PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. oostale i gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 287 (9289)
TRST, sreda, 10. decembra 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Čakajoč
na kongrese
Skoraj vsak dan beležimo številne izjave, resolucije in polemike o sedanjem negotovem političnem ravnovesju. Govor teče predvsem okrog usode vlade Moro-La Malja, o odnosih med strankami in v strankah, ki so do nedavnega predstavljale levosredinsko večino, ki pa sedaj samo še životari zato, ker -trenutno ni nobene druge alternative, čeprav se zdi, da se nič ne premika, se pa vsaka stranka zase pripravlja na spremembe po kongresih, ki so jih napovedali socialisti, demokristjani in socialdemokrati.
Pričakovati moramo torej, da bo prihodnja politična pomlad «vroča»: Prišlo bo do tistega odločilnega trenutka, ki ga velika večina pričakuje že od 15. junija dalje. Zato je treba vse to, kar se sedaj dela in govori v teh treh strankah, tolmačiti kot predkongresno delovanje. Res je sicer, da je položaj zelo razgiban, saj gre za važne dogodke in odločitve, ki jih morajo tri stranke v najkrajšem času sprejeti. Zato ne bo odveč, če pogledamo, kakšen je pravzaprav položaj.
KRŠČANSKA DEMOKRACIJA: V tej stranki, ki je že 30 let na oblasti, se pojavljajo največje novosti po junijskem hude.n volilnem porazu. Vzemimo za primer samo padec «Fanfanijeve utrdbe» in prihod na tajniško mesto človeka, kot je Zaccagnini, ki tolmači danes politično linijo in voljo po velikih spremembah v stranki in v oblasti, da se postavi na noge stranka, ki bo v službi državljanov. Gre 'za prenovitev KD, da bo sposobna tolmačiti nove stvarnosti v luči ljudskih katoliških tradicij, ki še obstajajo, čeprav jih je stranka s svojim dosedanjim delovanjem precej zasenčila. V resnici Zaccagnini ne dela nič novega: razumel je, da je treba stranko spremeniti. Razumel je tudi, da Italijani ne morejo več prenašati sistèma, ki je spreminjal manj kot 40 odstotkov volilnih glasov v dobrih 80 odstotkov oblasti.
Najbolj viden znak krize, ki pretresa krščansko demokracijo, je v razsulu notranjih struj, začenši z odporom «skupine petnajstih» proti Fanfani ju, ki je zapustila aretin-skega preroka svoji usodi. Razkraja sc tudi do nedavno najmočnejša struja v. stranki, dorotejska, z odhodom Rumorja, Tavianija, Gulloti-ja in mnogih drugih, ki so zapustili Piccolija. Razbila se je e-notnost med Andreottijem in Colombo™, saj se slednji sedaj približuje stališčem tajnika Zaccagni-nija. Skratka, se celotna stara de-mokrščanska struktura ruši, čeprav še ne obstaja nova večina v stranki. Obstaja pa med članstvom močan zagon, ki stremi po obnovitvi in ki vidi v Zaccagniniju upanje, da se bodo la stremljenja u-resničila. Toda, boj ni lahek, zlasti še. če se upošteva, kako močno so .zasidrane stare nazadnjaške strankine struje na oblasti.
SOCIALISTIČNA STRANKA: Po volilnem uspehu 15. junija, ki je dal zagona silam, ki stremijo po enotnosti stranke, pretresajo PSI pred vsedržavnim kongresom notranja nesoglasja, ki se nanašajo predvsem na stališče, ki ga bo treba zavzeti do komunistične partije.
Na eni strani imamo ljudi, ki bi hoteli obnoviti veliko levico, kar je seveda pogojeno strategiji leve alternative, ki pa je v nasprotju s stremljenjem komunistične partije po zgodovinskem kompromisu; po drugi strani pa vlada zaskrbljenost, da bi stranko, ki je tradicionalno organizacijsko šibka, komunistični organizacijski aparat popolnoma zmlel. Iz tega se porajajo svobodnjaška stališča, zlasti v avtonomistični struji, kot je primer poslanca Fortune, ki bi hotel pridružiti stranki radikalce. Po drugi strani pa imamo poslanca Mancinija, ki ne prenaša procesa enotnosti v stranki, ker ga pušča ob strani in goni naprej zahtevo po takojšnji vladni krizi, čeprav je treba to njegovo stališče v resnici tolmačiti bolj. za potezo notranjega pomena, kot pa željo, da bi resnično prišlo do krize vlade, ki kljub vsemu ima še podporo De Martina in z njim precejšnje večine stranke.
SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA: V tej stranki je položaj bolj enostaven, saj kriza ni več samo v notranjosti, temveč je prišla tukaj tudi na zunaj. V zadnjih mesečih je mnogo članov zapustilo stranko in se bodo prej ali slej vključili v PSI. V notranjosti pa je zelo značilno, da je na zadnji seji centralnega komiteja politični tajnik Panassi dejansko zgubil večino. Zapustili so ga med drugimi njegov namestnik Nicolazzi, bivši tajnik Orlandi, Saragat pa močno nasprotuje njegovi politiki in poudarja ljudski in levi značaj socialdemo-kracve. Zdi se torej, da so Tanas-siju dnevi šteti. Njegovo usodo pa bo skoraj gotovo zapečatil prihodnji kongres.
Takšna je slika danes treh omenjenih strank: kaj se bo žgodilo po treh kongresih? Težko je prerokovati. Gotovo pa je,, da se bo za italijansko nolit’ko začelo popolnoma novo obdobje.
MARIO DEZMANN
NA POBUDO TAJNIŠTVA FEDERACIJE CGIL, CISL IN UIL
SINDIKATI SO V BRZOJAVKI MORO ZAHTEVALI ZAMRZNITEV ODPUSTOV
Pismo ministru Torosu za reformo pokojninskega sistema - Danes v Neaplju začetek sindikalne konference o problemih Juga
RIM, 9. — V brzojavki ministrskemu predsedniku Moru je tajništvo federacije CGIL, CISL in UIL zahtevalo «vsaj začasno zamrznitev ali suspendiranje» procedur za zaprtje podjetij in odpustov s strani delodajalcev. Samo na ta način — menijo sindikati — bo program industrijske preosnove imel potrebno verodostojnost med delavci in v javnem mnenju.
Federacija poudarja tudi, da bi
morebitne enostranske pobude o zapiranju obratov ali o odpuščanju imele negativne posledice za nalogo, ki je bila poverjena ministru za industrijo Donat Cattinu, da namreč prouči sindikalne spore v zvezi z odpusti v nekaterih velikih podjetjih, kot so Montedison, Pirelli, Singer, Innocenti, Augus, General instrument in Harri's moda.
Za to pobudo se je tajništvo federacije domenilo na današnjem sestanku, na katerem so proučili gospodarski položaj ter govorili tudi o jutrišnji neapeljski konferenci ter o stavki in veliki manifestaciji, ki bo v Neaplju 12. decembra. Zadnji del seje pa je bil posvečen pregledu sindikalnih sporov državnih in pol-državnih uslužbencev ter uslužbencev krajevnih ustanov, ki bodo jutri stavkali ves dan. Tajništvo federacije se bo 15. decembra sestalo s sindikalnimi predstavniki vseh kategorij javnih uslužbencev, da bi skupaj proučili razvoj sindikalnih
sporov ter sklepali o morebitnih sindikalnih akcijah.
Federacija CGIL, CISL in UIL je poslala tudi pismo ministru za delo Torosu z zahtevo po čimprejšnjem srečanju, na katerem naj bi razpravljali o problemu reforme pokojninskega sistema.
Na ministrstvu za delo so se s posredovanjem podtajnice Tine Anseimi uspešno zaključila pogajanja o sindikalnem sporu skupine Magneti Marelli, ki je trajal že več kot deset mesecev. Z današnjim sporazumom se je podjetje obvezalo, da ne bo odpustilo nikogar, ampak da bo nasprotno v prihodnjem letu namestilo omejeno število novih dc lavcev.
Jutri pa bo minister Toros sprejel delegacijo federacije kovinarjev FLM, da bi jih seznanil z razvojem položaja v zvezi z avtomobilsko industrijo Leyland-Innocenti. Minister za delo bo predvsem pojasnil sindikalistom pobude, ki jih FIAT namerava sprožiti po sklepu, da absorbira obrate britanskega podjetja.
iiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiirmiiiiiiumiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiuiiii
JUGOSLOVANSKI ZUNANJI MINISTER V MOSKVI
KONČANI POGOVORI MINIC- GROMMO
V ospredju odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo
MOSKVA, 9. — Danes so se končali uradni jugoslovansko - sovjetski politični pogovori. Podpredsednik jugoslovanske vlade in zvezni tajnik za zunanje' zadeve Miloš Minic in sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko sta skupaj s sodelavci obravnavala najbolj aktualna mednarodna vprašanja, ki’ so obojestranskega interesa, poleg tega pa sta v zvezi z včerajšnjimi pogovori pobliže izmenjala mnenja o nekaterih vidikih dvostranskih jugoslovansko - sovjetskih političnih odnosov. Obe strani sta, kot poroča Tanjug, pogovore ocenili kot zelo vsebinske in koristne.
V krogih delegacij poudarjajo, da so se pogovori danes nadaljevali v vzdušju odkritosti. Posebno pozornost so namenili splošnim razmeram v Evropi in možnostim za nadaljnji razvoj idej in uresničevanje načel evropske konference o varnosti in sodelovanju. Pri tem so posebej naglasili vlogo in pomen Jugoslavije kot države gostiteljice naslednjega evropskega sestanka leta 1977, prvega po helsinški konferenci.
Minic in Gromiko sta posebno pozorno razpravljala o stanju na Bližnjem vzhodu, ki sta ga ocenila kot nevarno. Obe strani sta potrdili svoja stališča, po katerih je rešitev krize nemogoča, če se izraelska vojska ne umakne z zasedenih arabskih ozemelj, če ne priznajo zakonitih pravic arabskega naroda Palestine, vštevši njegovo pravico do lastne države, in če se ne zagotavljata obstoj in samostojni razvoj vseh držav na tem območju. V pogovorih sta poudarila tudi potrebo po nadaljnjem angažiranju varnostnega sveta Združenih narodov v iskanju celovite rešitve bližnjevzhod-ne krize.
Jugoslovanski in sovjetski zunanji minister sta izmenjala tudi mnenja o položaju v Angoli. Opozorila sta na nevarnost tujega vmešavanja ter zlasti na nevarnost akcij plačancev iz južnoafriške republike ter vmešavanja v angolske zadeve prek najemnikov sploh. Poudarila sta potrebo po podpori zakoniti vladi Angole v ohranitvi neodvisnosti in o-blikovanju pogojev za miren in neodvisen razvoj te novoosvobojene a-friške države.
Zvezni tajnik Minid je izčrpno govoril o sedanji dejavnosti neuvrščenih držav ter o jugoslovanskih ocenah in pogledih v zvezi s peto konferenco voditeljev neuvrščenega sveta, ki bo prihodnje leto v Colom-bu. Minič je podčrtal rastočo vlogo neuvrščenih držav v reševanju odprtih mednarodnih vprašanj in pri graditvi enakopravnih odnosov med narodi. V pogovorih so poudarili, da Sovjetska zveza pozitivno ocenjuje krepitev vloge neuvrščenih držav v sodobnih mednarodnih odnosih.
Ob koncu sklepnih pogovorov sta obe strani posebej poudarili, da sta zelo zadovoljni s pogovori, zlasti zaradi : tega, ker so bili > zelo vsebinski, odkriti in izčrpni in ker so omogočili obravnavo vseh vidikov dvo-stranskih odnosov in aktualnih mednarodnih vprašanj, za katera se zanimata obe strani. Ugotovili so koristnost takšnih srečanj in izrazili pripravljenost, da se nadaljujejo tu-
di v prihodnje, saj prispevajo k napredovanju odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, kar ustreza intere,som narodov obeh držav.
Po današnjih pogovorih, s kateri-rpi se je končala jugoslovansko -sovjetska zunanjeministrska izmenjava mnenj, je Miloš Minič priredil v prostorih jugoslovanskega veleposlaništva v Moskvi kosilo v čast sovjetskega zunanjega ministra Gro-mika in njegovih sodelavcev. Ob tej priložnosti sta Minič in Gromiko izmenjala tople pozdravne besede in izrazila zadovoljstvo nad uspešno o-pravljenimi pogovori ter prepričanje, da bodo ti pogovori prispevali k nadaljnjemu napredku jugoslovansko - sovjetskih političnih in gospodarskih odnosov.
RIM, 9. — Generalni tajnik KPI Berlinguer je danes sprejel tajnika centralnega komiteja KP Romunije Stefana Andreja. Navzoči so bili tudi posl. Pajetta in Segre ter romunski veleposlanik v Rimu Jonascu.
Pozneje je Andreja sprejel tudi ministrski predsednik Moro.
Danes seja vodstva PSI
RIM, 9. — Probiem vlade je glavna točka na dnevnem redu zasedanja vodstva PSI, ki se bo sestalo jutri zjutraj, da bi poslušalo poročilo tajnika De Martina. Razprava o tajniškem poročilu bo nato trajala do četrtka.
De Martino bo v svojem poročilu, kot se je zvedelo v rimskih socialističnih krogih, podal izčrpno sliko sedanjega političnega in gospodarskega položaja ter bo govoril tudi o pripravah na vsedržavni kongres, ki bo od 1. do 8. februarja. Glede političnega položaja in odnosa do Morove vlade bo De Martino v svojem poročilu upošteval kritične pripombe Mancinija, ki se je zavzel za takojšnje odprtje vladne krize, oo drugi strani pa bo tudi poudaril nujnost previdnega zadržanja stranke, ki mora stimulirati vlado z zahtevanjem točnih odgovorov in s predlaganjem konkretnih rešitev bistvenih problemov na političnem in gospodarskem področju. Tajnik PSI bo še posebno opozoril na nevarnost nepopravljivih razkolov, ki bi nujno privedli do predčasnih volitev.
Sicer pa bo De Martino obravnaval vse probleme na dnevnem redu, od vladnega srednjeročnega programa do odnosov s sindikati, od splava do RAI-TV.
Medministrski sestanek o srednjeročnem načrtu
Minister Colombo bo danes poročal parlamentu
RIM, 9. — Predsednik vlade Moro je zvečer v palači Chigi predsedoval medministrskemu sestanku, ki je bil posvečen vprašanjem v zvezi s srednjeročnim programom, ki ga je pripravila vlada. Ta program bo zakladni minister Colombo jutri orisal v komisijah za proračun in načrtovanje obeh zbornic. Sestanka so se poleg podpredsednika vlade La Mal-fe udeležili tudi ministri Colombo, Donat Cattin in Morlino.
Brežnjev na kongresu poljske partije
VARŠAVA, 9. — V okviru sedmega kongresa poljske združene delavske partije je generalni tajnik KP SZ Leonid Brežnjev danes imel daljši poseg, v katerem je obravnaval predvsem enotnost socialistične skupnosti in dejavnost sil, ki jo skušajo spodkopati.
Ob robu kongresa je bil na dnevnem redu tudi sestanek predsednikov voditeljev komunističnih partij SZ, Mongolije, Bolgarije, Vzhodne Nemčije, Madžarske, Češkoslovaške in Poljske.
PRVI DAN OBISKA DEŽELNE DELEGACIJE V SR SLOVENIJI
Ze v prvih pogovorih velik poudarek na najširši zaščiti naše skupnosti
Predsednik izvršnega sveta SRS Marinc in predsednik dežele F-JK Camelli v zdravicah in uradnih pogovorih poudarila skupno željo in nujnost, da se brez vsakega odlašanja v celoti uresniči sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Obisk pri ljubljanskem županu Koviču — Obisk poteka v vzdušju
medsebojnega prijateljstva
Srečanje med predsednikoma ComeUijem in Marincenu	(Foto Pavonello - Videm)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmniiiimniiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiM
NA OSNOVI RESOLUCIJE KPI IN PSI
Videmska pokrajina bo priredila konlerenco o etaičaih skupinah
Vse stranke ustavnega loka so uradno priznale obstoj Slovencev v videmski pokrajini Zanimivi posegi komunista Petričiča, socialista Tiburzia in demokristjana CMafeudinija
(Od našega posebnega dopisnika)
VIDEM, 9. — Videmski pokrajinski svet je na današnji dolgi seji skoro soglasno odobril resolucijo o sklicanju manjšinske konference, na kateri bodo preučili položaj «slovenske, ladinsko - furlanske in nemške etnične skupine». Za resolucijo so glasovale svetovalske skupine vseh strank ustavnega loka, vzdržali pa so se misovci. Pokrajinski svet je glasoval o treh resolucijah, ki jih je združil v eno samo: prvo resolucijo sta predložili svetovalski skupini KPI in PSI in se nanaša na obstoj ter na priznanje slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini ter na sklicanje konference v tej zvezi. Drugo resolucijo so med 'današnjo sejo predložili svetovalci KPI, obravnava pa položaj in probleme Furlanov. Končno so tretjo resolucijo predložili svetovalci KD, PSDI in Furlanskega gibanja in predvideva sklicanje konferen- j širše ovrednotenje posameznih sku-ce, ki bo poleg Slovencev obravna- ' pin, da se ji omogoči na enako-
1 vala tudi Furlane in Nemce ter njih vprašanja.
Kot vidimo, se je med razpravo debata razširila in se je s tem tudi nekoliko zvodenil odnos ter vsebina predlagane konference. Vendar pa ostane zelo važno bistveno dejstvo, da je videmski pokrajinski svet prvikrat v zgodovini z uradnim aktom nesporno priznal obstoj slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini.
Prvo resolucijo smo že objavili v našem listu. V resoluciji, ki je bila prav tako kot prva skoro so^ glasno odobrena in ki so jo podpisali svetovalci KD, PSDI in Furlanskega gibanja, so našteta nekatera konkretna vprašanja v zvezi s konferenco. Tako je v tej resoluciji rečeno, da bo pokrajina pobudnik pokrajinske konference, ki naj ugotovi, kakšna politično-uprav-na akcija je najbolj ustrezna za čim
pravni osnovi razvoj in napredek na celotnem področju pokrajine. Poleg tega so sklenili, da bodo ustanovili sedemčlansko pokrajinsko komisijo, ki bo tudi s pomočjo strokovnjakov določila način in čas sklicanja konference in ki bo konferenco organizirala.
Razpravo je pričel slovenski po-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHniitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiin^^iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiJiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
NAJMANJ 180 SMRTNIH ŽRTEV V ZADNJIH DVEH DNEH SPOPADOV
V Bejrutu besni državljanska vojna
BEJRUT, 9. — Spopadi v libanonskem glavnem mestu se še niso polegli. še več, v zadnjih urah so posegli oboroženi oddelki libanonske vojske ter pregnali muslimanske gverilce iz hotela Phoenicia, nakar so skušali izprazniti tudi bližnja hotela Holiday Inn, v katerem so se zabarikadirali desničarski falangi-
sti in St. George, ki ga nadzoruje | Poseg redne vojske je povzročil skupina muslimanov. • Kot kaže je med člani vlade hude polemike. Za
njihov poskus spodletel tudi zato, ker so iz obeh hotelov odprli na komandose libanonske vojske hud o-genj. V spopadih je požar ponovno zajel hotel Phoenicio in gasilci so imeli velike preglavice, dokler jim ni uspelo pogasiti ga.
nastop vojske je bil predvsem notranji minister Chamoun, znan desničar, proti pa predsednik vlade Karatne. Kot kaže, je stališče Chamou-na le prevladalo, kljub nasprotiva-nju vse levice, ki se dobro zaveda, da so častniki povečini desničarsko
usmerjeni. V prihodnjih dneh bi moral zasedati vsedržavni kongres, za kar je dal pobudo predsednik republike Frangie. Med tem časom pa so ga spričo zadnjih dogodkov preložili. Politične oblasti so še vedno nezmožne, da bi prevzele nadzorstvo nad čedalje hujšim položajem, ko je državljanska vojna praktično dosegla svoj vrhunec.
V zadnjih dneh je bilo tako na strani levičarsko usmerjenih muslimanov, kot na strani desničarskih kristjanov dokajšnje število mrtvih in ranjenih. Uradno poročilo trdi, da so v zadnjih dveh dneh zabeležili kar 180 smrtnih žrtev in vsaj 300 ranjenih. Podatki pa so odločno nepopolni, saj ležijo na ulicah Bejruta številna trupla, ki jih nihče ne more pokopati. Prav tako je težaven položaj ranjencev, ker so rešilni avtomobili priljubljena tarča o-strostrelcev, ki jih na strehah bejrutskih hiš kar mrgoli.
Položaj je izredno nevaren tudi v tistih mestnih četrtih, v katerih ni neposrednih spopadov med obema nasprotujočima si taboroma. Radio Bejrut je pozval vse prebivalstvo, naj ne zapušča svojih domov. Pri tem pa naj omenimo, da je prejšnjo noč padlo nekaj topovskih granat in min iz minometov tudi na tiste mestne predele, ki so oddaljeni od «fronte».
(Na telefoto ANSA-UPI: pripadnik muslimanskih levičarskih skupin na straži na balkonu hotela St. George v Bejrutu. Visoko poslopje v ozadju je še nedokončan hotel Hil-ton).
Marcelino Camacho danes pred sodnikom
MADRID, 9. — Marcelina Ca-macha so danes v prvih popoldanskih urah odpeljali na sodišče, kjer ga bo zaslišal preiskovalni sodnik političnega sodišča. Kot znano so španske oblasti spustile Camacha iz zapora v nedeljo, 30. novembra, naslednjo nedeljo navsezgodaj pa ga je policija spet aretirala, medtem ko je kupoval jutranje časopise. 'Skupaj z znanim sindikalistom so policaji Juana Carlosa. aretirali duhovnika - delavca Francesca Garcio Salveja, ki so ga tudi pred časom spustili iz zapora. potem ko so proglasili pomilostitev. Frankistično sodišče ju obtožuje nasilnih dejanj, žalitev varnostnih organov (Salve je namreč rekel policijskemu kapetanu. da je «morilec») ter hujskanja in prevratniških dejanj.
Sodišče bo po vsej verjetnosti jutri objavilo svoj sklep, za sedaj pa je civilni guverner Madrida obsodil duhovnika na plačilo 200 tisoč peset globe. Ker Salve verjetno globe ne bo hotel plačati, bodo to kazen spremenili v dva meseca zapora.
Camacbov odvetnik. Ruiz - Gi-menez je med tem časom naslovil na oblasti vrsto prošenj, da bi sindikalnega predstavnika spet spustili na svobodo, tudi zaradi njegovega zdravstvenega stanja, saj je Camasho hudo bolan na srcu. Doslej niso na njegove zahteve dali nobenega odgovora.
krajinski svetovalec, izvoljen na kandidatni listi KPI Petričič, ki je v obsežnem in utemeljenem govoru orisal položaj Slovencev. V imenu socialistov je spregovoril načelnik skupine Tiburzio, sopodpisnik prve resolucije. Nato pa so spregovorili inž. Chiasola (KD), Comini (Furlansko gibanje), Napoli (PSDI), Peliz-zoni (KPI), Chiabudini (KD), razpravo pa je zaključil predsednik Tu-rello. O nekaterih posegih bomo še podrobneje poročali.
Razpravo v videmskem pokrajinskem svetu je pozorno poslušala številnejša skupina prebivalcev Na-diških dolin, duhovnikov, vidnejših predstavnikov kulturnih društev, ki so bili zadovoljni z rezultatom, saj je bil prvič uradno priznan obstoj slovenske narodnostne skupnosti v ; videmski pokrajini.
BOGO SAMSA |
(Od našega posebnega dopisnika) LJUBLJANA. 9. — Danes je prispelo v glavno mesto Slovenije na tridnevni uradni obisk odposlanstvo deželne vlade Furlanije-Julijske krajine, ki ga vodi predsednik odv. A, Comelli in ki ga sestavljajo podpredsednik deželnega odbora in odbornik za načrtovanje in proračun F. De Carli ter odborniki za finance in splošne zadeve S. Coloni, za promet G. Cocianni in za industrijo in trgovino N. Stopper ter načelnik kabineta predsednika deželnega odbora dr. F. Ricchetti. Odposlanstvo je prispelo v Slovenijo, kjer se bo mudilo še jutri in pojutrišnjem, na povabilo predsednika izvršnega sveta republiške skupščine Andreja Marinca.
Ob vstopu na ozemlje Slovenije na mejnem prehodu pri Fernetičih so odposlanstvo dežele Furlanije-Julij-skt krajine pozdravili predstavniki republiškega ministrstva za informacije, ki so nato spremljali goste do Ljubljane. Tu se je delegacija na sedežu izvršnega sveta skupščine SR Slovenije sestala s predsednikom Andrejem Marincem in z njegovimi ožjimi sodelavci. Prisotni so bili podpredsednik IS skupščine Rudi Čačinovič, član izvršnega sveta i« republiški sekretar za urbanizem inž. Boris Mikoš, član izvršnega sveta in republiški sekretar za mednarodno sodelovanje Marjan Osolnik, članica izvršnega sveta in predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Ela Ulrih. predsednik komiteja za ekonomske o3nose s tujino v izvršnem svetu Jernej Jan, delegat SR Slovenije v zboru republik in pokrajin v zvezni skupščini Dušan Čehovin in direktor strokovne službe republiške skupnosti za ceste inž. Lojze Blin-kuš. Prisoten je bil tudi generalni konzul SFRJ v Trstu tov. Ivan Renko.
Predsednik A. Marinc je izrekel gostom dobrodošlico in- izrazil prepričanje, da bo obisk znatno prispeval k nadaljnjemu izboljšanju odnosov med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino zlasti v novem vzdušju, ki ga je vzpostavil nedavno podpisani sporazum med Italijo in Jugoslavijo.
Predsednik Comelli se je zahvalil za topel sprejem in naglasil, da je bil obisk dogovorjen že pred časom in da je pozneje prišlo do njegove odložitve, vendar pa da so se ves ta čas prijateljski odnosi med sosednima deželama nadaljevali, danes pa je zanje dana še širša osnova, tako da se bodo ti odnosi v prihodnje nedvomno še občutno izboljšali v korist obeh sogovornikov.
Po pozdravnih nagovorih, katerim so prisostvovali tudi časnikarji, sta delegaciji začeli uradne razgovore, ki so zajeli predvsem najnovejši i-talijansko-jugoslovanski	sporazum,
pri čemer je prišla do izraza skupna želja in nuinost, da se Slovenija in Furlanija-Julijska krajina kot najbolj zainteresirani deželi zavzemata brez vsakega odlašanja za njegovo uresničitev. S"orazum odpira namreč vrsto problemov, zlasti gospodarske narave, ki so ne le skupnega interesa za obe sogovornici, temveč celo v skupni režrii. To na zahteva tudi skupno preučevanje in iskanje najboljših možnih rešitev. Sem spadaio zlasti načrtovanje proste industrijske cone na Krasu in usteeznih prometnih struktur, vzpostavitev sc delovan ja med pristanišči. načrtovanje sodobnih cestnih zvez med Slovenilo in Furlanijo-Juplijsko krajino, posegi gozdnogospodarske narave, prilagoditev obmejnih sporazumov, varstvo okolja, dostop do energetskih virov (metan) in druge pobude s tega področja. Končno spada sem tudi vprašanje italijanske manjšine v Sloveniji in slovenske manjšine v Eteri ani ii-Julijski krajini. V zvezi z našo narodnostno skunnostio v Italiji so člani deželnega odposlanstva opozorili, da gre za vprašame, ki ni v pristojnosti dežele, vendar da namerava deželna uprava nastopiti pri osrednjih organih v Rimu, da bi slednji sprejeli tudi na tem področ ju tiste ukrepe, ki so potrebni zato, da se bo najnovejši meddržavni sporazum lahko začel izvajati vzporedno v vseh točkah in torej tudi v tistih členih, ki se nanašajo na manjšinska vprašanja.
Pred zaključkom razgovorov so sestavili tri delovne skupine, ki bodo na posebnih ločenih sejah v četrtek dopoldne poglobile posamezna vprašanja: ena skupina se bo posebej ukvarjala tudi z manjšinsko pro-blematiko.
Deželno odposlanstvo .je nato obiskalo predsednika skupščine mesta Ljubljana inž. Toneta Koviča, medtem ko so bili časnikarji gostie pri podpredsedniku skupščine SR Slovenije Benu Župančiču in referentu za odnose s tujino Edu Brajniku, člani deželne delegacije so se pozneje u-deležili kosila, ki ga je v veliki dvorani izvršnega sveta priredil predsednik Marinc. Med zdravico je Elio Fornazarič
(Nadaljevanje na 6. strani)
TRŽAŠKI DNEVNIK
IZREDNA SEIA REPENTABRSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Soglasno poudarjena zahteva po slovenskem šolskem okraju
Župan Pavel Colja tehtno utemeljil zahteve po samostojnosti slovenske šole in globalni zaščiti
Sinoči se je sestal na izrednem zasedanju repentabrski občinski svet, ki je obravnaval predlog deželnega odborništva za šolstvo in kulturne dejavnosti o šolskih okrajih. Po obširni in podrobni razčlenitvi vprašanja iz vseh zornih kotov je občinski svet soglasno sprejel resolucijo, ki jo je predlagal župan v imenu večinske svetovalske skupine za samostojni slovenski šolski okraj.
Uvodno besedo je imel župan dr. Pavel Colja, ki je podrobno orisal vse pobude za demokratizacijo in nov način upravljanja šolstva. Predlog pristojnega deželnega odborništva o razmejitvi področij v razne šolske okraje sploh ne upošteva obstoja slovenske narodnostne skupnosti.
Če bi slovenske šole bile vklju-., čene v mešane šolske okraje, bi njihova samostojnost sploh ne bila uresničljiva in vpliv slovenskih predstavnikov v raznih organili bi bil neznaten. Zato moramo Slovenci, je naglasil Colja, ki žal nismo še dosegli globalne zaščite svojih pravic, vztrajati in zahtevati samostojni šolski okraj kot začasno in vmesni fazo pri pridobivanju svojih narodnostnih pravic. Župan je prebral tudi pismo in resolucijo sindikata slovenske šole, pisma Slovenske skupnosti, združenja staršev v repentabrski občini in odbora prosvetnega društva «Kraški dom» ter resolucijo doberdobskega občinskega sveta. Naglasil je, da slovensko javno mnenje zahteva samostojni šolski okraj, zato je izrazil željo, da bi vsi enotno izglasovali resolucijo v tem smislu.
Načelnik svetovalske skupine Slovenske skupnosti Karlo Guštin je potrdil zahtevo po samostojnem o-kraju, ki je za slovensko narodnostno skupnost življenjske važnosti, in ta je tudi želja, oziroma zahteva prebivalstva.
Resolucija zavrača predlog deželnega odborništva za šolstvo, ker povsem zanemarja prisotnost slovenske narodnostne skupnosti kot neizpodbitnega dejavnika v naši deželi. Pri razmejitvah šolskih okrajev je treba upoštevati slovensko stvarnost ter socialne, ekonomske in kulturne značilnosti zadevnega področja. Tako bo zadoščeno členu 6 italijanske ustave, ki jamči zaščito narodnosti in jezikovnih manjšin.
— b s —
stekle že reke besed, niso pa še bile izrečene zahteve po avtonomiji strokovne šole ter po njeni preosnovi s takšno odločnostjo, kakor v teh dneh. Tokrat so jih postavili dijaki sami ter se v ta namen poslužili najbolj korenitega sredstva — stavke in zasedbe šolskih prostorov — potem ko so vse dosedanje zahteve naletele na gluha ušesa.
Vrenje med dijaštvom je prejšnji teden zajelo celotni zavod. Italijanske sekcije Galvani so že v sredo zasedle svoje šolske prostore. Slovenski dijaki so njihove zahteve podprli ter na skupščini, ki je bila v petek, obravnavali tudi specifične probleme svoje šole ter se odločili za stavko in zasedbo prostorov.
Njihov boj v prejšnjih dneh, žal, ni bil deležen tistega odziva naše širše javnosti, ki bi ga bili pričakovali ob takšni priložnosti, ko gre za nekatere bistvene ,probleme slo-, venskega šolstva v zamejstvu. Dijaki v zasedeni šoli so se pravzaprav začutili precej osamljene, kar so tu-Včeraj se je sestal na izredni seji j di sami poudarili. Najvidnejši izrazi odbor Mladinskega krožka in po dalj-1 solidarnosti so včeraj prišli ravno
■iHiimiimnvfiiiiimitiuiiiiimiimiiiniimiiiiiiiiHiiiuiiuuiiiiiimiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiHuiiiuiiiiimiii
NA POBUDO KOMUNISTIČNE STRANKE
Izrazi solidarnosti z dijaki slovenskega strokovnega zavoda
ši razpravi o raznih šolskih problemih ter o boju, ki ga vodijo dijaki slovenskega strokovnega zavoda, izdal sledečo resolucijo:
«Mladinski krožek - Trst izraža svojo solidarnost z dijaki slovenskega strokovnega zavoda in zavoda «Galvani» ter se pridružuje njihovim zahtevam po avtonomiji slovenskega oddelka ter po ustanovitvi 4. in 5. razreda.
Kot slovenska mladinska organizacija se zavedamo upravičenosti zahtev slovenskih in italijanskih dijakov zavoda «Galvani». Zamejski Slovenci nimamo nobene druge srednje tehnične šole, ki bi usposabljala delavske kadre. Zato je nujno, da postane tudi ta zavod avtonomen, kot druge višje srednje slovenske šole, kajti samo tako bo lahko bolje izpolnjeval specifične potrebe na-
še skupnosti.
V	ta namen pozivamo vso slovensko mladino in našo javnost sploh, da upravičene zahteve naših dijakov podpre.
V	okviru solidarnostnih akcij z dijaki zavoda «Galvani», ki so zasedli prostore svoje šole, sklicuje Mladinski krožek danes, v sredo, ob 19. uri, sestanek dijakov višjih tržaških srednjih šol v prostorih MKT, Ul. Ginnastica 72.»
Včeraj se je sestal tudi zavodski svet trgovskega tehničnega zavoda «Žiga Zois» ter izrazil dijakom slovenske strokovne šole svojo solidarnost v njihovem boju za popolno avtonomijo slovenske strokovne šole. Istočasno je izrekel svojo solidarnost italijanskim dijakom zavoda «Galvani».
Predstavnik izvršnega sveta Slovenije Osolnik je včeraj ob 8. uri zjutraj na jugoslovanskem bloku pri netičih pozdravil člane delegacije deželnega odbora in jih nato spremil do Ljubljane.
uu!iiiiiiiuiiii!imiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiifniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||i|||i||||||m|||l|immiimi||iliim
V ZNAK SOLIDARNOSTI S STROKOVNIM ZAVODOM
Dijaki vseh slovenskih višjih srednjih šol včeraj stavkali
Zasedba slovenskega strokovnega zavoda poteka v popolnem redu Delegacija zavoda na skupščini dijakov drugih višjih srednjih šol
O slovenskem strokovnem zavodu ( od njihovih sošolcev na drugih slo-za industrijo in obrt, ki deluje v venskih višjih srednjih šolah. Že okviru italijanskega zavoda Galvani —J in je od njega v celoti odvisen, so
Temeljita razprava o zakonu o mamilih ter o narkomaniji
Govorili so sen. Argiroffi, odv. Battello, prof. Cancrini ter dr, Giovannini
Na pobudo avtonomne federacije KPI je bila sinoči v dvorani v Ul. Madonnina okrogla miza o zakonu o mamilih ter vprašanju narkomanije. Udeležili so se je nekateri priznani strokovnjaki in poznavalci te pereče tematike ter številno občinstvo.
Po uvodnih besedah B. Braide, ki je vodila okroglo mizo in ki je nanizala nekaj točk tega obširnega problema, sta najprej spregovorila sen. prof. Emilio Argiroffi in odvetnik goriškega sodnega okraja Nereo Battello. Oba sta v glavnem predstavila zakonska določila, ki urejujejo problem mamil.
Argiroffi je podčrtal, da zakon, ki bo po vsej verjetnosti v kratkem dokončno odobren, ni zakon komunistične stranke, temveč sad dolgih razprav raznih komponent političnega in socialnega življenja. Vendar pa je zasluga KPI, da so v zakon prišli določeni členi, ki imajo mednarodni pomen. Nazadnje je dejal, da bo nova zakonodaja lahko bila ali bi morala postati dejanska zmaga delavskega gibanja. Battello je spregovoril predvsem o dosedanjem zakonu, torej o zakonu iz leta 1954, ki je trenutno še v veljavi in ga je na podlagi dramatičnih posledic kritično analiziral. Poudaril pa je, da je ves dosedanji boj naprednih socialnih slojev boj za jasnost novega zakona.
Za tem sta spregovorila prof. Luigi Cancrini, docent klinične psihologije na rimski univerzi ter dr. Giovanni Giovannim, ki je zaposlen v tržaški psihiatrični bolnišnici. Prvi je v precej obširnem posegu nekako prikazal zgodovino imperializma glede mamil. Kot najostrejše in najučinkovitejše stredstvo proti razširitvi mamil je označil korenit napad na to sredstvo na nivoju proizvajanja, kar je že politično vprašanje. Cancrini se je tudi dotaknil problema struktur, ki bi morale biti temelj boja proti narkomaniji, in je dejal, da gre tu za «izredno neprijetne prisotnosti ter za dramatične odsotnosti.» Poudaril je tudi pomen pravilne in konstruktivne informacije, Giovannini je dejal da ima tržaški trg precejšnje podobnosti z italijanskim. Gre namreč za razvoj iz sta nja, v katerem je Trst pomenil prehodno mesto v prekupčevanju z mamili, v stanje, ko v Trstu postaja uživanje mamil vse večje. Podrobno j* tudi analiziral zdravstvene struktura, là bi morale služiti za ozdra-
vitev narkomanov in je pri tem poudaril, da je treba preiti iz spon-taneizma v aktivno dejavnost.
štirim kakovostnim posegom je sledila precej obširna in pestra razprava.
Podelitev «Zlatega sv. Justa» Pilleriju
Prihodnji torek bodo tržaški kronisti v dvorani občinskega sveta svečano podelili profesorju Giorgiu Pilleriju letno nagrado «Zlatega sv. Justa», ki jo — po referendumu med časnikarji, kronisti -- priznajo Tržačanu, čigar zasluga je, da je okrepil sloves tržaškega mesta v svetu, bodisi na področju znanosti, kulture ali umetnosti.
Svečanost bo opoldne in se je bodo udeležili predstavniki oblasti.
pred včerajšnjim pričetkom pouka so sklicali skupščino, ki je bila za vse šole v telovadnici znanstvenega in klasičnega liceja ter trgovskega tehničnega zavoda pri Sv. Ivanu in ki se je je udeležilo tudi predstavništvo dijakov zasedenega slovenskega strokovnega zavoda v Ul. Matteotti. Slednji so ostale dijake seznanili z vsemi vprašanji, ki tarejo strokovni zavod ter z razlogi, ki so privedli do zasedbe šole. Slovensko dijaštvo je nato na skupščini sklenilo izvesti solidarnostno stavko. Ob tej priložnosti so izdali tudi re solucijo, v kateri je rečeno, da proglašajo enodnevno stavko v znak solidarnosti s šolo Galvani, predvsem pa v podporo zahtev slovenskih dijakov. «Z obžalovanjem opažamo, je rečeno v resoluciji, da vse dosedanje akcije niso privedle do bistve nih sprememb. Zato so bili dijaki prisiljeni, da se jjoslužijo najostrejše oblike dijaškega boja. Upamo, da nas bodo v naših zahtevah podprli tudi profesorji in vsa slovenska javnost.»
Zasedba šole poteka v največjem redu. Dijaki se pri zasedbi izmenjujejo in lahko rečemo, da pri tem sodeluje dobre tri četrtine dijakov. Med drugim so sklenili, da bodo v prihodnjih dneh sestavili študijske skupine, v okviru katerih bodo vodili razprave o raznih šolskih in drugih stvarnih problemih ter obenem poglabljali tudi svojo študijsko snov iz raznih učnih predmetov, da bi ne zaostali s šolskim učnim programom. Stavko in zasedbo so namreč napovedali za nedoločen čas, o-benem pa se z velikim čutom odgo vernosti zavedajo, da sprejeta izbira v prvi vrsti oškoduje njih same, kot se zavedajo, da je njihova stavka najučinkovitejše orožje za senzibili-ziranje pristojnih organov in širše javnosti glede hudih šolskih problemov, ki jih v prvi osebi občutijo.
Če se po eni strani njihove zahteve ujemajo z zahtevami italijanskih kolegov po ustreznejših šolskih prostorih, učnih sredstvih in podobno, sega po drugi strani njihova občutljivost še veliko dlje. Predvsem želijo poudariti, da je slovenski strokovni zavod šola, po kateri je bilo in je čutiti potrebo med našo narodnostno skupnostjo, kar dokazuje stalno naraščanje vpisov. Zato pa bi bilo treba tej šoh postaviti trdnejše temelje z uvedbo takšnih sekcij, ki privlačujejo največ zanimanja in interesov študirajoče mladine. Nadalje bi bilo treba dopolniti te sekcije s IV. in V. razredom, ker so v sedanjem položaju dijaki prisiljeni, da se vpišejo v italijanske sekcije, če želijo nadaljevati šolanje po Eti. razredu in se tako strokovno izpol-
PREDAVANJE PROF. TEODORA SALE
• •
I
Vojna politika fašizma v Itali]
«Italijanska vzhodna fronta» je vezala 150 tisoč vojakov
Na pobudo deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini je sinoči predaval o Italiji v vojni in o naši deželi prof. Teodoro Sala. Najprej je poudaril nujnost analize splošnega italijanskega in evropskega položaja, ko je treba začeti pri krizi, iz katere je izhajala Italija v letih 1929-34, to je trenutek, ko je najočitneje prišel do izraza imperialistični duh. Leto 1935 je leto vojne v Afriki in posledice je zaznati na evropski ravni. Glavni cilj take imperialistične politike v Evropi je postala Jugoslavija, do katere je Italija že od njenega nastanka poostrila svojo politiko osamljevanja in agresije. Pri tem se je pojavil problem zastoja, ki ga je Italija doživela po afriški vojni, zato je morala ubrati strategijo, ki jo je prof. Sala razdelil v dve fazi: urejevanja in delitve. Pri prvi si je Italija skušala zagotoviti vzajemna jamstva za posege, pri drugi pa jih je hotela doseči kar naravnost. V letih 1938 . 39 nastane nov položaj: Stojadinovič, ki je v jugoslovanski vladi privilegiral italijanskega partnerja, leta 1939 izgine,
s politične pozornice in z njim tudi vsaka možnost italijanskega vpliva. Italija si mora poskrbeti nova sredstva.
Predavatelj se je tu ustavil pri pojmih «pustolovstva» in «plena», ki ju navadno prisojamo fašistični politiki. Pri tem se je treba zavedati, da je Italija posegla vedno le pod pokroviteljstvom Nemčije, tako da fašističnemu režimu ni bilo treba načeti utrudljivih vojn. Pustolostvo je bila torej funkcionalna rešitev ekspanzije, pojem «plena» pa moramo navezati na strukturalne možnosti tega posega. Leta 1940, se pripravlja vojna, imenovana «vzporedna», ki ustreza nujnosti «kratkih posegov». Na deželni ravni se leta 1938 pojavljajo prvi elementi razkroja, ki so posledica predvsem protižidovske politike, ki se bo v letih 1941-42 enačila s protislovensko. Ravno tu se bo ustvarila druga, tako imenovana «vzhodna evropska fronta», ki bo vezala nase kar 150 tisoč italijanskih vojakov in bo preko množične mobilizacije porajala visoko organiziran protifašizem.
I. P.
niti ali pa nadaljevati študij na univerzi. In končno je za skladnejši razvoj zavoda potrebna avtonomija strokovnega zavoda, kar pomeni imeti slovenskega ravnatelja, slovenski zavodski svet in disciplinski svet in s tem možnost dejanskega odločanja o lastni usodi.
ì£or Tuta in Alenka Rebula -Tuta izstopila iz «Slovenske skupnosti»
Prejeli smo s prošnjo za objavo naslednji sporočilo:
«Zaradi osebnega prepričanja, da Slovenska skupnost ne izpolnjuje več svojega poslanstva na način, ki bi bil za slovensko etnično skupnost v Italiji najbolj učinkovit, ter zaradi neumestnih in žaljivih groženj z disciplinsko komisijo in z nesprejemljivimi kazenskimi ukrepi in končno zaradi vseh razlogov, ki sva jih navedla v pismu strankinemu vodstvu, podpisana sporočava, da izstopava iz Sveta in iz Slovenske skupnosti.
Alenka Rebula - Tuta in dr. Igor Tuta.»
TUDI V NASI DEŽELI
V petek splošna stavka industrijskih delavcev
Zborovanje delavskih delegatov v Vidmu
Gospodarstvo je tudi v naši deželi marsikje ohromljeno. Tisoči m tisoči neproduktivnih delovnih ur gre na račun krčenja proizvodnje in dopolnilne blagajne, kar pomeni, da jih plačuje družba. Medtem pa industrijci pritiskajo na vse načine in skušajo oslabiti sindikalno gibanje. Temu je treba dodati splošno politično krizo, ki je še posebej zajela našo deželo in ji odvzela perspektive poseganja na področje kratkoročnega in srednjeročnega načrtovanja.
To so, v bistvu, temeljni razlogi, ki jih sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL v Furlaniji-Julijski krajini navaja ob napovedi, da se pridružuje splošni stavki, ki bo v petek, 12. decembra.
Tega dne bodo namreč stavkali vsi delavci, uradniki in tehniki industrijske stroke, in sicer: kovinarji, gradbinci, tesarji in mizarji, grafični delavci in osebje papirnic, uslužbenci kemijske in prehrambene industrije.
Stanje v naši deželi, je rečeno v plakatu sindikalnih organizacij, se da strniti v treh besedah: «Suspenzije dela, odpusti, reorganizacija», kajti vse to teži na ramenih delavstva.
Delavci zahtevajo v prvi vrsti preusmeritev in okrepitev tržaških gospodarskih struktur. Zato je potrebna premostitev kritičnega po-
ložaja deželne vlade in občinske uprave v Trstu, kajti tl organi morajo delati s polno paro in poiskati vsa razpoložljiva bogastva in vire dela, da ustvarijo pogoje za stvaren preokret. V prvi vrsti mora biti naloga izvoljenih političnih organov boj proti brezposelnosti, ki je pri nas že občutna.
In še spored stavke. Trajala bo ves dan, podrobne podatke pa oodo sindikati objavili pravočasno. V Trstu ne bo posebnih manifestacij, ker so se dogovorili za skupno zborovanje sindikalnih aktivistov ter članov delavskih svetov v Vidmu, ob 9. uri zjutraj. Delegati se bodo zbrali na delovno skupščino na stadionu «Primo Camera», le majhno odposlanstvo pa bo še večer prej odpotovalo v Neapelj, kjer bo osrednje protestno zborovanje na dan splošne stavke v Italiji.
Stavke osebja javnih ustanov
V okvirr stavkovnega gibanja o-sebja poldržavnih ustanov (INAM, INPS in druge) so sindikati sklenili oklicati vsak dan razčlenjeno prekinitev dela za dve uri.
Stavke bodo od 10. do 17. decembra.
l■lllIllllllllllIllIUIIlllllllllllllllllllllllllIIlllllllllllIIIlllllIllUlllllllllllllllllllllmlllllllllllltllìllllllllllllllllllllIuuI1ll^Ill^llUllllllllllllIIlllllIllIIlIlIIllUl||||||||||||||
VČERAJ PRED PRIZIVNIM SODISCEM
Podkupovanje javnih upraviteljev osrednja točka sodne obravnave
Prvostopenjsko sodišče je januarja letos obsodilo Mocchija, Mianija in Cappel-lettija na visoke zaporne in denarne kazni - Razprava se bo nadaljevala 16. trn.
Pred tržaškim prizivnim sodiščem se je včeraj popoldne pričela razprava proti bivšemu tržaškemu odborniku za javna dela Attiliu Moc-chiju, bivšemu predsedniku nadzornega odbora Silvanu Mianiju in posredniku Mariu Cappellettiju. Gre za sodno obravnavo v zvezi s podkupovanjem javnih funkcionarjev. Pred leti je namreč gradbeno podjetje Bufo & Maliardi nameravalo kupiti od tržaške občine zemljišče na Rocolu. Občina se je izrekla proti prodaji zemljišča, bila pa je za zamenjavo z nekim zemljiščem v bližini Seslja-na. Vsa zadeva v zvezi s to zamenjavo je bila precej nejasna in kasneje so med preiskavo ugotovili, da bi bila s to odločitvijo občinska u-prava prikrajšana za več desetin milijonov lir.
Kljub temu je občina odobrila sklep o zamenjavi zemljišč in ga po običajni administrativni poti poslala nadzornemu odboru, ki pa ga je zavrnil z utemeljitvijo, da je pravno nesprejemljiva. Občina bi morala te pomanjkljivosti odpraviti in v teku treh mesecev sklep ponovno poslati nadzornemu odboru, tega pa ni naredila.
Prav to je verjetno razburilo gradbenika Bufa in Mallardija, ki sta izjavila preiskovalnemu sodniku, da sta podkupila Mocchija in nato tudi Mianija, posrednik pri tem podkupovanju pa je bil Cappelletti. Oba obtoženca sta baje sprejela denar in ga vrnila šele, ko je za zadevo zvedel župan Spaccini in je izrecno zahteval, da Miani in Mocchi vrneta vsoti, ki jima jo je «posodilo» podjetje Bufo & Maliardi. Pred tem pa je tedanji socialnodemokratski odbornik De Gioia izročil gradbenikoma 25 milijonov lir iz strankine blagajne.
Na osnovi teh dejstev, ki so izšla iz prve obsodbe, je sodišče vse tri obtožence spoznalo za krive in obsodilo Mocchija na 2 leti in 8 mesecev zapora in 400 tisoč lir globe, Mianija na 2 leti zapora in 400 tisoč lir globe ter Cappellettija na leto in 4 mesece zapora ter 300 tisoč lir globe. Vsem trem obtožencem je sodišče priznalo olajševalne okoliščine.
Včerajšnja prizivna razprava se je pričela z vrsto preliminarnih in prejudicialnih ugovorov. Mianijev zagovornik odv. Kostoris je celo
zahteval premestitev razprave v kako drugo mesto, češ da je tržaška javnost zelo razburjena zaradi teh dogodkov, kar bi lahko negativno vplivalo na sodbo. Kostoris je tudi zahteval, da se ta razprava podredi sodni obravnavi o stečaju podjetja Bufo e Maliardi, ki naj bi bil tesno povezan z zamenjavo zemljišča na Rocolu. Še dlje je šel zastopnik zasebne stranke (podjetja Bufo e Maliardi) odv. Ressauer, ki je zahteval, naj se delno obnovi razprava in naj se ponovno zasliši župan Spaccini, ki ga je baje nadškof Santin zainteresiral za vprašanje zamenjave zemljišča. Sodni zbor (preds. Marši, referent Caufin, pri-sedniki Burattini, Lugnani in Ambrosi) pa je vse ugovore zavrnil, nato pa, po predstavitvi zahtev zasebne stranke, ki so se v bistvu omejevale na potrditev prvostopne obsodbe in priznanje pravice do povračila materialne škode, ki jo je utrpelo podjetje Bufo e Maliardi, prekinil razpravo, ki se bo nadaljevala v torek, 16. t. m. ob 16. uri.
Prepoved velja samo za odsek in čas, ko bodo občinski delavci opra Ijali omenjeno delo.
PREDLOG KOMISIJE KPI
Odložiti rok za mnenja o mejah šolskih okrajev
Deželna šolska komisija KPI zahteva, naj dežela odloži do konca januarja rok za predložitev mnenj občinskih uprav deželi o predlagani razmejitvi šolskih okrajev. S tem v zvezi ugotavlja šolska komisija KPI, da predlog, ki se sicer sklicuje na osnovne kriterije načrtovanja, storitev (komprenzoriji, zdravstvene enote itd.) v praksi te kriterije postavlja na glavo.
Potrebna je odkrita razprava med občinami in deželo ter med občinami, ki jih družijo skupni interesi. Zato šolska komisija KPI, za katero je predlagana razdelitev okrajev «nenaravna», predlaga, naj bi razpravo v občinskih svetih razširili po področjih in med občinami.
• župan je te dni odredil prepoved parkiranja ob pločniku D’ Annunzie-vega drevoreda, ko bodo občinski ' delavci obrezovali drevesa med U-lico Sonnino in Senenim trgom.
Pomembna pobuda v zavetišču «Gozzi»
Sinoči je bila v prostorih ljudsk ga zavetišča «G. Gozzi» zanimh kulturno-socialna prireditev na^ pobi do koordinacijskega odbora skupn sti. Namen odbora je, kot je rek predsednik Edi Faelli, vzpostaviti me gosti zavetišča «G. Gozzi», ki so p lirično, kulturno in socialno odstr njeni, in prebivalci rajona, ozirorr celega mesta, drugačne, bolj bum. ne odnose.
V ta namen je bila v prostori zavetišča organizirana razstava d' tržaške slikarke Megi Pepeu. Slika ka se v večini svojih . del nanaš na vsakdanje življenje s poudarkoi na osamljenost človeka. V upodablji nju preskoči vse nepotrebne podrol nosti, podčrtava bistvenost ter s ustavi samo na resničnosti celote. 1 ozadja izstopa bolj ali manj prijetn harmonija barv, ki je pa le poc laga celotni kompoziciji. Le črne 1 nije prikazujejo resnobo pomena m tranje in zunanje resnice preprosti ga, osamljenega življenja stareg človeka, ki išče smisel svojega ži\ Ijenja v svojih spominih, v delu. «nepotrebnimi» stvarmi, s samim si boj.
Mali oglasi
ČISTILNICA «La Triestina», Ul. Zo-venzoni 4 in Ul. Madonnina 38, Trst, čisti obleke, krzna, antilope, koštru-ne — barvanje vseh vrst oblek, specializirana v barvanju po vzorcu. Ob sobotah zaprto.
NOVI zastoonik
RENAULT
vam na razpolago
F. Z AG ARI A
Trst, Trg Sonsovino 6 tel. 725-390
SERVIS IN REZERVNI DELI:
Ul. Lazzaretto Vecchio 24 tel. 62853-4
Slovenska prosvetna zveza Trst
Klub mladje Celovec
Slovenska prosvetna zveza Celovec
SLOVENSKI USTVARJALCI NA KOROŠKEM
V soboto, 13. t.m„ v Kulturnem domu v Trstu ob 20. uri odprtje likovne razstave, ob 20.30 literarni nastop.
SPD L GRUDEN - NABREŽINA
PROSVETNO DELOVANJE V NABREŽINI NEKDAJ IN DANES
Spored :
do 14. decembra Razstava dokumentov
Razstava izdelkov z likovnega natečaja osnovnošolske mladine in z literarnega natečaja za srednješolske dijake.
14. decembra ob 17. uri Zaključna prireditev.
Razstava bo odprta vsak dan od 16. do 20. ure in ob praznikih od 9. do 18. ure.
Jutri, 11. decembra, bo ob 21. uri RTV Ljubljana oddajala, v okviru «Četrtkovi razgledi», oddajo o kongresu beneških izseljencev v Belgiji. Oddajo je pripravila koprska televizijska ekipa.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 10. decembra SMILI J AN
Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.47 — Luna vzide ob 11.57 in zatone ob 0.00.
Jutri, ČETRTEK, 11. decembra DANIJEL
VREME včeraj: Najvišja dnevna temperatura 10,4, najnižja 5, ob 19. uri 9,6 stopinje, zračni tlak 1024,1 narašča, nebo pooblačeno, brezvetrje, vlaga 59-odstotna, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 7. 8. in 9. decembra 1975 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 34 oseb.
UMRLI SO: 67-letni Pietro Lauri, 45-letna Estella Brunetti, 75-letna Graziella Pisciteli! por. Fornara, 85-Ietna Elisabetta Sartori por. Ce sare, 64-letrii Giovanni Cošlovich,
83-	letni Marcello lamnik, 73-letna Vittoria Colomban, 76-letna Beatrice Sàba por. Galante, 69-letni Augusto Cossio, 73-letni Mrlo Milič, 61-letna Nives Fragiacomo por. Peruzzi, 72-ietna Giuseppina Starz vd. Cremol, 69-letni Giuseppa lellenz,
84-	letni Eugenio Camocino. 84-letni Luigi Macchini, 92-letna Elisa Rocco, 77-letni Vittorio Froglia, 77-letni Antonio Armandi, 80-letni Giovanni Bonifacio, 87-letni Giovanni Dudine, 88-letni Riccardo Nordio, 75-letni Giuseppe Doz, 87-letna Giuseppina Ghersel vd. Fonda, 74-letna Amalia Kocian, 78-letna Giulia Marchesini por. Brazzatti, 75-letna Elisabetta Piscanc vd. Flego, 66-letni Armando Dupuis, 92-letna Anna Sacharada vd, Salvador, 90-!etni Elio Beneve-gna, 82-letna Olga Paravich vd. Sebeni, 57-letni Amorino Sfetez, 76-letni Giovanni Battista Zara, 75-letni Donato L’Abbate, 80-letni Andrea Grasso.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Al!Alabarda, Ul., dellTstria 7; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4: Al-ITgea, Godina, U. Ginnastica 6; Ghia ri - Grotti, Ul. Tor S, Piero 2.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627.
V predprazničnih in prazničnih dneh bo dnevna in nočna služba delovala nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM - INADEL - ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124:	Bazovica:
tel. 226-165; Opčine:	tel. 211-001;
Prosek: tel. 225-141; Božje polje — Zgonik: teL 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: teL 271-124.
1
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	687—
Funt šteriing	1390—
Švicarski frank	259,50
Francoski frank	156—
Nemška marka	262—
Avstrijski šiling	37,15
Dinar: debeli	35—
drobni	35—
Dl TRIESTE N A BANKA
S1-4jri6
ANCA Dl C RŽAŠKA K
MENJALNICA
vseh tujih valut
Gledališča
ROSSETTI
Od danes, 10. t.m., «NAMIŠLJENI BOLNIK» Mollerà v izvedbi dramske skupine Romola Vallija. Prevod Cesare Carboli, režija Giorgio De Lullo, scene in kostumi Pier Luigi Pizzi. Rezervacije pri osrednji blagajni. Abonentom 30 odst. popusta za prvi dve, 20 odst. za naslednje predstave.
VERDI
V petek, ob 20. uri, bo na sporedu (red A/B) opera Paula Du-kasa: «ARIANNA E BARBABLÙ’». Dirigiral bo Reynald Giovaninetti. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča se prične danes.
KULTURNO ZDRUŽENJE MOST iz Trsta
priredi v petek, 12. t.m., ob 18.30
v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu predavanje O SREČANJIH Z
JOSIPOM VIDMARJEM
Predaval bo TARAS KERMAUNER. Predavatelj bo skušal zavzeti do slavljenca objektiven, a hkrati kritičen odnos.
Predavanje, ki ga ne smete zamuditi !
Šolske vesti
Ravnateljstvo srednje šole F. Levstik na Proseku vabi starše in prijatelje na prireditev «Pokaži kaj znaš», ki bo danes, 10. t.m. ob 18. uri v šolskih prostorih.
Prosvetno drnštvo Kraški dom in repentabrska občinska uprava priredita jutri, 11. t. m., ob 20. uri v dvorani občinske kopalnice v Repnu
OKROGLO MIZO O CELODNEVNEM POUKU
Vabljeni starši in prijatelji mladine!
Kino Škedenj 21.45 Ferruccio de Wal-derstein predstavlja «Ze rivà San Nicolò». Zabavni glasbeni program v tržaškem narečju. Igrajo: komik Cicillo, Ario Cucurin, Bruno Zecchi, Silvano Petrovič, Ezio Cadel, Luciano Brazzach. Igra ansambel «Trattamento termico».
La Cappella Underground 20.30 «Il gigante». James Dean in E. Taylor.
Ariston 15.00, 18.00 in 21.00 «Andrej Rubljòv». Ruski film.
Grattacielo 15.00 «Il gatto mammone». Landò Buzzanca, Rossana Podestà, Gloria Guida. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 15.00 «Stringi i denti e vai». James Cobum in Gene Hackman. Barvna kavbojka.
Excelsior 15.00 «Faccia di spia». A. M., Merli, M. Melato, R. Cucciol-la. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.00 «Noi non siamo angeli». M. Coby, Paul Smith, Renato Cestié. Barvni film.
Eden 15.30 «Amici miei». Ugo To-gnazzi. Gastone Moschin. Philippe Noiret. Barvni film.
Ritz 15.00 «L' Africa-express». Barvni film. Giuliano Gemma, Ursula An-dress, Jack Palance.
Aurora 16.15 «Due cuori, una cappella». Barvni film.
Capitol 15.00 «Una romantica donna inglese». Barvni film.
Cristallo 16.30 «L’isola sul tetto del mondo». D. Hartman. Barvni film.
Moderno 16.00 «Flic story». Alain De-lon, Jean Louis Trintignant. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 15.00 «L'amica di mio. marito». Silvia Kristel. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Il grande West». Vessili Karis. Barvni film.
Impero 16.00 «Fantozzi». Paolo Villaggio,
Vittorio Veneto 16.30 «Big Boss». T. Curtis, A. Camer. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Abbazia 16.00 «Tre ramazze in fuorigioco». Zabavni film. A, Sapritsch in H. Tisot. Barvni film. Jutri v spomin P, P. Pasolinija «Porcile».
Radio 16.00 «L'orgia del vampiro». Prepovedan mladini pod. 14. letom.
Astra 16.00 «James Bond 007 - Casino Royale». P. Sellers, U. An-dress, D. Niven.
Volta - Milje 16.00 «II principe azzurro». Ana Szeles, Mircea Breazu.
Športno društvo Zarja iz Bazovice
priredi danes, 10. t. m., v Bazoviškem domu
Družabni večer z Aljošo Žerjalom
ki bo predvajal nekaj svojih uspelih filmov. Sledilo bo nagrajevanje fotografskega tekmovanja.
Vabljeni.
Ob 12. obletnici smrti dragega Mirka Kosmine daruje žena Malka 10 tisoč lir za Dijaško matico.
S. in J. Gruden darujeta 50.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. Marije žužek daruje Bogomila Klarič-Doljak 5.000 lir za PD I. Gruden.
V počastitev spomina očeta prof. Iva Sosiča darujejo kolegi 23.000 lir za šolo F. Levstika.
Smučarski klub Devin izreka globoko sožalje družini Rebula ob izgubi drage mame in stare mame.
GORIŠKI DNEVNIK
SREČANJE PREDSTAVNIKOV KONZULTE Z ŽUPANOM
Občina glnha .za predlog prebivalstva glede namestitve openskega pokopališča
Vztrajanje pri načrtu za gradnjo pokopališča na zasebnih zemljiščih
Tržaški župan Spaecini je včeraj j izgovarjajoč se z dejstvom, da ju-popoldne sprejel predstavništvo ra- j sarska zemljišča, ki jih predlaga-
jonske konzulte za vzhodni Kras, ki mu je obrazložilo vrsto še nerešenih problemov ter ga seznanilo z raznimi predlogi za njihovo rešitev. Osnovno vprašanje, zaradi katerega je konzulta zaprosila za to srečanje, pa je bilo vprašanje gradnje novega pokopališča na Opčinah. Sedanje opensko pokopališče že dolgo ne zadostuje več naraščajočim potrebam. Položaj postaja v zadnjem času naravnost kritičen. Na večkratno posredovanje krajevne konzulte in openskega prebivalstva samega, je občinska uprava v avgustu izdelala načrt za gradnjo novega pokopališča na vinkuliranem ozemlju nekje med pokrajinsko cesto Opčine — Bazovica in državno cesto, ki vodi k mejnemu prehodu pri Fernetičih. Načrt je konzulta že istega meseca proučila ter na zahtevo zainteresiranega prebivalstva predlagala občinski upravi, naj bi načrt spremenila le v toliko, da bi bodoče pokopališče stalo na ju-sarskih in ne na zasebnih zemljiščih, seveaa vedno v okviru vinku-liranega ozemlja.
Odgovora na ta predlog ni bilo, kar je narekovalo konzulti zahtevo po srečanju z županom, ki je včeraj obrazložil, da je načrt že v rokah deželnega tehničnega odbora, ki ga je že načelno odobril, a čaka le še na mnenje pokrajinskega zdravstvenega urada, župan je tudi zagotovil, da bi morala občina na ta način že v januarju dati na dražbo gradbena dela. Seveda pa, kot se običajno dogaja, občinska uprava ni upoštevala omenjenih predlogov konzulte in krajevnega prebivalstva,
jo Openci, niso primerna za te namene. Ob tem se poraja dvom, da pristojni občinski organi niso poglobljeno proučili omenjenega predloga, ali pa prvotnega načrta niso hoteli spreminjati. Župan Spaecini je vsekakor zagotovil, da bo občina še enkrat proučila predlog ter dala dokončen odgovor o gradnji openskega pokopališča prihodnji teden.
V nadaljnjem razgovoru z županom so predstavniki konzulte načeli še vrsto drugih vprašanj. Med temi vprašanje občinskega centra, za gradnjo katerega se je občina že obvezala, ki pa bi ga lahko začasno
namestili v kakem že obstoječem in trenutno prostem občinskem poslopju. Posebej so omenili vprašanje pomanjkanja šolskih prostorov v vsem območju vzhodnega Krasa. Župan je izkazal veliko razumevanje do vseh teh problemov ter v zvezi z vprašanjem šolskih prostorov omenil možnost uporabe montažnih zgradb, kot so to naredili za otroški vrtec pri Sv. Ivanu. Predstavniki konzulte so nakazali še razne druge možnosti (na primer uporabo nekaterih prostorov, ki so državna last) ter se obvezali, da bodo o tem sestavili podrobno poročilo. Župan pa je s svoje strani zagotovil, da bo te predloge podprl.
iiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiumTiiiimiiuiiiiiuimiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiii
NA POBUDO KMEČKE ZVEZE
POUDARJENO NA OBČNEM ZBORU
DANES V GLEDALIŠČU VERDI
Bmkjje zadmžm klet v Krmim Gledališki dan v Gorici uspešno opravila svoje delovanje
Na pomoč ji bo s finančnim posojilom priskočila deželna uprava Zadruga je našla kupce v glavnem v zadružni trgovski mreži
Veliko zanimanje je vladalo med proračunov z deželnim. Uvodno po
ani krmincilrc» varJmvno Hoti v o voAII«	---____i • j. • -i
člani krminske zadružne kleti za občni zbor, na katerem so izvoljeni zastopniki predočili proračunske številke, ki zanimajo vsakega včlanjenega vinogradnika. Šlo je namreč za prve finančne ugotovitve začetnega dela te kleti, ki je bila zgrajena pred kratkim s finančno pomočjo deželne ustanove za razvoj kmetijstva ERSA. V letošnjem marcu so v kleti namestili tudi napravo za vstekleničenje vina. V finančnem letu, ki se je zaključilo 31. julija, so prodali vina v vrednosti
ročilo je imel pokrajinski tajnik Tullio Paiza. Poudaril je važnost komunističnega napredovanja na u-
upravljavcu ure na zvoniku v Sovod-njah. Na dnevnem redu seje je tudi prispevek športnemu društvu So-vodnje, izvolitev članov šolske ko-
pravnih volitvah 15. junija in tudi misije, ki jo predvideva deželna
novo realnost, do katere je prišlo, ko prihaja do novih, čeprav ne vedno lahkih, stikov z drugimi političnimi silami. Paiza je tudi poudaril, da je prišlo v zadnjem letu do hudega pritiska na občine ki niso imele možnosti najti finansiranja, tako za svojo normalno poslovanje kot za nove gradnje, in da je treba odpraviti ta koncept ter dati krajev-
370 milijonov lu\ V kratkem bodo i nim upravam več dejanske, tudi
VAZEN POSVET Z JUSARJI O PROSTI CONI NA KRASU
Potreben enoten nastop in sodelovanje
Na sestanku so sklenili, da se bodo vzdrževali stiki za medsebojno obveščanje med KZ in odbori jusarjev ter vasmi, da se vsa zadeva dobro preuči, preprečijo morebitne špekulacije ter da se doseže enoten nastop vseh prizadetih, tako da bo škoda čim manjša s čim večjo protivrednostjo.
Zato je potrebna enotnost s sodelovanjem vseh tistih, ki lahko kakorkoli pomagajo. . Ko bo Kmečka zveza zbrala potrebne podatke, bo spet sklicala širši sestanek.
IIIIIII1IIIIMI1II1.IMIII.Mil Ulil III .............................................
RAZGOVOR PREDSTAVNIKOV ŠK KRAS Z OBČINSKIMI UPRAVITELJI
Na pobudo Kmečke zveze so se v soboto sestali na Opčinah predstavniki jusarjev in jusarskih odborov z Opčin, od Banov, iz Trebč, Gropade in Bazovice na posvet p bodoči prosti coni na Krasu. Tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk je obrazložil, kaj misli napraviti KZ za zaščito interesov prizadetih, m sicer najprej za zbiranje potrebne dokumentacije, podatkov o razsežnosti cone, lastništvu zemljišč itd. Medtem pa je KZ že zaprosila za razgovor z vodstvom ustanove EZIT
Zelo občutno pomanjkanje
občinske dvorane-telovadnice
Zupan in podžupan zgoniške občine izrazila vse priznanje in obljubila nadaljnje prizadevanje občinske uprave
popolnoma izplačali članom grozdje, ki so ga ti dali v jeseni 1974, prav tako pa bodo pričeli dajati predujme za grozdje, ki so ga kmetje prinesli to jesen.
Vino prodajajo v glavnem po zadružni trgovski mreži. Med dobrimi klienti imajo tržaške Delavske zadruge, Coop Italia iz Pordenona, vsedržavni konzorcij trgovcev na drobno CONAD. Vino prodajajo tudi prirediteljem raznih ljudskih praznikov.
Poročilo je podal predsednik zadruge Ezio Dalla Pozza. Iz njegovega poročila izhaja tudi, da je ERSA dala zadrugi prispevek 27 milijonov lir na račun plačevanja obresti. Prav tako bodo zadrugi nudili,	na podlagi	deželnega	zakona
štev. 57 z letošnjega 12. avgusta, 260 milijonov lir po znižani obrestni meri, zato da bodo lahko pravočasno plačali kmetom njihovo grozdje.
V	debati,	ki je sledila poročilu,
so nekateri	člani	prikazali	nujnost
še tesnejše povezave z drugimi zadružnimi organizmi, ki že obstajajo	ali ki	šele	nastajajo.	Pouda-
rjena je bila tudi zasluga deželne ustanove za razvoj kmetijstva v podpiranju takih zadružnih pobud.
Občnega zbora so se udeležili kot gostje predsednik pokrajine Agati ter odbornik Lodi, krminski župan Zar z odbornikom Maurijem, voditelji kmetijskih združenj Marizza in Blasom
finančne samostojnosti.
V debato so posegli nekateri u-pravitelji (Pirella, Poletto, Sabba-dini, Colleoni), nato je sestanek zaključil poslanec Rubes Triva, iz osrednjega vodstva KPI in bivši župan v Modeni, ki je poudaril, da se danes ne poudarjajo toliko razlike v političnih diferenciacijah kot pa one v sestavljanju in tudi izvrševanju programov. Triva je dejal, da je treba sestaviti realistične občinske proračune.
Shod občinskih upraviteljev KPI
V preteklih dneh je župah s člani odbora sprejel na občinskem sedežu predstavnike ožjega odbora ŠK Kras, ki deluje na območju zgoniške in repentabrske občine. Predmet podrobnega obravnavanja in temeljite diskusije je bilo delovanje ter problematika tega športnega društva.
Župan Josip Guštin je izrazil zadovoljstvo zaradi tesnih stikov in podčrtal razpoložljivost občine, da v mejah svojih možnosti zadovolji zahtevam športnega krožka, ki je eno izmed vodilnih zamejskih slovenskih društev in pri katerem se izživlja dobršen del domače mladine. Zelo pozitivno je ocenil združevanje sil in naporov (prestop ŠD Olimpije iz Gabrovca v Kras in razširitev športne dejavnosti tudi na repentabrsko občino), kar je gotovo poroštvo za še trdnejše in plodnejše športno delovanje.
Predsednik Krasa V. Kocman in odbornik društva Z. Simoneta sta v vseh podrobnostih orisala pomanjkljivosti in še nerešena vprašanja,
s katerimi se dnevno ubadajo in soočajo domači športni delavci. Občutno je pomanjkanje ustreznih prostorov, ki bi siužili za. shajanje mladine, za rekreacijo, za razna športna tekmovanja, za predavanja in družabnost. Glavna hiba pa je pomanjkanje občinske telovadnice, ki bi rešila dobršen del problemov in zadostila potrebam po športno-kulturnem izživljanju občanov. Med drugimi zahtevami naj omenimo nujnost izbire občinskih poti za u-resničitev programirane trim-steze (mora biti dokončana v letu 1976, ko bo Kras praznoval 15-letnico svojega obstoja) za rekreacijsko dejavnost ter ureditev prostora in igrišča za nogometne treninge v Gabrovcu.
Župan J. Guštin in podžupan B. Simoneta sta odgovorila na razna vprašanja in objasnila stališče občine ter zavzetost za reševanje navedene problematike, kar se je že doslej izvajalo in je tudi ena izmed glavnih obvez nove uprave. Vendar pa ima s finančnega vidika uprava
zvezane roke in lahko le skromno prispeva v skladu s proračunom, pripravljena pa je storiti vse in nuditi delovno silo, oziroma material za izvršitev del, ki bi ne koristila le športnikom, temveč bi bila v blaginjo vseh občanov. Izredne važnosti je problem dorašča-joče mladine, ker sedaj v šolskem ustroju telesna kultura nima skoraj nobenega poudarka. Zato bo treba vplivati na razne šolske komisije in organe, da se zaorje tudi v to smer. Ponovno prošnjo za finansiranje gradnje telovadnice je občinski odbor vložil pred kratkim in upati je, da bo nova deželna komisija, ki je za to pristojna, pozitivno rešila zahtevo po izgradnji športno-kulturnega hrama v zgoniški občini.
Občinska uprava in odborniki Krasa so našli «skupen jezik» in so se domenili za razne oblike še tesnejšega sodelovanja, ki bo z dobro voljo obeh «partnerjev» nedvomno privedlo do pozitivnih in konkretnih sadov.
-bs-
iiiiiiiii]iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliii|iiiiiili„il,l„im„iIIIIIIII|||||l||llll|lll|IIIIIIIImillllll,II,llllimiimi]llllin
Z MIŠKA NADŠKOFA (KOLINA V DOLINI
V dvorani pokrajinskega sveta so se v soboto. popoldne zbrali občinski in pokrajinski svetovalci ter člani rajonskih konzult. izvoljeni ha listah Komunistične partije. Tema sestanka, ki ga je sklicala pokrajinska federacija KPI, je bilo obravnavanje finančnega položaja občin ko se sestavljajo proračuni za prihodnje leto, in tudi povezava teh
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice
GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA
Andrej Hieng
IZGUBLJENI SIN
(Melodrama v štirih dejanjih) Dramaturško
sodelovanje	Bojan Štih
Jezikovno vodstvo Janko Moder Kostumi	Mija Jarčeva
Scena	Sveta Jovanovič
Glasba	Darijan Božič
Asist, režije Helena šober-Zajčeva Režija	MILE KORUN
Danes, 10. decembra, ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v GORICI Goriški abonma
Vozni red avtobusa za okoliške abonente:
Vrh odhod ob 19.30, Poljane ob 19.30, Doberdob ob 19.35, Jam-Ije ob 19.40, Dol ob 20.00, Rupa-Peč ob 20.05.
Drevi v Sovodnjah seja občinskega sveta
V Sovodnjah bo drevi ob 19. uri redna seja občinskega sveta. Po poročilih župana Jožefa češčuta bodo razpravljali še o deželnem predlogu za porazdelitev šolskih okrajev v Furlaniji - Julijski krajini in zavzeli primerno stališče, o spremembi letošnjega proračuna, o letni nagradi organistom, cerkovnikom in
zakon štev. 62, in še vrsta drugih točk.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE
Klaus Eidam
OSTRŽKOVE
DOGODIVŠČINE
Prevedel	Ervin Fritz
Scena	Demetrij Cej
Kostumi	Milena Kumar
Glasbena oprema France Lampret Koreografija	Janez Mejač
Režija	EMIL ABERŠEK
Danes, 10. decembra, ob lO.uri v gledališču «G. Verdi» v GORICI Vozni red avtobusov za okoliške šole:
Avtobus št. 1: Jamlje ob 9.05, Dol ob 9.10, Rupa ob 9.20:
Avtobus št. 2: Sovodnje ob 9.10, Rupa ob 9.20:
Avtobus st. 3: Doberdob ob 9.05; Avtobus št. 4: Doberdob ob 9.05; Vrh ob 9.15;
Mestni avtobus: štandrež ob 9.20.
Gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega za abo. nente - Matineja za otroke z «Ostržkom» iz Nove Gorice
HUBA PROMETNA NESREČA V GRADIŠČU
12-LETNI DIJAK ZGUBIL Ž1EJEIJE
Izdihnil je med prevozom v bolnišnico
Neprevidnost je botrovala smrtni prometni nesreči, ki se je včeraj popoldne pripetila v Gradišču. Žrtev nesreče je 12-letni dijak Renato Bla-son iz Gradišča, ki je zaradi notranjih lobanjskih poškodb izdihnil med prevozom v goriško bolnišnico.
Kot so nam povedali na poveljstvu karabinjerjev v Gradišču, je deček s kolesom zavozil iz Ulice Galilei v Ulico Papalina. Pri tem pa ni upošteval «stopa», tako da ga je z vso silo podrl 27-letni trgovski potnik Antonino De Margi iz Bertiola pri Vidmu, ki se je vozil v fiatu 127. Sam avtomobilist je mladeniču takoj nudil prvo pomoč, očividci pa so poklicali rešilec. Vse je bilo zaman. Deček je namreč utrpel hude poškodbe in jim podlegel.
stavljenih tovornjakov. Po dveh prazničnih dneh se je nabralo veliko kamionov, včeraj popoldne pa carinskih uradnikov spet ni bilo na nadurno delo, to v smislu odločbe centralne carinske direkcije, ki ne dovoli nadur.
Goriško županstvo je na predlog tukajšnje zveze trgovcev odredilo/ da se trgovine z jestvinami in sadjem ter zelenjavo ves zimski čas, do uvedbe poletnega urnika, odpirajo ob 8.20 in ne več ob 8. uri, kot je bilo do sedaj. Opoldansko zaprtje bo ob 13. uri, popoldne pa bodo trgovine odprte od 16. do 19. ure.
Zbor «Rečan» iz Ljese pel v Vidmu
Pred približno tri tisoč gledalci je bil v ponedeljek popoldne v dvorani «Palasport» v Vidmu sedmi koncert zborov iz Furlanije, v priredbi ENAL - USCI. Med šestimi nastopajočimi zbori je bil tudi beneški zbor «Rečan» iz Ljese, ki ga vodi Antonio Qualizza. Peli so svoje domače pesmi v slovenskem beneškem narečju in bili deležni toplih aplavzov. Poleg njih so nastopili še zbori iz Mužca, Prata Gamica, SAF iz Vidma, Polifonico iz Rude in Chie di Guart iz Ovara v Kamiji. Zastopana so bila torej vsa področja videmske pokrajine.
Spet težav« s tovornjaki na prehodu Rdeča hiša
Na parkirišču pred Rdečo hišo je bilo včeraj popoldne spet polno u-
V soboto je nadškof Cocolin obiskal Dolino, kjer se je med drugim tudi srečal z dolinskimi občinskimi upravitelji in se pogovarjal o kraj evnih problemih. Sestanka v župnišč u so se udeležili, poleg nadškofa Cocolina tudi domači župnik Grmek, župan Švab, podžupan Bandi in odbornik Sancin,
Informacije SIP
Obveščamo cenjene uporabnike, da je z včerajšnjim dnem prenehala na goričkem uradu za pošto in telekomunikacije nočna služba javne telefonske govorilnice.
Službo bo odslej opravljal Palače Hotel — Korzo Italija 63 — in sicer od 20. ure do 8. ure zjutraj.
Istočasno bo javna telefonska govorilnica, na sedežu SIP v Ulici Crispi 7, delovala od 8. do 20. ure.
gp
Società Italiana per l'Esercizio Telefonico
MLADINSKI KROŽEK GORICA
priredi v soboto, 13. decembra, ob 20. uri v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13
PLES
—	Igral bo zabavni orkester
—	Vstopnice bomo prodajah pred pričetkom plesa
Vabljeni!
Danes, 10. decembra, ob 20.30 v gledališču «Verdi-» bomo pozdravili goste iz Ljubljane, ki nam bodo v okviru letošnjega abonentskega cikla predstav Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta predstavili dramsko novost slovenskega avtorja Andreja Hienga «Izgubljeni sin».
Dopoldne, ob 10. uri, prav tako v gledališču «Verdi» pa bodo naši najmlajši šolarji prisostvovali «O-stržkovim dogodivščinam» v izvedbi FDG iz Nove Gorice.
«Izgubljeni sin» je zadnje delo nadarjenega in uveljavljenega avtorja, pisatelja, dramatika in režiserja Andreja Hienga. Drama, oziroma «melodrama», kakor jo dramatik, nekoliko ironično podnaslav-Ija, je prejela vrsto nagrad kot delo in tudi glavni izvajalci, med njimi predvsem režiser Mile Korun, ki ga tudi pri nas poznamo kot režiserja Brechtovih «Bobnov v noči» in Čehova «češnjev vrt» v izvedbi Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. «Izgubljeni sin» je bil proglašen za najboljšo predstavo letošnjega «Sterijinega pozorja» in za dramsko delo, ki sodi v sam vrh dosedanje domače dramske produkcije. Andrej Hieng je v dosedanjih delih projiciral svoja dramska dela v preteklost in jih oblekel v zgodovinske kostume — večinoma španske zgodovine. Seveda je skozi zgodovinsko perspektivo obravnaval vprašanja človeških usod, ki se zastavljajo v premislek predvsem sodobnemu gledalcu. Za kostumom smo odkrivali družbeni nemir in vznemirljivo vrenje svetovnih nihanj in iskanj ravnotežja v bitki za oblast in nadoblast, utelešenih v zgodovinskih osebah. To sta predvsem drami «Osvajalec» in «Lažna Ivana». (Mimogrede: obe drami sta bili deležni cele vrste jugoslovanskih nagrad in bili tudi igrani v številnih gledališčih izven Slovenije).
Ko dramaturg MGL Bojan Štih pojasnjuje dramaturško tkivo «Izgubljenega sina», ovrednoti najprej Hiengovo oznako «melodrama«, nato pa vzpostavi kvalitativno definicijo tega dela v širšem Hiengo-vem dramskem opusu. Med ostalim ugotavlja Bojan Štih: Hiengova drama je vsakdanja zgodba o starem očetu, o hčerki Miri in «pohče-rjenki» Zofiji, o nezakonskem sinu Edu Vitrinu, o mrtvem sinu Milanu in njegovi ljubici Nadi, pa o treh nenavadnih gostih-sencah Bub-niku, Levcu in Rezki. In ta zgodba seveda nima ne v idejnem, ne v stilnem in ne v dramaturškem po-gledu ničesar skupnega z zvrstjo melodrame. Razen v enem samem, a to dovolj važnem primeru. Življenje, ki se je zaprlo pred svetom i med štiri zidane stene, med katerimi se ugašujoč izčrpava v polemikah in spopadih, v izgubljenih iluzijah, med zvoki zvonov, ur in neviht, o spominih na izgubljeno mladost, o goljufivih upih na prihodnost, polglasno pojoč izgubljene pesmi, tako življenje je lahko samo po sebi in samo zase melodrama.
Hiengova slovenska ali katerakoli že druga družina našega časa je seveda le metafora. Prispodoba konvencionalnega miru, trdnosti in spodobnosti za svet zunaj družine in prispodoba strašnega pekla, nerazumevanja in sovraštva za ljudi, ki žive vznotraj družinskega obzidja. Veliki svet, ki ga je Andrej Hieng doslej tako rad odrsko uresničeval v njegovih svetovnih razsežnostih, je sedaj predstavljen v majhne emocionalne psihološke, socialne, duhovne in erotično-seksualne razsežnosti družine. Se
pravi v osrčje tistega pojava, ki ga v imenu naše spravljalnosti, nemoči, laži in oportunizma imenujemo — družina kot edini vami temelj sveta in časa. Kar se dogaja v Hiengovi igri, bi lahko opisali kot razkrivanje življenjske vsebine družinske trdnosti in razkrajanje lepega videza te trdnosti* pod katero se skriva grozljiva muka in bolečina, ki bo enim primer mučilnice, drugim tragike in tretjim nesmisla našega zemeljskega bivanja. Zgodovinski svet se v tej igri razkriva v dušah in telesih neznatne družinske celice.
PROSVETNO DRUŠTVO «JEZERO» V DOBERDOBU
priredi v soboto, 13. decembra, ob 20. uri na društvenem sedežu
PROSLAVO OB 30-LETNICI USTANOVITVE DRUŠTVA
Vabljeni!
Kino
Gorica
VERDI 10.00 nastop Primorskega dramskega gledališča iz N. Gorice z delom «Ostržkove dogodivščine». 20.30 gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega z delom «Izgu. hijeni sin».
CORSO 17.00—22.00 «Di che segno sei?». M. Melato. A. Celentano in R. Pozzetto. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO 17.30-22.00 «PetSfi 73». M. Kovàcs in N. Kovàcs.
CENTRALE 17.00-721.30 «Asfalto che scotta». J. P. Beimondo in L, Ventura. Barvni film.
VITTORIA 16.30-22.00 «Il cav. Co-stante Nicosia demoniaco ovvero: Dracula in Brianza». L. Buzzanca in S. Koščina. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
Tržič
EXCELSIOR 16.00—22.00 «Hong Kong».
Barvni film.
PRINCIPE 16.00-22.00 «U padrino -Parte II». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Seks shop», francoski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «čudoviti prah», jugoslovanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Papirnati mesec», ameriški barvni film ob 19.30,
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Patrik Seni, Emanuela Garau, Andrea Olanda, Serena Co-stentini, Siena Visintin.
SMRTI: 73-letna upokojenka Maddalena Lorenzon vd. Venturini, 90-letna gospodinja Teresa Turus vd. Pizzul, 80-letni upokojenec Luciano Persi, 69-letni upokojenec Silvio Pao-letti, 78-letna gospodinja Marija Radinja vd. Bensa, 34-letni delavec Sergio Bon, 68-letni delavec Giovanni Nardin, 70-letni upokojenec Sennio Fanucchi, 75-letni upokojenec Giovanni Buttolo, 68-letni delavec Ermanno Andrian.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italia 244, tel. 83-538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Repubblica, tel. 72-341.
..................
S KRMINSKEGA SLOVENSKEGA VEfERA
,5,

mfi P
Karlo Mavrič
Helena Mavrič in Vanda Gradnik
Joško Sirk
Za napovedovanje posameznih skupin in njihovega programa pa sta skrbeli Helena Mavrič in Vanda Gradnik’
(fr
DARWIL
S. p. A.
TRG SV. ANTONA NOVEGA 4 ZLATO — NAKIT — SREBRNINA
medtem, ko se zahvaljuje cenjenemu občinstvu, da je v tolikšnem številu obiskalo naši nedeljski razstavi, ugotavlja, da mnogi obiskovalci niso imeli možnosti, da bi si natančneje ogledali naše izložbe in
JAVLJA, DA BO RAZSTAVA ODPRTA TA TEDEN VSAK DAN OD 17. DO 19.30 IN V NEDELJO, 14. DECEMBRA, OD 15.30 DO 20. URE v prvem in drugem nadstropju
ZA VSAKEGA OBISKOVALCA SMO PRIPRAVILI DARILO!
SWISS
<2>
SWISS
Predsednik SKGZ Beris Race odgovarja na vprašanja o prnenu sporazuma med Italijo in Jugoslavijo
Nova etapa v povezavi dveh mejnih območij nov odnos do slovenske narodnostne skupnosti
Štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja «Naši razgledi» je v svoji zadnji številki objavil pogovor s predsednikom Slovenske kulturno - gospodarske zveze Borisom Ra-cetom o aktualnih vprašanjih v povezavi z nedavnim sporazumom med Italijo in Jugoslavijo o mejnem in drugih vprašanjih. Ker so v pogovoru obdelana vprašanja, ki poleg vsega obmejnega prebivalstva neposredno zadevajo prav našo narodnostno skupnost v deželi Furlaniji - Julijski krajini, ga ponatiskujemo v celoti.
Razgledi: Desetega novembra 1975 sta podpredsednik ZIS in sekretar za zunanje zadeve SFRJ M. Minic in minister za zunanje zadeve republike Italije M. Rumor podpisala v Osimu pri Anconi sporazum med Italijo in Jugoslavijo o mejnem in drugih vprašanjih. Kako ocenjujete ta sporazum iz zornega kota splošnih interesov Slovencev v Italiji oziroma, iz zornega kota obeh manjšin, ki sta izrecno citirani v pogodbi? Kako so Slovenci v Italiji sprejeli sporazum?
Race: Slovenci v Italiji ocenjujemo sporazum kot novo etapo odnosov med državama, novo etapo v povezavi dveh mejnih območij in nov odnos do slovenske narodnostne skupnosti. Podpisani sporazumi bodo po našem mnenju gotovo vplivali, da bodo določbe novih republiških ustav hitreje u-resničene glede italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji.
Kritičnemu opazovalcu bo morda naš optimizem, kakšno naj bi bilo v prihodnosti ravnanje z našo narodnostno skupnostjo, nerazumljiv, ali celo znamenje otopele površnosti. Nerazumljiv mu bo zato, ker je londonski sporazum, ki formalno preneha veljati z novim sporazumom, formalno vseboval Posebni statut z dovolj podrobno naštetimi narodnostnimi pravicami, medtem ko daje novi sporazum le splošna zagotovila.
Ob podobnih pomislekih je treba poudariti tole:
— Ne smemo pozabiti, da je Posebni statut veljal samo za Slovence v tržaški pokrajini, kar je bil tudi eden izmed vzrokov za različno ravnanje s Slovenci v gorički in videmski pokrajini.
— Izpolnjevanje obveznosti, pa naj bodo še tako nadrobno določene, je odvisno od politične volje. To smo Slovenci na Tržaškem preizkusili na svoji koži, ker nekaterih bistvenih členov Posebnega statuta, kot je pravica slovenskega jezika, ni italijanska uprava na raznih ravneh izpolnjevala. V zadnjih letih je bil Posebni statut še posebej neučinkovit in je verjetno del krivde za to prav v pričakovanju novega sporazuma.
— Sporazum bo prav gotovo pospešil izboljšanje odnosov med dvema državama. Veliki skupni gospodarski interesi in postopno integriranje gospodarstev na obeh straneh meje ter svobodna industrijska cona bodo pozitivno vplivali na te odnose. Dobri odnosi so vsaj za našo narodnostno skupnost neogiben pogoj za izboljšanje njenega položaja.
— Današnji politični položaj v državi in v sami Furlaniji - Julijski krajini je bistveno drugačen, kot je bil pred 21 leti, ko je bil podpisan londonski sporazum. 0-krepile so se politične sile, ki i-majo v svojem političnem programu zaščito naše skupnosti in ima danes krščanska demokracija drugačen odnos do naših vprašanj, znano pa je, da je prav krščanska demokracija imela v vsej povojni dobi v rokah ključ do reševanja naših zadev.
— Razlika med londonskim in današnjim sporazumom je ta, da so bile malone vse točke sporazuma, razen tistih, ki zadevajo zaščito manjšin (Posebni statut, vrnitev kulturnih domov in drugo), hitro izvršljive in so bile tudi hitro izvršene (uvedba jugoslovanske civilne uprave v takratni coni B in italijanske v coni A, ustanovitev generalnih konzulatov itd.). Tako se je zgodilo, da je bila civilna uprava čez noč izvršena, naša vprašanja so pa ostala nerešena, in ni bilo nobenega učinkovitega sredstva, da bi kdo izpolnitev obveznosti prisilil. Današnji sporazum res ureja mejo, in to se lahko izvede čez noč. So pa še drugi, tudi pomembni deli sporazuma, predvsem gospodarski del, ki bodo zahtevali več časa. da bodo uresničeni vsaj v svojem bistvenem delu. Izpolnjevanje obveznosti do nas bo moralo iti najmanj vzporedno z izpolnjevanjem gospodarskih sporazumov. Pri o-cenjevanju sporazuma gre torej za kvalitetno spremembo, mimo katere ne smemo, če hočemo iti vštric z razvojem. Saj navsezadnje niti Posebni statut ni z današnjim sporazumom izgubil svoje vsebine, ker člen 8 govori o zaščiti, ki ne bo manjša, kot jo določa statut. Kvečjemu kaj pridobi, ker bo z ratifikacijo imel drugačno in bolj obvezujočo moč. Londonski sporazum namreč ni bil ratificiran in njegove določbe, skupaj s Posebnim statutom, niso bile notranjepravno obvezne.
Razgledi: «Ustavna» italijanska politična in druga javnost je sprejela sporazum z velikim zadovoljstvom, kar dokazuje odločno spremembo razmer v Italiji. Vendar so med vrsticami tega zadovoljstva odjeknili tudi nekateri glasovi, ki so se sklicevali na žrtve, katere je Italija prispevala v zvezi s sklenitvijo sporazuma. Kaj pa Slovenci v Italiji, ali niso tudi oni prispevali kakšno žrtev v tem o-kviru?
Race: Če nismo Slovenci ob sporazumu poudarjali svojih žrtev, to ne pomeni, da žrtev ni bilo ali da bi jih sami ne občutili. Če nismo javno reagirali, je treba to pripisati samo realizmu, ki nas je pre-
pričal, da je bila razmejitev z londonskim sporazumom pred 21 leti dokončna. Takrat smo doživljali zadnjo hudo travmo, ki je sledila prvi junija 1945, potem 1946 in 1947. S sedanjim sporazumom je bilo formalno potrjeno, kar je že obstajalo in smo se v vseh teh 21 letih zavedali, da tega nihče ne more spremeniti. O žrtvah so res govorili na italijanski strani, toda z nečim so morali opravičiti neodgovorno gojenje iluzij o začasnosti meja. Desnica je s tem vprašanjem špekulirala, nekateri posamezniki so pa res bili žrtve iluzij.
Razgledi:	Kakšne perspektive
odpira pogodba za Slovence v Italiji in za njihovo narodnostno zaščito? Gre za zaščito vse slovenske narodnostne skupnosti na o-zemlju Furlanije - Julijske krajine?
Race: Mislim, da so perspektive ugodne. Bili bi bolj skeptični, če bi sporazum vseboval samo mejna in manjšinska vprašanja. Ker pa je sam sporazum sad spoznanja, da je treba nadaljevati po poti tesnejšega sodelovanja in sporazum vsebuje konkretne oblike takega sodelovanja, potem vidimo v tem dokajšnje poroštvo za nas. Imamo seveda tudi vero v demokratični razvoj italijanske družbe.
Vprašanja o tem, ali naj veljajo obveznosti za vse Slovence v deželi Furlaniji - Julijski krajini, si sploh ne postavljamo. Za nas je več kot naravno in razumljivo, da ne bodo smele pokrajinske meje naprej deliti Slovencev po stopnji pravic, ki jih uživajo.
Sam duh sporazuma je tak, saj govori o zaščiti «državljanov pripadnikov manjšin» in ni mogoče, da to ne bi veljalo za Slovence iz Kanalske doline, Rezije in Benečije. Bilo bi tudi proti ustavi, na katero se sporazum sklicuje. Toda nismo samo Slovenci prepričani o tem. Enakega mnenja so tudi KRI, socialistična stranka in tržaška krščanska demokracija.
Razgledi: Menite, da se bo sedaj lažje uveljavila italijanska u-stava, ki določa posebne zaščitne ukrepe za «jezikovne manjšine»? Kakšno vlogo naj bi imeli dežela Furlanija - Julijska krajina in država pri sprejemanju takšnih u-krepov?
Race: Iz vsega povedanega sledi, da ne bi smelo biti ovire, da se Uresničita tretji in šesti člen u-stave, ki govorita o enakosti državljanov ne glede na jezik, in obvezujeta državo, da s posebnimi zakoni zaščiti narodnostne skupnosti.
Pri sprejemanju ukrepov v korist slovenske skupnosti bi morala opraviti dežela Furlanija - Julijska krajina poglavitno vlogo bodisi v tem, 'a bi sama sprejemala tovrstne zakone, bodisi da bi predlagala parlamentu naj jih sprejme.
Znano je, da ni mogla dežela v prvi legislaturni dobi (1964-1968) sprejeti nobene norme v korist Slovencev, ker sta ji vlada in ustavno sodišče to preprečevala. V tistem času smo bili v nekaterih deželnih zakonih Slovenci označeni kot «skupnost s posebnimi interesi» prav zaradi ovir, ki jih je postavljal Rim. Druga legislatur-na'doba (1968-1973) je bila nekoliko boljša. Slovenci smo bili imenovani s pravim imenom v zakonih, ki so vsebovali nekatere u-godnosti za nas, in v dokumentih, ki so določili stališče dežele do naše skupnosti. Rim je postal očitno bolj popustljiv, verjetno tudi v zvezi s sprejetjem južnotirolskega paketa.
Po naši sodbi je ob tako spremenjenem položaju dežela v zadnjih letih na legislaturnem področju premalo storila za nas, oziroma je bila v tem pogledu premalo pogumna. Leva opozicija ji je očitala v zvezi s tem oportunizem, ker se je deželna vlada preroda skrivala za formulo «v o-kviru deželnih pristojnosti». Enako sodbo smo imeli tudi mi Slovenci. Treba je povedati, da ne moremo zanikati večje občutljivosti in pozornosti deželne vlade za naše probleme.
Sporazum mea Jugoslavijo in I-talijo ustvarja nove razmere. Rim si je doslej lastil pravico sprejemati zakonske ukrepe v korist naše skupnosti, ker je sodil, da spada to področje v okvir sporazumevanja med dvema državama. Kakršenkoli tehtnejši ukrep v našo korist bi po njegovem mnenju slabil njegove pozicije pri pogajanjih. Danes je ta pomislek ničen in bi zato morala dežela že sedaj pokazati več poguma in se začeti zanimati za naša vprašanja v e-naki meri, kot se zanima za druge, predvsem gospodarske dele sporazuma. Dežela bi morala sprejemati zakone v korist naše skupnosti v zelo širokem okviru, ki ji ga dopušča statut, hkrati pa bi za stvari, ki so zunaj tega okvira, morala sprejeti zakon, ki bi ga prav tako na podlagi statuta, predložila parlamentu v dokončno o-dobritev.
Imam vtis, da se bomo morali z nekaterimi političnimi silami v deželnem svetu, predvsem krščanskimi demokrati, krepko spoprijeti glede vprašanja, kolikšen je deželni okvir.
Boris Race
Razgledi: Sporazum ima celo vrsto posebnih listin. Kakšen pomen ima za Slovence v Italiji vrsta perspektiv na gospodarskem področju (pristanišča, železnice, cestne povezave, elektrogospodarstvo, vodni režim, novi mejni bloki, obmejni promet ipd.) za Slovence na Tržaškem, Goriškem in Videmskem?
Race: Slovenci v Italiji se že dolgo let zavzemamo za čimtesnej-šo povezavo Trsta in Gorice z zaledjem na vseh področjih- To stališče smo zagovarjali v interesu obeh mest, katerih del smo tudi Slovenci. Poleg tega smo se tudi zavedali, da nobena povezava z neposrednim zaledjem ne more iti mimo naše narodnostne skupnosti. Niso namreč mogoče tesne politične, gospodarske in kulturne vezi s Slovenijo in Hrvatsko mimo interesov slovenske narodnostne skupnosti v. Italiji. Neenakopravnost ali celo nepriznavanje naše skupnosti ne pomeni samo ovire za take odnose, marveč jih tudi izključuje.
Gospodarski vidik ima prvovrstno vlogo v odnosih med ljudmi, posebno na obmejnih območjih. Gospodarski interesi spreminjajo miselnost in odpravljajo predsodke. Da je tako, priča zavest, ki se je ustvarila ob dveh desetletjih odprti meji. Seveda bo optimalno stanje rezultat daljšega procesa. Je pa gotovo, da bo proces hitrejši, če bodo gospodarski interesi večji. Večji pa bodo, če bo gospodarsko sodelovanje bolj intenzivno. In prav to obeta današnji sporazum.
Razgledi: Kakšen pomen ima za Slovence svobodna industrijska cona na tržaškem Krasu, t. j. na o-zemlju, ki je last Slovencev?
Race: Svobodna industrijska cona je zelo pomemben in daljnosežen del sporazuma. Napovedane olajšave bodo močno vabljive za postavitev industrijskih obratov. Nova industrijska cona bo za tržaško pristanišče pomenila dovolj široka vrata v zaledje, kateremu gospodarsko pripada. In tu bi se lahko vračali k prejšnjemu vprašanju, saj se bodo morala tudi ta vrata odpirati toliko, kolikor bodo nam priznane pravice in kolikor bomo Slovenci v Italiji neposredno udeleženi pri ustvarjanju in vodenju te velike zamisli.
Do neposredne naše udeležbe i-mamo pravico ne samo kot del celotne tukajšnje skupnosti, marveč tudi kot izključni lastnik zemlje, na kateri se bo cona razprostirala. Mislim, da se zamejskim Slovencem odpirajo z novo mešano industrijsko cono velike možnosti, od katerih nam bodo morale biti nekatere priznane. Po vseh povojnih razlastitvah smo ostali ne samo praznih rok, marveč smo bili kot skupnost občutno gospodarsko oslabljeni. Industrijska cona tia Krasu mora vsaj del dosedanje krivice in izgube popraviti.
Razgledi: Menite, da se bo na podlagi sporazuma bolje rešilo vprašanje slovenskega šolstva z o-zemeljskega in vsebinskega vidika ter z vidika razširitve vrste šol? Kako si zamišljate priznanje visokošolskih diplom?
Race: Šolsko vprašanje sodi pod obveznost «maksimalno možne, zaščite», zato je naravno, da bo .moralo priti do avtonomije slovenske šole, do take šole, ki bo tudi po duhu slovenska, do izpopolnitve šolske mreže, da bodo torej odprte na Tržaškem in Goriškem
vse vrste šol, ki še manjkajo (tehnična, glasbena in drugo), da se bo slovenska šola razširila v Benečijo in da bo zagotovljeno izobraževanje v slovenskem jeziku.
Smo na stališču, da je treba priznati univerzitetne diplome vseh vrst brez razlike. Nihče ne sme siliti mladega človeka, da bo še naprej moral študirati v jeziku, ki ni njegov materin jezik, samo zaradi nepriznavanja diplom.
S tako širino se bo morala italijanska vlada lotili pogajanj o tem vprašanju. S tem bo pomirila Slovence, ko bo pokazala, da. nima nič skupnega z argumenti, ki jih je prvi vladni komisar v Trstu, Pa-lamara, navedel za to, da je utemeljil svoje nasprotovanje priznanju diplom. Njegov glavni argument je bil (I960), da bi (diplomiranci) «iz praktične potrebe zahtevali rabo slovenščine v. odnosih z javnimi in sodnimi oblastmi.»
Razgledi: Ali se bo po vašem lažje rešilo vprašanje kulturne in prosvetne dejavnosti Slovencev, vprašanje gledališča, Glasbene matice, knjižnice, znanstvenega inštituta ter drugih osrednjih in obrobnih slovenskih kulturnih u-stanov?
Race: To vprašanje bi moralo biti vsaj na Tržaškem rešeno z uresničevanjem določb Posebnega statuta londonskega sporazuma. žal vse organizacije in ustanove, ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo, razen gledališča (ki je kljub temu še vedno v resni krizi), dobivajo majhno ali simbolično podporo ali celo nikakršne
Novi tioložaj bo moral korenito spremeniti odnos oblasti do potreb slovenske prosvetne, kulturne in znanstvene dejavnosti. Breme zanje bodo morali v celoti prevzeti ustrezni organi.
Razgledi: Kaj pa raba jezika, vprašanje krajevnih imen in to-ponomastike sploh, prrmkov, političnega in drugega zastopstva Slovencev?
Race- Kakor smo Slovenci najbolj občutljivi za pravice slovenskega jezika, naletimo glede tega na večji odpor političnih in o-blastri.h dejavnikov. Slovenci se še za zdaj z jezikom pri nas identificiramo. Doslej nam niso dopuščali pravice slovenskega jezika skoro nikjer ' drugod razen v podeželskih občinah. Mesti Trst in Gorico so hoteli «obvarovati onesnažitve». Ta izraz so sicer nekateri prenapeteži uporabljali v preteklosti (ki pa ni tako daljna), toda v zavesti mrpgih ljudi je še vedno navzoč. Prem.nogim se še vedno zdi, da se mora Slovenec v Trstu in Gorici asimilirati. Pro-
ces. ki se razvija, nekoliko slabi to prepričanje, toda ne še dovolj. Tu bo opravila svobodna industrijska cona veliko vlogo ker bo slovenski jezik v njenem območju enakovreden italijanskemu in bo tako postal enakopraven v produkciji in trgovini, kar se doslej ni dogajalo.
Toda ne glede na nujnosti, ki bodo nastale z uresničevanjem posameznih delov sporazuma, bo nova stvarnost morala premakniti z mrtve točke vprašanje slovenskega jezika v vseh uradih in na sodišču.
Glede toponomnstike bo dežela kmalu pooblaščena, da o njej o-dloča O vlogi dežele je bil že govor in bo morala biti tudi v urejanju tega področja dosledna.
Slovenski delegaciji v Rimu (1971) je takratni predsednik vlade Colombo obljubil olajšave glede pridobivanja prvotnega slovenskega priimka. Izpolnitev te obljube sodi v «paket» obveznosti, ki jih sporazum vsebuje. Prav tako tudi nujnost, da so Slovenci zastopani v vseh imenovanih organih. komisijah in podobno.
Politično zastopstvo, bodisi v rimskem parlamentu ali v deželnem svetu, je nujnost, kateri se ne moremo odpovedati.
Razgledi: Se bo po vašem mnenju v perspektivi kaj spremenilo tudi glede strukture zaposlitve Slovencev v javnih uradih in zasebnem sektorju, zlasti pa zaustavilo izseljevanje Slovencev v videmski pokrajini?
Race: Nove gospodarske pobude porajajo nova delovna mesta in če upoštevamo večji vvliv gospodarstva zaledja na tukajšnje gospodarstvo. so perspektive za slovenskega človeka velike. Do pred kratkim ni bilo mogoče usmerjanje slovenske mladine v razne poklice, ker ni bilo materialnega poroštva, da bodo lahko zaposleni v poklicih, ki bi jim bili nasvetovani. že danes ie položaj drugačen, jutri bo še boljši, zato je usmerjanje danes imperativ. Mislim, da je bilo že letos nekaj uspeha, še učinkoviteje bo treba v tej smeri delati prihodnja leta.
Razvoj industrije pri Trstu bi moral porajati manjše dopolnilne obrate v vseh tistih delih dežele, kjer je na voljo delovna sila. To velja posebno za Benečijo. Že sami gospodarski in socialni interesi bodo take korake narekovali, če temu dodamo še socialno in nacionalno silnico ter težnjo po ohranjevanju okolja^ potem bi moral razvoj gospodarstva ob meji zaustaviti izseljevanje iz Beneške Slovenije.
Mladi dirigent Anton Kolar, ki bo vodil orkester Slovenske filharmonije na petkovem koncertu Glasbene matice
■iiililiiliiliiiiiiiiiiitlitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitililililliiiiiiiiiiiiiitiiliiiiiiiiiiiuiinitlilliliiiimiliniiiiliiliiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiniiiiilliiiiiiiifiiiiitiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiliillllilliiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllllillllllliliiiii
I______NOVO NA KNJIŽNIH POLICAH____________|
«Zadeva ODESSA» ■ roman o lovu na nacistn
v
Frederick Forsyth je po resničnem dnevniku preživelega Zida odkril nacističnega krvnika in taborišča, ki pa mu na koncu spet pobegne v Argentino - Izdala Cankarjeva založba
Ko prebereš roman mladega angleškega pisatelja Fredericka Forsytha ZADEVA ODESSA, začenjaš razmišljati ali se pisatelji lahko ponavljajo. In kako to, da se ne ponavljajo. Razmišljati začneš ali je mogoče, da drug roman istega pisatelja nima dosti skupnega s prejšnjim. In ali je mogoče, da avtor odličnega dela napiše povsem drugačno, pa vendar prav tako odlično delo. Morda prideš do zaključka, da dvoje enakovrednih del skorajda ni mogoče napisati in da si ob drugem romanu istega pisatelja malce razočaran, ker delo pač ni tako imenitno kot prejšnje delo, ki ga poznaš. Zato na pr. roman Kolesa pisatelja Arthurja Hàyleja nikakor ni tako imeniten kot roman Letališče istega avtorja, Gal-sworthyjeva Saga o Forsythyh ni našla enakovrednega nadaljevanja. Mnogo bolj preprosta je zadeva pri Zadevi Odessa. Svetovni bestseller tega pisatelja, roman o atentatu na De Gaulla. znan pod naslovom Šakal, je bil imenitno
napisan roman, ki mu je kasnejša filmska verzija pomagala k še večjemu svetovnemu slovesu. . Ko vzameš v roke roman Zadeva 0-dessa istega avtorja pričakuješ prav tako napeto in zanimivo zgodbo. Res je zgodba prav tako napeta, da bodo nekateri roman prebrali na mah. Res je zgodba sodobna, aktualna in še toliko bolj privlačna, ker je zajeta iz življenja sodobne Zahodne Nemčije. Toda na koncu se ti le zdi, da je bilo prejšnje delo istega pisatelja boljše. To pa seveda ne pomeni, da je morda Zadeva Odessa slabo ali nezanimivo napisan tekst, da je dolgočasen, neprivlačen. Ne. Vse atribute pozitivnega pomena mu lahko dodamo. Toda na koncu naš ‘ najbrž pušča hladne in nas ne prevzame. Morda zato, ker je v tem tekstu preveč dogajanja, preveč opisov zunanjih dogodkov, pa premalo psihološke poglobljenosti, ker pač roman ne obravnava drugega kakor lov za nekdanjim esesovskim morilcem, ki se kot kriminalka, z vsemi zapleti in razpleti ter stranskimi dogajanji,
napeto bere, za katerega pa že naprej vemo, da bo uspešen. Pisatelj sicer na koncu ne napiše povsem srečnega konca z zmago pravice in pokončanjem zlega, toda kako se bo vsa stvar razpletla če že ne vemo pa vsaj natančno slutimo in tudi več ali manj zadovoljni na koncu z oddihom odložimo knjigo. Torej napet zanimiv, skoraj kriminalni roman iz sodobnega sveta, pa vendar prazen.
Za kaj gre? Mlad novinar iz nemškega velemesta sam izbira privlačne teme, ki jih obdeluje v zanimive zgodbe za ilustrirane revije. In tako pride s posredovanjem svojega prijatelja, policijskega inšpektorja, do dnevnika starega Žida. ki je v bedi napravil samomor. Novinar, ime mu je Peter Miller, prebere dnevnik, ki ga prevzame. V njem namreč umrli pripoveduje o strahotah iz koncentracijskih taborišč ir. o šefu taborišča v Rigi Eduardu Ro-schmannu, ki je kriv smrti tisočerih in katerega je preživel Žid po vojni zaman skušal poiskati. To
sklene storiti novinar, čeprav mu vsi to odsvetujejo. Po drobcih začne zbirati sledove in se celo vtihotapi v organizacijo nekdanjih nacistov, znano pod imenom Odessa. Pri tem zaide tudi v mreže izraelske obveščevalne službe, ki ima podobne interese. Tako se mu posreči, da odkrije Roschmanna, ki pod tujim imenom živi kot u-gleden industrialec, potem ko se je v ZR Nemčijo vrnil iz Argentine. Miller ujame Roschmanna in odide klicat policijo, ker si sam noče omadeževati rok. V tem pa Roschmann pobegne in spet o-dleti v Argentino, toda njegova dejavnost, ki je pomembna zlasti ža Izrael, saj snubi nemške znanstvenike za delo v Izraelu sovražnih deželah, preneha. Sama Odessa pa je praktično obglavljena.
Roman Zadeva Odessa (ime 0-dessa nima nobene zveze s sovjetskim mestom temveč je to kratica za Organisation der ehemaligen SS Angehorigen) je izdala Cankarjeva založba, prevedel pa ga je Ivan Kranjc.
Sl. Ru.
SREDA, 10. DECEMBRA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost: V pričakovanju otroka
12.55 Dokumentarec
13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
17.00	DNEVNIK
17.15 Program za najmlajše: Voki Toki
17.45	Program za mladino
18.20 Narodi in dežele, enajsto nadaljevanje
18.45	Poljudna znanost: Italijansko podeželje, Italijanske kronike, Kronike dela in ekonomije, Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 Trideset let pozneje . . . Spominjam se
900 dni obleganega Leningrada. N? eni strani nemške armade, na drugi leningrajski ljudje, mladeniči, starci, žene, otroci, vsak na svojem mestu v veliki bitki za življenje. Bila je to legenda, ep o junaštvu in domovinski ljubezni. Enzo Biagi je v sodelovanju s Francom Campigotto v tretjem poglavju oddaje obnovil tisti čas s prizori iz bojev, z razgovori s protagonisti, z uporabo v glavnem še neznanih filmskih posnetkov nemškega in sovjetskega izvora. Blokada Leningrada se je končala 18. januarja 1943
21.45	Športna sreda
22.45	DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
11.55 - 13.30 Evrovizija: Zimski šport - Aprica: Svetovno prvenstvo v smučanju za ženske
16.25 Evrovizija: Podelitev Nobelovih nagrad v Stockholmu
18.00	Evrovizija: Zimski šport - Aprica: Svetovno prvenstvo v smučanju za ženske (ponovitev)
18.45 Športni dnevnik
19.00	štiri kitare in ena
20.00	Večerni koncert
Maria Flaminia Spaventi s konservatorija v Perugii bo izvajala eno najbolj slavnih del Johanna Sebastiana Bacha za klavičem-bal «Kromatično fantazijo» in «Fugo v c molu». Poleg teh dveh skladb bo na sporedu še Bachova Sonata št. 1 za klavičembalo in violino s sodelovanjem Marca Lenzija
20.30 DNEVNIK
21.00	«Il momento della verità», film
Avtor tega filma Fi’ancesco Rosi, je v nekem razgovoru dejal, da je hotel narediti film, ki ne bo folklora, temveč sinteza mitičnega razmerja med bikom in torerom - na eni ter publiko na drugi strani., Gre za dramatično indentifikacijo, ki nima svojih korenin le v zgodovini in tradiciji, marveč v vsakdanjem žvljenju Španije. Film je iz leta 1985. Protagonist Miguel se hoče rešiti svoje kmečke revščine in spozna, da je edina pot za to arena. Postane slaven torero, toda ujet v kolesje dirke za bogastvom in uspehom. Nastopati mora kadar zahtevajo, dokler ni smrtno preboden med svojo poslednjo korido
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10 - 10.00 TV ŠOLA: Mehkužci, Šole v NOB, Labodje jezero, Promet, TV vrtec, Kal življenja, Predšolska vzgoja. Risanka
16.15	Dvoživka in Templarji — serijska oddaja
16.55	Hokej: Jesenice — Olimpija, prenos
17.30	Obzornik
19.10 Risanka
19.30	DNEVNIK
20.05	Slavje slovenskega filma, reportaža in film «Na svoji zemlji»
20.30	DNEVNIK
22.45 Gorenje novosti — propagandna oddaja
22.50 Jazz na ekranu — Odetta — L del
Življenjska in ustvarjalna pot ameriške pevke bluesa in «folk songov» je pot legende. Ni mogoče na kratko orisati njen vzpon, povedati pa je treba vsaj nekatera dejstva: številni nastopi v znameniti Carnegie Hall, na festivalih v Montereyu, Berlinu, Lincolnovem centru v New Yorku, evropska turneja z B. B. Kingom, nastop: z vodilnimi ameriškimi simfoničnimi orkestri, sodelovanje v operah, filmih, končno častni doktorat na uni-■ verzi Severne Karoline in poučevanje v umetniškem centru v Texasu in na univerzi Yalé. Zakaj tak uspeh? Zaradi njenega glasu in njene kitare in zaradi njene glasbe
23.05	Nogomet: Vasas — Barcelona, posnetek iz Budimpešte
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.55	Otroški kotiček — Risanke
20.15	DNEVNIK
20.30 šport: nogomet: povratno srečanje osmine finala za pokal UEFA
22.00 Montreuz 75 — «Made in Austria» zabavno - glasbena oddaja
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radijska šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah;
17.00	Za mlade poslušalce, Ì8.15 Umetnost in prireditve; 18.50 Koncert; 19.10 Družinski obzornik;
19.30	Western - pop - folk: 20.00 Šport; 20.35 Simfonični koncert; 21.35 Films in musicals.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30
20.30	Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba;
9.00	Folklorna glasba; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Prisluhnimo jim; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Notranjepolitične aktualnosti; 14.45 La vera Romagna; 15.30 Zborovsko petje; 15.45 Znanstvena oddaja; 16.45 Popevke; 17.00 Po samoupravni poti; 17.10 Mladi izvajalci: Gojenci glasbene šole Sežana;
17.30	Primorski dnevnik; 18.00 Oddaja progresivne glasbe; 18.35 Iz priljubljenih oper; 19.00 Prenos RL; 19.30 Lahka glasba; 20.00 Zborovska glasba; 21.00 Literarna oddaja.
NACIONALNI PROGRAM
7.00. 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz;
10.00	Posebna reportaža; 11.00 Vesela glasba; 11.30 Drugi zvok;
12.40	četrti program; 15.30 Plošče za mladino; 16.30 Program za otroke; 17.05 Radijska nadaljevanka; 17.35 Komorna in operna glasba; 19.30 Plošča dneva. 20.20 Ponovno na sporedu z Mino.
SLOVENIJA
7.00. 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja: 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Zapojmo pesem - Otroška zbora Zagorje in Kamnik; 9.40 Samoupravljanje s temelji marksizma; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.03 Urednikov dnevnik; 12.10 Opoldanski koncert lahke glasbe: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15 45 «Loto vrtiljak»; 16.45 Naš podlistek - P. Ra-sberger: Iz spominov; 17.20 Iz repertoarja komornega zbora RTV Ljubljana; 18.05 Po poteh odločanja; 18.35 Instrumenti v ritmu; 19.30 Obvestila in zabavna glasba;
19.40	Minute z ansamblom Jožeta Privška; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Komomoglasbeni studio; 22.20 S festivalov jazza - 16. Mednarodni festival jazza Ljubljana-75; 23.05 Literarni nokturno - sodobna albanska poezija; 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
Horoskop ,	^
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ogibajte se hazardnih iger in tveganih podvigov. Ne sprejemajte odgovornosti, ki ne sodijo v vaše delovno področje.
BIK (od 21.4. do 20.5.) če boste znali obvladovati svoje živce, se bodo možnosti uspeha še povečale. Harmonija in razumevanje v družini.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Kdor se ukvarja s trgovino, naj čimprej skuša uresničiti vse svoje poslovne zamisli. V družini bo prišlo do spora.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Zdaj je najprimernejši trenutek, da si zagotovite podporo neke vplivne osebe. Nervoza.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Prišlo bo do nevšečnega primera, ki bo v vas zbudil dvom o sposobnostih najožjih sodelavcev. Ljubosumni boste.
_ RAK (od 23.6. do 22.7.) Skušajte kar najhitreje utrditi svoje uspehe in ne počivajte na lovorikah. Spoznali boste osebo, ki vas bo očarala.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Poklicani boste, da v najkrajšem času rešite neki spor. V čustvenem pogledu boste nekoliko nemirni.
STRELEC (cd 23.11. do 26.12.) Nekateri že pred časom opuščeni načrti, bi še vedno utegnili biti zanimivi. Zdravje dobro.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Prejeli boste zelo zanimive ponudbe, ne sprejmite jih takoj, pač pa jih prej dobro preučite.
yODNAR (od 21.1. do 19.2.) Kritičen dan, ne posojajte nikomur denarja, ker vam ta ne bo povrnjen. Prijetne ure z drago osebo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Izkoristite, toda samo do neke mere, slabosti svojega nasprotnika. Pazite na zdravje.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaš uspeh utegne zanetiti nevarno zavist. Sklenili boste nova zanimiva prijateljstva.
NOGOMET
POKAL UEFA
Milan (4:0) in Roma (0:1) praktično četrtfinalista
Mednarodna zveza diskvalificirala Morinija
V Italiji seveda vlada veliko zanimanje za nastop Rome in Milana v nogometnem pokalu UEFA, saj sta ti dve enajsterici edini, ki zastopata italijanski nogomet v evropskih tekmovanjih, če izvzamemo «italijansko - angleški turnir», ki je pa tekmovanje zase.
Roma — Bruges	(0:1)
Varovanci trenerja Liedholma so v nedeljo izgubili proti Fiorentini z 0:2. Roma je slabo startala v italijanskem prvenstvu, saj je pri nižjem delu lestvice. Vseeno pa so v rimskem taboru za pokal UEFA optimisti: treba bo zmagati z dvema goloma razlike in Liedholm je prepričan, da bodo njegovi nogometaši vstopili v četrtfinale. Včeraj zjutraj pa hladna prha: mednarodna nogometna zveza je namreč diskvalificirala Morinija, ki ga bo verjetno danes nadomestil Spadoni.
Ekipi naj bi igrali z naslednjima postavama.
ROMA: Conti; Peccenini, Rocca; Cordova, Santarini, Batistom; Boni, Spadoni, Prati, De Sisti, Pellegrini.
BRUGES: Jensen; Bastyns, Krie-ger; Leeskens, Volders, Cools; Van Der Eycken, Van Gool, Lambert, De Cubber, Le Fevre.
Sodil bo Biwersi (ZRN).
Spartak Moskva — Milan (0:4)
Srečanje bodo igrali v Sočiju ob Črnem morju, ker je v Moskvi že vse ledeno. Milan je v prvem srečanju zmagal s 4:0 in je tako praktično že četrtfinalist. Trener Milana pa je že opozoril svoje nogometaše, naj ne podcenjujejo nasprotnika, kajti včasih tudi razlika s štirimi goli prednosti ne zadostuje.
Naj pristavimo še, da bo italijanska televizija v okviru programa «Športna sreda» delno prenašala to srečanje (s pričetkom ob 21.45 približno).
* * *
Od ostalih tekem pokala UEFA bi omenili še izredno važno srečanje Ajaxa v Sofiji, kjer se bo spoprijel z Akademikom, ki ga je v prvem srečanju premagal s pičlim 2:1. Zanimiva bo tudi tekma v Budimpešti Med domačim Vasasom in Barcelono. V prvem srečanju so zmagali Cruyff in tovariši s 3:1.
In še ostale tekme osmine finala: Liverpool - Slask Wroclaw (2:1), Stal Mielec - Inter Bratislava (0:1), Torpedo Moskva - Dinamo Dresden (0.3), Porto - Hamburger (0:2).
Prijateljski nogomet
Danes se bodo v prijateljski tekmi pomerib nogometaši Krasa in Acconciatori iz Trsta. Pričetek tekme bo ob 19.30 na proseškem igrišču. Tekmo si bodo ogledali tudi nekateri nogometaši, predsednik in trener Svobode iz Tuzle, ki so prišli te dni v Koper k trenerju Krasa Sostiču.
Morda bodo jugoslovanski prvoligaši nekaj časa celo igrali, kar bi za naše gledalce bila edinstvena priložnost, da si ogledajo te slovite mojstre nogometne žoge.
RB
KOŠARKA
V PRVENSTVU «POMLAD»
Zmaga v podaljšku
Dom — Arte B	53:49
(30:14, 49:49)
DOM: Dornik Ugo 8, Tomažič, Bresciani 5, Devetak, Maligoj, Dornik Mauro 11, Prinčič 8, Semolič 21.
PM: Dom 3:12, Arte B 3:6.
V soboto popoldne sta se srečali v okviru košarkarskega prvenstva «pomlad» ekipi Doma in Arte B. Čeprav so «belo-rdeči» zmagali, so precej razočarali. Krivdo za slabo igro pripisujemo preveliki gotovosti na zmago že pred tekmo, saj so prvo srečanje proti Arte B dobili kar s štiridesetimi koši razlike.
Takoj na začetku srečanja so «belo- rdeči» povedli s 4:0. Vodstvo se je večalo tja do 16 pik, ki so ga obdržali do konca prvega polčasa. V drugem polčasu pa so naši fantje
popolnoma odpovedali. Prišla je na dan utrujenost, moštvena igra je zmanjkala in opazili smo lahko le kako redko lepo in hitro akcijo. Vodstvo domovcev je tako polagoma splahnelo. Po dramatičnem koncu 2. polčasa je sledilo pet minut podaljška. Samo v teh petih minutah je Dom pokazal svojo pravo igro. Igral je urejeno, zelo umirjeno in preudarno. Končni žvižg je tako dal domovcem drugi par zelo pomembnih točk v tem prvenstvu.
Lahko še dodamo, da so naši fantje to tekmo igrali brez pravega trenerja in sodnik ni bil zelo natančen pri sojenju. Poleg tega pa je v Domovih vrstah manjkalo zaradi bolezni več ključnih igralcev.
Prihodnjo tekmo bo Dom odigral v soboto, 13. decembra, ob 19.30 v telovadnici na Rojcah proti prvouvr-ščenemu na lestvici, in sicer Arte A. V tej tekmi ne pričakujemo zmage, ampak vsaj hitro in požrtvovalno igro naših fantov.
Marko Čubej
SMUČANJE
ZA SP
DANES V APRICI ŽENSKI SMUK
Italijanke računajo na uvrstitev med prvo deseterico
V MLADINSKEM PRVENSTVU
APRICA, 9. — Elita svetovnega ženskega smučarskega športa bo jutri startala že na drugem letošnjem tekmovanju za svetovni pokal. V Aprici vlada za to dvodnevno tekmovanje izredno zanimanje, prav tako pa, seveda, med ljubitelji belega športa tudi drugod.
Glavni favoritki za jutrišnji smuk (na 2350 metrov dolgi progi z višinsko razliko 595 metrov) sta Švicarki Nadig in Zurbriggen. Obe sta specialistki za smuk in sta na poskusnih spustih dosegli ves čas zelo dobre čase, poleg tega pa je Zur-briggenova v Val d’Iseru v smuku tudi že zmagala. Njune najnevarnejše nasprotnice bodo Američanka Nelson, Nemki Eppler in Wenzel, pa tudi Avstrijka Totschnig, ki je v ponedeljek zabeležila na tej progi najboljši čas.
Med Italijankami izrazitih favoritk ni, zlasti ne takih, ki bi posegale po prvem mestu. Kljub temu pa v italijanskem taboru računajo.
da bodo imeli jutri svoje predstavnice med prvo deseterico. Po hudem porazu v Val dTseru (najhitrejša Italijanka, Hofferjeva, je bila komaj 31.), so današnji poskusni spusti opravičili določeno upanje. 22-letna Paula Hoffer je zabeležila šesti najboljši čas, pa tudi Silvestri-jeva je pokazala dokaj zanesljivo in hitro vožnjo.
Vse tekmovalke, ki so danes preskušale progo, so izjavile, da je mnogo težja od one v Val d’Iseru, na nekaterih točkah pa je tudi zahrbtna. Ker je že danes marsikatera smučarka plačala račun za nekoliko bolj tvegano vožnjo (med temi tudi Italijanka Tissotova, k sreči brez hujših posledic) bi se lahko zgodilo, da bo morda marsikatera tekmovalka, tudi iz visokega mednarodnega razreda, ob bolj tvegani vožnji doživela neljubo presenečenje, kar bi, seveda, povzročilo precejšnje spremembe na lestvici.
Po jutrišnjem slalomu bo v četrtek na sporedu slalom.
Primorec kar osemkrat zadel mrežo Izredno plodna nedelja naših moštev
Dokaj slabo pa so naše enajsterice igrale v ostalih dveh prvenstvih
MLADINCI
Primorec — Domio	8:0
(6:0)
PRIMOREC: Grgič (Bak), Angel Milkovič, Robert Kralj, Igor Kralj, Mavro Kralj, Valter Milkovič, Marko Kralj, Darko Kralj, Stojkovič, Križmančič, Valter Malalan (Cibic).
DOMIO: Valle, Giacomini, Feran-te, Giacomini, Gnesda, Gumira, Sisek, Stranič, Spadaro, Carletti.
STRELCI: v p.p. v 10. min. Stojkovič, v 15. min. Valter Milkovič, v 20., 24. in 37. min. Križmančič, v 31. min, v d.p. v 10. in 12. min. Darko Kralj.
SODNIK: Acquavita.
V četrtem kolu povratnega dela mladinskega prvenstva je Primorec premagal ekipo Domia s kar 8 goli. Že po začetnem žvižgu je bilo videti, da bodo Trebenci zmagali z
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiziiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
NAMIZNI TENIS
V NEDELJO IN PONEDELJEK V PARMI
V prvem delu prvenstva A lige izreden podvig Kraševih deklet
Slovenske igralke so upravičile svojo vlogo absolutnih favoritinj - Miličeva tokrat najboljša - Zigonova pripravila največje presenečenje prvenstva
V nedeljo in ponedeljek je bil v Parmi na sporedu prvi del ekipnega ženskega namiznoteniškega prvenstva A lige (skupina A), na katerem nastopajo tudi dekleta Krasa iz zgoniške občine. Krasovke so v vseh srečanjih potrdile svoj sloves in upravičile svojo vlogo absolutnih favoritinj, kar tudi zgovorno pričajo gladke zmage v korist slovenskih igralk, čeprav smo vsi na tihem upali, da bodo naša dekleta zmagovito zaključila prvi del prvenstva, pa prav gotovo ni nihče pričakoval, da bo Krasov brezhibni «stroj» dobesedno,,«zmlel»,;V60 ostalo konkurenco. «Belprdeče» so na-
,mreč slavile štiri ekipne vzmage nad tržaško Juliq, <£;0L ^eyip Como (5:1), CSI Milan (5:2), medtem ko se Bacigalupo Terni ni predstavil in je tako izgubil vsa srečanja brez borbe. Krasovke so bile v skupno 23 srečanjih poražene le trikrat, o-svojile pa so kar 40 setov in jih izgubile le 10. Bilanca je torej z vseh vidikov izredno pozitivna in navdušuicča, Krasova dekleta pa so potrdila, da so glavne favoritinje za osvojitev prvega mesta v svoji skupini, saj bi ne smela (na podlagi prikazanega razmerja sil) imeti preglavic v povratnem delu prvenstva, ki bo spet v Parmi že 27. in 28. t.m.
Od posameznih igralk Krasa je Sonja Miličeva bila tudi tokrat najboljša in je v sedmih nastopih zabeležila prav toliko gladkih zmag. Edinole dvoboj z reprezentantko Sa-porettijevo (CSI Milan) je bil dramatičen in izenačen, za gledalce pa privlačen (obe igralki sta si hoteli za vsako ceno zagotoviti zmago in s tem državni dres v jutrišnjem mednarodnem srečanju v Trstu Italija — Zahodna Nemčija. Po porazu v prvem setu z minimalno razliko je Miličeva v nadaljevanju zaigrala še odločneje in pustila v odločilnem nizu svojo tekmico na 13 (20:22, 22:20, 21:13). Miličeva je v celoti pokazala svoj pester tehnični repertoar, poleg tega pa ima ta igralka jeklene živce: te vrline so ji zasluženo odprle vrata v državno reprezentanco.
Tudi Silvana Vesnaverjeva je doprinesla svoj odločilni delež h kon-
čni zmagi, saj je osvojila pet zmag in le enkrat okusila grenkobo poraza. Med drugim se je tokrat maščevala Tržačanki Hauserjevi ža poraz na nedavnem deželnem prvenstvu v Pordenonu, proti močni Sa-porettijevi pa je bila tokrat brez moči, čeprav veliko ne zaostaja za svojo tekmico.
Kot tretja igralka v ekipi sta izmenično nastopali Žigonova in Rebulova, medtem ko Blažinova tokrat ni stopila za zeleno mizo. Anica Žigonova je osvojila dve zmagi in je enkrat bila poražena, vendar sta bili njeni žrtvianifeimanj kot visoko
gotovo jamstvo, na katero lahko trener Miha Derganc, ki je odlično pripravil in vodil svoje varovanke, brez bojazni računa.
V otvoritvenem srečanju je bil na sporedu derbi med Krasom in tržaško Julio, vendar končni izid ni bil nikoli v dvomu in Tržačanke niso slavile niti ene zmage. Čeprav sta s kampanilističnega vidika zagrizenost in volja po zmagi do določene mere razumljivi, pa moramo grajati določene nešportne izpade s strani tržaškega društva. Dvoboj z mlado ekipo Esperia iz Coma se je odvijal v eno smer, medtem ko so
Jutri nastopi S. Miličeva v Trstu v državnem dresu
Tržaška športna palača bo jutri zvečer ob 21. uri prizorišče mednarodnega namiznoteniškega srečanja za evropski pokal narodov med Italijo in ZR Nemčijo. Formula medsebojnih srečanj predvideva 4 nastope moških posameznikov (za «azzurre» bosta nastopila Bosi in Ciantella), srečanje moških in mešanih dvojic ter srečanje ženskih posameznic.
Za ves slovenski zamejski šport je jutrišnje srečanje še posebej pomembno, ker bo po skoraj dveletnem premoru spet nastopila v državni reprezentanci igralka Krasa iz zgoniške občine Sonja Miličeva. Za ljubitelje namiznega tenisa in za vse športne delavce ter navijače sploh je to edinstvena priložnost, da prisostvujejo nastopu slovenske tekmovalke v italijanskem državnem dresu.
kvotirani Saporettijeva in Hauserje-va, najboljši igralki CSI in Julie. Zato lahko upravičeno trdimo, da je prav Žigonova pripravila največje presenečenje v dveh dneh tekmovanja v Parmi, kar dobro obeta za bodoče nastope. Neva Rebulova, ki je nastopila proti ekipi Esperia, je potrdila svojo dobro formo ter zabeležila po eno zmago in en poraz.
Zelo pozitivna je ugotovitev, da Krasova namiznoteniška ekipa zori kot celota, saj poleg predvidenih zmag «starih lisic» Miličeve in Ves-naverjeve dajejo tudi ostale igralke
najtršo oviro (po pričakovanju) predstavljale Milančanke društva CSI. Kras je sicer že presenetljivo visoko vodil s 4:0, nakar so lombardske igralke nanizale dve delni zmagi, toda Miličeva je po zmagi nad Saporettijevo dokončno zapečatila usodo tekmic in priborila Krasu izredno pomembno zmago. Od ostalih srečanj naj omenimo nekoliko presenetljivo zmago Esperie nad Julio, vendar so si Tržačanke tudi za prihodnjo sezono ohranile status pr-voligašic, ker bo nazadovala ekipa Bacigalupo, ki se sploh ni predstavila na igrišču.
IZIDI
KRAS — JULIA TRST 5:0
Vesnaver - Eccardi	2:0
Milič - Paris	2:0
Žigon - Hauser	2:1
Milič - Eccardi	2:0
Vesnaver - Hauser	2:1
KRAS — ESPERIA COMO 5:1 Vesnaver - Ronzoni	2:0
Milič -	Ponturo	2:0
Rebula	- Curtoni	0:2
Milič -	Ronzoni	2:0
Vesnaver - Curtoni	2:0
Rebula - Ponturo	2:0
KRAS - CSI MILAN	5:2
, Vesnaver - Nespoli	2:1
Milič -	Amè	2:0
Žigon -	Saporetti	2:0
Milič -	Nespoli	2:0
Vesnaver - Saporetti	0:2
Žigon - Amè	0:2
Milič - Saporetti	2:1
OSTALI IZIDI
Kras - Bacigalupo Terni b.b. 5:0 CSI Milan - Bacigalupo b.b. 5:0 Esperia CO - Bacigalupo b.b. 5:0 Julia TS - Bacigalupo b.b. 5:0 CSI Milan - Juha	5:4
Esperia	Como - Julia	5:4
CSI Milan - Esperia Como 5:1 Lestvica A skupine A lige po prvem delu prvenstva:
1.	Kras Zgonik
2.	CSI Milan
3.	Esperia Como
4.	Juha Trst
0	20 3 8
1	17 10 6
2	12 14 4
3	13 14 2
- bs -
Sovjetska zveza prvak
KIJEV, 9. — Sovjetska zveza je osvojila naslov svetovnega ženskega rokometnega prvaka. Druga je bila NDR, 3. pa Jugoslavija.
Zmaga VŠTK
V prijateljski odbojkarski tekmi v Trstu so sinoči na stadionu «1. maj» študentke VŠTK premagale Bor s 3:1 (15:3, 8:15, 15:5 in 16:14).
ŠPORT NA TV
Izvlečke iz nogometne tekme Spartak — Milan, veljavne za pokal UEFA, bo prenašala italijanska TV danes v okviru oddaje «Športna sreda».
lahkoto. Prvi gol je dal Stojkovič, ki je z lepim strelom povedel ekipo v vodstvo. Čez 5 minut je Valter Milkovič iz razdalje 35 m močno streljal v vrata in ukanil vratarja. Nato sta bila Križmančič in Darko Kralj še po 3-krat uspešna.
Kralj — Cibic
Breg — CGS	3:2 (2:0)
BREG: Mauri, Klabjan, Kuret, Žerjal, Krevatin, Grizonič, Kahn, Peroša, Bržan, Klun, Saražin.
Strelec za Breg: Bržan (3).
Breg in CGS sta se spoprijela v nedeljo na dolinskem četverokotniku. CGS, ki je doslej zasedal višja mesta lestvice je stopil na igrišče v vlogi favorita, vendar so Brežani tokrat poslali na igrišče, poleg drugih, tudi Bržana, Kluna in Kreva-tina, ki običajno nastopajo s člansko ekipo. Lahko trdimo, da je njihova prisotnost odločilno vplivala na izid srečanja, predvsem Bržariov, ki je dosegel vse tri zadetke, «piavih».
V	prvem polčasu so Brežani dobesedno nadigrali nasprotnika in so kmalu dosegli dva gola (drugega iz 11-metrovke).
Po odmoru so se gostje opogumili in znižali razliko, vendar je Bržan še enkrat pretresel nasprotnikova vrata. Pred koncem so gostje dosegli še en zadetek, ki pa ni preprečil Bregove tretje zmage v tem prvenstvu.
Jolo
Libertas TS — Vesna 1:3 (1:2)
LIBERTAS TRST: Orsini, Borto-lini, Perin, Basile, Canziani, Ciacchi, Brainic, Parovel, Gallitelli, Benčič, Stefanic.
VESNA: Eva L, Slatič, Švab, Sosič, Zucca H., Eva IL, Guštin, Pipan, Košuta, Zucca L, Russignan.
STRELCI: Russignan (2) in avtogol Basileja, Stefanic (1).
KOTI: 6:4. GLEDALCEV: 45.
Po lepi zmagi je Vesna dohitela Libertas iz Trsta na vrhu lestvice. V p. p. je bila Vesna zaradi neorganizirane igre v obrambi večkrat v težavah, vseeno pa so si «plavi» zaslužili zmago, predvsem po zaslugi odličnega Russignana.
Najprej je povedel Libertas z 11-metrovko. Vesna je remizirala z Russignanom. V zadnjih minutah i-gre pa je branilec Libertasa Basile nehote ukanil lastnega vratarja.
V	d. p. se je igf3,;y glavnem,iO<L vijala na sredini igrišča, kjer sta se odlikovala Sosič in Zucca I. Tretji gol za Križane.»je daléRussìgnam Nai omenimo še, da je bila tekma v drugem polčasu dokaj ostra.
Vesna tako trdno upa, da se bo uvrstila v finalni del prvenstva.
Pol. S. Sergio — Primorje 1:2
(0:1)
S. SERGIO: Cipressi, Marinelli, Panarella, Balestrieri, Pagnut, Ma-raspmi, Mildotti, Locar, Talino, Citta, Bartolini.
PRIMORJE: Adamič, Trobec, Ter-čič, Timeus, Kralj, Persi, Albi, Milič, Starec, Verša, Batič.
STRELCI: v 32. min. Batič, v 56. Starec, v 70. min. Mildotti.
Proseško Primorje je ponovno prišlo do zmage, tokrat proti razmeroma šibki ekipi Polisportive od Sv. Sergija. Tekma je bila vseskozi na nizki tehnični ravni in obe enajsterici sta zaigrali pomanjkljivo. Čeprav so si «rdeče-rumeni» priborili zmago, moramo reči, da bi bil remi morda pravičnejši, ker smo videli dve povsem enakovredni ekipi.
Prosečani so v prvem polčasu vodili z golom prednosti in so takoj ob začetku drugega polčasa podvojili po zaslugi Starca, nedvomno najboljšega v vrstah Primorja. Toda domačini se niso vdali v usodo in so se z vsemi silami podali v napad. Primorje se je dobro branilo do takrat, ko so domačini realizirali, nato pa je bila obramba «rdeče-rumenih» zelo šibka. S. Sergio je še ostreje napadal, a do izenačenja ni prišlo, predvsem ker so bili napadalci domačinov netočni in jim sreča ni bila naklonjena.
ZAČETNIKI Fogliano — Mladost
0:2
FOGLIANO: Vidoni, R. Titze, Benin, Mattassi, Scazzai, Boscarol, Falzari, Vanon, Pizzolo, W. Titze, Celin.
MLADOST: Gergolet, Jarc, Devetak, Lakovič, Devetta, Černič, Lavrenčič, Gerin, Frandolič, Kobal in Kadeš.
SODNIK: Boschini iz Tržiča.
STRELCA: v 4. min. d.p. Mattassi (avtogol), v 12. min. Lavrenčič.
S sobotno zmago proti prvemu na lestvici si je začetniška ekipa Mladosti priborila drugo mesto na lestvici. Srečanje se je v prvem polčasu odvijalo pretežno na sredini igrišča, tako da nista ekipi imeli večjih priložnosti za gol.
V drugem polčasu pa so Dober-dobci ostreje pritisnili in že v 4. minuti prišli v vodstvo, ki so ga 8 minut kasneje podvojili z Lavrenčičem. Po tem golu je bila tekma v bistvu zapečatena, saj so kraški i-gralci še vedno pripravljali napadalne akcije.
Prihodnjo soboto se bo zaključil prvi del začetniškega prvenstva. Doberdobci bodo tokrat igrah proti Staranzanu, zadnjemu na lestvici. Ob tem velja omeniti, da so se varovanci trenerja Alda Ferletiča zelo dobro izkazah, saj so doslej prejeh samo 6 golov, dali pa so jih 16, poleg tega zasedajo trenutno 2. mesto na lestvici.
F. G.
S. Vito — Primorje 3:1 (2:0)
S. VITO: Rolli, Marcosini, Costanzo, Maiani, Acquafresca, Rizzitelli, Minio, Sahiber, Buzotto, Ravalico, Dito.
PRIMORJE: Metelko, S. Sedmak, Majovski, Rustja, Šuc, K. Sedmak, Sferca, Luka, Bukavec, Ferfolja.
STRELEC za Primorje: v 35. min. Luka iz 11-metrovke.
Začetniki Primorja so ponovno podarili nasprotniku obe točki, tokrat močnejši ekipi S. Vita. Ne glede na rezultat tekme moramo omeniti, da so «rdeče-rumeni» tokrat zaigrali bolje kot v prejšnjih srečanjih.. Bolje se je izkazala sredina igrišča. Napadalna vrsta je v zadnjih tekmah popolnoma razočarala. Primorje je v tej tekmi doseglo tudi zadetek.
H.
SODNIK: Marani iz Tržiča.
OPOMBE: v 73. min. je sodnik izključil Frandoliča.
Končni rezultat srečanja naraščaj-niškega prvenstva med Pierisom in Mladostjo vsekakor ne odraža prikazane igre na igrišču. Doberdobci so bili sicer tehnično manj priprav Ijeni od domačinov, kljub temu pa so v teku 90 minut pripravih nekaj zrelih priložnosti za gol
Po prvem polčasu, ki je bil izredno izenačen, so Kraševci klonili v prvih minutah drugega dela igre, ko so domačini trikrat zatre-sh doberdobsko mrežo.
F. G
Roianese — Kras 5:0 (3:0)
KRAS: Skupek (Kocjančič), Darko Škabar, Majcen, Legiša, Bertolino, Antonio Balzano, Trampuž, Klavdij Balzano, Purič (Kalc), štule in Accana.
ROIANESE: Dotti, Poropat, Cossi, Gnezda, Scucchi, Panizut, Berliava, Školč, Russo, Tominič, Fragiacomo.
STRELCI: v 9. min. Poropat, 10. Russo, v 21. Fragiacomo, v 31. Školč in v 50. min. Poropat iz enajstmetrovke.
SODNIK: Zega.
Na igrišču pri Padričah je Kras doživel še en hud poraz. Predzadnji na lestvici, Roianese, je nasul v mrežo kar 5 golov.
Pred nedeljsko tekmo smo pričakovali, da bodo naši dečki kaj več pokazah, saj so imeli pred seboj nasprotnika, ki ni med najboljšimi na lestvici. Sicer se je precej poznala odsotnost Okretiča, ki je pravi steber obrambe. Legiša je vlogo prostega branilca opravil dokaj slabo, medtem ko je bil Darko Škabar najboljši na igrišču. Skoraj vsi Krašovci . so igrah preveč ležemo. Z večjo požrtvovalnostjo bi lahko preprečili najmanj tri zadetke. V eni sami minuti se je njihova mreža kar dvakrat zatresla, obakrat zaradi neodločnosti pred lastnimi vrati. Dva gola prednosti sta za Roianese pomenila že gotovo zmago, saj so slovenski nogometaši v nadaljevanju zaigrali še bolj neorganizirano. Imeli so nekaj zrelih priložnosti za gol, ki so jih tudi tokrat nerodno zapravili.	R. B.
Inter Sv. Sergij — Union 1:1
INTER SS:	Girometta, Stibi’y,
v	„ ^ ; M... (Bruni, Pecchiari, Vattovaz, Ap o-
Breg — Muggesana 1.1 n-0) nj0i Bravin, Marincich, Stafam. Ri-i MUGGESANA n>z,Le6tam Forrhen-1 dolfo, Giovannini 13, Angelelli 14, itinv Violai,st Gaispeiriaiv-'..'Delise, Vil- Lisi.
lach, Grison, Dudine, Flego, Zupin, | UNION: Brossi, Bernič, Žara, G. Santin (Gruber).	(Čepar, Tropea, Vidmar, Krevatin,
BREG: šavron, Kofol, SmOtlak, Kornfeind, Kaučič, M. čepar, Gal-Pavletič, Zonta, Scherani, Guštin- j do 13, Flora 14, Nafelli. čič, Rapotec, Bandi, Merlak, Kuret, j STRELEC za’ Union: v 12. min.
SODNIK: Furlan.
STRELCA: Merlak in Zupin.
Najmlajši Brežani so v gosteh o-svojili točko. Predvsem so se izkazah v prvem delu tekme, ko so pri-kazah nekaj res lepih potez in tako dokazali izreden napredek od začetka prvenstva do danes. Tudi tokrat
d.p. Čepar M.
Nedeljska tekma med Unionom in Interjem iz Naselja sv. Sergija se končala z neodločenim rezultrtfin 1:1. V prvem polčasu je bila igra vseskozi uravnovešena in se je odvijala na sredini igrišča.
Bolj zanimiv je bil brez dvoma
se je dobro izkazala napadalna vr- drugi del igre, saj smo videli kar
sta in predvsem mladi Guštinčič. Bil je pobudnik akcije, ki se je zaključila z lepim golom Merlaka sredi prvega polčasa. Dokler se ni poškodoval je Smotlak lepo čistil v obrambi.
Muggesana se je bolje izkazala v drugem polčasu in je nekaj minut
tri zadetke, od katerih je enega sodnik razveljavil.
V drugem polčasu je bila igra boljša, čeprav podlonjerci niso pokazali igre, ki-so jo zmožni. Prvi zadetek je dosegel G. čepar, in sicer v 7. min. d.p. Po prostem strelu iz kota je prišlo do velike zmešnjave
NARAŠČAJNIKI Pieris - Mladost 5:0 (1:0)
PIERIS: Danieli, Martin. Dreos-si, Tarao, Bardel, Ferari, Porzio, Visintin, Viragolin, Buffon, Ceschia.
MLADOST : Peric, Lakovič, D. Gergolet, Frandolič, Gretti, F. Gergolet, Vižintin, E. Gergolet. Košič. Bagon.
STRELCI: v 23. min. Ceschia, v ,49. min. Virgolin, v 53. min. Porzio, v 59. min. Ceschia ter v 73. min. Visintin.
pred koncem srečanja (po zaslugi j pred vrati domačinov, katero je iz-Zupina) ukanila Bregovega vratar- koristil kapetan Čepar, ki je ne-ja Šavrona ter izenačila.	ubranljivo streljal pod prečko, to-
Jolo da sodnik je gol razveljavil zaradi offsida. Ponovno je prišel Union do zadekta, in sicer 8 min. kasneje z M. čeparjem, čepar je streljal neubranljivo in tokrat je bil gol. Vse je kazalo, da bodo «plavo-rumeni» ponovno povedli, toda niso imeli sreče. V 18. min. je čepar G. za las zgrešil zadetek. Lep strel z glavo je šel tik pod prečko. Dve minuti kasneje je Inter remiziral s hitrim protinapadom. Ta je presenetil vse igralce Uniona, ki so bili (vsi) na polovici igrišča Inter ja. Strel je bil neubranljiv za Brossija.
Mauro

4
11 »3
II
Maj v deželi Sovjetov
ONKRAJ KAVKAZA -

Za izid tega pomembnega literarnega dela v slovenščini, dela, brez katerega si tudi danes ne moremo več misliti svetovne književnosti, mi je čisto slučajno povedal prevajalec Ru-stavelija, pesnik Tone Pavček tistega prvega maja, ko sem na letališču Brnik v Ljubljani čakal na odhod letala proti Leningradu. Pavček je namreč čakal svojo ženo, ki naj bi Priletela iz Moskve, ko pa sem mu povedal, kam potujem jaz, pa mi je na kratko spregovoril o svojem prevodu in izidu knjige.
To dejstvo mi je dalo povod, da sem začenjal razmišljati o velikem gruzinskem pesniku, o katerem bi rad tukaj in na tem mestu povedal nekaj več.
Že dejstvo, da nista natančno znana niti letnica rojstva niti smrti velikega pesnika, je po svoje zanimivo. Vendar pa lahko domnevamo, da se je pesnik rodil ob koncu šestdesetih ali v začetku sedemdesetih let dvanajstega stoletja. Glavni vir podatkov zanj je sam prolog k poemi, Posvečen carici Tamari (1184-1213), v katerem s spošto-vanjem opeva carico in njegovega moža Davida. To dejstvo Ras opozarja, da pesnitev ni mogla biti napisana prej kot v osemdesetih letih dvanajstega stoletja in ne . kasneje kot v prvem desetletju trinajstega stoletja. Vitez v tigrovi koži Ri bilo prvo njegovo delo. Sam Rustaveli namreč priznava,
da nadaljuje z opevanjem carice, ki jo je bil slavil že prej.
V prologu poeme se kar dvakrat omenja avtor poeme — Rustaveli, točneje Rustveli, kar pomeni gospodar ru-stavskega gradu ali «prišlec iz Rustave». Pesnikovo ime šota pa najdemo v ikonografskih in literarnih spomenikih z začetka trinajstega stoletja. Ugotovljeno je bilo, da je bil Rustaveli blagajnik (to je za pesnika vsekakor dokaj nenavadno) carice Tamare. 1960. leta je postalo znano, da je on restavriral in poslikal gruzinski samostan sv. Križa v Jeruzalemu. Na stebru tega samostana se je ohranil čudovit Rustavelijev portret v obliki posvetnega velmoža. V dokumentih samostana so odkrili tudi zapisek, ki omenja pesnika.
«Vitez v tigrovi koži» je pesnitev o ljubezni in prijateljstvu. Njena vsebina se dogaja na velikanskem zemljepisnem prostranstvu. In osebe pesnitve so predstavniki raznih narodov, med njimi tudi izmišljenih narodov. Dogodki potekajo dinamično, lahkotno, resnično. Poslužujoč se spretno maskiranja vsebine, je Rustaveli umetniško pravično upodobil raznoliko in zapleteno dejavnost Gruzije v dvanajstem stoletju in izpovedal svoje religiozno-filo-zofske in socialno-politične poglede. Ne glede na zaplete-nos't vsebine je pesnitev kompozicijsko celota in mojstrsko pesniško delo, v katerem se v strogi simetričnosti ujemata dva temeljna ciklusu pripovedi — indijski in arabski ciklus, Med razvojem vsebinskega dogajanja Rustaveli globoko razkriva značaje junakov in njihov bogati notranji svet, Poglobljena psihološka karakteristika junakov in pronicljiva upodobitev notranjega bistva dogodkov, to so vsekakor poteze Rustavelijevega ustvarjalnega novatorstva. Ustvaril je celo galerijo živih, plastičnih podob požrtvovalnih borcev za zmago pravičnosti in sreče. Osebe poeme predstavljajo posplošitev, celo tipizacijo podob ljudi njegovega časa. Glavno junakinjo pesnitve, lepotico Nestan-Daredžan, modro, dobrotno in krotko, prevzema duh upornega protesta,
Spomenik Šoti Rustaveliju v Tbilisiju
ko zve, da se bo morala nasilno poročiti. Pogumno prenaša jetnikovanje v Kadžetski trdnjavi, ki predstavlja simbol tiranije, praznoverja in teme. Boj treh vitezov — pobrati-
mov za njeno osvoboditev se konča s popolno zmago-trdnjava je porušena. Lepotica je rešena iz «kačjega žrela» pravičnost je zmagovita. Optimistična ideja zmage pravice nad samovoljo, dobrega nad zlim je temelj poeme-človek mora biti pogumen in lahko doseže popolno srečo na zemlji.
Rustaveli loči tri oblike ljubezni, prva je «božanska» najvišja oblika ljubezni. Vendar pa se Rustaveli bojuje tudi za vzvišenost zemeljske ljubezni, za globoko človeško čustvo in odločno zavrača nizkotno, grobo polteno ljubezen, podobno razuzdanosti. Teorijo ljubezni, ki jo razloži v prologu, Rustaveli ustvarjalno utemeljuje v sami pesnitvi. Pojmovanje ljubezni je povezano z njegovo teorijo poezije' ki je prav tako predstavljena v prologu. Ko pojmuje poezijo kot «vejo modrosti» in ji pripisuje božanski značaj vseeno podčrtuje njen zemeljski, svetovni, zaznavni pomen Poet odločno obsoja žensko prisilo in nasilno izbiro njenega soproga. V pesnitvi je močno izražena ideja oboževanja ženske. Družbeno-politične razmere, ki so se takrat dogajale v Gruziji, so omogočile razvoj takšne ideje. Znano je namreč, da je bil gruzinskim ženskam tuj haremsko-suženj-ski način življenja.
Nekateri znanstveniki menijo, da v Rustavelijevi pesnitvi prevladuje nad motivom ljubezni motiv bratstva in prijateljstva. Zares igra prijateljstvo v «Vitez v tigrovi koži» pomembno vlogo in včasih se zdi, da prihaja popolnoma v ospredje. «Kdor si ne išče prijateljev, je samemu sebi sovražnik», je rečeno v pesnitvi. S krepkimi vezmi prijateljstva so med seboj povezani, ne dva, kot je običaj v srednjeveških pesnitvah, temveč trije junaki kot v gruzinskih folklornih pesniških pravljicah. «Ne smeš se prijatelju zaradi prijatelja bati preizkušenj, odzvati se moraš srcu s srcem in z ljubeznijo tlakovati pot», pravi pesnik.
(Nadaljevanje sledi)
IRST' Ul. MonS*Ichi 6 pp 559 — Tel- 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. i/etrcn?ar0Čnina 23	23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan»
V SFRJ številka 1.50 oin. ob nedeljah 2.- din, za zasebnike mesečno 24,-letno 240 — din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300,— din Poštni tekoči račun za Italijo
Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT* Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno*
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri
oglasnem oddelku ali opravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6
10. decembra 1975
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
H
ZTT - Trst
KOMISIJI POSLANSKE ZBORNICE DANES PRED IZBIRO
Splav: svobodna odločitev ženske ali obvezno privoljenje zdravnika?
Na dnevnem redu razprave najbolj sporna člena zakonskega osnutka * Kom-promisni preéog socialistov: ženska naj svobodno odloča o prekinitvi nosečnosti v mejak ki jih določa zakon ■ Ustavno sodišče odloča o referendumu
NA OTOKU SV. LAZARJA ARMENCEV V RENETKAH
RIM, 9. — Svobodna prekinitev, zelo jasno stališče, ki bi ga lahko nosečnosti, ali pa omejeno število | sintetizirali takole: splav da, ven-primerov, v katerih ženska lahko'dar v omejenem številu primerov, splavi in še to z izrecnim dovo-1 Ni skrivnost namreč, da bi ustavno Ijenjem zdravnika? Komisiji za sodišče razveljavilo kot neustaven zdravstvo in pravosodje poslanske j zakon, ki bi dovolil svoboden splav
zbornice se bosta jutri lotili teh kočljivih vprašanj, ki jih zakonski osnutek o splavu obravnava v členih 2 in 5. Gre za osnhvni vprašanji nove zakonodaje, ki sta že dali poved za zelo ostre polemike in zaradi katerih je socialistični poslanec Fortuna zagrozil z odstopom iz parlamenta. Že zasedanje prejšnjega tedna, ko sta komisiji odobrili prvi člen zakona, ki določa, da splav ni kaznivo dejanje, se je ob drugem členu zakona razvnela zelo ostra razprava Zakonski osnutek, ki ga je izdelal ožji odbor, omenjenih komisij pred videva namreč možnost prekinitve nosečnosti v omejenem številu primerov (posilstvo, incest, nevarnost za zdravje matere ali nevarnost pohabljenosti novorojenčka), poleg tega pa v členu 5 zahteva, da mora ženska, ki namerava splaviti, predložiti izrecno dovoljenje zdravnika, ki bi moral odgovoriti na njeno prošnjo v roku osmih dni. Proti temu členu so nastopile z izredno ostrino vse manjše laične stranke, ki zahtevajo, naj bo člen povsem prèosnovan in naj bo ženski zajamčena svobodna odločitev, ko gre za prekinitev nosečnosti. Socialisti so med drugim tudi pripravili že drugačno formulacijo tega člena, ki jo bodo predložili na jutrišnji seji kot popravek k členu 5. V svojem izvajanju PSI uvodoma ugotavlja, da je zakonski osnutek ožjega odbora že sprejel dve temeljni zahte-'d socialistov in sicer naj bo splav brezplačen in v javnih bolnišnicah, brez načela o svobodni odločitvi ženske pa bi bil zakon hrom in ne bi odpravil skrivnega splava, ki zahteva vsako leto na desetine ženskih življenj. Prav zaradi tega so socialisti mnenja, naj ženska, ki hoče splaviti, sama odloča o tem, seveda v mejah, ki jih določa zakon. Naloga zdravnika bi se v tem primeru omejila le na zdravstveno plat vprašanja in na običajne preglede, ki jih zahteva vsak kirurški poseg.
Stališča, ki so jih zavzele stranke do tega vprašanja, so še zelo oddaljena, kaže pa vsekakor, da so danes vsi bolj pripravljeni na kompromis kot pa pred enim tednom. Tu gre predvsem za komuniste, ki so še do pred nedavnim skorajda krčevito branili osnutek ožjega odbora in so bili pripravljeni sprejeti le popravke, za katere bi se izrekle vse stranke ustavnega loka. Pred nekaj dnevi pa je senator Buffalini, član tajništva KPI in eden najožjih Berlinguerjevih sodelavcev, izjavil, da je pripravljen priznati ženski največjo možno svobodo, ne pa uzakoniti svobodnega splava, poslanec Ugo Spagnoili pa mu je pritegnil z ugotovitvijo, da
brez omejitev.
Vprašanje je seveda, če je danes takšna kompromisna rešitev možna (to bo delno pokazala že jutrišnja razprava v komisijah), dejstvo pa je vsekakor, da je sedaj možnost frontalnega spopada manjša. Zaradi tega je manjša tudi možnost obstruk-cionističnih stališč, ki bi z zavlačevanjem privedla do enega samega rezultata: ljudskega referenduma o prekinitvi nosečnosti.
O tem vprašanju bo na svoji jutrišnji seji razpravljalo tudi ustavno sedišče, ki bo moralo preveriti, če je zahteva umestna ali ne. Resnici na ljubo gre le za formalnost, saj ustanovni zakon izključuje možnost referenduma le v primeru zakonov, ki zadevajo davke, proračun, amnestijo in ratifikacijo mednarodnih pogodb. Sodišče mora objaviti svoj sklep do 10. februarja, na kar bo moral predsednik republike razpisati referendum s posebnim odlokom za neko nedeljo med 15. aprilom in 15. junijem, če izvzamemo primer predčasnih političnih volitev.
ki bi pomenile tudi predčasen zaključek sedanje mandatne dobe parlamenta, bi v tem primeru referendum preprečili le s korenito preos-novo norm fašističnega zakonika Rocco, ki sedaj urejujejo splav po načelu obrambe rase, se pravi' z o-dobritvijo novega in sodobnega zakona, ki naj nadomesti sedanje sramotne norme.
Včeraj je florentinski preiskovalni sodnik dr. Spremolla zaključil preiskavo o kliniki za prekinitev nosečnosti, ki jo je vodilo središče za kontracepcijo in splav CISA skupno z radikalno stranko. V svoji razsodbi je dr. Spremolla formalno obtožil združevanja v zločinske namene in sodelovanja pri splavu v obremenilnih okoliščinah 36 ljudi, med katerimi radikalne voditelje Marca Palla, Gianfranca Spadaccia in A-dele Faccio ter ginekologa Giorgia Concianija in predal akte sodišču v nadaljnji postopek. Sodnik je nadalje oprostil 40 oseb, med katerimi pisateljico Gabriello Parca, ki so bile vpletene v zadevo. -Hkrati je dr. Spremolla zavrnil vlogo obtožencev, da je sedanji zakon neustaven kot tudi jč zavrnil njihovo izjavo, da so ravnali po svojih načelih glede prekrška «združevanje v zločinske namene».
PO IZJAVI ZUNANJEGA MINISTRA PORTUGALSKE MELO flNTUNESfl
Plameni upepelili KPP še vedno nujna komponenta dragocene spomenike socialistične preobrazbe države
Domnevna škoda več milijard lir - Požar je uničil vsaj 2000 starih knjig in rokopisov
Posvet ministrov evropske skupnosti v Bruslju
EGS ugodno oceile zaiilevo
Dokončni sklep, ki bo selo verjetno pozitiven, naj bi sprejeli januarja
PAZITE SE PORNOGRAFIJE !
Če imate srčno napako, ali pa ste že precej v letih, se kar odpovejte porno grajskim filmom, če vam je življenje drago. Franckjurtski zdravniki so namreč ugotovili, da so opolzki filmi za priletne ljudi in za bolne na srcu smrtno nevarni. Do teh zaključkov so prišli, ko so preučevali vrsto nepojasnjenih smrtnih primerov v nekem kinematografu v Metzu (Francija), kjer so predvajali neki švedski film.
Ob najbolj opolzkih prizorih — so pojasnili zdravniki — začne srce gledalca naravnost razbijati, kar pa je lahko usodno priletnim ljudem in kardiopa-tom.
PREPOZNO SPOZNANJE
Več kot sto voznikov se je doslej prostovoljno odzvalo vabilu ljubljanske komisije za vozniške izpite, naj ponovno preverijo svoje vozniške sposobnosti, seveda brez posledic v primeru nezadostnega znanja.
Komisija je nato ugotovila, da skoraj noben stari vozniški maček ne bi položil vozniškega izpita. Pešci pravijo, da bi bili srečni, če bi komisija to ugotovila že na prvem izpitu in takim voznikom sploh ne bi dala vozniških dovoljenj.
je bistveno vprašanje dovoliti največjo svobodo ženski pri odločanju o svojem materinstvu v okviru že sprejetih osnovnih smernic zakona.
To stališče bi skratka lahko tolmačili takole: KPI meni, da bi moral zakon nakazati primere, v katerih je splav dovoljen, ne pa vsiliti preglede in nadzorstvo zdravnika (v smislu člena 5), ki jih je težko izvesti in so za žensko ponižujoči. Na tak kompromisni predlog bi lahko pristala tudi KD (pri glasovanju bi se njeni poslanci lahko vsaj vzdržali), ki bi sicer lahko zaostrila svoje stališče in ob pomoči misovcev zavrnila zakon (KD in MSI imata namreč v parlamentu večino). Dodati gre tudi, da je ka-sacijsko sodišče, ko je spomladi razpravljalo o dosedanji zakonodaji, zavzelo do prekinitve nosečnosti tudi
BRUSELJ, 9. — Ministrski svet Evropske gospodarske skupnosti je danes pozitivno ocenil jugoslovansko zahtevo , za vzpostavitev finančnega sodelovanja med Jugoslavijo in EGS, vendar tudi danes ni, kot je zvedel Tanjug, sprejel dokončnega sklepa. Kljub temu pa načelno ni več resnih ovir za vzpostavitev tega sodelovanja. Jugoslovanska agencija dodaja, da so stališča EGS precej napredovala, saj menda danes nobena delegacija ni niti izrazila kakih pridržkov glede tega predloga, čeprav so kaj takega napovedovali. Še več, dokončni sklep so odložili zgolj zato, ker zahodnonemška delegacija ni imela pooblastil, da bi se lahko že danes dokončno izjasnila. Najbolj prepričljiv je bil, kot se je zvedelo, nastop danskega ministra Morgaarda, ki je poudaril, da se je sam prepričal, da je izboljšanje jugoslovanske infrastrukture (prometni objekti ipd.) eden od temeljnih pogojev za izboljšanje sodelovanja evropske skupnosti z deželami Bližnjega vzhoda in za «približevanje» Grčije evropskemu skupnemu trgu. V krogih delegacij pravijo, da so te trditve v celoti sprejeli.
Dokončni sklep naj bi sprejeli januarja, vendar že zdaj v Bruslju precej govorijo o tem, da bo Jugo goslaviji najprej dovoljen «dostop» do evropske investicijske banke zaradi pridobitve posojil. Omenjajo tudi možnost ustanovitve mešanega konzorcija za financiranje projektov, ki so v skupno korist, pri tem pa omenjajo graditev avtomobilske ceste skozi Jugoslavijo, da bi se tako še bolje povezali Italija in Grčija. Vendar pa Tanjug ob koncu poročila opozarja, da je na vse to treba gledati s pridržki v pričakovanju dokončnega sklepa o finančnem sodelovanju Jugoslavije in Evropske gospodarske skupnosti.
Dekgacija romunske skupščine na obisku v Jugoslaviji,
BEOGRAD, 9. — Na obisk v Jugoslavijo je danes dopotovala delegacija velike skupščine Romunije pod vodstvom predsednika Nicolae Giosana. Romunski parlamentarci so že danes začeli uradne politične pogovore s predstavniki jugoslovanske skupščine, ki jih je vodil predsednik Kiro Gligorov. Sobesedniki so poudarili, da se jugoslovansko-ro-munski odnosi na vseh področjih zelo ugodno razvijajo in da takšnemu razvoju dajejo temeljni pečat srečanja predsednikov Tita in Ceause-sca. Zelo razvito sodelovanje pa ne pomeni, da so izčrpane vse možnosti za nadaljnje medsebojno povezovanje in utrjevanje odnosov. Jugoslovanski in romunski predstavniki so izrazili željo in pripravljenost za nadaljnji nanredek sodelovanja, saj je to v korist narodov obeh držav in tudi širše mednarodne skupnosti, v korist napredka odnosov med balkanskimi in vsemi evropskimi državami. Kot je bilo rečeno, skupnemu prijateljskemu so-
larci vzajemno seznanili z notranjim razvojem v svojih državah in z nujno mednarodno dejavnostjo, pogovori pa se bodo nadaljevali jutri.
V. B.
Danes podelitev Nobelovih nagrad
STOCKHOLM, 9. — V švedski prestolnici bodo jutri uradno podelili Nobelove nagrade za literaturo, medicino, fiziko, kemijo in gospodarstvo, medtem ko bo svečana podelitev Nobelove. nagrade za mir v O-slu. Sovjetski fizik Saharov z razliko od ostalih letošnjih nagrajencev ne bo mogel osebno dvigniti nagrade, ker ni dobil od sovjetskih oblasti vizuma. V njegovem imenu bo nagrado dvignila žena Jelena, ki je prispela danes v Stockholm.
BENETKE. 9. — Silovit požar, ki se je davi nekaj po 1. uri razplamtel na otoku «San Lazzaro degli armeni» (Sveti Lazar Armencev) med Benetkami in Lidom je popolnoma uničil zakristijo, bližnjo kapelo ter eno. dvorano v višjem nadstropju otoka San Lazzaro. Zakristija, kapela in- dvorana spadajo v zelo zapleten skup poslopij, kjer se nahajajo med drugim armenska cerkev s samostanom, muzejske dvorane ter razna druga poslopja, kjer živijo očetje armenske skupnosti. V eni dvorani, ki jih je ogenj uničil, so hranili stare spise iz 12., 13: in 14. stoletja in poleg njih tudi duhovniška oblačila in druge pred-mète, katerih vrednost je ogromna. Pravijo, da znaša škoda nekaj milijard lir.
: Požar je nastal in se potem razbesnel okoli 1,30 zjutraj. Armenski očetje so opazili zublje ter so takoj poklicali na pomoč beneške gasilce. Ti so prihiteli na otok, ki meri o-koli 30 - tisoč kv. metrov, z vsemi štirimi razpoložljivimi vodnimi ekipami. Kljub zavzetemu .delu pa se jim je posrečilo zadušiti požar šele po treh . urah. Ko so prišli na kraj požara, so plameni že zajeli vso notranjost poslopja. Po. trdem delu se jim je posrečilo, da so ga omejili ter preprečili da bi se razširil na cerkev in na druge dvorane spomeniškega poslopja, kjer hranijo o-gromen umetniški zaklad, freske, starinske knjige, dragocene kodekse, duhovniška oblačila ter razne druge predmete. Plameni so razbesneli tudi zato, ker so stropi iz lesa. Požar je uničil že omenjene prostore v dolžini 35 metrov. Stropi in po-dovi so bili povsod uničeni.
Otočič San Lazzaro, kjer je zgrajen armenski samostan je bil več stoletij lazaret mesta dožev. Pred stavlja pa enega od najpomembnejših središč reda očetov mehitaristov. Gre za armenski red, ki je povezen s katoliško cerkvijo in ki predstavlja enega od najbolj pomembnih središč armenske diaspore v svetu. Beneška republika «Serenissima» je podarila otoček katoliškemu armenskemu opatu Mehitarju, ki se je rešil otomanskega preganjanja. Leta 1717 je opat Mehitar ustanovil skupnost, ki se je pozneje zelo razvila ter postala s časom veliko kulturno središče vseh Armencev. Na otoku San Lazzaro so usUmovili muzej, delujejo pa tudi noviciat za menihe, pinakoteka, tiskarna, ki razpolaga z armenskimi in cirilskimi črkami ter akademija. Knjižnica na otoku San Lazzaro šteje 30 tisoč knjig in dva tisoč rokopisov.
V skupnosti otoka San Lazzaro živi 20 očetov mehitaristov ter 25 seme-niščnikov. Skupnost predstavlja pomembno središče družbene in kulturne dejavnosti Armencev v svetu. Vseh 1 Armencev je danes okoli 7 milijonov.
od katerih trije milijoni živijo v Sovjetski zvezi, pol milijona v Turčiji, drugi pa so raztreseni po svetu. Mehitaristična skupnost ima zelo žive stike tudi s cerkveno skupnostjo v Sovjetski zvezi. Pred nekaj leti je sekretar KP Armenije (SZ) obiskal otok San Lazzaro ter se zadržal dalj časa v prisrčnem pogovoru z generalnim opatom Paolom.
Kaj vse je požar uničil, se še ,ne ve. Gotovo je, da so zublji uničili fresko, Id jo je v 18. stoletju izdelal Zugno, eden od Tiepoicvih u-čencev. Sledijo potem še rezna dela Cherubinija in tako dalje. V knjižnici je zgorelo kakih tisoč starih armenskih knjig, ki so bile tiskane v prvi dobi tiskamiške umetnosti. Prav tako je zgorelo kakih 30 izdaj evangelijev iz prejšnjega stoletja ter še večje število raznih drugih zelo redkih in starinskih knjig. Vendar pa se je menihom posrečilo, da rešijo iz plamenov egipčansko mumijo, ki je stara več kot 3500 let.
Že pred leti so očetje mehitaristi predložili beneški občinski upravi' načrt za sodobnejšo ureditev nekaterih prostorov, toda nikoli niso prejeli odgovora na svojo zahtevo. Danes se je žal zgodilo to, česar niso pričakovali.
Portugalski zunanji minister Antimes med tiskovno konferenco.
iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiujiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
PETDNEVNO SREČANJE ZA PREOBRAZBO KMETIJSTVA V ITALIJI
Ila bolonjskem kongresu «Alleanze» tudi predstavnika tržaških kmetov
V delovnem predsedstvu kongresa predstavnika pokrajinske bolniške blagajne in Kmečke zveze Evgen Kalc in Lucijan Volk
(Po telefonu)
BOLOGNA, 9. — V veliki dvorani kongresne palače v Bologni se je danes začel. V. vsedržavni kongres napredne kmečke organizacije «Alleanza nazionale dei contadini», ki sovpada z njeno 20-letnico obstoja.
Dnevni red, kateremu bo 1.300 delegatov iz vse države, med katerimi so tudi predstavniki Kmečke zveze iz Trsta, posvetilo petdnevno delo, se glasi: «Novo kmetijstvo v novi družbi: splošen sporazum da združeno kmetijstvo». Po izvolitvi delovnega predsedstva, v katero sta bila imenovana tudi predstavnik vodstva Tržaške kmečke pokrajinske bolniške blagajne Evgen Kalc in tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk, je kongres pozdravil najprej predsednik Allean ze v deželi Emilia - Romagna, nato pa še bolonjski župan prof. Zangheri.
Glavno poročilo je pred polno dvo-
rano kmečkih delegatov in predstavnikov vseh strank ustavnega loka, delavskih sindikatov in uradnih delegacij iz Poljske, Demokratične republike Nemčije, Bolgarije, Češkoslovaške, Romunije, Jugoslavije, Madžarske, Belgije, Francije in s Cipra, podal predsednik poslanec Attilio Esposto, ki je po analizi preteklih napak v kmetijski politild, ki so povzročile ne samo krizo kmetijstva, ampak vsega gospodarstva, poudaril perspektivo, ki jo kmečka organizacija predlaga za izhod iz krize: konkreten pristop k ustvarjanju enotnosti kmečkih sindikalnih organizacij, njihova politična avtonomija, sodelovanje z delavskimi sindikati za novo kmetijstvo, osnovano na združevalnih načinih dela in na zadružništvu.
V jutranjem delu je še predstavnica vsedržavnega vodstva kmečkega sindikata proslavila Mednarodno leto žena, nakar je kongres izvolil pet delovnih komisij, in sicer o zadružništvu, o strokovni vzgoji in pomoči, o splošni kulturni vzgoji, o reformi zdravstvenega in socialnega skrbstva ter o družbenem razvoju na vasi v zvezi s turističnimi in rekreacijskimi dejavnostmi, ki so za-
Nesrečnež je bil najstarejši sin revnega kmeta in se je zaposlil pred slabim mesecem, da bi pomagal družini. O smrtni nesreči sta v teku dve preiskavi: prvo je odredilo nadzor-ništvo za delo, drugo pa, ki jo vodijo karabinjerji, pretor v Terrasi-niju.
Deželna delegacija na oMs&u v Sloveniji
(Nadaljevanje s 1. strani)
predsednik Marinc naglasil, da predstavlja najnovejši sporazum med I-talijo in Jugoslavijo bistven korak na poti utrjevanja miru in sodelovanja v duhu helsinške konference. Važen element v okviru vsestranskega sodelovanj^ med Italijo in Jugoslavijo predstavljata zlasti obe manjšini: z novo republiško ustavo in z občinskimi statuti je Slove-
(Telefoto ANSA-UPI)
LIZBONA, 9. — Portugalski zunanji minister major Ernesto Melo An-tunes je danes obravnaval na tiskovni konferenci razne aspekte portugalskega pohtičnega položaja ter vojaških operacij na otoku Timor. Kot je znano, je major Melo Antu-nes eden od glavnih predstavnikov tako imenovane «skupine devetih» v gibanju portugalskih oboroženih sil.
Po Antunesovem mnenju bi moralo gibanje oboroženih sil še vedno igrati bistveno vlogo v portugalskem političnem življenju ter se izražati preko «revolucionarnega sveta». «Če bi padli v skušnjavo — je dejal zunanji minister — da prepustimo u-pravo države normalni formalni demokraciji, bi to pomenil konec revolucije. Politični pluralizem je bistvenega pomena. Toda obstaja glo1-boka dialektika med predstavniškimi strukturami in revolucionarno komponento, ki jo zastopa gibanje oboroženih sil. Zavezništvo med gi-banjerh'oboroženih sil in političnimi strankami, ki je bilo podpisano pred volitvami v ustavodajno skupščino, je treba obnoviti med drugim tudi s tem, da bi postalo bolj elastično. Ne smejo pa se ponovno postavljati vprašanja, ki zadevajo vse kar je bilo bistvenega v tem zavezništvu med naprednimi silami» .
Ko so ga časnikarji spraševali, če obstajajo v oboroženih silah razlike, oziroma razkol med «operativnimi» in «političnimi» vojaki, je Melo Antunes dejal, da tako razliko delajo tisti, ki bi hoteli povzročiti razkol v gibanju oboroženih sil. Tako razlikovanje pa služi pravzaprav le desničarskim silam, ki bi hotele preprečiti, da bi gibanje oboroženih sil izvajalo še naprej dolečen vpliv na politično življenje ” državi. Melo Antunes je tudi poudaril, da je pre-
nija še posebej utrdila pravice ju-
goslovanskih državljanov italijanske j pričan, da je vojaško osebje «giba-narodnosti, ki živijo na njenem o-1 «Ja» še vedno nosilec življenjskega zemlju, je dejal predsednik Marinc j !evičarskega političnega programa in izrazil prepričanje, da bosta tu-1za preobrazbo države, za katerega di Italija oziroma Furlanija-Julijska ;se zazsma z vsemi svojimi mečmi. cele	delovati ze	popoldne m bodo krajina	povzeli vse	^ Priznal je sicer, da je. zadnji upor
zaključile	jutri svoje	delo.	pe> da	se ceiotni si0V8nski nared- v vrstah vojske škodil njenemu u-
nostni skupnosti v Italiji	zagotoviio I g^eckl> Pribil pa je, da je šlo za ak-
najširša	možna zaščita,	dejanski j cii0 «ažnih» demokratičnih skupin,
status enakopravnosti in nemoten i Melo Antunes je posvetil del svo-razvoj.	i jih izjav tudi komunistični partiji
V odgovoru na zdravico predsed-; PortuSalske- v tfi zvezi je izjavi':
Kongres se bo nadaljeval nato v plenarni zasedbi še v četrtek in - petek, ko jim bo prinesel svoj pozdrav, minister za kmetijstvo in bodo delegati izglasovali zaključni dokument in izvolili novo vodstvo.
V soboto bodo italijanski kmetje proslavili dvajsetletnico ustanovitve te organizacije in nagradili ustanovne člane in zaslužne voditelje «Alleanze».
L. V.
(Telefoto ANSA)
Smrtna nesreča na delu: 15-letni vajenec ob življenje
TERRASINI (Palermo), 9. — Komaj 15-lethi zidarski vajenec Salvatore Randazzo je bil danes žrtev nesreče na delu. Fant je skušal popraviti mešalec za malto na gradbišču, kjer je bil zaposlen. Med delom se je nehote dotaknil električne žice in povzročil kratek stik, ki mu je bil usoden.
Požar v cerkvi sv. Lazarja Armencev v Benetkah: škoda presega nekaj milijard lir.
....................nini....................................................mini..
DOSLEJ BREZUSPEŠNO PRIZADEVANJE NIZOZEMSKE VLADE IN POLICIJE
Moiuški teroristi vztrajajo v brezupnem podviga
nika Marinca je cdv. Comelli dejal, da si dežela Furlanija-Julijska krajina že od svojega nastanka prizadeva, da bi vzpostavila nove in tesnejše odnose s sosednimi področji. S Slovenijo je bil prvi stik v tej smeri vzpostavljen že leta 1965 z o-
«Jaz sem; prepričan, da ni imelo vodstvo komunistične partije Portugalske direktne odgovornosti pri zadnjih dogodkih. Nekatere organizacije, ki so povčzane s KP so sicer izvajale direktno akcijo, toda j pri tem niso upoštevale direktiv vod-
biskom tedanjega predsednika de-1 s*"Ya s?ranke->:>	ie ae
želnega odbora Berzantija v Ljub-ival: <sCeprav bl e moje kritike, Ijani.	Poznejši	razvoj dogodkov	je	Inaperjene	k<"'
Pokazal, da se pobudniki sodelova-1 shcne paFtlje Portugalske v revoluta niso motili glede možnosti vzpo- hlonarnern P^esu, zelo ostre, ven-stavljanja čedalje tesnejših stikov i ^ men)f’,da Je ‘a stranka med dvema deželama z različno po-™° potrebna htično in gospodarsko ureditvijo Z ! ^at,cne ln sostiene Portugal
urSpSsrr Arsi. a««-•KS	“ST-	ssrsCAsrsas
n - faslstlc,ne v°Jne' na rezultate preiskave, ki bodo do-I?v,0	končno osvetlili orgrvorn-sti raznih
političnih skupin, vštevši komunistično partijo.
Melo Antunes je nadalje govoril še o raznih desničarskih -gibanjihi ki pa po njegovem mnenju’ ne predstavljajo posebne nevarnosti. P0"
HAAG, 9. — Kljub posredovanju | ženimi narodi, kar pa nizozemska vidnih predstavnikov moluške na- vlada odločno zavrača, rodnostne skupnosti ter prizadeva- Dvoboj živcev se torej nadaljuje nju nizozemske vlade, teroristi Juž-lin edini uspeh, ki ga je doslej do-m	■-1— segla holandska policija je osvobo-
nih Molukov, ki so zasedli indonezijski konzulat v Amsterdamu in zajeli potniški vlak pri Beilenu trmoglavo vztrajajo v svojem brezupnem podvigu. Kot smo 'že poročali so se teroristi prejšnji teden že
delovanju Jugoslavije in Romunfré odpovedali zahtevi-po^etaluT ki’nàj lahko pomembno prispevata tudi bi jih poneslo v tujino, vztrajajo parlamenta, ki prav tako uspešno pa pri političnih zahtevah in sicer,
naj Nizozemska prizna republiko Južnih Molukov. ter naj brani,nje
sodelujeta.
V današnjih pogovorih so se iu-goslovanski in romunski parlamen-
ne «upravičene zahteve» pred zdru-
ditev 11 otrok, ki so bili za talce v indonezijskem veleposlaništvu. Včeraj so teroristi izpustili zadnje štiri otroke, sredi noči pa so nato osvobodili še enega talca, katerega je obšla slabost. V zameno za osvoboditev so Nizozemci organizirali sestanek med patrom Matiarijem, duhovnikom, ki posreduje med teroristi in policijo, ter funkcionarjem indonezijskega veleposlaništva. Po-
govoru je na izrecno željo patra pri-1 s terorističnima izpadoma vrsto raz-sostvoval tudi policist.	govorov z vladnimi kolegi, s pred-
Medtem so agenti začeli pravo sednikom zbornice in z načelniki psihološko ofenzivo proti teroristom, | parlamentarnih skupin. Med sled-
ki so že dober teden zabarikadirani s talci v brzcu pri Beilenu. Vlak je vso noč osvetljen z močnimi žarometi in težka oklopna vozila stalno krožijo okrog njega z neznosnim truščem. Vprašanje je, koliko časa bodo živci teroristov vzdržali takšno ofenzivo, poudariti pa gre vsekakor, da so Molučani doslej dokazali, da so zelo odporni.
Predsednik ministrskega sveta Joop Den Uyl je imel danes v zvezi
njim srečanjem je premier poudaril, da se je položaj nekoliko zboljšal, čeprav ni utemeljil svojega optimizma.
Dopoldne je v amsterdamski bolnišnici umrl indonezijski funkcio-
bodečnost. V tak okvir spada tudi obveznost, ki sta jo sprejeli obe državi in ki jo bodo v mejah svojih juridičnih ureditev osvojile tudi zainteresirane dežele, o priznanju takšne zaščite prizadetima manjšinama, da bosta slednji lahko nemo-
nar, ki se je med napadom na kon- omenjeno, bodo v četrtek zasedale
zulat pognal z okna v tretjem nad stropju na ulico, da bi ušel teroristom. Z njegovo smrtjo je šte-
teni. opravljali .vojo vlogo
ga značaja streti upor nekdanjih privilegiranih slojev.
V zadnjem delu svoje izjave j® zunanji minister govoril tudi o vprašanjih Angole in otoka Timor. V tem zadnjem primeru je Portugalska pr^" trgala diplomatske stike z Indonezijo ter se pritožila na OZN.
Na otoku Timor je položaj še ve^ dno zapleten. Indonezijske oblasti so ob sodelovanju s štirimi polih*' nimi gibanji zasedle večji del otoka, toda pripadniki levičarskega o-svobodilnega gibanja «Fretilin» s se umaknili v džunglo in v gorate in gozdnate predele ter grozijo gverilo.
sevalca omike in sodelovanja.
Popoldne so si člani deželnega odposlanstva ogledali muzej ljudske revolucije, zvečer pa so v operi SNG prisostvovali uprizoritvi Smetanove «Prodane neveste». Jutri bo na vrsti skupen ogled tovarne «Iskra - telekomunikacije» v Kranju in tovarne gospodinjske opreme «Gorenje» v Velenju, kjer bodo člani deželne vlade sestali s predstavniki skupščine občine Velenje. Popoldne se bo odposlanstvo vrnilo v Ljubljano, kjer bo predsednik Comelli sprejel predstavnike italijanske narodnostne skupnosti v SR Sloveniji. Kakor že
delovne skupine, nakar se bo obisk deželnega odposlanstva v Sloveniji zaključil s končnim razgovorom obeh
vilo žrtev kriminalnih izpadov na- delegacij in s sprejemom raslo na štiri.	* «Podrožnik».
v vili
MOSKVA. 9. - Sovjetski predsednik Nikolaj Podgorni je prispel danes na nekajdnevni uradni obisk v Afganistan.