupanja. Od vladajočih je treba zahtevati dobro delo in soustvarjati pogoje za to. Pričakoval sem, da se bodo v SDS temeljito odzvali na Pahorjeve pobude (in ponudbe) o skupnem sodelovanju pri reševanju aktualnih ekonomskih (in sploh družbenih) problemov. Je Pahor zares ustvaril potrebne pogoje za to? Kako se na posamezne predloge opozicije odziva aktualna oblast? Kaj opozicija (brez)uspešno ponuja? Namesto tega je Janša dejal, da je Pahor že nekakšna "preteklost". Komu koristijo vnaprejšnje (hipotetične) napove-
roške pa do javne radijske oddaje Radia Ptuj, ki se bo začela v nedeljo, 24. maja, ob 16. uri. Vodil jo bo Marjan Nahberger. Z dnevom odprtih vrat bosta vabila Biotehniška šola Ptuj in Semenarna Ljubljana. Po dobrotah ne bo dišalo samo v razstavnem prostoru, temveč tudi pod arkadami minoritskega samostana, kjer bo mogoče tudi kaj kupiti.
MG
di, da se tako ali tako Sloveniji piše najslabše? Kakšne splošne učinke (in kakšno razpoloženje med ljudmi) lahko pričakujemo od kar pavšalnih (in marsikdaj nedokazljivih) trditev, da se v slovenski politiki zmaguje predvsem s prevarami in da pravzaprav ves čas vladajo (enkrat "levi", drugič "desni") prevaranti? Kateri politik, ki želi zares dobro svoji državi, se v kriznih razmerah (ki so izzvane predvsem od zunaj) veseli spontanih (in marsikdaj nepredvidljivih) reakcij ulice, predčasnih volitev, nasilnih sprememb?
Spremembe ustave, o katerih govori Janez Janša in ki naj bi simbolično pomenile prehod v "drugo republiko", seveda niso nič nemogočega, pa tudi ne kakšen čaroben klub za takojšno odpravo sedanjih težav. Je pa veliko vprašanje, ali so v tem trenutku zares prioriteta prioritet, ali ne pomenijo nepotrebnega drobljenja in preusmerjanja ali pa so potrebne predvsem na nekaterih drugih področjih? Hkrati pa je tudi veliko vprašanje, ali se jih je treba že vnaprej lotiti z občutkom in očitkom, da so vsi tisti, ki bodo imeli v zvezi z njimi kritične razmisleke in pomisleke, "problematični" in "pokvarjeni", avtomatično odgovorni za vse slabo, kar se dejansko ali pa samo politikantsko namišljeno dogaja v slovenski družbi. V takšnih razmerah pa bo moral tudi predsednik SD in premier Borut Pahor čim prej resno razmisliti, kaj je z njegovo politiko splošnega konsenza in sodelovanja z vsemi, zlasti z Janšem. Po sobotnem kongresu SDS bi mu moralo biti vsaj nekaj stvari veliko jasnejših.
Jak Koprivc
Uvodnik
Kultura : šport
Tisti, ki me poznajo, vedo, da nisem nek športni tip. So pač moji učitelji telesne vzgoje uspeli, da so mi svoj predmet priskutili. (Sicer pa kot nekdanji šolnik vem, da ima vsak učitelj v svoji karieri kak neuspeh; tudi moji nekdanji učenci najbrž niso vsi navdušeni bralci literature ... Jaz sem pač neuspeli poskus svojih učiteljev telovadbe.)
Pa me to niti ne prizadene preveč. Pač živim brez navijanja za Juventus, Chelsea ali Barcelono. Tudi vijoličasta je za mene normalna barva, pa čeprav bi jo v Ptuju nekateri najbrž prepovedali z občinskim odlokom.
Moje področje je kultura. Seveda pa sedaj ne pričakujem, da bodo vsi postali navdušeni za kulturo. Ampak je pa razlika med navdušenci za šport in tistimi za kulturo. Namreč kulturniki ne bomo zaradi tega, ker nam je všeč opera Traviata, šli na predstavo Trubadurja in obmetavali nastopajočih z gnilimi jajci. Ne bomo še pred koncem Napitnice v Traviati skočili na oder inpri-madoni strgali dresa, ker nam je bolj všeč arija očeta v Trubadurju. Ne bomo izpulili sedeža v gledališču in ga vrgli prvemu violinistu v glavo, ko nam ne bo všeč, kako je zaigral neko frazo...
V športu je pa to normalno: "Ubij, ubij žabara!", "Sudje, lopovi...!" (V neslovenščini najbrž zato, ker je to materni jezik "naših" in "njihovih"...) Normalno je, da je v času kakšne "usodne" tekme na ulicah več policije kot ob obisku ameriškega predsednika. Plezanje po ograji na stadionu, ki loči dva ljubeča se navijaška tabora (plezaš seveda zato, da bi objel predstavnika nasprotnega tabora in mu čestital za izvrstno potezo gostujoče vratnice), je čisto v redu.
Saj pravim - pojma nimam, kaj je pravi šport. Moja rekreacija je ploskanje nastopajočim. Metanja steklenic, petard, stolov... ne razumem. Sem pač neumni kulturnik.
Jože Šmigoc
Sedem (ne)pomembnih dni
Kakšna republika
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Borl • Nejasna prihodnost gradu
Čiščenje na tleh, obnova pa v zraku
Živahno dogajanje na Borlu je zadnja leta velika redkost; razlog, da se je na borlskem grajskem dvorišču minulo soboto zbralo okoli 40 ljudi, pa je bilo čiščenje okolice in notranjosti. Gre za akcijo, s katero poskušajo domačini, zlasti Društvo za oživitev gradu (DgB) in občina, vsaj deloma ohraniti oziroma vzdrževati kolikor toliko pristojen videz nekoč slovitega grajskega giganta.
Prostovoljci so se na dvorišču zbrali že zjutraj in se razdelili v več skupin, ki so se lotile bodisi košnje zaraslega pobočja, ob-žagovanja in podiranja dreves ter grmičevja ali pa čiščenja večjih notranjih prostorov gradu. Čeprav je slednji zaprt za vse obiskovalce, kar jasno nakazujejo z več ključavnicami zaklenjene železne dveri, je to očitno premalo za najbolj zagrete, večinoma nočne obiskovalce, ki si zlepa ali zgrda utrejo pot v notranjost grajske stavbe.
»Jogije bi že pustili, če bi bilo zato kaj več otrok ...«
»Res je bilo ogromno svinjarije, zlasti v samem gradu in še vedno nismo uspeli počistiti vsega,« so najprej povedali vsi tisti, ki so sobotno dopoldne preživeli na gradu. Njihove trditve je dokazoval tudi velikanski kup starih jogi vzmetnic, kupi praznih steklenic in ostale šare. Kaj se dogaja za obzidjem, skrito za očmi javnosti (in varuhov reda), se lahko le ugiba; največ namigov pa je šlo seveda v smer drogiranja, pijančevanja in precej manj na račun skritih telesnih sladkosti, čeprav je verjetno res, da se v temi noči ne vidi, kako svinjsko umazane so bile vzmetnice: »Ja, če bi res počeli kaj takega, potem bi bilo otrok več, kot jih je in bi jim te jogije še pustili,« je bilo slišati šaljivo namigovanje »borlskih čistilcev«. Delali so pa pridno; letos so dobili celo dovoljenje za podiranje starega, suhega kostanjevega velikana, ki je bil takšen že lani in je ob sami poti do gradu že nevarno ogrožal vsakega radovedneža, a se lansko leto Zavod za kulturno dediščino še nikakor ni mogel odločiti, da ga lahko podrejo ...
Da so z veliko čistilno akcijo lahko zaključili že dokaj zgodaj popoldne, so najbolj zagnani
" ........
Nočni obiskovalci gradu so si (prepovedan) vstop v grad omogočili tako, da so polomili ključavnice na vratih: podžupan Jože Klinc kaže, kje so vstopali; v društvu za ohranitev gradu zdaj resno razmišljajo o tem, da bi vratca zazidali, ker nepridipravov ne bo ustavila nobena druga zapora.
začeli košnjo že nekaj dni prej, takoj po pridobljenih dovoljenjih s strani lastnika, kulturnega ministrstva ter omenjenega zavoda. Najbolj zaslužnim in najštevilčnejšim akcionarjem so podelili tudi posebna priznanja; za letošnjo akcijo so jih prejeli: vaški odbor Mali Okič-Slatina, Konjeniški klub in Občina Cirkulane.
Vendar pa se prav vsi, ki jim je vsaj malo mar za haloški grad, prav dobro zavedajo, da takšna pomladna akcija čiščenja in košnje ne rešuje prav veliko; izgled najožje grajske okolice je sicer res nekoliko boljši, bolj urejen, toda le za nekaj tednov, saj bo gošča in trava prav hitro zarasla nazaj.
Do najemnika gradu brez razpisa?
Še vedno pa ni nobene optimistične napovedi glede načrtovane obnove in prihodnosti gradu Borl. Znano je, da sta doslej propadla dva razpisa za najem, veliko se je nato govorilo še o morebitnem tretjem razpi-
su, toda neuradne informacije govorijo, da tega ne bo, pač pa se bo kulturno ministrstvo poskušalo izpogajati kar direktno s kakšnim od interesentov. Uradno te novice na Ministrstvu za kulturo niso hoteli potrditi, pa tudi zanikali je niso, pač pa je bil odgovor novega direktorja direktorata za kulturno dediščino Bojana Djuriča na naše vprašanje točno takšen: »Prenova gradu Borl je predvidena v letošnjem načrtu prenov s pomočjo sredstev iz evropskih strukturnih skladov. Istočasno pa ministrstvo nadaljuje z intenzivnim iskanjem sovlagatelja.«
Torej, Borl naj bi bil uradno še v načrtu prenov, kdaj naj bi se te prenove dejansko začele, je pa drugo vprašanje, na katerega ni odgovora. Poleg tega, če nekoliko manj optimistično razlagamo takšen odgovor, to nikakor ne pomeni, da bo dejansko tudi (kdaj) obnovljen; vprašanje je namreč, ali se bo država res lotila obnove velikega grajskega kompleksa, ne da bi pred tem imela zagotovljenega partnerja, ki bo skrbel
Takšen velikanski kup vzmetnic, ki so služile »različnim dejavnostim« v sobanah gradu, so letošnji čistilci že spravili na plan; menda pa je svinjarije v grajskih sobanah še vedno precej.

za vsebino oz. življenje in dogajanje v gradu. Vse skupaj je precej povezano in soodvisno; prav nobeno presenečenje pa ne bi bilo niti to, da bi se predvideni evropski denar v prihodnjih letih zlil v kakšen drug grad, kjer bi ministrstvo imelo partnerja po svoji meri. Za grad Borl ga očitno v vseh teh letih še ni našlo; med najbolj »zagretimi« za najem gradu je bil (in je morda še) Anton Krajnc, umetnik, ki živi v ZDA, vendar je njegova vizija očitno nekoliko preveč individualistična za poglede MK in še koga.
Čeprav Krajnc obljublja prenovo notranjosti gradu s precejšnjimi vsotami denarja, s katerimi bi grad spremenil v velik slikarski atelje z občasnimi razstavami, pa ga je po drugi strani razumeti, da si želi grad spremeniti v neke vrste (lastno) rezidenco, vsaj za čas trajanja najema, ki pač ne bi mogla biti vedno odprta za javnost; oziroma povedano drugače, grad bi bil odprt za javnost toliko in v takšnem obsegu,
kot bi mu ustrezalo za njegovo nemoteno delo. Krajnčevo stališče je z vidika vlaganja torej povsem razumljivo, vendar pa takšno (sicer bolj implicitno) stališče umetnika in samoraz-glašenega mecena Borla pač ni povšeči ministrstvu, verjetno pa tudi ne komu drugemu.
Vedno bolj aktualen konzorcij
Dejstvo je, da se je od upravljanja z gradom precej distancirala tudi občina, čeprav jasno izraža željo po obnovi gradu; vendar pa je župan Janez Jur-gec dal še bolj jasno vedeti, da občinskega proračuna ne bo obremenjeval z ustanovitvijo (in kritjem stroškov) kakšnega javnega zavoda, ki bi posloval na gradu in za grad. Potem so tu še razna društva, ki imajo prav takšno stališče kot občina; grad bi radi videli obnovljen in vanj vdahnili življenje s svojimi dejavnostmi, toda denarja za to nimajo. Tako se pač vse več govori o ustanovitvi kakšnega
konzorcija, ki bi bil primeren partner ministrstvu pri načrtih za grad, kaj konkretnega pa se ne zgodi.
Po mnenju sedanjega predsednika DgB Petra Belšaka bi morali začeti postopno obnovo grajskega velikana, ki naj bi bila celovito končana šele v dveh ali treh desetletjih: »Prej po moje to itak ne bo možno, bi se pa lahko v tako postopno obnovo in oživitev potem res vključila tudi lokalna skupnost, preko konzorcija. Mislim, da je dovolj mladih in sposobnih ljudi, ki takšen konzorcij lahko ustanovijo, začeli pa bi potem lahko s kakšno turistično, gostinsko dejavnostjo v smislu organiziranja proslav, obletnic, simpozijev ipd. Lahko bi se uredil tudi prostor za stalne razstave, v tem kontekstu bi lahko sodeloval kot partner tudi gospod Kranjc. Vendar je treba tako postopno obnovo in oživitev mrtvih zidov začeti res čim prej!«
SM
Z zaraslega grajskega pobočja je bilo treba odpeljati veliko prikolic trave in obrezanega grmičevja ter vejevja.
Foto: SM
Ormož • Jeruzalem Ormož prodan Holdingu Vino J
Klet ima novega lastnika
Pred časom je bila v medijih objavljena prevzemna ponudba Holdinga Vino J za vseh 89.300 delnic družbe Jeruzalem Ormož, ki je trajala do 30. aprila. Holding Vino J je za delnico ponujal 50 evrov in prevzemno ponudbo je sprejelo 29 delničarjev, ki so imeli v lasti 88.968 delnic, kar je 99,63 odstotka vseh delnic družbe. Holding Vino J je za nakup ormoške kleti namenil 4,44 milijona evrov.
Največji lastniški delež v družbi Jeruzalem Ormož VVS je doslej imela Kmetijska zadruga Ormož. Ko ji je letos od Jeruzalema Holdinga uspelo odkupiti 49,8-odstotni delež družbe, je bila zadruga kar 62,16-odstotna lastnica kleti. Kot je povedala direktorica
zadruge Andreja Komel,
so se za prodajo delnic Hol-dingu Vino J odločili zato, ker so se poleg cene uspeli dogovoriti tudi za dodatne pogoje - zagotovljen odkup 10 % večjih količin grozdja kot doslej za naslednjih 15 let in cena grozdja, ki bo znašala
v povprečju 0,50-0,55 evra pri sladkorni stopnji 80 Oe. Med večjimi lastniki sta bila tudi družba IGD Holermuos, ki je imela doslej 25,7-odsto-tni delež v ormoški kleti, in Vladimir Puklavec z okrog 7-odstotnim deležem. Lastniki Holdinga Vino J, ki je po
novem lastnik ormoške in dela ljutomerske kleti, so brata Vladimir in Janez Puklavec ter podjetji Gasfin S. A. in Gasfin Investment.
Najbolj zanimivo je ta trenutek vprašanje, kakšno vizijo razvoja imajo za ormoško klet novi lastniki. Silvo Žižek,
ki še naprej do konca tega leta ostaja predsednik uprave ormoške kleti, zaenkrat o tem molči. Več o poslovni orientaciji podjetja v prihodnosti naj bi odkrili na tiskovni konferenci, ki je napovedana za konec maja.
Brata Janez in Vladimir Pu-
klavec sta Ormožana, ki ju je življenjska pot odnesla iz domačega kraja in se na ta način vračata. Vinogradništvo je bilo prisotno v družini, saj se je z njim ukvarjal njun oče. Vladimir Puklavec se je odselil v Nemčijo, v slovenski javnosti pa smo ga zasledili preko nemške družbe TGE Gas Engineering, preko katere je želel sodelovati pri gradnji terminala za utekočinjen zemeljski plin na območju Luke Koper.
Janez Puklavec je bil v telefonskem pogovoru kratek. Potrdil je, da so postopki za prevzem ormoške kleti končani, Holding Vino J pa je uspel tudi v Ljutomerčanu pridobiti okrog 70-odstotni delež. V prihodnje želijo ta delež še povečati.
Viki Klemenčič Ivanuša
Sitež • Humanitarna pomoč Ivanki Fišer
Občani pomagali pri sanaciji strehe
Da kljub težki gospodarski situaciji solidarnost še ni odpovedala, so pred dnevi dokazali v občini Majšperk, kjer so združili moči in voljo ter z zbiranjem prispevkov ter prostovoljnim delom obnovili razpadajočo streho starejši in pomoči potrebni sokrajanki iz Siteža.
Kot je povedal direktor majšperške občinske uprave Gorazd Ladinek, je bila njihova občanka Ivanka Fišer iz Siteža 10 zaradi svojega statusa in težkih socialnih razmer pomoči pri sanaciji stare in poškodovane strehe nujno potrebna. Dotrajani in od toče poškodovani strešniki so neusmiljeno drseli na tla, zato je upravičeno obstajala bojazen, da se ji bo porušila cela streha.
Občina Majšperk je zato že v zimskih mesecih organizirala humanitarno akcijo zbiranja sredstev za nabavo nove strešne kritine in žlebov na tej hiši. In preseneče-
Temperatura razprave pa se je pričela dvigovati že med obravnavo dnevnega reda, ko je Anton Leskovar vprašal, zakaj niso dobili odgovorov na zastavljena svetniška vprašanja, pa tudi ko je Branko Va-lentan ponovno želel izvedeti, ali je res, da občina plačuje PGD Lovrenc vso porabljeno elektriko in kurjavo, in če je res tako, da je treba to plačevati tudi vsem drugim društvom. Anton Leskovar, ki je tudi predsednik PGD Lovrenc in GZ Kidričevo, mu je odvrnil, da v društvu redno plačujejo vse račune, Jožeta Medveda pa je to ujezilo, češ da je res, da občina plačuje vse račune za porabljeno elektriko in kurjavo zaradi dvorane v Lovrencu, vendar do sedaj gasilcem iz Lovrenca ni izstavila še nobenega računa za povrnitev teh stroškov, čeprav bi ga že zdavnaj morala.
Na zahtevo Antona Lesko-varja so na sejo uvrstili tudi razpravo o problematiki gramoznice v Lovrencu, saj naj bi
se po njegovih trditvah gume spet kopičile v velikih količinah, kar naj bi pomenilo za to okolje veliko ogroženost, saj so že dvakrat zagorele in nihče ne more jamčiti, da ne bodo še tretjič. Gum naj bi bilo še enkrat več kot prej, iz Italije naj bi prepeljali tudi do 10 priklopnikov dnevno, ker je stroj za trganje nenehno v okvari, pa naj bi jih zasipavali kar cele, čeprav tega ne bi smeli početi.
Da je problematika lovren-ške deponije zelo resna in da se še poslabšuje, je zatrdil tudi podžupan Jože Medved, ki vodi tudi civilno iniciativo krajanov proti odlagališču gum v Lovrencu. Po njegovem je zelo moteče, ker od odgovornih ni nobenega odziva, saj sta tako občina kot civilna iniciativa na okoljsko ministrstvo in druge državne organe o tem, kar se dogaja v deponiji, poslala že več opozorilnih dopisov in zahtevala ukrepanje in odgovore, pa niso dobili niti enega. Očitno ignoriranje ministrstva in državnih organov je ujezilo
tudi Zorana Žunka, zato so razpravo o tej problematiki uvrstili, tako kot so uvrstili tudi razpravo o nujnosti uvedbe 4. oddelka vrtca v Cirkovcah, kar je predlagal Andrej Napast.
Dve novi enoti vrtca
Zaradi prisotnosti 10 krajanov iz Cirkovc so prednostno razpravljali o predlogu za uvedbo 10. oddelka v Vrtcu Kidričevo ter 4. oddelka v Vrtcu Cirkovce, pri čemer je predsednica odbora za družbene dejavnosti mag. Silvestra Klemenčič pojasnila, da se zaradi povečanega povpraševanja po varstvu otrok strinjajo z uvedbo 10. oddelka v vrtcu Kidričevo, saj so za to dani vsi pogoji. Strinjala se je tudi, da bi iz istih razlogov za en oddelek povečali tudi vrtec v Cirkov-cah, vendar ob tem dodala, da je pred dokončno odločitvijo potrebno ugotoviti, če so za to zagotovljeni vsi pogoji in normativi.
Po tem ko je stanje v obeh
ni so ugotovili, da je odziv na to humanitarno akcijo zelo pozitiven in razumevajoč s strani večine inštitucij in podjetij, ki so jih pozvali k sodelovanju, tako da je bila vsa potrebna kritina dobavljena že konec marca 2009.
Potrebno je bilo le še počakati na primerne vremenske pogoje in ugoden čas, oboje pa so uspeli uskladiti nekaj dni pred prvomajskimi pra-
zniki. Za dela pri pokrivanju strehe so se nesebično odzvali prostovoljci iz Prostovoljnega gasilskega društva Maj-šperk-Breg, ki so v prijetnih sončnih dneh v soboto, 25., in nedeljo, 26. aprila, položili vso nabavljeno kritino v skupni izmeri okoli 160 kvadratnih metrov, pritrdili pa so tudi nove žlebove ter sanirali razpadajoči dimnik.
-OM
Foto: Tomaž Fakin
V nedeljo popoldne so se skupaj z zadovoljno in hvaležno Ivanko Fišer že lahko fotografirali pred na novo prekrito hišo.
Kidričevo • Spet vroče zaradi lovrenške gramoznice
Napake tudi pri financiranju vrtca?
Svetniki občine Kidričevo so 19. redno sejo v sredo na predlog predsednika odbora za okolje in požarno varnost razširili še z razpravo o nevarnosti v gramoznici v Lovrencu, kjer se kopičijo velike količine odpadnih gum, ki so že dvakrat zagorele, vroče pa je bilo tudi zaradi domnevnih napak pri financiranju novega vrtca ...
vrtcih podrobneje predstavila tudi sodelavka občinske uprave Zdenka Frank, je za besedo zaprosil predstavnik krajanov Cirkovc Damjan Medved, ki je v imenu staršev otrok pojasnil, da je uvedba 4. oddelka nujna, saj bi v nasprotnem primeru ostalo brez varstva od 20 do 30 njihovih otrok. Ker so se pojavile težave, so se v akcijo za iskanje rešitve vključili tudi starši in ugotovili, da je v Vrtcu Cirkovce večnamenski prostor, ki bi ga lahko s pregraditvijo uredili v dve igralnici, vendar bi pri tem nastalo za okoli 10.000 evrov stroškov, zato je svetnike pozval, da uvedbo 4. oddelka sprejmejo. Čeprav so v razpravi nekateri menili, da je treba pred tako odločitvijo podrobneje preučiti vse možnosti in normative, so ob koncu sklenili, da je treba takoj pričeti z aktivnostmi za uvedbo 4. oddelka vrtca v Cirkovcah, tako da bi do jeseni vanj že lahko sprejeli prve malčke.
Več pa prihodnjič.
M. Ozmec
Na podlagi 295. člena ZGD-1 in v skladu z 31. in 32. členom Statuta družbe pooblaščenke TALUM B družba za upravljanje, d. d., Kidričevo, sklicujem
12. zasedanje skupščine
TALUM B, družba za upravljanje, d. d., Kidričevo,
ki bo v ponedeljek, 22. 6. 2009, s pričetkom ob 11. uri na sedežu družbe v Kidričevem, Tovarniška cesta 10 (velika sejna soba v I. nadstropju upravne zgradbe). DNEVNI RED:
1.	Otvoritev skupščine
2.	Imenovanje organov skupščine in dveh preštevalcev glasov
V	skladu s 34. členom Statuta družbe opravlja funkcijo predsednice skupščine Jožica PERŠOH in namestnika predsednice skupščine Milan FAJT, ki sta bila izvoljena na 1. zasedanju skupščine družbe. Predlog sklepa:
»Skupščina izvoli 2 preštevalca glasov.«
3.	Seznanitev z letnim poročilom za poslovno leto 2008, seznanitev s poročilom Nadzornega sveta družbe po 282. členu ZGD-1
Predlog sklepa:
»Skupščina se seznani z letnim poročilom za poslovno leto 2008 in poročilom Nadzornega sveta družbe po 282. členu ZGD-1.«
4.	Delitev bilančnega dobička in podelitev razrešnice
Predlog sklepa:
»Za poslovno leto 2008 ugotovljen bilančni dobičekv višini 286.146,76 EUR ostane nerazporejen.« Predlog sklepa:
»Skupščina družbe v skladu z 294. členom ZGD-1 podeli razrešnico
-	članom Nadzornega sveta družbe,
-	direktorici družbe
in s tem odobri in potrdi delo Nadzornega sveta in direktorice družbe v poslovnem letu 2008.«
5.	Spremembe statuta
V	statutu se usklajuje dejavnost družbe z veljavno Standardno klasifikacijo dejavnosti. Besedilo predloga sprememb je dostopno in na razpolago za vpogled na sedežu družbe vsak delovni dan od 8. do 14. ure, od dneva objave sklica skupščine dalje.
Predlog sklepa:
1.
»V Statutu družbe se 3. člen spremni tako, da glasi:
Dejavnost družbe je
64.200 Dejavnost holdingov.
69.103 Druge pravne dejavnosti
70.220 Drugo podjetniško in poslovno svetovanje.
2.
V	skladu z zgornjo spremembo se izdela čistopis Statuta družbe.« Delničarji morajo udeležbo na skupščini pisno prijaviti pri direktorici družbe najpozneje 3 dni pred dnevom zasedanja.
Zasedanja skupščine se bo udeležil notarAndrej Šoemen iz Ptuja. Gradivo za odločanje na skupščini je na vpogled na sedežu družbe in se hrani pri direktorici družbe.
TALUM B. d. d.. Kidričevo Direktorica družbe
Središče • Pričakujejo podeželska društva
Ptuj • V petek 3. festival Z glasbo do srca
Za turistični razvoj podeželja V finalnem večeru 16 izvajalcev

Danes bo v Središču ob Dravi potekalo srečanje turističnih društev podeželja, ki ga skupaj organizirajo Turistična zveza Slovenije, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Občina Središče ob Dravi in Turistično društvo Središče ob Dravi. Na njem bodo govorili o produktih turističnih društev in njihovem vključevanju v širšo turistično ponudbo.
Kot je na tiskovni konferenci predstavil župan Jurij Borko, je to odlična priložnost za promocijo kraja, predstavitev njegovih kulturnih, naravnih in drugih znamenitosti in tudi širše regije. Hkrati pa je to tudi priložnost za vsa gostujoča turistična društva, da se predstavijo. Srečanje se bo pričelo ob 10. uri pred Sokola-no, kjer bodo različni uvodničarji predstavili integrirani turistični produkt na sadnih in vinsko-turističnih cestah, vin-sko-turistične ceste Slovenije, možnosti vključevanja TD pri oblikovanju regionalnih desti-
nacijskih organizacij, še posebej pa se bodo predstavila TD Središče ob Dravi, Sladki Vrh in Pomjan, je napovedala Dragica Florjanič, predsednica TD Središče ob Dravi.
Po teoretskem dopoldanskem delu srečanja se bodo udeleženci podali na ogled Središča in okolice. Pokazali jim bodo Muzej NOV, oljarno, nato se bodo odpeljali na razgledni stolp Klumpa pri Kogu in si na Jeruzalemu ogledali cerkev Žalostne matere Božje. Ustavili se bodo tudi na Svetinjah, kjer si bodo v 300 let stari obokani kleti privoščili
Jernej Golc, Dragica Florjanič in Jurij Borko so predstavili današnje srečanje turističnih društev podeželja.
1SÜ
od 22. do 25. maja 2009
D Kímíám imlm m ]>ltj»
V organizaciji glasbene agencije Harmony, družbe Radio-Tednik Ptuj in radijskega voditelja Marjana Nahbergerja se bo v petek, 15. maja, ob 21. uri v veliki dvorani restavracije v Kidričevem pričel 3. festival Z glasbo do srca, na katerem se bo tokrat za festivalske nagrade potegovalo 16 izvajalcev.
pokušnjo vin in ogledali vino-tečno ponudbo 21 izbranih vinarjev, ekskurzijo pa bodo zaključili v gostišču Brenholc.
Jernej Golc znotraj Turistične zveze Slovenije vodi komisijo za razvoj podeželja, ki dvakrat ali trikrat letno organizira podobna srečanja. Povedal je, da je pomen turističnih društev na podeželju zelo velik, saj ni možnosti, da bi lahko profesionalno opravljali razvojne naloge na področju turizma. Prav na podeželju se je skozi volontersko delo razvila večina turistične ponudbe. Tovrstna srečanja potekajo že 13 let. 12 let zapored so bila v Žalcu, v okviru njihovega praznika, v zadnjih letih pa so poskušali idejo o podeželskem turizmu seliti iz kraja v kraj. TD Središče ob Dravi se je prvo javilo, da sprejme izziv organizacije srečanja. Ob koncu srečanja bodo sprejeli usmeritve in jih poslali na ministrstva in druge veje oblasti. Skozi te aktivnosti se je v preteklosti že spremenilo precej zakonodaje, predvsem na področju turističnih kmetij, in se olajšal razvoj turizma na podeželju, je povedal Jernej Golc.
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: M. Ozmec
Tudi letos bosta festivalski večer povezovala Marja Dolamič in idejni oče festivala Marjan Nahberger.
Na natečaj organizatorjev se je sicer prijavilo več kot 30 avtorjev in izvajalcev zabavne glasbe iz vse Slovenije, vendar jih je strokovna komisija za nastop v finalnem večeru izbrala šestnajst. Skupina Strela se bo predstavila s skladbo Če bi vedel, duo Harmony s skladbo Kolikokrat, Veseli fentilčki s skladbo Ostani z mano, Mojca Zorjan s skladbo Hiša sreče, duo Da te kap s skladbo Sama je plesala, Boštjan Dirnbek s skladbo Usoda vzela je ljubezen, skupina Prepih s skladbo Ona je šla na FKK, Melita Golob s skladbo Prva ljubezen, skupina Objem&Vanilla vanilla band s skladbo Punca dej, dej, dej, Štajerski Mišo in kvartet Zvon s skladbo Prijatelji, živeli, Tihomir Kožina Tihy s
skladbo Upanje, Gitano band s skladbo Stari cigan, Anita Kralj s skladbo Moja pesem, to si ti, duo Playa s skladbo Stara romantika, Marko Mulec s skladbo Dajte mi krila ter skupina Nova legija s skladbo Mirne duše.
Idejni oče in glavni organizator festivala Marjan Nahberger, je pojasnil, da bodo tudi letos na festivalu nagrajene tri najboljše skladbe po mnenju komisij desetih slovenskih radijskih postaj in ena skladba po izboru občinstva v dvorani. V revialnem delu, med štetjem glasov, bo občinstvo v Kidričevem zabaval zvezda slovenske zabavne glasbe Werner, organizatorji pa so veseli, ker je častno pokroviteljstvo festivala letos
prevzel poslanec državnega zbora Branko Marinič. Sicer pa bodo tudi letos omogočili prenos festivala vsem radijskim postajam, ki bodo glasovale in ki ga bodo svojim poslušalcem pripravljene posredovati, na dan festivala pa bo izšla glasbena zgoščenka z vsemi festivalskimi skladbami.
Letošnji festival bo v celoti posnela ekipa RTV Slovenija -Regionalnega centra Maribor.
Če vas morda zanima še kaj več o letošnjem in o vseh minulih festivalih Z glasbo do srca, pa lahko obiščete spletno stran www.festival-zglas-bodosrca.com, sicer pa na svidenje v petek ob 21. uri v Kidričevem.
M. Ozmec
DOBROTE BODO NA OGLED
-	v petek od 11. do 18. ure -vsoboto od 9.do 18.ure -vnedeljo od 9.dol8.ure
-	v ponedeljek od 9.do 14.ure
Odprtje razstave bo v petek 22. maja 2009 ob 10. uri
Praznik sira pred Mestno hišo v soboto ob lO.uri Koncert Suškega okteta ob 20.uri v minoritski cerkvi
Ptujska Gora • Skrbijo za prometno ureditev
<2285
Organizatotji razstave so: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Mestna občina Ptuj Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj www.kgz-ptuj.si
Krožišče v zaključni fazi
Delavci Cestnega podjetja Ptuj te dni intenzivno zaključujejo glavna dela pri gradnji krožišča na Ptujski Gori, ki naj bi veljalo blizu 600.000 evrov, odprli pa naj bi ga ob letošnjem občinskem prazniku.
Kot je pojasnil predstavnik Cestnega podjetja Ptuj Dušan Sagadin, je krožišče Ptujska Gora objekt, ki ga v financirata Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC) in delno tudi Občina Majšperk. Celotna vrednost investicije je po pogodbi ocenjena na 584.000 evrov; zemeljska gradbena dela so se pričela sredi oktobra 2008, predvideni rok za dokončanje del pa je julij 2009.
V času izgradnje krožišča so se pojavila tudi nekatera dodatna dela, ki jih prvotno omenjeni projekt ni obravnaval. Tako v sklopu izgradnje krožišča opravljajo še izgradnjo navezovalnih cest, ureditev javne razsvetljave na tem območju, gradijo pa tudi dve novi avtobusni postajališči ter opravljajo še prestavitev vseh potrebnih komunalnih vodov, izgradnjo podpornih zidov
ter hodnika za pešce.
Županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin ob tem
dodaja, da je prispevek občine Majšperk za omenjeno investicijo razmeroma velik, saj znaša 168.000 evrov, ker ob
tem dodatno urejajo še dve novi avtobusni postajališči v neposredni bližini omenjenega krožišča ter podaljšujejo izgradnjo pločnikov do kapele na Ptujski Gori.
-OM
Foto: M. Ozmec
Čeprav gradbena dela še niso povsem zaključena, promet čez novozgrajeno krožišče na Ptujski Gori že poteka nemoteno.
Foto: vki
Ptuj • Prva petnajstletka karikaturista Borisa Miočinoviča
S šaljivim pogledom na prvo stran
Boris Miočinovič alias Boba je karikaturist Štajerskega tednika že 15 let: prvo karikaturo zanj je narisal 12. maja 1994. Z njo je pospremil takratno sprejemanje proračuna Skupščine občine Ptuj, ki ga je predlagal Branko Brumen. Predstavil ga je kot neke vrste supermana, ker je s predlogom uspel, čeprav v začetku ni kazalo tako.
Datum prve karikature si je toliko bolj zapomnil, ker je 12. maj rojstni dan njegovega očeta. Od takrat do danes je nastalo krepko čez tisoč karikatur, ki so na šaljiv in iskriv način pospremile številne dogodke in dogajanja na Ptujskem. Še danes pa obžaluje, da ni vztrajal pri tem, da bi karikatura ostala v dveh slikah, kot je bila v začetku, ker takšna oblika omogoča dosti več dramaturgije in je tudi učinkovitejša. Najprej je risal črno-bele karikature, pozneje jim je dodal še barvo.
Začel je na 15. strani, zdaj je že na tretji, morda pa je sedaj pravšnji čas, da pride tudi na prvo stran kot napoved sestavka za tretjo stran. Napovednik za tretjo stran je že na prvi strani, morda mu bo že v kratkem dodana tudi Bobova karikatura, kar bi lahko tudi dodatno pritegnilo bralce. Pogled na prvi strani na problem bi bil šaljiv, tisto za sekiranje pa bi še naprej ostalo na tretji strani. Čaka, da se bo spremenila uredniška politika.
Čas pa je tudi že za tretjo knjigo. Doslej sta namreč že izšli dve knjigi njegovih karikatur, za tretjo petletko Bo-bove karikature pa bo izbor prav tako kot za prvi dve knjigi opravil dr. Aleš Gačnik.
S karikaturo pa je Boris Miočinovič že od leta 2003 prisoten tudi v tedenski prilogi pokrajinskih časopisov Slovenije, TV oknu, kjer pa lahko prosto izbira teme, ni odvisen od vsebine nekega članka. V Štajerskem tedniku je namreč tema vsakokratne
Foto: Črtomir Goznik
Boris Miočinovič je karikaturist Štajerskega tednika že 15 let: »Ni dobro, če misliš, da bi izdelek moral biti vedno popoln, je pa dobro, če ti karikatura uspe.«
karikature vezana na tematiko, objavljeno na tretji strani, ta pa pogosto likovno ni najbolj atraktivna, saj gre bolj ali manj za poročanje s sej svetov občin. V večini primerov pa le korespondira z naslovom sestavka, čeprav pogosto to ni glavna tema, glavna poanta, se pa dobro sliši. Mora pa biti vsebinsko tako močna in aktualna, da uspeš to predstaviti tudi v karikaturi, pove Boba. Zato bi bilo z njegovega vidika priporočljivo, da bi na tretji strani bolj ali manj obdelovali eno samo temo. Ko je še sam izbiral teme, je bilo včasih lažje, drugič spet težje. Tudi danes si na nek način želi te proste izbire, da bi v večji meri risal dogajanje na Ptuju, kajti nekaj, kar se zgodi na Ptuju, je morda dosti
pomembnejše, zanimivo ali smešno, vredno karikature, kot tisto, kar je na tretji strani, ker se iz ptujskega morda lahko malo bolj ponorčuješ. S stališča samega mesta Ptuj, pa tudi če zadevo pogledamo s stališča knjige Sodobna zgodovina Ptuja skozi karikaturo, je marsikatera stvar, ki bi bila vredna, da bi se jo okarikatu-riziralo, šla mimo. To ni noben napad na uredniško politiko, to je pripomba glede same karikature. Kljub temu pa je prepričan, da bi karikatura, ki bi se večinoma nanašala na Ptuj, vedno imela večji krog tistih, ki bi jo razumeli, bila bi bolj domača.
Karikatura ni enostavna, kot si nekdo misli, ima svoj jezik, ki mora biti prepričljiv, mora nekaj povedati in hkra-
Foto: Črtomir Goznik
V petnajstih letih je Boba narisal več kot 1000 karikatur.
ti biti tudi smešen. V eni risbi združiti toliko različnih vsebin in zgodb ter podtonov, podpomenov, ni tako enostavno. To zahteva neki čas, ki pa sicer ni toliko pomemben, kot sta pomembna ideja in likovna realizacija. Do dogodka, ki ga obdeluješ, moraš imeti neko distanco, ne smeš se preveč naslanjati ne na eno, ne na drugo stran. V nasprotnem primeru se lahko zaposliš v nekem podjetju, neki partiji, zastopaš idejo naročnika, delodajalca, skratka se mu podrediš. Zagotovo pa bi bila Bobova karikatura čisto nekaj drugega, če bi bil Štajerski tednik satirični ča-
sopis, potem bi se človek lahko zafrkaval do neskončnosti. Časopis pa, ki živi od naročnik in reklame, mora do neke mere paziti na to, kakšna bo tudi njegova karikatura. Na žalost je Pavliha umrl.
Čeprav se Boba pri vsaki karikaturi maksimalno potrudi, ni vedno zadovoljen, kako je izpadla risba, kako tekst v oblačkih. Čas pa je tisti, ki pokaže, da pa le ni bilo tako slabo, kot je sprva mislil. Ko karikatura nastaja, je človek vedno bolj kritičen, z leti pa do svojih izdelkov postajaš tudi bolj sentimentalen; tudi pri njem je tako. Ni pa dobro, če misliš, da bi izdelek moral
biti vedno popoln, ker je to vendarle karikatura; je pa dobro, če se ti posreči, o tem ni dvoma, pravi.
Vsak njegov izdelek v uredništvu Štajerskega tednika vsi nestrpno pričakujemo ne samo zaradi radovednosti, kako bo v njegovi risbi in interpretaciji viden nek dogodek, mala ali velika afe-rica, temveč tudi zaradi tega, ker rad prihaja v zadnjem trenutku in se pusti čakati. Ampak tudi to je naš karikaturist Boris Miočinovič, kajti on je človek, ki si čas dobesedno vzame.
MG
Ptuj • Koncert ob 100. obletnici rojstva Radovana Gobca
Sočasno bodo obeležili dve prelomnici
Ob 100. obletnici rojstva skladatelja in zborovodja Radovana Gobca letos po Sloveniji potekajo številne prireditve. S koncertom se bomo njegovih del spomnili tudi na Ptuju, saj njegov sin Mitja Gobec, prav tako priznani slovenski zborovodja, na ptujskem gradu pripravlja svojevrsten glasbeni dogodek.
V počastitev 100. obletnice rojstva Radovana Gobca je bilo letos izpeljanih že veliko dogodkov. Skladatelj in zborovodja, ki je bil leta 1909 rojen v Ilirski Bistrici, je velik del mladostniških let preživel na Štajerskem, saj se je šolal na učiteljišču v Mariboru. Kljub redni učiteljski službi je bil Gobec glasbeno zelo aktiven. Od leta 1953 naprej je vodil tudi Partizanski pevski zbor, s katerim je imel več kot tisoč nastopov doma in v tujini. Dolgoletno pedagoško delo je zaključil leta 1972 kot profesor in predstojnik glasbenega oddelka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer je vzgojil vrsto odličnih glasbenih učiteljev in zborovodij. Uredil in izdal je tudi vrsto učbenikov, priročni-
kov in notnih izdaj, organiziral in vodil je številne seminarje za zborovodje. V času svojega delovanja je prejel najvišja
jugoslovanska odlikovanja in priznanja za glasbo in delo na kulturnem področju. Za bogat prispevek k slo-
Mitja Gobec
venski glasbi se mu v tem letu poklanjajo po vsej državi. Izpeljanih je bilo že veliko koncertov, eden večjih bo 19. maja v Cankarjevem domu. Jeseni bo o njegovem življenju in delu potekal tudi simpozij v organizaciji Akademije za glasbo iz Ljubljane.
Jabolko ne pade daleč od drevesa
Zborovodsko glasbeno pot Radovana Gobca je uspešno nadaljeval tudi njegov sin Mitja. Po končani srednji elektrotehniški šoli je Mitja Gobec šolanje nadaljeval na Pedagoški akademiji v Ljubljani, kjer je diplomiral iz glasbene pedagogike z zborovodstvom. Leta 1957
se je začel aktivno ukvarjati z zborovodstvom in v 52 letih vodil kopico zborov. Bil je tudi mentor več zborovodjem in zborom po vsej Sloveniji, že trideset let pa ureja zborovske edicije. Uredil je več kot 100 notnih izdaj za pevske zbore, sodi pa med vidnejše poznavalce slovenske zborovske literature. V svoji bogati in obsežni zasebni notni knjižnici zborovskih revij in partitur hrani več kot 10.000 skladb.
Mitja Gobec je tudi strokovni spremljevalec območnih revij pevskih zborov, zaposlen pa je bil na Zvezi kulturnih društev Slovenije in Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti. Za svoje delo je prejel več priznanj, med drugim Gallusovo listino, oljenko in zlato medaljo ZKD
Slovenije s priznanjem.
Zadnja leta Gobec vodi Mešani pevski zbor DU Ivana Rudolfa Breg-Ptuj. Ravno koncert omenjenega zbora, ki bo v četrtek na ptujskem gradu, bo Gobčev poklon 100. obletnici očetovega rojstva. Največji del repertoarja bo obsegal skladbe Radovana Gobca, zapeli bodo tudi njegovo najbolj znano skladbo Zdaj zaori, pesem o svobodi.
Sicer pa se s koncertom na ptujskem gradu Mitja Gobec poslavlja od vodenja zborov. Po 52 letih izjemnega dela bo dirigentsko palico pospravil v predal. A skoraj ne verjamemo, da za vedno ...
Dženana Becirovic
Foto: DB
Ptuj • Tretja redna seja Dijaškega parlamenta
Dijaki se vračajo
Pred nekaj več kot letom dni je bil na Ptuju ustanovljen prvi Dijaški parlament. V tem času so izpeljali že kopico projektov, prednost pa so v prvem letu dali anketam, ki kažejo, kakšno je vzdušje dijakov v našem mestu. Ta teden so se ponovno sestali in med drugim spregovorili o tem, kakšen naj bo njihov prvi zbornik, v katerem bodo predstavili analizo dijaškega organiziranja na lokalni ravni.
Dijaški parlament sestavljajo predstavniki vseh dijaških skupnosti ptujskih srednjih šol, vodi pa jih predsednik Kristjan Pesek. Povezovanje in sodelovanje vseh dijaških skupnosti, ki je bilo osnovno vodilo delovanja parlamenta, je že v prvem letu delovanja obrodilo sadove. Dijaki so tako dobili možnost predstaviti težave, s katerimi se spopadajo v šoli, kot tudi svoj pogled nanje.
Predsednik parlamenta se z dvema predstavnikoma posamezne srednje šole ter zunanjimi sodelavci srečuje enkrat mesečno, pomembne teme pa obdela celoten dija-
ški parlament. Da ta dobro dela, dokazuje tudi dejstvo, da se srečanj udeležuje vedno več dijakov. Na tretji seji je tako prisostvovalo kar 70 srednješolcev, ki jim je Pesek predstavil zadnje aktivnosti parlamenta. »Opravljeno je bilo dobro delo pri ustvarjanju koncepta za Mladinsko hišo na Ptuju, kjer so dijaki aktivno sodelovali. Izdelana je bila tudi analiza dijaškega organiziranja na lokalni ravni, o tem naj bi v prihodnjih tednih izdali tudi zbornik, ki bo prvo takšno knjižno delo o dijaškem organiziranju nasploh. Prav tako se je razpravljajo o rezultatih, da dijaške skupnosti po mnenju dijakov ne delujejo dobro ter da so
Foto: DB
Kristjan Pesek, predsednik Dijaškega parlamenta Ptuj
o njihovem delovanju slabo informirani. To je lahko tudi ena izmed izhodiščnih tem za
prihodnje seje dijaških skupnosti,« je pojasnil Pesek, ki je dijake seznanil še s projektom Diajfest, ki se bo odvijal 27. junija in bo vseboval celodnevne aktivnosti dijakov. Zaključek šolskega leta bo tako postregel s kopico dogodkov, organizirane bodo športne igre, kulturni program s koncertom in drugimi zabavnimi nastopi ptujskih dijakov.
S pozitivnimi spremembami na nacionalni ravni pa je ptujski Dijaški parlament seznanil predsednik Dijaške organizacije Slovenije Andrej Čuš. Poudaril je, da se dijaki vračajo v svete srednjih šol in dijaških domov, kar je po njegovem mnenju pozitiven premik v participaciji mladih v družbi. DOS pa bo odslej imela predstavnika v Svetu Vlade RS za mladinska vprašanja, omenjeno funkcijo pa bo opravljal predsednik DOS, Ptujčan Andrej Čuš.
Zraven Čuša je na tokratni, tretji seji ptujskega Dijaškega parlamenta gostoval tudi Anže Logar, prvi Slovenec, ki se je s 26 leti zaposlil v Evropskem parlamentu. Skozi zanimivo predstavitev je dijakom približal delovanje Evropske unije in njeno zgodovino.
Dženana Bečirovič
Velika Nedelja • Koncert Porini pa počini
Večer vesele ljudske pesmi
Ljudski pevci in godci skupine Porini pa počini, ki delujejo v okviru Kulturnega društva Klopotec Kog, so minulo soboto pripravili koncert v dvorani Elizabetine hiše pri Veliki Nedelji. Ker je bil dan Evrope in ker je bilo med nastopajočimi in obiskovalci tudi precej tujcev, je vodenje programa potekalo dvojezično.
Ljudski pevci in godci skupine Porini pa počini so začeli skupaj nastopati pred sedmimi leti, ko je iz posrečene zabave po trgatvi, ki jo v naših krajih obvezno spremlja domača glasba, nastala skupina, ki nastopi kar 50-krat letno. Zaposleni so skoraj vsak konec tedna, saj nastopajo doma in tujini. Radi gredo tudi med zamejske Slovence in tako so jih obiskali že v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, letos pa načrtujejo obisk slovenskih izseljencev
na Švedskem. Skupino sestavljajo Ivan Kocjan (lončeni bas), Ana Habjanič (kazoo trobenta), Oto Habjanič (lesena harmonika) in Viki Kajzba (diatonična harmonika). Člani skrbijo za ohranjanje lepe in izvirne slovenske pesmi, pri čemer pa dajejo prednost bolj veselim in hudomušnim pesmim, saj so veseli ljudje. So pa tudi delovni, saj so doslej izdali že dve zgoščenki z naslovoma Porini pa počini in Narobe svet. Tretja zgoščenka pa je pravkar v
pripravi. Svoje nastope zelo vestno dokumentirajo, tako da Ana in Oto Habjanič vodita natančen almanah skupine. Skrbijo pa tudi za ohranjanje slovenske materialne dediščine. Ivan Kocjan tako izdeluje lončene base, za kar ima certifikat slovenske umetnostne obrti, Viki Kajzba pa izdeluje frajtonarice. S svojim igranjem in petjem pa so navdušili tudi mlade, saj je na OŠ Ormož nastala etno skupina Gudalo, potem ko so tam imeli delavnico izdelovanja
Porini pa počini so na svoj koncert povabili številne prijatelje, ki so si jih nabrali v preteklih sedmih letih nastopanja.
Cvetka Kocjan je zabavala z jezično Zofi, navdušen aplavz pa je publika namenila tudi mali Florjanci - Franki Škorjanec iz Središča ob Dravi.
ljudskih instrumentov, učence pa so naučili tudi igrati na različne ljudske instrumente. Že na predstavitvi delavnice so učenci nastopili in poželi velik uspeh. Njihova mentorica je Metka Lesničar.
Na sobotnem koncertu v Veliki Nedelji so sodelovali Ivo Mojzer, Tamburaška skupina KUD Ivan Lončarič -Trniče, Die Barnbacher 3/4 Musi, etno skupina Gudalo OŠ Ormož, Stari prijatelji -Kicar, pevke Urbančanke, ansambel Jeruzalem ter jezična Zofi - Cvetka Kocjan in pa mala Florjanca - Franka Škor-janec. Kot so povedali organizatorji, so v goste povabili skupine in prijatelje, ki so jih nabrali v letih delovanja, ter zasedbe, v katerih igrajo njihovi nekdanji člani.
Viki Klemenčič Ivanuša
Od tod in tam
Ptuj • Druženje treh generacij v Vrtcu
V okviru projekta Šport Špas so se tri generacije družile tudi v Vrtcu Ptuj. 9. maja so se zbrali pri novem vrtcu Zvonček, skupaj jih je bilo okrog 150, je povedala koordinatorica projekta Magda Jazbec, in izvedli enourni pohod v bližnjo okolico, kije posejana z več turistično zanimivi objekti in urejenimi zelenimi površinami, nagradno igro oziroma kviz, vezan na pohod, športne in družabne igre. Letošnji sponzor Šport Špasa je nagradil najmlajšega udeleženca srečanja treh generacij in najštevilnejšo družino. Bil je to dan, ko je širša družina lahko ponovno dihala kot eden, ko so dedki in babice lahko preživeli skupaj s svojimi otroci in vnuki. Medgeneracijsko druženje danes ponovno dobiva na pomenu, v tem smislu je zastavljen tudi projekt Šport Špas.
MG
Križevci • Nova komedija domačih gledališčnikov
Gledališka skupina kulturnega društva Križevci pri Ljutomeru se je predstavila s komedijo Madžara judovskega porekla Ephraima Kishona Poročni list. V njej je prikaz življenja dela vske družine, ki se pripra vlja na poroko hčerke edinke. »Komedijo sem skušal prestaviti v naše okolje, kajti tudi pri nas je veliko podobnih ljudi,« je povedal režiser Ljutomerčan Srečko Centrih, kije vloge namenil Petru Gunglu (Dragan Markovič), Manici Sušeč (njegova žena Zofka), Nini Meznarič (hči Urška), Kristjanu Klanečku (Ur-škin ženin Robert), Rajku Vršiču (Buki) in Veri Slavič (soseda Gretica).
NŠ
Slovenija • Nova poštna znamka
3
#
S
e-
vet Evrope
Slovenija 2009
Foto: M. Ozmec
V Pošti Slovenije so 8. maja izdali novo priložnostno poštno znamko, s katero so zaznamovali 60-letnico Sveta Evrope in predsedovanje Slovenije Odboru ministrov Sveta Evrope. Kot je znano, je Slovenija prevzela predsedovanje Svetu Evrope 12. maja in v šestih mesecih svojega predsedovanja naj bi nadaljevali predvsem aktivnosti, s katerimi si bo prizadevala za uveljavitev temeljnih vrednot in ciljev tega povezovalnega organa. Novo poštno znamko so natisnili na Češkem v nakladi 80.000 izvodov. Nazivna vrednost znamke je 0,45 evra, skupaj z njo pa so izdali tudi ovitek prvega dne z zaporedno številko 13/2009, na pošti Ljubljana pa bo v uporabi tudi priložnostni poštni žig.
-OM
Foto: MG
Foto: NS
Foto: vki
Foto: vki
Ormož • Očistili obrežje vodotokov
Vse več voda reguliranih
V aprilu je nekaj čez 50 udeležencev, članov različnih organizacij od ribičev, študentov, gimnazijcev do predstavnikov PP Ormož izvedlo čistilno akcijo ob vodotokih Ribiške družine Ormož. Akcija je lepo uspela, saj so ob vodi in v njej zbrali preko 50 vreč različnih vrst odpadkov. Predsednik RD Ormož Rado Antolič je prepričan, da se stanje, zlasti pri mladih, izboljšuje, še vedno pa je mogoče v naravi najti veliko smeti, ki bi jih lahko zastonj odložili na odlagališču odpadkov Dobrava.
Ob tej priložnosti smo poklepetali tudi o delovanju RD Ormož, v katere ribolovni revir spadata reki Drava od Za-vrča do Središča ob Dravi in Pesnica od Formina do izliva v Dravo, potoki Lešnica, Liba-nja, Sejanca, Trnava in Pušen-ski potok od izvira do izliva v reko Dravo ter ribniki ob žagi v Ormožu, v Savcih in Adolfovi ribniki v Obrežu.
V ormoškem delu reke Drave, ki ga upravljajo skupaj s hrvaško RD Varaždin, živi okrog 50 vrst rib. »V zadnjih desetletjih je reka doživela velike spremembe v številčni in vrstni strukturi ribjega življa. Največji udarec v avtohtono ihtiofavno so pomenila akumulacijska jezera, ki so bila zgrajena za potrebe hidroelektrarn. Zaradi zajezitev se je začela spreminjati temperatura vode, vsebnost kisika, količine in vrste mikroorganizmov ter vodnih žuželk, nihanja pretokov niso več odvisna od naravnih pojavov, ampak so umetno vodena, glede na potrebe po energiji, in tako sunkovita, da se jim ribe ne morejo prilagoditi. Zato imajo za ribji fond poznopomladanskih in poletnih drstnic katastrofalne posledice kljub preventivnim in takojšnjim akcijam ribičev. Jezovi so preprečili tudi redne migracije rib,« je povedal Rado Antolič. Anton Prosnik,
Predsednik Ribiške Rado Antolič
gospodar RD Ormož, pa dodaja, da sama kakovost vode še ne pomeni velikega števila rib, saj se je zaradi vodnih posegov v preteklosti kakovost življenjskih pogojev izničila: »Na račun melioracij, regulacij in zaradi pridobivanja energije se je degradiralo življenjsko okolje. Potoki so ob izlivu v Dravo regulirani, zgradili so kanale, ni meandrov, brzic, tolmunov, drevja ob potokih in takšen prostor je mrtev.«
Kormorani še vedno problem
Oba sogovornika sta si bila edina, da je bilo rib nekoč bistveno več. Po statistikah sodeč je glavni razlog za to kormoran, ki ga dobro desetletje nazaj pri nas še ni bilo, sedaj pa jih je tudi po 1000 primerkov letno. Kormoran poje 0,5-0,6 kilograma rib dnevno. V naših krajih se zadržujejo že okrog
Aprilska čistilna akcija
Med pospravljanjem odpadkov na obrežju Drave so mladeniči naleteli tudi na to ljubko stvarco.
100 dni na leto. Vse manj rib pa je tudi zaradi pomanjkanje ribjih stez, kar pomeni, da se ribe nimajo več kje drstiti. Anton Prosnik pravi, da se je nemogoče dogovoriti z elektrarnami, da bi v času drsti držali vodni režim, da bi se ribe v miru zdrstile. Ribe namreč rabijo določen vodostaj, ki pa ga pogosto ni. Do leta 2017 morajo biti po evropski direktivi vse ribje steze urejene.
Med lanskimi dosežki so v družini zelo zadovoljni s pridobitvijo koncesije za izvajanje ribiškega upravljanja za naslednjih 30 let, za kar so z ministrstvom sklenili pogodbo. Plačati so morali tudi skoraj 3500 evrov koncesnine, ki jo plačajo iz članarine in delno tudi iz dohodka od turizma. Predsedniku Antoliču se ne zdi prav, da morajo po novem plačevati še koncesnino, saj za državo opravljajo kup koristnih dejavnosti. Ribiči so tisti, ki opozarjajo, ozaveščajo javnost, posredujejo pri zastrupitvah, saj so prav ribiške družine tiste, ki prve reagirajo, obvestijo druge in pospravijo nastalo škodo. Vsak ribič ima licenco, za katero gre velik del vsakoletne članarine, ki znaša 100 evrov. Iz tega denarja se kupujejo tudi mladice, ki se vlagajo v vode. RD Ormož je bila ustanovljena 1954, v svojih vrstah pa ima tudi še enega ustanovnega člana, Konrada Žunca. Družina ima 232 članov
Spomladanske ugodnosti
Adriatica Slovenice na Ptuju in v Ormožu!
Za vas smo pripravili dva bona, ki ju lahko uveljavljate ob sklenitvi novega stanovanjskega in avtomobilskega zavarovanja.
Pričakujemo vas na predstavništvu AS-a na Ptuju in v Ormožu.
AS, Predstavništvo Ptuj
Trstenjakova ulica 1, Ptuj T: 02 780 6800
AS, Predstavništvo Ormož
Vrazova ulica 5, Ormož T: 02 740 0204
AdriaticSlovenica R
Zgorevalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group
- od tega 192 članov, 2 častna člana, 4 študente in 34 mladih ribičev. Če se želijo mladi ribiči, do 18 let, vključiti v društvo, se jim določi mentor. To je po navadi eden od 12 usposobljenih ribiških čuvajev, ki jih ima družina na voljo.
Evidentirajo onesnaževalce
Ribiči letos izvajajo tudi projekt Pesnica, ki poteka s podporo Ministrstva za okolje in prostor in Ribiške zveze Slovenije. V okviru tega ormoški ribiči popisujejo onesnaževalce, ki neposredno vplivajo na vodo. »Končna evidenca bo vsem, ki se ukvarjajo z vodo, služila kot podatkovna baza za ukrepanje. Začeli smo s Pesnico, radi pa bi popisali vse. Ni veliko onesnaževalcev, vsaj ne v taki obliki, kot smo jih bili navajeni nekoč, da nekje teče v vodo kanalizacija ali kaj podobnega. Za onesnaženje so bistvenega pomena vodnogospodarski posegi. Pesnica je popolnoma regulirana, zmanjšana je struga z zadrževalnikom in razbremenilnikom na kanal, ni več maksimalnega pretoka vode. Poplavlja sicer res ne več, ampak odlaga se prst in s tem se uničujejo drstišča. Kjer bi moral biti čisti prod, je sedaj zemlja. Z naravovarstvenega vidika manjkajo prav te velike vode, ki so nekoč s svojo silo očistile prod in omogočile drstišča. Težava je v tem, da deževje z zoranih njiv odnese v potok najbolj plodno zemljo, ki se tam nalaga, riba pa za drst rabi čisti prod. Razbremenilni-ki bi morali biti narejeni tako, da bi se dalo z njimi regulirati, takšni, kot so sedaj, niso primerni za življenje v vodi,« je povedal gospodar Prosnik.
Sicer pa se ormoški ribiči srečujejo tudi s turisti, ki so večinoma Slovenci, pa tudi Avstrijci in Italijani. V Savcih jim pripravljajo kamp, da bodo lahko urejeno počitnikovali. Uredili so priključke za elektriko in vodo ter uredili sanitarije. Ob ormoškem ribniku pa bi radi uredili vse potrebno za kampiranje z avtodomi. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Foto: vki
Od tod in tam
Križevci • Branko Belec novi župan?
Nenadna smrt župana občine Križevci pri Ljutomeru Ozvalda Tučiča je bila vzrok za nadomestne volitve, ki bodo v nedeljo, 7. junija. Prvi je uradno kandidaturo vložil Branko Belec, član občinskega sveta iz vrst SD, ki ga je Tučič na svoji zadnji seji, ki jo je vodil, imenoval za podžupana. Kot razlog, da se bo potegoval za funkcijo župana, je 42-letni magister veterine iz Lukavcev Branko Belec navedel popolno privrženost vodenja politike prejšnjega, žal preminulega Ozvalda Tučiča. Če bo izvoljen, bo funkcijo predvidoma vodil neprofesionalno, saj je zaposlen na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota. Belec se bo za župana Križevcev potegoval kot neodvisni kandidat.
Niko Šoštarič
Gornja Radgona • Skupni slovensko-
Župan občine Gornja Radgona Anton Kam-puš je z izvolitvijo v DZ RS nekoliko manj prisoten v dogajanjih na lokalni ravni, kljub temu pa, kot je povedal na nedavni tiskovni konferenci, aktivnosti potekajo v skladu z zastavljenimi načrti. Da bi bili še uspešnejši, je imenoval še tretjega podžupana. Z zadovoljstvom je ugotovil, da zelo dobro napreduje gradnja dveh blokov na Tratah - v enem bodo varovana, v drugem pa neprofitna stanovanja. Zelo veliko si radgonski župan obeta od projekta, ki ga bosta uresničevali obmejni mesti Gornja Radgona in Radkersburg. Ob uspehu na skupni slovensko-avstrijski prijavi bi se pridobljena sredstva namenila za ureditev starega mestnega jedra na obeh straneh Mure. »Finančna konstrukcija projekta je zastavljena tako, da bi naša občina prispevala vsega pet odstotkov celotnega zneska,« je povedal Anton Kampuš.
NŠ
Sv. Jurij • 15. občinski praznik
Foto: NS
Ob 15. prazniku občine Sveti Jurij ob Ščavnici se lahko pohvalijo z mnogimi dosežki, kar priča o zadovoljivem razvoju lokalne skupnosti v minulem obdobju. Opravljena so bila nadaljevalna dela pri obnovi osnovne šole, temeljito so prenovili številne lokalne ceste in javne poti ter odprli vodovodno pipo na sistemu, kar je največja občinska naložba. Tudi za prihodnji dve leti so si v tej majhni prleški občini zadali smele načrte. Po besedah župan Antona Slane bodo posebno pozornost namenjali obnovi lokalnih cest, javnih poti in javne oskrbe z vodo. V ospredju bo izgradnja prepotrebnega občinskega kulturnega središča, s parkom, ki bo obeleževal najzaslužnejše prednike. Prav v času praznovanja pa je župan Anton Slana podpisal pogodbo za izvedbo druge faze rekonstrukcije ceste na odseku Terbegovci-Brezje v dolžini dva kilometra.
Niko Šoštarič
avstrijski projekt
Foto: NS
Slovenija • Sprejet zakon o gojenju gensko spremenjenih rastlin
Zakon o GSR že, pridelava še dolgo ne?
Konec aprila je vlada sprejela zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin (GSR), ki natančneje določa, kako in pod katerimi pogoji kmetje v Sloveniji lahko gojijo določene gensko spremenjene rastline. Zakon nikakor ne pomeni uvedbe gojenja tovrstnih poljščin in vrtnin, saj je po dikciji evropske zakonodaje določene tovrstne rastline itak možno gojiti, pač pa le določa način, kako naj se to izvaja. Da bi se zaradi sprejetja tega zakona zgodil kakšen razcvet gojenja GSR v Sloveniji, pa po mnenjih kmetijskih strokovnjakov nikakor ni pričakovati; vsaj ne v bližnji prihodnosti in dokler je javno mnenje tako hudo naperjeno proti GSR.
»Z zakonom je med drugim določen tudi postopek prijave predelave, obveznosti pridelovalcev in način vzpostavitve območij pridelave z GSR in brez njih, strokovno usposabljanje, register pridelovalcev in predvsem tudi inšpekcijski nadzor in uveljavljanje odškodnin in sankcij. Slovenija kot članica EU na svojem ozemlju namreč ne more uvesti popolne prepovedi uporabe ali gojenja teh rastlin, prav tako pa ne more izključiti nobenega tipa kmetovanja ali pridelovanja GSR tistih sort, ki so vpisane v skupni katalog sort poljščin in katalog zelenjadnic. To bi bilo v nasprotju z zakonodajo EU,« je na kratko pojasnil vsebino zakona Jernej Kovač s službe za stike z javnostmi pri kmetijskem ministrstvu
Zakon se je sicer začel pripravljati že leta 2006, postopek pa je trajal precej dolgo predvsem zato, ker je Slovenija vztrajala pri tem, da se pridelovalec GSR pisno dogovori s lastniki sosednjih kmetij oz. zemljišč za izvajanje ustreznih ukrepov:
Največji obseg pridelave doslej edino dovoljene GSR v EU, koruze MON 810, se izvaja v Španiji, kjer imajo približno 79,2 tisoč hektarja, sledi Češka s približno 8,3 tisoč hektarja in Portugalska s približno 4,8 tisoč hektarja. Ta koruza se prideluje tudi v Nemčiji, na Poljskem in Slovaškem.
»Pridelovalci GSR bodo morali izvajati določene ukrepe za zagotavljanje soobstoja in za preprečevanje prisotnosti GSO v gensko nespremenjenih kmetijskih rastlinah oziroma pridelkih. Zagotavljati bo moral izvedbo vseh ukrepov za preprečevanje nenamerne prisotnosti GSO v drugih kmetijskih rastlinah in pridelkih v varovalnem, zadrževalnem in pribežališčnem pasu. Zato so v zakonu predvideni pisni dogovori pridelovalca GSR z nosilci sosednjih kmetijskih gospodarstev in drugimi lastniki zemljišč v določenem območju. Pridelovalec GSR bo moral biti seznanjen po eni strani z zakonodajo, ki ureja ravnanje z GSO in zagotavljanje sledljivosti GSO v kmetijskih rastlinah, pridelkih in predelanih proizvodih, in po drugi strani z
morebitnimi posledicami, ki bi jih lahko imela določena ravnanja z GSR in njihovim pridelkom za kmetijske rastline ali pridelke drugih pridelovalcev,« so še pojasnili pri kmetijskem ministrstvu.
Po domače povedano to pomeni, da se bo vsak kmetovalec ali podjetje, ki bi se odločilo za gojenje GSR, srečal s precejšnjimi omejitvami; za začetek bi okrog zemljišča, kjer bi gojil GSR, moral zagotoviti posebne varovalne pasove, da ne bi prišlo do mešanja z ostalimi rastlinami, pridobiti bi si moral posebno izobrazbo, vpisati se v register pridelovalcev v GSR, pred vsem tem pa bi moral imeti še podpisana soglasja vseh svojih »parcelnih sosedov« za določeno obdobje, pridobiti vsa potrebna dovoljenja, da GSR lahko goji in katera sploh lahko goji. In še kaj zraven, seveda tudi inšpektorski nadzor in precejšnje kazni, če bi bile ugotovljene kršitve zakona: te segajo od 1000 evrov do astronomskih višin: tja do 500.000 evrov za podjetja in do 250.000 evrov za posameznike.
GSR niso noben »bavbav«
Zakon, če ga človek prebere bolj podrobno, nikakor ne vzpodbuja gojenja GSR, ampak ga prej omejuje. V svetu, tudi v Evropi, pa vzgoja gensko spremenjenih rastlin iz leta v leto narašča. Tako se je v letu 2008 v svetovnem merilu povečala za dobrih 9 odstotkov; največ, za kar 12 % ,se je povečala vzgoje gensko spremenjene soje, koruze za 6 %, oljne ogrščice za dobrih 7 %, bombaža pa za dobre 3 %.
V Sloveniji se zaenkrat GSR še ne goji nikjer, prav tako vsaj (uradno) še ni bilo zabeleženega interesa podjetij ali posameznih kmetovalcev po tem. »Treba se je zavedati, da GSR niso noben bavbav, res pa je, da o pridelavi verjetno še nihče ne razmišlja zelo resno, ker na našem trgu tudi še ni na voljo teh gensko spremenjenih semen. Vendar se moramo zavedati, da Slovenija ne bo mogla ostati večno oaza, govorim pa o daljšem časovnem obdobju,« je na vprašanje, kako bo z gojenjem GSR v Sloveniji,
Slovenija ne more prepovedati pridelave (določenih) gensko spremenjenih rastlin, z novim zakonom pa je predpisala številne ukrepe in omejitve, ki bodo veljali pri vzgoji tovrstnih žitaric in zelenjadaric.
najprej povedal Ivan Bro-dnjak s ptujske svetovalne službe, ki je marca v Slovenski Bistrici pripravila tudi posebno okroglo mizo na to temo.
Brez GSR bodo kmetje težko konkurenčni
»Trenutno je pač tako, da so naši kmetje s svojo pridelavo še konkurenčni sosedom, na dolgi rok pa to, v primeru, da se bodo v evropskih državah GSR začeli množičneje gojiti, nikakor ne bodo več. Že z vidika uporabe tone fitofarmacevt-skih sredstev, ki jih po eni strani sicer množično omejujemo, vendar po drugi strani so nujna in jih seveda priporočamo, in ki stanejo kar nekaj denarja. Če bomo v prihodnje gojenje GSR pretirano omejevali, nam to ne bo prineslo nič pozitivnega; končni izid je lahko v popolni nekonkurenčnosti pridelkov naših kmetov. Scenarij zgodbe je lahko (tudi) takšen: mi bomo množično uvažali GSR, domačo proizvodnjo pa bomo s pretiranimi omejitvami zapirali. Itak ni nobena skrivnost, da je že danes preko 90 % soje, ki jo uvozimo, gensko spremenjenega porekla, uvažamo pa tudi druge pridelke iz te kategorije, zlasti iz ZDA in drugih države izven EU,« razmišlja Brodnjak in poudarja, da ekstremno omejevanje GSR na dolgi rok nikakor ne bo pametna poteza: »Zavedamo se, da je javno mnenje pri nas zelo naperjeno proti GSR, kar je gotovo že samo po sebi hudo velik omejevalni dejavnik za kmetijstvo. Menim, da v doglednem času kmetijske svetovalne službe ne bomo posebej priporočale gojenja GSR, tudi zaenkrat še ni posebnih potreb po tem, saj imamo na voljo še kar dobre hibride, ki so v donosu še konkurenčni. Dejstvo pa je, da bo treba dati na tehtnico; ali v prihodnosti upo-
rabljati v kmetijstvu še naprej drage pesticide ali uporabljati gensko spremenjeno seme, kjer večinoma ni potrebno uporabljati pesticidov, ob tem pa se z gensko spremenjenim semenom npr. koruze lahko odpadejo tudi marsikateri ukrepi, ki jih kmetje zdaj morajo izvajati zaradi koruznega hrošča, kot je obvezno kolobarjenje ipd. Gensko spremenjena koruza je namreč odporna proti hrošču in s tem vsi ti omejevalni ukrepi odpadejo; koruzo bi kmetje lahko sejali zaporedoma več let. Tudi problematika iztrebljanja čebel bi se lahko bistveno zmanjšala, saj bi bila sedaj potencialno nevarna škropiva oziroma nepravilno ravnanje z njimi praktično nepotrebna!« Brodnjak sicer še pravi, da se bo splošno prevladujoče negativno mnenje o gojenju GSR z leti vendarle spremenilo in bodo tovrstne poljščine in ze-lenjadarice sprejete: »Sicer pa je zanimivo, da pred leti ni bilo nobene panike okoli uvajanja hibridov, kjer gre prav tako za križanja in mutacije, do novih sort se pride tudi s sevanji, a ni bilo nobenega upiranja tem produktom.«
Perutnina (še) ne razmišlja o pridelavi GSR
Očitno veliko daje na javno mnenje tudi naše največje slovensko živilsko predelovalno podjetje, Perutnina Ptuj. Generalni direktor PP dr. Roman Glaser je namreč na naše vprašanje, ali razmišljajo o uvedbi
gojenja gensko spremenjenih žitaric na svojih poljih, odgovoril tako: »Strategija kmetijske pridelave v Perutnini Ptuj in Skupini Perutnina Ptuj je uokvirjena v odločitvi, da celotna Skupina Perutnine Ptuj posluje po načelih, ki veljajo za vse gensko nespremenjene (GMO free) surovine in sestavine. Te strategije se bomo držali, dokler bo to možno. Zaradi tega tudi ostajamo pri dosedanji praksi, da na poljih, ki jih obdelujemo, ne sejemo nobenih gensko spremenjenih žitaric, ker tudi s tem utrjujemo naš tržni položaj in odnos do potrošnikov. Prav tako pa od dobaviteljev pričakujemo in zahtevamo certificirano garancijo dobave surovin brez genskih sprememb.«
Torej, do nadaljnjega se bodo v Perutnini držali gojenja in uvoza čim bolj naravnih žitaric, vendar pa je iz odgovora tudi jasno razbrati, da to ni večna stalnica, ki se je bodo v PP držali kot »pijanec plota«; razumeti je, da bo tudi Perutnina ob dovolj »ugodni družbeni klimi« in predvsem tržnih zahtevah ohranjanja konkurenčnosti vpeljala pridelavo GSR za potrebe svoje proizvodnje.
Sicer pa, če se že vsi tako na veliko distancirajo od pridelave GSR na poljih, morda ne bi bilo tako narobe, če bi jo kot obvezno uvedli na naših vodo-varstvenih območjih, kjer ni dovoljeno uporabljati skorajda nič več; pri takih omejitvah pa bi edino GSR lahko kar lepo uspevale, ali ne?!
SM
Avstrija je že leta 2007 dokončno izgubila tožbo proti Evropski komisiji na Evropskem sodišču zaradi uvedbe prepovedi za vnos in gojenje dveh gensko spremenjenih koruz (MON 810 in T 25), čeprav je prepoved utemeljevala s številnimi študijami. Evropska komisija je takoj po izgubljeni tožbi zahtevala spremembo njihove zakonodaje. Sankcije v primeru neupoštevanja zakonodaje je napovedala tudi Svetovna trgovinska organizacija (WTO).
Foto: SM
Slovenija • Neprimerne višine obdavčitev
KGZS poziva kmete k pritožbam
O tem, da se v obdavčitev kmetov vključujejo tudi subvencije iz naslova območij z omejenimi dejavniki (OMD) in EKO 0 plačila in nasprotovanju kmetijske zbornice takšni odločitvi finančnega ministrstva smo pred časom že poročali. Po precej ostrem protestu Kmetijsko-goz-darske zbornice Slovenije (KGZS) je vodstvo zbornice le našlo skupen jezik s finančnim ministrstvom, da se subvencije iz naslova OMD izključijo iz obdavčitve, očitno pa to ni bilo upoštevano v odločbah, ki so jih kmetovalci začeli dobivati maja.
»Vključevanje OMD-plačil v pavšalni izračun pripisanih subvencij na površino najbolj prizadene prav kmetije teh območjih, kjer so površine najbolj podvržene zaraščanju in stanje v zemljiškem katastru najbolj odstopa od dejanskega stanja, obdavčijo pa se površine glede na stanje v katastru. Statistični urad RS je februarja letos objavil informacijo, da je bil faktorski dohodek v kmetijstvu v letu 2008 za 10 odstotkov nižji kot v letu 2007! Cene kmetijskih pridelkov so bile le malenkost višje kot v predhodnem letu, medtem ko so stroški pridelave v stalnem porastu, v lanskem letu za dobrih osem odstotkov,« so svoje stališče, zakaj se morajo določene subvencije izvzeti iz obdavčitve, že marca pojasnili v vodstvu KGZS in tudi javno pozvali pristojno finančno ministrstvo, da prav zaradi okoljske naravnanosti OMD plačil in deloma tudi zaradi slabega ekonomskega položaja v kmetijstvu zaustavi izdajanje odločb kmetom ter najprej zniža višino povprečnega zneska plačil za ukrepe kmetijske politike, hkrati pa iz obdavčitve v celoti izloči OMD-plači-la. Sicer je takrat predsednik KGZS Ciril Smrkolj pozval vla-
Predsednik KGZS Ciril Smrkolj se je ostro odzval na prvotno odločitev finančnega ministrstva, da se obdavčijo vsa plačila kmetom, in zahteval izločitev subvencij iz naslova OMD. Po več intervencijah mu je uspelo, vendar ...
Območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD) so v skladu z nacionalnimi in evropskimi predpisi opredeljena kot območja posebnega javnega pomena in so kot taka deležna izravnalnih plačil v okviru Programa razvoja podeželja v paketu ukrepov 2. osi, to je kot okoljska plačila. Dolgoročna temeljna cilja kmetijske in socialne politike do območij s težjimi razmerami za kmetijsko pridelavo sta ohranjanje poseljenosti in obdelanosti kmetijskih površin
Kljub dogovoru o izločitvi določenih izplačil iz obdavčitev (za leto 2008) v poslanih odločbah in informativnih izračunih kmetovalcem to (še) ni bilo upoštevano, zato zdaj KGZS poziva vse kmete, ki so tovrstne odločbe že prejeli, da se obvezno pritožijo, zoper (zgolj) informativne izračune pa naj obvezno podajo ugovor.
do tudi k celoviti spremembi zakona o dohodnini, ki naj bi v prihodnje v celoti izvzemala plačila za ukrepe kmetijske politike iz obdavčitve, kar pa je, glede na evropsko prakso ostalih držav, vseeno nekoliko nerealno pričakovati.
Pritožbe naj se vložijo čim prej, ugovori do 12. junija
Kot že povedano, je vodstvu KGZS po (sicer večkratnih posredovanjih) in protestih
le uspelo najti kompromis s finančnim ministrstvom; namreč, skupaj so ugotovili, da je bila povečana obdavčitev kmetov neupravičena in da se plačila OMD izključijo iz obdavčitev. Temu primerno bo izvedena sprememba že izdanega podzakonskega akta o povprečnih višinah pripisanih plačil za ukrepe kmetijske
politike. Ker pa so nekateri kmetje že prejeli odločbe o odmeri dohodnine za lansko leto in sicer z upoštevanimi in obdavčenimi izplačili tudi v OMD, zdaj KGZS javno poziva svoje člane, ki imajo svoja zemljišča v OMD, da se v predpisanem roku pritožijo na prejete odločbe o odmeri obveznosti za leto
2008, v katerih je pripisan povprečni znesek plačil OMD. »Vzorčni obrazci pritožb z dodatnimi pojasnili so od včeraj (ponedeljka, 11. maja) na voljo pri kmetijskih svetovalcih, v prostorih kme-tijsko-gozdarskih zavodov in na spletni strani KGZS. Prav tako pozivamo vse prejemnike informativnega izračuna dohodnine za leto 2008, v katerih je upoštevan povprečni znesek plačil OMD, da vložijo ugovor zoper informativni izračun. Obrazec za ugovor bo dosegljiv na spletni strani Davčne uprave Republike Slovenije in na spletni strani KGZS. Rok za ugovor za informativne izračune dohodnine, ki so bili izdani 8. maja letos, poteče 12. junija 2009,« svetujejo in opozarjajo v KGZS.
Pritožbo oz. ugovor je treba, kot še pojasnjujejo v zbornici, poslati priporočeno na izpostavo davčnega urada, ki je odločbo izdala. Kopijo pritožbe oziroma ugovora skupaj s potrdilom o poslani pošti naj kmetje, člani zbornice, hranijo do prejema odgovora s strani davčnega urada. Pritožba in ugovor sta tudi oproščena plačila upravne takse.
SM
Cirkulane • Novica s »propadlega« MP Meje
Ministrstvo prodaja vikend
Ni še preteklo veliko vode, pravzaprav le dobra tri leta, ko smo o mejnem prehodu Meje v današnji občini Cirkulane, takrat še Gorišnica, poročali o načrtovani izgradnji infrastrukture za bodoči mednarodni mejni prehod. Toda politika je načrte speljala po svoje.
Po prvotnih načrtih naj bi se na Mejah zgradil res velik, pravi mejni prehod z vsemi potrebnimi službami. Da je zadeva mišljena resno, je dokazoval celo izpeljan uradni javni razpis za izvajalca del (izbrano je bilo podjetje iz Rogaške Slatine), poleg samega mejnega prehoda pa naj bi bil krepke posodobitve deležen tudi del ceste pri vrha hriba. Nemajhna sredstva, za začetek je bilo predvidenih preko 250 milijonov takratnih tolarjev, so bila že rezervirana v državnem proračunu, toda začeli so se zapleti s sosednjo Hrvaško in gradnja mednarodnega mejnega prehoda se je vedno bolj odmikala v nedoločeno prihodnost. Dobro leto in pol nazaj pa je vodstvo občine Cirkulane vendarle dobilo dokaj konkreten odgovor s strani pristojnega ministrstva za notranje zadeve: mednarodnega mejnega prehoda zaradi kratkega stika s Hrvaško ne bo na Mejah, gradili pa ga
bodo v sosednji, videmski občini, v Leskovcu.
Na Mejah je po tej informaciji vse obmirovalo; lani so se iz kontejnerja, od koder so nadzirali prehode čez mejo, umaknili celo hrvaški policisti.
Precej dolgo pa se ni zganilo naše Ministrstvo za javno upravo (MJU), ki je sledeč takratnim načrtom o gradnji MMP na Mejah kupilo počitniško hišo. Zdaj jim je ta seveda odveč, kaj nameravajo s tem objektom, pa smo povprašali kar odgovorne. »Na parceli, kjer naj bi stal nov mejni prehod, je bila postavljena počitniška hiša (skoraj dograjena), ki jo je RS kupila in se jo je nameravalo porušiti. Ta lokaciji je bila takrat edina možna, kjer bi lahko bil slovenski mejni prehod, tako da bi bil v primeru realizacije te gradnje objekt (počitniška hiša) tudi porušen. Za MP Meje je bila izdelana projektna dokumentacija, pridobljeno enotno dovolje-
nje za gradnjo in na javnem razpisu izbran izvajalec del. Ker se z Republiko Hrvaško
ni bilo mogoče dogovoriti o navedenem mejnem prehodu, se je Republika Slovenija
odločila, da začasno odstopi od tega projekta. Od takrat je zadeva še vedno v mirova-
Počitniška hišica na Mejah ob predvidenem mejnem prehodu, ki ga ne bo, je last Ministrstva za javno upravo; kupilo jo je za namene izgradnje zdaj propadlega prehoda; po zadnjih informacijah pa jo bo prodajalo.
nju. Po dokončni odločitvi, da mejnega prehoda Meje ne bo, bo Ministrstvo za javno upravo v skladu s predpisi, ki veljajo za prodajo državnega premoženja, nepremičnino tudi prodalo,« je povedal vodja Službe za odnose z javnostmi pri MJU Miran Koren.
Ne ravno majhna počitniška hiša, ki je sicer potrebna novega ostrešja in morda še kakšnih manjših vzdrževalnih oz. obnovitvenih del, bo tako, upajmo, dobila novega lastnika. Morda bo to celo občina Cirkulane (čeprav bolj malo verjetno), kjer so svetniki že pred nekaj časa razmišljali, da bi jo morebiti lahko najeli za potrebe kakšnega društva, ali pa, če nič drugega, za občinski vikend; če bi jo dobili zastonj in bi jo na svoje stroške usposobili, ta ideja bi bila konec koncev čisto sprejemljiva, če MJU v kratkem ne namerava z objektom res nekaj narediti, saj je škoda, da propada.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Hajdina • O problematiki gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči na I. vodovarstvenem pasu
Tožba proti državi kot opomin, kako se ne dela
Hajdinski župan Radoslav Simonič je 7. maja za skupno mizo posedel bolj ali manj znane akterje, ki so se o problematiki gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči na prvem vodovarstvenem pasu na Dravskem polju v prostorih občine Hajdina pogovarjali že 6. aprila, ko se je konstituiral Odbor za rešitev problematike gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči na I. vodovarstvenem pasu. O tem pa so govorili tudi na okrogli mizi leta 2007.
Foto: Črtomir Goznik
Uroš Zgonec iz Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je prepričan, da so problemi, s kakršnimi se sedaj srečujejo kmetje, ki kmetujejo na I. vodovarstvenem območju, posledica sprejemanja zakonodaje brez pravega vrstnega reda.
Foto: Črtomir Goznik
Med prvimi se je odločil tožiti državo Milan Unuk: »Pa naj gre iz hleva še ena glava!«
Zadeva je urgentna, časa za odlašanje ni več, potrebno je zavzeti stališča in sprejeti ukrepe, da bo v najkrajšem času prišlo do rešitev, za katere se v bistvu zavzemajo že od leta 2004, ko so bile sprejete smernice za izdelavo uredbe o vodovarstvenih območjih in bi se odprta vprašanja morala že takrat reševati, vključno z nadomestili, ker se kmetje ne morejo prijaviti na zavod za zaposlovanje, kjer bi prejemali nadomestila. Za ponovni sestanek se je haj-dinski župan odločil, ker se v dobrem mesecu od konstitutivne seje odbora ni nič premaknilo. Takrat so sklenili, da naj se izvajanje tistega dela uredbe, ki govori o uporabi fitofarmacevtskih sredstev, ki jih je prepovedano uporabljati za kmetovanje na vo-dovarstvenem območju od 1. januarja letos, podaljša za eno leto oziroma do ureditve zahtev za menjavo, odškodnine ali spremembe režima. Vprašanje odškodnin se mora urediti za nazaj, za tekoče leto, v tem času pa se morajo pripraviti vsi potrebni podzakonski akti, vključno s predlogom spremembe Zakona o vodah.
Šestega aprila so na sestanku, ki je potekal v prostorih Občine Hajdina, tudi sklenili, da bi se morali v roku enega tedna sestati z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milanom Pogačnikom in ministrom za okolje in prostor Karlom Erjavcem, da bi se našla rešitev za podaljšanje prehodnega obdobja. Za urgentno rešitev tega problema se je marca na poslanskem večeru v Hajdošah zavzel tudi minister za kmetijstvo. Začuden je bil, da se na tem področju v preteklosti ni nič naredilo, zavzel se je za urgentno obravnavo. Ob tej priložnosti je tudi predlagal, da se mu dostavijo konkretne rešitve in predlogi, da bi se o teh zadevah lahko pogovoril z ministrom za okolje.
Po poslanskem večeru v Hajdošah so se zadeve sicer začele premikati, a pot do želenih rešitev bo še dolga. Ministrstvo za kmetijstvo je poslalo Ministrstvu za okolje pobudo, da se prehodno obdobje podaljša za šest mesecev po uveljavitvi uredbe, ki bo omogočila izplačilo nadomestila kmetom, ki imajo zemljo na I. vodovarstvenem pasu. V pripravi pa je tudi predlog spremembe Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki bi
olajšal možnost pridobitve nadomestnih kmetijskih zemljišč. Milan Unuk (KGZ Slovenija) je v imenu kmetov, ki kmetujejo na teh zemljiščih, povedal, kot že večkrat doslej, da če bi bil interes rešitve tega problema, bi se lahko že zdavnaj rešil, vendar brez zamenjave zemljišč, odškodnin ali rente v nobenem primeru ne bo šlo. Kmetom bi morali pustiti možnost, da se odločijo za eno od variant, če se bo vztrajalo na ekološkem kmetovanju, čeprav v uredbi sami nikjer ne piše, da gre za ekološko kmetovanje. Draga Za-dravec iz KGZ Maribor pa je povedala, da ne glede na to, da v uredbi ni govora o ekološkem kmetovanju, so zahteve te uredbe tako stroge, da v praksi sploh ni razlike. Do sestankov pa prihaja prepozno, ker kmetije že morajo se-
jati. Nadomestna zemljišča in prodaja zemljišč ni v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor, je povedala Helena Matoz iz Ministrstva za okolje in prostor. Postopek za spremembo uredbe glede fito-farmacevtskih sredstev pa je enak kot pri sprejemanju prvotne uredbe. Brez uporabe teh sredstev pa kmetovanja na prodnatih tleh ni, poudarja Ivan Brodnjak. Prizadeta je živinorejska proizvodnja, ki na Dravskem polju prevladuje, koruza je osnova za prehrano živali, te pa po sedanjem režimu ni mogoče pridelovati. Potrebno bo racionalno ravnanje, tudi vprašanje odškodnin ni tako enostavno, vsak posameznik bi se moral obravnavati drugače. Bolj ali manj so se razprave z aprilskega sestanka ponovile na majskem.
Bo država enkrat odgovarjala?
Uredba o nadomestilih je v pripravi, osnova je zakon o vodah, ne zajema pa zamenjave zemljišč. Kmetje ne vedo, kako ravnati, prav tako ima težave svetovalna služba, ki jim ne zna povedati, kaj naj delajo, čeprav uredba že velja, torej fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljeno uporabljati. Drugje na teh območjih kme-tujejo kot do sedaj, ker imajo pametne inšpektorje in ker zadeve gledajo življenjsko. Kmetje za nastalo problematiko niso krivi, pravočasno se je oglasila tudi stroka, ker
zadeva ni rešena celovito, kmete se je omejilo v njihovi dejavnosti, ne da bi jim bilo kaj ponujeno, prav tako niso sprejeli nobenih odločb o tem, da kmetujejo na območjih z omejenimi možnostmi kmetovanja, za kar bi moral nekdo odgovarjati. Kmetje bi morali tožiti državo, skrajni čas je, da nekdo odgovarja za to, ker se zadeve ne urejajo celovito. Milan Unuk se je že odločil, da bo tožil državo ne glede na to, da ga bo tožba veljala kakšno glavo živine. Uredba o vodovarstvenih območjih se je sprejela brez konkretnih rešitev. Uredba o nadomestilih bo sprejeta šele v letošnjem letu. Potrebna pa bi bila uredba, ki bo reševala problem celovito, se pravi tudi zamenjavo zemljišč in način rabe teh zemljišč. Zamenjava zemljišč naj bi bila urejena s spremembo Zakona o kmetijskih zemljiščih, v okviru 27. člena, ki določa prednostni red, ki pa pred pomladjo leta 2010 ne bo sprejet. Uroš Zgonec iz Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je poudaril, da bi se vsa zakonodaja morala sprejemati v nekem vrstnem redu. Če bomo šli v ekološko kmetovanje, se bo Slovenija samooskrbovala s hrano le še v 20 odstotkih, sedaj je samooskrba 50-odstotna. Ko bomo odvisni od drugih, pa se bomo začeli vsi pametno obnašati. Verjetno pa je vse navzoče na sestanku na Hajdini, 7. maja, še najbolj razburila izjava Helene Matoz, da če bi predlog za podaljšanje uredbe v delu, ki govori o uporabi
fitofarmacevtskih sredstev, prišel novembra lani, ne bi bilo nobenih težav, zadeva bi se lahko uredila in bi kmetje lahko letos še brez težav na vodovarstvenih območjih kmetovali kot doslej. Kmetje se torej morajo uredbe držati. V zdajšnjih razmerah, ko še tudi ni odškodnin, ker so bili na nek način razlaščeni, so kmetje prisiljeni tožiti državo. Kot je povedal Ivan Brodnjak, je eden od kmetov takšno tožbo že dobil na prvi stopnji. Ministrstvo za okolje in prostor naj bi po sklepu majskega sestanka čim prej sprejelo uredbo o odškodninah na I. vodovarstvenem pasu, pri čemer naj se ne bi upoštevala samo odškodnina, temveč tudi škoda, ki je bila povzročena kmetiji zaradi nezmožnosti kmetovanja oziroma izvajanja dejavnosti. V uredbi o odškodnini naj bi se upoštevala tudi možnost zamenjave in odkupa teh zemljišč. Preučili pa bodo tudi možnost pošiljanja odločb kmetom, iz katerih bo razvidno, da kmetujejo na območjih z omejenimi možnostmi kmetovanja, ker jih doslej niso dobili in ker jih nihče ni »poučil«, kaj naj delajo na teh zemljiščih. Ivan Brodnjak je prejšnji četrtek na Hajdini tudi povedal, da bo osebno tožil vsakega, ki bo kmetom naložil odgovornost za povečano vsebnost atrazina v vodi, povišane vrednosti so našli v kidričevskem vodnjaku, ki leži v gozdu, saj ga kmetje že desetletje ne uporabljajo. Kmetje se še kako zavedajo pomena zdrave pitne vode.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Helena Matoz, Ministrstvo za okolje in prostor: »Če bi predlog za spremembo uredbe poslali novembra lani, bi se še dalo kaj narediti, ker za nazaj teh vprašanj ni mogoče reševati!« Na fotografiji z Ivanom Dobnikom iz KP Ptuj in Petrom Nagodetom iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Leskovec • Predstavitev knjige Franca Kozelja
Pesem haloškega klopotca
Iz leskovške dvorane v gasilskem domu je v nedeljo pozno popoldne odmevalo petje Zreških kovačev; nepoučenemu in slučajnemu obiskovalcu bi se brez dvoma dozdevalo, da gre za koncert v Zrečah in okolici precej znanega violinskega ansambla, dejansko pa je bila prireditev namenjena predstavitvi knjige nekdanjega Haložana, pisatelja, pesnika in glasbenika Franca Koželja.
Franc Koželj se je leta 1919 rodil v Gradišču pri Leskovcu, a je že kot mlad fant moral po svetu; služba ga je vodila tudi v Zreče, kjer se je v ljudska srca zapisal predvsem zaradi ustanovitve in muziciranja v ansamblu Zreški kovači, ki, seveda z novimi in mlajšimi člani, veselo nastopa še danes. Zato ni čudno, da so bili glavni promotorji prireditve prav Zrečani, skupaj z leskovškim Kulturnim društvom, dogodek pa je še najbolj izzvenel kot promocija sicer odličnih izvedb Zreških kovačev, ki so odpeli lep del repertoarja Kozeljevih skladb; predvsem tistih, ki jih je posvetil svojim rodnim Halozam.
Med nastopi omenjenega ansambla je bila priljudno spletena nit pogovora o življenju in delu Franca Koze-lja, o katerem so spregovoril njegovi prijatelji, žena Vera, nekaj pa tudi urednik knjige z naslovom Pesem haloškega klopotca Anton Gričnik. Gre za debelo publikacijo, pravzaprav monografijo o glasbeniku, pesniku in pisatelju na kar 600 straneh, v
Daleč največ zaslug za ohranitev in promocijo haloškega literata in Kozelja ima zreški violinski ansambel Zreški kovači (na posnetku), Kozelj, sicer pa je zanj napisal in uglasbil tudi veliko skladb.
pesnika ter glasbenika Franca katerega član je bil nekoč tudi
kateri so zbrani in natisnjeni vsi trije Kozeljevi romani iz njegovega življenja; prvega je naslovil Škaf brez dna, v njem pa opisuje svojo mladost v Halozah; drugi roman nosi naslov Vojak štirih armad,
Anton Gričnik, urednik knjige Pesem haloškega klopotca, v kateri je zajeto celotno ustvarjanje Franca Kozelja, je odkrito priznal, da se s Kozeljem nikoli ni srečal, da pa si haloški literat in poet zasluži več pozornosti tudi v Halozah, ne le v Zrečah.
kjer se Kozelj osredotoča na življenje med vojno, tretji roman pa nosi naslov Življenje ob progi, v katerem je opisano življenje Kozelja po tem, ko je dobil zaposlitev na železnici, ki ga je vodila po različnih koncih Slovenije, tudi v Zrečah, kjer je njegov lik še danes zelo popularen. Franc Kozelj namreč ni bil le pisatelj, ampak tudi pesnik in glasbenik; že v mladosti se je naučil igranja na violino, ob prihodu na službeno mesto v Zreče pa je kmalu ustanovil takrat prvi violinski ansambel (že leta 1959) Zreški kovači in zanj spesnil in uglasbil, ob veliki pomoči svoje žene Vere, precej skladb. Besedila njegovih pesmi so prav tako natisnjena v omenjeni knjigi Pesem Haloškega klopotca, sicer pa je za celovito podobo Kozeljevega literarnega opusa dodanih še okoli 30 njegovih krajših literarnih
Izid knjige Pesem haloškega klopotca so z večjim odkupom izvodov omogočile skoraj vse haloške in pohorske občine, sicer pa jo je bilo možno ob številnih zgoščenkah Zreških kovačev kupiti tudi na prireditvi v Leskovcu.
del, črtic in novel, vse skupaj pa je opremljeno še s preko 200 originalnimi črno-belimi fotografijami iz njegovega življenja.
Knjigo je uredil Anton Gričnik, ki je na sami predstavitvi v Leskovcu priznal, da se s Kozeljem osebno nikoli ni srečal, da pa je bila ena večjih spodbud za ureditev in izdajo tako obsežne publikacije, v kateri so zajeta vsa dela Franca Kozelja, njegova žena, prav tako po rodu iz Haloz in verjetno celo v sorodu s pokojnim Kozeljem.
Gričnik, ki je svoj nastop na odru prav tako precej promocijsko obarval s pobudami za nakup knjige in z željo, da bi se Haloze in Zreče lahko povezale na skupni poti hitrejšega napredka, morda tudi tako, da bi se samska ha-loška dekleta poročila s samskimi pohorskimi fanti ... Sicer pa je Gričnik tudi priznal, da tisk obsežne knjige, ki se zaključuje z izjavami posameznikov o osebnosti Franca Kozelja, ni majhen finančni zalogaj in da so ga pravzaprav omogočile številne občine, podjetja in zavodi z večjim odkupom; med njimi so prav vse haloške občine razen Majšperka, pa seveda številne »pohorske« občine.
Za precej smeha v dvorani pa so z življenjskimi anekdotami, predvsem izza odrskih nastopov takratnih Zreških kovačev pred petimi desetletji, katerih člana sta bila seveda tudi Franc in soproga Vera Kozelj, poskrbeli prijatelji, znanci in žena Vera.
Dobri dve uri trajajoča prireditev tako ni izzvenela dolgočasno; neodgovorjeno pa je ostalo vprašanje, ali bi bil lik haloškega pisatelja in pesnika dandanes sploh znan, če ne bi bilo popularnih Zreških kovačev. V Leskovcu namreč ni bilo o njihovem rojaku doslej nikoli slišati nič.
SM
Tednikova knjigarnica
Danes je svetovni dan družine
Slovar slovenskega knjižnega jezika (1994) razlaga, da je družina zakonski par z otroki ali brez njih. In navaja naslednje primere: ta družina stanuje v našem bloku; vsa družina je bila zbrana okrog mize; kmečka družina; biti iz dobre, poštene, premožne družine; šestčlanska družina; člani družine. S publicistično sta v slovarju označena primera: rojstni dan je praznoval v krogu družine; sosedje so si bili kakor ena družina ... Družina je skupina ljudi, ki jo vežejo sorodstvene vezi; rodbina: jetika je v družini; glasbena nadarjenost je v njihovi družini že tradicionalna; imena starih družin; zadnji potomec nekdaj znane družine. Besedica družina, navadno s prilastkom, je skupina ljudi, ki jih druži organizirano skupno delo: igralska, lovska, ribiška, strelska. Raba besede družina za služabnike, služinčad upada, pravi slovar in navaja primer: gospodar je nadzoroval družino na polju. Zastarelo lahko pomeni družina družbo, druščino: človeka slaba družina popači. V biologiji pomeni družina sistematsko kategorijo rastlinstva in živalstva, družina je nižja od reda: družina psov, rastlina iz družine zlatičnic. V čebelarstvu pa pomeni čebelja družina biološko celoto, ki sestoji iz delavk, matice in trotov. V lingvistiki tvori družino jezikov več po izvoru sorodnih jezikov ...
Nič radobesednega (po Pavčku) ni najti v slovarju na temo družina. V katalogu slovenskih knjižnic (sistem CO-BISS) je na ključno besedo družina najti kar 4522 zadetkov, torej knjig in člankov itn. Če vpišemo v istem sistemu besedo družina v polje naslova, pa se izpiše 943 zadetkov. Veliko! Od Družina v ledeni dobi (Haggard, 1942), Žena je odjezdila (Lawrence, 1937) do Počitniška družina (Fri-chmetl, 1991) ... Če iskalni pojem iz naslova omejimo še z letnico 2008, dobimo še vedno veliko zadetkov: 192, z letnico 2009 pa 59. Seveda, računalnik izvrže tudi izdaje založništva Družina.
A praviloma so pesniki tisti, ki so radobesedni za vsako priložnost in bralno pobožnost. Ob svetovnem dnevu družine sem izbrala pesem Toneta Pavčka iz Radobesednice (Ilustrirala Ančka Gošnik Godec. Ljubljana: Prešernova družba, 2004. Zbirka Sedmerica velikih).
VSI NAŠI OTROCI
VSI SO NAŠI OTROCI,
JE REKEL PRIJAZNI GLAS,
VSE FRKLJE IN SMRKLJE IN FROCI,
VSI SVETLIH IN TEMNIH IN KODRASTIH LAS,
VSI NAŠI! TUDI TISTI DRUGAČNI, DRUGAČNE USODE IN VERE IN RAS, VSI BELI IN ČRNI. VSI BOLNI IN LAČNI, SAJ VSAK JE KOT KDO IZMED NAS.
VSI NA SVETU ŽIVIMO, SVET NAM JE SKUPNA VELIKA VAS, KJER NA SREČO IŠČEMO RIMO IN POSLUŠAMO BOŽJI GLAS,
KI ŽIVETI IN RASTI VELEVA IN BITI ODPRTIH ROK ZA HUDO, KI PRIZADEVA VSAK ČAS NA MILIJONE OTROK.
VSI OTROCI SVETA SO Z NAMI KOT NAŠA USODA IN NAŠA VEST ...
Pripravila Liljana Klemenčič
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Kaj se dogaja z mladinsko hišo
V ospredju osebni konflikti
Natančno do 5. marca bi moral Mladinski svet MO Ptuj pripraviti predloge o delovanju Mladinske hiše, ki so osnova za obnovo in prijave na razpise, s tem pa tudi zagotovitev pomembnega dela sredstev. To naj bi sicer tudi storili, a kljub dogovoru pripravljenega programa niso poslali upravljavcu objekta, Centru interesnih dejavnosti Ptuj, temveč le na Mestno občino Ptuj. Osebne zamere med določenimi akterji so zato stvari nekoliko upočasnile.
Javna tribuna o Mladinski hiši, ki je februarja potekala na Ptuju, je odprla kopico vprašanj. Med drugim je bil takrat sklenjen tudi pomemben dogovor, da Mladinski svet oziroma vodja programskega sveta Mladinske hiše Robert Križanič do začetka marca pripravi vsebinski program, kakšna bo vizija delovanja in katerim dejavnostim je treba dati prednost. Kakšne vsebine bodo v Mladinski hiši dejansko zaživele, naj bi bilo v prvi vrsti odvisno od pobud in želja mladih. Čeprav se je takrat določil enomesečni rok za pripravo osnutka, ki naj bi ga Križanič oddal Centru interesnih dejavnosti kot upravljavcu objekta, so se stvari odvijale drugače.
»Kljub večkratnim opozorilom, da nam mora predloge
Aleksander Kraner, direktor CID Ptuj
o delovanju Mladinske hiše poslati, se Križanič ni odzval in še do danes nismo prejeli nobenih konkretnih predlogov,« je pojasnil Aleksander Kraner, direktor Centra interesnih dejavnosti Ptuj. Kot je dejal, je program osnova za obnovo in prijavo na razpise, zato je pomembno, da stvari tečejo skladno z zastavljeni-
mi roki. »Ker smo videli, da zadeva stoji, smo stvari prevzeli v svoje roke,« je pojasnil Kraner. Ravno v teh dneh so na CID imenovali petčlanski programski svet Mestnega kina Ptuj. »Izoblikovali smo vizijo, s katero smo se že prijavili na razpis, tako da se lahko začnemo prijavljati na razpise. Kino dejavnost bo
Mladi si od Mladinske hiše obetajo veliko.
Ormož • Odlični rezultati na gimnaziji
m
zaenkrat osnova, ki jo bomo sčasoma širili in nadgrajevali s filmsko vzgojo otrok in mladostnikov, poudarek pa bo na izobraževalnih programih in lastni produkciji,« je še pojasnil direktor CID Ptuj, ki je prepričan, da bo na ta način prostor lahko najprej zaživel kot multimedijski center za mlade. »Na to dejavnost pa se potem lepijo različne ustvarjalne skupine,« je še pojasnil Kraner, ki je prepričan, da je prava pot za obnovo in ureditev centra za mlade, da se prostori postopno prilagajajo dejanskim potrebam uporabnikov. »Ni mogoče objekta v celoti obnoviti, ne vedoč, kaj bomo tam počeli,« je še pojasnil Kraner. Kot je dejal, je interesnih skupin, ki bi si želele svoj kotiček v Mladinski hiši, veliko. Predloge naj bi CID dobival tako od posameznikov kot od skupin mladih ustvarjalcev. »A od Mladinskega sveta, ki je bil zadolžen za pripravo predloga, nismo dobili niti enega samega osnutka,« je dejal Kraner. Kot je dejal, je MO Ptuj Mladinski svet, na čelu s Križaničem, zadolžila za pripravo vsebinskega programa. »Za to so bili zadolženi oni,« še pojasnjuje Kraner. Po drugi strani pa naj bi bilo ravno to tisto, kar je Križaniča zmotilo. »CID ni naredil popolnoma nič,« je prepričan Križanič, ki zatrjuje, da se je nanje obrnil že večkrat in jih prosil za predloge in pomoč, a da odziva ni bilo. »Vsekakor pa je predlog bil izdelan in poslan na Mestno občino Ptuj pravočasno,« je zatrdil Križanič, ki se je ta teden z Mladinskim svetom ponovno lotil razprave o Mladinski hiši.
Dženana Bečirovič
Tekmovanja v znanju nemščine
Pomlad je vsako leto čas številnih tekmovanj na šolah in tudi na področju nemščine se je v zadnjem času veliko dogajalo.
Najprej je bilo 13. marca tekmovanje Pfiffikus 2009, ki poteka na dveh nivojih: bralno tekmovanje, kjer so morali tekmovalci prebrati tri knjige in potem individualno reševati naloge - izkazati poznavanje vsebine zgodb; bralni maraton, ki poteka na internetu, sodelujejo pa skupine, sestavljene iz 3 učencev (lahko iz različnih letnikov). Za to tekmovanje so morali tekmovalci prebrati knjigo, ki jo lahko imajo na tekmovanju tudi pri sebi, morajo pa poleg poznavanja vsebine biti še dovolj hitri pri vnosu odgovorov na internetni strani.
Pri obeh variantah tekmovanj lahko sodelujejo dijaki vseh letnikov, ne glede na to, koliko časa se učijo nemščino, namen teh tekmovanj pa je zlasti spodbuditi pri dijakih branje knjig v nemškem jeziku.
Rezultati individualnega tekmovanja še niso znani, odlično pa so se odrezali dijaki na maratonu - med 158 prijavljenimi skupinami je skupina v sestavi Polona Filipič, Jasna Orešnik in Jaka Kolarič dosegla 10. mesto. Pri tem velja posebej omeniti, da gre za dijake prvih letnikov, kar daje upanje,
da bodo svoje znanje in rezultate še izboljšali.
Tudi ekipa 2. letnika v sestavi David Voršič, Vita Šte-fančič in Katja Munda se je odlično odrezala, dosegli so 14. mesto in tako kot prej omenjena skupina prejmejo priznanja in nagrade.
Priznanje za udeležbo na bralnem maratonu prejme nadaljnjih 31 skupin, ki so bili sicer nekoliko počasnejši ali manj natančni pri odgovorih, vendar še vedno zelo dobri. Tudi med temi skupinami najdemo ekipo dijakov 1. letnika Gimnazije Ormož - Nina Blagovič, Tomi Jevšovar
in Tilen Vnučec. Mentorica Renata Bezjak je na uspehe svojih dijakov zelo ponosna in jih želi še naprej spodbujati pri nabiranju znanja.
Rezultati bralnega tekmovanja bodo znani v začetku maja, ko bomo vedeli tudi že za uradne rezultate državnega tekmovanja v znanju nemščine. Vemo, da se je na tem tekmovanju odlično izkazala dijakinja Simona Hanželič iz 3. letnika, vendar pa rezultati še niso uradni, saj še ni potekel rok za morebitne pritožbe, tako da bomo več o tem poročali kasneje.
Renata Bezjak
Svet je majhen
Parag Khana
Mlajši ameriško-indijski raziskovalec mednarodnih odnosov Parag Khana se je pred tremi leti podal na potovanje po svetu, da bi osebno videl in doživel težave, prednosti in življenje pomembnejših držav. Obiskal je vse celine in na koncu prišel do prepričanja, da bo v prihodnost svet razdeljen na tri imperije. Današnjo ameriško cesarstvo bo pustilo prostor tudi evropskemu in kitajskem z njunimi posebnostmi. Vsi trije modeli so za Khana unikatni in primerni za vladanje na določenem delu našega planeta.
Jeseni bo s podpisom avtorja tega članka izšla v Sloveniji knjiga Geopolitika XXI. stoletja, ki bo skušal strokovni publiki in vsakdanjemu radovednemu bralcu pojasniti, zakaj je takšen scenarij v resnici skoraj nemogoč.
Današnja mednarodna slika je precej bolj kompleksna za svetovne voditelje, kot je bila v »zamrznjenih časih« hladne vojne. V naslednjih letih si ne smemo privoščiti napak pri vodenju sveta. Državniki, katerih večina vedno bolj izvira iz generaciji, ki niso spoznale svetovnih konfliktov, bodo morali uporabljati malo manj patosa in precej več logosa in ethosa, če želijo zagotoviti še nadaljnji mir in obvladati obdobje večjih geostrateških premikov. Vendar sta v naslednjih letih možna le dva velika soigralca: ZDA in Kitajska. Evropa ne more predstavljati tretjega globalnega izzivalca z izvirno kulturo in vizijo, ker v resnici obstaja še samo kot del washingtonskega imperija. Bruselj ni enoten, nima vojske, nima zunanje politike, je razdeljen in počasi bo zaključil svojo širitev, kar pomeni, da bo prišlo do trenutka krize. Evropski projekt živi, dokler ga žene naprej širitvena filozofija. Ko in če bo en dan celotni zahodni Balkan del Unije, se bo Bruselj začel resno spraševati o smislu oziroma nujnosti svojega obstoja. Šele takrat bomo mogoče našli smisel za dejansko enotnost.
Če se svet resnično preoblikuje v nekaj, kar nas bo spominjalo na Staro celino po Dunajskem kongresu z različnimi centri moči, moramo upati, da bomo znotraj Unije prišli do točke, ko bodo posamezna zunanja ministrstva razumela, da politika, ki upošteva samo racionalnost nacionalnega interesa brez upoštevanja enakih interesov drugih pripelje v mednarodnih odnosih do negacije racionalnosti in s tem do katastrof, ki z današnjimi tehnologijami lahko ogrozijo sam obstoj človeštva. Vsaj znotraj naše skupnosti bo potrebno poiskati neko novo paradigma sodelovanja v strateškem, internem interesu celotne skupnosti.
Takšen novi evropski »equilibrium« bi nam omogočil resnejši pristop v zunanji sferi in večjo upoštevanje naše moči v svetovnem prostoru, kjer bodo koncepti moči, državnih interesov, ravnovesja moči in anarhije za vedno ostali temelji mednarodnih odnosov.
Svet drvi proti novemu »kaosu«. Geopolitični kaos je naša prihodnost. Medtem ko danes vse države definirajo svojo politiko in globalne interese na podlagi interesov Združenih držav, bo v naslednjih letih takšnih držav vedno manj. Države, ustanovljene kot »vojna orodja« za to, da bi uspešno garantirale varnost svojim prebivalcem, so kasneje postale tudi regulatorji in podpora gospodarstev z nalogo redistribucije blaginje.
Zaradi hitrosti, s katero se bo svet spreminjal, bodo države - v svojem institucionalnem, notranjepolitičnem smislu - ponovno pridobile na pomembnosti, ker bodo državljani sveta potrebovali psihološke in institucionalne oporne točke, na katere je potrebno računati v postmoder-ni fazi zgodovinske evolucije. Z vrnitvijo vojn in spopadov je izginila optimistična vizija geopolitike, vezana na ekonomsko globalizacijo in rušenje mej. Svet se vrača v staro zgodovino različnih, antagonističnih centrov moči. Združene države Amerike se bodo v trenutku, ko se bodo definitivno pobrale iz gospodarskih težav, ki so jih delno same povzročile s tiho podporo celotnega sveta, vrnile še za nekaj let v svojo vlogo daleč najpomembnejše velesile. Ameriška gonilna sila bo spet omogočila rast in ekspanzijo globalizacije. Neoliberalizem, čeprav precej bolj blag in delno prilagojen, bo še naprej referenčni gospodarski sistem, medtem ko bodo Rusija, Kitajska in ostale regionalne sile poskušale počasi, dan za dnem, ukrasti malo moči Washingtonu, mu nastaviti kakšno past in širiti območje svojega vpliva. Zakaj verjamemo, da se svet ne bo kratkoročno dejansko spremenil?Ker drugega modela od aktualnega, ameriškega, ni na obzorju. Znamka »Made in USA« še vedno pritegne celoten svet. Razvit in nerazvit. Znamka »Made in China« pa nima in verjetno nikoli ne bo imela enakega uspeha in privlačnosti. Ker naokrog ne obstaja noben drugi model svetovne ureditve od današnjega, ni pričakovati velikih preobratov v kratkoročnem obdobju, temveč le lokalne napetosti oziroma preverjanje
moči na lokalni ravni.
Laris Gaiser
Foto: DB
Foto: DB
Videm • Osvojeno tretje mesto na državnem festivalu
Trikrat hura za mlade gledališčnike
Gledališki krožek v videmski osnovni šoli ima že večletno tradicijo; zadnjih pet let ga vodi Biserka Selak, tudi sama aktivna igralka v gledališki sekciji videmskega kulturnega društva. Letos prvič pa so se videmski petošolci v okviru gledališkega krožka, kjer so naštudirali igrico Krtačka Zobačka, udeležili državnega festivala otroških gledaliških skupin in osvojili srca občinstva in žirije, ki jim je za odlično izvedbo prisodila tretje mesto, mlademu igralskemu upu Roku Forstneriču v vlogi gusarja Gnilčka pa še poseben naziv za najobetavnejšega igralca med kar 600 igralci!
Igrica, s katero so videmski petošolci zablesteli na državnem festivalu, je izredno dinamična, in kot pravi Biserka Selak, kar »pisana na kožo« nagajivim in energičnim fantom na pragu pubertete: »Najprej moram povedati, da je bilo prvo presenečenje zame, potem ko že pet let vodim šolski gledališki krožek, da se je v letošnjem šolskem letu vpisalo šest fantov, kar je skoraj neverjetno. Seveda je bilo potem treba izbrati primerno igro zanje, tako glede vlog kot glede vsebine in zanimivosti. Očitno smo imeli pri izbiri res srečno roko, saj so bili fantje navdušeni nad besedilom in izjemno dinamičnostjo igre, ki se zahteva. Menim, da je prav to živahno dogajanje, ki se plete skozi zgodbo, tisti temelj izjemne uspešnosti, saj so fantje prav uživali v igri in se je ta njihova sproščenost in neposrednost takoj opazila.«
Šest fantov je začelo z vajami lani oktobra, zbirali so se dvakrat na teden in delo na vajah, vsaj za mentorico Biserko, nikakor ni bilo lahko: »Fantje so bili zelo, zelo
Foto: SM
Mentorica Biserka Selak: »Fantje so res uživali v predstavi, odlično so jo odigrali, da bi na državnem festivalu otroških gledaliških skupin dosegli tako izjemen uspeh, pa niti v sanjah nismo pričakovali!«
Rok Forstnerič
živahni, kar je za predstavo sicer odlično, za vaje pa malo manj ... včasih smo imeli več težav z disciplino kot z besedilom, ampak na koncu nam je vedno uspelo. Z igrico smo se tako prvič predstavili v Vidmu, v znani Cukerjami že ob novem letu, potem smo nastopili v domači šoli, pa tudi na srečanju otroških gledaliških skupin v Cirkula-nah. Za Festival pa smo izvedeli bolj kot ne naključno in
V igrici Krtačka Zobačka so glavne vloge odigrali: Miha Habja-nič (Kvarizob), Rok Forstnerič (Gnilček), Jan Bračič (Črviček), Žan Hliš (Jakec), Anej Gabrovec Herega (Džimi), Uroš Krušič (Čumpa-pumpa). Šepetalki sta bili učenki Nina Topolovec in Nina Vaupo-tič, za režijo je poskrbela Biserka Selak, za gledališki list Anej Grabrovec - Herega, sceno in kostumi pa so skupinsko delo celotne skupine.
Leskovec • Šport in veselje
Več kot dvesto otrok, staršev, starih staršev se je ob 9. uri zbralo na leskovškem igrišču. Prireditev se je pričela s kratkim kulturnim programom, v katerem so pevke ženskega pevskega zbora KD Leskovec in učenci šole zapeli evropsko himno Oda radosti. Po nagovoru vodje šole Marjane Srdinšek sta vse navzoče v dobro voljo spravili Mateja in
Natalija, ki sta kar po domače napovedali in obdelali veselo sobotno dogajanje. Da so po-hodnike še bolj zasrbele pete, so poskrbeli harmonikarji šole Leskovec. V imenu Občine Videm je zbrane pozdravil svetnik Branimir Orlač. Sledilo je še nekaj napotkov o samem poteku športnega druženja in demonstracija nordijske hoje.
Pohod je potekal skozi Be-
i If
smo se nanj prijavili praktično brez vsakih pričakovanj, sploh pa brez najmanjše ideje o tem, da bi se lahko uvrstili med najboljše,« pravi Biserka Selak.
Igrica ni zahtevala niti centa stroškov!
Na državnem festivalu se je v kategoriji prve in druge triade, kjer je tekmovala tudi nadobudna videmska ekipa, pomerilo preko 20 otroških gledaliških skupin; prvo mesto si je priigrala skupina iz OŠ Martina Krpana iz Ljubljane, drugo mesto skupina iz OŠ Trebnje, tretje pa je pripadlo OŠ Videm. »Takega uspeha, res iskreno povedano, niti v sanjah nismo priča-
Druženje treh generacij
Na sončen 9. maj, dan Evrope, je kot na mnogih šolah po Sloveniji tudi na leskov-ški osnovni šoli potekal veseli Dan druženja treh generacij, ki sta ga za ekošole organizirala Šport Špas in Slovenska ekošola. Šoli Leskovec so na pomoč pri organizaciji priskočila mnoga krajevna društva.
Najobetavnejši mladi igralec: Rok Forstnerič - gusar Gnilček
Petošolec Rok Forstnerič je za odlično odigrano vlogo gusarja Gnilčka prejel naziv najbolj obetavnega mladega igralca, in čeprav je na prvi pogled takšen kot večina njegovih sovrstnikov, je vsakemu sogovorniku, ki ga sreča, kaj kmalu jasno, zakaj si je fant prislužil tako izjemno pohvalo; besedice trema ni v njegovem besednjaku in za živahen pogovor, pospremljen z veliko smeha, energičnimi gibi rok ter iskrivimi očmi, ni bilo potrebnih veliko vprašanj: »Ja, moja vloga je bila zahtevna, (smeh), ampak sem jo dobro zaigral, mi je bila všeč, zelo. Saj ni bila preveč težka. Jaz sem v igri tisti gusar, ki ukrade krtačko Jakcu, da si ne bi več umival zob in bi v njegovih ustih lahko lepo živeli gusarji. Mi, gusarji, si tudi ne umivamo zob in imamo zelo piškave in umazane zobe. Smo pa že nastopali pred festivalom, zmotil pa se nisem čisto nič! Na začetku, ko pridem na oder, me je malo strah, malo imam treme, potem pa, ko se igra začne, pa čisto nič več. Najbolj všeč od vsega mi je bilo, ko so nas na koncu tako dobro pošpricali z zobno pasto!«
Rok je svoj ognjeni krst kot igralec že preživel, ko je nastopal v nekaterih drugih igricah, prav tako pa občasno že sodeluje tudi pri »velikih igralcih«, v domači gledališki sekciji kulturnega društva. Za učenje vlog žrtvuje nekaj svojega prostega časa, vendar sam pravi, da mu ga še vedno ostaja dovolj za vse ostale hobije in učenje: »V šoli imam najraje športno vzgojo, ker tam večkrat igramo nogomet, pa vedno dobivam petke. Bom pa še igral, to mi je zelo všeč, in ko bom končal osnovno šolo, se bom vpisal verjetno v igralsko in bom igralec.«
Nagrada Roku za priznanje najbolj obetavnega igralca je 20-urni tečaj igre v Ljubljani, ki ga bo lahko izkoristil med letošnjimi šolskimi počitnicami.
lavšek. Po uri hoje je sledilo okrepčilo, merjenje krvnega tlaka in reševanje eko kviza, nato pa vesele športne igre. V igrah so se pomerili otroci, starši, tudi stari starši in učitelji. Največ navdušenja so učenci pokazali nad džunglo, v kateri ni manjkalo zanimivih ovir.
Med prireditvijo se je pridružil še župan občine Videm Friderik Bračič in pozdravil veselo množico.
Ob koncu programa je sledila podelitev nagrad. Kot najmlajši udeleženec prireditve je bil nagrajen šestmesečni Tinai Marinič, najstarejši udeleženec pa je bil s svojimi 80 leti Vinko Krajnc. Nagrajena je bila tudi najštevilčnejša družina Milkovic, ki so jo sestavljali člani kar štirih generacij.
Odzivi po sobotni prireditvi so izjemno pozitivni, zato si bomo v Leskovcu prizadevali za še več sproščenih druženj.
Manja Vinko
kovali. Veselje in navdušenje ob razglasitvi je bilo seveda nepopisno! Sicer pa je bila za naše osnovnošolce prava avantura že sam nastop na čisto pravih odrskih deskah, v čisto pravem gledališču z vsemi primernimi svetlobnimi
efekti in glasbeno spremljavo. Tega v domačem okolju namreč nimamo, pogoji za delo gledališkega krožka pa so tako daleč od gledališča; vaje potekajo pač v eni od učilnic ali igralnic in potem je vedno nekaj težav, ko igro pr-
vič uprizarjamo na kakšnem odru vaškega doma ali dvorane: se pa z dobro voljo in veliko entuziazma da veliko doseči,« še pojasnjuje Selako-va, ki ob tem ne more mimo pohvale članom gledališkega krožka; ekipa učencev je namreč popolnoma sama, brez vsake finančne pomoči pripravila celotno scenografijo in celo kostume: »Ta predstava ni zahtevala niti evra stroškov; fantje so po vajah lepo ostali skupaj in si iz kartona sestavili sceno in tudi svoje kostume. Kljub včasih malo pretirani razigranosti, ki jo je bilo včasih res težko ukrotiti, jih moram pohvaliti!«
Igrica Krtačka Zobačka je preprosta in dinamična z zabavno podano poučno vsebino: govori o malem Jakcu, ki si zelo nerad umiva zobe, zato mu dva gusarja ukradeta zobno krtačko. Jakec potem svojo krtačko išče na vse pretege in jo s pomočjo kavboja Džimi-ja končno tudi najde, gusarja pa sta za kazen poškropljena z zobno pasto, ki jih pomori (gusarja sta namreč sinonim za zobno gnilobo).
Nepričakovano velik uspeh je po besedah mentorice Bi-serke Selak velika motivacija za nadaljnje delo: »Seveda nam tretje mesto pomeni zelo veliko, je potrditev našega dela in truda, pa tudi neke vrste obveza za naprej. Upam, da bomo tudi v prihodnje našli besedila, ki bodo učencem tako blizu, da jih bodo odigrali s takšnim veseljem in spontanostjo, kot so tole. To se mi zdi najbolj pomembno in v tem se skriva ključ uspeha!«
Je pa z igrico Krtačka Zo-bačka povezana še ena zanimivost: pred približno dvema desetletjema jo je s takratnimi učenci, danes že očeti, postavila na oder Marija Černila; in sin enega od tistih učencev (Jan Bračič) je letos v isti igrici odigral prav isto vlogo kot nekoč njegov oče.
SM
Foto: arhiv šole
Prizor iz igre Krtačka Zobačka
Foto: SM
Foto: BR
Atletika
Horvat hiter v kvalifikacijah za APS Stran 16
Atrelstvo
Sagadin rekordno z revolverjem
Stran 16
DOS 2009
Hasemali tretji v svoji kategoriji, zmagal Robič Stran 17
Golf
Matjaž Gojčič: »Cilj je finale«
Stran 17
Nogomet
Pokalni naslov MNZ Ptuj Aluminiju
Stran 18 Športni napovednik
Izčrpen pregled športnih dogodkov
Stran 18, 19
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na ívitovnm ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 34. krog
Velenjčani so veliki ptujski dolžniki
V soboto in nedeljo se bodo nogometaši pomerili v 34. krogu 1. SNL. Dileme okrog naslova državnega prvaka ni več, saj si je Maribor v prejšnjem krogu priigral neulovljivo prednost devetih točk, tako da bodo lahko preostale tri kroge odigrali sproščeno in brez rezultatske-ga pritiska. Ker bodo v nedeljo gostovali v Ajdovščini pri domačem Primorju, pa se pojavlja vprašanje, ali bo motivirani domačin, ki se še bori za obstanek, uspel »položiti na tla« prvake. Iz mariborskega tabora trdijo, da razprodaje ugleda ne bo in da bodo storili vse, da v Ajdovščini ne izgubijo. Podobno bi lahko razmišljali tudi o tekmi Domžale - Koper, saj se gostje krčevito borijo za obstanek, Domžalčani pa so trdno v sredini lestvice. V zelo težavnem položaju pa sta se znašla tudi Nafta in Interblock, saj je njuna prednost pred ekipami iz začelja minimalna ter jima ne omogoča lagodnosti. Prav nasprotno: obe nujno potrebujeta točke, s katerimi bi se vsaj začasno ubranili napada zasledovalcev. V polni meri lahko uspe le enemu ...
Derbi kroga bo odigran v Celju, kjer bo gostovala Gorica. Obe moštvi še lahko računata na končno 2. ali 3. mesto, ki vodita v evropska tekmovanja, saj so med njima le tri točke razlike. Tretja ekipa, ki se lahko vmeša v boj za viceprvaka, je velenjski Rudar, ki v soboto gostuje na Ptuju. Velenjčani so z odličnim začetkom spomladanskega dela močno napredovali po lestvici, čeprav so jih pred prvenstvom mnogi uvrščali med kandidate za izpad. Te ocene so se še glasneje pojavljale po odhodu najboljšega strelca Edina Junuzoviča, ki je v zimskem prestopnem roku
Siniša Andelkovič (modri dres) je tekem v dresu Laboda Drave, kar
Foto: Črtomir Goznik
v dosedanjem delu prvenstva izmed vseh igralcev odigral največ 30, in pri tem zbral tudi največjo minutažo - 2633.
odšel v Rusijo. A izbranci Marijana Pušnika se niso ozirali na to in so z zelo borbeno in homogeno igro pridno zbirali točke. To so na svoji koži že trikrat v letošnjem prvenstvu občutili tudi igralci Laboda Drave, ki imajo z njimi najslabši možni medsebojni izkupiček - tri poraze.
»Čas je, da se to spremeni,« je v uvodu dejal Siniša Andelko-vič, ki se še kako dobro zaveda, da obstanek še ni zagotovljen. »Bili smo že v zelo težkem položaju, a smo igralci še pravi čas stopili skupaj in na srečo pričeli zmagovati. Ves čas smo verjeli vase, saj smo se zavedali, da bomo iz številnih ustvarjenih priložnosti enkrat začeli zadevati in takrat nas bo težko ustaviti. To se sedaj potrjuje in serija zmag zame ni presenetljiva,« je 23-letni Kranjčan, ki
Medsebojne tekme Laboda Drave in Rudarja
7. krog: Rudar Velenje - Labod Drava 3:0 (1:0); Mujako-vič (27, 76), Junuzovlč (90) 16. krog: Labod Drava
-	Rudar Velenje 0:1 (0:1); Perič (25)
25. krog: Rudar Velenje
-	Labod Drava 3:2 (1:0); Tol-mir (41), Perič (50), Mujakovič (82); Tiganj (61, 87 - z 11 m)
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTAT ZAOSTALE TEKME 33. KROGA: Interblock - Domžale 0:2 (0:2)
1. MARIBOR	33	17	11	5	62:39	62
2. MIK CM CELJE	33	15	8	10	46:33	53
3. RUDAR VELENJE	33	15	6	12	41:35	51
4. HIT GORICA	33	15	5	13	54:52	50
5. DOMŽALE	33	11	12	10	39:36	45
6. NAFTA	33	11	9	13	33:45	42
7. INTERBLOCK	33	11	7	15	46:48	40
8. LABOD DRAVA	33	11	5	17	43:50	38
9. LUKA KOPER	33	8	12	13	34:35	36
10. PRIMORJE	33	7	13	13	32:46	34
sicer navija za Chelsea in ima rad košarko in odbojko, opisal sedanjo situacijo.
Pred sezono je obrambno vrsto okrepil izkušeni Tonči Žilic. »Zagotovo je prihod tako izkušenega nogometaša velikega pomena, predvsem za nas mlajše. S svojim vodenjem obrambne vrste nam veliko pomaga in je okrepitev v pravem pomenu besede,« so bile besede And-elkoviča, ki je v zadnji tekmi v Kopru celo dosegel zadetek: »Z zmagami je prišla večja samozavest, zato igramo še trdneje v obrambi, pri čemer se igralci vzpodbujamo med sabo. Ob prekinitvah se večkrat vključim v napad, saj imamo igralce, ki znajo natančno podati pred gol tekmecev. V Kopru mi je pri zadetku veliko pomagal Filipovič, jaz sem pa bil v zaključku akcije na pravem mestu.«
Ptujčani brez Krona-vetra in Ziliča, Ve-lenjčani brez Cipota
Zaradi kartonov bosta imela oba trenerja v soboto težave pri sestavi najboljše enajsterice: pri domačinih bosta manjkala Rok Kronaveter in Sead Zilič, pri gostih pa steber obrambne vrste Fabijan Cipot.
Kakšne pa so napovedi pred sobotno tekmo z Rudarjem, na kateri zaradi kartonov ne bosta igrala Rok Kronaveter in Sead Zilič? »Rudar je močna, trdna ekipa, vendar sem prepričan, da bo odločila naša velika želja po zmagi. Imamo dovolj kvalitetnih igralcev, ki lahko nadomestijo izostanek Roka in Seada, v ekipo se npr. vrača Semler, ki v Kopru ni smel igrati. Sicer se vsi igralci na treningih trudimo, da bi se dokazali trenerju in bi nas le-ta uvrstil v ekipo - motivacija je zares na visokem nivoju.«
Šest zaporednih zmag, fantastična gol razlika 18:8, samozavestna in napadalna igra, vrhunska borbenost - vse to so aduti ekipe Drave, zaradi katerih lahko njihovi navijači pričakujejo nov prijeten sobotni nogometni popoldan na ptujskem Mestnem stadionu. Se bo spet zaključil zmagoslavno?
Jože Mohorič
PARI 34. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Labod Drava - Rudar Velenje, Nafta - Interblock; SOBOTA ob 18.00: MIK CM Celje - HIT Gorica; SOBOTA ob 20.00: Domžale - Luka Koper; NEDELJA ob 17.00: Primorje - Maribor.
Labod Drava - Rudar Velenje, sobota, 16. 5., ob 17.00 na Mestnem stadionu na Ptuju
Nogomet • Priznanja NZS
Med dobitniki NK Drava, NK Bistrica, mag. Stanko Glažar in Fredi Kmetec
Prejšnji četrtek je na Brdu pri Kranju potekala redna skupščina Nogometne zveze Slovenije, na kateri so odločali o programu dela in finančnem načrtu za leto 2009, podelili pa so tudi priznanja klubom in posameznikom, ki so veliko prispevali k razvoju nogometa v Sloveniji.
Naziv častnega predsednika nogometne zveze Slovenije je prejel Rudi Zavrl, ki je pred Ivanom Simičem več kot dvajset let vodil to organizacijo. Zavrlu je čestital tudi predsednik nizozemske nogometne zveze Michael Van Praag, ki je bil prisoten na skupščini - le-ta je Zavrlu predal tudi čestitko Michela Platinija, predsednika evropske nogometne zveze.
Z območja MNZ Ptuj so priznanja prejeli NK Drava, NK Bistrica ter mag. Stanko Glažar in Fredi Kmetec. NK Drava je plaketo NZS prejel ob 75-letnici delovanja, kar je zavidanja vredna številka. Ptujski klub spada med tiste z najdaljšo zgodovino v Sloveniji, saj je bil ustanovljen že davnega leta 1933. Zavidanja vreden jubilej je praznoval tudi NK Bistrica, ki deluje že 50 let, za kar so prav tako prejeli plaketo NZS.
Plakete je prejelo tudi deset posameznikov iz celotne Slovenije, iz MNZ Ptuj pa je ta čast pripadla mag. Stanku Glažarju in Frediju Kmetcu. Oba že več kot 20 let aktivno sodelujeta v različnih organih NZS, seveda tudi v matični medobčinski zvezi. »Šele ko sem dobil priznanje, sem se zavedal, kako daleč so že tisti časi, ko sem se z avtomobilom prevažal med Ptujem, Mariborom in Ljubljano ter urejal različne stvari kot član komisije za mali nogomet. Pozneje se je to razširilo tudi na druge organe in komisije NZS in MNZ, kjer sem aktiven še sedaj,« je ob tem povedal Fredi Kmetec.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Stanko Glažar in Fredi Kmetec sta na zadnji skupščini NZS prejela zlati plaketi NZS.
2. SNL: Bo v nedeljo v Kidričevem že padla odločitev?
Siniša Andelkovič je pred prihodom na Ptuj igral za kranjski Triglav, ki se sedaj z Aluminijem bori za 2. mesto v 2. ligi, ki vodi v dodatne kvalifikacije za uvrstitev 1. SNL. »Triglav je moj drugi klub, zato jim želim vse dobro. V nedeljo bo derbi v Kidričevem, upam, da bo dobra tekma. Naj zmaga boljši,« je diplomatsko odgovoril Siniša.
Kidričani (40) so z zmago v Murski Soboti postali glavni favoriti za 2. mesto, saj je zaostanek Mure 05 (33) za njimi sedaj že 7 točk, zaradi poraza s Šentjurjem pa je 3 točke zaostal tudi Triglav (37). V preostalih treh krogih se bo Aluminij pomeril s Triglavom in Šentjurjem doma in Olimpijo v gosteh, Triglav pa z Aluminijem in Livarjem v gosteh in Olimpijo doma.
»Ker so v preteklem krogu izgubili doma s Šentjurjem, bodo Kranjčani v nedeljo v Kidričevem še bolj nevarni, saj si bodo želeli nadomestiti izgubljene točke. Mi bomo vsekakor dali vse od sebe, da pridemo do zmage, s katero bi si že zagotovili dodatne kvalifikacije,« je povedal Bojan Špehonja, trener Aluminija.
JM, DK
Atletika • AK Cestno podjetje Ptuj
Horvat hiter v kvalifikacijah za APS
Uvodno tekmovanje letošnje poletne atletske sezone v Sloveniji so bile kvalifikacije za atletski pokal Slovenije minuli konec tedna v Ljubljani. Atletski klub Cestno podjetje Ptuj je zastopalo šest atletov, ki so za začetek sezone dosegli dobre rezultate. Najbolj se je, po kvaliteti rezultata gledano, izkazal mladinec Mitja Horvat, ki je v teku na 100 metrov dosegel šesto mesto med člani, peti pa je bil na dvakrat daljši razdalji. »Z uvodnima nastopoma sem zadovoljen, predvsem glede na pogoje, ki so vladali na tekmovališču. Še posebej v nedeljo, ko sem nastopil na 200 metrov, je bil veter izrazito nenaklonjen sprinterjem, saj je dosegal hitrosti do 5m/s v prsi.
Vseeno pa sem zelo zadovoljen s tekom na 200 metrov, saj sem približno enake čase dosegal lani z ugodnim vetrom. Enako velja tudi za tek na 100 metrov, kjer ta konec tedna pričakujem, seveda če bodo ugodni pogoji, tek krepko pod 11 sekundami in pod 22 sekundami na 200 metrov.« V Ljubljani je Horvat tekel 11,08 sekunde na 100 metrov in 22,41 sekunde na 200 metrov.
Nastop ostalih Ptujčanov je ocenil klubski trener Aleš Bezjak: »Pozna se, da so tako naši kot tudi drugi atleti še v fazi največjih treningov, zato lahko pričakujemo še boljše rezultate v nadaljevanju sezone. Zelo dobro se je s tretjim mestom odrezala Maja Veselič
v teku na 1500 metrov z osebnim rekordom na prostem (4 minute in 52,68 sekunde). Tega v začetku sezone še nismo pričakovali, saj smo komaj sredi tedna prišli domov s priprav. Po tem dosežku se nadejamo v sezoni tudi teka okoli 4 minute in 45 sekund, kar bi jo ponovno poneslo med najboljše mladinke v Sloveniji. Tudi Urška Škrget je tekla blizu osebnega rekorda na 400 metrov (4. mesto; 59,65 sekunde). Potrebuje pa še nekaj tekem in več zaupanja v svoje sposobnosti. Metalec kopja Rok Grdina in metalka diska Lucija Hameršak na treningu mečeta izvrstno, tekma pa naredi svoje. Veteran Dejan Dokl je suval kroglo po pričakovanjih (14,76 metra; 3.
mesto), zmore pa prav gotovo
Priprave v Medulinu
Tradicionalnih enotedenskih priprav, ki vsako leto potekajo konec aprila v istrskem letovišču Medulin in v Pulju, se je udeležilo deset atletov, kar je manj kot prejšnja leta. Kljub temu pa so prisotni trenirali intenzivno, dvakrat na dan. Profesionalni trener v AK Cestno podjetje Ptuj Aleš Bezjak pa je z manjšo skupino tekačev raztegnil priprave na dva tedna. Bezjak pravi, da so začrtan plan treninga izpolnili stoodstotno, na roke pa jim je šlo tudi lepo vreme.
UE
Največ je na začetku sezone pokazal sprinter Mitja Horvat.
Trener Bezjak s svojimi varovanci na pripravah v Medulinu.
Strelstvo m 2. turnir lige VKPR
Sagadin rekordno z revolverjem
V	soboto je na mariborskem strelišču v Melju strelski klub Ptuj organiziral 2. turnir lige v streljanju s pištolo in revolverjem velikega kalibra.
V	disciplini revolver je zmagal Nikolaj Zorec iz ekipe SD Dušan Poženel Rečica, ki je s 195 krogi postavil najvišji letošnji rezultat. Drugo in tretje mesto sta osvojila Boris Peršak in Janko Gorinšek, oba SK Maribor, s 192 in 191 krogi, za njima pa se je, z enakim dosežkom 190 krogov, uvrstilo kar pet strelcev, med njimi tudi Ptujčan Borut Sagadin, ki je s postavitvijo svojega osebnega rekorda dosegel tudi ptujski rekord vseh strelcev v tej disciplini. Sagadin je že v prvi seriji s 95 krogi nakazal, da se počuti dobro, nato pa v drugi odlično obvladal pritisk visokega rezultata in z identično ponovitvijo prve serije in končnimi 190 krogi osvojil visoko 7. mesto. Zelo verjetno lahko njegov visok rezultat v disciplini z revolverjem pripišemo tudi razbremenjenosti pred streljanjem zaradi predhodne okvare orožja v disciplini s pištolo, kjer je moral že po sedmih strelih nesrečno odstopiti, vendar je bil nato po drugi strani še toliko bolj vesel uspeha v nadaljevanju. Med ostalimi ptujskimi strelci sta Milan Stražišar in Franc Simonič s 170 krogi osvojila 38. in 39. mesto, Alojz Raušl in Matija Potočnik pa sta bila s 167 krogi uvrščena na 42. in 43. mesto. V ekipnem seštevku je presenetila prva ekipa iz Rečice, ki je slavila vi-
Foto: Simeon Gönc
Ptujska ekipa z revolverjem, v postavi z leve Milan Stražišar, Borut Sagadin in Franc Simonič, je dosegla enega boljših rezultatov v zadnjih letih, Borut Sagadin pa je s 190 krogi postavil nov ptujski rekord posameznikov.
soko zmago s 575 krogi pred najbližjimi zasledovalci, ekipo SK Maribor I s 564 krogi na 2. in ekipo SD Policist I s 563 krogi na 3. mestu. V ekipnem seštevku so se tokrat zelo dobro odrezali tudi Ptujčani, ki so v postavi Sagadin, Stražišar in Simonič s 530 krogi osvojili dobro 10. mesto, veselje nad uvrstitvijo pa je bilo še toliko večje, saj so Avstrijci iz SSV Jagerberg in druga ekipa iz Rečice za njimi zaostali z enakim rezultatom šele po zadnjih serijah.
V streljanju s pištolo je drugo posamično zmago dosegel še en strelec iz Rečice, in sicer Dejan Vignjevič, ki je bil najboljši s 189 krogi, enak dosežek
vendar s slabšo zadnjo serijo pa je na drugem mestu uspel tudi aktualnemu prvaku Borisu Peršaku. Bronasta medalja je na enak način proti Borisu Sitarju pripadla Bojanu Miklavcu s 188 krogi, oba SD Policist I. Ptujčani so tokrat kljub številčni ekipi šestih strelcev zaostali za dosežki iz prvega turnirja, najboljšo uvrstitev pa je znova vknjižil Alojz Raušl s 165 krogi na 36. mestu, 40. Franc Simonič 162, 44. Zlatko Kostanjevec 152, 45. Marjan Gril 151, 56. Stanislav Golc 103, 60. Borut Sagadin z okvaro in 41 krogi. V ekipnem seštevku so še četrto zmago s 562 krogi vknjižili strelci iz Rečice in tako dosegli zelo redko videni zmagovalni
četverček. Zmagovalci prvega turnirja, SD Policist I, je s 561 krogi osvojil 2., SK Maribor pa s 553 krogi 3. mesto. Ptujčani so tokrat dosegli 479 krogov in osvojili 13. mesto.
Naslednji, tretji turnir lige VKPR bo potekal čez 14 dni v Avstriji.
MK Interliga:
Simonič mlajši z zmago prevzel vodstvo v skupnem seštevku
V soboto je v Postojni potekal 2. turnir Interlige v streljanju z MK pištolo proste izbire. Med posamezniki je zmagal juršinski strelec Simon Si-monič ml., ki je s 550 krogi dosegel svoj nov osebni rekord in z 68 točkami prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku posameznikov. Drugo mesto je s 539 krogi osvojil Franci Ivanc iz Grosuplja, pred Aleksandrom Ciglaričem s 532 krogi na 3. mestu. Znova sta se dobro odrezala tudi ostala jur-šinska strelca, Ludvik Pšajd in Mirko Moleh, ki sta s 523 in 508 krogi osvojila 7. in 15. mesto. S krogom prednosti so bili Juršinčani najboljši tudi v ekipnem seštevku, kjer so dosegli 1581 krogov in premagali ekipo SD Dušan Poženel. Tretji so bili strelci Coala iz Petišov-cev, razočarali pa so ekipni rekorderji iz Kopačevine, saj so s skromnimi 1498 krogi pristali šele na 6. mestu.
Simeon Gonc
Boks • Dejan Zavec
Pripravljen na 28 profesionalni dvoboj
Foto: Črtomir Goznik
Dejan se bo danes, v petek, 15. maja, v Magdeburgu pomeril s Poljakom Arekom Malekom.
Dejan Zavec je uspešno, brez poraza, prestal 26 profesionalnih dvobojev, nato pa je v 27. nastopu vendarle naletel na (pre)močan odpor Poljaka Rafala Jackiewicza. To je bilo 29. novembra 2008 v Katovi-cah, ko je moral zaradi sporne sodniške odločitve prvič ring zapustiti kot poraženec.
Od takrat v statistiki našega šampiona ni bilo nobenih novih vpisov, saj je moral kar dvakrat že napovedani dvoboj odpovedati. V petek, 15. maja, pa se bo to vendarle spremenilo, saj se bo Dejan v Magdeburgu (spet) pomeril s Poljakom, tokrat bo to 31-letni Arek Malek (rojstni datum: 1. 1. 1978). Gre za slabše rangiranega borca, ki je v dosedanjih 25 profesionalnih dvobojih zabeležil le 5 zmag. Kot zanimivost lahko
omenimo, da je večino dvobojev doslej opravil v tujini, kar 14 od teh pa v Veliki Britaniji (na Škotskem in v Angliji).
Dejan je v pomembnejših boksarskih združenjih trenutno najvišje na lestvici ITF, kjer zaseda 7. mesto med izzivalci (svetovni prvak je Ganec Joshua Clottey). Bistvenega pomika višje ni pričakovati tudi v primeru Dejanove zmage, a je dvoboj pomemben predvsem zaradi ohranjanja tekmovalnega ritma.
Osrednja pozornost boksarskega večera v magdeburški dvorani Borderlandhalle bo namenjena dvoboju v težki kategoriji, v katerem se bosta pomerila Nemec Timo Hoffmann in južnoafriški veteran, 40-letni Francois Botha.
JM
Teniške novičke
Aktivni na številnih področjih
Maj je prinesel pravi razcvet teniških tekmovanj vseh vrst na domačem in mednarodnem prizorišču. Tudi igralci in igralke TK Terme Ptuj pri tem niso izjema in nastopajo na številnih turnirjih.
2. moška liga
Tekmovanje so pričeli fantje v 2. moški ligi, ki je razdeljena na dve skupini. Ptujčani nastopajo v skupini B, za tekmovanje pa so prijavili naslednje igralce: Martin Kraljič, Ivor Lovrak, Matej Rus, Aleš Adamčič, Toni Hazdovac, Andrej Artenjak, Goran Djurdjevič, Karlo Pintarič, Urh Krajnc Domiter.
Rezultati 1. kroga: skupina B: TK Terme Ptuj - TK Brezina Brežice 6:1, ŠTK Velenje - TK Marija Gradec Laško 4:3, TK Hoče - TK Krško 1:6.
Konec tedna bodo na sporedu dvoboji 2. in 3. kroga, Ptujčani pa dvakrat gostujejo: v soboto v Krškem, v nedeljo pa v Laškem.
Liga U-12
Dekleta in fantje U-12 so pričeli ligaška tekmovanja; doslej so odigrali že dva kroga. Ekipa TK Terme Ptuj Nes nastopa v skupini A, obakrat (s Triglavom Kranj in Domžalami) pa so zmagali z rezultatom 7:0 (trije posamični dvoboji fantov, dva deklet in dvakrat dvojice). Terme Ptuj: Filip Jakob Zupančič, Žiga Drobnič, Sven Lah, Nina Potočnik, Tamara Zidan-šek, Sara Mitrakovič.
OP Terme SPA Rogaška U 8-11
V Rogaški Slatini sta se turnirja najmlajših udeležila dva predstavnika TK Terme Ptuj, Urban Gnilšek (mini tenis) in Martin Domanjko (U-10). Oba sta v svojih kategorijah zabeležila eno zmago.
JM
Motokros: Borut Bele drugi
V soboto je v Slovenskih Konjicah potekalo tekmovanje v motokrosu, ki je štelo za avstrijski pokal. Na njem je nastopil tudi Borut Bele (AMD Tajfun šport), ki je v močni konkurenci zasedel zelo dobro drugo mesto. Borut po lanski poškodbi prihaja nazaj v dobro formo.
Strelstvo: Dobri nastopi v Južni Koreji
Slovenska reprezentanca invalidov se je v Južni Koreji udeležila odprtega azijskega prvenstva v streljanju. Med udeleženci je bil tudi Srečko Majcenovič iz Apač na Dravskem polju. Naša izbrana vrsta je bila uspešna, saj je osvojila pet medalj. Dobro je streljal tudi Srečko, predvsem na padajoče tarče, kjer je zasedel drugo mesto. Na tekmi v stoječem položaju je s 594 krogi (60 strelov) osvojil 8. mesto, v streljanju leže pa je bil s 594 nastreljanimi krogi dvanajsti.
Danilo Klajnšek
Foto: UE
Golf • Alps tour na Ptuju
Gojčič: »Cilj je finale
Izredno pester športni konec tedna na širšem ptujskem področju odlično dopolnjuje turnir Alps toura na igrišču za golf Ptuj. Gre za edini profesionalni turnir v Sloveniji, ki se bo na Ptuju odvijal od petka do nedelje, 15. do 17. maja, vsak dan od 7.30 dalje.
Med nastopajočimi bo tudi letos posebna pozornost namenjena domačinu Matjažu Gojčiču, ki ima izmed Slovencev poleg Gregorja Slabeta tudi največ možnosti za odmevno uvrstitev. Oba sta pred kratkim nastopila na turnirju Gösser open v Avstriji, odlično uvrstitev pa je z 2. mestom dosegel Slabe, Gojčič je končal na
«
36. »Trenutna forma je dobra, kar mi daje precej optimizma pred domačim nastopom. Zadovoljen sem predvsem z dolgo igro, nekoliko več težav pa imam še pri kratki igri, saj še nisem povsem izpilil nove tehnike, ki jo uvajam. To se je poznalo tudi na zadnjem turnirju, kjer bi z boljšim »patanjem« lahko računal celo na uvrstitev med prvih deset. Čeprav bo konkurenca na Ptuju zelo močna, moj osnovni cilj ostaja podoben kot lani: prva dva dni doseči cut - uvrstitev med 40 finalistov - nato pa v finalu čim višje,« je pred turnirjem na Ptuju povedal Matjaž Gojčič.
JM
Najboljši posamezniki kroga: 1. Robert Šegula (Tames) 830, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 784, 3. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 741, 4. Sebi Ko-lednik (Ilkos candles) 732, 5. Tomi Držaj (db Transport) 720, 6. Jernej Sagadin (Ilkos candles) 707, 7. Tadej Vreže (MO Ptuj) 703, 8. Bojan Klarič (Avto. Novak) 702, 9. Sebastijan Kotnik (Projektis) 693, 10. Marjan Varvoda (MO Ptuj) 692.
Skupina 9-16
Foto: Črtomir Goznik
Ptujsko igrišče za golf je pripravljeno za turnir Alps toura, kjer bo nastopilo približno 100 tekmovalcev.
Bowling m Podjetniška liga
Zanimiv boj za
2.	mesto
Do konca spomladanske podjetniške lige sta še samo dva kroga: v najboljšem položaju je še naprej ekipa Avtoprevozništva Novak, ki ima pred najbližjimi zasledovalci že 6 točk prednosti. To bo najverjetneje zadostovalo za osvojitev 1. mesta, zato pa bo toliko bolj zanimiv boj za 2. in
3.	mesto, saj so ekipe na teh mestih zelo izenačene. Že drugi krog zapored so bili dvoboji izenačeni, o čemer še najbolje priča rezultat tekme med DamoSSom in Radiem-Tednikom: pri rezultatu 4:4 sta imeli ekipi celo enak seštevek vseh podrtih kegljev (2514)! Najboljši ekipni rezultat kroga je dosegla ekipa Tamesa (2748), k čemur je precej pripomogel najboljši posameznik kroga Robert Šegula, ki je podrl 830 kegljev. Med najboljšo deseterico sta se uvrstila po dva predstavnika Ilkosa in MO Ptuj, ki se sicer potegujejo za mesta od 9. do 16.
Skupina 1-8
Rezultati 6. kroga: Avtoprevozni-štvo Novak - VGP Drava 4:4, Radio-Tednik - DaMoSS 4:4, Talum - Projektis 7:1, Tames - Bowling center Ptuj 5:3.
1.	AVTOPREVOZNIŠTVO NOVAK 29 174,7
2.	DAMOSS	23 171,3
3.	VGP DRAVA	23 167,5
4.	TALUM	23 162,2
5.	TAMES	21 169,4
6.	BOWLING CENTER PTUJ 17 163,2
7.	PROJEKTIS	12 161,7
8.	RADIO-TEDNIK PTUJ	12 154,0
Rezultati 6. kroga: Mestna občina Ptuj - Garant zavarovanje 7:1, db Transport - MP Ptuj 5.3, PSS - Projekta ing. 8:0 (b. b.), Ilkos - Boxmark
6:2.		
9. DB TRANSPORT	2S	1B2,B
10. PSS	2S	14S,S
11. ILKOS	2S	151,4
12. MP PTUJ	24	145,7
13. MESTNA OBČINA PTUJ	22	151,7
14. BOXMARK	20	145,2
15. GARANT ZAVAROVANJE	13	134,B
16. PROJEKTA ING.
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Bojan Klarič (Avto. Novak) povprečje 188,6, 2. Sebastijan Kotnik (Projektis) 186,9, 3. Dušan Kostanjevec (Avto. Novak) 181,3, 4. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 181, 5. Marko Drobnič (Talum) 180,5, 6. Branko Kelenc (VGP Drava) 179,8, 7. Romana Čuček (Avto. Novak) 177,8,
8.	Silvester Strauss (DaMoSS) 174,8,
9.	Tomi Držaj (db Transport) 173,8,
10.	Robert Šegula (Tames) 173,4.
JM
Boks - 1. liga: dva nastopa, dve zmagi
V organizaciji boksarskega kluba Dolomiti je v Slovenski Bistrici potekal četrti krog v 1. slovenski boksarski ligi. Za tekmovanje je bilo prijavljenih sedemnajst boksarjev iz šestih slovenskih klubov, od tega kar osem iz ptujskega BK Ring. Žal pa Ptujčani v žrebu niso imeli sreče in sta v ring stopila samo dva njihova tekmovalca. Med mladinci je v kategoriji do 60 kilogramov Aleš Kujavec premagal Iztoka Walnerja iz Maribora, v članski konkurenci pa je bil Vadim Krypishev v kategoriji do 81 kilogramov boljši od Aleša Erkerja iz Maribora.
DK
Kolesarstvo • 3. Dirka okoli Slovenije - DOS 2009
Hasemali tretji v svoji kategoriji
Od 7. do 10. maja se je skoraj 60 ultramaratonskih kolesarjev in kolesark merilo na najtežji slovenski vzdržljivostni preizkušnji - Dirki okoli Slovenije (DOS), ki je bila letos dolga 1190 km (start in cilj je bil v Postojni). Najhitreje jo je po pričakovanjih prevozil Jure Ro-bič (čeprav je pri Sežani zavil na napačno pot in je pri Mostu na Soči nesrečno padel!), ki je za to potreboval dobrih 40 ur. Za njim sta se uvrstila Švicar Thomas Ratschob in Gregor Primc, ki sta zaostala slabi dve uri, 4. mesto pa je osvojil Marko Baloh. Do cilja je prišlo 36 tekmovalcev, med njimi tudi vsa tri dekleta.
Dirke sta se iz naših krajev udeležila tudi Zvonko Hasemali iz Hajdine in Ivan Župec iz Benedikta. Slednji je poznan po tem, da se je s kolesom že odpravil na Mont Blank in Grossglockner, med drugim pa je rekreativno prevozil tudi traso znamenitega Tour de Franca. »Vesel sem, da sem tudi tretjič uspešno opravil s to preizkušnjo: zame je vrhunski kolesar vsak, ki mu to uspe. Do dirke sem prevozil približno 10 tisoč km, tako da sem bil dobro pripravljen. To trditev potrebuje tudi dejstvo, da sem lanskoletni rezultat izboljšal za dve uri. Edino večjo krizo sem imel v okolici Kočevja, eno uro spanja pa sem si privoščil v Mozirju. Letos me je spremljala ekipa, v kateri je bilo pet članov, ugotavljam pa, da bi bilo optimalno število nekoliko večje,« je svoje misli po dirki strnil Ivan Župec.
Zvonko Hasemali je imel tudi letos veliko pomoč v spremljevalni ekipi, ki ga je spremljala. Vodja le-te je bil Davorin Pa-nikvar, ki Zvoneta spremlja že več let. »Na dirki smo nastopili tretjič, zato smo že precej uigrana in rutinirana ekipa. Vsako leto napredujemo v organiza-
Zvonko Hasemali (v sredini) s svojo spremljevalno ekipo in navijači po koncu dirke.
cijskem smislu, k temu pa veliko pripomore tudi Zvone, ki je vedno odlično pripravljen. Letos so imeli tekmovalci odlične pogoje, zato so tudi rezultati boljši kot pretekla leta. Za primerjavo lahko povem, da je Zvone letos spal le 35 minut (pri Šentilju), lani pa trikrat po 30 minut. Vmes smo seveda imeli kratke postanke za prehranjevanje, za cca. 20 minut smo se ustavili tudi na Hajdini in Ptujski Gori, kjer so nas pričakali domačini, povabili pa smo tudi naše sponzorje in do-natorje. Rad bi še povedal, da je dirka sicer odlično organizirana in tudi medijsko primerno podprta, veliko gledalcev pa se ob progi zbere predvsem na Primorskem,« je nastop ocenil Panikvar.
Kako pa je svoj nastop doživel Zvone Hasemali, ki je bil v posebni razvrstitvi tekmovalcev nad 50. letom starosti celo tretji (med desetimi)? »S svojim tretjim zaporednim nastopom sem zelo zadovoljen,
Z Zvonetom se je pogovarjal tudi legendarni Tone Fornezzi - Tof.
Kolesarstvo m KK PP
Blaž odličen v reprezentančnem dresu
Mladi ptujski kolesar Blaž Zelenko se je s sedmimi sotek-movalci iz slovenske reprezentance udeležil dirke GP Mato-ušek Jevičko 2009 na Češkem. Krstni nastop v državnem dresu mu je dobro uspel, saj je na štiridnevnem tekmovanju v močni konkurenci zasedel 22. mesto, z več izkušnjami in malo sreče pa bi lahko posegel še višje. Zelo dobro so nastopili vsi varovanci slovenskega se-
za kar ima veliko zaslug moja celotna spremljevalna ekipa, ki se ji ob tej priložnosti iskreno zahvaljujem. Svoj najboljši čas iz preteklega leta sem izboljšal za več kot dve uri, kar je precej nad pričakovanji. Nekaj časa sem pridobil prav v zadnji etapi (skupaj jih je bilo 12). Čeprav smo imeli planiran postanek v Brežicah, sem začutil, da lahko zdržim do cilja in sem to tudi storil. Še več, od sebe sem dal tudi 'več kot 100 %' in uspešno prebrodil vse krize. To pa je stvar izkušenj, ki sem si jih pridobil z nastopi na podobnih preizkušnjah. Nekaj težav sem imel tudi pri vzponu na Vršič, kjer sem nekoliko za-
Sponzorji ekipe Zvoneta Hasemalija za DOS 2009:
PETLJA, D. O. O. PTUJ OBČINA HAJDINA OBČINA RAČE-FRAM SMM, D. O. O., MARIBOR BELL, D. O. O., MIKLAVŽ DHL EXPRESS SLOVENIJA BENCINSKI SERVIS BB MARIBOR GEBRÜDER WEISS, D. O. O., LJUBLJANA KOLESARSKI CENTER BIKE-EK PTUJ KOLESARSKI KLUB BIKE-EK HALOZE 2002
EMG, D. O. O., CIRKULANE MOBITEL, D. D. CESTNO PODJETJE PTUJ, D. D. E-PLAST ALOJZ POŽGAN, S. P., KUNGOTA PRI PTUJU
AVTOPREVOZNIK GRUŠOVNIK JERNEJ, S. P., GEREČJA VAS
PREVOZNIŠTVO KOROTAJ ZDENKO, S. P., KAMNICA UNUK-ŠPED, D. O. O., MARIBOR POMLAD, D. O. O., GEREČJA VAS GARANT ZAVAROVANJE D GEREČJA VAS LKW JACK GEREČJA VAS PREVOZNIŠTVO MAJER IVAN, S. P., LENART
KOMUNALA, D. D., PTUJ BTS, D. O. O., LJUBLJANA
mudil z obrokom hrane in sem zato zapadel v manjšo krizo, a je šlo potem uspešno naprej. Nekateri niso imeli te sreče, saj je nekaj tekmovalcev odstopilo celo v 11 etapi, torej tik pred ciljem. Ko enkrat zapeče koleno, je konec,« je povedal Zvone in se posebej dotaknil postankov na Hajdini in Ptujski Gori: »To mi posebej veliko pomeni: ko sem po teh postankih nadaljeval pot v tišini naprej, sem bil popolnoma prežet s temi emo-cijami. Kljub temu mi ni žal niti minute, ki sem jo preživel s svojimi navijači, saj so to v težkih preizkušnjah nepozabne in neprecenljive stvari.«
Jože Mohorič
PROFARMAKON INTERNATIONAL, D. O. O., MARIBOR, NOMEA, D. O. O.
ENERGOSTIK, D. O. O., DRAMLJE AVTOPREVOZNIŠTVO DREVENŠEK JANEZ KUNGOTA PRI PTUJU
BUBI BAR MATJAŽ KOŠNIK, S. P., CER-KVENJAK MAK CAFE, MARIBOR, TELESKOP, D. O. O., FRAM, BAJSIČ TRANSPORT SKOKE MESO IZDELKI FINGUŠT JOŽE PRAGER-SKO,
GAŠPER TRŽENJE, D. O. O., RADLJE OB DRAVI,
ELPOS INŽENIRING, D. O. O., MARIBOR A&R CARTL RAJKO, HAJDINA MES PUB-MESARIJA SKODIČ- RAČE, FIBERA, D. O. O., PTUJ BAR MIHA PECKE
AVTOPREVOZNIŠTVO KONRAD ANTON, S. P., MALNA SCORPION TEAM MARIBOR REKLAMNI ATELJE BABŠEK, ŠIKOLE VARNOST MARIBOR
ŠTAJERSKI TEDNIK - MEDIJSKI SPONZOR
BAUMAN IGOR, MUENCHEN DANILO GRADIŠNIK, RAČE JOŽE KRAJNC, PTUJ SWUERTH, D. O. O., Trzin
lektorja, saj so osvojili skupno drugo mesto.
V prvi etapi je bil Zelenko zelo blizu nepričakovanega uspeha, uvrstitvi na stopničke. V zadnjem vzponu 72 kilometrov dolge etape se je z dvema kolesarjema udeležil pobega, a je bil na žalost tik pred vrhom ujet. Na cilju je nato še 40 sekund zaostal za zmagovalcem in, kot se je izkazalo šele kasneje, zapravil priložnost za končno uvrstitev med deseterico. Najboljšo etapno uvrstitev je dosegel drugi dan, ko je osvojil peto mesto, na tretji in najtežji
Blaž Zelenko, Ptuj
KK Perutnina
gorski etapi je bil 16., v 15,5 kilometra dolgem posamičnem
kronometru pa 19. »Mislim, da je Blaž dokazal, da je vreden zaupanja selektorja. Bil je eden ključnih kolesarjev našega moštva, saj je zaostal zgolj za enim sotekmovalcem. Odlikoval se je predvsem z borbenostjo, ki je zelo pomembna na najtežjih odsekih dirke. S prvim nastopom v reprezentanci sem zelo zadovoljen, saj je to potrdilo, da delamo prav in da se razvija v dobrega vsestranskega kolesarja. To bo vzpodbuda tudi drugim kolesarjem v naši ekipi,« je povedal njegov trener Boštjan Lampret. Zelenko bo prvi ptujski adut na nedeljski domači dirki.
UG
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj
Naslov Aluminiju
V sredo popoldne je bilo v Stojncih odigrano finalno pokalno srečanje na področju Medobčinske nogometne zveze Ptuj, v katerem sta se pomerila domači tretjeligaš Stojnci in drugoligaš Aluminij iz Kidričevega. V tem srečanju so bili favoriti Kidričani, ki so to vlogo tudi upravičili in z zadetkoma Mandiča v 32. in
Dugolina v 82. minuti slavili 2:0. Za zmago pa so se morali gostje kar precej potruditi, saj so bili domačini v nekaterih delih tekme vsaj enakovreden tekmec. Srečanje je bilo sicer le prestižnega pomena, saj sta se obe ekipi uvrstili v nadaljnji krog tekmovanja pod okriljem NZ Slovenije.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija (rdeči dres) so postali zmagovalci pokalnega tekmovanja na področju MNZ Ptuj.
Mali nogomet
Medvedce maksimalno
Haloška liga
Po krajšem prazničnem premoru sta bila minuli konec tedna odigrana 4. in 5. krog letošnjega prvenstva. Neporažena ostaja le še ekipa iz Medvedc, saj je ekipa Planjsko nekoliko nepričakovano zabeležila svoj prvi poraz. V boj za najvišja mesta se je z dvema zmagama vključila tudi ekipa ŠD Rim. Rekordno zmago v 5. krogu so na domačem igrišču slavili igralci Sestrž. Strelci so bili v zadnjem krogu izjemno razpoloženi, saj je bilo na šestih tekmah doseženih kar 48 golov.
Liga se nadaljuje v petek, 15. maja, ko bo gostitelj ekipa ŠD Rim. Tekme se bodo odigrale na igrišču v Žetalah. V derbiju kroga se bosta pomerili ekipi, ki trenutno zasedata 2. in 3. mesto na prvenstveni razpredelnici, ŠD Rim in Planjsko.
REZULTATI 4. KROGA (Podlože):
ŠD Stopno - Abulc 2:4, TD Narap-Ije - ŠD Žetale 0:0, ŠKD Sestrže
-	Planjsko 1:4, ŠD As Euroavto - ŠD Ptujska Gora II. 5:1, ŠD Rim - ŠD Ptujska Gora I. 5:2, ŠD Medvedce
-	ŠD Breg 7:0.
REZULTATI 5. KROGA (SESTER-ŽE): ŠD Breg - ŠD Stopno 1:5, ŠD Ptujska Gora I. - ŠD Medvedce 3:7, ŠD Ptujska Gora II. - ŠD Rim 0:4, Planjsko - ŠD As Euroavto 2:4, ŠD Žetale - ŠKD Sestrže 2:11, Abulc
-	TD Naraplje 6:3.
1.	ŠD MEDVEDCE	5 5 0 0
2.	ŠD RIM	5 4 0 1
3.	PLAJNSKO	5 4 0 1
4.	AS EUROAVRO	5 3 11
5.	ABULC	5 3 11
6.	ŠKD SESTERŽE 5 3 0 2
7.	PTUJ. GORA II.	5 2 0 3
8.	ŠD ŽETALE	5 12 2
9.	TD NARAPLJE	5 113
10.	ŠD STOPNO 5 10 4
11.	PTUJ. GORA I. 5 0 14
12.	ŠD BREG 5 0 0 5
Danilo Klajnšek
25:4	15
14:9	12
12:7	12
18:9	10
19:14	10
21:13	9
16:18	6
9:18	5
8:13	4
10:14	3
9:19	1
4:27	0
Šolski šport • Nogomet
Osnovnošolci strelsko razpoloženi
Nogometna tekmovanja so najbolj obiskana tekmovanja učencev osnovnih šol. Medobčinskega, za trinajstletne fante in mlajše, ki ravnokar poteka, se udeležuje kar 15 šol ptujskega območja. Šole so razdeljene v štiri predtekmovalne skupine, iz katerih sta se po najboljši dve v vsaki že uvrstili v polfinale tekmovanja. S turnirja v Podlehniku so si napredovanje zagotovili domačini in OŠ Gorišnica, iz skupine B, ki se je srečala v Destrniku, prav tako domača šola Destrnik-Trnovska vas in OŠ
Cirkulane-Zavrč, v Majšperku so bili najuspešnejši mladi nogometaši iz OŠ Kidričevo in OŠ Videm, v Juršincih pa OŠ Ljudski vrt in OŠ Gorišnica.
Najučinkovitejše šole predtekmo-vanja, Podlehnik, Destrnik-Trnovska vas in Gorišnica, so v treh srečanjih dosegle skupno deset zadetkov, Videm s tekmo manj pa osem. Osem ekip, razvrščenih v dve skupini, se bo v naslednjem krogu potegovalo za štiri prosta mesta, ki vodijo na finalni turnir.
UG
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, U-14
1. SML
REZULTATI 27. KROGA: Aluminij
-	Rudar Velenje 5:0, Interblock -Maribor 4:0, Triglav - NŠ Poli Drava 1:0, Mura 05 - MIK CM Celje 0:3, HIT Gorica - Bilje Primorje 2:2, Luka Koper
-	Slovan 2:1, Simer šampion - Dravograd 2:1, Krka - Domžale 3:3.
1.	INTERBLOCK	26 19	6	1 65:19	63
2.	ALUMINIJ	27 19	1	7	75:41	58
3.	DOMŽALE	27 16 6	5	75:36	54
4.	LUKA KOPER	27 14	8	5	57:33	50
5.	TRIGLAV	27 15	3	9	61:37	48
6.	MARIBOR	27 14	5	8 55:39	47
7.	HIT GORICA	27 13	7	7	55:31	46
8.	MURA 05	27 13	5	9	44:46	44
9.	MIK CM CELJE 27 12	6	9	63:44	42
10.	SIMER ŠAMP.	27	11	5	11	52:48	38
11.	BILJE-PRIMOR. 27	7	6 14	50:64	27
12.	DRAVOGRAD	26	6	6 14	32:60	24
13.	POLI DRAVA	26	5	3	18	32:56	18
14.	KRKA	26	4	4	16	29:84	16
15.	SLOVAN	26	4	3	19	16:61	15
16.	RUDAR (V)	26	1	6 19	18:80	9
ALUMINIJ - RUDAR VELENJE 5:0
(2:0)
STRELCI: 1:0 Medved (3), 2:0 Krajnc (20), 3:0 Črnčič (73), 4:0 Petek (79), 5:0 Tominc (87)
ALUMINIJ: Zajc, Greifoner, Pis-lak, Draškovič, Meznarič, Medved,
Črnčič, Mlakar (Tominc), Rešek (Štrukelj), Gašperšič, Krajnc (Petek). Trener: Bojan Flis.
TRIGLAV - NŠ POLI DRAVA 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Šmid (8)
NŠ POLI DRAVA: Kocen, Vinkovič (Kocuvan), M. Krajnc, Pečnik, Dirn-bek, Fekonja, Sahiti, Roškar, Graj-foner, D. Krajnc, Šoštarič. Trener: Tomislav Grbavac
1. SKL
REZULTATI 27. KROGA: Aluminij
-	Rudar Velenje 1:0, Triglav - NŠ Poli Drava 2:0, Interblock - Maribor 3:1, Mura 05 - MIK CM Celje 2:4, HIT gorica - Bilje Primorje 3:2, Luka Koper
-	Slovan 2:1, Simer šampion - Dravograd 1:1, Krka - Domžale 1:1.
1 MARIBOR	27	19	6 2	65:16	63
2.	DOMŽALE	27	16	4 7	49:31	52
3.	LUKA KOPER	27	15	5 7	48:27	50
4.	INTERBLOCK	26	14	7 5	53:36	49
5.	HIT GORICA	27	14	5 8	39:30	47
6.	ALUMINIJ	27	13	5 9	44:23	44
7.	MIK CM CELJE	26	13	4 10	48:37	43
8.	SIMER ŠAMP.	27	12	6 9	48:36	42
9.	MURA 05	27	12	5 10	33:33	41
10.	RUDAR (V) 26 11 6 9 43:41 39
11.	POLI DRAVA 26 8 5 13 31:32 29
12.	SLOVAN 26	7	7 12	25:35	28
13.	TRIGLAV 27	6	6 15	32:56	24
14.	KRKA 26	5	7 14	22:56	22
15.	BILJE-PRIMOR. 27	2	5 20 23:76	11
16.	DRAVOGRAD 26	1	7 18 20:50	10
ALUMINIJ - RUDAR VELENJE 1:0
(1:0)
STRELEC: 1:0 Perger (31) ALUMINIJ: Duh, Čeh, Ostroško, Jevšovar, Polajžer, Pulko (Horvat), Holcman, Pučko (Babšek), Perger, Vindiš, Rumež (Jus). Trener: Simon Vidovič.
TRIGLAV - NŠ POLI DRAVA 2:0
(1:0)
STRELEC: 1:0 Sitar (15), 2:0 Sitar (65)
NŠ POLI DRAVA: Vrečko, Goričan, Simonič (Strel), Serdinšek (Pukšič), Topolnik, Kajzer, Pernek, Ljubec, Perger, Matjašič, Hauptman (Kajtazi). Trener: Damjan Vogrinec.
LIGA U 14 - VZHOD
REZULTATI 27. KROGA: NŠ Poli Drava - Mura 05 2:1, Aluminij
-	Rudar Velenje 0:0, MIK CM Celje
-	Radgona 9:0, Dravograd - Brežice 5:1, Železničar - Simer šampion 1:4, Nafta - Maribor 1:4, Ljutomer
-	Tehnostroj Veržej 0:6, AHA EMMI Bistrica - Nissan Ferk Jarenina 1:2.
1.	MARIBOR 27 23
2.	DRAVOGRAD 27 23
3.	MURA 05 27 20
4.	RUDAR VELENJE 27 17
5.	MIK CM CELJE 26 17
6.	SIMER ŠAMP. 27 15
7.	ŽELEZNIČAR 27 15
8.	TEHNO. VERŽEJ 27 15
9.	NŠ POLI DRAVA 27 13
10.	ALUMINIJ 27 8
11.	NAFTA 27
12.	BREŽICE 27
13.	F. JARENINA 26
14.	A. E. BISTRICA 27
15.	LJUTOMER 27
16.	RADGONA 27
2	2	128:14	71 0	4	73:21	69
3	4	102:19	63 5	5	81:29	56
3	6	69:20	54
4	8	93:29	49 4	8	91:34	49 3	9	68:28	48
0	14	56:54	39 7	12	26:35	31
2	17	45:56	26
1	18	32:95	25
3	16	46:60	24
0	23	27:127	12
2	23	9:115	8
1	26	2:103	1
NŠ POLI DRAVA - MURA 05 2:1
(2:1)
STRELCI: 0:1 Slana (12), 1:1 Pivko (15), 2:1 Krajnc (21)
NŠ POLI DRAVA: Tetičkovič, Čeh, Veličkovič, Leskovar, Trep, Hliš, Kirič, Pivko, Golob, Krajnc, Rogina (Vaupo-tič) Trener: Miran Ljubec.
ALUMINIJ - RUDAR VELENJE 0:0
ALUMINIJ: Frlež, Leskovar, Zajc, Dvoršak-Špehar, Cafuta, Goljat (Simonič), Sagadin, Šešo (Kek), Pla-ninšek, Špehonja, Gerečnik. Trener: Vlado Ripak
Danilo Klajnšek
Kolesarstvo
Na Ptuju »Nagrada Poli«
Kolesarski klub Perutnina Ptuj bo v nedeljo organiziral dirko za mlajše kategorije, ki so jo poimenovali »Nagrada Poli«. Dirka šteje za točkovanje v Pokalu Slovenije ter v sklopu novoustanovljenega mednarodnega tekmovanja Alpe Adria, kjer sodelujejo moštva iz Slovenije, Avstrije in Italije. Ptujska dirka je tretja po vrsti, do konca sezone oktobra jih bo sledilo deset, le še ena pa v Sloveniji, čez dva tedna v Kranju. Organizator, ptujski klub, prav na račun kolesarjev iz tujine pričakuje številčno udeležbo. »Letos žal ne bo etapne dirke za mladince po Štajerski in smo se odločili, da organiziramo to tekmovanje. Prijavljeno imamo močno mednarodno zasedbo preko dvesto kolesarjev iz 24 moštev iz Slovenije, Avstrije, Italije in Hrvaške,« je povedal direktor ptujskega kluba Rene Glavnik.
Tekmovanje se bo pričelo ob deveti uri, ko se bodo na progo podali najmlajši, dečki C. Prevozili bodo en krog, dolg 8,2 kilometra, ki jih bo vodil od startno-ciljnega prostora pred Srednješolskim centrom na Ptuju, po Volkmerjevi cesti proti Mestnemu Vrhu in Placarju, kjer bodo zavili proti Štukom in se po Pivkovi ulici v Novem naselju vrnili nazaj na Ptuj. Po njihovem prihodu v cilj bodo skupaj sta rtali dečki A in B, ki bodo prevozili tri kroge v skupni dolžini 24,6 kilometra. Najdaljša in najzahtevnejša proga čaka mlajše in starejše mladince, ki bodo prav tako vozili skupaj. V enajstih krogih bi moral števec izmeriti 90,2 kilometra in 1353 metrov višinske razlike. Dirka se bo zaključila predvidoma okrog 14. ure.
UG
OBVESTILO!
V nedeljo, 17. maja, bo od 9. do predvidoma 14. ure moten promet na relaciji: Volkmerjeva cesta-Novo naselje-Mestni Vrh-Placar-Štuki-Volkmerjeva cesta zaradi kolesarske dirke, ki bo potekala na tej trasi. Vse udeležence v prometu in ostale krajane obveščajo, naj strogo upoštevajo navodila rediteljev in policije. Na odseku trase v Pivkovi ulici bo občasno sproščen promet, vendar samo v smeri vožnje kolesarjev. Vse krajane ob omenjeni trasi naprošajo, da poskrbijo za ustrezno varovanje svojih štirinožnih ljubljenčkov, da jih ne spuščajo na cesto in s tem ogrožajo tekmovalcev. Prosijo za razumevanje.	Organizator
Kolesarski klub PERUTNINA PTUJ
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 34. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Labod Drava - Rudar Velenje, Nafta - Interblock; SOBOTA ob 18.00: Domžale - Luka Koper; SOBOTA ob 20.00: MIK CM Celje - HIT Gorica; NEDELJA ob 17.00: Primorje
-	Maribor.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 25. KROGA - NEDELJA ob 17.00: Aluminij - Triglav Gorenjska, Bela krajina - Zagorje, Livar - Krško, Olimpija - Mura 05. V tem krogu je prost Šentjur.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 24. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Mons Claudius - Tehnostroj Veržej, Malečnik - Trgovine Jager, Kovinar Štore - Črenšovci; NEDELJA ob 17.00: Odranci - Stojnci, Šmartno - Paloma, Čarda - Dravinja Ko-stroj, Simer šampion - Koroška Dravograd.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA IGA
PARI 23. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Jarenina Šentilj - Holermuos Ormož, Brežice - AHA EMMI Bistrica, Partizan Fram - Peca, Šoštanj
-	Pohorje, Tehnotim Pesnica - LKW Jack Gerečja vas, Zreče - GIC Gradnje Rogaška; NEDELJA ob 17.00: Bukovci - Podvinci.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 19. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Pauman Pragersko - Gorišnica, Cirkulane - Središče, Apače - Boč; NEDELJA ob 10.30: Skorba
-	Hajdina, Videm Rogoznica; NEDELJA ob 17.00: Dornava - Oplotnica.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 19. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Makole - Spodnja Polskava, Podlehnik - Lovrenc, Tržec - Markovci; NEDELJA ob 17.00: Grajena
-	Hajdoše, Leskovec - Zavrč, Slovenja vas - Zgornja Polskava.
VETERANSKA LIGA - VZHODNA SKUPINA
PARI 20. KROGA - PETEK ob 18.00: Gorišnica - Tržec, Grajena - Dornava, Videm - Ormož, Markovci - Stojnci Korant.
ZAHODNA SKUPINA
PARI 16. KROGA - PETEK ob 18.00: Podlehnik - Pragersko, Skorba - Hajdina, Lovrenc - Apače, Zgornja Polskava - Polskava, Prepolje
-	Boč.
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 19. KROGA - NEDELJA ob 11.00: Ptuj - Dornava; NEDELJA ob 16.30: Slovenj Gradec - Krka, Pomurje - Senožeti, Rudar Škale - Maribor.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
28. KROG: NŠ Poli Drava - Krka (nedelja ob 16.30), Domžale - Aluminij (sobota ob 15.00).
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
28.KROG: NŠ Poli Drava - Krka (nedelja ob 14.30), Domžale - Aluminij (sobota ob 13.00).
DK
Rokomet • Turnir Ormož 2009, mlajši dečki B
Športni napovednik
Rokomet
1.A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
LIGA ZA PRVAKA
PARI 8. KROGA: Prevent - Trimo Trebnje, Slovan - Gorenje, Cimos Koper - Celje Pivovarna Laško. LIGA ZA OBSTANEK
PARI 8.KROGA: Krka - Jeruzalem Ormož, Ribnica Riko hiše - Merkur.
1.A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
1. TEKMA ZA 5. MESTO: Mercator Tenzor Ptuj - Krka (petek ob 19.00 v ŠD Center na Ptuju)
1. B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 22. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Ajdovščina, Sviš Pekarna Grosuplje - Radeče MIK Celje, Krško - Klima Petek Maribor,Grča Kočevje - Mitol Sežana, Šmartno 99 - Istrabenz plini Izola, Alples Železniki - Grosuplje.
Zaključni turnir za mlajše dečke B v Ljubljani
V soboto, 16. 5., bo v dvorani Krim na Galjevici potekal finalni turnir državnega prvenstva za mlajše dečke B. Nastopile bodo ekipe Jeruzalema Ormoža, Krima, Rudarja EJV iz Trbovelj in koprskega Cimosa. Uvodna tekma bo na sporedu ob 11.45, podelitev priznanj najboljšim pa bo ob 17. uri.
Zaključni turnir za mlajše dečke A v Veliki Nedelji
Rokometni klub Velika Nedelja bo v nedeljo organizator turnirja za mlajše dečke A, in sicer za razvrstitev od 5. do 9. mesta. Razpored turnirja: RK Sevnica - RK Velika Nedelja (10.00), RD Merkur - Mark Olimpija (11.00), RK Velika Nedelja - Mark Olimpija (12.00), RK Sevnica - RD Merkur (13.00), RD Merkur - RK Velika Nedelja (14.00), Mark Olimpija - RK Sevnica (15.00).
Plavanje
5. mednarodni miting Pokal Terme Ptuj 2009
V soboto in nedeljo, 16. in 17. 5., bo v Termah Ptuj potekal 5. mednarodni plavalni miting Pokal Terme Ptuj 2009. Gre za eno najmnožič-nejših plavalnih tekmovanj pri nas, na katerem bo skupno nastopilo več kot 700 plavalcev in plavalk iz 32 klubov in iz sedmih držav. Domači Plavalni klub Terme Ptuj bo sodeloval z več kot tridesetimi predstavniki, med katerimi največ pričakujejo od Gregorja Šerbca, Blaža Kekca in Lore Grobelšek.
Ptujskega tekmovanja se bodo udeležili tudi nekateri znani plavalci: slovenski plavalni rekorder Peter Mankoč, Rus Eugeny Korotishkin (evropski prvak v disciplini 100 delfin iz leta 2008), nosilec številnih odličij v štafetah 4 x 100 metrov mešano Octavio Alesi (Venezuela), latinsko-ameriški prvak in rekorder, finalist svetovnih prvenstev in polfi na list olimpijskih iger v Pekingu.
Golf
Od petka do nedelje, 15. do 17. maja, se bo vsak dan od 7.30 dalje na ptujskem golf igrišču odvijal edini letošnji profesionalni turnir v Sloveniji. Približno 100 igralcev se bo v okviru Alps toura potegovalo za skupni nagradni sklad 40 tisoč evrov.
Karting
V	soboto, 16. maja, bo na kartodromu v Hajdošah potekala 2. dirka za državno prvenstvo v kartingu. Tekmovanje se bo pričelo ob 12.15 s predfinalno vožnjo, ob 15. uri bo na vrsti finalna. Organizator pričakuje preko 70 voznikov in voznic, ki bodo nastopili v desetih kategorijah.
Maraton treh src v Radencih
V	soboto, 16. maja, bo v Radencih že 29. maraton Treh src. Po tradiciji bodo največjo tekaško-rekreativno prireditev v tem znanem turi-stično-zdraviliškem centru pričeli pohodniki ob 8. uri, ob 9.25 se bodo na progo podali paraplegiki, ob 9.30 bodo sta rta l i tekači na 42 in 21 kilometrov, deset minut zatem pa se bodo podali še na progo, dolgo 10 in 5,5 kilometra. Ob 15. uri bo tradicionalni humanitarni tek, ki ga pripravlja občina Radenci, zadnja panoga maratona pa je ob 16. uri rezervirana za najmlajše udeležence.
Kikboks
V	soboto, 16. maja, bo v športni dvorani Center na Ptuju potekal finalni turnir državnega prvenstva v disciplini semi kontakt za vse starostne kategorije ter v disciplini glasbene forme. Začetne borbe se bodo pričele ob 11. uri, finalni obračuni pa ob 16. uri.
Namizni tenis
V ponedeljek ob 17. uri bodo igralke namiznoteniškega kluba Ptuj v športni dvorani Mladika igrale četrtfinalno pokalno srečanje z ekipo Logatca.
Tenis
Podravska rekreativna liga 2009: A-liga
Razpored 1. kroga (ponedeljek, 18. 5.): Kidričevo - TC Luka (ob 16.30 v Kidričevem), Keller - TD Duplek (ob 16.30 v TC Luka), Gorišnica - Skorba (ob 17.00 v Gorišnici). B-liga
Razpored 1. kroga: Skorba Gad - Štraf (v ponedeljek, 18. 5., ob 16.30 v Goya centru), Kapo Dol - Kidričevo 2 (v četrtek, 21. 5., ob 18.00 v Goya Centru). Prosta je ekipa VSB mravljice.
DK, JM, NŠ
Zmago jeruzalemčkov skalila poškodba Horvata
Turnir mlajših dečkov B v Ormožu je mladim rokometa-šem Jeruzalema služil kot priprava za finalni turnir državnega prvenstva, ki bo potekal v soboto, 16. maja, v Ljubljani. Na finalu državnega prvenstva bodo poleg Jeruzalema nastopili še rokometaši Rudarja iz Trbovelj, Cimosa iz Kopra in Krima iz Ljubljane. Zmaga na turnirju je pripadla jeruzalem-
čkom, ki so nanizali zmage nad Gorenjem (20:8), Gorišnico (13:10) in hrvaškim prvakom Trsatom (14:11). Zmago jeru-zalemčkov je skalila poškodba Gašperja Horvata, ki je moral na okrevanje v ptujsko bolnišnico in ne bo pripravljen za nastop v Ljubljani.
Jeruzalem - Trsat 14:11
Jeruzalem: Korpič Lesjak, Caf, Rizman; Lukman 2, Kosi,
Kolmančič 6, Kociper 1, Ulaga, M. Hebar, Zidarič 1, Štumber-ger 2, Žganec 2, Grabovac 1, Ozmec, Lukner, Plavec, Nie-dorfer.
V tekmi, ki je odločala o zmagovalcu turnirja, so jeruza-lemčki po trdi predstavi ugnali hrvaške državne prvake v kategoriji letnikov 1997. Po Horvatu so se pri jeruzalemčkih na tekmi proti Trsatu poškodovali
še Kosi, Ozmec in Žganec. Menjave (Štumberger, Zidarič) so odlično nadomestile poškodovane in po zaslugi dobre igre v obrambi je jeruzalemčkom uspelo na kolena položiti močan Trsat. Slednji so tudi dan prej doživeli poraz (34:29) proti Ormožanom na pripravljalnem srečanju.
KU
Twirling • Državno prvenstvo v Slovenski Bistrici
Tri dni s športniki twirlinga
Twirling zveza Slovenije vsako leto v aprilu prireja državno prvenstvo, kjer se pomerijo med seboj športniki tega še dokaj neznanega športa v Sloveniji. Letos je bilo 13. državno prvenstvo v Slovenski Bistrici, kjer je glavni organizator TWIRLING KLUB SAŠO pod pokroviteljstvom TWIRLING ZVEZE SLOVENIJA pripravil vse potrebno, da je tekmovanje potekalo tekoče in brez večjih problemov in pomanjkljivosti.
Športniki v twirlingu tekmujejo v treh kategorijah po zahtevnosti programa, in sicer C, B in A kot najzahtevnejša. Vsaka kategorija je razdeljena na discipline solo in freestyle. Prav tako se skupine delijo po starosti: mlajši junior, junior, starejši junior in senior in po številu tekmovalcev, kot so: solo, par, team (skupina do 9) in group (več kot 9).
Na prvenstvu je sodelovalo 17 klubov z različnim številom tekmovalcev (vseh tekmovalcev je bilo okoli 300). Tekmovanje je spremljalo in sodilo šest mednarodnih sodnikov iz Nizozemske, Belgije in Francije, kjer je ta šport veliko bolj razširjen. Podeljenih je bilo 51 kompletov medalj in priznanj. Najuspešnejša med klubi je bila Slovenska Bistrica, ki je ponovno osvojila prehodni pokal. Drugouvrščeni je Piran, tretji
Deskle, četrti Hajdina, Ptuj se je skupno uvrstil na 14. mesto.
Še nekaj besed o TWIRLING KLUBU PTUJ, ki bo soorgani-zator naslednjega, 14. državnega prvenstva drugo leto, ki bo potekalo na Ptuju. Naš klub šteje sedem deklic starih od 9 do 12 let, ki trenirajo že drugo leto pod vodstvom trenerke Mojce Jakop. Letos so ptujske »twirlingarce« tekmovale v štirih kategorijah.
V C solo junior se je Klara
Šmigoc iz osmine finala prebila v četrtino finala in se uvrstila na 14. mesto.V C solo par junior sta v polfinalu tekmovali Živa Šuta in Nastja Vrabl ter dosegli 12. mesto.V C team junior so skupinsko tekmovala vsa dekleta: Nastja, Živa, Špela, Nika, Klara, Anamarija in Nika M. ter dosegla peto mesto.Vsa dekleta in trenerka Mojca pa so še posebej ponosni na Niko Murko in Anamarijo Uršič, ki sta v svoji kategoriji C solo
par mlajši junior osvojili zlato.
Tukaj pa moram omeniti še eno Ptujčanko, ki trenira in tekmuje za Slovensko Bistrico, to je Nuša Voglar, ki je osvojila v C solo mlajši junior srebro in C freestyle mlajši junior zlato.
S pridnim treningom in seveda ljubeznijo do športa, ki zadovolji športnike in v njih vzbudi željo pokazati naučeno in natrenirano spretnost, se dajo doseči rezultati, ki vzpodbudijo športnike k še vztrajnejše-mu delu. Za to pa športnice in športniki potrebujejo prostor, telovadnico ali športno dvorano, ki pa jo je na Ptuju zelo težko dobiti. V imenu deklet, staršev in trenerke se zahvaljujemo OŠ MLADIKA, ki nam je že dve leti odstopila prostor telovadnice, da so dekleta lahko trenirala. Nika in Anamarija pa sta si pri ravnateljici svoje OŠ LJUDSKI VRT izposlovali prostor male telovadnice, kjer sta dodatno trenirali. Dekleti pravita, da se je splačalo.
Ob koncu članka vabimo mlada dekleta in fante, da se nam pridružijo. To je čudovit šport, ki združuje ples, gimnastiko, balet, nekoliko akrobatike in seveda pri vsem spretnost pri uporabi rekvizita - kovinske palice.
Milena Uršič
Kickboks
Na Ptuju finale državnega prvenstva
Klub borilnih veščin Ptuj bo pod pokroviteljstvom Kik-boks zveze Slovenije v športni dvorani Center na Ptuju v soboto, 16. maja, pripravil finalni turnir v kikboksu v disciplini semi kontakt za vse starostne kategorije ter v disciplini glasbene forme. V soboto se bodo začele borbe ob 11. uri, finalni obračuni pa ob 16. uri. V letošnjem letu je na turnirjih za državno prvenstvo sodelovalo okrog 200 tekmovalcev iz 18 klubov iz vse Slovenije.
Največ uspeha v disciplini semi kontakt so v zadnjih letih imeli prav tekmovalci domačega Kluba borilnih veščin Ptuj ter klub Pon do kwan Zagorje. Tudi letos se pričakuje težek boj predvsem med tekmovalci teh dveh klubov in kluba iz Izlak, ki je v zadnjih letih prav tako med najuspešnejšimi.
Vladimir Sitar, glavni trener ptujskega kluba in selektor reprezentanc Slovenije: »Z nestrpnostjo in veliko željo po uspehih pričakujemo finale
državnega prvenstva v soboto na Ptuju. Pričakujemo veliko število udeležencev, saj je to finalni turnir in tudi zelo pomemben za tekmovalce, ki trkajo na vrata reprezentance. V Klubu
borilnih veščin Ptuj bomo zelo zadovoljni z osvojitvijo petih do sedmih naslovov državnega prvaka. Upamo na dobre nastope domačih tekmovalcev in seveda skupno veliko število medalj.«
Trenerji domačega kluba Dušan Pavlica, Edvard Šte-gar, Sabina Kolednik, Se-bastjan Zinrajh in Vladimir Sitar so optimistično razpoloženi in pričakujejo kar nekaj prvih, drugih in tretjih mest.
Franc Slodnjak
Foto: Franc Slodnjak
Lanske dobitnice medalj iz Ptuja Adriana Korez in Sabina Koled-nik ob predsedniku KBV Ptuj Zoltanu Mileti. Se bodo letos prav tako veselile?
V okviru priprav pa je v sredo prejšnji teden v Kikboks centru potekal še 3. medobčinski turnir, na katerem so trenerji še zadnjič preverili formo in pripravljenost svojih tekmovalcev. Rezultati:
dečki do 125 cm: 1. N i ko
Ritlop, 2. Tilen Ciglar, 3. Žiga Korenjak; dečki do 135 cm:
1.	Timi Sitar in Gašper Po-lanec, 3. Nik Leskovar; dečki do 145 cm: 1. Jakob Štrucl, 2. Patrik Šulek, 3. Nejc Popošek; dečki nad 145 cm: 1. Gašper Mlakar; mladinci do 70 kg: 1. Tilen Abraham, 2. Luka Vindiš, 3. Patrik Kokol; mladinci nad 70 kg: 1. Anej Štrafela, 2. Silvo Junger, 3. Matej Drevenšek; člani do 70 kg: 1. Matic Bede-nik, 2. Denis Junger; člani nad 70 kg: 1. Anej Štrafela; članice do 55 kg: 1. Sabina Koled-nik, 2. Monja Šebela; članice nad 55 kg: 1. Adriana Korez,
2.	Anita Jagarinec.
Dornava • Občni zbor Gasilske zveze
Za letošnje delovanje 21.000 evrov
Konec minulega tedna je v Mezgovcih na 13. občnem zboru zborovalo tudi predstavništvo Gasilske zveze občine Dornava, ki združuje štiri prostovoljna gasilska društva s skupno 500 gasilci, kar je dobra četrtina občanov.
Na občnem zboru so pregledali poslovanje prejšnjega leta ter si zastavili plan dela za letošnje leto. Predsednik GZ Dornava Jožef Hojnik je ob tem povedal: »Za letošnje leto ima naša zveza na voljo 20.864 evrov, od tega je za delo zveze predvidenih 12.500 evrov, 2400 evrov je namenjenih PGD Dornava in Polenšak, 1774 evrov pa za društvi Mezgovci in Ža-menci. V okviru zveze bomo tudi letos denar namenili za zavarovanja oseb in opreme, za zdravstvene preglede, deloma za nabavo gasilske zaščitne in reševalne opreme ter za razna tekmovanja, izobraževanja in odličja.«
Breme investicij v posa-
Na 13. občnem zboru GZ Dornava so zbrani med drugim potrdili finančni in operacijski plan dela zveze za letos.
meznih gasilskih društvih prevzema občina Dornava oz. občinski proračun, letos pa je med večjimi naložbami
dokončanje nadgradnje vozila PGD Dornava ter začetek izgradnje vaško-gasilskega doma na Polenšaku.
Kot je še povedal Hojnik, je Zveza v lanskem letu delovala v skladu z začrtanimi cilji: »Med pomembnejšimi dogodki je gotovo uspešna izvedba 12. dneva gasilcev in prevzem novega vozila za PGD Dornava, organizacija in tudi udeležba naših društev oz. enot na številnih tekmovanjih, gotovo pa je lansko leto tisto, ki je v neurju pokazalo, kako pomembna je gasilska služba, saj so naši gasilci požrtvovalno pomagali pri zaščiti in prekrivanju številnih poškodovanih ostrešij. Ob tem je 40 naših gasilcev sodelovalo tudi pri varovanju Poli maratona, kjer bomo verjetno vključeni tudi letos.«
SM
Zetale • Tretje gasilsko tekmovanje za pokal občine letale
Zmagovalci PGD Kebelj II in Hajdoše
Žetalsko travnato igrišče za šolo se je minulo soboto popoldne spremenilo v pravi gasilski poligon; v organizaciji domačega gasilskega društva se je namreč vse do večera odvijalo tretje tekmovanje za prehodni pokal občine Žetale, ki se ga je udeležilo kar 25 desetin iz različnih koncev Slovenije.
»Zelo smo veseli tako velikega odziva; tekmovalo je namreč kar 17 moških in osem ženskih desetin. Sodelujoče ekipe so bile vrhunsko pripravljene, kar so kazali časi izvedbe vaj, nekaj ekip pa je bilo takšnih, ki so že ali pa še bodo sodelovale na Olimpija-di,« je po tekmovanju povedal predsednik tekmovalnega odbora Janez Vogrinc.
PGD Žetale je na tokratnem tekmovanju sodelovalo s tremi ekipami; dvema moškima, ki sta imeli tokrat manj sreče in sta se uvrstili v spodnji del lestvice, ter eno žensko ekipo, ki je v ženski konkurenci
V Zetalah se je na tretjem tekmovanju za prehodni pokal občine Žetale letos pomerilo kar 25 ekip gasilcev in gasilk iz različnih koncev Slovenije.
Biš • GZ Trnovska vas - Vitomarci
Tečaj za vodjo skupine
Gasilska Zveza Trnovska vas-Vitomarci je organizirala tečaj za vodjo skupine v gasilstvu, ki se je pričel v začetku januarja 2009 in je trajal do konca meseca maja. Organizacijo in vodenje tečaja je prevzel predsednik Gasilske zveze Trnovska vas-Vitomarci Alojz Fekonja, višji gasilski častnik II. stopnje.
osvojila tretje mesto.
V moški konkurenci je prvo mesto osvojila ekipa PGD Ke-belj II, drugo ekipa PGD Sveti Florjan, tretje pa PGD Tinje. V ženski konkurenci pa so bile najboljše gasilke iz PGD Hajdoše, drugo mesto PGD Majšperk in tretje domače gasilke iz PGD Žetale.
Najboljše tri ekipe v moški in ženski konkurenci so prejele pokale, obe prvouvršče-ni ekipi pa še prehodni pokal Občine Žetale, prav tako so prejeli še praktične nagrade, vsi sodelujoči pa tudi priznanja.
SM
Omenjeni tečaj so obiskovali tečajniki iz PGD Biš, PGD Vitomarci, PGD Destrnik, PGD Desenci, PGD Gočova, PGD Sv. Trojica, PGD Benedikt, in PGD Sv. Jurij. Skupaj je bilo vpisanih 34 slušateljev, od katerihr je uspešno končalo tečaj oziroma izpite 28 slušateljev.
Tečaj je potekal v učilnici Gasilske zveze Trnovska vas-Vitomarci v gasilskem domu v Bišu, ki je registrirana za gasilska izobraževanja s strani Gasilske zveze Slovenije. Poudariti je potrebno, da so ti tečaji kar zahtevni in seveda tudi zahtevajo precej strokovnosti predavateljev, ki so bili iz območja celotne podra-vske regije. Omenjeni tečaj je odskočna deska za nadaljnja izobraževanja in napredovanja. Po napornem dolgotrajnem tečaju in izpitih, ki jih je bilo kar 14, so se tečajniki in nekaj predavateljev v petek, 9. maja, zbrali v gasilskem domu v Bišu, kjer so zaključili tečaj z lepim prijateljskim gasilskim srečanjem.
Zmago Šalamun
Od tod in tam
Spuhlja • Zlata poroka zakoncev Toplak
Foto: zasebni arhiv
V sobot, 18. aprila, sta si ponovno obljubila zvestobo Alojz in Marija Toplak iz Spuhlje 43. Obred zlate poroke je opravil destrniški župan Franc Pukšič, ki je zamenjal dr. Štefana Čelana, saj je bil službeno odsoten. Cerkveno poroko pa je opravil domači župnik Janez Kmetec v cerkvi svetega Petra in Pavla na Ptuju. Življenje zlatoporočencev je bilo zelo raznoliko. Alojz je hodil v službo, Marija pa je skrbela za dom in družino. Rodila sta se jima hčerka Silva in sin Rado. Otroka sta si ustvarjala svoje domove, pri katerih pa sta jima rada pomagala. Danes ju razveseljujejo 3 vnuki, 2 vnukinji in ena pravnukinja. S sorodniki in prijatelji so v dobri družbi preživeli nekaj lepih uric, vsi pa so jima zaže-leti še m n ogo srečn ih in zdra vih dn i.
L. M.
Velika Nedelja • Zlatoporočenca Fištravec
Konec aprila sta svojo zakonsko obljubo obnovila Terezija in Tomaž Fištravec iz Senešcev 23. Zlatoporočenca sta bila oba rojena 1935 in se poznata od malih nog. Po poroki sta živela v velikonedeljskem gradu, dokler si n ista sezidala doma v Senešcih. Tomaž je delal v gradbeništvu in je bil veliko zdoma. Kot monter žerjavov in žerjavovodja je bil iskan gradbeni strokovnjak in je veliko delal tudi v tujin i, Terezija pa je bila zaposlena kot kuharica v veliko-nedeljski šoli in vrtcu, tako da seje njenega dela vsak dan razveselilo veliko lačnih malčkov. V zakonu sta se jima rodila sin Andrej in hčerka Jelka, danes pa ju razveseljujejo tudi trije vnuki, Praznovanje zlate poroke je potekalo v ormoškem gradu, kjer je slovesnost vodil župan Alojz Sok, v velikonedeljski cerkvi pa je obred opravil Tonček Košar. Na praznovanje so povabili sorodnike in prijatelje in imeli so se prav lepo. Na roko jim je šlo tudi vreme in tako bo vsem dan in praznovanje ostalo v lepem spominu.
vki
Gornja Radgona • Ureditev mestnega parka
Pred kratkim so na Tratah v Gornji Radgoni obeležili manjšo slovesnost z otvoritvijo mestnega parka.
Gre za ureditev prve faze, ki je po besedah župana občine Gornja Radgona Antona Kampuša bil v celoti finančno uresničen s sredstvi sponzorjev. Mestni park je neposredno povezan s športno-rekreativnim centrom Trate in se navezuje na dva poslovna objekta - dom starejših občanov, ki je že vseljiv, in izgradnjo bloka, namenjen varovanim in neprofitnim stanovanjem. Druga faza ureditve mestnega parka bo stekla po pridobitvi sredstev iz evropskih skladov, če bo občina seveda uspešna na prijavljenih razpisih, projekt pa bi bil zaključen do konca letošnjega leta.
NŠ
Foto: SM
Foto: SM
Foto: NS
Foto: ZS
Nagradno turistično vprašanje .
Rožice niso dovolj, četudi so potrebne
Ptuj je novo turistično sezono dočakal brez javnega stranišča. Tega ne potrebujejo samo turisti oziroma drugi obiskovalci Ptuja, temveč tudi vsi prodajalci na ptujski tržnici, ki so že zagrozili, da bodo začeli uporabljati WC v ptujski Mestni hiši, če se hitro ne bo nekaj zgodilo.
Tudi edina pipa na tržnici, kjer bi si lahko umili roke, je tako poškodovana, da ni več za uporabo. Moral bi imeti dežni plašč, če bi jo želel uporabiti, o tem, da bi si vodo lahko natočil in se odžejal, pa ni govora.
Sprehod po mestu pa odkriva tudi druge nepravilnosti, bolje neurejenost marsikaterega prostora, ki ne more biti v ponos ne stanovalcem najstarejšega in za mnoge najlepšega slovenskega mesta. Nihče tudi ni po-
skrbel za obnovo klopi v Mestnem parku. V teh dneh bo sicer potekalo tradicionalno majsko ocvetličenje mesta, rožice, naj bodo še tako lepe, nepravilnosti ne bodo skrile. Nekaj cvetličnih gred bodo uredili tudi v Mestnem parku, Evropark so uredili že ob praznovanju pete obletnice vstopa v EU, še vedno pa bo v mestu ostalo veliko betonskih korit, v katerih bo še naprej rasel plevel, ki ga krasijo številni cigaretni ogorki in druge smeti. O tem, kakšno bo ptujsko poletje v prireditvenem pogledu, pa bo povedal koledar prireditev, ki je že v pripravi. Izšel naj bi junija.
V torek je zasedala Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, ki jo od decembra lani vodi Andrej Klasinc. Kljub recesiji slovenska naravna zdravilišča dosegajo dobre rezultate. Nadpovprečno dobri rezultati pa so bili doseženi aprila, ko je slovenska naravna zdravilišča obiskalo kar 55.140 gostov ali za 9,3 odstotka več kot lani v istem mesecu. Vseh nočitev pa je bilo 214.440. V prvih štirih mesecih se je število gostov v primerjavi z enakim
obdobjem leta 2008 povečalo za pol odstotka, nočitev pa je bilo za 1,1-od-stotka več kot lani oziroma 783.520. Med gosti slovenskih naravnih zdravilišč prevladujejo domačini. Dobri rezultati poslovanja v prvih štirih mesecih letos so rezultat izrednih naporov v prodajno-trženjskih oddelkih term in zdravilišč ter pospešenih aktivnosti na domačem trgu, ki jih izvaja Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč.
Na Ptuju pa potekajo sklepne aktivnosti pred odprtjem letošnje 20. razstave Dobrote slovenskih kmetij. Novost v prireditvenem pogledu je praznik sirarjev, ki bo 23. maja potekal na Mestnem trgu na Ptuju. S svojim nastopom pa bodo obogatile tudi folklorne skupine, udeleženke Folk festa.
Nagradno za pravilen odgovor na predzadnje nagradno turistično vprašanje bo prejela Milena Petek, Zechnerjeva 3. Ptuj. Pravilen odgovor je: Sekvoja v Orešju je visoka 43,5 metra. Danes vprašujemo, koliko znakov kakovosti je bilo doslej podeljenih v okviru razstave Dobrote slovenskih kmetij. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 22. maja, ko bo vrata odprla letošnja razstava. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termalnem parku Term Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
V Mestnem parku se turistična sezona še ni pričela.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Koliko znakov kakovosti so doslej podelili v okviru razstave Dobrote slovenskih kmetij?_______________
Ime in priimek:_________________
Naslov:_____________________
Davčna številka:
Piše: Uroš Žajdela • V Senegalu (7.)
Saint Louis
Obisk Velike mošeje v Toubi je nedvomno svojevrstno duhovno doživetje, ne glede na religijsko pripadnost, saj je moč in veličina notranjega ravnovesja in miru v tistem delčku trenutka svojega življenja, preprosto edinstvena. Vendarle pa je bil čas odhoda v smeri prve evropske naselbine na področju današnjega Senegala, in sicer v mesto Saint Louis, ki se nahaja na skrajnem severozahodnem delu države.
V »garaži« Touba se stlačimo v majhen avtomobil. Sedež si delim z nejevoljno katoliško nuno, ki si je prilastila precej večji delež prostora, kot bi si želel. Kmalu odrinemo na deseturno popotovanje, ki nas večji del razvaja z izjemnimi prizori postopnega spreminjanja afriškega okolja, saj se savanska pokrajina z bujnim podrastjem postopoma umika polpuščavskemu okolju, v katerem opazim le še posamezne drevesne samotarje med nepreglednim poljem peska. Po šestih urah vožnje se ustavimo v manjši vasici pred mestom
Louga. Voznik se v trenutku izgubi za lokalnimi hiškami iz gline. Lokalni prebivalci z zanimanjem pozdravljajo prišleke. Sonce v skorajšnjem zatonu nas še zadnjič osreči z vročimi žarki. V majhni senčki pred avtomobilom že precej razdraženi posedamo slabo uro, ko se naposled izza vogala prikaže naš »mojster« z novo sopotnico, kozo. Ubogo žival preprosto priveže na streho avtomobila. Za nameček jo še prijateljsko udari po tazadnji, češ: »Prijatelj, bomo kmalu prispeli na cilj.« Kljub najinemu gromskemu negodovanju se nihče ne zmeni za »živalske pravice«, pot pa smo nadaljevali v precejšnji negotovosti glede nosilnosti zarjavele in dotrajane strehe. Ne nezadnje je bila koza kar velik in lep mesni zalogaj. Tako smo v zgodnjih jutranjih urah prisopihali na obrobje Saint Louisa. Tega se je še najbolj razveselila sopotnica na strehi.
Saint Louis je bil še pred nekaj desetletji ponos celotne Zahodne Afrike, saj je Francija v času kolonializma
vložila vanj velika finančna sredstva. Sprva človek dobi tovrsten občutek, predvsem ob pogledu na stoletje star Faidherbov most čez reko Senegal, ki povezuje osrednji rečni otoček s celino. Most je dobil ime po francoskem generalu Louisu Leonu Faidherbu, ki je prevzel vlogo guvernerja Senegala 1854. Že od daleč je moč odkriti arhitekturno podobnost mosta z znamenitim Eifflovim stolpom v Parizu. Oba objekta sta namreč delo velikana gradbenih podvigov 20. stoletja, Gustava Eiffla. Premični most, zaradi precejšnjega rečnega prometa se je most v drugem kraku namreč odpiral, v dolžino meri 511 metrov in je nedolgo nazaj ločeval svetova kolonialne aristokracije ter nepreglednih afriških množic, nastanjenih na obrobju reke. Vendarle pa se veličina opevanega mostu izgublja premosorazmerno s približevanjem, saj je zob časa že v precejšnjem obsegu načel železno konstrukcijo. Sprehod po njem je pravzaprav vse prej kot navdušeno odkrivanje bogastva kolonialne preteklosti in nas opominja na afriško sodobno mestno realnost. Nepredstavljivo sramoten odnos senegal-skih oblasti do svetovne arhitekturne dediščine.
Sicer pa ima »vedno plesoči« Saint
Louis izredno zanimivo urbanistično strukturo, saj zaobjema oba bregova reke Senegal, administrativno-ekonom-sko središče pa se nahaja na vmesnem rečnem otoku. V času kolonializma je otoček predstavljal »oazo« bogate in he-gemonistične rimskokatoliške cerkve v primežu ogromne puščave islamske tradicije. Po padcu francoske oblasti
so lokalni veljaki zgradili na otočku več kot dvajset mošej na površini 3 km2, s čimer so želeli prikazati prevladujočo religijo v tem delu sveta. Spanje na otoku je tako povsem prilagojeno zahtevam imamov, kar posledično pomeni prebujanje ob peti uri zjutraj.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Uroš Zajdela
Znameniti most Faidherbe, ki v dolžino meri kar 511 metrov, je bil pripeljan v Senegal leta 1897. Gre za mojstrovino velikana gradbeništva 19. stoletja, Gustava Eiffla.
Foto: Uroš Zajdela
Tradicionalno ribištvo postopoma prevzema nekoč kolonialno administrativno središče na rečnem otoku. Številni raznobarvni ribiški čolni na obrežju reke Senegal.
Kuharski nasveti
Rabarbara
Z botaničnega stališča je rabarbara zelenjava, vendar njene dolge peclje v kuhinji uporabljamo kot sadje. Od rabarbare uporabljamo le podolgovate listne peclje, ki jih pred uporabo operemo in olupimo. Najpogosteje jo uporabljamo od zgodnje spomladi do julija. Posebej okusni so podolgovati, čvrsti sočno mesnati rabarbarini peclji, ki niso predebeli in so rahlo obarvani.
Rabarbara je prekisla, da bi jo uživali surovo, zato jo kuhamo, dušimo ali pečemo. Pečemo in dušimo jo z dodatkom večje količine sladkorja ali z dodatkom sladkega sadja in različnih sadnih izdelkov. Tako pogosto pri pripravi rabarbare uporabljamo tudi marmelado ali džem, z okusom rabarbare se posebej dobro ujema jagodna in malinova marmelada. Med dušenjem in pečenjem ra-barbara spusti veliko soka, zato je primerna za vključevanje v suha testa, ki so zaradi tega sočnejša in okusnejša. Tako jo pogosto pripravljamo z biskvi-tnim in krhkim testom.
Pred pripravo rabarbaro pogosto narežemo na en do dva centimetra dolge koščke, in če so peclji predebeli, jih prereže-mo še na polovico. Krhki peclji se hitro zmehčajo, zato jih pečemo in dušimo okrog 20 minut, če jih kuhamo, pa le 2 do 3 minute in jih kasneje lahko uporabimo kot sladko ali slano prilogo. Če želimo pripraviti slani ali sladki rabarbarin pire, jo pretlačimo skozi gosto cedilo, da pire ne vsebuje tankih nitk. Posebej je rabarbara primerna za pripravo kremnih sladic in pen, po okusu pa se
Foto: Martin Ozmec
lepo poda s cimetom, pomarančo, limono in grenivko.
V svetu poznajo kar nekaj značilnih jedi iz rabarbare. V Veliki Britaniji pripravljajo dušeno rabarbaro s pomarančo in ingverjem, v Nemčiji je značilna pita z jagodami in rabarbaro, v Franciji pogosto pripravljajo kolač z rabarbaro z dodatkom breskev in ima značilno biskvitno mrežo, v Italiji pripravijo sladki rabarbarin pire, ki ga vročega prelivajo čez sladoled, na Madžarskem poznajo kompot, ki mu dodajo kislo smetano. Pri nas pogosto pripravljamo rabarbarin kom-pot, zavitek, pito, ki je lahko iz biskvitnega ali krhkega testa.
Zraven tega bi rabarbaro lahko pripravili tudi kot dobro prilogo zraven svinjskega in perutninskega mesa, kot dušeno v lastnem soku z dodatkom šeri-ja in zgoščeno s tekočo sladko smetano ter začinjeno s soljo, poprom in ingverjem, lahko bi pripravili tudi zapečeno rabarbaro skupaj z mladim krompirjem, tako da jo narežemo na daljše trakove, v omaščeni pekač damo najprej plast narezanega krompirja, prekrijemo s plastjo očiščene in narezane rabarbare, začinimo s soljo in poprom in ponovno prekrijemo s krompirjem. Krompir za-lijemo z razredčeno kislo smetano in v pečici spečemo. Tako pripravljeno lahko ponudimo kot prilogo zraven svinjine ali
Rabarbara
Ontogeneza oziroma nastajanje zob se začne v zgodnjem embrionalnem razvoju psa in nadaljuje po kotitvi. Psi imajo difiodontno zobovje, kar pomeni, da mlečnemu zobovju sledi izraščanje stalnih zob. Mladiček ima v ustih 28 mlečnih zob, čeprav je lahko to število včasih manjše ali večje. Že v starosti 4 mesece začnejo mlečni zobki izpadati in ta proces zamenjave zob se zaključi do starosti 7 oziroma 8 mesecev. Če mlečni zobki po 8. mesecu starosti niso izpadli, jih mora veterinar izruvati, saj lahko motijo rast in razvoj stalnih zob. Poseg se opravlja v splošni anesteziji, saj noben kuža ni pripravljen držati odprtih ust in trpeti bolečine, ki je pri puljenju zob neizbežna. Lokalna anestezija prav tako ne pride v poštev, saj kužek ne ve, zakaj mu brskamo po ustni votlini in obstaja velika nevarnost ugriza. Velikost, oblika in položaj zob so genetsko določeni, za vsak
kot samostojno jed.
Rabarbarin kolač iz krhkega testa pripravimo tako, da najprej pripravimo krhko testo iz 25 dekagramov gladke moke, dodamo 10 dekagramov sladkorja, ščep soli, 1 rumenjak, 4 žlice kisle smetane in 8 deka-gramov masla ali margarine. Sestavine na hitro zgnetemo v gladko testo in ga damo počivat na hladno 20 minut. Da dobimo bolj gladko testo, uporabimo sladkor v prahu. Med tem časom operemo in olupimo rabarbaro in jo narežemo na 2 centimetra dolge kose, ki jih po sredini prerežemo. Damo jih v večjo posodo in jih prelijemo z vrelo vodo. V vodi rabarbaro pustimo 2 do 3 minute. Nato jo odcedimo, dodamo 15 dekagramov sladkorja, sladkamo lahko tudi po okusu in premešamo. Pekač dobro namažemo z maslom ali margarino, potresemo z ostro moko in vanj damo razvaljano testo. Večje testne krpe težko prenesemo v celem kosu, zato lahko testo prerežemo in ga v pekaču ponovno sestavimo.
Testo nekajkrat prebodemo z vilicami, damo nanj pripravljeno rabarbaro in po vrhu potresemo 2 do 3 žlice sladkih drobtin. Sladke drobtine lahko zamenjate tudi s krušnimi. Tako pripravljeni kolač damo v pečico, ki smo jo ogreli na 180 °C in pečemo 15 minut. Med
tem časom pripravimo preliv iz 3 jajc, 1 žličke jedilnega škroba, 10 dekagramov sladkorja in 2 decilitrov kisle smetane. Naštete sestavine med sabo temeljito premešamo in jih vlijemo na rabarbaro po petnajstih minutah pečenja. Nato kolač pečemo še 15 do 20 minut.
Ohlajen kolač po želji sladkamo in ponudimo zraven čaja ali kave. Okus kolača lahko izboljšamo, če testo premažemo z jagodno marmelado in potresemo z mletimi mandlji. Če boste pripravljali kolač v večjem pekaču, sestavine za testo podvojite, da vam ne bo zmanjkalo testa.
Pripravimo lahko tudi rabar-barino rižoto. Sesekljamo eno večjo čebulo in jo na rahlo pre-pražimo na manjši količini maščobe, nato dodamo riž in ga zalijemo s slano vodo, dodamo še manjšo količino na kocke narezanega korenja in luščenega graha. Rahlo solimo in pokrito dušimo 10 minut. Nato primešamo na male koščke narezano in očiščeno rabarbaro. Rabarbare naj bo količinsko toliko, kot je graha in korenja skupaj. Rahlo solimo in dušimo do mehkega. Pred serviranjem dodamo še naribani parmezan in sesekljani zeleni peteršilj. Ponudimo kot samostojno jed skupaj s solato.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Zobje pri kužkih
Nabralo se je nekaj vprašanj s podobno tematiko o problemih mlečnih zob, njihovega izpadanja, težav s stalnimi zobmi, različnimi ugrizi, zato se bom v današnjem članku posvetil problematiki ustne votline in zob.
zob posebej. Če dedno manjka stalen zob, kužek po navadi nima posledic zaradi tega, vendar pomenijo nekatere nepravilnosti v številu zob resno napako in največkrat tudi prepoved vzreje. Psi imajo 42 stalnih zob, različnih med seboj, ker služijo za različne namene. Incizivi ali sekalci so razmeroma majhni, enokore-ninski zobje. Sekalci služijo za »rezanje« hrane. Kaninusi ali
grabljivci so močni in najdaljši zobje z eno zelo dolgo korenino. Pes ima štiri grabljivce in z njimi zagrabi in drži plen ter trga meso. Predmeljaki ali ličniki imajo lahko eno, dve ali tri korenine. Naslednji so meljaki ali kočniki, oboji služijo za drobljenje in mletje hrane. Ugriz je odvisen od oblike glave. Ločimo tri oblike glave, mezocefalno, ta je najbolj pogosta, npr. nemški ovčar, la-bradorec. Tu mora biti ugriz škarjast, kar pomeni, da so prednji zobje zgornje in spodnje čeljusti tako tesno skupaj, da se zapirajo kot škarje. Tak ugriz se šteje za normalen ugriz. Drugače je pri braliio-cefalnih glavah, to so kužki s kratkimi noski, npr. bokser, angleški, francoski buldog in ostali. Tu je spodnja čeljust daljša od zgornje in tudi zo-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
bje so po navadi prav smešno brez pravega reda nasajeni v čeljusti. To velja predvsem za angleške in francoske bul-doge. Narobe pa je, če je spodnja čeljust krajša od zgornje, v takem primeru gre vedno za anomalijo oziroma malokluzi-jo. Lastnikom psov, ki menijo, da njihov kužek nima v redu zobovja svetujem, da obiščejo izkušenega veterinarja, ki se ukvarja z zobovjem, oziroma veterinarskega stomatologa, ki bo razjasnil pogoste težave in vprašanja, ali bo zrasel določen zob, ali je zobovje kompletno in ostalo problematiko.
Prihodnjič pa še nekaj o obolenjih zob in ustne votline.
Emil Senčar, dr. vet. med.
ZOO TRGOVINA PREMIUM PET
Mercator center, Spindlerjeva na Ptuju
Premium
Premium proizvodi po konkurenčnih cenah, strokovno svetovanje. AKCIJA: vsak torek in sobota vse -5% (tudi živali)
V vrtu
Meseca maja prelestno na vrtu
Ko v prvi polovici maja posadimo cvetlične in zelenjavne gredice ter opravimo vsa potrebna spomladanska vrtna opravila, vrtne gredice in zelenice v drugi polovici maja ozelene in prelestno pomladno za-cveto. V daljših pomladnih dneh sonce iz nebesnega svoda prijetno boža in spodbuja vrtno naravo k rasti in cvetenju, zemljo pa že toliko ogreje, da se je prijetno in zdravo bos sprehoditi po rosni vrtni trati.
V SADNEM VRTU nadaljujemo z varstvom sadnega drevja pred okužbami z boleznimi sadnega drevja s kemičnimi fungi-cidi ali naravnimi pripravki. Če so sadna drevesa kljub rednim škropljenjem z dotikalnimi pripravki zbolela po sadnem škr-lupu, opazen pa je v obliki rjavo-črnih okroglih peg na listih, drevesa zdravimo s sistemičnimi fungicidi z globinskim delovanjem, ki onemogočajo razraščanje glive po zelenem rastlinskem tkivu. Na mladih poganjkih se pojavljajo listne uši, ki jih najdemo na spodnji strani listov in na vršičkih poganjkov, od koder sesajo rastlinske sokove. Poganjki, napadeni po listnih ušeh, zaostanejo v rasti, listje se zgrbanči, preneha asimilirati in se končno posuši. Napadene in poškodovane vršičke pore-žemo in uničimo, drevo pa poškropimo s kemičnim pripravkom, ki ima učinek globinskega delovanja, ali naravnim pripravkom iz namočenih kopriv. Uši zatira mravljična kislina, ki jo je največ v svežih koprivah. Kilogram svežih koprivovih listov, vloženih v vedro, prelijemo z 10 litri vode. Po 24 urah tekočino precedimo ter z nerazredčeno poškropimo.
Pri vinski trti in mladem sadnem drevju meseca maja v obdobju bujne vegetacije mladike dnevno priraščajo v dolžino po nekaj centimetrov. Da bi se preveč ne zgostile, mladike, ki so za nadaljnjo rast in vzgojo nepotrebne, že pričnemo pleti ali krajšati. Pri vinski trti odstranimo mladike, ki rastejo iz starega lesa, razen tistih, ki jih namenimo za obnovo trte. Pri sadnem drevju pa odstranjujemo mladike, ki so se s svojo rastjo usmerile v notranjost drevesne krošnje, mladika, ki jo preveč zgoščajo ter vrhnje z navpično rastjo drevesno krošnjo zasenčujejo. Mladike, ki izraščajo pri mladih drevescih iz šib-korastočih debel, prikrajšamo na dva do tri liste, odrežemo pa šele ob zimski rezi.
V	OKRASNEM VRTU obrezujemo zgodaj cvetoče grmovni-ce in nekatere vrste okrasnih drevnin. Oblikujemo jih po cvetenju, preden prično oblikovati cvetne zasnove za prihodnje leto. Grmovnice oblikujemo in čistimo starih suhih vej z redčenjem poganjkov in ne s krajšanjem kot pri poleti cvetočih. Forzicija, ki jo preveč priprežemo, prične tvoriti kratke goste poganjke, ki so primerni le še za živo mejo. Pregosti grmiči medvejke bodo drugo leto bogato cveteli, če bomo odstranili le odvečne veje iz sredine grma. Španski bezeg oblikujemo tedaj, ko režemo cvetje za šopke ali takoj po cvetenju, ko odstranjujemo odcvetela socvetja. V tem času pognojimo vse od-cvetele rastline trajnice in grmovnice z mešanimi rudninskimi gnojili, da bodo do jeseni čim bolje obrastle ter v mesecu avgustu tvorile čim več cvetnih zasnov za prihodnjo cvetlično obdobje.
Če na zasenčenih ali preveč obremenjeni ter poteptani trati po nekaj košnjah opazimo zaostajanje v rasti ter sledove mahu, jo nemudoma prerahljamo in pograbimo z nožastimi grabljami ter potrosimo s kamninsko moko. Posevke cvetlic enoletnic takoj po vzniku pričenemo pleti in jim odstranjevati plevele ter jih redčiti. Rastline naj bodo venomer v takšni medsebojni razdalji, da se med seboj ne bodo zasenčevale, da se bodo po jutranji rosi ter dežju čimprej ter lažje osušile. Mnogo mokrote in toplota sta pogoj za nagli razvoj glivičnih rastlinskih bolezni.
V	ZELENJAVNEM VRTU v nasadih takoj po sajenju pričnemo nego rastlin, pletev, odstranjevanje zalistnikov, odstranjevanje poškodovanih in bolnih listov ter varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci. Z gredic s čebulo lahko odstranimo varovala, nameščena pred čebulno muho, ker je čebulna muha prenehala zalegati. Posevke korenčka preredčimo na razdaljo pet cm med rastlinicami, izpuljene pa iz nasada odstranimo, da njihov vonj ne bo privabljal korenčkove muhe. V nasad paradižnika, paprike, glavnate solate vsakih 14 dni posejemo rdečo redkvico.
Miran Glušič, ing. agr.
Emk&kdort IS. maja- 21. maja
15-petek s*	16-sobota	17-nedelja	18-ponedeljek
19-torek	20-sreda * -	21-četrtek #	
Foto: Emil Senčar
Ali trgi res kažejo prve znake stabilnosti? 2. del
ZDA se sicer na vse možne načine trudi podjetje obdržati nad vodo, vendar sta kriza in proračunski primanjkljaj tako močna, da celotnega gospodarstva proračun ne bo mogel rešiti. Nadaljuje se tudi propadanje manjših bank in ni konca tedna brez propada vsaj ene banke. V tem tednu je tako propadla že 26. banka letos, in če računamo, da je od začetka leta preteklo 16 oz. 17 tednov, to pomeni več kot en stečaj na teden. Da se torej stanje ni stabiliziralo, ni potrebno posebej razmišljati.
V Evropi je trenutno v ospredju ideja in predlog za ustanovitev tako imenovanih slabih bank, kamor bi banke prenesle svoje slabe kredite. Ker je bilo od začetka mišljeno, da bodo potem te slabe banke sanirale države oz. proračuni, je seveda v javnosti, predvsem pa v politiki, močno zavrelo. Logično, saj bi banke v kratkem spet začele poslovati »normalno«, čemur se danes reče »slaba praksa poslovanja«. Banke bi s tem seveda računale, da se lahko spet vrnejo k praktično neskončnemu tveganju, saj jih bo v primeru nove krize spet rešila država. Skratka, s takšnim načinom reševanja bank je takoj jasno, da bi si celotna Evropa naredila medvedjo uslugo. Predlog so seveda kaj kmalu spremenili oz. je na dan prišla nova ideja. Torej banka v težavah ustanovi svojo slabo banko, nanjo prenese slabe kredite (da lahko začne bolj normalno poslovati) in jo s časom tudi sama sanira. Na ta način se na banke prelije popolnoma vsa odgovornost in »obresti« za njihovo slabo ravnanje v preteklosti. Na eni strani je seveda poteza pravilna in poštena, na drugi strani pa je glavnina problema v tem, da bi to evropske banke praktično (za)dušilo, kar pa je ravno nasprotno od želenega, saj se vsi trudijo, da bi banke denar spet posojale. Zanka, v katero so celoten svet ujele banke, je očitno popolna, saj ni druge izbire kot ta, da na koncu njihov pohlep plačamo davkoplačevalci. Ali na eni strani takoj iz proračuna ali nekoliko kasneje z višjimi davki, ali pa banke sanirajo same sebe, s čimer gospodarstvo in potrošnik še dolgo časa ne bosta mogla do ugodnih kreditov, saj bodo banke stroške lastne sanacije spet prelile na gospodarstvo oz. potrošnika. Na to temo bo popisanega še zelo veliko papirja. Vsi namreč iščejo najboljšo možnost, pri čemer mora bančni sistem kar najhitreje okrevati, saj se lahko zgodi, da bodo v ZDA našli »hitrejšo« rešitev, s čimer bi evropski bančni sistem lahko postal nekonku-renčen in celo tarča prevzemov v naslednjem obdobju.
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Hiša
Vprašanje: Zanima me, ali bova s partnerjem kdaj prišla do nove hiše. Sedaj sicer imava stanovanje -prizidek k stari hiši, vendar je potrebno temeljite obnove. Sprašujem zato, ker imava oba službe, vendar nizke dohodke in je v tem težava.
Odgovor: Spoštovana bralka, verjamem, da vam ni bilo lahko, ko ste pisali to pismo. Včasih je življenje tudi zelo težko in polno določenih preizkušenj. Preprosto ni dobro, da stvari pometate pod preprogo, ampak da se jasno in glasno soočite s tistim, kar vas čaka. Seveda smo ljudje pogostokrat tarča zasmehovanja in
kazanja s prstom. Toda že stari pregovor pravi, da moramo pometati pod svojim pragom in da nam tako dela ne bo nikoli zmanjkalo. V vašem primeru se jedro problema skriva v tem, da imate premalo samozavesti in da se pretirano borite za tiste vrednote, ki niso tako pomembne. Dom mora biti oaza prijetnih trenutkov in kraj, kamor se radi vračamo.
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Nanj morate biti ponosni in narediti vse, da ste lahko tako ali drugače srečni. Obnova bi bila v vašem primeru koristna in lotili se je boste relativno pozno. Kajti vedno ste verjeli, da je to dom, ki je začasen, a vedno bolj postaja jasno, da bo to dom, kjer boste ostali. Zato
Sobota 16. 5. 2009 8:00-14:00
Pogačarjev trg
IpHekrniMiila/
tradicionalni Republika Slovenija
ugled Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
jpwhtnwibko'
geografsko Republika Slovenija poreklo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
se postopoma lotite prenove in vsakič bo postal lepši in bolj harmoničen. Nesporno je, če bo vaš namen po prenovi močan in vas ne bo zanašalo sedaj v eno in čez čas v drugo stran, ampak boste imeli jasne cilje, se bodo zvezde sreče spustile v prenesenem pomenu z neba in našli boste svojo srečo. Res je, da bo finančno težko, da boste morali narediti urnik, kaj je nekaj bolj pomembno in nekaj manj. V nekem dogle-dnem času bo vajin dom zasijal v novi luči in kljub dejstvu, da je hiša oz. prizidek starejšega datuma, vzpodbudil tudi občudovanje. Vendarle se za vse v življenju potrebuje čas in morate imeti upanje in harmonijo. V življenju je pomembna tudi ljubezen, ki je večna in ki nikoli ne mine. Res pa je, da se sreča včasih skrije ali pa gre na dopust. Imejte se radi in ljubite svoj dom!
Šifra: Sanjski očka
Vprašanje: Ali bom s trenutnim partnerjem zanosila v roku enega leta ali si moram izbrati drugega partnerja? Trenutno je moja edina želja postati mamica!
Odgovor: Pogled v astrološko karto mi je povedal veliko zanimivega o vas. Toda lepo po vrsti. Prvo kot prvo boste morali na bistvo življenja pogledati drugače, postati boste morali bolj ljubeznivi in harmonični. Vsaka zadeva se nam zgodi z namenom in je vpeta v višji smisel življenja. Ravno
zanositev mora biti spontana in narediti se mora iz ljubezni. Priporočam vam, da razmislite, kaj vas veseli in kaj vam je blizu. Seveda vem, da ste zapisali, da je vaša želja postati mati.
Toda menim, da morate najprej okrepiti odnos s svojim srčnim izvoljencem. Dejstvo namreč je, da živita eden mimo drugega in da se premalo pogovarjata. Lahko je, da veliko govorita, ampak poraja se vprašanje, ali se znata poslušati, si prisluhniti. Odgovor na to vesta samo vidva. Priporočam vama, da gresta večkrat na kakšno večerjo in da si tako polepšata življenje. On vas ima srčno rad. Odpravite misel, da ga boste zamenjali, če ne bosta mogla imeti otrok. Družina je ena najbolj svetih zadev in čas je, da se poslušate. Otroci so božji dar in ko se bo duša pripravljena utelesiti, bo prišla. Verjemite mi, da boste zelo kmalu mati, če se boste odločili pravilno. Seveda ni izključeno, da bo potrebno narediti določene preiskave in tako dobiti potrditev, da je vse tako, kot mora biti. Sreča se lesketa na strani pogumnih. Za določene stvari se pač potrebuje čas. Imejte se radi in nikoli ne pozabite, da je ravno ljubezen najbolj univerzalen jezik, ki pove vse. Želim vam mnogo radosti in upam, da se bo vaša srčna želja izpolnila zelo kmalu!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Duševno zdravje
Ohraniti mirno kri?
Slovenski tajkuni se še vedno obnašajo tako, kot da so nedotakljivi, čeprav so se domine že pričele podirati. Najbolj pa nas, ki zaslužimo zelo malo, bolijo izjave bogatih, ljudi na položajih, ki jih ne bo nič udarilo, še naprej bodo uživali v svojem blagostanju, čeprav bodo morali morda živeti s kakšnim evrom manj, da je potrebno plače delavcem znižati, torej tistim, ki že tako ne zaslužimo nič, pravi Janez. Kako lahko v teh razmerah še ohranimo mirno kri, če pa je naše delo iz dneva v dan manj vredno in preživetje onemogočeno?
Ohraniti mirno kri v takšnih razmerah vsekakor ni enostavno, toda protestov vseeno ni toliko, kot bi jih bilo pričakovati glede na Janezovo razmišljanje. Verjetno zato ne, ker je prepletenost politike in oblasti, lastnikov kapitala in tudi verjetno vodstev sindikatov premočna in ne dovoljuje spontanih protestov tistih, ki so razvrednoteni ne le kot delavci, temveč tudi kot človeška bitja, saj ne vedo, kako bodo preživeli skupaj s svojimi družinami. Po drugi strani se bohotijo tajkuni in upravljavci, ki so prišli do lastništva kapitala na račun vseh nas davkoplačevalcev in bivših solastnikov tako imenovane družbene lastnine s pomočjo političnih in oblastvenih struktur v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja. Ti so namreč spretno prikrojili zakonodajo tako, da je bilo vse pravno legitimno, po drugi strani pa etično in moralno sporno in v nasprotju z našo ustavo. In ravno tu se vidi sprenevedanje oblastnikov, saj niso in nočejo dati vseh tranzicijskih manipulacij ne le v revizijo, temveč tudi v presojo Ustavnemu sodišču. Verjetno zato, ker bi prišla na dan tudi njihova direktna ali indirektna vpletenost na škodo večine državljanov in v korist posameznikov iz njihovih logov.
Tako Janez kot večina ostalih državljanov ne moremo drugega, kot da preko vseh možnih oblik mirnih protestov, argumentiranja dejstev v javnosti in iskanja možnosti zaposlitev zase in za družinske člane (npr. opozarjanja na sredstva evropskih socialnih skladov, ki jih lahko črpajo delodajalci za različne oblike zaposlovanja ipd.) ter seveda tudi s političnimi aktivnostmi spreminjamo življenje v naši državi v korist državljanov z umestitvijo pozitivnih in poštenih vrednot v naše vsakdanje življenje.
_Mag. Bojan Šinko
Glasbeni kotiček
Slo POP novice
Skupina Division je minuli petek v nabito polnem mariborskem klubu Satchmo predstavila svoj prvenec Kratka zgodovina tega trenutka, v okviru katerega je posnela tudi videospot za pesem Broadway show. Spot se že redno predvaja v okviru glasbenih televizijskih vsebin.
■k-k-k
Prišel je maj, mesec ljubezni in z njim na radijske valove prihaja tudi ljubezensko obarvana skladba Domna Kumra Bodi nežna. Skladba, ki bo najbrž zaznamovala letošnjo pomlad in poletje, je avtorsko delo Domna Kumra, ki pa je tokrat k sodelovanju povabil vrhunske domače in tuje glasbenike. Skladba Bodi nežna je pesem upanja, saj govori zgodbo o tem, kako po vseh bolečih iskanjih in trpljenju le lahko najdemo pravo ljubezen, ki ostane za vse življenje. A prav tako nekje v krhkem srcu še vedno ostane strah, da se bo spet zlomilo.
■k-k-k
Po odličnih odzivih ob izidu Ninovega četrtega singla Mi amor je zdaj že polnoletni glasbenik pesem predstavil še v video podobi. Glede na to, da so njegovi oboževalci (predvsem oboževalke) pesem več kot odlično sprejeli, se je Ninova ekipa odločila, da pesem »preoblečejo« še v bolj plesne ritme. Nova rmx verzija, ki jo je ustvaril Dj dr. Gila, bo zagotovo navdušila vse ljubitelje plesne glasbe in bo gotovo našla prostor na vseh poletnih zabavah.
MZ
BTlr
1 O
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe
Poslušate jo lahko vsak torek
od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. ICE: ŽIVIM BREZ NAVODIL 9. FLIRRT: ZBIRAM VSE, KAR NOSILA JE
8.'MI2:;pORNO: romantica
7. SAMUEL' LUCAS: KJE SI TI 6. ANJA RUPEL: NISI MOJ 5. ADI SMOLAR: ZGUBU, ZGUBU 4. TABU: NAMESTO SRCA 3. JAN PLESTENJAK: SI OK? 2. STEREOTIPI: ELEKTRIKA 1. GAL: ČAS BO NA MOJI STRANI
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Non stop - novi album priljubljene Alye
Pred nekaj dnevi je končno izšel novi album Alye z naslovom Non Stop!. Težko pričakovana plošča prinaša deset skladb in je točno takšna, kot izvajalka sama: eksplozivna, dinamična in nalezljiva!
Non Stop! je že po naslovu, sploh pa po prvem poslušanju, od začetne do zadnje minute neprekinjen izbruh energije. Za odlično najavo albuma so poskrbeli že hiti A veš, I don't care, Absolutely moj in Zadnji dan, aktualen duet z Rudijem Bučarjem. Za skladbo A veš pa je Alya prejela tudi glasbeno nagrado diamant. Skladba je namreč postala Pesem leta 2008.
Producent večine skladb na Non Stop! je Žare Pak in velik del plošče je nastal v Nemčiji, kjer je Alya sodelovala tudi z znanim kitaristom nemške skupine Guano Apes, Henningom Rumenappom. Avtor in producent A veš in Zadnji dan je Jan Plestenjak,
singla Prima balerina pa Ru- ga izvajata skupaj z Rudijem ben Loos.	Bučarjem, je v identični zgod-
Aktualni hit Zadnji dan, ki bi besedila kot videospot zdaj
Foto: Internet
Alya
tudi na vseh televizijskih postajah. Alya tako nadaljuje predstavljanje skladb z albuma, ki pa bo pravo promocijo doživel malo kasneje ... A o tem, ko bo čas za to.
V prihodnjih dneh jo lahko vidite in slišite na nekaj lokacijah: 19. maja v Mariboru, dan za tem, torej 20. maja, na zaključku Majskih iger v Ljubljani in nato 22. maja še v Kranju.
Za Non Stop! pa lahko rečemo, da je zadetek v polno. Plošča je energična, spevna, zelo nalezljiva, z zanimivimi besedili, predvsem pa ekstre-mno pozitivna.
MZ
Filmski kotiček
Zvezdne steze
Vsebina: Predzgodba o tem, kako se je zbrala posadka vesoljske ladje Enterprise. Kirk je bil dobesedno rojen v vesolju sredi akcije, Spock je od malih nog razmišljujoč logik, ki tlači svoja čustva, McCoy je sposobni obupanec in pijanec z zlatim srcem, Sulu in Chekov golobrada mladiča med kaljenjem v veterane, itd. Vse jih tako ali drugače prizadene izobčeni Romulan Neron, ki se hoče maščevati staremu Spocku, ki je posredno zakrivil uničenje Nero-novega matičnega planeta. V te namene potuje po času in dela zdraho, tudi tako, da spremeni tok zgodovine ...
S tem scenarističnim trikom so avtorji uspešno prestali na videz nemogočo misijo: od svetega kanona Zvezdnih stez, ki je v svojih 43-letni zgodovini postal iz-
Star Trek
Igrajo: Chris Pine, Zachary Quinto, Karl Urban, Eric Bana
Režija: J. J. Abrams Scenarij: Alex Kurtzman in Roberto Orci Žanr: akcijski ZF film Dolžina: 126 minut Leto: 2009 Država: ZDA
jemno tog, trd, z malo manevrskega prostora in mestoma že plesniv, so lahko mirne duše zavrgli vse, kar jim ni ustrezalo in pobrali vse tisto, kar jim je prišlo prav. Tako so uspešno zvozili skozi neštete vsebinske pasti, se poklonili zgodovini, se iz nje hkrati malce ponorčevali, hkrati pa uspeli to retro-prihodnost dovolj posodobiti, da je zopet videti seksi, intrigantna, privlačna in predvsem kul. Pri tem poskrbeti za zgodbo, ki bi jo razumeli tudi tisti, ki Zvezdnih stez ne postajo (današnja kino demografija) in se hkrati posvetiti še vsakemu od pol ducata glavnih junakov se res zdi kot nehvaležna scenaristična naloga ti-tanskih razmer, zato je toliko bolj čudno, da sta jo scenarista popolnoma aseptičnih Transformerjev opravila z odliko.
Da so nove Zvezdne steze res nove in da so avtorji stvar vzeli resno, kaže že uvodni napis. V trenutku, ko se na platnu zelo impresivno pojavita besedi Star Trek, vemo, da avtorji mislijo resno, in da bomo naslednji dve uri deležni nečesa posebnega. In res, film takoj preklopi v šesto prestavo in nam ne pusti zajeti sape vse do konca, ko se zadovoljni in izčrpani odko-
lovratimo iz kina. Za film ni potrebno trekijevsko predznanje, kljub temu, da v njem najdemo milijon referenc na prejšnje filme in nadaljevanke. Avtorji so pobrali vse najboljše iz prejšnjih filmov (vključno z izvrstno parodijo, ki je bil četrti del) in celo uspeli najti prostor za nekaj referenc iz drugih znanih ZF filmov.
Pri tem je seveda moralo pasti nekaj žrtev. Čeprav so vsi igralci malodane popolni (tudi mladi Kirk, ki je sprva bolj podobnem kakšnemu dolgočasnemu Brandonu iz 90210), je negativec filma precej zapostavljen in je zre-duciran na prožilo, ki ustvari posadko Enterprisa. Zvezdne steze so od nekdaj slovele kot
resna inteligentna filozofska ZF nadaljevanka, a s tem filmom se je vse to izgubilo -film je pravzaprav to, kar bi morali biti novi filmi Vojne zvezd: prvovrstna space opera.
Kamera J. J. Abramsa se je tokrat na srečo umirila in ni tako tresoča kot v nesrečni Misiji nemogoče 3. Še vedno je zelo živa, a tokrat vsaj uspemo videti, kaj se dogaja. Če je ta film znanilec letošnjih poletnih pop corn hitov, potem smo lahko zelo zadovoljni. Nedvomno je pred to fran-šizo nova, svetla prihodnost, čeprav je po drugi strani toliko veliko boljših knjižnih ZF sag, ki kar čakajo, da jih kdo upodobi.
Matej Frece
* Published by Glu	•* Published by Gametoft
Pogoji uporabe feJungs porabniki pfedptečraške letefonije - pre-.-erfte stanje rw vašem računu. Orrcgcote prejemanje wap povezav in GPRSAJMTS prenos podatke« Rjslan SMS je zaračunan po ceniki opermeija (Motael, Simobil. Detaei J. cevi powatnega sms-a je 1,88 EUR. I uporabo Korfive se strnete s sptešnim pogqi na w^vsrnscitynet'lxniunga. Balunga je naročniška Sortev ¿n uporabnikom prinaša rtajvei 5 sporočil na mesec z wap povezavo db gatorijie, iz k&ere si lahko natož^o 3 vsebine brez ctopiatila Cena spoicdla je 1,88 EUR. V vse ceneje vštet D0V. Od pogodbe.ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odsropiii kadarkoli. Odjava id stop na 3030. Reklamacije. 02-4£44-595, icklamacije^amscfiyxicv Ponudnik;ThreeAres Koban&Co. djio., Zg. Bistrica 22,2310 Slov. ftstuca. Oeiekics laz> je zabavna aplikacijaki ne zagotavlja txrosti pri preverjanju resničnosti jjjw posameznikom Fingerprint Maflcbmakerjs zabavna aplikacija, kisimuAra jemanje prstnih odtisov in ne zagotavlja točnosti rezuWa
Ugankarski slovarček: AL NICHOL = ameriški pianist (Al, 1946-); ALAIT = mineral, ARATAMA = japonska filmska igralka (Mičijo, 1930-2001); KEL = prašičji čekan, klalnik; KETOFON = krmna mešanica za krave molznice; NUFA = čistilo za predhodno čiščenje gospodarskih vozil; OANA = tuje žensko ime; PLOTAR = mošnja za tobak; SAPPO = finski ljudski ples v 2/4 taktu.
■¡lew 'i^ei 'eweiejv 'es>iv
'spv 'uo^oj9>| 'ou>jo 'eujujepnj 'j_y 'ias 'ijuj. '^¡uieso 'iva '|s>i '!ei|o>| 'osi 'efjoejsnj^u! 'seises 'loipiN IV 'HV 'leqejjv 'e|s 'jso 'je 'oeíej^od 'os 'egeíB\ 'eiojqop 'uoieg 'e|OJi 'oddes :ouAejopoA :e>)UEZu>i a) As^say
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 16. maj:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.00 Za male in velike (Mojca Zelenik). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 12.00 Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Damjan Zagoršek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kum Trbovlje).
NEDELJA, 17. maj:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI
PROGRAM. (Radio Kum Trbovlje). PONEDELJEK, 18. maj:
5.00 UVOD 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba (Rajko Žula), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val). TOREK, 19. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20
Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Po-gorevc Tarkuš). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje . 17.30 POROČILA. 18.00 Oddaja v živo. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Mojca Zemljarič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program. (Murski val). SREDA, 20. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45).
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Ke-kec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Pu-tarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj).
ČETRTEK, 21. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Mateja Tomašič). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 OSREDNJA POROČILA RADIA PTUJ. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 OR-FEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj). PETEK, 22. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl z dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
Horoskop
OVEN
V tem tednu boste imeli priložnost, da najdete smisel in da se odločite, kaj vas veseli in vam je blizu. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč v pogledu denarja. Partnerjevi namigi bodo za vas dobrodošli in vzpodbudili bodo občutek varnosti. Pogumno boste stopali naprej.
Sn BIK
Brskali boste po svoji preteklosti in naredili neko analizo in tako uvideli, kaj vas veseli. Prihaja obdobje, v katerem boste znali biti odločni in temperamentni. V komunikaciji vas čaka popravni izpit. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč pri zdravju.
DVOJČKA
Veliko se boste izobraževali in prebrali tudi kaj o zdravi prehrani. Tam, kjer se boste pojavili, boste našli svetle točke harmonije. Naredili boste korak naprej v ljubezni. Za vezane bo veljalo, da se bodo morali več pogovarjati in nevezane morda zadane Amorjeva puščica.
RAK
Počutili se boste srečni in izpolnjeni. Preteklost vam bo pomenila veliko in vam bo tudi učiteljica. Narava vas bo napolnila z upanjem in z dodatno energijo. Ključ do uspeha bodo pogovori. Zaupali se boste prijateljici in tako našli srečo. Našli boste izziv, vezan na službo.
LEV
Na delovnem mestu boste morali vztrajati in ne boste smeli biti preveč samozadostni. Ljudje vas bodo v prenesenem pomenu učili in vam pokazali pravo pot. Sreča se vam bo nasmehnila pri ljubezni. V prostem času boste imel veliko dodatne energije in motivacije.
DEVICA
Teden intenzivnega učenja in iskanja svoje resnice. Ljudje vam bodo dajali veliko. Na delovnem mestu se bodo vrata sreče odprla na stežaj in obiskala vas bo vila kreativnega izražanja. Čeprav boste menili, da finančno nimate sreče, boste našli neko ugodnost.
TEHTNICA
Občutili boste, da potrebujete ravnovesje in skladnost. Vsekakor boste naredili veliko za resnico in pravico. Morali boste poiskati svojo pravo pot. V vaše življenje prihajajo ljudje, ki vas bodo veliko učili. Diplomacija se bo izplačala v službi in romantika v ljubezni.
ŠKORPIJON
Prihaja teden preobrazbe in naredili boste vse tisto, kar vas bo tako ali drugače polepšalo. Uvideli boste tudi lepote življenja in delali na sebi. Romantična doživetja so tisto, kar vam odpira srce v ljubezni. Mnogo zadev boste morali vzeti v svoje roke. Srečen dan: ponedeljek.
STRELEC
Kocke usode se bodo kar nekaj časa vrtele v zraku. Konec bo znan samo vam in kot pribito bo držalo, da je sreča na strani pogumnih ljudi. Sledili boste svoji inspiraciji in navdihu. Če imate pomembne izpite, se boste lahko izkazali. Upanje v ljubezni ostaja. Ptički veselo prepevajo.
KOZOROG
Teden, ki je pred vami bo zelo delaven in marljiv. Obveznosti se bodo stopnjevale in samozavest bo rasla. Ugotovili boste, da samo počasi daleč pridete in da dogodkov ne gre prehitevati. Neizbežno učenje boste imeli v ljubezni. Partnerjevi namigi bodo ukazovalni.
VODNAR
Zvezde so prepričane, da premalo skrbite zase in za svoje zdravje. Naredite analizo in tako ugotovite, kaj vam je blizu. Pravilno bo, da se ločite od slabih navad in razvad. Ob vas je nekdo, ki vas ljubi srčno in vam podarja neko posebno upanje in dodatno energijo.
RIBI
V samopomoč vam bodo duhovna znanja in ezoterične zakonitosti. Trenutki samote bodo nekaj edinstvenega. Toda preveč prostega časa vam lahko škodi. Naredite si urnik interesnih dejavnosti. Na delu boste sami za vse in v ljubezni boste v partnerju našli prijatelja.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Za male in velike z Mojco Zelenik - v soboto po 9. uri.
Markovci • Osnovnošolci na obisku v Italiji
Vrnili obisk italijanskim prijateljem
V petek, 8. maja, smo se učenci OŠ Markovci odpravili na pot proti italijanskemu mestu Paina, da bi pozdravili učence, s katerimi v okviru izbirnega predmeta nemščina sodelujemo in prijateljujemo že dve leti.
Gospa Vida Vajda, naša učiteljica izbirnega predmeta, je stike s šolo v Paini navezala preko internetnega pórtala E-Twinning, ki šolam omogoča iskanje partnerskih šol za sodelovanje v projektih s tujino. Tako smo z italijanskimi učenci že izdali skupni internetni časopis v tujem jeziku, ki ga lahko najdete na spletni strani OŠ Markovci. V decembru 2008 smo si izmenjali voščilnice, ki smo jih zapisali v različnih jezikih in jih pri razrednih urah tudi sami izdelali.
S prijatelji iz Paine pa smo se tudi že večkrat srečali - Mar-kovce so obiskali že dvakrat, v lanskem letu in pa letos za pusta. Nad našimi kraji in ljudmi so bili zelo navdušeni. Pohvalili so vse - kar so videli, spoznali in pojedli.
Na pot proti Italiji se nas je odpravilo 27 - 25 učencev 8. in 9. razreda in dve učiteljici. Veselili smo se ponovnega srečanja s prijatelji, učenci tretjega, zadnjega razreda tako imenovane SCUOLE ELEMENTARE, ki štejejo približno isto let kot mi. Ker smo si z mnogimi dopisovali preko elektronske pošte, se že dobro poznamo, zato smo se srečanja še toliko bolj veselili. Po devetih urah prijetne vožnje z avtobusom
Foto: arhiv šole
V učnih delavnicah so učenci izdelovali plakate o Milanu v nemškem in angleškem jeziku.
smo si ponovno stisnili roke in začeli nepozabno spoznavanje dežele in njenih ljudi.
Naše srečanje je trajalo dva dni. Prvi dan smo si ogledali in spoznali nekaj največjih znamenitosti italijanskega velemesta Milana. Navdušile so nas ... Sprehodili smo se po najdražji ulici na svetu - cene v izložbah so nas naravnost osupnile. Po ogledu Milana smo se odpeljali v Paino, oddaljeno okrog 25 kilometrov. Pred šolo so nas pričakali starši otrok, ki sodelujejo v projektu. Ta večer smo bili njihovi gostje, saj so nas odpeljali na svoje domove in nas bogato pogostili.
Po nočitvi v prijaznem in prijetnem hotelu smo se naslednji dan odpeljali v njihovo šolo, da si jo ogledamo, jo spoznamo in se česa novega naučimo. In res smo se. Spoznali smo, da se naše in njihovo šolsko življenje precej razlikuje. Mnoge stvari so nas začudile, če ne celo osupnile. Kot prvo, šolska zgradba sama - stene učilnic so od polovice navzgor steklene, tako da lahko na daleč vidiš, kaj se po posameznih učilnicah dogaja. Šolska ura ne šteje 45 minut, pač pa 60 minut. Pouk imajo vsako soboto, zato pa imajo nekoliko daljše počitnice. V šoli so le trije »razredi« - le naša
Foto: arhiv šole
Markovčani pred šolo v Paini
Ptuj • Učenci OŠ Mladika v Comeniusu
Pouk v Avstriji
Osnovna šola Mladika je že sedmo leto vključena v mednarodni projekt Come-nius. V letih 2008-2010 izvajamo projekt Klimatske spremembe - varujmo našo naravo. Vanj je vključenih osem držav: Estonija, Finska, Italija, Madžarska, Nemčija, Poljska, Španija in Slovenija.
Vsako leto šola ene države organizira mednarodni razred, v katerem so po 4 učenci iz vsake države. Letos smo se od 20. do 24. aprila srečali v Avstriji blizu kraja Koflach v vasi Maria Lan-kowitz. Med seboj smo se pogovarjali v angleščini in nemščini. Iz naše šole smo sodelovali, pod mentorstvom učiteljice Rebeke, Žan, Sara, Živa in jaz, ki že več let obiskujemo tečaj nemščine. Izvajali smo različne dejavnosti. Narisali smo sliko na tematiko podnebnih sprememb in obiskali BIO kmetijo. Videli smo različne domače živali, razne kmetijske stroje, hlev za gove-
Učenci iz Mladike so bili v Avstriji.
predmetna stopnja, se pravi učenci zadnjih treh razredov naše devetletke. Zelo strogo je poskrbljeno za disciplino, po hodnikih so razvrščeni varnostniki, da ohranjajo red.
V šoli smo ostali do 13. ure. V učnih delavnicah smo izdelovali plakate o Milanu v nemškem in angleškem jeziku. Pripravili smo jim kratke predstavitve o nas in o našem kraju, prav tako v nemščini ali angleščini. Ob malici in kasneje še ob kosilu, ki so nam ju pripravile prijazne mame naših prijateljev, smo še sproščeno poklepetali in se nasmejali, nato pa smo se po skupnem »fotkanju« poslovili in si obljubili, da se bomo še slišali ali celo videli.
Ponovno smo ugotovili, da je sodelovanje šol iz različnih držav zelo pozitivno, in to iz več vidikov. Spoznali smo drugo kulturo, ljudi in običaje, bogatejši smo za pomembne življenjske izkušnje. Zraven tega, da smo doživeli prijeten izlet, smo spoznali, koliko pomeni znanje jezikov. Občudovali smo našo učiteljico Vido, saj se je brez težav sporazumevala ne samo v nemškem jeziku, katerega učiteljica je, pač pa tudi v angleškem in celo v italijanskem jeziku. Brez nje in njenega znanja italijanščine nam ne bi bilo tako lepo.
Naj zaključimo z naslednjim - veliko smo se naučili, veliko videli in novega spoznali. Doživeli smo dva čudovita šolska dneva, kakršnih ne doživiš vsak dan, čeprav smo morali tudi mi k temu, da je vse super potekalo, primakniti kar nekaj truda. Za vse to pa se zahvaljujemo naši šoli, saj je imela posluh, da nam je s plačilom avtobusnega prevoza in s samim posluhom za naš projekt to omogočila. Zahvaljujemo se Občini Mar-kovci, ki nam je tudi primaknila denarna sredstva. Hvala tudi našim staršem in pa učiteljici Vidi, ki je vse to organizirala in nas obogatila za lepe izkušnje.
Irena Muršec
do, prašiče in domačo sirarno, kjer so nam za pokušino ponudili doma pridelan sir in sirne namaze. Reševali smo različne matematične naloge, igrali smo se razne igre in imeli piknik ob jezeru. Iz starega papirja, raznih tulcev in odpadnega materiala pa smo izdelali oblačila, ki smo jih predstavili na modni reviji.
V četrtek smo si v sosednjem mestu Bärnbach ogledali steklarno, kobilarno z lipicanci in cerkev, ki jo je posodobil znani umetnik Friedensreich Hundertwasser. V steklarni smo videli, kako izdelujejo steklene izdelke, kot so kozarci, vaze in še mnogo drugega. Lahko smo si tudi kupili spominke.
Zadnji dan našega druženja smo si ogledali primer BIO energije - predstavili so nam, kako lahko z lesom pridobivamo električno energijo. Po ogledu smo se odpravili domov polni novih in lepih vtisov, ki smo jih doživeli v Avstriji.
Bilo je super!
Oscar Križanec, 5. b, OŠ Mladika
Od tod in tam
Gorišnica • Nastop glasbene skupine iz Zambije
Foto: L. Zupec
V četrtek, 7. maja, je župnijo sv. Marjete niže Ptuja obiskala glasbena skupina Icengelo iz kraja Ndola v daljni Zambiji. Skupino pevcev in godcev na tolkala vodi pater Miha Drevenšek, rojak iz videmske občine, ki deluje kot misijonar v Zambiji že dolgih triintrideset let. Skupino in p. Drevenška je prisrčno pozdravil domači župnik g. Ivo Holobar. Predstavili so se s črnskimi duhovnimi ritmi z narodno koreografijo. Po maši je skupina priredila kratek koncert, med izvajanjem afriških ritmov pa so otroci vrstnikom zastavljali vprašanja o njihovem rojstnem kraju in življenju v Zambiji, kjer kosijo bolezni našega časa in vlada velika revščina, saj tričetrt ljudi ni zaposlenih, kot je v predstavitvi povedal p. Drevenšek. Ob prostovoljnem prispevku faranov so vsi prejeli lično zloženko.
L. Župec
Sela • Druženje in gibanje treh generacij
V soboto, 9. maja, smo tudi na šoli Sela izvedli vseslovensko prireditev ekošol ŠPORT - ŠPAS. Organizator prireditve je bila šola, aktivno pa je sodelovala tudi KS Sela z vsemi povabljenimi društvi. Prireditve so se udeležili učenci s starši, brati in sestrami, prijatelji in starimi starši. Na veselo druženje je prišlo več kot 80 obiskovalcev. Z nami je bila tudi medicinska sestra, ki je udeležencem merila krvni tlak. Ob pričetku je udeležence pozdravil tudi gospod župan. Najprej smo se podali na pohod po stari šolski poti, po malici so se bile zabavne igre na igrišču, ki so jih pripravili člani GD Sela. Z zanimivo nogometno tekmo med očeti in učenci, ki so jo pripravili člani ŠD Sela, smo zaključili športne aktivnosti. Druženje se je nadaljevalo ob dobrotah kmečkih žena.
MB
letale • Dan druženja in gibanja
Foto: Polona Gojkošek
V soboto, 9. maja, je na OŠ Žetale pod okriljem oddaje Šport&špas in v okviru razširjenega tedna vseži-vljenjskega učenja potekala prireditev Dan druženja in gibanja treh generacij. Po uvodnih nagovorih ravnateljice Saše Peršoh in župana Antona Butolena se je več kot 200 udeležencev prireditve (učenci, starši, stari starši, predstavniki občine in društev ter delavci šole) s šolskega igrišča odpravilo na pohod po obnovljeni gozdni učni poti k Debeli bukvi. Po vrnitvi s so se lahko udeleženci okrepčali s sojinimi in skutinimi namazi na domačem kruhu ter z ajdovo kašo. Pri pripravi jedi so sodelovale članice Društva podeželskih žena Žetale. Vsak, kije imel željo, sije lahko izmeril krvni tlak, sladkor in srčni utrip ter se s sodelovanjem v eko-kvizu potegoval za praktične nagrade. Udeleženci so lahko sodelovali tudi v različnih zabavnih igrah ali pa se pod vodstvom inštruktoricepreizkusili v nordijski hoji.
Miran Železnik
Foto: MB
Knjiga meseca
Orlando Uršič:
Tadejev dež
Nekje na meji dveh poetičnih pristopov leži literarno olje, s katerim so podmazane črke romana Tadejev dež avtorja Orlanda Uršiča; med surovim, skoraj naturalistično obarvanim realizmom in magično-poetičnimi podobami le-tega. Tisto, kar fabulo romana zatočka, je torej resničnost znotraj nekega časa in prostora. Avtor je oboje premišljeno uskladil in združil v projekcijo skozi oči tretjeosebnega pripovedovalca, ki mu gre pripisati vsevednost ne več ravneh.
Prva raven je zagotovo doslednost zunanjega opisa predmetnega stanja in pozorno spremljanje dogajanja, kar zaokroži s plastičnim pripovedovanjem.
Na drugi ravni je pripovedovalec poglobljen psihoanalitik, ki dreza globoko v mladostniško duševnost (v tem primeru Tadeja in še nekaterih stranskih književnih oseb, ki so za razumevanje in potek fabule prav tako pomembne), jo analizira in se spopada s temi in onimi radostmi pa tudi pastmi odraščanja.
Posebej vredna literarnega drobnogleda in analize pa je tretja raven. Ta je tista, ki »uršičevski« stil naredi zaznaven in prepoznaven. Gre namreč za preplet obeh prvih ravni, ki pa ju Uršič ovije v papir magičnega, liričnega, skoraj povsem pesniškega. Tu nastopijo njegovi dodelani opisi, ki jih zmeraj začini z dušo in notranjim življenjem. Tako še olje ni več zgolj olje, tovarna, ki je na eni strani prostor bolečine, propada in težkih delavnih pogojev, ima skriti ogenj, neko svojevrstno razžarjenost.
Tadejev dež je tako nedvomno roman upanja in zmage. Tadej, deček, kije sovražil olje, je v romanu predstavljen kot mladostnik s precej določenim ciljem - narediti toliko šole, da bo lahko šel v Ameriko in tam igral z Bobbyjem Fiša-rom. Šah mu pomeni veliko strast; najbrž bi lahko v igri šaha iskali tudi simbolne analogije s Tadejevim odraščanjem. Tako kot je šah igra, ki je zelo določena, ki naj bi jo obvladovali določeni zakoni in principi, tako je navsezadnje tudi z življenjem. Čeprav so nad nami zakoni - zapisani in nezapisani - izidi v življenju niso predvidljivi. Življenje je polno zasukov, čeri, padcev, a tudi sanjarij in dosežkov.
Dvojnost pristopa v poetičnem smislu (med surovim realnim in magično-liričnim) je udejanjana tudi na ravni motivov in psihologije oseb. Tako dvojnost predstavljata Tadej in Filip. Če je prvi izrazito razumski in praktični človek, ki zagovarja delo in logiko, potem je Filip sanjač, ki logiko sveta postavlja za domišljijo. Na nekem mestu v romanu se slednji tudi izreče o tem: »Domišljija je močnejša od znanja«, Tadej pa mu takoj nasprotuje: »Ce hočeš biti tak kot Bobby Fischer, rabiš znanje, pa je... «.
Zapisani kontrast ni brez pomena, saj Uršič svojo poetiko gradi na logiki kontrasta: polno-prazno, osamljeno-družab-no, veliko-malo. »Majhna« (Tadejeva) samota postane velika samota vseh nas, majhne (Tadejeve) težave postanejo tudi naše.
Če je Tadej človek, ki se kalupov brani, je na drugi strani oče, ki živi dosledno in pridno. Za tovarno. A ga ta nazadnje postavi na cesto. Še eno vprašanje, ki nam ga roman pripelje s seboj: Kaj je torej bolje - boriti se ali živeti po želeni in pričakovani družbeni premici?
Pravzaprav tu trčimo ob osrednje vprašanje romana. Kajti osrednje vprašanje ni Tadejevo odraščanje in tudi ne očetova izguba službe in opisovanje nekega družbenega sistema in delavskega razreda v njem, pač pa je tisto glavno vprašanje: Kdo bo matiral koga na veliki šahovnici življenja?
Roman Tadejev dež je dobrodošla osvežitev na literarnem nebu. Izkušen avtor in surova zgodba z ravno pravo mero srca kličeta k branju. Ob vsem tem pa ima še pedagoško globino, ki nakazuje na dejstvo, da za vsako mladostniško predrznostjo stoji zgodba, ki je odrasli včasih ne slišimo ali je nočemo slišati.
In kako malo je potrebno, da se najdemo; kot Tadej, ki ugotovi na koncu: »... potreboval je dež, velike napete oblake dežja...«.
David Bedrač
Literarno kolo (68) • Tone Partljič -1
Kulaki in scuke
Nekega dne se je Jože Malek vrnil domov. In vstopil v kuhinjo, kjer sta otroka obnemela, saj nista bila prepričana, ali vidita prav. Da, prav sta videla, bil je njun oče. Jože. Malek. In sta mu planila v objem; mlajši Tinček, ki mu je nabritost kar bliskala iz oči, in starejša hči Olga ...
Tako nekako bi lahko poenostavili uvod v komedijo Moj ata, socialistični kulak, ki jo je pred več kot petindvajsetimi leti napisal Tone Partljič, ki se je tokrat ujel v Literarno kolo. Čeprav se to vrti najraje po nam najbližjih krajih, zlasti pa po našem, domačem Ptuju, se širi tudi preko ozkih domačih ograj; Maribor, kjer se je rodil, pa tako ni daleč.
Pa tudi sicer je Partljič zelo povezan z našimi kraji. Ne le da je bil v zadnjih letih pogosto na Ptuju na tem ali onem literarnem srečanju ali samostojnem literarnem večeru, pač pa je književni prostor njegovih literarnih del pogosto prav s teh koncev.
Partljič je namreč oster opazovalec malega človeka, njegovih tegob, a tudi zvijač, ki se jih ta poslužuje. Mali človek: Malek. Ni naključje, da je uporabil takšen priimek. Ob Jožetov lik je postavil še ženo Mimiko in otroka Tinčka in Olgo. In potem je po »receptu« za dobro komedijo vsakemu določil kakšno psihološko posebnost. Tako je bil Malekov Jože precej labilna osebnost, obenem pa prilagodljiv kot jegulja. Res pa je tudi, da mu Partljič ni namenil kdo ve koliko pameti. Ženi Mimiki je te dodelil nekoliko več. Ona je bila poosebljen razum, ki je v vsaki situaciji hitro našla kakšno rešitev. Pa tudi v najhujših trenutkih je bila mnogo manj razsipna z nepotrebnim čustvenim razmetavanjem, medtem ko je Jože robantil, se jezil in sploh vsake toliko izbruhnil. A vsi ti izbruhi in njuno nasprotje so do zadnjega krajca komičnosti dodelani, da je bralcu prav v užitek brati njune iskrive dialoge, ki so pristno narečni.
Nič manj zanimiva pa nista s tega vidika Tinček in Olga. Sploh prvi se hitro prikupi bralcu (gledalcu) - z nagaji-vostjo in neprestanim kresa-njem verzov, ki zbadajo vse navzoče, hkrati pa jih draži-
jo in jim nastavljajo drobna družbena ogledala. Olga je v družini še najbolj resna. Zdi se, da ji veliko pomenijo revolucionarne politične parole, velike napihnjene besede in politični govori, seveda pa v vsem tem najde več kot dovolj časa za skrito ljubezensko razmerje z miličnikom.
Partljič je mojstrsko izrisal tudi stranske osebnosti, ki so vsaka zase komične: župnika, ki pridiga eno, živi pa povsem drugo življenje, strica Vanča, ki na bralca (gledalca) deluje s svojo idejno eksplo-zivnostjo, gospoda Medveda, ki je robat veleposestnik in se le stežka sooči z novo družbeno ureditvijo in izgubo ekonomske moči. In še nekaj je takih oseb.
Tisto, kar pa je naredilo komedijo nepozabno, pa je prav gotovo zaporedje številnih komičnih situacij, ki si sledijo in navdušujejo bralca (gledalca). Kar spomnimo se ubogega Maleka, ki v politično zmedenem času, v katerem se ni dobro vedelo, kdo pije in kdo plača, ni več povsem prepričan, kam in komu pripada. Najprej je pod velikim zemljiškim gospodom, nazadnje je sam gospod, »kulak«, kot ga označi Tinček, tu pa sta še župnik in devica Marija, ki se jima je Malek nekoč zaobljubil, v zadnjem času pa je pozabil nanju.
Moj ata, socialistični kulak
je tako po svoje tudi tragična zgodba; zgodba o malem kmetu, ki s svojo pristno naivnostjo postopa sem in tja, a nazadnje obstane: reven in določen. Kajti borba za zemljo in razpetost med političnim in verskim blokom se konča z uničujočo točo, ki Maleku pobere vso voljo.
Tako je to v naravi. Zdaj je, zdaj ni, zdaj narava da, naslednji trenutek vzame. In Partljič je znal v večino svojih del to še kako spretno vtkati. Filozofijo življenja, ki je po svoje zelo zapletena, je podajal na bralcu (gledalcu) zanimiv način. Zlasti skozi komedijo, ki je na Slovenskem vseskozi bolj stagnirajoča dramska vrsta, mu je to večkrat uspelo.
Ob tej, Moja ata, socialistični kulak, po katere knjižni predlogi je bilo postavljenih na oder več predstav (tako na profesionalnih, kot tudi na ljubiteljskih odrih), posnet pa je bil tudi film, je potrebno omeniti vsaj še nekatere: Ščuke pa ni (1973), Ščuka, da te kap (1987) in Maister in Marjeta (1998) ter v knjigi Komedije (1997) zbrane tri - Štajerc v Ljubljani, Politika, bolezen moja in Gospa po-slančeva.
Seveda je napisal še mnoge druge, toda komedijske vrstice o Ščuki so bile prav tako večkrat predstavljene v gledališkem in filmskem svetu. V tej komediji se je lotil drugega problema, o katerem je Partljič rad razmišljal v mnogih delih - življenja politika, ki govori eno, dela pa drugo.
Lahko bi rekli, da je Partljič analitik obeh svetov, ki sta navidez celo nasprotujoča si. Na eni strani je to svet malega človeka, običajno kmeta, ki je izkoriščan in živi v skromnih razmerah, na drugi je to politični povzpetnik, ki izkorišča in služi na račun mladih ljudi. Partljiča zanimata oba svetova. Še največ smeha pa je, ko se oba ta dva svetova preple-teta. Prav v tem je ključ njego-
ve komike. Kajti Tone ne enega ne drugega sveta ne barva zgolj črno in zgolj belo. Eni in drugi znajo biti dobri, eni in drugi so lahko pokvarjeni.
V nekem od intervjujev je dramatik povedal, da mu včasih, ko je bil poslanec, nikakor ni godilo neprestano pljuvanje po oblasti. V istem intervjuju je povedal tudi, da nikakor ne razume ljudi, ki z določeno večino izvolijo novo oblast, nekaj dni zatem pa ti isti volivci že blatijo izvoljene predstavnike. In je še dodal, da je v vseh letih, kar je bil poslanec, spoznal, kako pokvarjeni so šele ti, ki se imajo za ljudstvo, ti, ki so pod politično elito. Ni dvoma, da so mu življenjske izkušnje pri pisanju še kako pomagale. Še zlasti ker je pač tista vrsta človeka, ki se mu prižiga ostro oko in opazuje, analizira ter ponotranji in slednjič vse oblikuje v nepozabno literarno izkušnjo.
Ni pa Partljič le avtor številnih dram in komedij, radijskih iger, televizijskih in filmskih scenarijev, pač pa je tudi pisatelj, ki je napisal več odličnih mladinskih proznih del, kot prozaist pa se je večkrat potrdil tudi s pisanjem za odrasle.
Partljič o sebi priznava, da je imel kot otrok eno zelo nenavadno željo. Da bi prijel sonce. Najbrž ni naključje, da se ta motiv pojavi v več njegovih delih, to idejo pa je še najbolj uresničil v zbirki spominske proze Hotel sem prijeti sonce iz leta 1981, ki sodi v sam vrh mladinske književnosti. Na ta isti vrh pa bi lahko dodali še marsikatero njegovo delo, spomnimo se še dveh: Slišal sem kako trava raste in Dupleška mornarica. Vsa našteta dela so med mladimi bralci še vedno precej priljubljena.
A da bi jih razumeli, sploh te, ki jih literarna teorija označuje kot spominsko prozo, je potrebno vendarle pobrskati po Tonetovem življenju, ki se je začelo 5. avgusta 1940 v Mariboru. Njegov oče je bil železničar, mati pa gospodinja. V Pesnici ob Mariboru je pisatelj preživel svoje otroštvo, tu je obiskoval tudi osnovno šolo, in dogodke iz tega časa je pisatelj igrivo obudil, najdemo pa jih v knjigah Hotel sem prijeti sonce in Slišal sem kako trava raste ...
David Bedrač
Literarni dvojčki - 25
Bilo je nekoč, na začetku
(Trubar-Prešeren)
Pisati o Primožu Trubarju ni hvaležno delo, ker je pravzaprav težko zabeležiti kaj novega, v lanskem letu, ob petstoletnici rojstva, pa je bilo tako in tako na tone izrečenih in zapisanih besed.
Govora je bilo o prvih knjigah Katekizem in Abecednik, o tem, kako so on in njegovi sodelavci iz reformatorskih krogov krojili prve korake do knjižnega jezika, kako dobro so se zavedali, da sta potrebna slovnica in slovar. In kolikšne težave je imel Trubar,
ko je iskal ustrezni črkopis za naše jezikovne razmere.
Veliko se je pisalo in govorilo tudi o Trubarjevem vplivu na šolsko in politično življenje tedanjega časa, kjer je nesporno pustil velik pečat. In tudi o njegovem pretresljivem življenju je bilo izrečenih veliko misli - kako se je skrival, umikal in bežal, ker je nasprotoval in si drznil razmišljati naprednejše in drugače kot večina v tedanjem času.
A v vseh teh velikih zgodbah o začetkih jezika, knjig, šolstva in vsega drugega je
zgodba o enem samem duhu, o človeku, o posamezniku. Kaj ga je gnalo, da ni - kot vsi drugi - slepo in otopelo sledil volji takratnih verskih institucij? Da je zaznaval probleme, kjer jih večina drugih ni videla?
Nesporno je bil nemiren duh, izobražen genij, ki je trdno sledil svojim ciljem. Tisto, na kar pa pozabljamo, pa je zbledelo. Sicer obstaja nekaj zapisov, kjer so očitne njegove osebne stiske, a tudi te so v glavnem vezane na skrbi, kako bo s slovensko knjigo in
kako s slovenskim jezikom.
Ostaja pa vprašanje, kje so zapisi o njegovih resničnih strahovih, dvomih, dilemah. Kot človeka, ki se je odločil za naporno pot. In kadar ga pogledamo kot bradatega možakarja na kakšni od mnogih slik, za trenutek odmislimo, kaj je naredil, kje in kako začel. Pomislimo nanj zgolj kot na človeka. Človeka, ki marsikatere noči ni prespal, ki ga je najbrž kdaj pa kdaj hudo bolela glava in ki niti slutil ni, s kolikšno energijo je razburkal slovenski in širši evropski svet.
Na začetku neke tako naporne poti pa je stal še en mož. Precej časa kasneje .
David Bedrač
28 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 15. maja 2009
OBČINA ZAVRČ Zavrč 11, 2283 Zavrč
objavlja
na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07) in Pravilnika o dodeljevanju državnih in drugih pomoči ter ukrepov za programe razvoja podeželja v občini Zavrč (Uradnilist RS, št. 91/07) ter Odloka o proračunu Občine Zavrč za leto 2009 (Uradni list RS, št. 119/08)
JAVNI RAZPIS
za dodelitev državnih in drugih pomoči za programe razvoja podeželja v občini Zavrč za leto 2009
I.	PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev državnih in drugih pomoči za uresničevanje ciljev občine na področju razvoja kmetijstva in podeželja.
II.	VIŠINA SREDSTEV
Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Zavrč za leto 2009 v okvirni višini 10.310 EUR, na proračunski postavki: 110002 Subvencije v kmetijstvu po razpisu - 7.800 EUR 110102 Podpora društvom na področju kmetijstva - 2.500 EUR Glede na to, da so proračunska sredstva omejena, bo dejanska višina sredstev, ki jih bo pridobil posamezni upravičenec, odvisna od skupne višine zahtevkov prosilcev, ki bodo izpolnjevali vse pogoje tega razpisa. O razdelitvi sredstev odloči strokovna komisija, ki jo imenuje župan.
A. POMOČI - SKUPINSKE IZJEME
1. Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo
(4. člen Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006)
a.	Z naložbo je treba doseči enega ali več naštetih ciljev:
-	zmanjšanje proizvodnih stroškov,
-	izboljšanje in preusmeritev proizvodnje,
-	izboljšanje kakovosti in/ali
-	ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja ali izboljšanje higienskih razmer ali standardov za dobro počutje živali.
b.	Pomoč se ne sme dodeliti za že izvedene aktivnosti.
c.	Bruto intenzivnost pomoči:
-	do 50 % upravičenih naložb na območjih z omejenimi možnostmi,
-	do 40 % upravičenih naložb na drugih območjih,
-	do 50 % upravičenih naložb na drugih območjih, če naložbe izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva,
-	do 100 % stroškov obresti kreditov za naložbe na kmetijskem gospodarstvu, za vrednost kredita do 40 % vrednosti celotne naložbe oz. do 50 % vrednosti naložbe na območjih z omejenimi možnostmi,
-	najvišji skupni znesek pomoči iz 7. člena sme znašati do 5.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto.
d.	Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu mikropodjetju (kmetijskemu gospodarstvu) ne sme preseči 400.000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let ali 500.000 EUR, če je podjetje (kmetijsko gospodarstvo) na območju z omejenimi možnostmi.
e.	Upravičenci do pomoči:
-	pravne, fizične osebe, majhna in srednje velika podjetja, opredeljena v Prilogi I Uredbe (ES) št. 70/2001, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine,
-	institucije, ki izvajajo dejavnosti za potrebe kmetijstva in razvoja podeželja na območju občine.
f.	Pomoč se lahko dodeli le kmetijskim gospodarstvom, ki niso podjetja v težavah.
g.	Pomoči za naložbe v kmetijska gospodarstva so: 1.1. Posodabljanje kmetij
1.1. Posodabljanje kmetij
Pomoči se dodelijo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih. Upravičeni stroški:
-	stroški za pripravo načrta/dokumentacije za novogradnjo in adaptacijo hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji,
-	stroški za nakup materiala za gradnjo/adaptacijo hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji ter ureditev izpustov,
-	stroški za nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije,
-	stroški za nakup opreme hlevov, vključno z računalniškimi programi,
-	stroški za nakup materiala za gradnjo ali adaptacijo pomožnih živinorejskih objektov (seniki, silosi itd.),
-	stroški nakupa rastlinjaka in montaže ter opreme,
-	stroški nakupa in postavitve mrež proti toči, stroški postavitve, stroški priprave načrta za postavitev mreže s stroški svetovanja in nadzora,
-	stroški ureditve trajnega nasada: stroški priprave izvedbenega načrta za zasaditev novega trajnega sadnega nasada, stroški priprave zemljišča, nakup opore, nakup mreže za ograjo in nakup večletnega sadilnega materiala, razen jagod,
-	stroški obresti za kredite.
Pogoji za pridobitev:
-	ustrezno dovoljenje/dokumentacija za izvedbo investicije,
-	predračun, račun in dokazila o plačilu stroškov, za katere uveljavljajo pomoč,
-	kreditna pogodba, izračun obresti, potrdilo o plačilu obresti, poslovni načrt in
-	drugi splošni pogoje povezane z opravljanjem kmetijske dejavnosti.
2.	Varstvo tradicionalnih krajin in stavb
(5. člen Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006) Pomoči se lahko dodelijo za naložbe, namenjene ohranjanju značilnosti neproizvodne dediščine in se nahajajo na kmetijskih gospodarstvih (npr. arheološke ali zgodovinske znamenitosti), za varstvo kulturne dediščine proizvodnih sredstev na kmetijah in kmetijskih poslopij, če naložba ne povzroči povečanja proizvodnje zmogljivosti kmetije.
Upravičeni stroški:
-	splošni stroški, povezani s pripravo in izvebo investicije (stroški za pripravo dokumentacije za rekonstrukcijo (ponovno postavitev) ali obnovo oziroma sanacijo objekta, posnetek stanja, arhitekturni ali statični načrt, projekt gradnje ali obnove, popis del ...,
-	stroški za nabavo materiala,
-	stroški za izvajanje del. Bruto intenzivnost pomoči:
-	za naložbe v proizvodna sredstva na kmetijah do 60 % dejanskih stroškov oz. 75 % na območjih z omejenimi možnostmi, pod pogojem, da naložba ne povzroči povečanja proizvodne zmogljivosti kmetije,
-	do 100 % upravičenih stroškov za naložbe namenjene za ohranjanje neproizvodne dediščine in se nahajajo na kmetijskih gospodarstvih (arheološke ali zgodovinske znamenitosti),
-	do 100 % dodatne pomoči za pokritje dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi uporabe tradicionalnih vrst materiala, ki je potreben za ohranitev značilnosti kulturne dediščine na stavbah. Upravičenci do pomoči:
-	kmetijska gospodarstva, lastniki objektov, ki so vpisani v register kulturne dediščine in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine,
-	ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. Pogoji za pridobitev potem, ko je vloga že odobrena:
-	ustrezna dokumentacija za izvedbo obnove oz. investicije,
-	predračun, račun in dokazila o plačilu stroškov, za katere uveljavljajo pomoč,
-	objekt (tradicionalna stavba) mora biti vpisana v register kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi ministrstvo pristojno za področje kulture in
-	drugi splošni pogoji, povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti.
3.	Pomoč za plačilo zavarovalnih premij
(12. člen Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006) Upravičeni stroški:
-	sofinanciranje zavarovalnih premij za kritje izgub, ki jih povzročijo bolezni živali.
Bruto intenzivnost pomoči:
-	podpora občine za sofinanciranje je razlika med višino sofinanciranja zavarovalne premije iz nacionalnega proračuna do 50 % opravičljivih stroškov zavarovalne premije za zavarovanje živali zaradi bolezni.
Upravičenci do pomoči:
-	pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo stalno prebivališče v občini Zavrč,
-	zavarovalnice
-	ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. Pogoji za pridobitev:
-	zavarovalna polica,
-	drugi splošni pogoji, povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti.
4.	Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju
(15. člen Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006) V okviru zagotavljanja tehnične podpore v kmetijskem sektorju se izvajajo državne pomoči:
1.1	na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu,
1.2	na področju storitev nadomeščanja,
1.3	na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje osebe,
1.4	na področju organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih,
1.5	za publikacije, kataloge, spletišča. Sofinancira se publikacije, kot so katalogi ali spletišča, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dan regije ali proizvajalcih danega proizvoda, če so informacije in predstavitev nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji.
Upravičeni stroški:
1.1 na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu:
-	stroški organiziranja programov za usposabljanje,
1.2	na področju storitev nadomeščanja:
-	dejanski stroški nadomeščanja kmeta, kmetovega partnerja ali delavca na kmetijskem gospodarstvu med boleznijo in dopustom,
1.3	na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje osebe:
-	honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja,
4.4.	na področju organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih:
-	za stroške udeležbe, potnih stroškov, stroškov publikacij, najemnin razstavnih prostorov, simboličnih nagrad, podeljenih na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca,
4.5.	publikacije, katalogi in spletišča:
-	stroški priprave in izdelave. Bruto intenzivnost pomoči:
-	pomoč se dodeli do 100 % stroškov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem.
Upravičenci do pomoči:
-	fizične in pravne osebe, ki izvajajo dejavnosti tehnične podpore ter zagotavljajo, da je pomoč dostopna vsem upravičencem na ustreznem območju na podlagi objektivno opredeljenih pogojev,
-	ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. Pogoji za pridobitev potem, ko je vloga že odobrena:
-	dokazila/dokumentacija izvedbe tehnične podpore,
-	dokazila o plačilu stroškov,
-	dokazila o vključenosti pravnih oz. fizičnih oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine.
B. DRUGE POMOČI - društva Upravičeni stroški:
-	sofinancirajo se programi dela društev s področja kmetijstva, ki so neprofitna in se ne ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo,
-	materialni stroški delovanja,
-	vlaganja v opremo potrebno za delovanje društva,
-	prireditve (org. razstave), ki jih izvaja društvo,
-	izdajanje društvenega glasila ter druge dejavnosti društva. Opravičenci do pomoči:
-	pravne osebe - društva, ki izvajajo izključno nepridobitno dejavnost na področju kmetijstva in se dodelijo upravičencem le za ukrepe, ki se izvajajo na območju občine Zavrč. Proračunska sredstva se upravičencem dodeljujejo v obliki dotacije.
Pogoji za pridobitev sredstev:
-	vloga,
-	dejavnost društva mora potekati na območju občine Zavrč,
-	finančno ovrednoten letni program dela,
-	seznam članov društev. III. ROK IN NAČIN PRIJAVE
A.	Roki in načini prijave za ukrepe SKUPINSKE IZJEME
-	Rok za oddajo vlog za ukrepe Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo (Posodabljanje kmetij), Varstvo tradicionalnih krajin in stavb, Pomoč za plačilo zavarovalnih premij je 30. avgust 2009. Za Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju je rok 13. 11. 2009 oz. do porabe sredstev.
-	Upravičencem bo izdan sklep o višini odobrenih sredstev za ukrep. V obrazložitvi sklepa se opredelijo nameni ter upravičljivi stroški, za katere so bila sredstva namenjena.
-	Za te štiri ukrepe velja, da se pomoč ne more dodeljevati za aktivnosti, izvedene pred objavo JAVNEGA RAZPISA. Upravičenci lahko uveljavljajo pomoč iz obdobja od objave javnega razpisa do vključno 14. 8. 2009. K vlogi na javni razpis do 30. 8. 2009 predložite predračune. Dokazila o plačilu oziroma plačane račune za izvedbo aktivnosti boste upravičenci, po izdanem sklepu o odobritvi sredstev, predložili najkasneje do 30. 9. 2009. Upravičena sredstva bodo izplačana v 15 dneh po predložitvi vseh dokazil o plačilu oziroma po podpisu pogodbe.
B.	Roki in načini prijave za druge pomoči - društva
-	Rok za oddajo vlog za druge pomoči - društva je 1. junij 2009. Vlogo - prijavne obrazce z zahtevano dokumentacijo - je potrebno v zaprti kuverti s pripisom »NE ODPIRAJ VLOGA: RAZPIS KMETIJSTVO« dostaviti na naslov Občina Zavrč, Zavrč 11, 2283 Zavrč. Na hrbtni strani kuverte morata biti naziv in polni naslov prijavitelja. Vloge bo obravnavala strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Odpiranje vlog ni javno. Če vloga ne bo popolna, bo prijavitelj v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno obveščen s pozivom na dopolnitev. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v določenem roku, bo komisija zavrgla. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa, se kot neustrezne zavrnejo.
Brezplačno razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignejo na sedežu Občine Zavrč, Zavrč 11, 2283 Zavrč. Objavljena je tudi na spletni straneh Občine Zavrč, www.zavrc.si. Za dodatne informacije lahko pokličete go. Lidijo Domjan, tel. 761 04 82, ali pišete na elektronski naslov obcina.zavrc@siol.net z navedbo »razpis kmetijstvo«.
Številka: 339-1/2009-001 Datum: maj 2009
Župan občine Zavrč Miran VUK, l. r.
Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 ZVO-1B) in 23. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07), Mestna občina Ptuj objavlja
JAVNO NAZNANILO
o ponovni javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta
za del območja urejanja P11-S2/1 Krčevina Pri Ptuju (Klepova ulica) 1.
Ponovno se javno razgrne dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja urejanja P11-S2/1 Krčevina pri Ptuju (Klepova ulica) (v nadaljnjem besedilu: osnutek podrobnega načrta), ki ga je pod številko 2008/OPPN-050 in z datumom maj 2009, izdelala družba Urbis, d. o. o., Maribor.
2.
Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja urejanja P11-S2/1 Krčevina pri Ptuju (Klepova ulica) (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/08) določa, da občina z javnim naznanilom na krajevno običajen način in v svetovnem spletu obvesti javnost o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka akta.
Dopolnjeni osnutek podrobnega načrta obsega površino, ki jo tvorijo zemljišča s parcelnimi številkami *87/3, 299, 300/1, 300/2, 301, vse k. o. Krčevina pri Ptuju. Predvidena je izgradnja štirih eno- ali dvostanovanjskih objektov na severnem robu območja in petih enodružinskih stanovanjskih objektov na južnem robu območja. Površina območja obdelave je cca. 0,96 ha. Površina celotnega območja P11-S2/1, povzeta iz planskih dokumentov, znaša 28,72 ha.
3.
Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka podrobnega načrta bo v času od ponedeljka, 25. 5. 2009, do vključno srede, 24. 6. 2009, v prostorih Mestne občine Ptuj, v sprejemni pisarni (vhod z vogala).
4.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka podrobnega načrta izvedena v sredo, 3. 6. 2009, ob 16. uri, na sedežu Mestne občine Ptuj, soba št. 8/I (velika sejna soba).
5.
V	času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu dopolnjenemu osnutku podrobnega načrta na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
6.
Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik Ptuj in na spletni strani Mestne občine Ptuj (www.ptuj.si). Številka 350-10/2007 Datum 12. 5. 2009
Dr. Štefan ČELAN, župan
Mestne občine Ptuj
Mali oglasi
STORITVE.
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
KIPERSKI IN HIAB prevozi do 5 kubičnih metrov. Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovretova pot 42, 2250 Ptuj, tel. 041 676 971.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
euronautic
Na Ptuju organiziramo tečaj in izpit za voditelja čolna, ki bo 22. in 23. maja. Prijave: Navtika Čarter, d. o. o., tel. 02 780 11 50 ali 041 359 505, info@euronautic.eu
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD - Franc Strelec, s. p., Prvenci 9 b, tel. 041 730 857, DO 10 % POPUSTA.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Minoritski trg 4, Ptuj, od 9. do 18. ure. Tel. 041 317 361.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
GRADBENIŠTVO in zaključna gradbena dela - Sekol, polaganje robnikov in tlakovcev, zidanje škarp, splošna gradbena dela. Miran Sekol, s. p., Straže 30, Destrnik, GSM 031 666 751.
STROJNI ESTRIHI in ometi. Nudi Slavko Plošinjak, s. p., Gajevci 7 a, tel. 041 378 464 ali 041 378 475.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 74 5 01 43 www.milumed.si
IZPOSOJA OBLEK: krst, obhajilo, birma, poroka, valeta ... Šiviljstvo Neja, 031 258 704. Šešerko Silvester, s. p., Senešci 2 a, Velika Nedelja.
-^AST^
Izvajamo krovska, kleparska in tesarska dela. Montiramo vse vrste opečnih, betonskih, bitumenskih in pločevinastih kritin, razen v enem kosu od kapi do slemena. Akcija opečnih kritin Jungmeier Universo, Tondach, Bramac ter Gerard kritine. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava, tel. 041 375 838.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
VARČNA - okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
Izdelava lesenih nadstreškov in splošna gradbena! Gsm 031 348 443. Gradnje Petek, Tomaž Petek s.p., Za Vasjo 18, Maribor
37 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
SEM DIPLOMIRANA medicinska sestra in nudim pomoč na domu, svetovanje, varstvo in oskrbo, spremstvo, druženje ter dodatne zdravstvene storitve. Jelka Voda, s. p., Trubarjeva 13, Ptuj, tel. 041 451 084, po 15. uri.
KMETIJSTVO
SPOŠTOVANE KMETOVALCE obveščajo, da imajo do konca meseca maja na zalogi umetno gnojilo KAN po akcijski ceni 14,98 € za 50-kg vrečo. Pri naročilu nad 5 palet možnost brezplačne dostave. Polje dom, d. o. o. - prodajalna Kidričevo, tel. 799 00 80.
PRODAM sveže balirano seno v kockah. Cena 1,50 za kos. Telefon 031 839 764.
PRODAM bukova drva, možna dostava. Telefon 031 771 229.
PRODAMO balirko za oglate bale, trak za spravilo bal in pajek. Telefon 041 974 571.
KUPIM rabljen tračni obračalnik in kosilnico SIP 135. Telefon 041 544 270.
UGODNO prodamo les za ostrešje, deske late, bruna ter opaže z dostavo. Tel. 041 642 055.
KUPIM traktor in kmetijske priključke, tel. 041 358 960.
PRODAM suha bukova drva, metrska, razkalana, z dostavo. Telefon 051 667 170.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo, dobro plačilo. Tel. 041 679 937.
PRODAM rumeni muškat, vrhunsko vino buteljke 0,75 l ali rinfuzo. Tel. 041 764 463, Milan Žumbar.
PRODAM rotacijsko kosilnico SIP 135 in 165, tračni obračalnik, nakla-dalko SIP 25 m3 in molzno črpalko Alfa-laval. Tel. 041 576 788.
PRODAMO traktorski zadnji nakladalnik, BCS kosilnico in molzni stroj Alfalaval. Telefon 761 16 61.
PRODAM odojke, težke okrog 25 kg. Tel. 041 694 960.
PRODAM vrtno kosilnico, dvotaktno, za hribe, malo in veliko z rezervnim motorjem. Tel. 040 672 188.
PRODAM kravo v devetem mesecu brejosti. Tel. 041 274 664.
PRODAM večjo količino domačega jabolčnega kisa. Tel. 041 805 377.
PRODAM sveže jagode in češnje. Tel. 031 839 764.
PRODAM dve svinji domače reje, težki cca. od 135 do 145 kg. Tel. 777 25 01.
PRODAMO telico simentalko v devetem mesecu brejosti, možna menjava za neplodno kravo z doplačilom, ter kupimo bikca simentalca od 120 do 150 kg. Tel. 041 240 003.
PRODAM sedem mesecev brejo telico simentalko. Tel. 754 01 76.
KUPIM dva bikca simentalca, stara do enega meseca. Tel. 031 532 785.
PRODAMO mini pujske, pekinške -pisane črno-bele. Tel. 031 424 952.
DOM-STANOVANJE
V	NAJEM oddam 1,5-sobno delno opremljeno stanovanje z uporabo garaže. V stanovanju so priključki za internet in kabelsko. Tel. 041 428 673 ali 041 478 476.
APARTMAJI na otoku Viru, blizu Za-dra, 20 m do plaže, kamnita ali peščena; več informacij na tl. 00385 95 8449 677.
NA VOLKMERJEVI CESTI v vrstni hiši oddamo v najem neopremljeno garsonjero. Tel. 041 764 395.
V	NAJEM ODDAM manjše enoin-polsobno stanovanje, opremljeno, centralna kurjava, CTV, 7 km iz Ptuja. Telefon 041 246 257.
OPREMLJENO enosobno stanovanje oddam. Tel. 051 356 346.
V	NAJEM oddam mini vikend z ohi-šnico. Tel. 031 424 952.
NEPREMIČNINE
UGODNO prodam dvosobno stanovanje, 59,8 m2, na Ptuju, novi del mesta. Tel. 040 435 411.
TRISOBNO stanovanje na Ptuju, CMD, 72 m2, opremljeno, prodam, cena 73.000 €. Tel. 051 338 118.
PRODAM trisobno stanovanje v Kidričevem, obnovljeno, nova streha ... Tel. 05/ 994 96 08
PRODAM dvosobno stanovanje na Ptuju, pritličje. Tel. 031 784 619 ali 031 619 562.
V MORAVCIH, v bližini Bioterm Mala Nedelja, prodam vinsko hišico, potrebno obnove, na 2212 m2 zemljišča. Tel. 030 396 757.
PRODAM dvosobno stanovanje (61 m2), Kvedrova ulica, Ptuj, IV. nadstropje, obnovljeno. Tel. 041 418 236.
MOTORNA VOZILA
PRODAM TOMOS colibri T 12, letnik 67, in APN 4, letnik 78. Tel. 041 805 377.
RAZNO
PRODAM kamp prikolico (1995) z vso opremo, odlično ohranjena, dvo-prostorna; tel. 041 418 236.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
POCENI PRODAM kompletno opremo za dnevno sobo. Tel. 041 803 240.
Prireditvenik
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila In leaslngl. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po b. 0038549 372-605
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj (ob Maribonki c«ti|, M.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
_možnost obročnega odplačila_

nujca
m,
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o„ Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
QllrtililiMJiMiWIIliB
C 02/22 80110
SoliS d.0.0. Razlagova 24, Maribor
O
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
UGODNO PRODAM hladilno komoro LTH, 650 l, globoko pomivalno korito
-	dvojno, nerjavečo, gostinski plinski štedilnik, nerjaveče vinske sode, gostinski servirni voziček. Tel. 041 245 054.
PRODAM orodja, kompresor, rezervoar 500 l, pretok zraka 800 litrov na minuto, motor 5,5 KW, varilni aparat 140-am, jeklenka polna, nova, 30 kg, novi manometri, maska - nova, samonadevna, vrtalni stroj Morzej 2
-	novi. Tel. 02 771 04 34, GSM 031 856 293 ali GSM 051 841 568.
iPoifulajtz nai
na îusto v nem iplshil
RADIOPTUJ
tuz ¿fillette
www.radio-ptuj.si J
montaža KRITIN
MONTAŽA KRITIN
Robert Vek s.p., Ptujska Gora lOOa tel 041 639 521
Montaža S-METAL kritine
Petek, 15. maj
12.00 Ptuj, pred Mestno hišo, ples četvorke ptujskih maturantov
17.00 Ptuj, CID, regijska slovesnost natečaja Evropa v šoli
17.30 Ptuj, pri Evrospinu, Viteški konjeniški turnir, borba vitezov za zlati meč,
bojevniki na plemenitih konjih 18.00 Ptuj, Osnovna šola Olge Meglič, Koncert na Olgici, Cici pevski zbor,
Mladinski zbor OŠ Olge Meglič ter Godba na pihala Markovci 19.00 Ptuj, Salon umetnosti in Galerija Magistrat v Mestni hiši, odprtje
razstave Gaje Kobav, Unikatna keramika 19.00 Slovenska Bistrica, Slomškov dom, gledališka predstava Boter zmeda
ali Micika, premisli si, predstava KUD Loje Avžner Zgornja Ložnica 20.00 Ptuj, Slavnostna dvorana gradu, koncertni cikel Arsana 2008/09, 7. koncert Vonj pesmi ... zvok pomladi, gosti večera Ženska vokalna skupina Fortuna, Doris Šegula - violina, Luka Herman Gaiser - kontrabas, Gregor Kozar - saksofon 20.00 Maribor, SNG, drama, premiera Peer Gynt, StaDvo, za abonma Drama premiera
20.00 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Mama ni ena sama, za izven 21.00 Kidričevo, dvorana Pan, 3. festival zabavne glasbe Z glasbo do srca
Sobota, 16. maj
11.00
13.30 17.30
19.30 20.00
20.00
Cvetkovci, Gostišče pri Marti, 5. putarski praznik vin, v tem sklopu bo tudi 5. ocenjevanje vin
Ormož, javno vodstvo po ormoškem gradu, ob Mednarodnem muzejskem dnevu 2009
Destrnik, športna dvorana OŠ, nogometni turnir, prireditev ob 11. občinskem prazniku Občine Destrnik
Velika Nedelja, javno vodstvo po velikonedeljskem gradu ob Mednarodnem muzejskem dnevu 2009
Tržec, zbiranje pred gasilskim domom, rekracijsko kolesarjenje
Ptuj, pri Evrospinu, Viteški konjeniški turnir, borba vitezov za zlati meč,
bojevniki na plemenitih konjih
Maribor, SNG, balet, Turandot, VelDvo, za izven
Ptuj, CID, DVŠ Windsruf party, Društvo vodnih športov Ptuj organizira
prvi družabni večer
Maribor, SNG, drama Per Gynt, StaDvo, za abonma Drama sobota in izven
Ptuj, 11. medobčinsko tekmovanje osnovnih in srednjih šol Kaj veš o prometu
Nedelja, 17. maj
8.30 Borl, pri gostišču Kokol, pohod po poti modre kavčine, ki ga organizira
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze 10.30 Sveta Ana nad Borlom, sveta maša ob prazniku svetega Urbana 13.00 do 15.00 Ptuj, pedagoška soba gradu, izdelovali boste cvetlice iz papirja, delavnica je ob prazniku mednarodnega dneva muzejev 13.00 Nova vas pri Markovcih, pred gasilsko-vaškim domom, prireditev, ker bi vam radi obudili spomine iz preteklosti, da ohranimo našo kulturno dediščino ter jo povezali s sedanjostjo 15.00 Mala vas, gasilski dom, koncert, predstavitev zgoščenke Ljudske viže
in pesmi ter v spomin I. Petku in S. Murkoviču 15.00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu, gledališka predstava Pika Nogavička, v izvedbi Lutkovnega gledališča iz Lenarta, prireditev ob mednarodnem dnevu muzejev 16.00 do 17.00 Ptuj, pedagoška soba gradu, nadaljevali boste z izdelovanjem cvetlic iz papirja ali se pomerili v družabnih igrah, prireditev ob mednarodnem dnevu muzejev 16.00 Ptuj, palacij na gradu, predstavitev knjige Mire Sapač Papirnato cvetje
in pogovor z avtorico knjige 17.00 Ptuj, drugo nadstropje gradu, odprtje razstave papirnatega cvetja, ob
mednarodnem dnevu muzejev 17.30 Ptuj, pri Eurospinu, Viteški konjeniški turnir, borba vitezov za zlati
meč, bojevniki na plemenitih konjih 18.00 Breg pri Majšperku, dvorana Albin Promotion, ponovitev komedije
Dese Muck, Neskončno ljubljeni moški, v izvedbi Društva Smo Teater iz Majšperka
-	Dornava, pri ribniku, odprto tekmovanje v ribolovu v spomin na
Romana Vinkoviča
Ponedeljek, 18. maj
9.00 do 18.00 Ptuj-Ormož, Mednarodni muzejski dan 2009, na ogled so razstave Gospodje Ptujski - na Ptujskem gradu, Italijanska grafika, Grafična delavnica Bustao in njeni umetniki - v Miheličevi galeriji, Gaja Kobav, Unikatna keramika - v Salonu umetnosti 12.00 Ormož, grad, vodstvo po arheoloških zbirkah v ormoškem gradu, ob
mednarodnem muzejskem dnevu 2009 18.00 Ormož, grad, predavanje Ormož na starih razglednicah, Nevenka Korpič
20.00 Maribor, SNG, drama, Peer Gynt, StaDvo, za abonma Dijaški 21 in izven
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: 5. obletnica
vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Vabilo na jubilejno 20. razstavo Dobrote slovenskih
kmetij. Pesniška zbirka Sare Memič. Razstava otroških likovnih izdelkov v razstavišču Stari zapori. Mestni park bogatejši za otroško igrišče Sonce na krilih metulja. Urarstvo Marko se predstavlja. Preventivni ukrepi in skrb za varnost voznikov motornih koles. Koncert Pihalnega orkestra Ptuj. 25. praznik Vrtca Ptuj.
Kino Ptuj
15., 16. in 17. maj, ob 19.00 Marley in jaz - komična drama. 21.10 Art program: Turneja - vojna komedija.
Alojz Cugmajster s.p..
Cesta v Železnike 8,3215 Loče e-mail: alojz.cugmaister@siol.net
V našem podjetju lahko kupite les raznih dimenzij in vrst:
-	tramove
-	deske
-	morali
-	ladijski pod
-	mizarski les
-	drva za kurjavo
-	sekance ter
-	žagovino.
Možna je dostava na dom!
Telefon: 03/ 759 21 70 GSM: 041/ iiS 373,031/ 343 209, 031/709744
ŠTAJERSKA
GOSPODARSKA
ZBORNICA
20. 5. 2009 Seminar v Kidričevem: IZVRŠBA - IZTERJAVA DENARNIH TERJATEV -Z DIDO VOLK
Uradne ure SGZ v Hiši informacij, Krempljeva ul. 2, Ptuj: vsako sredo od 13. do 15. ure. Vljudno vabljeni.
Več informacij:
T: 02 220 87 00, E: into@stajerskagz.si, www.stajerskagz.si
30 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • Ï5. maja 2009
PRODAJA IN SERVIS KOLES
Vinarski trg 6, 2250 Ptuj, tel.: 02/749 37 39, e-mail: velo.volan@velo.si
Bodite nocoj tf družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tadnik.si
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU JI
tnilinecars.si
Marko Poharič s.p., M-ERROR, Stojnci 139, 2281 MARKO VC I
PRODAJA RABLJENIH VOZIL
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuâ s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Ponudba rabljenih vozil
www.avto-prstec.si
KLEPARSKA POPRAVILA TAKOJ
Servisne storitve le 24 EUR z DDV
Cena velia za vse tipe vozil starejših od 3. leti
ZNAMKA, MODEL
Audi A6 2,7 TDI VW Touareg 2,5 TDI BMW 530 D touring Opel Movano 2,5 D (9 sedežev) Mini COOPER 1,6 Renault VEL SATIS 2,2 dCi Fiat Stila 1,9 D MULTIJET Mazda 6 2,0 D (Xenon, navi,AC) Daewoo Nubira Wagon 1,6 Prikolica za avte, nosilnost 1950kg Motorno kolo YAMAHA TDM 900 Motorno kolo Piaggio Beverly 500
CENA LETNIK PREV. KM
GSM: 070 555 666 ali 051 412 943 e-pošta: info@onlinecars.si
NOVO: POGLEJTE ŠE VIDEO ZA IZBRANO VOZILO!!!
Znamka	Barva	Letnik	Cena (€)
AUDI A4 AVANT 1.9 Till	ČRNA	2004(T)	10.190,-
BMW320D	ČRNA	2001	7.790,-
FIAT PANDA 4X41.2 8V CUMBING, 5V	SREBRNA	2008(T)	9.990,-
FIAT PUNT01.216V.3V	SREBRNA	2003	4.190,-
FIAT PUNTO 1.2,3V	RDEČA	2003	3.390,-
FIAT PUNTO1.4 8V ACTIVE, 3V	BELA	2008	8.500,-
FIAT STIL01.4	T. MODRA	2004	5.590,-
LANCIA THESIS 2.0 TIJRBO EXEC..5V	SIVA	2003(T)	7.990,-
OPEL CORSA 1.3 DT1,3V	BELA	2006	6.490,-,
MERCEDES 2200	SREBRNA	1997	4.790,-:
RENAULT ESPACE 1.9 DCI, 5V	T. SIVA	2004	9.590,-
RENAULT LAGUNA 2.2 DCI	SINJE MODRA	2003	5.400,- >
ŠKODA FABIA COMB11.4 TDI 5V	SREBRNA	2007(T)	9.490,-
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI, 5V	SREBRNA	2005	10.990,-,
			
— T =			
Avtocenter Preteč d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
PETEK 15.5.
8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
SIP
1
SOBOTA 1B.5.
8.00 Praznik Občine Markovci 9.30 Mini zvezda - otroška oddaja 11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 12.00 SUPER HITI odd. 13.00 SIP lestvica-odd. 14.00 VRATA MED ZVEZDE 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Kronika Občine Markovci 21.00 S noč - zabavnoglasbena oddaja
NEDELJA 17.5.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Oddaja Občine Hajdina 11.00 Veseli popoldan v Leskovcu 12.00 Oddaja ŠKL 13.00 Blagoslov orgel na Polenšaku 15.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 Oddaja Občine Destrnlk 18.00 VRATA MED ZVEZDE 19.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja
PONEDELJEK 18.5.
8.00 Občina Videm- Čaj za dve 9.00 VRATA MED ZVEZDE 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Veseli popoldan v Leskovcu 19.00 Oddaja ŠKL 20.00 Kronika Občine Markovci
CAS JE, DA OSVEŽITE VAŠ DOM Z NOVOSTMI
Poiščite jih v salonu ŠMIGOC v Ptuju!


		
	1	jI
		

C
r

pohištvena znamka
Spuhlja 79a, Ptuj odprto: 9h - 19h, sobota 8h -12h tel: 02 775 41 00, www. smigoc.si
Spalnica ni samo prostor za počitek. V trenutku lahko postane delovna soba!
Omaro s harmonika vrati je mogoče urediti v pregledno garderobno omaro ali delovni center. Skritv omari zavzame malo prostra, po končanem delu pa vrata preprosto zaprete in se posvetite udobnemu spancu.

I AKCIJSKA PONUDBA
Obiščite salon pohištva Šmigoc
inizkoristite 60% pOpUSt na omaro s harmonika vrati. Akcija traja od 7. maja do15. junija pri nakupu spalnice Balada nad 1.300 €.
www.alples.si
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA c	OPR.	BARVA
AUDI A6 2,5 TDI UMUZ.	2003	11.880,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
AUDI A6 2,5 TDI QUATTRO	2003	10.250,00	AVT.KUMA	KOV. MODRA
FIAT STIL01,9 JTD	2005	5.950,00	KLIMA	KOV. ČRNA
FORD FOCUS CMAX 1,8 TDCI	2006	8.490,00	KLIMA	SREBRN
FORD MONDEO 2,0 TDI KARAV.	2002	4.580,00	KLIMA	BELA
MAZDA 626 2,0 KARAV.	2000	3.490.00	AVT.KUMA	BELA
OPEL COMB01,6	2003	4.980,00	KLIMA	SREBRN
OPEL VECTRA 2,0 DTI UMUZ.	2002	6.980,00	KLIMA	BELA
OPLE ZAF1RA 2,0 DTI	2003	7.499.00	KLIMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 4071,6 HDI UMUZ.	2006	9.870,00	AVT.KUMA	KOV. SIV
RENAULT MEGANE 1,6 DCI	2007	8.490,00	AVT.KUMA	KOV. T. SIVA
TOYOTA COROLLA 1.4 D	2005	8.980,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
VW GOLP 1,9 TDI UMUZ.	2003	7.390,00	KLIMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1,9 TDI KARAV.	2007	13.790,00	AVT.KUMA	SREBRN
VWTDURAN 1,9 TDI TRENDUNE	2005	10.970,00	DIG. KLIMA	SREBRN
Na zalogi preko 40 vozil.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA LETNIK		CENA®,	OPREMA	BARVA
AUDI A3 SPORTBACK 1.971)1	2005	14.590,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
AUDI ALLROAD 3,D TDI Q	2007	55.900,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
AUDI Q7 QUATTRO 3,0 V6 TDI TPFT1PTR.	2000	52.990,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
BMW SERIJA 3:320 D	1999	6.990,00	AVT. KLIMA	ČRNA
BMW SERIJA 3:320 D TOURING AVT.	2006	15.900,00	KUMA	KOV. ČRNA
BMWSERIJA5:520 i	1997	4.190,00	KUMA - 2 ZONSKA SRERRNA	
FIAT ST1L01,9 JTD DYNAMIC	2006	7.590,00	KUMA	KOV. SRERRNA
FORD FOCUS 1.6 TDCi FUTURA	2005	7.190,00	KUMA	KOV. MODRA
MITSUBISHI PAJERO 3,2 DIO	2003	14.990,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
OPEL ASTRA 2,0	2001	5.290,00	STR. SANI	DELA
PEUGEOT 106 XN PACK	1999	1.550,00	TDNIRNA STEKLA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2001,41	2005	5.990,00	KUMA	KOV. SV. SIVA
RENAULT SCENIC 1.9 DCI	2000	4.490,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
SEATTOLEDD 1,9 D	1996	1.290,00	AVT. POMIK STEKEL	KOV. SREBRNA
Bojan Amuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA			VOZI L	
I Znamka Letnik		Cenf>	Oprema	Barva
CITROEN XSARA 2,0 HDI LIMUZINA	2001	4.590,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRNA
AUDI A41,9 TDI LIMUZINA	2001	8.900,00	AVT KLIMA	ČRNA
BMW 530 D AVT. KARAV.	2000	7.450,00	AVT. DELI. KLIMA	KOV. M. SIVA
RENAULT MEGANE 1,9 DCI	2002	6.250,00	KLIMA	MODRA
OPEL ZAFIRA 2,0 DTI SELECTION	2002	6.150,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,11	1999	2.990,00	SERV0 VOLAN	KOV. SV. MODRA
NISSAN PRIMERA 2,0 AVT. UMUZ.	2002	7.500,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
RENAULT THALIA 1,416V RT	2001	3.450,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 406 COUPE 2,2 HDI	2002	6.990,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
VW PASSAT 1,9 TDI BASIS VAR.	1999	4.390,00	AVT.KUMA	BELA
VOLKSWAGEN GOLF 1,4 BASIS	1999	3.650,00	SERV0 VOLAN	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 406 ST	1996	1.980,00	SERV. KNJIGA	ZELENA
RENAULT MEGANE BREAK 1,616V	1999	2.880,00	PRVI LAST.	KOV. SIVA
PEUGEOT 3071,61 BREAK	2002	5.650,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRNA
CITROEN C31,1 IX	2003	4.750,00	SERV0 VOLAN	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE SCENIC 1,6 ERN	1998	2.740,00	KLIMA	KOV. T. MODRA
PEUGEOT 4061,8 ST	1996	1.490,00	SERV0	KOV. T. MODRA
ROVER 2141	1996	1.570,00	AIR BAG	KOV. SREBRNA
SEAT ALTEA 1,9 TDI STYLANGE	2004	8.240,00	PRVI LAST.	KOV. SIVO MODRA
ŠKODA OCTAVIA 1,8 T SLX LIMUZINA	1999	3.700,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
FIAT MULTIPLA 1,616V	2004	7.900,00	AVT.KUMA	KOV. MODRA
FIAT PUNT01,2 SX	2001	2.990,00	PRVI LAST.	KOV. SV. ZELENA
PEUGEOT 2061,41	2000	3.290,00	PRVI LAST.	KOV. T. MODRA
BMW 3181 LIMUZINA	2001	8.450,00	AVT.KUMA	KOV. SV. MODRA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUSTI
S
v
©
tenzor
Popolnoma
■	v • v •
brezzicni alarmni sistem
Enostavno upravljanje in udobje brez »žic
vse informacije na 051/665 950 ali WWW.tenzor.Sl'
Tenzor, d.o.o.. Mariborska c. 13, Ptuj O) INTELUGENTSECURITY SOLUTIONS
ARHITEKTONSKI ATELJE
FRANC CIZEK, prof. univ. dipl. ing. arh. MARIBOR, Pod gradiščem 26 / C 051 602 086
Projektiranje stanovanjskih hiš in vikendov, gospodarskih in poslovnih objektov, delavnic, lokalov in vseh vrst drugih stavb za gradbeno dovoljenje - legalizacije vseh vrst objektov
Pokličite nas in poslali vam bomo ponudboI Ugodna cene s posebnimi popustil
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Jelka Jurančič Mikek, dr.dent. med. v Zdravstven domu na Ptuju
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
ZAHVALA
Za vedno je zaspala naša draga mama, babica in prababica
Elizabeta Kores
roj. Golob
IZ STOPERC 60
26. 6. 1916 - 7. 5. 2009
Iskrena hvala vsem, ki ste ji izkazali spoštovanje, ji podarili cvetje in svečke ter jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala patroma g. Alojzu in g. Benjaminu za opravljen obred, g. Galunu za ganljive besede slovesa in pevcem za zapete žalostinke.
ifc
Njenih 10 otrok z družinami
Ljubljen si bil med nami, ljubljen boš tam, kjer si sedaj, nam pa ostajajo lepi spomini.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, brata in svaka
Bojana Peklarja
IZ NOVE VASI PRI MARKOVCIH
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem.
Hvala učencem 5. b OŠ Starše, delavcem OŠ Starše, dr. Bakla-novi, g. župniku, pevskima zboroma, govornikom, pogrebnemu podjetju Mir, godbeniku za odigrano Tišino. Hvala vsem za vse besede, darovane maše, cvetje in sveče.
Žalujoči mama, ata in brat z ženo
i ^
Ugasnil dan je, sonce je zašlo, sveče zdaj gorijo ti v slovo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, babice, prababice in tašče
Marije Kmetec
S SELSKE CESTE 12, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, za svete maše ter nam izrekali sožalje. Iskrena hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči domači
Živeli smo skupaj, bilo je lepo, živeti s spomini nam je težko.
SPOMIN
Martin Kozoderc
18. 5. 2002 - 2009
Marija Kozoderc
22. 10. 2002 - 2009
Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu in se ustavite ob njunem grobu.
Žalujoči vajini najdražji
Skromno si živela, v življenju mnogo delala in trpela; ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, zdaj mirno tiho v grobu spiš, le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA Marija Toplak
IZ KICARJA 22
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za cvetje, sveče, za svete maše ter izraze sožalja. Hvala g. župniku, Komunalnemu podjetju Ptuj, gospe Veri za molitev in besede slovesa, pevkam ter godbeniku za odigrano Tišino.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
V globoki žalosti: vsi njeni
Leta minevajo, dnevi in ure pridejo in grejo. Sonce vzhaja in spet zahaja, spomin pa ostaja.
SPOMIN
14. maja je minilo dve leti, odkar je za vedno zašlo sonce za našo drago mamico in babico
Stanislavo Zupanič
IZ MARKOVCEV 28 A
Nam pa je ostal boleč spomin na ta dan.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo, svečko ali cvetlico obiščete njen grob.
Njeni najdražji
Vedno, ko prišel si med nas, si znal nasmeh pričarati na obraz. Kot sonce na nebu si žarel, zato prav vsak rad te je imel. Ne vemo, zakaj usoda tako je hotela, a v naših srcih vedno lepa misel nate bo živela.
SPOMIN
Danes, 15. maja, mineva pet let, odkar si nas za vedno zapustil, naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in tast
Dušan Mihajlovič
IZ DORNAVE 137 B
Hvala vsem, ki vas spomin nanj vodi k njegovemu grobu.
Žalujoči: tvoji najdražji
Vsi so venci vejli, samo moj zeleni, ar ga ges zalevlem s svojimi skuzami.
ZAHVALA
ob boleči izgubi, ko se je poslovil dragi, nepozabni mož
Stanko Terbuc
IZ VIČAVE, PTUJ
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, ki ste podarili cvetje in sveče, za sv. maše in ga spremili do njegovega groba.
Hvala SB Ptuj, Internemu oddelku, predstojniku g. dr. Mitju Letonju, sobnemu zdravniku g. dr. Antonu Tropu, medicinskim sestram, strežnemu osebju, ki ste ga zdravili, negovali in tolažili; osebnima zdravnikoma ge. dr. Anamariji Malešič in g. dr. Ivanu Ivetiču.
Hvala vsem, ki ste ga obiskovali, mu vlivali pogum za ozdravitev, da se bo vrnil domov, kamor je tako zelo želel.
Hvala Komunalnemu podjetju in podjetju Mir za pogrebne storitve, dostojno spremstvo in pokop žare.
Hvala prijatelju Lojzku Šegulu za čustveno opisano pokojnikovo življenjsko pot. Hvala pevcem za poslovilne pesmi.
Hvala bolniškemu duhovniku p. Marjanu, p. Benjaminu za obiske, p. Andreju za krščanski cerkveni obred in molitve, za darovano sv. mašo zadušnico s somaševanjem p. Mirka. Hvala vsem, ki ste vpisali žalni spomin, meni ustno, pisno, telefonsko in brzojavno izrekli sožalje, me tolažili in me še tolažite.
Tvoja žalostna žena Manca
Delila si sonce, delila si smeh, bila si vzor nas vseh. Prišla je bolezen, ki nam te je vzela, je počitek ti dala, ki ga nikoli, ljuba mama, sam najti nisi znala. Bila si opora in luč v našem življenju, ko živela si, ljubila si nas vse, le skrb in delo si poznala, od vsega truda z bolečim srcem si zaspala.
ZAHVALA
V 90. letu nas je po težki in hudi bolezni zapustila naša draga mama, sestra, tašča, teta, oma in prababica
Julijana Reihss
IZ RUCMANCEV
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, številnim prijateljem, dobrim sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali in nam izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Stanku Matjašcu za opravljen cerkveni obred, kvartetu moškega zbora, cerkvenim pevcem, govornici Silvi Viher za ganljive besede slovesa, ge. Ani Lovrec za opravljene molitve, zastavonoši in pogrebnemu podjetju Mir iz Vidma. Posebna zahvala patronažni službi iz Ormoža, ge. Minki, doktor Ibrašimovic in Splošni bolnici Ptuj.
Iskrena hvala za vso pomoč v teh težkih trenutkih družinam Majcen, Roškar in družini Lovrec. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Globoko žalujoči njeni najdražji
Ločič-Jurovci • Prehitra vožnja in neprevidnost
V	treh dneh tri smrtne žrtve in več drugih nesreč
Konec minulega in v začetku tega tedna so ceste na širšem območju ptujske regije terjale kar tri človeška življenja.
V	soboto popoldne je v Ločiču pri Trnovski vasi prehitra vožnja zahtevala življenje 27-letnega motorista iz okolice Ptuja, v ponedeljek zjutraj je v križišču lokalne in regionalne ceste v Jurovcih umrl 63-letni voznik osebnega avtomobila, naslednji dan pa še njegova sopotnica.
V silovitem trčenju v Ločiču umrl mlad motorist
V soboto, 9. maja, ob 15.15 se je pripetila zelo huda prometna nesreča na regionalni cesti izven naselja Ločič pri Trnovski vasi, v kateri je umrl 27-letni motorist iz okolice Ptuja, dve osebi iz okolice Maribora pa sta bili na srečo le lažje poškodovani.
Kot smo izvedeli na Policijski upravi v Mariboru, je 27-le-tni voznik iz okolice Ptuja po regionalni cesti vozil motorno kolo Honda CB 600 F Hornet iz smeri Ptuja proti Trnovski vasi. Ko je izven naselja Ločič pripeljal iz gozda v desni ovinek, v izteku ovinka ni prilagodil hitrosti vožnje in je zapeljal na
Foto: M. Ozmec
Vse preveč belih rož je ob naših cestah ...
nasprotni prometni pas, kjer je čelno trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil, ki ga je vozil 83-letni moški iz Maribora.
V	silovitem čelnem trčenju je zaradi hudih poškodb mladi voznik motornega kolesa umrl na kraju nesreče, 83-letni voznik osebnega avtomobila in njegova 84-letna sopotnica iz Maribora pa sta bila na srečo le lahko telesno poškodovana, a so ju kljub temu z reševalnim vozilom odpeljali v mariborsko bolnišnico.
V Jurovcih umrla voznik in sopotnica
V	ponedeljek, 11. maja, okoli osme ure je prišlo do zelo hude prometne nesreče v križišču regionalne in glavne ceste Haj-dina-Gruškovje v Jurovcih, v kateri je na kraju nesreče umrl 63-letni voznik iz Popovcev, naslednji dan pa še njegova sopotnica.
Kot je na kraju prometne nesreče povedal policijski inšpektor Boris Veberič s Policijske uprave v Mariboru, se je nesreča pripetila ob 7.55 v križišču regionalne in glavne ceste izven naselja Tržeč, v njej pa so bili udeleženi kar štirje ude-
Foto: M. Ozmec
V Jurovcih je od srebrnega golfa, v katerem je umrl 63-letni voznik, v jarku ostal le kup zmečkane in razcefrane pločevine; naslednji dan je poškodbam podlegla še sopotnica.
Foto: M. Ozmec
Pogled na usoden ovinek na cesti pri Ločiču, kjer je 27-letni voznik iz okolice Ptuja zapeljal na nasprotni vozni pas in čelno trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil.
leženci. Ena oseba je na kraju umrla, ena oseba je bila hudo poškodovana, ena oseba pa je utrpela na srečo le lažje telesne poškodbe.
Ko je 63-letni voznik osebnega avtomobila Golf J. L. pripeljal po regionalni cesti iz smeri Jurovcev do križišča z glavno cesto Hajdina-Gruškovje, je zapeljal na prednostno glavno cesto in s tem zaprl pot vozniku tovornega avtomobila s priklopnikom, ki je vozil z njegove leve, iz smeri Hajdine, in ga je upravljal 36-letni voznik. Zaradi tega je tovorno vozilo s prednjim delom z vso silo trčilo v levo bočno stran osebnega avtomobila, tega pa je odbilo na nasprotnosmerno vozišče, po katerem je takrat pripeljal 46-letni voznik osebnega avtomobila znamke Laguna. Zaradi tega sta med seboj trčila tudi oba osebna avtomobila, oba pa je odbilo nekaj metrov vstran v bližnji jarek.
Voznik golfa je zaradi hudih
GOD
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
NA NOVO VREDNOST
SVOJE PREMOŽENJE NA NOVO VREDNOSTI
telesnih poškodb umrl na kraju nesreče, poškodovana udeleženca v obeh avtomobilih pa so iz objema zvite pločevine rešili ptujski gasilci, nato pa sta bila z reševalnim vozilom odpeljana v ptujsko bolnišnico. Tam je naslednji dan, v torek, hudim poškodbam podlegla še sopotnica iz golfa.
To je že deseta žrtev prometne nesreče na območju Policijske uprave Maribor v letošnjem letu. Materialna škodna na vozilih znaša po nestrokovni oceni okoli 5000 evrov, zaradi omenjene prometne nesreče pa je bil promet na regionalni cesti zaprt in delno preusmerjen na lokalno cesto od 8.00 do 10.40. Za osebna vozila je bil urejen obvoz po okoliških cestah, za tovorna vozila pa obvoza ni bilo.
Minuli vikend, od sobote do vključno ponedeljkovega jutra, so torej ugasnila tri človeška življenja, tako da se je število žrtev prometnih nesreč na slovenskih cestah v letošnjem letu povečalo že na 60. To je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, ko so naše ceste
terjale 76 življenj, sicer nekoliko manj tragično, vendar pa še vedno mnogo, mnogo preveč.
Policisti opozarjajo
Policisti opozarjajo, da od 11. do vključno 17. maja ponovno izvajajo preventivno-represiv-no akcijo »HITROST - POČASNEJE JE VARNEJE«, ko z vsemi tehničnimi pripomočki poostreno nadzirajo prekoračitev hitrosti. Ob ugotovljeni kršitvi mora kršitelj opraviti preskus z alkotestom, saj ugotavljajo, da sta hitrost kot vzrok prometnih nesreč in alkohol kot sekundarni vzrok najpogosteje povezana pri najhujših prometnih nesrečah.
V letošnjem letu so na območju Policijske postaje Ptuj do 30. aprila obravnavali 15 prometnih nesreč, katerih vzrok je bila prehitra vožnja, od tega 11 prometnih nesreč s telesno, 4 pa z materialno škodo, zaradi prehitre vožnje so bili pri tem štirje udeleženci hudo telesno poškodovani, enajst pa jih je utrpelo lahke telesne poškodbe.
M. Ozmec
080
ZAVAROVALNICA MARIBOR
19 20 • www.ZavarovalnicaMaribor.si
Napoved vremena za Slovenijo
Če Zofija (15.) zemlje ne poškropi, 25/11 vreme poleti prida ni.
Danes se bo oblačnost od zahoda povečala, a večinoma bo še suho vreme. Proti večeru bo ponekod na zahodu pričelo rahlo deževati. Pihal bo ju-gozahodnik, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, najvišje dnevne pa od 22 do 27 stopinj C.
V soboto bo dopoldne na vzhodu še večinoma suho, drugod pa bo občasno rahlo deževalo. Popoldne in zvečer bo nekaj dežja tudi v vzhodnih krajih. V nedeljo bo dež povsod ponehal, predvsem na zahodu se bo delno zjasnilo.
Črna kronika
Poizvajal in preprodajal mamila
Foto: UNZ Maribor
5.	maja ob 20. uri so policisti PP Slovenska Bistrica v Leskov-cu ustavili osebni avtomobil, v katerem sta bila 18-letna fanta iz okolice Slovenske Bistrice. V postopku so ugotovili, da je imel voznik s seboj PVC vrečko, v kateri so bili posušeni rastlinski delci zeleno rjave barve, za katere je mladostnik povedal, da je prepovedana droga konoplja in da jo je dobil od sopotnika. Sopotnik pa je imel PVC vrečko in tri zavitke ALU folije, v kateri so bili posušeni rastlinski delci zeleno rjave barve, digitalno gramsko tehtnico s sledmi zelene barve in ročni kovinsko plastični mlinček, prav tako s sledmi zelene barve. Naslednji dan so policisti opravili hišno preiskavo na domu sopotnika, v kateri so zasegli približno 300 g konoplje, katere vrednost se ocenjuje na okrog 2.000 evrov. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami bodo policisti zoper sopotnika podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Pogorela zapuščena hiša
7. maja okoli 13. ure je prišlo do požara v Nadolah. 58-letni moški je kuril v naravi, nakar se je ogenj zaradi vetra razširil na starejšo zapuščeno hišo in ta je zgorela skoraj v celoti. Gasilci PGD Žetale so kraj pogasili. Premoženjska škoda znaša okrog 5.000 evrov.
Vlomi, tatvine
7. maja med 7. in 14. uro je neznani storilec izpred železniške postaje Pragersko odtujil kolo z motorjem (skuter), znamke YIYING YY50QT, reg. štev. MB T4-252, modro sive barve. Premoženjska škoda znaša približno 500 evrov.
6.	maja okoli 22. ure je neznani storilec vlomil v trgovino v Slovenski Bistrici. Iz notranjosti je odtujil več prenosnih računalnikov in digitalnih fotoaparatov. Premoženjska škoda znaša okrog 10.000 evrov.
Preveč sta napihala ...
6. maja ob 20.10 so policisti PP Ptuj v Bukovcih ustavili 44-letnega voznika osebnega avtomobila iz Ptuja. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,44 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
12. maja ob 23.35 so policisti PP Ptuj na Dornavski cesti na Ptuju ustavili 59-letnega voznika osebnega avtomobila iz okolice Ptuja. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,10 mili-grama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Foto: M. Ozmec
Na tem zloglasnem križišču lokalne in regionalne ceste v Jurovcih je po pričevanju domačinov do sedaj ugasnilo že prek 30 človeških življenj.
| garažna in dvoriščna vrata
pogoni za vrata 3	zapornice
^ ključavničarska dela ? manjša gradbena dela
O Dupleska cesta 10 2000 Maribor
3 02 48 00 141
SELITVE OD A DO 2
demontaza • prevoz • montaža
041 748 832 \SSSS»