HJHHUnnn Leto LXXV., št. soa l-ostniua pLuouAtt v gotovim. IMS URfiDNUTVO IH uprava: ljubljana, cncurucNO zastopstvo m oriut st Kračunu mnom pttbbijcita itajliana s. a_ mlako Opernzioni del nemico contro la costa caiabra dello stretto di Messina 35 apparecchi anglcamericani abbattuti si pstitHcSI si |Muianlnim itaJiana ITAL1ANA ft. MILANO. C OMAN DO SVPREMO. — Bollettino di sucrra Nr. 1196: Que«ta notte il nemico. che nei giorni sccrs»i aveva tcntato azioni isola.le di sbar-ro prontamcntc respinte. ha iniziato su piu vasta stala le operazioni contro la costa caiabra dello stretto di Messina. Cenvogli in n tvicja^sone e navi alla fonda nei pnrtj dj C atania e di Augusta EOUO stati cff ieaeemente attaccati da velivoli Sfnmnici Su Trento. Bolesna. Bolzano nei dintor- ni di Napoli fonnazioni di aeroplani av-versari sganciavano namen« bombe c-au-sando danni specialment* a# Bologna. Nella piernata di ieri Paviazione anglo-americaoia perdeva complessivamente 35 apparecchi: sette abbattuti dalla caccia italiana e 19 da ouella tedesca* sei dalle artiglierie della difesa e tre dal tiro con-traereo di motozattere. Dalle missioni di guerra degli uit i mi giorni se i nostri velivoli non sono rientrati. Generale Ambro&io. Sovražnikove operacije proti kalabrijski obali Messinske ožine 35 angloameričkih letal sestreljenih Vrhovno poveljnifitvo. — Vojno poročilo št. 1196: To noč je sovražnik, ki je v preteklih dnevih poskurtal posamezne izkreevaJne akcije, katere so hile takoj zavrnjene, začel v širšem obsegu operacije proti kalabrijski obali Messinske ožine. Konvoji na morju in ladje, zasidrane v pristaniščih v Catanii in Augusti, so bSe učinkov ito napadene od nemških letal. Na Trident Bolojrno. Rolzano in na okolico Neaplja so oddelki sovražnih letal odvrnil številne bombe »n povzročili škrdo posrbno v Bologni. Včeraj je an^lo-ameriško letalstvo i7.snubilo 35 letal: 7 letal so zbili italijanski lovci, 19 nemški lovci. 6 protiletalsko topniS:vo Ln 3 protiletalski topovi /. motor, nih splavov. Z vojnih akcij zadnjih dni se nI vrnilo O naših letal • General A m b rosi o. V Bologni povzročena škoda Rctogna. 3 sept s. Med kratkim, toda si-)vit;m letalskim napadr.m. katerega žrtev je bUa včerai Bologna. so bMe porušene cerkev sv. Filipa in Jakoba ter številne h še v mestnih okrajih Okrog cerkve sv. Andrijana je padllo 12 bomb. ki pa na srečo niso eksplodirale. Hrupe bombe so padle okrog cerkve Kristusa Kralja. Mnogi okraji, rudi središčni, so hudo przadeti V vseh področjih, ki jih je sovražni res zadei. so hiše popolnoma porušene in ce* ste posejane s kraterji od bomb. Pomoč obla sti je takoj delovala. Skoda v Trenta Trento. 3. sept. s Sovražna letalska skupina je včeraj odvrgla nad Trento kak'h 30 bomb. Hudo so bile poškodovane bolniška blagajna cb cerkvi sv. Marije, indu&trijska šola in stanovanjske hiše. Dve bombi sta padli za Dantejev spomenik, dve pa v vrt pred njim. Porušene stanovanjske Mie v Balzami Rolzano. 3. sept. s. Sovražni napad je zadel tudi Bolzano. Včeraj popoldne je velika skupina štirlrnotornikov, ki je letela v višini kaiiih 3.000 m, ob močnem oviranju natančnih strelov protiletalskega. topniStva, odvrgla v vzhodnem delu mesta številne bombe vseh kalibrov. Posebno huda škoda je bila povzročena na Cesti Trento, Kjer je bilo zadetih nekaj ljudskih st^jiovajnjsfcih hiš in na pol porušeno zavetišče Za staro ljudi, ki °ra upravlja civilna bolnica. Nekaj eksplozivnih bomb je padlo tudi na Trg Qa»-ribaldija. na Cesto Vittoria EmsraieJa ki na Verdijevo cesto, kjer so bile stanovanjske hiše znatno poškodovane. Ena. bomba je zadela tudi edino gledališče v mestu. Zrušil se je zadnji ded poslopja. Pri reševalnem delu so se požrtvoraJno udejstovaSi slnipno z protiJet/dsklmi zaSčitnimi oddelki tudi vojaki. k{ so odstranjevali \*infe in vzpostavljali ~ Izredno hv$* udarci sovražnemu trgovskemu brodovjn V četrtem letu vojne so za preko Sest milijonov ton prevoznih ladij Berlin. 3. sept. s. Mednarodna obveščevalna agencija poroča, da so mornariške in letalske sile trojnega pakta v mesecu avgustu potopile 108 sovražnih ladij s 5kupno 592.800 tonami. V tem mesecu je bilo nadalje poškodovanih 530 angloameričkih ladij z nad 2,460.000 tonami. V teh številkah niso upoštevane sovražne ladje, ki so jih potopile ali poškodovale mine. Na sme se nadalje pozabiti, da v teh številkah niso obsežene izgube So v j eto v na Baltiškem, Kaspiškem in Črnem morju. Samo v zadnjih dveh mesecih so zavezniki izgubili 791 ladij s skupno 3,960.000 tonami, dočim so v isti dobi pričeli graditi v angleških, ameriških in kanadskih ladjedelnicah samo 200 ladij. Glede izredno hudih udarcev, ki se stalno zadajajo zavezniški trgovinski mornarici, doznava nadalje mednarodna obve- sonvalna agencija, da so nemške podmornice potopile v četrtem letu vojne sovražnih ladij za 6,054.800 tona, kar predstavlja polovico izgub, ki so jih nemške podmornice zadale v vsej prvi svetovni vojni anglo-ameriškemu prevoznemu bro-dovju. Naglasa se, da je izredno važno, da se je tudi v četrtem letu krivulja potopitev nenehoma dvigala in se vzpenjala vedno višje, kakor nikoli prej v prejšnjih Teh letih. Ladijske izgube nevtralcev Stockholm, 3. sept. s. Švedski tisk objavlja statistično poročilo o tonažni izgubi nevtralnih držav v tej vojni. Od pri četka sovražnosti do danes je 31 nevtralnih držav iz?rubflo nad 4 milijone in nol ton brodovja Glede švedske se ugotavlja, da je izgubila od pri četka vojne 208 ladij s skupno 86X000 tnnnmi in tudi 1164 mož posadke. sveta za vojno proizvodnjo objavil, za mesec julij znatno zmanjšanje izgrotovl jenih ladij v primeri z mesecem junijem. Od 19 milijonov ton trgovinskih ladij, ki so bile v načrtu, da se dograde do konca julija, jih je bilo samo 10 milijonov dovršenih. V zameno pa je Nelson naznanil povise k v proizvodnji municije in letal. (Uiti me notizle.) Potopitev Berlin, 3. sept s. Mednarodna obveščevalna agencija poroča: Danes v prvih vab je angleško letalstvo napadlo na Nizozemskem neko ladjo za prevažanje civilistov. Ladja, na kateri ni bilo nobene obrambe, se je takoj po* topila. Utonilo je 24 nizozemskih državljanov, med njimi nekaj žensk. Nadaljnji dve ladji nizozemske trgovinske mornarice so sovražna letaki obstreljevala z letalskim orožjem. Napad je zahteval tri žrtve. Prejšnji dan je skupina angleških bombnikov napadla nasip Hans-weert in je izgubila pri tem 5 letat Upadek v ameriški novih ladij San Sebastijan, 2. sept. Iz VVashingtona poročajo, da ie Donald Nelson načelnik Turčija trdno vztraja pri nevtralnosti Bern. 3. sepf. s Ankarskj poročevalec lista ,Gazzette de Lausanne« obvešča da v pristojnih krogih turške prestolnice vztrajajo ob političnem pregled«, o prilik narodnega praznika in poslednjega govora predsednika vlade tudi ob vstopu v peto leto vojne pri trdnem značaju politike turške nevtralnost1 ki drži državo izven trpljenj in cako uspeva kakor nikdar doslej. t svojih diplomatskih nalogah. V Ankam smatrajo, da še mnogo nevarnosti ogroža evropske nevtralne narode. Zato ima Tur-čiaj Se prav posebno poslanstvo, da namreč brani red na balkanskem podro&ju i» da predstavlja koristni del evropskih držav, ki so dobre volje Ln ki hočejo same varovati svojo n/aviee do mira to dela. i Stockholm, 3. sept. a. Iz Washingtooa se doznava, da bo predvidena konferenca zunanjih ministrov zavezniških sil, to je Edena, Molotova in Hulla v štirih ali petih tednih ne v Kairu, temveč v Ameriki. Posveti v WmUđmgtmm Bera, 2. sept & Razgovori, ki so se danes začeli v Washingtonu med Churchillom in Rooseveltom, se bodo tikali nasled-slednjih točk: 1. odnosov do Rusije, 2. političnih vprašanj, ki jih bo postavil razvoj vojaških operacij, kakor so v načrtu, S. vojna vprašanja, ki se tičejo zlasti Evrope. Smatrajo, da bo Churchill odgovoril ne poslanico papeževo ter de b© ostal v Wa-shingtonu samo dva ali tri dni. OrjaSM v Tanger, 3. sept. s. Na nekem hodniku največje smodniSnice v Gibraltarju so naslt ogromno bombo z aparatom za tempiranje. Preiskava je ugotovila, da bi bomba že čez pol ure eksplodirala. Ce pa bi eksplodirala, bi pognala v zrak smodnianlco in pol gibraltarske trdnjave. Peklenski stroj so odkrili zaradi izdaje nekega delavca, udeleženega pri komplotu, ki je pripravil atentat. Zdi se, da se je sadnji hip ustrašil, nekateri pa tudi mislijo, da J» izdal te-varše, ker je pričakoval visoko nagrado. V potrditev te govorice navajajo okoliščino, da so oblasti v trdnjavi dovolile tartajsien privilegij, da sme neprekinjeno Mvatt v Gibraltarjo. kakor tudi te, dm ga sme ete-flkati njegov* družina je sicer prepovedano ^oelejsooetiralt M ifcilaiaer j*^> ****** M m§mmmm Svečana žalna seja bolgarskega parlamenta Počastitev ipomina kralja m. in poklemtev mlati. Sofija, 3. sept s. Danes ob 10. 9e je pričelo 6. izredno zasedanje narodnega sobranja. Velika dvorana je nudila mogočno sl'ko. Vsi poslane: so bili navzočni in vsi oblečeni v črno. Ministrski predsednik pref. Filov je prečital proglasa vlade bolgarskemu narodu cb smrt? kralja Borisa III.. nakar je bila seja prekinjena v znak žalovanja. V petek, dne 7. septembra popo-ldne bo druga seja. na kateri bo sprejet dnevni red naslednje *»eie. ki bo 8. t m popoldne. Po tej seji. na kateri bodo obravnavana vsa vprašanja glede regentstva. DG zasedanje zaključeno. V ponedeljek ali torek bo seja parlamentarne večine. Kr. minister Italije v Sofiji je p* ložil v imenu talijanske vlade venec c\etlic na sarkofag kralja Borisa. Obenem je Kr. vojaški ataše polkovnik Montesemolo položil venec cvetl>c v imenu Oboroženih ftil Tudi v Sofiji bivajoči inozemski novinarj; so se v baziliki sv. Aleksandra Nevskega poklonili ob truplu pokojnega vladarja Sofija. 3. sept. s. Na današnji izredni seji sobranja je imel predsednik govor, v katerem je naglasi!, da je bil pokojni kralj že kot mladenič vedno v prvi črti borbe bolgarske vojske za zedinjenje in osvoboditev vseh Bolgarov. Tedaj je bil mladi prestolonaslednik zgled junakom in mučenikom in zaradi tega je stopil globoko v srca vseh Bolgarov na vsem narodnem ozemlju, ko je prevzel vodstvo države. Njegova osebnost je postala živa narodna zastava, okrog katere se je postopno zedintl ves bolgarski narod. Njegov veliki osebni čar in njegov veliki vpliv sta prevzela vse duhove in bila branik, ob katerem so se razbili vsi notranji in zunanji udarci, zadani z namenom, da bi povzročili narodni zlom. Opravil je vse napore, da bi vodil bolgarski narod na poti napredka in največjega blagostanja. To bo naša tisočletna zgodovina zabelež'la z zlatimi besedami ter bo uvrstila pokojnega vladarja med njegove največje prednike, med katerimi stoj; kakor velikan, ker mu je uspelo uresničiti narodno zedinjenje. katerega si je teliko generacij tako želelo, ter ustvariti sedanjo moč naše države. Naš kralj Boris III. nam je zapustil pomembno opozorilo: Braniti z vsem požrtvovanjem zedinjeno domovino ter služiti z enako predanostjo in lojalnostjo njegovemu nadvse ljubljenemu sinu ki je utelešen duh in srce vei'kega očeta. Govoru predsednika sobranja je sledil kratek molk, s katerim je bil počaščen spomin pokojnega kralja. Predsednik sobranja je nato nadaljeval: »Velika bol, ki jo občutimo ob smrti kralja Borisa III., ima tolažbo v proglasu, ki naznanja prihod Nj. Vel. kralja Simenona II- na slavnt prestol bolgarskih kraljev. To je napolnilo z globoko vero in velikim upanjem srca vseh Bolgarov, kajti mladi kralj je utelešenje duha svojega vzvišenega očeta m nosilec slavnega imena svojega istoimenskega velikega prednika. Obkrožen z ljubeznijo vseh Bolgarov bo dovršil veliko delo očeta in poglobil dokončno konsolidacijo velike zedinjene domovine. Pridružimo se vsi prestolu našega mladega kralja in podpirajmo ga v težkem in trdem delu. ki ga čaka. Živel Nj. Vel. kralj Simeon n.! živela naša junaška vojska! živela Bolgarija U Govor predsednika sobranja so vsi na-vzočni pazljivo poslušali in ga ob koncu pozdravili z mogočnim vzklikanjem kralju Simeonu H. Ponovni sovjetski napadi odbiti v trdovratnih bojih in Vfazmi b Hitlerjevega stavnega stana, 1 sept Vrhovno poveljnistvo nemlke vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na Južnem odseka vzhodne fronte se bilj tudi včeraj ponovni napadi aovjetov ▼ prostorih vpadmi od M i osa in posebno zapadno od Harkova v trdovratnih in spre. memb polnih bojih odbiti. Lastna oklopna vozila so presenetljivo vdrla v sovražne pripravljene postojanke ter uničila Z9 topov in več sovražnih oklopnih vozil. Na srednjem frontnem odseku so v teku nadaljnji težki boji na področju pri Sev-sku, juinozapadno in zapadno od Vjazme. V današnjih jutranjih urah so pristale angleške čete na južnozapadni konici Ks> lah rije. Boji a nemškimi in italijanskimi zaščitnicami se v teku. Oddelki nemških letal so podnevi in ponoči napadali ladijske cilje ob vzhodni obali Sicilije hi na morju zapadno od Alžira. Več sovražnih prevoznih ladij je bilo zadetih z bombami težkega kalibra. Nem-ški lovci so včeraj pri Neaplju sestrelili 18 sovražnih letal. Letalstvo in vojna mornarica sta obalnim področjem znsestanuna oaemlja in nad Atlantikom sestrelila 12 letal. Nekaj sovražnih letal Je ponoči Izvedle metilne polete nad zapadno Nemčije. Po več tednov trajajočih teških bojih v loka pri Orni javljajo sedaj po končani načrtni npraznitvi tega loka naslednje; Ped poveljstvom maršala von Klugeja in generalnega polkovnika Modela stoječi oddelki vojske, uspešno podprti od letalstva in protiletalskega* topništva pod poveljstvom generalnega polkovnika viteza Greima, 90 v loku pri Orlu izvojevali materialno bitko največjega obsega proti koncentraciji 12 sovjetskih armad. Tem ni uspelo, da bi prodrle skozi nemško fronto. Ob junaškem odporu naših čet so se vsi sovražni napadi izjalovili. Izgube sovražnika so zelo visoke. Ujetih je bilo nad 14.000 ujetnikov, uničenih 5114 oklepnih vozil in 854 topov, sestreljenih pa 2119 letal. V tej veliki obrambni bitki so se posebno odlikovale 6. rensko -festfaJska, 31. dolnje - saška, 36. pehotna rensko - palatinska, 10. oklopna spodnje -badenska - gornje palatinska, četrta oklopna mensko - badenska, 78. zapadno bavarska napadalna motorizirana divizija. Finsko vojno poročilo Helsinki, 3. sept. 8. Finsko vrhovno poveljstvo poroča: V zadnjih 24 urah so bombniki uspešno zadeli Železniške naprave za sovjetskimi vojnimi črtami in so med drugim pognali v zrak neki viadukt s protiletalskimi baterijami, ki so ga ščitile. Na kopnih bojiščih ni nič novega. Naraščafoče dedmiranje sovjetskih sil V bitki prt Ortn je mialiuMi izgubil 70M00 mrtvih, in ujetik Berlin, 3. sept. s. V dopolnilo današnje-ga poročila nemških oboroženih sfl, poroča DNB: Zaključitev bitke pri Orhi ponovno kaže učinkovitost obrambne taktike nemškega poveljstva. Ob dolgem loku vzhodno od Orla so Sovjeti zbrali nič manj kakor 11 armad, gotovo ne, da bi zavzeli košček zemlje, ki je razmeroma majhen, in se polastili ruševin mesta, temveč da bi dosegli za vsako ceno odločilen prodor. Ta načrt sovražnika je bil v zvezi z razvrstitvijo sil. katero je sovražnik izvedel v vidu že nekaj časa pripravljene ofenzive. Med borbo se je videlo, da so bile težkoče sovjetskih čet tem večje, čim dalje je trajala velika bitka materiala. Naknadno, ko se je izjalovil sovražni načrt za prodor nemških črt. So boljševiki v drugih odsekih fronte izvedli vrsto ob-koljevalnih napadov, ki so se vsi zaključili z izrednimi izgubami. Očitno je bilo, da je sovražnik skušal v tej drugi bitke doseči uspeh v prepričanju, da bo nemško poveljstvo odvzelo del svojih sil z najrazličnejših odsekov in ojačilo črte ob loku Orla. Kljub vsemu temu se je sovražna ofenziva izjalovila zaradi sistema elastične obrambe, ki ga izvaja nemško poveljstvo Žrtve sovjetskih čet v tem odseku znašajo 700.000 mrtvih, ranjenm m ujetnikov ter izgubo izredno ogromnih h"čin orožja in raznih potrebščin. Podoben položaj, kakor v je nastal v odsekih pri Harkovu področjih fronte. Tudi tu je sovražnik obnavljal diverzijske napade, po katerih naj bi se izvedel končni prodor. Toda zopet so se udarci proti bokom nemške postroj i tve pretvorili v frontalne napade, v katerih so imeli Sovjeti ogromne izgube. V celoti, zaključuje agencija, se je zadnje dni lahko ugotovilo, da Sovjeti ne napadajo več na široki fronti, temveč se omejujejo na tesnejša področja. Opaženo je tudi bilo, da se ojačenja, ki prihajajo na borbeno področje, jemljejo z ostalih odsekov fronte. ob Berlin, 3. sept. s. V nemških vojaških krogih izjavljajo, da je bilo med zadnjim terorističnim napadom na Berlin med civilnim prebivalstvom samo 5 smrtnih žrtev. Izgube angleških napadalcev so pa brez dvorne ogromne, kajti s sestrelitvijo okrog 50 letal je bilo izgubljenih tudi več sto pilotov in letalcev specialistov. Berlin, 3. sept. s. Kakor poroča mednaro dna obveščevalna agencija, je včerai zjutraj boljševiška skupina 13 bombnikov ponovno brez uspeha napadla z bombami in z neko no-vo zažigamo snovjo skupino nemških edinic, k* so entahaki ob kavkaski obali. Ker ni bik nobena nemška ladja zadeta, ni bab mogoče ugotoviti, iz česa je nova zažtgalna snov se-surrljanm. Shenag pomorskih nemđorn uf je unpuai ana* ouruo Bnanin »manj on orovja Princesa Piemontska obiskala Asti A»ti, 3. sept. s. Davi je semkaj prispela brez napovedi princesa Piemontska, inspektorica prostovoljnih bolničark Rdečega križa, in je v spremstvu prefekta obiskala bolnike in ranjene z raznih bojišč v bol. nišnici in se z njimi dolgo razgovarjala. Vzvišena princesa je nato odšla v civilno bolnišnico- kjer je inspicirala prostovoljne bolničarke Italijanskega Rdečega kriia ter šelo botaičarskih gojenk. Vzvišeni gospe so povsod izkazali vdanost in ljubezen. Množica, ki se je med tem zbrala pred bolnišnico, ji je vzklikala. Princesa Piemc^ntska se je nato sestala s škofom Eksc. Rossi-jem. Vladarska dvojica za prizadete v Pisi Rim. 3. sept. s. Nj. Vel. Kraj in Cesar ter Kraljica in Cesarica sta nosUiUi prefektu v Pisi 200.000 lir za prebivalstvo v Pisi, ki le bilo prizadeto ob letalskem napadu. Nastopna avdienca novega turškega veleposlanika Kim, 3, sept. s. Danes dopoldne ob 11. uri ie v palač) Kv:r:r.:iia Ni. Vel Karli ;n Cesar sprejel v avdienc: Fk*c. Ku&ena Earefs Cnai-d;na. ki je vladarju izročil poverunt pisma ▼ svojstvu tur>keua \elepo>'an'.ka na Kraljevem dvoru. Nastopni obisk senatorja Motte v Vatikanu Rim, 3. sept. s. Senator Riccardo M o rta izredni komisar rimskcjja guvematoruta. ic davi opravil pcklonitvcni obisk pr kardinalu Mar-chett;iu Selvas»gian:ju, generalnemu ukarju Nj. Svetosti. Povečani krediti za javna dela in ljudske hiše Rim. 3/ sept. s. Uradni list objavlja zakonski dekret z 9. avgustom 1943 ;t. 740. s katerim se kredit za izvedbo izrednih ja\nih del poveča za 40 milijonov lir Za enak /nesek so poveča vsota 500 miHjonov lir. določena za pokrajinske avtonomne zavode za gradnjo ljudskih hiš, namenjenih manj premožnim družinam. Plemenit prispevek zavoda Untone Milttare Rim, 3. sept. a Predaednistvo zavocK Unionie Militare je dalo sefu vlade na razpolago en milijon lir. Sef vlade je po ieJji darovalcev določil vsoto za mesta., ki so bila najbolj poškodovana ob sovražnih letalskih narjadih. Dante AllgHerf za sicilske Rim, 3. sept. s. Družba i-Dmte Ah^hieri-je dala predsedniku ministrskega sveta na razpolago 50.000 lir za podporo sicilakim beguncem. Centrala zchaiženja je naslovila topli poziv vsem borcem v Kraljevini, da hi pomagali sicilskim bratom, Iti se nahajajo kot begiuici v posameznih mestih. Številni odbori so že poslali centrali znatne vsote v ta plemenit namen. Argentinski letalsko-pomorski ataše v Italiji Buenos Aires, 3. sept. s. Lasti poročajo o imenovanju polkovnika Armanda Raggi-ja za letalsko-pomorskega atašeja v Italiji kt bo v kratkem odpotoval v Rim. Podaljšanje trgovinskega sporazuma z Madžarsko Budimpešta, 3. sept. s. Uradno poročajo, da je bil itehjansko-madžarski trgovinski sporazum, ki je zapadel 31. avgrista t, 1. avtomatično podaljšan do 31. decembra 1943. Filov Se več ev nt Ml Sofija, 3. sept. s. Bolgarska brzojavna agencija obvešča, da je vest, da bi sc ministrski predsednik Filov nedavno podal v Berchtes-gaden, gladko izmišljena. Agencija dodaja, da je pooblaščena kategorično izjaviti, da se predsednik Filov že več mesecev ni oddaljil niti za en dan iz države. Bumimski poslanik v Švici Bukarešta, 3. sept. s. Za opolrvomočene-ga ministra Rumunije v Bernu je bil imenovan bivši predsednik evropske podonavske komisije Pella. V borbi proti ni Bukarešta, 3. sept a V zaključku riodroone obravnave o raznin strateških možnostih ustanovitve ene ali več nadaljnjih front in o možnosti politične rešitve vojne piše »Por run ca Vremi«: Usoda Evrope in celega sveta se odloča na vzhodu. Po štirih letih od izbruha sedanje svetovne vojne, se jc svetovni konflikt izkristaliziral izključno v borbo proti boljševizmu in ta gigantska bitka Evrope zavisi od njenih lastnih sil in njene zavesti, da zmaga in se reši ali pa se dokončno pogrezne v prepad. Kompromisne rešitve v tej borbi ni. Položaj na Danskem Berlin, 3. sept. s. Na tiskovni konferenci je zastopnik vlade izjavil, da je po poročilih o položaju na Danskem smatrati tam. kajBnji položaj za normaliziran in miren, kakor dokazuje to tudi dejstvo, om, so bSe omejitve, uveljavljene zaradi obsed-z1>Hj\ dnroma že S»ran 2 »SLOVENSKI N A R O D«, sobota. 4. septembra 1943 Štev. 3CT Mladi odrski rod derašč Uspešen nastop gojencev gledališkega cddeika matične glasbene šile v Frančiškanski dvorani Ljubljana, 3. septembra. Snočnji produkcijski n stop deset'h gojencev in z:jenk deklamacija-lega. ■;!(• ia-ItSkega cdoelka matične glasbene šolo je bil vsekakor zanimiv, značilen dogodek v na^em kulturnem življenju. Mestoma za. čutiš sugestije, ki so prihajale od uč tjlja prof. O. šesta, vendar pa n so ti učiteljevi vpliv; tako izraz-ti. utes-jujoči. kakor smo j h h.', cpaziii ob nastopu C. D e-b e v č e v i h učencev. Ravno zaradi tega pa se nam je zdel snečnji preizkus m3nj monoton, zat > pa bolj si kovit, bolj razgiban. V splošnem bi lahko trdili, da je bil snoč-ri: nastep kvalitetno dober, ustrezen, pre-pričlj v mestema nemara relo prešenet-1 iv. Spoied je bi! dobro pretehtan. Prvi del je obsega 1 deset deklamacij. ki smo jih sicer po več ni že slišali na raznih pro-dukc .ah matične glasbene šole. Morebiti bi kazalo za takšne pi 1 kc izbrati nove pesmi. V drugem delu eta bila prizora iz Cankarjevega Pohujšanja v doii-.i Sent- flcrjanski in 2upanč čeve . Veronike De-seniske . v tretjem pa prizori iz tretjega dejanja Rostand—-Zupančičevega »Cvrana oe Berireraca celotno peto dejan e Iz istega dela. Po ifba je. da je zelo priporočljivo omcgoč'ti gCjencem, da ne pokažejo na taltsn h produkcijah samo svoje govorno tehnike, podajal d 4h sposobnost:, dihalne tehn ampak tudi svoje uprizarja i ne zmožnosti. Taksna sestava sporeda jim nudi možnost polnega razmaha omenjenih sposobnosti Spored bi se lahko sicer iz vidika pestrosti ter avtor ev, k< naj £| prvenstven: ;; • \ aj ;. lahko primerno dr polnil v bistverem pogledu pa je ustrezal željam in pričakovanjem. 2e v prvem, deklamacijskem sporedu v onem deli smo lahko opazili ambicijo, zanos, gorečnost, s kater'mi so se pcedini nastopajoči lotili priprav in s katerim: so prednašali posamezne pesmi. Zbrano skrb-rost posveča šola izgovorjavi, dikciji, g*>-verni tehn k; in vsem drugim odtenkom dekla maci jskega poudarki in podajanja. Seveda so med nastopajočimi precejšnje kakovostne razlike. V snlcšnem pa razberemo lahko pri vseh značilne poteze radarjrno. stt, tople Izpodbudne prizadevnosti, ki teži od prvih rabi h poizkusov k veketrainim lepotam odrske umetnosti. O vseh ki so se nam sinoči predstavili v polno zasedeni JFrančišk nski dve rani. bi mogli namreč upravičeno trditi, da se že preko prvih preizkusov. Da. nekateri med njimi se že bližajo sredin ali pa so že preko nje. Ciril P f e i f e r je ctvoril vrsto dekla, matorjev. Dobro, učinkovito jo je o tvoril, nato so sledili Ivica B r i c . Igor P e 1 a n . Dragi M o h o r i č . Danica Jurca Ma srda Rebernik. V i'ko Podgoršek. Marija Zupančič. Vika G r i 1 in Lađko Korošec, ki se nam je zdel med vsem1 najim-čno'š'. Deklamacije so bile lepo in smiselno podane, tudi poudarki so bili toč- no izraženi. Toplo * občutje, polno vživetje je dcpol-.jevalo zunanj-- artistično govorno stran podajanja. Ob Cankarjevem --Pohujšanju v doPni šentflorjanski sta se izkazala lvica B r i c (Jadnta) in Ciril Pfeifer (Peter) kot dobra interpreta svojih nelahkih vlog. Pfe ferjev Peter je bil zelo okreten, prožen. Njegove igre ni hromila bučna retorika. Bil je prepričljiv dober, tako da je Ivica Bric 1-dhko naslonila svoje odrsko oblikovanje na prvine njegove igre. Z marljivim studijem bosta svoje Ouiske vrPne lahko primeru 3 obogatila. Tudi prizor iz petega dejanja »Veronike Desen ške* je bil vestno, premišljeno pripravljen. Marija Zupančičeva kaže nedvomen odrski talent, ki ga je treba še naprej negovati. To je pokazala z vsem svojim temperamentom, globokim doživljanjem, Izraznimi možnostmi, toplo dikcijo. Tudi najtežjim trenutkom je bila zadovoljivo dorasla, četudi so se bežno porajale komaj zaznatne pomanjkljivosti. V. Podgorškov Bonaventura je bil v pravilnem odnosu s kreacijo M. Zupančičeve, ki se je izkazala tudi kot Roksana v »Cvra-nojur. V naslednji uprizoritvi se je odlikoval predvsem Ladko Kor o š e c kot Cvrano. Njegova igra je prožna, njegov odlični organ mu pomaga do krepkih govornih učinkov. Precej naporna vloga je bila dober preizkus za kvalitetne igralske možnosti, ki se bodo ob temeljiti šoli in vnetem izobraževanju lahko izvrstno razvijale. Tudi ostali sodelujoči so se v zabavnih prizorih tretjega dejanja Rostandovega Cvranoja* pridružili njegovi učinkoviti interpretaciji (Zupančičeva. Pfeifer, Podgoršek. Pelan, Grilo-va, Rebernikova). V petem dejanju istega odrskega dela pa so se izkazali kot zanesljivi, verni upodabljale! svojih likov zelo nadarjena Vika G r i 1 o v a kot Roksana. Vinko Podgoršek kot Cvrano, Ciril Pfeifer v Le Bretovi vlogi, L. Korošec kot dostojanstvena mati Margerita poleg s. Marte D. J u r Č e v e, s. Klare M. Zupančičeve in s. vratarice M. Reberniko-v e ter ostalih mladih nun, končno še Igor Pelan kot Raguencau. Slednjič še dvoje rahlih opazk: Pri de-klamacijah smo pogrešali predvsem Gregorčiča. Glede uprizorjenih odlomkov pa bi bila morebiti pri bodočih sličnih poizkusih priporočljiva poleg nakazanega sceničnega okolja, ki je prišel že topot do veljave, uporaba odgovarjajočih kostumov. S tem bi veljavnost, učinkovitost uprizarjalnega prizadevanja primerno narasli. Prof. O. šestu in njegovim učencem toplo priznanje. Izpred okrožnega sodišča Nedclžsro osumljenko sta hotela rešiti z laž ti pTižanf cm Kljub svojim plemenitim namenom sta bila obsafera Odsotnemu očetu je izpraznila stanovanje Dne 9. junija, je policija aretirala Franca L. zaxadi suma kršitve predpisov o trgovanju r, živili. Bil je zaprt do 9. junija. Ko se je po izpustu vrnil na svoje stanovanje, ni hotel verjeti lastnim očem. Vsi stanovanjski prostori so bili popolnima prazni. Nekdo g;i je med tem č.arr>m na lastno pestf iz??lil in mu ni. pustil niti ko?a njegove premične imovne. Podjetni tat mu je odnesel poh'štvo. obleko, penlo, sp'oh vso opremo in ga tako o&kodovni za okoli 20.000 lir. Za storilcem ni dolgo poizvedoval. Izkazalo se je. da ga je okradla lastna hči. Pomagal pa ji je njen ljubimec. Jelka, kakor je ime njegovi hčeri, ima že več let liubavno razmerje z nekim Francom. Hotela sta se že poročiti. Ker pa se jima je zdel njun gmotni položaj premalo siguren, sla vedno odlašala. Jelka je živela po materini smrti pri ■ četu in mu je pospravljala stanovanje, za kar ji je oče daial po 350 lir mesečno. Hranila se je v Delavskem domu. Druge zaposlitve do nedavna ni imela. Ko so očeta zaprli, se je skupno s svojim ^zaročencem«- informirala pri neznanem odvetn:"ku. aH bi bila kaznovana, če bi prodr.ia očetovo pohištvo brez njegovega privoljenja. Jelka si je namreč lastila nekaj neutemeljenih pravic do tega pohištvi. Ko je bila živa še njena mati, ki se s svojim možem ni posebno razumela, ii je neko? rekla, da naj. ko bo odšla od hiše. odnese s seboi tudi pohištvo in ga porabi zase. Oporočno pa ji mati ni zapustila ničesar in je bil neoporečni lastnik pohištva oče. Jelki se je končno zdelo, da jo je oče preveč zanemarjal in da ji ni dajal tistega, kar bi ji šlo. Ko ji je odvetnik Odvrnil, da nje ne bi kaznovali zaradi tesnesra. sorodstva., je bil nien sklep storjen. Sklenila je vso očetovo imovino razprodati in raznesrti. Pri tem jI je pomagal njen zaročenec. Oče je a poizvedovanjem kmalu dobil približno polovico sn'ojih stvari nazaj. Oškodovan ie Se za 11.000 lir. Prijavil je tatvino pristojnim oblastem, ki so poklicale na odgovor .Telkinega zaročenca Franca. Pred sodnikom se je Franc zagovarjal, da pri tatvini ni sodeloval, kar pa je državni tožilec izpodbijal. Med razpravo se je izkazalo da Franc le ni popolnoma nedo'ž^n. Predno pa bo izrečena sodba, bo z^lišma Š3 lastnica tvrdke, ki je kupila pohištvo. Trdi s-\ 'n i? to prodajo po^reio*"5! Franc. Ce bo to potrjeno, bo njegova krivda v celi ti dokazana. Profesor in doktor žrtev elegantne Jožefe Mizarjeva žena Jožefa C. je stara 24 let. Elegantno oblečena, skrbno negovana, ljubeznivega nastopa, nedolžnega obraza in lepih oči je privlačna za vsakega moškega, ki ga take stvarce še mikajo. Jožefa se te svoje privlačnosti zaveda. Da bi jo še bolj podkrepila si skuša pri svojih >ekcnaht pomagati s sklicevanjem na razno izmišljeno odlično sorodstvo. Nek ljubljanski odvetnik je izjavil, da je moral zavrniti že več strank, ki so prišle k njemu vprašat, ali je Jožefa res njegova sorodnica. Ali je bil kdo pri tem seznanjenju z Jožefo in njenim xsorodstvom« opeharjen, ne vemo. Znacima pa je zgodbica, ki je Jožefo pripeljala pred sodnika. Povemo naj še, da Jožefa ni bila tokrat prvič pred sodnikom. Obsojena je bila že dvakrat- enkrat celo na dva mese r - r!"?~ c~ a zapora. Nedavno se je po daljši odsotnosti vrnil X Ljubljano profesor, ki ga kot odličnega misleca krasi tudi doktorski naslov. Samotno samsko življenje mu je presedalo in iskril je primemo družbo. Za lepe. mlade genske Je imel vednb nekaj n^klonjeros'.i. saj je še dobro ohranjen, čvrst mož. Ker je živahnega temperamenta, je zabaven družabnik. Tako ima nuicgo lastnosti, ki jih ženske zrlo cenijo. Z Jožefo ga je seznanil nek prijatelj, ki mu je tudi dejal, da je ločena od svojega moža. Znanje je bilo kmalu resno, da sta oba računala na posledice v bodočnosti. Kakor je izpovedala Jožefa, je profesor ž?-lel. da bi mu kuhala. Jožefa sama pa si je skovala drug načrt. Ko ie videla, da je profesor že precej pod vplivom njenega nedolžnega obraba, mu je začela tožiti o svojih stiskah. Kmalu ga je presenetil' s prošnjo za večje denarne posojilo, češ di ga potrebuje za nujno nabavo poh'štva. Sklicevala se je pri tem rta svoje sorodstvo. Profesor se je dal pregovorit: in ji je izplačal v dveh pbrokSa 2200 lir. Jožefa je ta denar, kakor je sama izpovedala, porabila za svojega — moža. ki je obsojen na daljšo kazen. Ob tej priložnosti je na razpravi odločno zanikala, da bi bila ločena. Ko je profesor posumil v njene besede in je spoznal, da ga je prevarila, je nastopil odločneje, kakor je Jožefa bržkone pričakovala. Zahteval je vrnitev posojila. Ko denarja ni bilo naznj, jo je prijavi! sodišču. Jožefa je prevaro priznala. Sodnik jo je obsodil na 3 mesece strogega z e .pora in 100 lir denarne kazni. Častne pravice izgubi za dobo 1 leta. Profesorju mora povrniti 2200 lir odškodnine. KINO SLOGA TVlefon 27-30 OTVORITEV PREDSEZONE Od nedelje 5. septembra t. 1. dalje vsak popoldan štiri predstave, in sicer ob 13.30, 1.V30, 17.30 in 19.30 uri Ob nedeljah in praznikih pa Se matineje ob 10.30 uri Če mačke ni doma... Marica je morala lani naglo odpotovati iz Ljubljane. Odhod je prišel tako nepričakovano, da ad utegnila posebej poskrbeti za svojo premično premoženje. Vendar je ni zelo skrbelo. V stanovanju je ostala njena najemnica Francka. Vedela je tudi. da bo v kratkem prišla še Ivanka, ki ji je že dovolila vselitev. Kasneje se jima bo pridružila še Antonija. Tako je bilo po njenem mnenju dovolj čuvnric za vse. kar je ostaio po njej v Ljubljani. Ko se je po daljši odsotnosti vrnila, je bila zelo razočarana. Dekleta se n:so izkazala posebno hvaležna za zaupanje. 2e kratek sprehod po stanovanju in shrambah ji je povedal, da ji je izginilo nad 1 tono premoga, okoli 4 kub. m drv, večja količina moke. mila. jajc. kave in drugih živil in nekaj oblačil. Poklicala je na odgovor vsa tri lahkomišliena dekleta. Velikega uspeha ni dosegla. Nobena ni hotela biti kriva, nobena ni vedela, kam so izginile lrmnjkajoče stvari. Edino Francka ji je vrnila p^r čevljev z izgovorom, da jih je vzela namesto snežk. ki da jih ji je pred časom zaupata. Vsa druga poizvedovanja so ostala brez-uspešna- KonCno je Marija prijavila zadevo policiji. Francka je morala pred sodnike pod obtežbo, da je ukradla vse manjkajoče stvari. Dekle je zanika1© krivdo že v preiskavi in se deloma izgovarjalo na Ivanko. Ta je bila poklicana le kot priča. Oškodo- | vanka ni mogla doprinesti nobenih konkretnih dokazov za krivdo Marije. Iz poteka razprave pa je bilo mogoče sklepati, da dekleta niso povsem nedolžna. V času Marijine odsotnosti so živela precej brezskrbno. Slišali smo, da so imela vedno precej obiskov. Francka je morala zaradi njih celo v bolnico, kasneje je postala mati in mora sedaj skrbeti za nc^akonsKega otroka. Zelo verjetno je. da pri takui domačih zabavah niso bila posebno natančna do Marijinega premoženja. Kdo je porabi] živila in pokuril drva in premog, pa ni bilo mogoče dognati. V poštev so kot krivci razen deklet prišli tudi omenjeni obiskovalci, ki so za s-odišče že nedosegljivi. Ker se sodniki niso mogli prepričati, da si je prav Francka prisvojila Mariji ukradene predmete, so jo v dvomu oprostili. Tako je bila Marija dvakrat prizadeta., ne da bi mogla najti za svojo škodo vsaj moralno zadoščenje. ln 35. sept.. e) vpisovanje lanskih uč*acev tac* favoda tm ftol. leto 1943.-44. bo 2. oktobra, f) vpisovanje učencev za I. razred in učencev s tujin »a vodo v bo 4. oktobra. Razpored Izpitov Je nabit na razglasni deski v I. nadstropju gimnazijskega poslopja. — Ravnateljstvo opozarja učence. n»j si pravočasno preskrbe davčna potrdila za vpis. ker ^e brez teh ne bo mogel vpisati noben učenec. Ljubljanski živilski trg Dovoz so čivja je bil davi na zelenjarJnem trgu pada bi lahko zadovoljil vse p3vpraševanje jhea, Ljubljana. 4. septembra Gospodinjski poklic postaja vedno bolj neprijeten. Ne toliko zaradi dela in skromnih sredstev. Neprijetnosti izvirajo iz dejstva, ker gospodinje velikokrat ne vedo. kaj bi kuhale. Ko je bilo krompirja in fižola dovolj, zraven pa še morda nekaj mesa. ni bilo težko pripraviti kosila in večerje. Jedilne liste so sestavljale že za ves teden naprej. Danes je to nemogoče. Včasih gospodinje ne vedo zjutraj, kaj bodo dopoldne kuhale. Zlasti občutijo težave, ker so shrambe za krompir prehitro prazne. Pri vsem tem je razumljivo, da iščejo rešitve predvsem na zelenjadnem trgu. Toda tudi ta jih v tem času ne zadovolji. Sočivja, ki bi Lahko nadomestilo krompir, je z nastopom jeseni vedno m^nj, s samo solato in zelenjavo pa ni pomagano. Dovoz na trg je mnogo preskromen, da bi lahko ustregel vsem potrebam Davi so bile gospodinje prej na trgu kakor prodajalke. Do pol o'nie je bi dovoz še vedno premajhen, da bi lahko zadovoljil vse njihove potrebe. Ok"ii vseh vozičkov in prodajallc na mizicah so se oblikovali gos'i redi. Nemalokrat ie moral posredovati stražnik, da se je prodaja razvijali brez hujših zstikljajev. Medtem, ko so s? ženake drugod že navadile na vrste in se disciplinirano uvrščajo druga za drugo, se na trgu ne morejo znajti. Okoli vozičkov še gre. Pri mizienh pa imn vsaka vrsta dva konca, ki oba pritiskata proti sredini. Prodajalke ne vedo, komu bi ustregle. Ce dajo na desno, so krega leva vrsta, če dajo na levo. pa je ogorčena desma in dokazuje, da je bila prej tu. Gosji redi so bili davi skoro ckt li vsega sočivja. Zlasti so gospodinje zelo iskale strečji fižol, kumare, korenje, zelje, ohrovt Vsega jim je premalo. Veliko je bilo tudi povpraša e van ji po poletni glnvnati solati čeprav je endivja sedaj že zelo lepa in okusna. Kakor za zelenjavo je bilo mnogo zanimanja tudi za sadje. Vsa domača jabolka so šla hitro v denar, čeprav pnpeljejo na trg prodajalke večinnoma slabo blago. Drugega s^dja sploh ni bilo. ne uvoženoja in ne domačega. Kakor že nekaj časa, so prodajali davi telinčke za zakol. Ljudje bolj sprašujejo po jarčicah in kokoškah, ker bi radi zaklali svoje že odslužene jaičrrice in jih nadomestili z mladimi. Na. trgu pa jih ni dobiti, ker obdi-že večino iarčic penitnmar;i d«>ma za svoje potrebo. Razen kokoši je bilo naprodaj tudi nekaj kuncev. V splošnim je bil ves trg davi slabo založen. Iz Hrvatske — Zaloge tekstilnima blaga ie treba prijaviti. Zajednici za tekstilno blago je zadnjič pozvala vse trgovce, da so merali najkasneje do 31. avgusta prijaviti vse zaloge iz inozemstva uvo. nega bhga. 1. septembra so oblasti zai le pregledovat' vse iz inozemstva uvoženo tekstdno blago. — Spominski znak za osvobojen je Medji-murja. Društvo hrvatskih domobrancev za OSVObojcrje Med.iniurji je podelilo za 25-letnico osvobojenja Medjimurja 1918 —1913. svojim članom, dostojanstvenikom in 7/ mirja. ki bo prirejena jutri. V Ulrich-.vem salonu na Ilici bo pa prircena razstavi o Maksimir ju. na kateri b> prikazano to priljubljeno sprehajališče ZagrebJ-inov v prvotni obliki. — Regulacija Drave. Drava na Hrvatskem trga vsako leto bregove in povzroči veliko škodo zlasti pri Varaždinu. Že lam so začeli Dravo tam regulirati. Reguliran je b'l breg v dolžini 1500 m in stroški so znašaii o.500.000 kun. Zdaj se bodo na regulacijska dela nadaljevala. Za nje" je odobrenih še 500.000 kun. — Rasr-širjenje radijske postaje v Bania-luki. Radijska p:staja v Banj-luki ie dobila lastne prostore za studio. Zgradila je lastno poslopje za oddajno postajo, poleg tega je pa kupila sredi mesta lepo palačo, kjer je bil ure:en studio. — Filatelistična razstava. Hrvatska fi. latel;stična zveza priredi cd 5. do 12. t. m. tretjo filatelistično razstavo in s:cer v Umetniškem paviljonu v Zagrebu. Ob tej priliki bo izdar-a posebna znamka, na kateri bo si;ka starega Dolca posneta po sliki nrvatskeg^ umetnika VTadimtrja Klrioa. Znamke je graviral znani graver Karel Seiz nger. Nova znamka je bila tiskana v državni tiskarni na Dunaju in sicer 560.000 komadov m 11&.000 blokcv. Znamka je v medri. bloki pa v sivi barvi. — Povečanje obtoka novčante. Tz zad-niega poročila hrvatske Državne banke je razvidno, da se 'e obtok novčanio zn^va povečal in soer cd 31. julija do 15. avgusta okreglo za &95" milijorov. — Hrvatsko - rumunska porajanja. V začetku septembra se prčno v Zagrebu hrvatsko- rumunska pogajanja o ureditvi vprašanja prcd\c.jn;.h dolgov. Naše šole — Izpiti in vpisovanje na III. moški realni gimnaziji v Ljubljani. Vse vrste popravnih izpitov in privatnih izpitov bodo od 10. do 30. septembra po razporedu, ki visi v šolski veži. Nižji tečajni izpiti bodo dne 17. septembra t. I. od 8. dalje. Višji tečajni izpiti bodo od 20. do 25. septembra, sprejemni izpiti za prvi razred pa 27. m 28. septembra t. 1.. vsakilcrat ob 8. zjutraj. Prijavljene! za sprejemni izpit naj se zberejo v veži II. nadstropja. Vpisovanje bo v redr.pm roku. in sicer: 2. oktobra vpis v prvi razred v ravnateljevi pisarni, dopoldne od 8. do 12. za začetne črke od A do L. popoldne od 15. do 18. za črke od M do Z. Dne 4. oktobra cd B. do H. vpis lanskih rednih učencev od II. do VIII. razreda po razporedil, ki viM v šolski v oži. Dne 5. oktobra dopoldne od 8 do 12. vp::.- bčencev s tujih zavodov :n naknadni vpis zamudnikov v ravnateljevi pisarni. Prošnje za popravni Izpit Je treba naslovltj na ravnateljstvo in jo obenem z letnim lzpnčcvalom prinesti rpzredruku k Izpitu. Spisana mora bitr na taksnem papirju za 6 lir in še kolkovana s 4 lirami za vsak predmet. Za vpis mora v«ak učenec prinesti zadnje šolsko izpričevalo, aarčno potrdilo in prijavo, kolkovano z 20 lirami. Tiskovine za prijavo se dobe pri služitelju. šolnina se plača po dosedanjih predpisih. Prvo-šolci morajo prinesti k vpisu rojstni list. radnje izpričevalo s potrdilom o uspešno opravljenem sprejemnem izpitu, potrdilo davčnega ob-lastvp in prijavo. Tudi učenci s tujih zavodov moralo poleg zadnjega izpričevala, prijave ln davčnega potrdila prinesti še rojstni list. V prvi razred »e bodo vpisovali samo učenci, ki so rojeni v letih 1930.. 1931.. 1932. in 1933. V peti razred se morejo vpisati le učenci, ki niso starejši od 17 let, v sedmi ne starejši od 19 let O izjemah odloča Visoki komlsariat. IV. oddelek, ako nima učenec več kot dve leti nad predpisano starostjo. Kdor od prizadetih te pro po-pravnj izpiti za vse razrede 20. ln 21. septembra bj nižji tečajni Izpiti in popravni izpiti nižjega tečafn*»ga Izpita se bodo začeli 21. septembra, o sprejemni izpiti za I. gimnazijski razred bodo 22. in 23. septembra. č> privatni izpiti 24. (Sel tt f č« KOLEDAR Dane«: Sobota, 4. septembra: Rozalija, Jutri: Nedelj, 5. septembra: Lavrencij. DANAŠNJE PRIREDITVE K »no Matica: Samo Ti .. . Bogastvo ni sreča. Kino Sloga: Maska in obraz. Kino Union: Posledice nepričakovanega obiska. Kino Moate: Dve siroti in r*>ktor Kovač. PRIREDITVE V NEDELJO Kinematografi nespremenjeno. DE2URNE LEKARNE Danes in jutri: Mr. Lcustek, Resi jeva cesta 1; Bahovec. Kongresni trg 12 in Nada Komotar, Vič, Tržaška cesta. Nedeljsko dežurno zdravniško službo bo opravljal od sobote od 20. do penodeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Gvido Debelak. Ciril Metodova ulica 62. telefon 27.29. Spodnje štajersko — Vaški večer pri Sv. Pavlu pri Preboldu. Danes teden je bil prirejen pri Sv. Pavlu pri Preboldu viški večer ki ga je vod la dijakinja Inge Pcchel. Kino dvorana je bila nabito p->lna in udeleženci so bili | sporedom zelo zadovoljni. — Zborovanje županov. Deželni svetnik dr. Engelhm-t je sklical v torek v slavnostno dvorano deželnega sveta v Mariboru župane in občinske pooblaščene^ 44 občin mariborskega okrožja. Udeleženci so prejeli dekrete o imenovanju. Govorom so sledili ra?mi aktualni referati. — Zanimiva nogometna tekma. V Trbovljah nastopi jutri v ro\*anžni tekmi RSG Murzusehlag proti trboveljskemu Športnemu klubu. — Novi jjrobovt. V Mariboru so umrli zasebnica Ivana Turin. stara 71 let. klju-gavničarjeva hčerkica Marija Martinčič in šoferieva hčerkica Friderik Jaunig. — 'Odlikovanje. Grcnad'r Josip Klorjanc Iz Polzele jc bil odlikovan za hrabrost ra vzhodnem bojišču z železnim križcem II. stopnje. — Nesreče, šestletni Henrik Kotnik iz Frama se je igral pri odprtem oknu v I. nadstropju, od koder je padci na cesto in si prebil lobanjo. Med delom I« zaSel 17-letni pomožni delavec Franc Miholić od Sv, Jurija v Slov. goricah i levo nogo med Iva vagona, ki sta rnu zmečkali levo koleno. Med delom v kuhinji je padla 52letna hišna pomočnica Terezi-'a Bezjak iz Maribora tako nesrečno, da si je zlomila levo ■ Ponesrečence so prepeljali v bolnišnic^. Izšla je »DOBRA KNJIGA« za mesec avgust: Paul de Rniif. „Barci proti smrti 14 V poglavjih, ki čirato kakor nappt roman, rt«« Paul de Krulf življenje, delo ln borbo dobrotnikov človeškega rodu. ki so žrtvovali vse bvojc *po»obno6tl ln sile. včasih tudi svole zdravje ln življenje, v bolu proti do takrat neozdravljivim boleznim »Bnrel proti smrti« «=o prevedeni ie v skoro vse književne lezlke. Slovenski prevod le oskrbrl znani klrurR m medicinski pisatelj dr. Mirko Cercić. Zlagavnica št« 41 a — ce — čer — či — či — d; — di — dn: — e — prad — hi — ia — ja — je — ka — ka — kal — kan — ke — kro — kn — le — le — le — li — Iju — ma — ma — men — mer — mo — na — na — na — na — ni — ni — nin — nje — nog — o — o — on — po — pu — ra — se — §] — ta — te — ti — ti — to — tur — va — \o — roj — vrh. Iz teh zlogov sestavi 18 besed * pomenom: 1.) država v Prednji Aziji, 2.) gorovje v Dalmaciji. 3.) kavkaski narod. 4.) računstvo (tuj«), 5.) reka v Baltijsko morje. 6.) mesto \ Prednji Indiji, 7) trg v Ljubijanski pokrajini. B.) država v Južni Ameriki. 9.) mesto na Gorenjskem. 10.) pokrajina v Panon>ki nižin'. 11.) mesto na štajerskem. \2) pokrajina v Italiji-13.) država in reka v U.S. A. 14.) palača v Rimu, 15.) evropsko \elemcsto. 16.) trg v Ljubljanski pokrajini. 17.) slovn>.ko število* 18-) francoski cesar Prve in druge črke vsake besede zvrstoma brane, povedo citat iz Ovida. (L't desint vi res, tamen est laudanda vo»luntas.) Rešitev zlotiovniee Št. 40 11 Gvadalkvivir, 2) osveta. 3) Haiti, 4) ekcident, 5) Amazonas, 6i Dom in svet. 7) profesor. 8i Maroko 9) Ižanri. 10» hi-potenuza. 11) Stritar. 12) šiiti, 13) optika, 14) Ariosto. »V.«*ak mora *ltl, pravica mera priti.« Klepetulja Gospa Fingc jc imela na e*ebi stare obleko neopredeljene sive bar\c Nogavice se niso tesno oprijemale nog. a ruta jc p^rmo. samo napol pokrivala Še nep^česanc lase. Kdor bi jo bil videl, bi nvslil. dn ima pred sebej maiemamo postre/ivco al; hi.-no pomočnico. V nji bi težko spoznali lepo in elegantno gospo F:nge. ki jc redno hodila na popoldanske čajanke in ki je večkrat prirejala doma glasbene večere. Kdor je dnb:l vtbflo na tak večer, se je čutil zelo počaščenega. In vendar je bila to gospa F nge. ki je bila trenutno ostala brez hiŠTic pomočnice. Njena Marija je bila pr hitela nekaj dni prej vsa objokana v sobo z brzoja\ko v roki: »Mati težko bolna, pridi takoj!« Gospj» Fingc se je najprej začudila saj j ni bilo prijetno ostati doma. morda celo tri dm brez pomočnice Toda: mati težko bolna .. o ne. ona ni brezčutna /ena. Pogledala je v vozni red. kdaj odhaja Marijin vlak in ta čas. ko je Marija prpravljala svoj kovčeg, ji je ona pripravila zavitek z jestvinami ter ji dala na pot tudi steklenico belega vina. Gospod Finge ji je pa dal tablete proti prehladu in glavobolu — v vlaku človeka tako rada boli glava — • Marija ie vendar dobra pomočnica, tako zve* sta in vestna .. . Res. gospoda Fmge ne bo bolela glava, če ne bo hišne pomočnice, saj on ne skrbi za gospodinjstvo, toda gospa... No. ona bo že nekako opravila delo. Marija se bo čez tn ali stri dni vrnila, ona pa priredi glasbeni večer šele pr hodu ji teden ... Delo ji sicer ni šlo od rok kakor Mariji, morala se je šele naučiti, kako sc dr2i metla X rokah, kako sc pospravlja po kuhnji. pa tudi postelje niso b le tako dobro post'.ane. Zjutraj se jc gospod Fnge pritoževal, da ga bole rebra. Tcda ona ne mere toliko delati v svojih letih, saj živi že dvajset let v srečnem zakunu in nikoli ni prelcmvla zvestebe svojemu možu. <*:udno. kako prhajajo med gospo dinjskim: deli človeku v glavo vsejkojaKe misli. Malo preveč je mislila na tistega mladega gospoda, ki stanuje v isti hiši v tretjem nadstropju. Tud' on pride prihodnji teden zopet na glasbeni večer. Ko je bi zadnj:č pn njih. j; je dvoril. Ne, ne. samo da bi ie cm ne videl pri tem delu tako površno oblečene... Nekdo je pozvonit Pa vendar ni Odpreti mora. Tako zgodaj lahko pride samo sluga iz trgovine. In gospa Finge jc previdno odprla vrata. — Iz elektrarne prihajam pogledat, koliko toka ste porabili. Vstopil jc prileten, debelur hast, nasmejan in dobrodušen mež z uradno čepco na glavi. — Oho. kaj ni več tu tiste brhke Marije? Saj ji je bilo tako ime. če se ne motim. Toda nikar se ne dajte motiti, kar nadaljujte svoje delo. bom že našel pot... Pristavil je atol, stopil nanj in posvetil z žepno svetilko. — Marija je torej res odpotovala? Toda ne za dolgo. Vi ste gotovo hiSn;ca. ki jo nadome stu je? Mar je mogla gospa Finge priznati, da to ni res. Ne, nikakor ne! In prikimala je z glavo, želeč potrditi te besede — Takoj sem uganil, — je nadaljeval mož veselo in zapisal v svojo knj žico nekaj številk —. O, poznam ljudi« ne hvalim se, toda % mojem poklicu je potreben dober spomin. Ah ste videli, kako sem hitro našel pot do električnega ^tevca? In do vaše kuhinje? Kaj mi-site. koliko kuhinj prehodim! In nrslite. d i -^c kdaj zmotim? To se mi nikoli ne pripeti . .. Kad imam svoj poklc. Naporno je sicei hoditi po stopnicah v vsa nadstropja, je pa tudi zanimvo. (":lovck vidi marsikaj. Pot me vodj po\s< d. v hi>e bogatašev in s'rcma-kov. v h^o spoštovane milostive in v hišo pr-iežnee. Vi se\cda porečete, da nas milostiva ne sprejema v svojem salonu in tudi prilcž-nica nc v svoji spalnici. Kaj za to? Ostanem pač v predsobi, saj jc tudi to zanimivo. In se kake! Veste, nredseba. to je isto. kar so kulise v gledal:šču. Nimate pojma, draga moja, kaj vse sc dogaja pri ljudeh. Evo, prav v tej hiši. No da. toda že davno bi b li lahko pr> ncslj steklenico konjaka, nc bilo bi mi treba opozarjati vas na to. Marija mi je vedno ponudila čašico konjaka. — Kaj, Marija vam je... — Seveda, pa tudi ona si ga ie privoščila čaš-co. da mi je delala družbo To ni tako velika nesreča, saj njena milostiva dopoldne lenuhari v postelji. Torej Marija je vendarle lahko odpotovala? — Vi ste vedeli, da je Marija... — Da si je*hotela privoščiti kratko potovanje na jug s svojim novim zaročencem, tistim šoferjem . .. Seveda sem vedel Pravila je. da si bo dala brzojaviti: »Mati težko bolna.« Ta trik se ji vedno posreči —. Nekaj solz bom potočila. mi je pravila, pa stavim, da mi bo do še pot plačali. Gotovo se ji je trik posrečil. O. Marija, ie zelo prebrisana. Povedala mi je rudi. kako si pri nakupovanju živil na trgu vedno »prištedi« nekaj denarja, Pravim vam. da jc Marija zelo spretno dekle. Gotovo so ji dali celo denar za potne stroške. Da. gospod, gospod je to štor1'!, kajti on m Marija . . In mož jc pomembno pomc/ikn'L — Kaj? — Kaj se vam zdi to čudno pri gospodu Finge? Saj nc pusti nobene služkinje pri miru, vsaj kol kd kozolcem šest deklic. Meti igro je ena od njih po nesrečnem naključju zanetila z vžigalico ogenj, ki je zajel vos kozolec. Trem deklicam se je posrečilo, da so se rešile, ostale tri Tletna Lidija Lucci, njena 41etna sestra Julijana in 5Ietii2 Ferdinanda Tolidori so žive zgorele. Riccijeva družina je tem teže prizadeta, ker se je lOletna hčerka že lani ponesrečila. — T." sod en padec s prvega nadstropja zaradi vrtoglavice. 42letni poštni sel .To^io Valentini iz Triesta se je vrnil iz službe domov v ulico Battnglia. Sel je na teraso, da se naužije svežega zraka. Naslonil se je na nizko ograjo. Verjetno ga je prijela vrtoglavica. Nagnil se je na rob ograje in padel na cesto, kjer je obležal s smrtno nevarn im i pošk od ba mi. — Smrt gluhonemega pod kolesjem vlaka. 60 letni Rok Maggio iz kraja Specchia Prete je šel preko tračnic na postajališču Brindisi. ko je ravno prisopihal brzi vlak iz karija. Ljudje. ki so stali na peronu, so mu zaklicali, naj se umakne. Toda Maggio je zaradi gluhonemosti preslišal njihova opozorila. Vlak ga je povozil. Revež je bil pri priči mriev. — Iz »Službenega lista«. Službeni list za Ljubljansko pokrajino« kos 70. z dne 1. septembra 1943. objavlja določitev časa za zatemnitev in uvedbo okolišnih nadzornikov protiletalske zaščite. — Turinska de ca na počitnicah v bol-zanskj okeljci. y vabljivi gorski pokrajini Dobbiaco pri Bolzanu je bila otvor jena letos počitniška kolonija turinske dece. V koloniji je 500 dečkov in deklic, po večini sinov in hčerk turinskih delavcev. — Z 231 leti štiri dni po planinah. V Italiji so že leta 1941 zaslovel trije starčki iz kraja Chiusa pri S. Michelu in sicer 85 letni Felice Barci la. 74 letni Ivan La-verna UssegHo in 72 letni Battista Borello. Vsi trije so bili tedaj na večdnevnem izletu po italijanskih planinah in s tem dokazali svojo nenavadno telesno čvrstost ter odpornost. Toda nedavno je mladostno podjetna trojica zaključila štiridnevni izlet po hribih in gorah, ki so jih zmogli navzlic svoji lepi starosti. Navžil so se lepot piemontskih gora ter se čili vrnili nazaj v svoj rodni kraj. N.iihova pot je šla iz Chiuse S. Michele v Mocco Boschetto. na Piazzetto. ki je visoka 1252 m, nato na Chiambcrto 1260 m. Malciaussia 1800 m. Tretji dan so se vzpeli na Laghetto du Tourba 2500 m. Col Costa Frencia 2600 m, Balma Fol 2000 m. Grangie Piompe 1200 m in Pernottamento v Pavaglionu pa 900 m. Četrti dan pa so krenili z Pavagliona v Combetto. odtod pa naprej v Salnero. Com-bo, Maffioto. Rut. Molette, Frassinere. Pilone Set te Strade, Magnoietie. Condove in potem nazaj v Chiuso. kjer so jih sorojaki prisrčno in navdušeno sprejeli. — Podaljšanje do 1. oktobra. Notranje ministrstvo objavlja, da se uveljavijo posebne dovolilnice za občine Fiume. Abbazio in Ifettuglie s L oktobrom, ne s 1. septembrom, kakor je bilo prvotno objavljeno. Anna 1'redicatore Izgubljeni sin Hotela je prehoditi pot, ki je dolgo hodila po nji skozi mnoga leta. To so bili srečni časi. čelsi njene mladosti. Sleherni daai je hodila po tej poti skupaj s svojo ljubeznijo. Ob spominu na to so ji silile solze v oči. Takrat je bilo vse mnogo lepše. A prav za prav. kaj se je izpremenilo? Ista poslopja, isti cvetlični nasadi... Mcrda so rože takrat bolj dišale! .. . Toda te rože niso tiste, ki so nekoč cvele zame. Te rože so morda lepše — toda meni ne diše. Pesem je govorila resnico. Ce je človek zaljubljen, se mu zdi vse lepše. Takrat ji je bilo dvajset let. A zdaj? Ni jih več štela. Morda petdeset, šestdeset, toda njena duša je bila stara nad sto let. V steklenem oknu neke izložbe je opazila avoj lik. Videla je kako je upognjena, vela to odevela. Primerjala je nekdanje izprehode z današnjim. Takrat ni bila sama. Gotovo se je kesala. da je bila prišla v mesto obnavljat spomine na lepe dni svoje mladosti. In zato m je hitro napotila v hotel. Odpotovati je hotela nselednjega dne. Ni mogla prenašati bučne ulice in vrvenja na nji. Na mizi v svoji sobi je imela sliko Viktorja, moža. ki ga je vroče ljubila- — Vodnikova družba svojim gg. poverjenikom in članom! Družba ie razposlala gg. poverjenikom nove nabiralne bloke in pole s prošnjo, da naj poberejo pri svojih članih letošnjo članarino in stroške za, eks-ped'cijo. Vodnikova družba bo izdala letos dve knjigi in sicer Vodnikovo pratiko za leto 1844 v običajni obliki in obsegu kot do sedaj in pripovedno knjigo pisatelja Ivana Matičiča. močno pisalo povest iz kmetskegka življenja »PetHnka«. Povest bo obsegala 13—14 tiskovnih pol. Članarina znaša 24 lir, vezava v platno za vsako knjigo 12 lir, stroški ekspedicije pa 1.50 Pr, odnosno 3.50 lir. Letošnje knjige izidejo konec novembra. Rok za nabiranje članov poječe s 10. novembrom. Obnovite svojo članarino! Priglasite se čimprej v Krog Vodnikoveev. — Smrt olimpijca Maravellija. Ob letalskem napadu na Milan je postal žrtev dolžnosti znani olimpijce Anton Maravelli, ki si je priboril naslov olimpijskega prvaka ob mednarodnih tekmah v Anversi leta 1920 in Parizu leta 1924. — Nagrada ©b rojstvu dvojčkov. Trie-stinski prefekt je nakazal nagrado 700 lir Leopoldu Faninu iz Triesta ob rojstvu dvojčkov hčere Ane Marije in sina Pavla. — Sest Številk »Planinskega vestnika«. ^Planinski vestnik«, vzorno urejevano glasilo naših planincev, je pravkar izšel skupaj za šest mesecev in sicer številka 5, 6, 7. 8. 9 in 10. letošnjega letnika. Na uvodni strani priobčuje sliko pokojnega častnega predsednika SPD dr. Frana 'Tominška, ki mu je posvetil znani pohorski pevec Ludvik Zorzut v klenih stihih pisan* spomin pod za glav jem »Zašlo je sonce pod Ojstrico«-. Sledi govor predsedn'ka SFD dr. Josipa Pretnarja ob krsti dr. Frana Tominška na Žalah dne 26. marca 1943. temu pa več zanimivih člankov o naših planinskih lepotah in drugih prispevkov*. Letos izide še ena številka »Planinskega vestnika in sicer skupaj 2a meseca november in december. IZ LJUBLJANE —Ij Nevihta a ponižnim dežjem. Čeprav je včeraj zjutraj kazalo, da bo dan sončen, se je že okoli poldneva začelo vreme kujati. Kmalu popoldne je v daljavi grmelo. Proti večeru se je nebo na jugozapadu vedno bolj temnilo. Okoli 5. je bil ves nebosklon nad Škofjeloškimi hribi, nad Šmarno goro in Kamniškimi planinami preprežen s temnomodrimi oblaki, ki niso obetali nič dobrega. Ljubljani se je bližala nevihta. Ljudje so hiteli z njiv in vrtov in iskali zavetja. Namesto pričakovanega naliva pa je prišel le skromen dež. Rosilo je potem pozno v noč in je bilo davi še vedno oblačno in megleno. Tlako-mer ni posebno reagiral na spremembo vremena. Ko se je bližala nevihta, se je pritisk za nekaj milimetrov znižal, kmalu pa je bil na svoji prejšnji višini. Temperatura se tudi ni spremenila. Včerajšnji maksimum je dosege! 25 stopinj Celzija, davi pa je bil minimum 13.3, torej višji kakor včeraj. Precej dežja je moralo pasti po Škofjeloškem hribovju in po Go»-renjskem. Gradaščica in Ljubljanica sta tekli davi precej kalni in narasli. m—lj Novost! Pristno »tirolsko« vino točimo tudi čez ulico. Gostilna »LOVŠIN«, Gradišče 13. Hiti*] AKlSkl KINEMATOGRAFI KINO UNION Telefon 22-21 Modre oči in živahen temperament mlade, lepe vdove so odgovorne za vse nepričakovanega driska Pikantna pustolovščina na bivšem avstrijskem dvoru V glavnih vlogah: Žita Szeleczkv, Marta Mezey in An tal Pager Predstave: danes ob 15.30, 17.30 in 19.30 uri; jutri ob: 10.30, 15.30, 17.30 in 19.30 uri KINO MATICA Telefon 23-41 DNEVNO DVOJNI SPORED! Razkošna filmska veseloigra s sijajnimi pevskimi vložki in plesnimi revijami SAMO TI... V glavnih vlogah: Johannea Heesters, DOra Komar, Paul Kemp Predstave ob delavnikih ob 17. in 19.; v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri Matineja: Giuseppe Lugo v filmu največjega uspeha BOGASTVO NI SREČA Predstave: ob delavnikih ob 15., v nedeljo ob 10.30 uri KINO SLOGA Tel. 27-80 OTVORITEV PREDSEZONE z vrsto lepih in dobrih filmov! Danes in še jutri ob 10.30: Maska in obraz V nedeljo popoldne ganljiva zgodba o materi, ki trpi in se bori za srečo svojega sina v filmu Skrivnost Ane Rotner Sodelujejo: Frančiška Kinz, Otto VVer-nieke, VVlnnie Markus Vsak popoldne štiri predstave: ob 13.30. 15.30 17.30 in 19.30 Ob nedeljah in praznikih še ob 10.30 verji - puškar;i ter trgovci z usnjem in čevlji. 16. sepetembra manufaktura in konfekcija, 17. septembra steklo - porcelan, galanterija, želcznina in agenture - komisije, 20. septembra moda in špedicije. —lj Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so zopet pripeljali več ponesrečence v*. Tovorni avto Je povozil 25 letnega delavca Ko-gov.ška Ivana iz Planine, ki je sadobil poškodbe no životu. 5 letni sinček strojevodje z Jezice Marijan Hva.-tja je padvl z voza in si zlomil desno roko. 17 letno hčerko trgovca iz Ljubljane Majdo Slejko je vgriznil pes v desno nogo. 11 ietm sin krojaškega pomočnika iz Ljubljane Boris Breeeljnik je padel z voza in si zlomil de?no roko. 7 letni sinček sprevodnika iz Ljubljane Alfred Tomažič je tudi padel tako nesrečno, da si je zlomi; desno reko. —lj /p:ozj, zadruga malih gospodarjev i Tmolfa Cianc. da razdeljuje krmilu &\ me.-ec *eptemoer na osnovi novega popisa Hvali. Prvi teden <6. sept. i številke 1 do 1000. drugi teden H3. sept.l številke 1001 do 2000. tretji teden (20. sept> številke 2001 do 3000. četrti teden i27. sept* Številke 3C01 do 4000. Krmila razdeljuje BMtrua* vsak ponedeljek, torek, sredo in četrtek samo popoldne od pol 15. do pol 18. ure. po že določenem abecednem redu. Opozarjamo vse elane, naj prihajajo točno po določenih številkah, da ne bo nepotrebne zmede tn zamere. Enodnevni piSčanc! bodo na razpolago 13. septembra res dan. Kontrola o pravilno-ti prijav živali «e nadaljuje. --lj Zahvala. Društvo Dom in šola na TU. moški realni gimnaziji v Ljubljani .se gospodu profesorju Arku Cirilu najprisreneje zahvali, da je daroval v spomin svojemu blacopokojnerau očetu 100 lir za podporo revnim dijakom. Predsednik. I —lj Gojenci pevske šole prof. Miloša Brišnika bodo imeli svoj javen pevski nastop v petek, dne 10. t. m. ob 19. uri v mali filharrnonični dvorani. Spored javnega nastopa bodo izvajale tri gojenke prof. Brišnika, in sicer: sopranistka Tomšič Tilka ter mezzosopranistki Brišnik Anica in Sadnik Dragica. Spored bo objavljen v prihodnjih dneh. Na prvi javni nastop nove pevske šole v Ljubljani opozarjamo. KINO SLOGA Telefon 27-30 Film, ki je do sedaj dobil slove« najboljšega dela! — Pariško podzemlje preteklega stoletja — Film globoke socijalne vsebine z Alido Valli in Marijo Denis v glavnih vlogah Dve siroti Ljubavni madžarski film — V glavnih vlogah: Antol Pager, Julija Toth, Frszl Simor Doktor Kovač Vsled ogromnega zanimanja za film »Dve siroti« priporočamo, da si preskrb: te vstopnice pravočasno! Predstave: v nedeljo ob 942., 125. in 128. uri; delavnik ob 6. uri V nedeljo zvečer ob ^8. uri izjemoma: Dve siroti —lj Vsi gojenci, ki so se za šolsko leto 1943-44 vpisali na šolo Glasbene Matice, naj pridejo v ponedeljek popoldne v Hu-badovo pevsko dvorano, kjer bodo zvedeli h katerim strokovnim učiteljem so dodeljeni. Takoj nato gredo v posamezne učne sobe, kjer bo določen urnik pouka, ki bo začel v torek, dne 7. t. m. Gojenci naj pridejo v Hubadovo pevsko dvorano v sledečem redu: ob 15. uri gojenci za klavir, ob 16. uri gojenci za violino, gojenci za solopetje in orkestralne instrumente ob pol 17. uri. V interesu rednega pouka in določitve urnika je, da pridejo prav vsi vpisani gojenci v ponedeljek ob napovedanem času v Hubadovo pevsko dvorano. —Ij Razpored razprav trgovskega odseka pri davčni upravi mesto - Ljubljana: 9. in 10. septembra branjarije, 11. in 13. septembra mešana trgovina, 14. septembra glasbila, radijski aparati, fototrgovine, zlatarji, urar j i. pasarji in optiki, časopisi, modistinje, krznarji, knjigarne in trgovine s papirjem. 15. septembra slaščičarji, gra- ŠPORTNI PREGLED Mrtva o v evropskem tenisu V mirnih časih je bilo poletje običajno višek teniške sezone zlasti ko i:o i^iaii za Daviš cup. Krva leta vojne so se evropski teniški igralci še vedno sestajali na med- narodn:h teniščih. letos so njihova pota v tujino skotaj popolnoma prenehala. Razen nedavnega gostovanja Madžarov na švedskem, ko so se mimogrede usta vi Li tudi v JBerlinu, deslej ni bilo večjih mednarodnih Ea22% E!Cln° VihUjo svo1e rezaste nagonih ^Vedn° ?a ^ ^"ščih. Po teh nascopih je mogoče spoznati, da so v zadnjem času nastale v sestavi mnogih državnih reprenzentanc in med najbol-šimi boji&cu. Henkel in Bavvarovski sta celo že ^t-^na- 7 italiij -1e ^stil amaterske teniske vrste Romanoni. ki je odšel v Španijo kot učitelj. Drugi igralci so še zbrani okoh svojih igrišč, večjih prireditev pa doslej niso izvedli. Na Madžarskem ie As-both se vedno najsvetlejša zvezda in menda ni enakega v vsej Evropi, I vrst ne so tudi igralke Juaits in Popp ter bivša jugoslovanska igialka Florijanova. Države na jugovzhodu imajo le okrnjena moštva. Hrvatska razpolaga samo z Miti-čem in Pallado. Med ženskami je še vedno najboljša Hola Kovačiva. V Rumuniji so se uveljavili mladi. Tanasescu in Ruiac sta zelo prekosila dosedanje najboljše. Pri Švedih je treba zabeležiti, da je Schroder sledil zgledu Romanonija in odšel med profesionale. Na prvem mestu je sedaj med njimi Rohlsson. Glavne opore danskega tenisa pa so še vedno Ploujrman, Sper-ling. Gerdes in drugi manj znani in manj pomembni. Med ženskami je najboljša Krahvvinkel-Sperlingova. Popravlja se zopet francoski tenis. Vodilni igralci so se vedno Petra Boussus, Cochet in Destremau. Španiji manjkajo igralci Alonso Enrique. Maier in Lily Alvarez. Najboljši so sedaj Blanc, Carles in Olozaga. Med Portugalci sta najboljša Riccardi, Roquete in de Avilenza. Švicarji imajo najmočnejše igralce v Paffu in Spitzerju. Na plošno lahko rečemo, da v vsem evropskem tenisTj odpadajo kakor list za listom stara znana imena nekdaj izvrstnih Igralcev. Nadomeščajo pa jih mladi, ki so nam njihova imena precej tuja, a tudi ne vemo prav, koliko so res sposobni, ker pač manjka močnejših nastopov. Ti so zaenkrat odloženi do konca vojne. * — V Rumuniji imajo novega pokalnega prvaka. Finalista letošnjega rumun^kega nogometnega jx>kalnega tekmovanja ata bila bukareštanski Rapid in Železničar iz Turnu—Severi na. Favorit je bil Rapid. ki pa je nepričakovano podlegel poletni enaj-storci želez carjev. Moštvo iz Tumu— Severina je z,»iagalo 4 : O i2 : 0>. — A:." oth jj> premagal von c runima. Madžar;--ter. ški prvak Josef Aibrth je ponovno premagal von Cramma (7:5. 6:0, 6:3>. Danka Sperlingova je presenetljivo premagala bivšo jugoslovansko igralko Alice Floriianovo »6:1, 6.S. 6:2). V tekmo, vajiju moskii. uvojic sta von Cnmm in Green prem^^ala Asbotha in Lastmanna 2:6. 9:11, 6:2. 6:S. 6:1. Tekmovan.a so bila v Stcckholmu. — Torlnska nogometna igrica so bila ob redavnem bembirdlranju delno poškodovana. Igrišče italijanskega nogometnega prvaka SC Torina jo ostalo nepoškodovano. pole mijena pa je strehi 11" nune. vdrt« so vrata in popokana okna. Težje poškodbe _e utiDolo igrišče Juventusa. B"a izmed odvrženih bomb je padla na sredo zelene trate in jo močno razorila. — Frane°sko plavalno prvenstvo je bilo letos v Toulousi. Kot najboljši se uveljavil':: 200 m prosto: Hatot 2:23.8 - štafeta 4x200: Racing 10:32 2 — 200 m pisno: Gibe! 2:57.5 — 400 m prosto: Hatot 5:14.4 — 1500 m presto: Le Mcnvan 22:31 9 — 100 m prosto: Hatot 1:01.9 stifeta 100 ^ 10: Raci r: g 11:30.7 — 100 m hrbtno: Blanc 1:16.5 — 2enske: 100 m prosto: Del-mas 1:13.2 — 200 m prsno: Garde* 3:224 — 400 ni proUo: Jouvenel 6:02 100 m hrbtno: Berlioux 1:38.3 — štafeta 4 100 m: Mcuettes 5:19.2. — 200 tekmovalcev na švicarskem de-"•etob0ju. Letošnjega švicarskega prvenstva v desetoboju v Luzornu se je udelež lo 200 ptletcv. Odsoten pa je bil lanski prvak Ravmcnd Aret. ki ie ranjen. Trije atleti *o dosegli več kakor 6000 took: VValter Nuss-b unei ;z Oltena 6361. Hans VVvss Lz Lau- sanne 6283 in Karel Kuhnis iz Heerbiugga GOOO. — L".ljequl.«*t ie pretekel H00 m v 1 :4*» 9. Pred 12.000 glodalci v olimpijskem rtadlonu v Helsinkih je Šved LiljequLst dosesvl nov letešnji najboljši evropski ča.s v toku ra 800 m. k* je obenem tudi švedski rekord Zmagal ie v 1:49.S. Drugi Jc bil Finec Storskrubb v 1:50.3. kar ie tud nov f.n.-ki reke rd. — (himler Ilaeggf »e vrača mi £ vedsko. Prejšnjo sredo c Gunder Haegr na svoji turneji po Ameriki Starta! v Nevv Yorku skupno z Američanoma Dnddsom in Hulse-om. Zmagal je v teku na eno miljo v 4:06.9. Takoi po nastopu je odpotoval nazaj na švedsko. — Bour je pre**ko0i| 7.50 m. Nemrc Bour je v Hevingenu preskoćd 7.50 m m dosegel najboljši letošnji evropski sk:k v daljino. Na istem m-tingu je Borgen vrgel kroglo 15.03 m. — Pla valni ; HrvaUliu _ H »telili, ki je bil v nedeljo 22. avgusta v Zag/ebu. se je končal z zmago Hrvatov \ inzmori 43:27. Hrvati BO dosegli f). t prvih in-* Slovaki enega, obenem so Hrvati zmagal, v uaterpolu. Doae€en je •» 1 r. v } ko d in sicer v štafeti 4 X 200 m. Hrvit^ka safeta je preplavala to progo v lOdl.T. V \vator-polu je prvi dan hrvatska reprezentanca zmagala 6:4. drugi d^n pa isto moštvo k->t reprezentanca Zagreba 6:2. — MoJna je ponovno dokazni **voj veliki talent. Zmni rumunski tek^č na kratke proge Moina je na nekem mitintju v Prede, alu pretekel 200 m v 21.4. kar je no.- rumunski rekoi\l m obenem letošnji njb 1 si evropski čas na tej progi. _ Mostveno kolesarsko prvenstvo Hrvatske si je tudi letos priboril Gradjanaki. Zanj so startali Prosenik. Solman in Hor-vatič. Drugi je bil Orao. tretji pa Olimp KLOBUČAR X A „P A J Kw t7am strokovno osnaži, preoblika in prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga klobukov. — Se priporoča RUDOLF PAJK. LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ST. 38 MIKLOŠIČEVA CESTA ST. 12 (Nasproti hotela Union) IN" SEKIRAJTE SLOVENSKEM NARODU o Okviri Ilmotninp o ■ VB T U I CESTA AR1ELLE REE 3 UIIICUUIIC ■ rMoji oboževani Siglindi,« — je bilo napisano na sliki. Spomnila se je besed: *Ni-koli ne boš nesrečna kakor Siglinda, wag-nerijanska junakinja, ki nosiš njeno ime. Jaz tega ne bom dovolil.« Toda ona je vedno trpela. Leto tisoč devetsto petnajst. Vojna! Odpotoval je in ni se več vrnil. Nič ni bilo ostalo od krasnega dekleta tistih časov. Zlati kodri so bili prerano osiveli, lica so bila pokrita z drobnimi gubami. Sloka postava se je bila upognila. Polagoma se je bil obup izpremenil v udanost, v voljo božjo. Jela je listati po neki reviji. V nji je videla slike odlikovanih častnikov in vojakov. Pogled se ji je ustavil na eni izmed njih. Bila je »lika mladega vojaka, junaka. Prostodušno obličje jo je spominjalo na njenega Viktorja. Srce ji je jelo močneje utripati. Ce bi Imela sina, bi bil približno star toliko kakor ta. Morda bi bil podoben Viktorju, kakor mu je podoben ta mladi junak. Znova je pogledala sliko: VojrJi Pas-quale Severi — ■rebrna kolajna. Sledile so označbe orožia tn oolka, ki je v njem služil. Zamislila se' je. Zakaj bi mu ne pisala? Zakaj bi ne živela v sam opre vari. da je tudi ona mati? Zakaj bi ne poskusili zamenjati enoličnega in praznega življenja z drugim plodnejšim in vsebinsko bogatejšim življenjem matere? Od tistega dne je bila Siglinda srečna. čutila je, da ima njeno življenje svoj po- men. Skrbela je za» svojega mladega vojaka, ki je bil močno podoben njenemu Viktorju, a bil je sam na svetu. Razumela sta se in zelo Iiubi7a c'.iug drugega. Niti on. niti ona Lista poznala rodbinske sreče. Vedela sta. kaj je samota in pomanjkanje tuje ljubezni. Zato ta se Čutila združena, • Ko je prišla sobarica povedat, da frika zunaj gost, je sedela Siglinda pri oknu. Pletla je volnen telovnik za svojega ljubljenca. Vedno bolj ga je smatrala za svojega sina in trpela je. da je v nevarnosti. Hotela je. da bi jo nazival mati A kdo ve, ali bo. ko se vrne. čutil do nje ljubezen, kakor do prave matere? Ostal bo vedno pri nji, kot njen edini dedič. Odložila je ročno delo, da bi sprejela gosta. Vstopil je vojak in se predstavil: Pas-quale SeA'eri. Siglinda ga je osuplo gledala. Zdelo se ji je, da stoji pred njo Viktor. Od razburjenja je vsa drhtela. Objela gra je in nepremično gledala. Viktor bi bil to odobraval, ker je bil ta fant podoben njunemu pos> novljencu. Prosila gra je, naj jI pove kaj o sebi. Pasouale ji je povedal vse. PravO je, da je zaročen z neko mladenko iz domače vasi, da se pa ne more poročiti z njo, ke* 8e nima službe. Izrazil je upanje, da bo noge! v domači vasi otvoriti delavnico. Siglinda se je zamislila. Njene lepe s? nje so se razblinile. Paarjuale bi nikoli ne pri. volil v to. da bi ostal pri nji, ker ga je v domači vasi pričakovala mladenka. Ljubila sta se a mladost ima svoje pravice. Zopet je pomislila na silno bolest, ki jo je začutila, ko se je za vedno ločiia od ljubljenega moža. Pomislila je, kako bi bilo prav tako bolestno za Pasquala, če bi se moral ločiti od svoje ljubezni. Toda, če je neizprosna smrt nji prisodila, da se ji sanje nikoli ne bodo izpolnile, se PasquaJove morajo. Oženil se bo z ljubljenim dekletom. Iz predalčka je vzela krjižico. izpolnila en list s številkami, ga podp.i&Ia in izročila vojaku, reko'1: — To bo za delavnico. Pasquale je pogledal, pesfiiečeno preči-tal in bil je malone užaljen. Sglindin glas je bil mehak. Rabila je iste besede kakor jih rabijo matere, tople in prepričljive besede. Ni se mogel protiviti. PomisUa je, kako ji bo življenje znpet pusto kakor nekoč. Toda kaj za to? Mar to ni isto. kakor da bi bi a r omagala svojemu sinu? Po Pasqualovem odhodu je Siglinda stopila k oknu. Videla ga je, kako odhaia prožnih korakov. 6el je svrji sreči naproti. Našla je bila sina in takoj ga je zopet izgubila. Ozrla se je na Viktorlevo sliko. On jo je bil napotil k temu velikodušnemu koraku. On je hotel, nai narodni ni zemlti t'ko vroče ljubljena žena z lepoto in veseljem življenje mladega junaka. Dolenjske novice — Gozdnim posestnikom! Radi iz nh sečenj leži po gozdnih parcelah mnogo ne-olupljenih hlodov ir. vi hačev ter nepoapr.iv-ljenih sečnih odpadkov. 7.11 o ag Uri luba« dar, ki ograža «>stalo igličasto drevje. Občine apelirajo na razso.inost goz-inih posestnikov in jih pozivajo v smislu zakena o gozdovih, da olupijo vse neobeljene hlode, vrhače itd., in da sežgo lubje in vejevje, da se uniči zalega.. Napadeno stoječe drevje je treba odstraniti. Obenem se pozivajo vsi gozni posestniki, da očistijo pas ob že'ez-nici. Če se vnamejo sečni odpadki, bo uničen mlad spodrastek, poleg tega tk\ »e lahko požar razširi še na sosedne jrozdeve Proti onim. ki se ne bodo pokorili, s? bo postopalo po določilih gozdnega zakena. — Dekansko mesto v Trebnjem razp'sa-no. Po tragični smrti trebanjskega župnika in dekana Josipa Tomaziča je škofijski ordinarijat v Ljubljani razpisal izpraznjen'« mesto farnega predstojnika zi župnijo, o 1-nosno dekani jo v Trebnjem. Ljudje mnogo ugibljejo. kdo bo novi župnik in dekrm. — Legar *e je pojavil na Dolenjskem. Bolezen se je zelo razširila v Novem meftu in okolici. Odrejeno je cepljenje prebivalstva in so izdani vsi ukrepi, da se nevarna bolezen omeji in prepreči. Prebivalstvu se svetuje, naj uživa samo prekuhano vodo. Sadje naj se pred uporabo umije in olupi. Prebivalstvo mora vsak pojav legarja prijaviti pristojnemu občinskemu zdravn-ku. ki potem ukrene potrebno, bolnikov umrlo. Da se obvaruje prebiv 1-stvo pred najhujšim, naj vsakdo up- ft'.eva na.vodila, ki so izdana za preprečitev razširjenja griže. — Vročina k* popustila. Koncem avgusta je tudi na Dolenjskem popustila vročina. V noči od zadnje srede v avgustu na četrtrk je močno deževalo In ozračje se je ohladilo. Zadnji petek v avgustu je bil meglen jesenski dan. v soboto in v nedeljo pa je spet pritsnila vročina. V ponedeliek in torek je deževalo in nastopile so hladne noči. Iz vročega poletja smo presii v iesen. in nestanovitno iesen^ko vreme prinaša kmetovalcu tudi že skrbi. Prejšnji teden je gospodari a po dolenjskih njivah še huda suša. Mokrota je bila potrebna vsem pridelkom v rasti. Zlasti ajda je bila žejna in bali smo se, da bomo radi suše želi pleve. Prišel pa je pravočasno dež, da je ajda pognala v kleno zrnje ln kmetovalci upajo, da bo po nekaj suhih letih, letos zadovoljiva letina, če jim neugodno jesensko vreme ne bo tega noknzfJo D°ži». ki je te dna v pravem času blagoslovil ajdovo setev j« dovoli 5n lepo jesensko srnino vreme, ki ga Že'e vsi kmetovalci, bi koristilo tudi zo.itvi drugih pridelkov. St ran »StOTtWST! K A ROD«, c so tradicije slovenskega rudarstva Med tem ko so danes največjega gospodarskega pradedje zaslužili največ s kopanjem Železa, ki so ga te Rimljani Sobota. 4. septembra. Rudarstvo je :melo vedno velik pomen za gospodar.-:vo krajev, kjer bivamo Slovenci in tako bo tudi še v dogledni bodočnost :. Velik razvoj je doživelo v zadnjih 100 letih, k čemur je mnogo pripo-mo£lo zgraditev železnic. Te so odor.e pot v svet predvsem našemu premogu, ki je popisi kmalu glavna panoge našega rudarstva. Kako velik pomen imajo rudokopi za nekatere javne naprave, dokazu- j je dejstvo, ia sta bi!: dve železnici zgrajeni prvenstveno zaradi važnih premogovnikov. S: ; to kočevska proga in proga Ce-ije-Dravograd. Premogokopi so v sedanjih dneh zavzeli v našem rudarstvu vodilno mesto. Nekoč« v srednjem in starem veku, ni oilo tako. Tedaj je imel naš človek največ zaslužka s kopanjem železa, soli. zlata in drugih rudniji. Te so danes že močno ali pa popolnem, izčrpane :n skoro ne pridejo v poštev pri presojanju pomena rudarstva za naše gospodarstvo. Nek pregled rudnikov in rud, ki jih kopljejo na področju bivše dravske banovine, postavlja premog na prvo mesto in obravnava njegovo pri: dobivanje v posebnem poglavju. Za vse druge rude skupaj (živo srebro, ba^er. cink. antimon, svinec, mangan in železo, ki ga omenja na zadnjem mestu) na i de komaj polovico toliko besed. Zanimiva je ugotovitev, da obstoja danes 9 rudnikov za železno rudo. ki jih pa ni bilo mogoče obnoviti, ker so rudišča le skromnih razsežnosti. Noriško železo so uporabljali že Rimljani Rudarstvo se je razvijalo na naših {'en že pred prihodom naših prednikov. Železno rudo so pridobivali pri nas že v rimski in prazgodovinski dobi. Noriško železo je uživalo pri Rimljanih dober glas in so ga rabili na veliko. Kopali in topili so ga kar na mestu in ga potem vozili v Italijo, ki se je še mnogo stoletij kasneje zalagala z železom nakopanim in pridelanim v naših krajih. To je šlo tako daleč da se je sčasom vsa naša trgovina z železom usmerila proti jugu. Kasneje so naše železo s pridom uporabljali Benečan5, ki so imeli mnogo rudnikov na naših tleh v svoji posesti Kako so se naši pradedje oprijeli rudarstva, ko 30 se naselili v naših krajih, o tem ne vemo veliko. Poročila o rudarstvu v naših krajih so pogostejša šele od konca prejšnjega tisočletja naprej. Kljub temu lahko domnevamo, da so se pečali s kopanjem železa že prej. le. da tega zaradi posebnih razmer In kasnejšega uničenja mnogih listinskih podatkov ni mogoče dokazati z nobenimi sporočili iz tedanjih časov. Dejstvo je. da so Slovenci, ko začne govoriti zgodovina o rudarstvu na naših tleh. že dobri rudarji m popolnoma enakovredni vsem tujcem, ki so jih privabili v deželo tuji plemenitaši lastniki velikih posestev in rudišč. Na Kranjskem izključno le železo Začetki kranjskega železarstva se izgubljajo v starodavnosti. Gotovo je. da se je na Kranjskem v srednjem veku izmed vseh kopala edinole železna ruda. Najstarejši rudniki so bili na posestvih bri-žiriskih in briksenških škofov ter Orten-buržanov Slednji so gospodovali rudnikom okoli Jelovce. Stare fužine v Bohinju in Planine nad Jesenicami. Mnogi teh rudnikov niso bili izključna last fevdalnega gospoda, temveč so imeli nekaj pravic do kopanja železne rude tudi preprosti ljudje. Zlasti velja to za Bohinjce, ki so smeli poljubno kopati jame, rudo in topiti železo. To dokazuje, da so prvotno naši dedje sami rudarili in kopali železo. Tudi srednjeveške listine potrjujejo, da so železni rudniki v Bohinju prastari. Mnogi kraji so dobili ime po dejstvu, da so tam začeli kopati rudo (Rudna dolina. Rudno polje. Rudni lom. Rudnica itd.). Poleg Slovencev tudi Italijani in Nemci Za kopanje rude na tleh poseljenih s Slovenci so se v srednjem veku zanimal: tudi tujci. Niso se omejili samo na odkupovanje že odkopane rude ali na*r>plienega železa, temveč so se mnogokie z dovoljenjem zemljiškega gospoda ali celo na njegovo pobudo lotili sami kopanja in topljenja. O tem so med ljudstvom še danes ohranjeni razni sledovi, če ne drugje vsaj v rudarskem in železarskem besedišču, ki se je začelo šele v novejši dobi zopet polagoma čistiti. Primer, kako so poleg domačinov kopali rudo na istem kraju tudi priseljenci, nudijo Železniki. Tamkaj so našli sredi gozdov nad C esenco ostanke nekdanjih topilnic Slovencev in velike kupe železne žlindre. Plavže boljše vrste pa so postavili Italijani, kj so se naselili v Železnikih okoli 1. 1340. Povabili so jih brižinsk; škofje, ki so jim za kopanje in topljenje rude plačevali četrtletno 6 mark in 6 pfenigov. Italijani so v nasprotju s Slovenci postavili svoje plavže (>kladva*) v dolini ob vodi. kjer stoje sedanji Spodnji in Zgornji Železniki. Ta naselbina se še danes imenuje Lahovše. Italijani so se naselili tudi v ortembur-ških železnih rudnikih v Rovtah nad Jesenicami. Solčne planine ob Golici. Kočni in Belšici so nudile poleg pašnikov tudi bogate zaklade železne rude. Tod so nastali plavži in zidane peči za topljenje rude v nasprotju z drugimi kraj: zelo zgodaj. Listine jih omenjajo že v 14. stoletju. Italijani so se tudi tu prvi naselili v dolinah, ki jih r; j naš: predniki zaradi večne megle. o močvirij in povodnji niso nič preveč ce: LL Zgradili so plavže po svojem načinu na Jesenir-h. na Savi in tavorniku. Z njimi so bili poli. ni temelji za mogočno železarsko industrijo, ki še danes označuje te kraje. Po nekaterih gorenjskih rudnikih so se naselili pod zaščito zemljiških gospodov tudi Nemci Tako je dobil 1. 1403 neki Herman Eseln v fevd železni rudnik na bela-ški planini nad Belo. Plačevati je moral od enega plavža 1 marko in 40 akvilejskih vinarjev od tehtnice pa 1 akvilejsko marko na leto. Podobno so ugotovljena imena nemirih rudarjev priseljencev za druge kraje. Poznali so dve vrsti železne rude Železno rudo, ki so jo kopali na nekdanjem Kranjskem so delili v dve vrsti: bobov ec in jeklenec. Bobovec ali rjavi žele-zovec je bil bolj znan in čislan. Včasih so ga našli kar na vrhu in niso imeli s kopanjem velikih težav. Ruda je bila po obliki podobna bobu ali večjim gomoljem. Da je bil bobovec najbolj upoštevan, dokazuje dejstvo, da so našli ostanke in sledove najstarejših topilnic prav tam. kjer so ga kopali največ (ob robovih Jelovice, v Bohinju, 2eleznikih, Kropi in Kamni gorici). Jeklenec je bil svetle, skoro rumenkaste barve. Če je ležal dalj časa ra zraku, je porjavel. Topil se je težje in zahteval zato tudi bolj zapletene topline naprave. Ker so bili združeni z njim večji pridelovalni stroški, ga preprost? rudarji, ki so delali na svojo roko in na svoj račun, niso posebno marali. Precej je bilo jeklenca v hribih nad Jesenicami in Javomikom. Kako so topiH železno rado Po najdenih sledovih so strokovnjaki približno ugotovili, kako so Slovenci v srednjem veku topili nakopano železno rodo. V zemljo so izkopali okroglo jamo — žlebi-no — počez položili drv in oglje, nasuli rude in podkurilL Sapo so vpihavali z ročnim mehom. Bobovec se je rad topel. Železo je odtekalo v globino, kjer se je tvorila vedno večja pogača surovega železa. Ohlajeno, očiščeno od žlindre so kmetje nesli prodat na prvi bližnji sejem. Posebno racionalen ta način topljenja ni bfl. V žlindri je ostalo še mnogo železa. Večina topilnic je stala sredi gozdov, kjer je bilo pri rokah potrebno oglje in drva. Mesto meha so včasih izrabljali za razpi-havanje ognja veter. Na strmih gorskih obronkih, ki so bili izpostavljeni vetru, so izkopali v topimo jamo od strani vodoraven sapnik ali kanal. Skozi njega je vlekel veter, podpihaval oglje in razvnemal ogenj. Kasneje so začeli topilne peči zidati. Najprej so jih postavljali kar sredi gozdov in šele kasneje ob vodi. Nizka zidana ognjišča so imela na sredi globljo jamo. kamor se je odtekalo raztopljeno železo. Višji plavži so bili že do dva metra visoki, široki pa do pol metra. Velike mehove so gonili z rokami ali nogami. V peč so nalagali oglje in rudo plast za plastjo. Železno kepo. ki se je nabirala na dnu. so imenovali volk. Imel je določeno težko in je bilo zanj potrebnih 18 do 24 vsiplja-jev oglja in rude. Tef^- je bil dva do štiri stote. Ko je bil volk dovolj velik, so ga očistili, razdelili na kose in ga odpravili v kovačnico. Te vrste peči so imenovali slovenske peči in so bile med našimi ljudmi dolgo najbolj priljubljene. V dolini so začeli postavljati prve plavže šele v 13. stoletju, dve stoletji kasneje pa so začeli imorabljati vodo kot gonilno silo za mehove. Najstarejšo letnico, ki so jo ugotovili za plavže v dolini, so našli v Spodnjih Železnikih. Na kameniti plošči, vzidani na stari peči na volka, je vklesano leto 1422. Slovenske topilne peči so se obdržale še zelo dolgo. Se v 16. stoletju jih je mnogo v raznih krajih bivše Kranjske. Nekaj drugih podrobnosti o kopanju železne rude v srednjem veku na naših tleh in o drugem rudarstvu pa ob prihodnji priložnosti. Ljudje železnih živcev Zdravniki, ki niso operirali ssr-io uragalt, temveč tudi sebe V vseh časih so živeli hrabri in odločni ljudje. Med izredno hrabre ljudi spadajo nedvomno tisti, k se v primeru bolezni ali nesreče pri polni zavesti sami operirajo, ki torej prenašajo najhujše bolečine, režejo lastno meso. gledajo lastno kri. drobovje in kosti. Takj ljudje morajo pač imeti močne živce, delati morajo hitro in precizno, da se njihove že itak hude bolečine ne povečajo ali da ne postanejo rane. zadane z operacijo, smrtne. Dr. J. Steudet piše v »Klinični reviji« o primerih operacij, ki so jih napravili bolniki ali ponesrečenci sami na sebi. Iz poročila je razvidno, dr se tudi lajiki v poedinih primerih ne ustrašijo operacij na lastnem telesu in sicer le takih, ko postanejo bolečine neznosne in ko je izključena vsaka druga možnost, da bi kdorkoli priskočil na pomoč. Znan je primer kovača Jeana de Dootsa iz Amsterdama, ki si je leta 1651 sam operiral mehur in odstranil iz svojega telesa kamen v velikosti gosjega jajca. Operacijo je napravil na sebi po treh "brezuspešnih poskusih ->kamenitega krojača«, kakor so nnz.vnli zdravnika, ki ga je zdravil in preizkus;1! na bolnem kovaču svoje dvomljivo kirurško* znanje. Tudi med najprimitiv-nejšimi naredi so bili primeri, da so ljudje operirali sami sebe, ter pokazali pri tem veliko hladnokrvnost in nresenctl.iivo znanje. Tudi zdaj se zlasti med raziskovalci večkrat pripeti, da sežejo v sili po operacij -kih instrumentih, da si odre/.ejo zmrznjene prste na nos i al i izdero zobe. Tudi zdravniki sami se večkrat operirajo. Znano ie. da so zdravniki pri tem k0 je bil odkrit kokain kot sredstvo anestezije večkrat poskusili samomore, da bi na k:-tnem telesu preizkusili učinek kokaina, ki iim ie predme dele telesa omrtvičil. V proučevanji] lokalne anestezije je znani kiru g Recju leta 1890 operiral samega sebe i:i si odstrani iz desnega kazalca gnijočo kozt. Lumbalne unesteaije se je prvi pbslužil rumunski kirurg Fzaicou. I.eta 1909. se je sede operiral in uporabil za omrtvičenje mešanico stova in strihnina. Pczncje so bile t-nke operacije pogoste z lokalno a!i lumbaln.-i anestezijo. Veliko vrednost zdravniško spretnosti na lastnem telesu sta pokazala znana kirurga Lndloff in Mermmgas. Oba sta si naravnala izpah-njeni roki. še preden sta prispela v ambti-Innro Nove vrste žarnice Razsvetljava je važna tako v poslovnem kakor v zasebnem življenja. Luči morajo biti take. da človeku ne jemljejo vida Pri dnevni svetlobi člo\ek lažje opravlja vsako deln kakor pri umetni. — Umetna luč ga moti in ovira zlasti pri sedanjih vrstah žarnic, ker prihaja iz njih preveč rdeče in rumene, premalo pa modre svetlobe. Tega nedostatka pa nimajo žarnice s svetlobo, pomešano s živis-rebrnc paro. Takie žarnice nam dajejo dnevni svetlobi podobno luč. ki pa tudi ne ustreza vsem zahtevam. Tako ne zadostuje za proučevanje barv v kemični industriji, v tekstilni trgovini itd. V vseh takih in podobnih primerih rabimo zdaj posebno vrsto žarnic, ki sprejemajo potom živega srebra na notranji strani pod visokim pritiskom zmes raznih svetlobnih barv. Te no- ve vrste žarnice priključimo na električno omrežje 200 do 225 voltov izmeničnega toka Če izberemo odgovarjajočo svetlobno barvo in pravi odnos mešanice, dobimo dnevnj zelo podobno luč. Nekaj razlike je samo na področju modrih barv. kar na praktično očesa ne moti. Te žarnice lahko uspešno uporabljamo že v zgodaj omenjo nih in še v drugih primerih. Zlasti prikladne so za prostore, kamor ne prodira dnevna svetloba, recimo za kleti, zaklonišča itd Kako se uče ptice plavati Znano je, da ptice iz vrste tekačev takoj začno tekati čim se izležejo iz jajc Isto velja za ptic«* plavalke, ki znajo tak .j plavati. Neki naravoslovec, ki je opazoval labode, pa trdi. da uči ladobicn svoje mladiče plavati in da morajo znati praktično uporabljati svoje naravne nagonske kretnje. L,abcdica je pri tem zelo energični. Italijansko torpedno letalo v napadu na sovražne cd i niče v Sredozemskem morju Mladiče vzame na hrbet in odplava z njimi na vodo. čim je dovolj oddaljena od obale se pogrezne z mladiči vred pod vodo. Pri tem mladiči popadajo v vodo in začno plavati nazaj proti obali, mati jih pa od daleč opazuje, če je obala predaleč in če začno mladiči omagovati, odplava hitro za njimi in jih sprejme na hrbet. Tako nekaj časa plava z njimi, potem jih pa znov.i prepusti njihovim šibkim močem, da se sami uče plavati. 400.000 vagonov pšenice v Rumuniji V Rumuniji so pridelali letos ckio..: 400.000 vagonov pšenice. Tako dobrega pridelka ni bilo že 50 let. Pridelek se je povečal v prvi vrsti zato. ker se je povečala količina s pšenico zasejanega polja za 3.3o milijonov ha. I^ani so pridelali rumunski kmetovalci s amo okrog 90.000 vagonov pšenice in od te so jo porabili za seme 60.000 vagonov. Položaj glede prehrane runuinskega prebivalstva se je torej letos "ntno zboljšal. Strela zatemnila pol Švedske V ponedeljek teden je divjala na švedskem silna nevihta, med katero je tudi močno treskalo. Proti večeru je strela zatemnila pol Švedske. Nastal je namreč kratek stik. tako da je ostal ves severni del švedske brez električnega toka. Radijski naročniki so sedeli precej časa pri mol-t ech aparatih, kinematografi so pa morali preložiti predstave, ker so u i prV* bližno v 1.000 jezikov. 1 kg težka toča Zrna toče so navadno velika .01 g>a-šek. le v redkih primerih p d.i na remi jo zelo debela toč/\ ki njena srna tehtajo 200 do 1.000 gramov, še re ": bo p m?ri, da padajo na zemljo po 5 ali po 100 kg težka srna toče. Taki primeri so bili znanstveno Ugotovljeni. Gre za ee:e k se UhIu ki je tako mrzel, tl-a zmrznejo človeku prsti, če so ga dotakne. IZ SODNE DVORANE Sodnik: »Ali poznate obtoženca? Priča: ^ Poznam«. Sodnik: v Ali ste v sorodu z njim" Priča: Nevem. mogoče pa sem' Sodnik: >^Kaj se "o pravi? Priča: »Jaz sem — naidenček Križanka št. 11$ Besede pomenijo: Vodoravno: 1. reka v Ljubljanski pokrajini; 4. živalska krma; 8. znašati skupaj, iskat: določene predmete; 14. pied-log; 15. ocena, pogoj uspeha; 17. gojitelj konjskega športa; 19 pripadnik južnoafriškega naroda; 20. gradivo in kurivo; 22 se je spreobrnil v Pavla: 24. medmet: 25 pripadnik slovanskega naroda; 26. svetopisemska oseba; 28. zl:cinec; 29 letna doba: 31. neuspeh, poraz; 33. del igre pri tenisu: 34. vprašalnu členica; 35. reka V Sibiriji: 37. denarna nakaznica: 38. brez nje ne bi mogli imeti prave predstave. ka;( je dan: 40. jezen razburjen, popadljiv; 42. naslov, označba: 44. zdravilna rastlina; 45. gesta, premik telesa; 46. erbij; 47 nadomešča sladkor: 49. velika posoda: 52 breme, naloženo blago: 55. kdor se je pošteno najedel 56. zanikana oblika pomožnega glagola; 57. tuje moško ime; 58. eruptivno kamenje; 59 vrsta cigarete. Navpično: 1. vprašalm zaimek; 2. grška črka: 3. grški bag ljubezn ;; 4. pied-icg; 5. medmet; 6. naselbina; 7. drag kamen; 8. velika pnred tev; 9. določene barve: 10 rimsko število 99: 11. začet* k abe- cede; 12. železniška naprava; 13. posmeh-ljivec. porogljivec; 16. v mesu; 18. menično poroštvo; 20. čistilno sredstvo; 23. število; 26. glasno žalovanje; 27. vrednostni papir; 29. vsakdanje delo; 30. pesmi; 31. domača žival; 32. glasbeni izraz; 33. mr-šav. droben; 36. zabavišče; 37. krepek, močan; 39. svežiln ain zdravilna pijača; 40. češki verski reformator; 41. srbsko mesto; 43. zver; 45. germansko pleme; 47. svojilni zaimek; 48. kraj pri Domžalah; 49. oziralni zaimek; 50. gostija, pojedina; 51. nikalnica. 52. kazalni zaimek I množina); 53. egipčanski sončni bog; 54. barij; 55. kratica za starejši; 56. predlog. Rešitev križanke št. 114 Vodoravno: 1. nota. 4. slo« 8. obu 9, A tika, 10 Ra, 11. Svarog. 12. zle, 13. Eva, 14 ;k, 16 Ant. 18 j. 19 nor. 21. trg. 22. iro" nik. 24. DN. 25. cepin, 2b lej. 27. anal, 28 veda Navpično: 1. norišnica, 2 oba, 3. ti, 4. sta, 5. lite, 6. okovi. 7. nagajanja, 9 Aven-tin. 11 sla. 15. koren, 17 trk, 20. ropa, 23. VI. 24 ded. 26 le. P. G. Wodehouse: 68 MALA PEPITA »Midva ne delava skupaj.« »Pa bova morala, in še kmalu. Buck ne bo čakal še eno noč. ne da bi kaj poskusil.« »Ne verjamem vam, da bi ga bili videli.« »Kakor hočete, t sem rekel in odšel. Kaj mi je bilo pa mar, kaj verjame in česa ne verjame ? Dan je počasi mineval. Proti večeru se je vreme mahoma poslabšalo, kakor se na Angleškem spomladi rado zgodi, in naliv me je prisilil, da sem se zatekel v pisarno. Ura je utegnila biti deset, ko je zazrvonil telefon. Bil je gospod Fisher. »Halo! Ste vi, sinko?« »Da, jaz, Kaj želite?« »Malce bi se rad pomenil z vami. O podlih- Ali lakko pridem k vam ?« »Ce ni drugače.« »Torej pridem takoj.« Ko je minilo četrt ure. sem raCul v daljavi hrlenje avtomobilskega motorja, žarometi voza so bliskali skozi drevje. Nato je zavil okrog ovinka in obstal pred vhodom. Dokaj a^rjatea postava je stopila iz njega ter pozvonila pri vratih. Jaz sem stal pri oknu v prvem nadstropju, ki je bilo baš nad stopnicami pred vhodom, in opazoval vse to; z okna sem se tudi oglasil. *Ste vi, gospod Fisher ?«< Odmaknil se je od vrat in vzdignil obraz proti meni. >Kje ste?t je vprašal. Najbrže me v temi ni videl. >Je to vaš voz?« sem vrnil vprašanje za vprašanje. >Ne moj — nekega prijatelja.« -Nisem vedel, da mislite pripeljati s seboj celo družbo prijateljev'.« vSamo trije smo: jaz, šofer in moj prijatelj . . . Mac Ginnis.« Možnost, ali bolje, verjetnost, da bo Sam poiskal Bučka in sklenil z njim zavezništvo, mi je bila prišla na misel, zato sem bil nanjo že pripravljen. Stisnil sem avtomatsko pištolo, ki sem jo držal v roki. »Gospod Fisher?« »Kaj?« »Naprosite svojega prijatelja Maca Gin-nisa, naj bo tako ljubezniv, pa naj stopi v svetlobo žarnice in vrže svojo pištolo proč.« Začulo se je mrmranje. Sam in Buck sta se nekaj pregovarjala. Buckov glas je bobnel kakor vlak v podvozu. Moj predlog mu c'itno ni bil po volji. Nato se je začul meh- ki. blažiln; jjlas gospoda Fisherja. Besed nisem mogel razločiti, a kolikor sem slutil, je prepričeval tovariša, da je v tem primeru, ko gre za pogajanja in ne za napad, treba smatrati pištolo za nekaj nebistvenega. Ka-kor je bilo podoba, so njegovi razlogi ama-_rali. kajti nazadnje je Buck godrnjaje sklonil hrbet in stopil v svetlobni krog. Dober večer, gospod Mac Ginnis. sem ga ogovoril. »Veseli me videti, da je vaša noga spet zdrava. Ne boni vas po nepotrebnem zadrževal. Potipajte se za žepe. izvlecite vse pištole, kar jih imate pri sebi. in se vrnite na svoje mesto. Da se ogneva vsakega nesporazuma, bi vas le še opozoril: tudi jaz imam pištolo, ki je v tem trenutku naioerjena na vas.« Nobene pištole nimam.c r>Dajte, dajte, zdaj ni časa za šale. Na svetlo z njimi !