VESTNIK
CELOVEC
SREDA
6.APR!L
1988
Letnik XL!H. Štev. 14(2374)
Izhaja v Celovcu
Erscheinungsort
Kiagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Kiagenfurt
Cena:7šil.
300 din
P. b.b.
Jankovvitsch: !epe besede ati k^j več?
Pritožba na ustavno sodišče v pripravi!
Tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Marjan Sturm je na dobro obiskanem krajevnem sestanku ZSO v Bil-čovsu napovedal, da bomo Slovenci izrabili vse možnosti, da bi preprečili uvedbo ločitvenega modela.
Ena izmed možnosti v primeru, da bo maja v parlamentu sklenjen šolski zakon, ki vsebuje možnost ločevanja otrok po jezikovnih kri-
terijih kot to predvideva iniciativni predlog treh strank, bi bila pritožba na ustavno sodišče.
Sturm je ob tej priliki dejal, da se s vprašanjem pritožbe na ustavno sodišče že ukvarja skupina pravnikov. Cilj pritožbe je, da najvišje avstrijsko sodišče razveljavi zakon, če le-ta predvideva ločevanje po narodnostni pripadnosti in če vsebuje ukrepe, ki bi predstavljali diskriminacijo narodnostne skupnosti.
Avstrijski pokat: SAK je v 4. kotu!
V nedetjo je SAK premaga! Vorvvarts Steyr s 3:2. Vesetje igra!cev in g!eda!cev je bito nepopisno. Obširneje poročamo na 12. strani.
Bivši avstrijski zunanji minister dr. Peter Janko-witsch je v televizijski oddaji „Club 2", ki so jo pretekli teden oddajali iz RTV-študia Maribor zavzel tudi stališče do avstrijske manjšinske politike. Njegove besede so zvenele lepo, odločitev avstrijskega parlamenta v šolskem vprašanju in avstrijske vlade v drugih bistvenih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti pa bo šele pokazala,kakšen je dejanski odnos Avstrije do svojih manjšin.
Jankowitsch je na primer dejal, da se je Avstrija pozitivno opredelila do vprašanja narodnostnih manjšin in to celo iz svojih lastnih razlogov," ker je tudi Avstrija za-ščitnica manjšine, namreč južnih Tirolcev v Italiji. Avstrija ne more uporabljati različnih meril", je dejal Jan-kowitsch in dodal, „da je spoštovanje, s katerim nekdo (dedje nu 2. .v/rumj
Naš šolski predlog temeni na pravnih in pedagoških normah!
V naslednjih dneh in tednih bo v razpravah pristojnega parlamentarnega pododbora in morda še v plenumu tekla zaključna razprava o načrtovani preureditvi dvojezične osnovne šole. Predlog, ki so ga vložile tri stranke, vsebinsko odgovarja takoimenova-nemu koroškemu pedagoškemu modelu in omogoča svobodnjakom nadaljnje izsiljevanje in uveljavljanje svojih stališč predvsem glede službeno pravnega položaja drugega učitelja.
Državni poslanec Karel Smolle je vložil zakonski osnutek, ki so ga izdelali stro-
kovnjaki obeh osrednjih organizacij, kot peticijo. Ta ustreza strokovnim kriterijem, ki so jih v razpravah izoblikovali slovenski zastopniki v strokovni komisiji ter številnim skupnim predlogom obeh osrednjih organizacij. Po januarskih in februarskih diskusijah se je med koroškimi Slovenci uveljavila strokovnost, njen vidni rezultat je zakonski osnutek, ki se navezuje na pravne in pedagoške normative, ki so potrebni za obstoj in razvoj slovenske narodne skupnosti. Uveljavila se je misel, da mora biti izobraževalni sistem za manj-
šino v čim večji meri podoben večinskemu. Opisani so tudi cilji dvojezičnega šolstva.
Zakonski osnutek izhaja iz teritorialnega načela iz leta 1945 ter govori o pravici vsakega šolarja, da se poslužuje slovenskega učnega jezika, odnosno, da se nauči slovenščine z izvanjanjem obveznega predmeta. Predvideva občutno zmanjšanje števila otrok v razredu, odklanja pa delitev otrok po kriterijih učnega jezika. Učencem naj se posredujeta oba jezika v takem obsegu, da se uresniči učni načrt in sicer na vseh štirih osnovnošolskih stopnjah.
V razredih s prijavljenimi in neprijavljenimi učenci naj se v smislu osnutka pri sedmih prijavljenih odnosno neprijavljenih vključi dodatni učitelj, kar naj služi časovno omenjenemu šolskemu poskusu. Ta učitelj naj poučuje obe skupini, za kar potrebuje zadostno znanje slovenščine. V razredu naj bi poučeval največ sedem ur tedensko. Z ureditvijo pa se mora po osnutku strinjati tudi razredni učitelj.
Pri razpravah v strokovni komisiji je bilo dosti govora o ..medkulturnem učenju." Da (da/je na 2. strani)
PREBERiTE
na
strani
2	Stanovnik predlagan za predsednika Slovenije
3	Solidarnostna akcija za tovarno Obir
5 DieseVVoche
Im Slovenski vestnik
7 T. Domej: Koroški Slovenci in anšlus
10 Koroško nogometno prvenstvo
Zadnja vest: Deželni glavar Leopold Wagner ne izključuje predčasnih dežel-nozborskih volitev. Po torkovi seji deželne vlade pa je dejal, da v vrstah SP nc bo prišlo do hitrih personalnih sprememb: Rauscher ho ostal član vlade, pa tudi Fruhhauer ne bo odstopil konca junija.
„Drava" v Celovcu!
Prejšnji teden seje tiskarna Drava preselita v nbnovtjene prostore v prittičjn stavbe Zveze stovenskib organizacij. TarviserstraMe !6 - ob Lend-kanatu. Tiskarske nstuge tahko naročate na tetefonsko števitko (0463) 50 566.
ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV
VABI NA
spominsko
svečanost
ob obletnici smrti narodnega heroja Franca Pasterka - Lenarta ter soborcev in vseh žrtev fašizma. ki ho dne K), aprila 19HH ob 11. uri na pokopališču v Železni Kapli.
Poklonimo in oddolžimo sc vsem žrtvam fašizma. Iskreno vabljeni!
2 6. apritl988
KOMENTAR
dr.
MARJANA
STURMA
FMJJE
^OZAUJFF
POLF77KE
DEŽELFVO-
ZSOKSKFH
STTMFVFt?
U;J/ /reaM/uo roJ.sUo OVP /z ao/raa)ega prepričala /roh/ v ^0 rog, ^oJ.srvo ioc/a//.s/o^ iro/o AapJa/aaMAo po/J/Ao prej	a em.s' A: oa a c /o a a /a / w/
.si/aoa p Ježe/; zagovarja s ?em, Ja J: ^icer zgabj; večino v Jeze/; /n Ja /e .še veJno Jo/ye, Ja ye VVagaer Ježe/a/ g/avar Ao/ pa A Jo Jrag.
Tema pragwaJzwJ io e A/.stvcc poJre;eaa vsa soc/a/i-siičaa ; Je/aopo JJčaa aače/a še posebej v wan)s/niAcvw vprašanja. Da /a Aoncepcpa ne wore h/J uspešna, Aazejo vcJ//u; rezaJao zaJnpb /ef, A/ JoAazajejo, Ja soc/a//.su' ne morejo preAJen' DaiJerja po Jesn; m Ja v zaJnj; Aon.se-Avenci pronrnaiij.š/nsAa po/i-JAa s/až/ eJ/no/e A/aiJerja /n ne .sor/ab.sMin, pa čeprav iaJ/ 0 pr/sUpcJo npr. na /oči/ven/ šo/sA; mo Je/ /n ga ce/o izvajajo.
Ao.siopno prevzemanje nemšAonaciona/nib pozicij voJsiev obeb ve/iA/b siranA v Ježeb je mogoče nazorno raz-/ožiii ob ne AaCerZ/i vprašanjih c/zMŽAcnc^po///;čnega ž/v/jenja na A'oro.s'Aem. /VemšAonac/o-na/na inierpreiac/ja p/ebi.seiia je v zaJnjem Je.sei/eijii po.sfa/a v bisiva nraJna /nierpreiaeija, p ra via A o je nem,S'Aonaoiona/na ocena aniija.ŠMiičnega oJpora Aoros*A;b .S/oveneev v bi.sivii proJr/a v n raJno Aoro.šAo po/iJAo /n zgccJccv/nop/.s)e.
Za/o iorej n/ naA/jačje, Ja voJJn/ )unAc/onaJ/ obeb veb-A/b SiranA soJc/a/cJo npr. pr/ srečanjih b/vš/b v/soA/b e.se-sov.sAib o/ic/rjev ab pa na pro-.s/avi 30. /ein/ce posiav/ive naci-.s//čncga .spomen/Aa v .*senija-Aoba v Roža.
DejansAo je iaAo, Ja je pobočna Abma /n Aa/iara v Jeze//, preJvsem Aar zaJeva po/preie-A/o zgodovino v povezavi s AorošA/m/ .S7o venci, iaAo za.sirnp/jena, Ja iaAoreAoč spada že A „Jobremn iona" v Ježeb, Ja se nraJna /čorošAa zavzema za neAaAo rebab/bia-c/jo bsiega Je/a AorošAega nenišAega nac/ona/izma, A/ je /eia /MJ persona/no m orga-iiiZiiiijsAo preše/ v siroAiore nac/ona/soc/a/izma. .San;o v iej zvez/ /abAo razamemo ioJ/ inicia/ivo za posiav/iev spome-n/Aa iaAoimenovan/m oJve-Jencem.
MeJiem Ao /čorošAa FF že po svoj/ pobi/čn/ /Jcczo//)/ /n po genez/ svoje nsianoviive iniciativno zagovarja pobi/Ao nemšAega nac/onabzma /n
/čoro.šAi 37o vene/ vemo, Ja /mamo šiev//ne pr/jaie//e iaAo v ,SPO Aoi ioJ/ v OVP, A/ se ne sir/njajo z manjš/nsAo pobi/Ao voJsiev obeb siranA.
7aAo 0 Aoi ioJ/ Osi/ AorošA/ .S7ovenc/, A/ so sam/ vč/anjen/ v obe vebA/ siranA/, ravno zaradi vob/noiaAiičnib poiez voJsiev obeb siranA s svoj/m/ JemoArabčnim/ pog/eJ/ ne pr/Jejo Jo ve/jave.
Zaio se n/Aomnr n/ ireba bai/, če b/ npr. VVagner Jejan-sAo izga/n/ abso/aino več/no v Ježeb. /Vasproino, ieJaj b/ se JejansAe poz/c/je naš/b pr/jaie-/jev v siranAab /zbo/jša/e /n b/ /abAo /e ie izAoris/i/i za prepo-irebno vseb/nsAo prenovo siranA. KorošAi .S/ovenc/ b/ po J iaA/m/ pogoj/ pri Job/b šie-vi/ne zavezn/Ae, s Aaier/m/ b/ se /abAo sAopaj bor/b za bo/j JemoArai/čne /n č/ovešAe oJnose v Ježeb. /VavsezaJnje pa b/ ioJ/ s/ovensA/ g/asov/ za obe vebAt siranA/ v Ježeb, A/ Janes oč/ino ne ve/jajo n/č, Job/b novo Avabieio.
Čas, v Aaierem ž/v/mo, zabieva oJ vsaAega posame-zn/Aa, Ja se b/iro prbagaja nov/m poirebam /n oAo/išči-nam. Prepričan sem, Ja je po-ienc/a/ itsi/b soJeže/anov, A/ poJobno razmZš/jajo Aoi m/, veJno večji.
A*orošA/ .S'/ovenc/ se bomo mora// sAapaj s iem JemoAra-i/čn/m poienc/a/om v Ježeb z resn/m/ pobi/čn/m/ pr/siop/ pr/zaJevai/ za spremembo pobi/čne Ao/iore v Ježeb -Je/ait za novo /čorošAo.
Maribor: priznanje dr. !nzku
Ob seminarju za učitelje dvojezičnih šol na Koroškem in profesorje Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu v Mariboru je Franci Pivec, predsednik republiškega komiteja za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo, na sprejemu poudaril veliko vlogo in zasluge dvornega svetnika dr. Valentina Inzka za slovensko oz. dvojezično šolstvo na Koroškem. Pivec je dr. Inzku v znak zahvale izročil skulpturo akademske kiparske Vlaste Zorko.
RepubbsAa Aand/dac/jsAa konferenca je prejšnji teden v Ljub/jan/ s /ajn/m g/asova-njem pofrd//a Janeza Stanovnika za edinega kandidata za predsednika predsedstva SR S/oveni/e.
Šolski osnutek
obeh osrednjih * * *
orgamzac!)
/naJa/jcvanje s 7. s/ranij se to načelo, katerega so priznavali vsi, udejani, predlaga osnutek uvedbo posebnega predmeta v obsegu dveh tedenskih ur. Ta predmet naj bi bil za vse učence dvojezičen.
Ministrstvo naj bi skrbelo za ustrezne učne načrte in tudi učbenike in učne pripomočke za celotno manjšinsko šolstvo. Osnutek posveča večjo pozornost tudi temeljnemu in nadaljnjemu izobra-
ževanju učiteljev in vzgojiteljic ter predvideva ustanovitev dvojezične vadnice na celovški pedagoški akademiji ter dvojezične trgovske akademije.
Že v naslednjih tednih bomo videli, kako resno se bosta parlamentarni pododbor in parlament spoprijela z zakonskim osnutom. Utegne pa ga doleteti usoda slovenskih predlogov iz leta 1959, ki trohnijo v arhivu parlamenta.
Lepe besede a!i...
juaJa/jecaujc s /. š/rau/j obravnava svoje manjšine, odločilno za duh demokracije pa takorekoč tudi za Evropo." Izrazil je prepričanje, da je duh ki so ga ustvarili oz. skušali uveljaviti v Avstriji pri reševanju manjšinskih vprašanj tak, „da to Avstriji pred Evropo ni v sramoto." Razlikoval pa je vtoliko, da je pri tem omenjal samo odnos do etnične manjšine s strani Dunaja (imenoval je Urad zveznega kanclerja/predsednika vlade, avstrijski parlament), niti z besedo pa duh nestrpnosti, kateremu je izpostavljena slovenska manjšina na Koroškem.
Dr. Jankowitsch je stališče k manjšinskemu vprašanju zavzel šele po izjavi predsednika SZDL Slovenije Jožeta Smoleta, ki je v razpravi o vprašanju, kako se neuvrščena Jugoslavija in nevtralna Avstrija odzivata na integracijske procese v Evropi (posebno na gospodarskem pod-ručju), menil, daje eden klju-
čnih kriterijev v tem procesu sodelovanja in zbliževanja v Evropi tudi odnos držav do svojih nacionalnih manjšin. V tej zvezi je Smole poudaril, da je to vprašanje za Slovenijo in Jugoslavijo izrednega pomena in da mora vsaka država zagotoviti svojim manjšinam enakopravnost.
Glede stališča do evropskih integracij je Smole dejal, da ima Jugoslavija načelno pozitivno stališče. Kar v tem trenutku Jugoslavija želi, je vključitev v EFTA. „Za nas bi bilo to izrednega pomena."
Dr. Jankowitsch je bil mnenja, da ima EFTA, v katero je vključena tudi Avstrija, pomembno vlogo kot predhodnica evropske integracije. ..Vendar naša pot v Evropo" - s tem je naznanil avstrijski načrt popolne vključitve v Evropsko gospodarsko skupnost - „ne bi smela ustvariti novih ločnic, predvsem ne do države, kot je Jugoslavija", je zaključil dr. Peter Janko-witsch.
Umrl Janez Korenjak
Velika množica žaiujočih se je prefekti četrtek na pokopatišču v Šmarjeti v Rožu postovita od Janeza Korenjaka, kije umrt v 75. tetu starosti. Janez Korenjak je bit dotga teta stovenski občinski odbornik v šmarješki občini in v tegistaturni dobi od teta )979 do !9S5 tudi podžupan. Bitje čtovek, ki seje ves čas zavzet za težnje občanov in sto venske narodnostne skupnosti.
Slovenska narodnostna skupnost na Koroškem se nahaja pred izredno važnimi odtoči-tvami (šotstvo, vstop v sosvet itd.), ki bodo bistveno vptivati na nadatjni razvoj koroških Stovencev. V ta namen Zveza slovenskih organizacij na Koroškem skticuje
krajevne
sestanke,
na katerih bomo . obravnavah sledeče točke:
#	aktualna narodnopolitična vprašanja na Koroškem (šolstvo, zakon o narodnih skupinah, sosvet)
#	občni zbor Zveze slovenskih organizacij
#	južnokoroška gospodarska situacija Sestanki bodo:
5.	apriia	ob	20.	uri
Železna Kapla - društvena soba
7. aprita ob 20. uri Škofiče, Hodiše - Posojilnica Škofiče
7.	aprita	ob	20.	uri
Dobrla vas - kulturni dom
8.	aprita	ob	20.	uri
Straja vas - na Vratih, gostilna Zwitter
9.	aprita	ob	20.	uri
Borovlje - . društveni prostori pri Bundru tt. aprita ob 20. uri Šentjakob - društvena soba nad Posojilnico
12.	aprita ob 20. uri Loče, Brnca, Bckštanj -gostilna Wrolich
13.	aprita ob 20. uri Šentjanž - zadruga v Šentjanžu
13.	aprita ob 20. uri Radiše - Kulturni dom
14.	aprita ob 20. uri Sele-Fara - farni dom
15.	aprita ob 20. uri Žitara vas. Galicija -Posojilnica v Miklavčevem
19. aprita oh 20. uri Kotmara vas - ljudska šola
21. aprita ob 20. uri Celovec - Mladinski dom
Udeležite se sestankov v čimvečjem številu. Prisrčno vabljeni!
Stanovnik predlagan
,/uucz .S/rtuovu/A jc Auu-J/Ju/ z rt /trcJscJu/Au /t/cJ-.S'/? 3/ovcftgc, Jr. JrtnAo P/f/er.sA; prt z rt č/rtttrt prt'J.st'J.s7vtr/ A/rt rcptt/t/tžAt Atr/;t/;t/trt'g.sA; Aott/crcMCt
prtJfA/; /t't/t7; v L/;t/)//tru/
ArtttoutttA JoAr/ /3J g/rt-sov, Mo/ett Dtžttr-MttrAo, Ar .sc že p rt'J g/rt.sourt-tgcttt or/rcA/rt Artttr/tr/rt/rrr/ zrt č/rtttrt prt't/.st't/.s/utr - Atrrt-Jtt/trtr/tr )t' urtrurrž zrt pret/-.scJtttco - prt srttutt 2<9 g/rt-sov. Dr. ./rtu A o D/tVcr.sA/p' r/tt/tt/ 97 g/rt.sttu.
Kot je Slovenski vestnik v preteklih tednih poročal, so bile letos priprave na volitve in same kandidacijske konference bolj odprte kot v preteklosti, izbirati pa je bilo mogoče tudi med več kandidati.
Na republiški kandidacijski konferenci je Dušan Semolič poudaril, da je izid spopada z vsemi težavami, predvsem na gospodarskem področju, odvisen tudi od osebnosti, ki bodo izvoljene za najvažnejše funkcije tako v občinskem merilu kot tudi v predsedstvu
Slovenije. Zaradi tega je posebno pri teh odločitvah veljalo geslo „Pravi ljudje na prava mesta", je poudaril Semolič.
Republiška kandidacijska konferenca je tudi podprla kandidaturo Mirana Potrča za predsednika republiške skupščine, Jožeta Kneza za podpredsednika za družbeno ekonomske odnose ter Aleksandra Ravnikarja za družbene dejavnosti. Za predsednika zbora združenega dela je predlagan Valentin Dvojmoč, za odbor občin

Solidarnost s
tovarno
15. decembra 1987 so zaposleni Tovarne celuloze „Obir" skupno z velikim delom prebivalstva okraja Velikovec demonstrirali v Celovcu in na Dunaju za ohranitev delovnih mest v Rebrci. Takrat so zastopniki vseh strank zagotovili, da se bodo zavzeli za ohranitev delovnih mest.
V zadnjih treh mesecih po demonstraciji ni bilo nobenih konkretnih izjav, da bi zahtevi, kije življenjskega pomena za vso dolino, ugodili.
Nasprotno, razna poročila kažejo, da moramo bolj kot kdajkoli poprej računati z dejstvom, da je obstoj te regije resnično ogrožen.
,,Obir"
Izguba teh delovnih mest bi pomenila hudo zapostavljanje ljudi s področja, ki je gospodarsko že tako zelo slabo razvito.
S podpisno akcijo, ki zdaj teče v okraju Velikovec, v teh dneh na stotine ljudi izjavlja svojo solidarnost z zahtevami zaposlenih v Rebrci in poziva, da je treba s konkretnimi dejanji ukrepati v interesu delavcev in nameščencev, pa tudi obrtnikov, kmetov in gozdarskih obratov celotnega okraja, tako, da se zagotovi obstoj ogroženih delovnih mest.
Samo tako bo mogoče preprečiti gospodarski propad celotne regije.
SZ! in univerza: vrsta predavanj na temo „Ansius in manjšine"
V četrtek, 14. 4. 1988 ob 9. uri se bo na celovški univerzi začelo znanstveno srečanje „Anšlus in manjšine v Avstriji". Na srečanje vabita Slovenski znanstveni inštitut in Inštitut za sodobno zgodovino na celovški univerzi. V četrtek bodo predavali Horst Seidler, Tone Ferenc, Teodor Domej, Avguštin Malte,
Jacob Allerhand, August Walzl in Erika Thurner. V petek so na sporedu predavanja Franceta Filipiča, Janka Prunka, Milana Pahorja, Michaela Johna, Herberta Gassnerja, Gerharda Baum-gartnerja in Roberta Knig-hta. Vsa predavanja bodo v predavalnici I in bodo simul-f tano prevajana v oba deželna jezika.
za predsednika!
Vlado Beznik in za predsednika družbcno-političnega zbora pa oba kandidata Tone Anderlič in Valerija Škerbcc.
V razpravi pred glasovanjem je bilo največ pribomb in predlogov namenjenih volilnem postopku. Kritika je tekla predvsem v to smer, da je zmanjkalo časa za bistvene vsebinske postopke. Zato je konferenca tudi sprejela sklep, da se predsedstvo republiške socialistične zveze takoj loti priprav za spremembe volilnega sistema.
Republiška kandidacijska
konferenca je ob koncu svojega zasedanja tudi obravnavala uničevajno vojno med Iranom in Irakom in obsodila nečloveški razplet te že osmo leto trajajoče vojne, zlasti uporabo kemičnega orožja, ki je z mednarodnimi konvencijami prepovedano. Delegati so zahtevali, da morajo biti vse oblike sodelovanja med Jugoslavijo in tema državama podrejene temeljnemu cilju: čimprejšnjemu prenehanju nesmiselne vojne, ki je terjala na obeh straneh že več kot milijon žrtev.
BONN. V Bonmtvo Mrar/n//crog/ygen/trafpofrr////, r/a Aauc/cr No/;/ (.s/;'Aa </e.s*/;o) rte aa/tmrava or/.sto/;;/;'. Mer/ obrc/ceu;';;;; //;;<r/m; č<?.sa ta A* ega far// ra/; če rt/ prtcaAcma/, tor/a v /ro/;/;A; se eča.s;'/t zgod; ta J; Aa/ aerazaraaega.
0
Kanc/er He/mL/f Ko/i/
ZRN: kancier Koh! ne bo odstopi!
MARJAN SEDMAK
Konservativno-liberalna koalicija je končno potrdila osnutek zakona o davčni reformi, ki naj bi skupaj s prejšnjima dvema stopnjama zmanjšala breme zahodno-nemških davkoplačevalcev za kakšnih petdeset milijard mark letno. Gre za uresničevanje gesla, s katerim je ta koalicija leta 1982 prevzela oblast od socialnih demokratov, gesla, po katerem je treba doseči, da bodo državljani poslej bogatejši, država pa revnejša. Vendar z gesli je pač tako, da pokažejo tedaj, ko jih je treba začeti uresničevati, mnoge dotlej skrite pomanjkljivosti in zahodno-nemška davčna reforma prav gotovo ni izjema.
Prva njena težava je v tem, da je davkoplačevalcem obljubila, da bo država poslej manj posegala v njihove žepe, pri tem pa je vlada ravnala, kot da so ti žepi enako globoki. V resnici niso in posledica tega je prerazdelitev družbenega bogastva po lestvici navzgor: od davčne reforme bodo imeli korist predvsem tisti, katerih dohodki od zaposlitve ali premoženja so nadpovprečni. Takšen rezultat je v skladu z neokonservativno politiko, po kateri naj se kapital pretaka predvsem preko zasebnih lastnikov, in zato ne bi smel biti povod za začudenje. Polemike, ki so nastale, se v
zadnjem času niso vnemale zaradi takšne splošne gospodarske politike, marveč zato, ker vlada še nadalje trdi, daje z reformo osrečila vse državljane.
Hkrati je uresničevanje „davčnega razbremenjevanja" odkrilo še dve napaki. Zaradi zmanjšanega priliva davkov, kar bo prva posledica davčne reforme, je bilo treba pripraviti tudi predlog, kako oklestiti nekatere državne izdatke in tako se je vlada lotila tudi črtanja subvencij in davčnih privilegijev. Ta postopek je bil vse do zadnjega povod za navzkrižja znotraj same vladne koalicije, v kateri je skušala sleherna od njenih sestavin ubraniti koristi tistega dela davkoplačevalcev, ki naj bi ga v političnem življenju zastopala.
Posledica tega je razvpiti paradoks, zaradi katerega so v zakonskem predlogu črtali davčne olajšave za nočno, dodatno in izmensko delo delavcev (ti so v konserva-tivno-liberalni vladi pač slabo zastopani), ostale pa naj bi davčne olajšave za bencin, ki ga porabijo lastniki zasebnih letal (katerih patrpn je bavarski deželni oče Franz Josef Strauss). Tretja lepotna napaka se bo še pokazala: ko vlada po eni strani pripira predvsem tiste davčne vire, ki se napajajo z neposrednimi davki (na dohodek od dela in premoženja), se povečuje primanjkljaj v državnem proračunu in skorajda zanesljivo ne bo dolgo, ko bo prišla na
vrsto naslednja in še ne napovedana stopnja -davčne reforme, to je povečanje posrednih davkov, davkov na potrošnjo.
Kohla je zaneslo v zvezi z drugo lepotno napako. Vlada je v ponedeljek osnutek zakona sprejela, v torek pa naj bi o njem razpravljali na sedežu vlade, vendar v okviru političnega sestava vladne koalicije, kar pomeni, da na sejo niso bili vabljeni samo ministri, marveč tudi voditelji koalicijskih strank.
Še preden se je seja začela, so nekateri med njimi spet začeli nergati zaradi posamičnih davčnih privilegijev, pri tem pa so Kohlu popustili živci. „Če vam ni prav", je izbruhnil, „si poiščite drugega", ter še pristavil, da se lahko kar takoj odpravi k Richardu (državnemu predsedniku von Weizsackerju), da mu ponudi odstop. Seveda je šlo za povsem „nepolitičen" izbruh jeze, ki bi moral ostati v krogu zbranih, če nekdo - in tu se začenja tista politika, ki razkriva, da odnosi v bonski koaliciji niso najboljši - ne bi smatral, da mora zadevo nesti tisku na nos. V sredo so tako nekateri časniki objavili vest o kanclerjevi grožnji z odstopom, v četrtek in petek pa so predstavniki kanclerjeve pisarne vsem zainteresiranim živo zagotavljali, da mu to še na misel ne pride. Kancler sam pa je bil ta čas že na velikonočnih „shujševa!nih" počitnicah v Avstriji.
Marjan Sedmak
Že nad 100 mrtvih
IZRAEL. Brutalno nasilje izraelske vojske na zasedenih arabskih ozemljih Gaze in zahodnega brega Jordana je terjalo že yeč kot sto palestinskih žrtev. Ob „Dnevu zemlje" - 30. marca 1976 so Izraelci krvavo zatrli upor palestinskega prebivalstva -je izrealska vojska zaprla zasedena ozemlja. Palestinci so nato izvedli najmogočnejšo demonstracijo v obliki splošne stavke. Spet je prišlo do spopadov z izraelsko vojsko, ki je spet streljala na Palestince in jih na stotine aretirala.
4 6. aprit 1988
Žeiinje so povsod!
Ob lanskoletnih volitvah v župnijski svet 22. 3. 1987, nam je naš dušni pastir, dekan g. Damej, obljubil, da bo poskrbel, da bodo v župnijskem svetu na Želinjah zastopani tudi slovensko govoreči verniki.
Svoje obljube ni držal. Že junija 1987 smo se pismeno obrnili na referat za župnijske svete oz. na slovensko-nemški koordinacijski odbor, naj našo prošnjo posreduje celovškemu škofijskemu ordinariatu. Vsebina naše tedaje prošnje je vsebovala uresničitev sinodalnih sklepov o sožitju Nemcev in Slovencev. Dosegli nismo nič-niti odgovora nismo bili vredni. V župnijskem svetu hočemo biti zastopani s človekom, ki ga bomo izbrali mi.
Globoko smo prepričnai, da se mora Cerkev zavzemati za pravice šibkejšega, sicer se izneveri svojemu poslanstvu.
Vprašamo se, kaj bi se zgodilo, če bi Slovenci v kaki dvojezični fari ne upoštevali nemško govorečih sofaranov. G. škof bi verjetno ukrepal zelo hitro in učinkovito.
Mi mladi se ne znebimo vtisa, da g. škof Kapellari slovensko-nemškega koordinacijskega odbora, ki je našo prošnjo obravnaval in dalje posredoval škofijskemu ordinariatu, ne jemlje resno. Verjetno so iste
usode deležni tudi drugi naši verski organi in zastopniki.
Naveličani smo ko pastorka prosjačiti za vsako suho skorjo kruha. Zato se nam zdi zahteva, izpovedana v Slovenskem vestniku dne 16. 3. 88, upravičena. V spominskem letu 1988 in v bodočih letih naj bi na našo zastavo zapisali trajno zahtevo: Hočemo svojega pomožnega škofa, ki ne bo premestljiv in odstavljiv...
Želinje smo mi mladi vzeli za povod, a Želinje so povsod na dvojezičnem ozemlju. Ne zadovoljujemo se več z vzponom na želinjski hribček, hočemo priti na goro.
Naj se tozadevni pogovor nadaljuje v raznih krožkih, v župnijskih svetih, v časopisih, na univerzi, v obrambnem komiteju za dvojezično šolo itd.
To željo, to zahtevo narekuje situacija, v kateri se nahaja slovensko govoreča narodna skupnost.
Naš človek, spomni se Župančičeve besede: „Zdaj bral je v sebi: V nas zapisano je Luč! In rekel je: Tudi nam je dan v bodočnosti ključ!"
Zatka Kuchling, Žetinje
S tem pismom so solidarizirajo:
Franc Sadjak, Ljudmitla
Sturm, Kristijan Koren, Branko Koiter
„tz te moke ne bo kruha!"
Leta 1983 se je začet generalni napad na dvojezično šolo.
Slovenci smo organizirali obrambo, bili smo enotni, pedagogi po celi Avstriji so nas podprli, bilo je veliko prireditev, dve mogočni demonstraciji, avstrijski časopisi so pisali zelo pozitivno in dobro za nas.
Ko je konec lanskega leta šlo najbolj zares, je vso reč hotel vzeti v roke Karl Smolle - glavni politik NSKS. Rekel je, daje sedaj konec demonstrativnih akcij, da je komite kriv, da ne pride do kompromisa, dal je celo izjavo KEL, ki so jo izrabili proti manjšini. S tem je ohromil celotno gibanje, ker naši nemško govoreči prijatelji niso več vedeli, kaj je res in kaj ne:
Grilc je to politiko podprl in jo naredil „sa!onfahig".
Rezultat je bit, da so tisti, ki so se najbolj potruditi, postali ekstremisti. Politiki so rekli: „Die vernunftigen Slovvenenvertreter sollen verhandeln."
Po treh mesecih pragmatičnega dela v dunajskih pisarnah imamo sedaj rezultat. Vse tri stranke, tudi
Haider! - še ni dolgo, kar je Grilc ljudi ..farbal", da najbrž ne bo podpisal - so v parlamentu vložile predlog, ki je za nas najslabša varianta. Izjava našega inšpektorja Inzkato potrjuje.
Smolle pa še vedno pozablja slovenski narod na Koroškem in pravi, da bo tudi vnaprej reševal stvari kar sam; in to v sosvetu...
Vsi vidimo, da iz te moke ne bo kruha. Kako dolgo se bomo še pustili ..farbati" od Smolleja in njegovih pragmatikov. Saj bi morali spoznati, da ti ljudje delajo za svoj žep in za lastno pozicijo ali pa so zgubili orientacijo.
Postavimo se spet na noge. Nikoli ni prepozno. Pokažimo, da se znamo braniti.
Kaj pa ZSO?
Tam imajo vsaj pravilna stališča in se niso klanjali. Vendar se ne upajo jasno povedati, kar mislijo. Čakajo na NSKS.
Morda pa jim politiki v Ljubljani ne pustijo delati.
Pa bodo prišli boljši časi, ko bodo pragmatiki in oportunisti odšli!
Graški študent
Zakaj stoji Piajbržanom voda do gria?
Ker /majo vedno sfrasfnejšo že//o po p/a vanju, bazen/h /n mo/ju. Že drugo /efo zaporedoma se /e večja skup/na /z S/ovenjega P/ajberka od/oč//a za p/ava/n/ tečaj pod vodstvom učke/ja K/7sf//ana Ze/cbna m/ajšega. Predvsem starš/ šo/oobvezn/b otrok, pa tud/ drug/ sfarejš/ /n m/ajš/ se nočejo odpovedat/ p/ava/nemu športu. Oko// 30 j/d je v z/msk/d mesec/d zadaja/o v ce/ovško kopa//šče, zak/juček tečaja pa so s/ pr/vošč/// v modernem rekreat/vnem centru be//ašk/d top//c jEr/ebn/s Tderme tVarmbad V///acdJ. Tam je nasta/ tud/ naš posnetek prav v trenutku, ko j/m je b//o v vod/pretop/o /n so s/ skuša// neko//ko od/ad/t/ noge...
Esperantisti priporočajo učen je jezika sosednjega naroda
Udeleženci tradicionalnega Tedna prijateljstva/ Semajno de amikeco, ki je bil februarja letos v tzoli/Isoli, so šolskim in množičnim občilom sosednjih držav oz. avtonomnih dežel v območju regije Alpe-Jadran-Panonija naslovili posebno pismo, v katerem v tem prostoru priporočajo, da ne glede na siceršnje mednarodne in meddržavne obveznosti in dolžnosti do narodnih manjšin pospešeno uvajajo v šole vseh stopenj pouk jezika naj-bližnjega naroda soseda; njegovi zgodovini in kulturi pa naj tudi pri drugih predmetih posvetijo več pozornosti kakor dosedaj.
Esperantisti šolskim oblastem tudi priporočajo, naj pospešujejo uvajanje pouka mednarodnega jezika esperanta predvsem v nižje raz-
rede osnovnih šol, stimulirajo pa naj tečaje na višjih stopnjah in univerzah.
V svoji utemeljitvi esperantisti med drugim pravijo, da se v zadnjih letih vse bolj krepi zavest o skupni usodi evropskih narodov ter o skupnem evropskem kulturnem izročilu. Evropsko sodelovanje pa bo možno in prisotno samo toliko, kolikor bo močno in verodostojno upoštevanje in vključevanje najbližjega sosednjega naroda ali narodne manjšine. Zato še posebej naglašajo, da se jim zdi, da bi moralo drugače kakor v času nacionalnih antagonizmov, biti naravno, da se med tujimi jeziki najprej učimo jezika tistega naroda, s katerim nas povezuje sosedstvo. Končno pa ugotavljajo, da bi taka odločitev tudi bistveno izboljšala politično ozračje v tem delu Evrope.
KanaMzacija de!a težave!
S petimi protiglasovi (odborniki iniciative občanov) je bil na zadnji seji občinskega sveta v Borovljah sprejet obračun za leto 1987. Zupan dr. Helmut Krainer (slika) je dobil razrešnico, iz poročila kontrolnega odbora pa je bilo razvidno, da kanalizacija dela občini slej ko prej velike preglavice. ..Luknja" pri finansiranju se je celo povečala za skoraj tri milijone šilingov.
Prevajatci
pozor!
Pred kratkim smo objaviti vabito Združenja avstrijskih prevajat-cev na strokovni seminar v Pdttauu na Štajerskem. Ta ni bit marca, ampak bo od 22. do 24. aprita. Ponovno opozarjamo naše prevajat-ce, da imajo možnost udetežbe. Na seminarju ho tudi stovenski krožek; vodita ga ho dr. ttetga Mračnikar. Lahko se prijavite pri njej ali pri Andreju Kokotu (SV). Vse stroške seminarja krije prireditelj!
PROST! ČAS '88
OD 14. D017. APRILA
V CELOVCU
$ KOROŠKI AVTOMOBILSKI IN KOLESARSKI SALON
$ K.I.T..T.-KNIGHTRIDER
- ČUDEŽNI AVTO IZ TV-SERIJE ..KUMPEUgif'
$ LOVSKA RAZSTAVA IN OGLED TROFEJ ^
$ DNEVNI ORF PROGRAM „Z IGRO
KOROŠKEGA RADIA, ŠALO IN ŠOVOM" *
$ ŠPORTNE DEJAVNOSTI AUSTRIE-CELOVEC v KOT STRELJANJE NA GOL, TEKMOVANJA I. DR. * . $ PROGAZAAVTO-MODELE, LASTNI POKAL $ TRAIL-PREDSTAVITVE * SKOKI S PADALI $ DRUŠTVA SE PREDSTAVIJO


So!idaritat mit „Obir"
Am 15. Dezember 1987hat die Belegschaft der Zellstof-fabrik „Obir" gemeinsam mit einem groBen Teil der Bevol-kerung des Bezirkes Volker-markt in Klagenfurt und Wien um die Erhaltung der Arbeitsplatze in Rechberg demonstriert.
Damals wurde von Vertre-tern aller Parteien angekun-digt, fiir die Erhaltung der Arbeitsplatze in Rechberg einzutreten.
In den drei Monaten nach dieser Demonstration wur-den keineswegs konkrete Aussagen daruber getatigt, ob dieser fiir das ganze Tal le-bensnotwendigen Forderung tatsachlich Rechnung getra-gen wird. Vielmehr ist auf-grund der ausgesendeten Meldungen zu diesem Problem mehr denn je zu be-ftirchten, daB die Existenz dieser Region ernsthaft ge-fahrdet ist. Der Verlust dieser Arbeitsplatze ware eine krasse Benachteiligung der Menschen eines ohnehin ex-trem wirtschaftsschwachen Gebietes.
Mit einer Unterschriften-Aktion, die jetzt im Bezirk Volkermarkt lauft, erklaren sich Hunderte Burger den Forderungen der Belegschaft von Rechberg fiir ausdriick-lich solidarisch und ersuchen dringend, im Sinne der Ar-beiter und Angestellten, aber auch im Sinne der Interessen der Gewerbetreibenden des ganzen Bezirkes, der holzlie-fernden Bauern sowie Forst-betriebe, konkrete Handlun-gen zu setzen, die geeignet sind. den Bestand der gefahr-deten Arbeitsplatze zu garan-tieren.
Nur damit wird es moglich sein, den vvirtschaftlichen Niedergang der gesamten Region zu verhindern.
Heinz Haderiap neuer Direktor
Mit Wirkung vom 28. Miirz 1988 wurde der Eisenkappler Heinz Haderiap zum neuen Direktor des Hotels „Obir" in Eisenkappel bestellt. Heinz Haderiap ist 35 Jahre alt und war elf Jahre in dem Gastronomie-Betrieb, dem er nun als Direktor vorsteht, beschiiftigt.
DtESE WOCHE )M
___________
s#-
Die Seite fi.tr unsere deutschsprachigen Leser/innen
S!owenenorganisationen in der Offensive: Gesetzesentwurf zur Schuifrage eingebracht
/n	7'n^c/; nnr/ VVoc/teti tv/r<7 /n rfen Eror-
ferMHgen r/e.s	prtr/amenfarMc/te/t
aa<7	aac/: /a <7cr E/c/: a A A a.s.s/oa rAc
AbvcA/a/Mcbaac liber rbe gep/onfe Aenrege/nng ber ztve/ipracb/ge/! Eo/b.s.scbn/e /n 7(araf<?a ge/nbrt wer<7e/r
Der Initiativantrag, der von den drei Parteien im Parlament eingebracht wurde, entspricht inhaltlich dem so-genannten „Karntner Pada-gogenmodell" und ermog-licht den Freiheitlichen wei-terhin eine Verwirk!ichung ihrer Standpunkte zu erzvvin-gen, vor allem die dienst-rechtlichen Fragen des Zweitlehrers betreffend.
Nationalratsabgeordneter Karel Smolle brachte im Parlament einen, von Experten der beiden Zentralorganisa-tionen erarbeitete Gesetzes-entwurf in Form einer Peti-tion ein. Dieser entspricht den fachlichen Kriterien, die in den Diskussionen von den slowenischen Vertretern in der Expertenkommission ausgearbeitet wurden und be-rucksichtigt auch die zahlrei-chen gemeinsamen Eingaben
St. Margareten J. Korenjak verstorben
Der ehemalige Vizebtir-germeister und langjahrige Gemeindemandatar der slo-vvenischen Liste in der Ge-meinde St. Margareten i. R. ist in der Vorwoche im 75. Lebensjahr verstorben. Das Begriibnis auf dem Ortsfried-hof von St. Margareten war eine Demonstration der Wertschatzung der Arbeit Korenjaks lur die Burger der zvveisprachigen Gemeinde des Rosentales. Am offenen Grabe vvtirdigte eine groBe Anzahl von Rednem das Wirken Korenjaks. Die An-teilnahme der Bevolkerung war sehr groB.
„Freizeit 88" ist gut gebucht!
Unter dem Titel „Freizeit 88" findet am Klagenfurter Messegelande vom 14. bis 17. April die 13. Konsumguter-messe mit den Schwerpunk-ten „Bauen und Werken", „Urlauh und Reisen" sowie „Aktive Freizeitgestaltung" statt. An die 140 Austcllcrre-prasentiercn cirka 250 Marketi und Firmcn und haben fast das gesamte zur Verffi-gung stehendc Ausstcllungs-gelande bereits gebucht. An Attraktionen wird es nicht mangeln.
GroBes Intcresse wird si-cher der ..Karntncr Automo-bil- und Zweiradsalon" fin-den, der cinerseits mit einem Ferrari um 8,2 Millioncn
Schilling das teuerste Stra-Benauto der Welt vorstellt, andererseits vor allem am Sektor Tuning viele Neuhei-ten anbietet. Auch das Vom Fernsehen bei den Kindern bekannte	Wunderauto
K.I.T.T. wird groBes Augen-merk finden, ebenso wie der Streichelzoo ftir die ganz ..Kleinen".
der beiden Zentralorganisa-tionen. Nach den Diskussionen im Janner und Februar setzten sich unter den Karnt-ner Slovvenen fachliche Ge-sichtspunkte durch, dessen sichtbares Resultat der Ge-setzesentwurf darstellt, der an die rechtlichen und pada-gogischen Standards an-kniipft, die fur eine Erhaltung und Entfaltung der slo-wenischen Volksgruppe not-wendig sind. Es setzte sich auch der Gedanke durch, daB das Ausbildungssystem fur die Minderheit in groBem AusmaB dem der Mehrheit angepaBt werden muB. Auch die Ziele des zvveisprachigen Schulwesens werden klar um-rissen.
Der Gesetzesentwurf geht vom Territorialprinzip aus dem Jahre 1945 aus und spricht vom Recht jedes Schiilers, sich der slovveni-schen Unterrichtssprache zu bedienen bzw. sich die slowe-nische Sprache in Form eines Pflichtsgegenstandes anzu-eignen. Der Entwurf sieht eine spurbare Senkung der Klassenschulerhochstzahl vor, lehnt aber jede Tren-nung der Schtiler nach unter-richtssprachlichen Kriterien ab. Den Schulern sollen die beiden Sprachen in jenem AusmaB vermittelt vverden, welcher ftir eine Erftillung des Lehrplanes erforderlich ist. Und zwar auf allen vier V olksschulstufen!
In Klassen mit angemelde-ten und nichtangemeldeten Schulern soli nach dem Ent-wurf bei sieben angemelde-ten bzw. nichtangemeldeten Schulern ein Zweitlehrer in Form eines zeitlich begrenz-ten Schulversuches beigezo-gen werden. Dieser Lehrer soli beide Gruppen unterrich-ten, was aber wiedcrum die Kenntnis der slowenischen Sprache in gentigendem AusmaB unabdinglich erforderlich macht. Der Zweitlehrer soli maximal sieben Wochen-stunden in der Klasse unter-richten. Der Gesetzesent-wurf sieht auch vor, daB sich der Klassenlehrer mit dieser Regelung einverstanden er-klart.
S!owenien:
Stanovnik
neuer
Prasident?
Im Rahmen der vergange-nen Woche im Ljubljana stattgefundenen Kandidaten-konferenz auf Republiksebe-ne wurde Aanez Stanovnik zum einzigen Kandidaten fiir das Amt des Prasidenten der Republik Slowenien vorge-schlagen. In der geheim durchgeffihrten Abstimmung entfielen auf Stanovnik 154 Stimmen, auf den zweiten Kandidat, Mojca Drčar-Mur-ko, lediglich 28 Stimmen. Als neuer Kandidat ftir das Prasi-dium der Republik Slowe-nien wurde von der Konfe-renz Univ.-Prof. Dr. Janko Pleterski in Vorschlag ge-bracht.
Der Wechsel an der Spitze des Prasidiums der Republik Slowenien wird im Mai statt-finden. Derzeit ist France Popit Prasident der Republik Slowenien.
Keine Veranderung wird es voraussichtlich an der Spitze des slowenischen Parla-mentes geben. Die Kandida-tenkonferenz bestimmt den bisherigen Vorsitzenden Miran Potrč erneut als einzigen Kandidaten ftir diese Funk-tion.
Gegenbesuch aus N. Gorica
Heute, Mittwoch, besucht eine hochrangige Delegation aus der Partnerstadt Nova Gorica (Slowenien) Klagen-
Bei den Diskussionen in der Expertenkommission wurde viel vom „interkultur-ellen Lernen" gesprochen.
Um dieses Ziel - zu dem sich alle bekannten - verwirkli-chen zu konnen, wird im Ge-setzesentwurf die Einftihrung eines eigenen Faches im AusmaB von zwei Wochenstun-den vorgeschlagen. Dieses Fach solite fiir alle Schuler zweisprachig unterrichtet werden.
Das Ministerium hatte da-bei ftir entsprechende Lehr-plane sorgen, sowie ftir die Lehrbiicher und Lehrbehelfe fiir das gesamte Minderhei-tenschulwesen.
GroBe Aufmerksamkeit widmet der Entwurf auch der Grundausbildung und der Weiterbildung der Lehrer und Kindergartnerinnen. Er sieht die Grtindung einer zweisprachigen Ubungs-volksschule an der Padagogi-schen Akademie in Klagenfurt, sowie eine offentliche zweisprachige Handelsaka-demie vor.
Schon in den nachsten Wo-chen wird sich jedoch zeigen, wie ernst sich der parlamen-tarische UnterausschuB und das Parlament mit dem Ge-setzesentwurf der Slowenenv furt. Die Gaste werden um 10 Organisationen befassen Uhr im Klagenfurter Rathaus
werden. Es ware ftir die Volksgruppe, Karnten und Osterreich fatal, solite diesen Gesetzesentwurf das Schick-sal der Vorschlage der Slovvenen aus dem Jahr 1959 erei-len. Diese vermodern nam-lich seit Jahrzehten im Par-lamentsarchiv.
von Btirgermeister Guggen-berger empfangen. Auf der Tagesordnung stehen MaB-nahmen zu einer intensiveren Zusammenarbeit beider Partnerstadte. Zur Sprache wird auch die Situation der Slowenen in Karnten bzw. in Klagenfurt kommen!
Aufruf zu To!eranz und Achtung
AnlaBlich der Ausloschung Osterreichs und des Endes der Ersten Republik vor 50 Jahren betont das Priisidium der Katholischen Aktion Karnten die Bedeutung von Toleranz und gegenseitiger Achtung ftir die innenpoliti-schen Auseinandersetzun-gen.
„Wenn auch die gegenvvar-tigen wirtschaftlichen und po-litischen Probleme mit denen der Ersten Republik nicht vergleichbar sind, so konnen doch auch sie nicht ohne ernsthafte Zusammenarbeit, ohne aufrichtigen Interes-sensausgleich und ohne Be-achtung von Verfassung und
SJ-Kamten fur StiHegung des AKW Krško
Der Landesvorsitzende der Sozialistischen Jugend Karnten, Peter Kaiser, erkliirte, daB das AKW Krško zu einem standig groBeren Ge-fahrenmoment ftir die Bevol-kerung wird. Der ktirzliche
Ausfall der Ktihlwasserpum-pen sei ein weiterer Beweis ftir die technische Fehlerhaf-tigkeit des grenznahen AKW. „Aufgrund der prekii-ren Situation mtissen Uberle-gungen angestellt vverden, in-
wieweit ein tiberregionales Energiekonzept erstellt wer-den konne, welches eine end-gtiltigc Stillegung Krškos zum Ziel hat", regte der SJ-Lan-desvorsitzende internationa-le Gesprache an.
Gesetz bevvaltigt werd^n. Toleranz und gegenseitige Achtung erfordern aber auch, daB politische Moral und Wahrhaftigkeit nicht nur vom politischen Gegner, sondern, fern jeder Selbstgerechtig-keit, auch bei sich selbst ein-gefordert vverden," heiBt es in einer Presseaussendung.
Als neutraler Staat im Her-zen Europas hatte Osterreich die Chance und Aufgabe, eine vveitreichende politische, vvirtschaftliche und kulturelle Mittlerrolle zvvischen Ost und West einzunehmen. Es ware ftir unser Land katastrophal, wen Intolleranz, kleinkarier-te Schuldzuweisungen und kurzsichtige Tagespolitik die Parteien daran hindern wtir-den, sich dieser ftir Osterreich existenziell notwendi-gen und historischen Heraus-forderung zu stellen.
Insbesondere sollen sich Katholiken in diesen Tagen ihrer Aufgabe zur Versoh-nung bewuBt sein.
6 6. april 1988
SLOVENSKI VESTNIK
SLOVENSKI VESTNIK
6. apri! 1988 7
Fruhbauer naj si premish!
Zastopnik deželnega glavarja Fruhbauer je dosedaj podjetje Magdalen podrl z mnogimi milijoni. Toda vse to je bilo, kot izgleda, za gospoda Papsta še premalo. V bodoče naj bi v to nerentabilno podjetje investirali še več milijonov. V nasprotju z Magdalenom je Tovarna celuloze „Obir" zelo dobro in zgledno podjetje. Poleg 200 delovnih mest, ki jih podjetje nudi, je v zadnjem času uspelo zaposliti še 23 dodatnih delavcev, tako da se dela v treh izmenah.
Čeprav je Tovarna celuloze „Obir" združena z jugoslovanskim podjetjem, ni zaposlen noben delavec iz Jugoslavije, ampak so
zaposleni sami ljudje iz južne Koroške, povečini Slovenci, ki tukaj zaslužijo svoj kruh. Južna Koroška je
itak najbolj zanemarjen predel dežele. Delavci, ki so sedaj zaposleni v tovarni „Obir", ne bi dobili drugod dela in njihova eksistenca bi bila zelo ogrožena. Tudi mnogi kmetje, ki prodajajo svoj les na Rebrco, ne bi imeli nobenega odjemalca in njihovo gospodarstvo bi bilo zapisano propadu. Skoraj vsa Koroška vozi les na Rebrco, ker so tam dobre cene in tudi denar hitro izplačujejo.
Zato naj podjetje Obir ostane. Tukaj niso razmetavali milijonov, tukaj niso razmetavali javnega denarja. Zato naj si Fruhbauer še enkrat premisli. Naj nikar več ne podpira Magdalena, ker je to škaf brez dna, ampak naj podpre Obir, ker je od tega odvisna usoda cele doline.
Hanzi Kanzian, Lesjakov Robež9,9132 Galicija
Fur zvveisprachigen Worther See
Das Flaggschiff des Drei-parteienpaktes kommt aus dem Schlinggern nicht her-aus. Die Wogen der Empo-rurtg gegen die minderhei-tenfeindliche Schulpolitik in Karnten wachsen an. Dazu kommt Unruhe auf der Brucke: Der I. Steuerman mdchte ins Wasser und dort SP-Fischer fangen. Der 2. drangt ans Ruder, Kurs: ganz rechts und ein dritter sorgt sich: „Das Padagogen-
modell darf nicht torpediert werden' (Scheucher in SVZ, Kleine Zeitung vom !5. 3. 88).
Dabei ist der uberholte alte Kasten gar nicht vom Sta-pel. In einem ..eindringli-chen Apeli" sollen jene ver-Scheucht werden, die das P'88 noch immer als „fol-genschwere Fehlkonstruk-tion" und als „Zwanghaft Deutsches Bckenntnis" kri-tisch betrachten,
,,Fiihrertreffen" in Moosburg
50 Jahre danach trifft sich der FPČ- mit dem NDP- rein privat beim NFA-Fuhrer. DaB diese Fuhrertreffen Jediglich privater und informativer Natur" gevvesen sei (Originalzi-tat Haider), laBt zwei Schlus-sezu:
1. Haider ist vollig unfahig, auch nur ansatzvveise die politische Tragvveite solcher Privattreffen einzuschatzen. Solite dies zutreffen, so ist es zumindest aufschluBreich, vvelchen Freundeskreis Haiders, Trattnigs und Kort-sorten pflegen.
Oder 2. Haider fuhlt sich nach wie vor den rechtsna-tionalen Deutschtumlern zu-gehorig, deren „vornehmste Aufgabe das VVachhalten des BewuBfseirts ein Teil des deutschen Volkes zu sein" ist.
Beide SchluBfolgerungen sind schtimm, lassen jedoch eines klar erkennen: Das Auseinandersetzen mit un-serer Geschichte muB von einer verstarkten Aufklarung uber unsere Gegenwart be-gleitet werden.
Peter Kaiser, Ktagenfurt
Selbst die Rektorenkon-ferenz und damit mit ihr an-erkannte Padagogen so wie eine osterrechweite demo-kratische Offentlichkeit, schieBt keine Torpedos ab, sondern stellt fest: „Das Karntner Padagogenmodell bedeutet eine weitgehende Trennung der Schuler".
Nun auch von fachlich kompetcnter Seite cntklei-det und enttarnt, sehen die ..Modellbauer" ihre Felle immer mehr davonschwim-mem. Ihre Werbetrommel entlarvt sich unfreiwillig selbst: „Ein so (wenig) fort-schrittliches Modeli gibt es nirgendwo in Osterreich" und wohl als besondere EG-Anbiederung wird der De-mokratieausverkauf ange-priesen:" .. ein derart groB-ziigiges Angebot sei einma-lig in Europa. ,.Wahr!ich einmalig!
Auf dem Worther See in zwci Sprachen hat diese alte Fregatte nicht zu suchen. Dann brauchts auch keine Torpedos.
i udwig Harlinger Reinhold Sleindorfer, Salzhurger Kondiče zur Verteidigung der zwei-sprachigen Sehule
Potovale na Dunaj
Kot je že tradicija, organizira „Zveza koroških partizanov" tudi letos potovanje, tokrat na splošno željo ekskurzijo na Dunaj in okolico. Vodil bo Dr. Tone Jelen.
Predviden je sledeči program:
1.	dan, 7. 5. 1988. Zgodaj zjutraj odhod s Koroške, pri VViener Neudorfu nas bo pričakal Dr. Jelen, popelje nas v podzemsko jezero - Seegrotte Hinterbruhl, nato mimo Schon-brunna na Kahlenberg, zatem krožna vožnja po Dunaju, proti večeru se peljemo v Tulln v hotel Romerhof, kjer nas čaka večerja. Tam bomo stanovali ves čas.
2.	dan, 8. 5. Dopoldne ogled Schonbrunna in živalskega vrta, popoldne Štefanova cerkev, Virgilova kapela, nato vožnja v Prater.
3.	dan, 9. 5. Obisk Hofburga, vožnja v Donaupark, Donau-turm in Austria center.
4.	dan 10. 5. Ogled mesta in
samostana Klosterneuburg, popoldne prosto za oglede in nakupe na Dunaju.
5. dan, 11.5. Vožnja izTullna preko Kremsa skozi VVachau ob Donavi do Melka, tam ogled znamenitosti. Od tam po avtocesti do St. Poltna potem proti jugu preko Maria-Zella in Kap-fenberga proti Celovcu.
Cena potovanja je 2.610 šil., v to ceno je vključena vožnja z udobnim Sienčnikovim avtobusom, vodstvo in vse vstopnine, stanovanje v hotelu v dvoposteljnih sobah, s prho in WC-jem (za enoposteljno - doplačilo 60 šilingov dnevno), zajtrk in večerja. V ponedeljek, 9. 5. ima osebje v hotelu prost dan in večerja ni v navedani ceni.
Prijave po telefonu; dopoldne 04222 51 37 52, popoldne 04222 21 07 04 ali pismeno na „Zvezo koroških partizanov" 9020 Celovec/Klagenfurt, Tar-viserstraBe 16.
Za organizacijo potovanja Janez Weiss
Nov s!ovenski fthn
Konec marca so v Sloveniji pričeli snemati nov celovečerni igrani film Koncert za rog in orkester.
Scenarij je zasnovan kot splet osebne in družbene drame glavnega junaka Ota Kerna; alektrotehnika, sposobnega strokovnjaka v tovarni elektromotorjev, inovatorja, ki v svojem delovnem okolju teži k novemu, boljšemu, gospodarnejšemu, neizprijenemu obnašanju in delu vseh, ki delajo v delovni organizaciji, ki ji sam ves pripada. Temu svojemu delu, stremljenju, podredi svoje zasebno življenje, ki v času, ko pričnemo spremljati zadnje leto Kernovega življenja, že kaže znamenja razsula in neizbežnega propada.
Scenarij za film je napisal Božo Šprajc (ob sodelovanju Dušana Jovanoviča), ki je tudi režiser, v glavni vlogi nastopa Ivo Ban, v ostalih pa Radko Polič, Janez Hočevar, Gojmir Lešnjak, Saša Pavček, Savina Grešak, Zvezdana Mlakar in drugi.
S filmom Koncert za rog in orkester, ki ga bodo posneli v pretežni meri v Mariboru, bo slovenska filmska umetnost dobila novo delo, ki obravnava aktualna družbenopolitična vprašanja v Sloveniji in človeka, ki v tej družbi doživlja svoj vzpon in propad.
Te vrste filmov so sicer res še bolj redki, vendar se predvsem v zadnjem času pogosteje pojavljajo.
Pesem Tmjamu v :ta!qansam
Potem, ko je bila znana pesnitev avstrijskega pisatelja Petra Handkeja prevedena v slovenščino (Andrej Kokot), je Pesem trajanju te dni v italijanščino prevedel Hans KitzmiiHcr, ki,v svoj založniški program vključuje tudi koroške slovenske avtorje.
Handkejeva pesnitev Pesem Trajanju je našla pot tudi preko oceana, saj je bila v ZDA prevedena v angleščino.
/T).SY)7/LA'/CJ-BJA'E P0D7MV/1
sedež Dobr/a yas	]^]
s postovatnicami Vetikovec, Škocijan, Šentprimož, Sinča vas
vabi čiane in varčevaice na
IZLET
v St. Ftorian in Mauthausen
Čas: nedeija, 1. maja 1988 Prijave sprejemamo do 16. apriia 1988
in der Aula der Hauptschule Eberndorf
Znani dunajski univ. prof. dr. s pričetkom ob 19.30 uri v avli gla ..Avstrijska druša v spominskem tovo izredno zanimivega predaval vodja diskusije pa ravnatelj Zve: Reginald Vospernik.
v avii giavne šole v Dobrli vasi
*"ge! bo v sredo, 20. aprila 1988 v Dobrli vasi predaval na temo ' 1988". Prireditelj tega zagonski list ..Dobrolske novice", z *iije za Slovence v Celovcu dr.
„Nič drugega mi ni tako zelo p< Oda, kako pa je bilo človeško? srcu kakor način, kako obravnZ Uto se tu res počutili kot žrtev? varno čas med 1938 in 1945 , M *ekakor nimamo več veiiko glede tega vam bom v Dobrli vat t, da se lotimo potrebnega pre-natančno razloži) svoje stališče, hvanja pretekiosti. Prej aii slej Kaj smo naredili v teh sedmi 9deta generacija ne bo več ietih, ki danes nenadoma pri pouk la in iz psihoterapevtske izku-zgodovine spioh ne obstajajo vei 'Vemo, da je smrt slab reševa-ker so nam zoprna? Gotovo sndboblemov." bili, politično gledano, prva Hitiefj jeva žrtev, tako kakor to uči
moskovska deklaracija.	)	prof. dr. Ervvin RINGEL
Der beruhmte Zeitzeuge
Znana priča časa
spricht zum Thema
„Hie
iistemicliisctie	,
Ms isi	^
eetMjattr
1MM-NS8"
anschlieBend Diskussion
bo govoril o temi
.Mstrijslta
smunMtm
tsts
nato sledi diskusija
Diskussionsleiter
v sredo, am Mittwoch,

20.APR}988	119.30
diskusijski vodja
DELOV INOZEMSTVU
/-s/a je A/g/ga, A/ ra.s oEs;;;;^ Et/Erm/ra o Je/ov;;;V; Jovo/jr-n/7E. o p E; A;/;, <7e/ov;;;V; m .s!a;;o-va;;j.sk;7; razmera/!, o v/za/;. po/-"//' sfrojTEE, AJEm E<7. DoE/M far// na.s/ovcpoJ/eE/, Ar; po/reba-/e/o Je/ovno y;7o c Evro/!!, ZDA, Kanad/, Za/tor/;!; /a<7//!. A v.srra/;/; m na DaZ/nem vzEo-r/a. /Va J;/o t am Je/o npr. c Aov/-nar.srt!!, po/reEa/e/o vozn/A:e, rarEEčne voJ/če, zapo.s/;7e .se /a/!A:o c /<o;e/;7; E; resravrar;/;;/;. ko/ anpa/r, na /aA:.sa.s!;//; A:r;žar-/e;;/;7;.
('e se za !o zannna/e, nam p;.s'!-!e/ Erezp/ačne m/brmaef/e EoE<-le, če po.E/e/e že /ran^/ra/!^ A:a cer/o na /!a.s/oc. GE/V77ČA/./VE.S'
Eo.v JE, .S-/J2 .Srot AEo/;!! .^t er/* s^a.
P.E.. De/ot'!!//! !!!e.s/ !!eposre-rEpemo/
ovi direktor teia „Obir^*
^of smo v naš/ zadnp šlevM/ J°ča//, je b<7 Heinz Hader/ap (s//-na se/7 /menovan za novega ,'^Afor/a hofe/a „Ob/r" v Že/ezn/ /ma 35 /e/, je domač/n /n je b;7 nameščenec /sfega bofe/a.
Koroški Siovena in .jutšltts'
24. marca /92<3, p/čEE idr/najsT da/ po nac^Eč-nern prevzema oE/a.sd v y1 vi/r;p, ^o ^e v po^/opja ce/oviAre AfoEorjeve zEra/; zaapat^/ ^/oven.sA/E orga/azaci/ /a razprav/ja/; o nada/jnjem po/d/čaem po^/opanja v zvez/ z novo na.s/a/o ^daae(/o." Ta z^orye po vesfnem razgovora o aovem po/oza/a so-
g/a^ao iA/ead, da g/asajejo AoroiA; .S/oveac; 70. aprda za VeE Ao 7Vemč7/o /a za vodjo At do/ja 7Vd7er-ja'*, je v Ao/edarja AfoEorjeve dražbe za /e/o 7929 o reza7/a/a prvega večjega srečanja .s/oven.sAd? po7d/č-n/E /n Aa//arnd! de7avcev v nov/E po7/dčn/7? razmera/; poroča/ do2Ao T;.scE/er.
azglas slovenskih orga-JN.nizacij je skupaj z ustno podano lojalnostno izjavo osnovni dokument, ki prikazuje stališča do bistvenih problemskih področij, ki so zade-vela manjšino. V njem so opredelite svoj odnos do nove državnopolitične ureditve, do nacistične ideotogije, definirale odnos do večinskega naroda in vključevanja manjšine v družbeno življenje. Obenem so odgovorile tudi na nekaj temeljnih izjav nacističnih oblastnikov k manjšinskemu vprašanju na Koroškem. Prav tako so razložile odnos do svojega matičnega naroda in do mesta, ki ga ima manjšina v odnosih med obema sosednjima državama. Posredno pa so nakazale tudi pogoje, ki naj bi jih država spoštovala, če hoče imeti znotraj svojih meja lojalno manjšino. Izpovedale so tudi, da hočejo s svojim sodelovanjem pri glasovanju in pristankom na novo ureditev s svoje
teto xvm. V.b. b.
strani ustvariti pogoje za sožitje v narodni enakopravnosti.
Razglas, ki sta ga za slovenske organizacije podpisala Joško Tischler in Franc Petek, je večplasten. Mnogo - kaj ga vsebinsko povezuje s slovenskim tradicionalnim pojmovanjem narodnosti, ki postane neke vrste vezni člen k nacistični ideologiji „B!ut und Boden" (kri in zemlja). Iz njega razberemo, da je tedanje slovensko vodstvo popolnoma neanalitično gledalo na nacistično ideologijo. Skušalo je celo graditi most med svojim konservativnim katoliškim in	narodnim
mišljenjem ter nacionalnim socializmom. Namen tega je bilo očitno sebi v prid prilagoditi nekaj prvin nacistične ideologije, ker so le-te na videz krepile	slovenski
narodnoobrambni položaj na Koroškem. Slovenski voditelji so se očitno zanašali - tako bi lahko vsaj sodili na podlagi objavljenih stališč - na dom-
Ktagenfur) (Cetovec), dne 30. marca
nevna načela nacistične nacionalne politike, ne da bi upoštevali celostno podobo rasistične ideologije.
Razglas nas pouči tudi o tem, da so voditelji koroških Slovencev leta 1938, kot tudi že prej, v glavnem zagovarjali tak model manjšinske politike, ki je med manjšino in državni narod postavljal določene pregrade. Kot povezovalni člen so sprejemali le družbeno ureditev, o kateri pa so sodili, da manjšina o njej nima pravice soodločati, temveč jo le lojalno sprejemati.
V razglasu so se slovenske organizacije posebej opredelile tudi do točk, ki so bile vsaj na koroškem političnem prizorišču posebej občutljive tudi še po 13. marcu. Ena takih tem je bila državna meja, druga pa odnos manjšine do matičnega naroda. Priznale so se k meji na Kara-
S). 13.
vankah, zraven pa so posebej poudarile svojo pravico do stikov z matico. S tem so dokaj odločno odgovorile na grožnjo deželnega glavarja Pawlowskega, ki je dejal, da bodo „z železno pestjo preprečeni poskusi, da bi navezali kakšne vezi preko državne meje". Tako se je namreč glasila njegova izjava ob uradni lojalnostni izjavi koroških Slovencev.
V vseh delih razglasa in v člankih, ki so ga komentirali, bi zaman iskali besedico navdušenja nad združitvijo Avstrije z Nemčijo. Že to ga bistveno razlikuje od sočasnih izjav drugih merodajnih nenacističnih organizacij in osebnosti, zlasti katoliške in evangeličanske cerkve ter vidnih predstavnikov socialnih demokratov. Opazno je tudi, da v uvodu v razglas, ki sicer ponavlja uradno besedilo na glasovnici za 10. april, manjka svojilni zaimek, ko Hitlerja ne imenujejo „svoje-ga" vodjo, ampak preprosto „vodjo". Majhna, a vendarle značilna podrobnost.
K0R0SK! SLOVENEC
Ntročt M pod naslovom: .HOBOilU UODUttt*.
List za poiitiko, gospodarstvo in prosveto
j tiha)* wnho Mtdo — PoMmnm MtvlMu 15 greiM
j Slane četrtletno: I S 50 g; celoletno: 6 S — g
Koroški Slovenci, 10. aprila volimo: Ja!
Vodja in kancler Adolf Hitler je za tO. april t. I. { razpisal ljudsko Klasovanje. Tudi mi naj giasu-jemo.
aii se priznavamo k vodji Adoilu Hitierju in , s tem k 13. marca izvršeni zopetni združitvi Avstrije z Nemčijo.
Giasovaii bomo skienjeno: Ja!
Zatta/f — Narodni socializem Adoiia Hiiierja progiaia narodnost za boi^o stvar in smatra nezvestobo aii pro tivnost narodu, v Katerega /e Kdo rojen, za protinaravno in zato sra motno. Narodni sotiaiizem poziva vsaKogar K dejavni siužbi v narodni družini in v narodnem občestvu.
Kakor veilajo ta načeta za Nemce in nemški narod, veilajo po izjavah voditeljev Velike Nemčije v isti meri tudi za narodne manjšine. Koroški Siovenci jih bomo potrditi t<). apriia t. I. s svojim giasovanietn za Adoiia Hitieria.
V državno-poiitičnem pogiedu le
voija vetinsKege naroda za narodno manjšino postava.
!3. marec 1938 je ustvaril za nemški narod in s tem tudi za nas koroške Siovence nespremen-ijivo dejstvo. Kakor so biie Karavanke do 13. marca 1938 državna meja nemške Avstrije, tako so
in ostanejo zanaprej meja Veiike Nemčije. Gospodarsko in državno-poiitično smo postati dei nemške države.	t
10. apri) na] formalno potrdi prikijučitev Avstrije k Nemčiji.
Mi KoroiKi šioventi zeiimo v dežeii poiitičnega pomirjenja. Kuitu/nega in gospodarsKega napredKa.
ki se nam obeta v nov), veiiki državi. Zato bomo 10. apriia vsi brez izjeme šii na voiišče in z gia-sovnico dali izraza našemu zadržanju napram državi z ..Ja!". ..Ja" iO. apriia 1938 v sndsiu narodnega sociaiizma ne spreminja ničesar na naši pripadnosti k siovenski narodnosti in na razmerju do materinskega našega naroda.
Nacionatna nemška država s pojmovanjem narodnosti. kakor ga je začrta) sam vodja nemškega naroda in rajha Adoii llitier, mora nujno spoštovati tudi drugo narodnost. To medsebojno spoštovanje tirjajo tudi obojestranski državni interesi Nemčije in Jugosiavije in zato bodi naš ..Ja" dne 10. apriia t938
Končno Izraz naše želje prijateljstva obeh držav sosed.
Za siovensKe organizacije na KorošKem;
Dr. Franc Petek ). r. Dr. Joško Tischier i. r.
..Korošk; S/ovenec"ye dne 30. marca objav// razg/as s/ovensk/b organizac;/. /o s/a ga poc/pZ-sa/a dr. Franc Pefek /n dr. Joško T/sch/er.
OGLAS
Dr. Teodor Domej,
sodelavec Sto-venskega znanstvenega Inštituta v Celovcu, je avtor dokumentacije, ki posebej obravnava usodo koroških Sioven-cev v preiomnih dnevih marca 1938.
Brošuro ..Zakaj si rojen -cilj in smisei tvojega zemeljskega življenja" lahko brez-blačno naročite pod naslovom: Univerzalno življenje/ Universelles Leben, Post-fach 14(1,5016 Salzburg.
			
Datum	Kraj	PR!RED!TVE	Prireditelj
			
Sobota	Kutturnidomv	PONIŽANI IN RAZŽALJENI Pesmi zatiranih	Stovensko prosvetno
9.4. 20.00	Šentprimožu	narodovNa,t.p.:M.šanipevskizb.rR.Ž	društvo Danica
Nedetja	Farni dom v	tZJEMA !N PRAVtLO (Berthotd Brecht) tgrajo	KPD Šmihel
10.4. 14.30	Šmihetu	domači igratci	
Nedetja	farni dom v	Lutkovna igra SAPRAMIŠKA	Stovensko prosvetno
10.4.	Šentjakobu	(Svettana Makarovič), tgra: Lutkovno gtedatišče	društvo Rož
11.00		Ljubtjana.	
Nedetja	ORF-teater,	Lutkovna igra SAPRAMtŠKA (Svettana	Kutturno društvo Pri
10.4.	Sponheimerstr. 13 Makarovič) tgra Lutkovno gtedatišče Ljubtjana		Joktnu inSPZ.
16.00	Cetovec		
Ponedetjek	Katotiškidom	STRAH NA JUŽNEM KOROŠKEM	Sodatitas
11.4.	prosvete v	- POLITIČNI RAČUN? (nem.) dr. Dietmar	
19.30	Tinjah	Larcher poroča o detovni skupnosti ..Dvojezičnost in identiteta".	
Sreda	Katotiški dom	STRAH NA JUŽNEM KOROŠKEM -	Sodatitas
13.4.	prosvete v	POLiTtČNt RAČUN? (nem ) Predstavitev knjige „Zwanghaft Deutsch" avtorja dr. Petra	
19.30	Tinjah	Gstettnerja	
Četrtek	Cetovška	SLOVENSKA NAREČNA ČLENJENOST S	Stavistični inštitut
14.4.	univerza, SRi-015	POSEBNiM OZtROM NA VZHODNO-	
10.00		KOROŠKE GOVORE Predava: red. univ. prof. dr. Zinka Zorko (Ljubtjana/Maribor)	
Petek	Katotiški dom	ENERGETIKA V ČLOVEKOVEM TELESU IN O	Sodatitas
15.4.	prosvete v	MOTNJAH ENERGETSKEGA StSTEMA	
19.30	v Tinjah	Predava: Marta Messner-Kreutz, višja fizioterapevtka, Cetovec	
od sobote	Katotiškidom	ODNOS DO LASTNEGA TELESA	Sodatitas
16.4.14.00 prosvete v		!N DRUGEGA Spremtjevatci: mag. Štefan	
donedetje Tinjah		Kramer, prov. Jurij Buch, Lidija Kapp	
17.4. 13.00.			
Sobota	pri Ftorijanu	SREČANJE Z GLASBENO ŠOLO RAVNE	Gtasbenašotana
16.4.	v Vogrčah	NA KOROŠKEM Nastopajo: učenci Gtasbene	Koroškem in SPD
20.00		šote Ravne na Koroškem, učenci Gtasbene šote na Koroškem, mtadinski pihatni orkester Gtasbene šote Ravne na Koroškem.	..Edinost" Ptiberk
Nedetja	Gospodinjska	SREČANJE MLADINSKIH ZBOROV	Krščanska kutturna
17.4.	šota v Šentrupertu		zveza in PD Lipa
14.30	pri Vetikovcu		
Nedetja	pri Šoštarju v	LESIČ JAKOVA PROSLAVA OB 15.-LETNICI	SPD Edinost iz
17.4.	Gtobasnici	OBSTOJA MoPZ FRANC LEDER LESIČJAK	štebna
14.30		)N OB 80-LETN!C! SMRT! LES!ČJAKA Nastopajo: Moški pevski zbori Trta iz Žitare vasi, Kratj Matjaž iz Libuč in Franc Leder Lesičjak iz štebna.	
Nedetja	Ljudska šota v	VIGREDNI KONCERT „S PESMIJO V	Stovensko prosvetno
17.4.	Kotmari vasi	POMLAD" Sodeiujejo: Mešani, mtadinski	društvo Gorjanci
14.30		in otroški pevski zbor SPD Gorjanci, domača instrumentatna skupina, Tamburaški orkester iz Šentjanža v Rožu.	
Torek	Hote) Moser-	Možnosti gospodarskega prostora A)pe-	Ctubtre popoti
19.4.	Verdino,	Jadran Predava: A. Mohrenschitdt, (S. Vito at	
19.30	Cetovec	Tagtiamento). diskusijo vodi: ddr. Horst Jaktitsch).	
Torek	Katotiški dom	ZDRAVJE SE PRIČNE PRI MIŠLJENJU	Sodatitas
19.4.	prosvete v	Stavnostno predavanje z župnikom H. J.	
19.30	Tinjah	VVeidingerjem (nem.)	
Torek	VVutfenia	„Moj ata, sociaiistični ku!ak"	Stovenska prosvetna
19.4.	Kinocenter		zveza
20.40	Atternativni kino Cetovec		
Sreda	VVutfenia	..Rdečiboogie"	Stovenska prosvetna
20.4.	Kinocenter		zveza
20.40	Atternativni kino Cetovec		
Sreda	avta gtavne šote	..AVSTRIJSKA DUŠA V SPOMINSKEM LETU	Dobrotske novice
20.4. 19.30	v Dobrti vasi	1938 - 88" Predava: dr. Ervvin Ringe), Dunaj	
RAZSTAVE			
Kutturna taberna Pri Jokinu		..Ženska razstava" Ob mednarodnem dnevu žena obtikujejo	
		sodetavke cetovškega ženskega centra Betta donna.	
		(do srede apri!a).	
GaierieCarinthia		Nove risbe OSVVALDA OBERHUBERJA	
Galerija Tinje		Dela Simona Veratschniga (slike, oljnate slike in gvaši)	
		do 2.5.	
OB!ŠČ!TE V SLOVENK))			
Torek12.4. Cankarjev dom in		SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 88	
do petka	Ljubtjanska		
15.4.	fitharmonija		
			
SJH	Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na ,7	* Koroškem, 9020 Celovec. Tarviser StraRe 16. Uredništvo \ 7 T7 0	H	in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraRe 16, tel. (0 463) 51 V	43 00-30/31/32/33/34, teleks 42 20 86 ZSO. Glavni ured-			
		nik: tvan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot. Andrej Mohar.	
Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/II, p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 300 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 12.000 dinarjev. Oglasi: 1/1 stran 12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 900.000 dinarjev.			
Moč materine besede
Na mariborskih koroških kulturnih dnevih, ki so bili lani jeseni v glavnem mestu Štajerske, sta v okviru teh prireditev s samostojnim literarnim nastopom sodelovala tudi naša pesnika Franc Merkač in Andrej Kokot.
Njun nastop je pri občinstvu naletel na močan odziv, zlasti pa pri urednikih mariborske literarne revije Dialogi. Slednji so pesmi Franca Merkača in Andreja Kokota s posebno pozornostjo objavili v prvi (dvojni) številki letošnjega letnika, ki je pravkar izšla.
Pod naslovom „Moč materine besede" pisatelj Janez Švajncer na kratko poroča o imenovanih dnevih, potem pa ves prispevek posveča predstavitvi pesnikov Merkača in Kokota. V njem med drugim pravi: „Oba sta izrazita lirika in tanko čuteča opazovalca in spremljevalca dogajanj v sebi in krogih, kjer
prebivata. Njuni pogledi na ljudi in naravo so optimistično naravnani in prežeti s spoznanjem, da ni vse samo črno, kar pelje v obup in vdajo, marveč je vmes marsikaj takega, kar ni za odmet. In prav te svetle točke jima pomenijo osnovo in izhodišče, da vztrajata in ne kloneta, čeprav nosita v očeh in srcih nebo in pekel".
Potem pisec predstavi še vsakega pesnika posebej in o Kokotu med drugim pravi:	„Andrej
Kokot odkriva v svoji poeziji intimnost in družbeno uvrščenost skozi optiko svojih doživljanj in premišljanj o stvarnosti in zgibih v človeku, ki bivanja ne sprejme ravnodušno in neobčutljivo. Zavedanje, da je postavljen v vrtinec mogočega in nemogočega, prevlada z odporom do izkrivljanj, ki jim botrujeta človeška nepoučenost in zloba..." O mladem pesniku Mer-
kaču pa recenzent meni: „France Merkač lirično ubranost	izrazito
dopolni z družbenim angažiranjem s tem, da vseskozi ostaja privržen poslanstvu pesniške govorice. Tega daru, ki ga je deležen, ne izrablja za pohode v iskanje novih jezikovnih tvorb in nerazumljivih pomenskih sklopov..."
Svoj razpis Švajncer zaključuje z ugotovitvijo: „Srečanje s pesnikoma je bilo več kot samo prijetno doživetje in je sprožilo pobude za nadaljnje sodelovanje. To ne bo težavno uresničiti zaradi že tradicionalne povezanosti v preteklosti, ko so se dve polni desetletji vrstili izmenjavni obiski pisateljev..."
Glavni urednik dr. Franc Friškovec je na štirih straneh objavil pesmi obeh pesnikov, kar je brez dvoma lepo priznanje obema tvorcema umetniške	besede
tostran Karavank.
Letno poročilo glasbene šole
Glasbena šola, ki letos obhaja 10. obletnico obstoja, je postala nepogrešljiv kulturni faktor naše narodne skupnosti. Delo te naše mlade glas-benovzgojne ustanove smo spremljali od vsega začetka, čeprav so sprva te redki verjeli, da bo učenje inštrumentov med našo mladino postalo tako popularno.
Uspehe, ki so nas navdajali z navdušenjem, pa v zadnjem času senčijo finančne težave in glasbeni šoli celo preti prenehanje delovanja. Da do tega ne sme priti, upravičuje tudi letno poročilo za leto 1986/87. V njem je namreč zbrana dokumentacija o delova-
priložnosti zahvaljuje vsem, ki so doprinesli k temu, da finančni dotok ni povsem usahnil. S tem v zvezi omenja akcijo nju glasbene šole, ki se lahko ponaša z visokim strokovnim nivojem in kar je še posebno razveseljivo z nadpovprečno dobrimi učnimi uspehi učencev.
Tako je podpredsednik Glasbene šole na Koroškem Joško Hudi v svoji uvodni besedi ugo-tavil, da je bilo šolsko leto 1986/87 za glasbeno šolo precej razgibano, da pa je bita edina težava v tem šolskem letu pomanjkanje finančnih sredstev. Hudi se ob tej
prodaje slik, ki so jih darovali umetniki iz Avstrije in Slovenije in se vsem, ki so pri tem pomagali, v imenu učencev glasbene šole zahvaljuje za izkazano pomoč. S tem misli Hudi tudi na osebe in ustanove v matični Sloveniji, žal pa tudi znova ugotavlja, da z uradne avstrijske strani ni nikakršnih premikov za finančno podporo naši glasbeni šoli, ki združuje tristo učencev, medtem ko je za druge šole na Koroškem finančna plat zakonsko zagotovljena.
Letno poročilo pa je v prvi vrsti posvečeno strokovnemu pregledu ustanove. Ta pa je nazoren in pregleden, saj vsebuje vse potrebne podatke, ki izpričujejo delovanje šole v minulem šolskem letu. Poleg preglednic razredov, učiteljev in inštrumentov, ki se jih učenci učijo, je tudi seznam krajev, v katerih glasbena šola deluje. Navedene so tudi krajevne odgovorne osebe, ki skrbijo za organizacijsko izvedbo.
V poročilu sta tudi prispevka pedagoškega vodja šole prof. Lovra Sodje in tajnika Urha Kassla. Prvi naglaša pomen in strokovnost šole ter uspehe, ki jih njeni učenci dosegajo na raznih tekmovanjih, drugi pa v nemščini bralcu razloži uspehe in težave šole. Poročilu je dodan še izbor poročil, ki so jih o delu Glasbene šole na Koroškem objavili razni časopisi. Gra-- divo za letno poročilo je zbral prof. Lovro Sodja.
.SOL,
/G1R/V77VER A!	7/č/LE
,LETN 'POR
6. april 1988 9
„Sapramiška, ne bo drugače, morala boš k zobozdravniku! - To pa že ne, se je uprla miška. Še nikoli nisem bila pri njem. Gotovo bo, bo, bo bobolelo..."
Tako ste morda nekateri že v slikanici prebrali povest o Sapramiški, ki jo je napisala Svetlana Makarovič. Drugi pa ste že marsikaj slišali o dogodivščinah male miške, ko ste poslušali kasete.
Že veste, kaj pomeni DDZZ? Namreč: Doktor Detel Zobni Zdravnik! Morda tudi že veste, kaj je rekla mačka, ko je zagledala miško: „Mmm, mmiš! Saprammmiš! Pojedla te bommm!" In ste že slišali, kako se ji je izvila miška? Rekla je: „Zastrupljenasem. Požrla sem strupeno gobo! Umiram! Kar požri me, ampak potem boš tudi ti zastrupljena in boš poginila, tako kot jaz zdajle..."
Prihodnjo nedeljo bo Lutkovno gledališče Ljubljana gostovalo s Sapramiško v Šentjakobu (11.00, farna dvorana) in v Celovcu (16.00, ORF-teater). Prireditvi organizirajo SPD Rož, oz. Kulturno društvo pri Joklnu in Slovenska prosvetna zveza.
Otroci, Slovenski vestnik vam omogoča obisk, za vsa bo plačal vstopnino!
Nova Mterarna revija
Tu ne mislimo na „Novo revijo", ki izhaja v Ljubljani, pač pa želimo bralce seznaniti z novo avstrijsko literarno revijo „Prolit", ki jo izdaja društvo z istim imenom, njegov namen pa je podpirati literaturo. Društvo je nastalo na pobudo skupine mladih ljudi v Salzburgu, kjer je tudi sedež uredništva. Slednje želi objavljati literaturo že uveljavljenih in še posebno mladih avtorjev, razveseljivo pa je, da so v svoj uredniški koncept sprejeli odločitev, upoštevati tudi pesnike in pisatelje narodnih manjšin v Avstriji.	/
To zamisel so uresničili že v prvi številki, ki so jo predstavili v Salzburgu konec marca. Preko Mohorjeve družbe so k sodelovanju povabili koroške slovenske avtorje. Tako je v prvi številki s svojimi pesmimi v nemškem prevodu prisoten Andrej Kokot. Uredniki pa
so storili še več: na predstavitvi, ki je bila v kulturnem centru Nonntal, so glavni del namenili literarnemu branju pesmi našega pesnika Andreja Kokota. Blizu dvesto ljudi je pozorno prisluhnilo verzom, v katerih opozarja na prisotnost slovenske besede na Koroškem Tuje kajpada treba še povedati, da so se s kratkim branjem predstavili tudi drugi avtorji, ki jih je uredništvo uvrstilo v prvo številko.
Gonilna sila je mladi Peter Kreiner, ki tudi 'sam piše pesmi in eseje. Njegovo željo, da bi tudi v bodoče v „Prolit" objavljali dela naših avtorjev, posredujemo našim pesnikom in pisateljem, saj imajo novo priložnost predstaviti svoja dela tudi v tej literarni reviji. Naslov uredništva je Verein zur Forderung von Literatur „Prolit", 5020 Salzburg, Dreifaltigkeitsgasse 3.

Čas: nedelja, 10. aprila '88, ob 14.30 Kraj: v Kulturnem domu na Radišah
- KAROLtNA KOLMANIČ -	n
izzvenela je pesem
Stal je v gneči blizu zidu in gledal na plesišče. Njegov pogled je obvisel na njej in ju spremljal, ko sta se ob ograji že pozibavala v valčko-vem taktu za vrtečo se množico. Ne utegne se sprehajati po sledovih spominov. Saj še doživljajev pred nekaj meseci sploh ni utegnila spraviti. Ne, bilo je še vse živo, samo na silo odrinjeno. V zbegani zavesti je bil več ali manj prisoten. In danes, ko je Emil v svoji domišljavi vsevednosti hotel vso krivdo prevrniti nanjo, se je zopet prikradel. Vse vzporeja-nje je bilo odveč...
Andrej ji je privoščil teh nekaj trenutkov. Nato jo je prebudil:
..Nekaj bi ti rad povedal, Dušan namreč."
„Ne, danes gotovo ne."
„Hoče ti. Hoče ti povedati, da je opravil tisti izpit in še enega povrhu."
..Andrej, razumi, mene njegovi izpiti več ne zanimajo."
„Kar tako, naravnost, mu tega ne bom prenesel."
„Že prav. Samo prosim, nekako mu naroči, naj danes nikar ne hodi k meni. Emil je slabe volje. Sicer pa, kako je kaj z njegovo Anjo?" je vprašala nekam s tujim glasom.
„Ne vem. Res ne vem."
„Saj sta še prijatelja, ali?,,
„Sva", tu je premolknil, „a me sprašuje le po tebi."
„Andrej, tega mi ne bi smel povedati."
„Le zakaj ne? Gotovo bo želel s teboj plesati."
36
„Saj si nor!" ga rahlo odrine in se mu zazre v oči.
„Če se bo še malo opil, bo prišel in ne bo sile, ki bi ga zadržala."
..Andrej, po tem plesu gremo domov, čeprav sem Tineku obljubila."
Noge so postajale svinčene in nič več niso ubogale. Polko sta plesala skoraj okorno, čeprav si je ljudstvo dajalo duška z glasnim pritrkavanjem, da so tla pod nogami rahlo valovala; vmes pa je bilo slišati petje, spremljavo pevcu, in glasno hripavo vriskanje.
Plesalci se gnetejo po škripajočih stopnicah. Vera z Andrejem je med zadnjimi. Še en pogled zaplava tja daleč preko glav, se za trenutek
utopi v modrih očeh, potem pa se koraki voljno usmerijo za bratom. Šele spodaj, ko začuti pod seboj mehko travo in zazna rahel vetrič, ki se prijetno sprehaja po razgretem telesu, se ustnice krčevito stisnejo, da so kot ena sama rdeča črta. Kaj če ji zdaj stopi na pot? Toliko reči je ostalo med njima nedorečenih. A če jih bosta hotela razčistiti tukaj, bo Emil skočil v avto in brez besede odfrčal domov.
Andrej, čeprav so se mu v očeh že zdavnaj prižgale iskrice od zaužite pijače, je ukrepal trezno. Prijel jo je za roko in jo vodil v drugo smer, da sta Dušanovo skupino od zadaj zaobšla. Vrnila sta sef tudi Marjetka in Emil.
„Sta se upehala?" je nagajivo vprašal Andrej.
„Midva, mlada kot sva?" ga je šegavo zavrnil Emil in poka-
zal vrsto zdravih zgornjih zob. Veri je nekako odleglo.
Oče je nalil kozarce, nazdravil, nakar jim je naznanil:
„Midva z mamo morava domov. Živina pač ne pozna praznika. Vi pa še kar ostanite, če vam je do plesa."
Vera je takoj izkoristila nagovor in nadaljevala:
„Ne, tudi midva bi šla. Ne bi več plesala, ostanem le, če Emil izredno želi."
„Jaz, jaz pa res tu nimam nikogar, da bi ostajal na vaškem mitingu", jo je zavrnil zasmehljivo.
„Dobro, potem pa kar v avto, ata in mama", je preslišala Emilovo ost in začebljala.
..Marjetka, kaj pa midva?"
Pohlevno je pogledala Andreja:
„Bi še malo ostala."
(r/a//c pr;7;ur/r;)ič),
10 6. april 1988
Po zmagi v pokalu poraz v prvenstvu!
SAK je zgubi! prvenstveno tekmo proti Beljaku z O : 2. Na deloma slabo in nezbrano igro je gotovo vplivalo dejstvo, da so bili igralci slovenskega moštva še izčrpani od napete pokalne tekme proti Steyru. Ker pa tudi domačini predvsem v prvem polčasu nikoli niso bili v stanju, da bi s tehnično boljšo igro odločili tekmo v svoj prid, so v prvem polčasu prevladovali prekrški. Ena sama lepa akcija v 45 minutah je za tekmo v koroški ligi gotovo premalo.
V drugem polčasu pa so moči slovenskih nogometa-
šev še bolj popustile, tako da je Beljak prevzel iniciativo na igišču in z dvema lepima akcijama odločil tekmo: v 50. minuti je Seiser dosegel prvi zadetek, v 66. minuti pa Wal-lner drugega. Toda igralci SAK-ja tega poraza ne jemljejo preveč resno, saj so si že pred začetkom vigrednega prvenstva pripisovali le še malenkostne izglede za naslov prvaka. Cilj slovenskih nogometašev ostaja slej ko prej kvalifikacija za pokalno tekmovanje tudi v naslednjem letu.
Presenečenje kola je
uspelo moštvu iz Pliberka, ki je na domačem igrišču premagalo vodečo ekipo iz Lienza kar s 4 : 1.
V spodnji ligi-zahod je tokrat blestelo moštvo iz Bil-čovsa, ki se je proti Trista-chu, zadnjemu na lestvici, razigralo in doseglo kar pet zadetkov. Gole so prispevali Stojilkovski, J. Kues, Ogris, Pesjak in Partl. S to zmago si je Bilčovs zboljšal tudi položaj na lestvici in je zdaj enajsti. Vodi pa ATUS iz Borovelj , saj je Šentjakob v Lienzu dosegel le remi (0 : 0). V
vzhodni spodnji ligi pa je Klo-pinju skoraj spodrsnilo, saj je zadnji na lestvici, KAC, vodil še tri minute pred koncem z 1 : 0. Končni izid pa je bil vendarle še 1 : 1. Točko je prepustila tudi Dobrla vas, ki je z ASK-jem iz Celovcem remizirala (2:2). Hud poraz paje v Wietersdorfu doživel Šmihel ( 2 : 5). V 1. razredu je Globasnica tokrat zmagala proti Sinči vasi s 4 : 1, Selani so zmagali v Grebinju (1 : 0), Železna Kapla pa je remizirala v Podkrnosu ( 0 : 0). V drugem razredu pa je Rikarja vas premagala Eitweg s 4 : 3.
Koroška tiga
1. Lienz	16	10 3	3 38:13 23
2. Breze	16	9 3	4 28:13 21
3. WAC	15	8 4	3 31:17 20
4. Matrei	16	8 4	4 32:19 20
5.Trg	16	8 3	5 39:27 19
6. Pliberk	16	5 7	4 29:23 17
7. SAK	15	7 2	6 23:17 16
8. Wolfsberg	15	7 2	6 19:31 16
9. Šmohor	16	5 4	7 23:31 14
10. SV Šentvid	16	4 6	6 10:28 14
11. VSV/Beljak	16	5 2	9 24:31 12
12. Magdalen	16	3 6	7 13:23 12
13. Molita)	16	4 3	9 13:21 11
14. Irschen	15	1 3	11 9:37 5
Spodnja tiga-vzhod
1. Wietersdorf	15	11	2	2	32:11	24
2. Dobrla vas	15	8 5		2	26:13 21	
3. Mostič	15	9	3	3	29:18	21
4. Treibach	15	9	2	4	41:22	20
5.Šentandraž	16	5	9	2	20:13	19
6. ASK Celovec	16	6	7	3	26:24	19
7. St. Leonhard	16	5	7	4 21:24		17
8. Ruda	16	4	6	6 20:22		14
9. Klopinj	15	2	9	4	15:19	13
10. Šmihel	16	5	3 8 21:36			13
11. ASV Celovec	16	3	5	8	15:25	11
12. SCA Šentvid	16	3	4 9		22:31	10
13. Frantschach	16	2	5	9	12:29	9
14. KAC Celovec	15	1	5	9	10:23	7
Spodnja tiga-zahod
1. ATUS Borov.	16	10	3	3	32:17	23
2. Šentjakob	15	8	6	1	22:12 22	
3. Dellach	16	7	7	2	25:12	21
4. Lendorf	16	7	3	6	26:19	17
5. Baško jezero	16	6 4		6 21:19		16
6. Rožek	14	7	2	5	18:16	16
7. Lienz	15	5	6	4	24:27	16
8. Brnca	15	4	7	4	17:19	15
9. WeiHenstein	15	4 6		5	24:17	14
10. Radenthein	16	6	2	8	24:25	14
11. Bilčovs	16	4	4 8		20:27	12
12. Obermillstatt	15	2	8	5	16:23	12
13. Treffen	16	3	4 9		13:25	10
14. Tristach	15	2	4	9	10:34	8
1.razred D
1. Žitarn vas	16	10	4	2 23:9		24
2. Velikovec	16	11	2	3 30:17 24		
3. Sele	16	9	5	2	26:20	23
4. Žrelec	16	9	4	3	36:13	22
5. Sinča vas	16	7	2	7	23:17	16
6. Galicija	16	5	5	6	18:16	15
7. Žel. Kapla	15	7	1	7	25:24	15
8. Podkrnos	16	4 7		5	14:17	15
9.Šentpavel	16	6 2		8	24:29	14
10. Grebinj	16	6	2	8	24:29	14
11. Metlova	16	5	4	7	19:28	14
12. St. Stefan	16	4	4	8	21:36	12
13. Reichenfels	16	3	2	11	21:35	8
14. Globasnica	15	1	4	10	17:31	6
TERM!N!
t NOGOMET
Sobota, 9. 4.: Pliberk - Trg
(16.30), Železna Kapla-Sele (16.15).
Nedelja, 10. 4.: Slovenski atletski klub - Matrei (17), Klopinj - Wietersdorf (16.45), Bilčovs - Baško jezero (16), Kotmara vas - Oberglan
(16.30)	, Galicija - Globasnica
(16.30)	.
NAMIZNI TENIS
Sreda, 6. 4.: NTK Celovec I -StraBburg (19), NTK Celovec II-LKH Celovec (19).	-
Četrtek, 7. 4. 1988: Sele IV -Podkrnos (19.30).
Petek. 8. 4. t988: Sele III -Liebenfels (19.30), Wolfsberg -Sele II (19).
Ponedeljek, 11.	4.	1988:
Saturn - NTK Celovec II (Šentrupert, 19).
ŠAH
Sobota. 9. 4.: SG Tanner Celovec - SŠZ/Posojilnica II (Celovec, 15.00).
Nedelja, 10. 4.: Vorwarts Možberk - SŠZ Cartrans I (Možberk. 9.00).
DEMZE/VALUTE
Devizni tečaji 5.4.1988
	Nakup	Prodaja
us $	11.658	11.758
can $	9.36	9.46
angl. E	21.56	21.82
iri	18.66	18.92
sfr	850.30	-	852.70
bfr	33.49	33.69
ff	206.16	208.04
hfl	623.91	626.79
dm	701.18	704.02
lit	0.941	0.959
dkr	182.90	184.30
nkr	186.27	187.73
skr	197.69	199.71
fmk	290.70	293.10
esc	8.39	8.75
ptas	10.46	10.62
yen	9.408	9.438
Posreduje
[^5] Zveza/Bank
Valutni tečaji 5. 4. 1988
din
us $
can $
angl. P
iri
sfr
bfr
ff
hfl
dm
lit
dkr
nkr
skr
fmk
esc
ptas
yen
0.60
11.45
9.15
21.15
18.35
841.00 32.90
202.00
617.00 694.30
0.925
180.00
183.00
195.00
286.00 8.10
10.20
9.25
0.90
12.05
9.75
22.35
19.35 861.00
34.10
212.00
633.00 710.70
0.975
187.00
190.00
202.00 297.00
9.30
10.90
9.55

3	4	12	14 31	44	(9)
brez jamstva!
nx m xix nx
brez jamstva!
'3	'2r	'D			
		4-	V	'E	
	-4	M	4-		
	%	O	L	O	
	O	3	O	Ž	4
	/7	f	A/	/	ž
	r		E*		
IT			d	4	
Spodnje besede morate s pravdnim kombiniranjem razvrstiti v iik križanke. Po! ja, ki ločujejo besede med seboj, so že vrisana. Na poijih s pikicami boste po končanem reševanju prebrati ime in priimek ameriškega pesnika, ki je osnovai imagizem (vodoravno) in priimek siovenskega književnika (navpično).
dvočrkovne besede: Fc Mc Rt: tri-črkovne besede: Acd Gap Les; štiri-črkovne besede: Gana Lars Ltms Okan Opat Opoj Para Prst; petč-rkovne besede: Larnia Ratko Trsat; šestčrkovne besede: Ascpsa Oueens Ouinct; sedcmčrkovnc besede: Infarkt Litijan Preklop Razlika Terenka Tkanina; osemčrkovna beseda: Klinopis
sestavi! lože Petetin
Rešitev iz prejšnje šleviike
TEDENSKI HOROSKOP
LEV (23.7.-23. 8.)
Sredi tedna se bo nabralo veliko takega, kar bi radi povedali. Obvladajte se! Preveč ste prizadeti, to deluje sentimentalno in patetično. Vaša srečna številka je trideset.
DEVICA (24. 8.-23. 9.)
Skesano priznajte, da imate premalo de-lovne discipline, kar pa se v tem tednu ne bo dobro obneslo. Nekdo se pripravlja, da to krepko izkoristi. Vaša srečna števitka je šestintrideset.
TEHTNICA (24.9.-23.10.)
Vaše nerazpoloženje se bo v tem tednu obrnilo na bolje. Utečena vsakdanjost se vam ne bo zdela več dolgočasna in zopet boste sproščeno zadihali.
ŠKORP!JON(24.10.-22.11.)
Nesmiselna izmištjotina vas ne sme begati. Mikavnost mnogih življenj je le v zunanjem btišču. katerega glavni namen je prekriti notranjo resnico. Ne sledite jim!
STRELEC (23.11.-21.12.)
Prizadetost neke osebe ne bo ostala brez odziva. Jezilo vas bo, da si vas drznejo vzemirjati, vendar vas bo prijazen pogled popolnoma razorožil.
KOZOROG (22.12.-20.1.)
Preveč razmišljate, kako bi bili lahko bolj zadovoljni, kot ste. Ne naprezajte se pre-
______ več, raje se predajte vsakdanjosti. So tudi
mehkobe in nežnosti, ki ustvarjajo posebno lepoto v duši. Proti koncu tedna razveseljiva novica.
VODNAR (21.1.-18.2.)
Ta teden vam ne bo prinesel nič novega, razen nekaj zadovoljstva, ki ga boste občutili pri poslušanju dobre glasbe, če je mogoče, posvetite več pozornosti svojemu zdravju! RIB! (19.2.-20. 3.)
Zvrstilo se bo nekaj dogodkov, ko boste morali primerno reagirati in - če bo treba -________ tudi pozabiti na bonton. Predvsem si nalijte čistega vina! Vaša srečna številka je osem.
OVEN (21.3.-20. 4.)
Nekdo bi vas rad izzval, da bi se razburili, ko se ne bi smeli, zato bodite raje mirni!
________ Čas bo že pokazal svoje. V mračne dneve
vam bo nenadoma posijalo sonce.
Vaša srečna številka je dve.
B1K(21.4.-21.5.)
Razveseljiva novica vam bo pregnala duševne stiske. Po dolgem času se boste
________ spet veselo nasmejali, in potem bo huda
zmota odpravljena...in potem bo spet vse dobro. Vaša srečna številka je dvajset.
—DVOJČKA (22. 5.-21.6.)
1 I H Vaš finančne razmere so malce drugačne, f i < kot bi to želeli. To boste otožno ugotovili zlasti proti koncu tedna. Sicer pa vas bo pomlad kljub vsemu navdala z radostjo, zlasti še ker boste iznenada opazili še nekaj drugega.
RAK (22.6.-22. 7.)
Nekdo vas bo spomnil na neko ime in v vas se bo prebudila nagajivost. Doživeli boste ____ manjše razočaranje in le razumevanju okolice se lahko zahvalite, da bo vse dobro.
Vaša srečna številka je triindvajset.
E3
TV AVSTR! JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV LJUBLJANA
VTE!V!TEDNUNATELEV!Z!J!

Bi3
[B
B!l
10.30 Kitajec išče svojega morilca; 16.30 Nagobčnik; 16.55 Pordčila za otroke; 17.30 Pustolovščine Toma Sawyerja in Huck)eberry Finna; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Angel na zemlji; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Labod; 22.00 Ob deveti uri bo konec sveta; Aktualno.
10.30 Labod; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Risanka; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Angel na zemlji; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Jedke berlinske viže; 21.00 Bellsovi paradiži; 21.55 Nora teta; 23.40 Uporniki Liang Šan Poja; 0.25 Aktualno.
10.30 Nora teta; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Kallmero; 17.30 Okoli sveta; 18.00 Mi; 18.30 Angel na zemlji; 19.30 čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Nerešeni akti XY...; 21.20 Posnetki od blizu; 22.05 Šport; 22.35 Avstrijski umetnostni salon 88; 0.15 Kortrakti risarja.
10.35 Ob deveti uri bo konec sveta; 14.30 Nevesta preveč -šaloigra; 16.00 VVurlitzer za otroke; 17.05 Šport-abc; 17.30 Pet prijateljev; 18.00 Mi; 18.30 Nogomet; 19.00 Veselo v soboto; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Orfej 88; 22.25 Danes ponoči; 23.50 Aktualno; 23.55 G. R. rokšov; 0.40 Poročila.
11.00 Tiskovna konferenca;
14.30	Burleske;; 14.35 Kurven Li!!y; 16.10 Visoka pesem; 16.15 Poročila za otroke; 16.25 Risanke; 16.50 Hurricanovo oko - pustolovec v Floridi; 17.35 Helmi; 17.40 X-Large;
19.30	Čas v sliki; 20.15 Avstrija 1; 21.50 Spectrum; 22.35 Orgelski giganti; Aktualno.
10.30	Avstrija 1; 16.30 Am. dam. des; 16.55 Poročila za otroke; 17.30 Risani film; 17.30 Vožnja po reki s kuro; 18.00 Mi;
18.30	Praksa Bulowbogen;
19.30	Časvsliki;20.15športv ponedeljek; 21.15 Mike Ham-mer; 22.05 ..GruB Gott" in „Hei! Hitler" - Avstrijski kristjani v razcepu Avstrije 1938.
16.00 VVurlitzer; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Alpe-Jadran magazin; 18.30 Slika Avstrije; 19.30 Čas v sliki - Znanje danes - Kulturni žurnal; 20.15 Maraton upanja; 21.50 Dragocenosti z Bavarske; 21.55 Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Šport; 0.20 Poročila.
16.00	VVurlitzer; 17.15 Indonezija - most med kontinenti;
18.00	1-2-X;	18.30 Slika
Avstrije;19.00Časvsliki-Zna-nje danes - Kulturni žurnal; 20.15 Notranjepolitični report; 21.05 Dinastija - Denverjev klan; 21.55 Pogledi s strani;
22.00	čas v sliki; 23.20 Podobe sovraštva ..Avstrija in Češka".
16.00	VVurlitzer; 16.45 Hotel; 17.30 Divjim živalim na sledi;
18.00	2X7; 18.30 Slika Avstrije;
19.00	čas v sliki - Znanje danes - Kulturni žurnal; 20.15 Vojna brez front - Partizani včeraj in danes; 21.20 Benny Hill; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Ježa k Ox-Bowu; 23.35 Nerešeni akti XY; Zardoz.
15.00 Klub XL - mladinska diskusija; 16.00 Visoki zbor -zasedanje parlamenta; 17.00 Draga družina; 18.00 Trailer; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Čas v sliki - Znanje danes - Kulturni žurnal; 20.15 Cimarron; 22.25 Šport; 22.556 Plazeča smrt; 0.30 Aktualno; 0.35 V vizirju sokola; 2.20 Poročita.
11.00	ORF-stereo koncert;
14.00	Športno popoldne; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Medium; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Čas v sliki; 19.48 Primer za ljudskega pravobranilca; 20.15 Cincinnati Kid; 22.00 Led na ročaju - ljubkovanja; 23.25 Sedem dni športa; 23.45 čikago 1930; 0.35 Aktualno.
16.00	VVurlitzer; 17.30 Nova tovarna; 18.00 LindenstraBe; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Čas v sliki - Znanje danes - Kulturni žurnal; 20.15 Elegantni pes;
21.00	Novo v kinu; 21.15 Šiling; 21.50 Pogledi s strani; 22.00 čas v sliki; 22.22 Bariera; 0.15 Aktualno; 0.20 Columbo.
10.00 Nevihtna noč; 10.40 Osmi dan; 16.10 Videostrani; 16.25 Osmi dan; 17.05 Angleščina; 17.30 Muca Copatarica; 17.45 Abecedarija; 18.15 Pokaži mi kako; 18.45 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Film tedna - ciklus filmov Petra VVeira: Zadnji val; 21.45 Plesni nokturno; 21.55 Dnevnik.
10.00 Glasbena vzgoja; 10.35 Kulturna dediščina; 16.20 Videostrani; 17.35 Miške mačke vrtitačke; 17.55 List iz zgodovine; 18.15 Naša pesem; 18.45 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Tednik; 21.10 Izpovedi pustolovca Feliksa Krulta; 22.10 Dnevnik; 22.25 Jubilejna teveteka; 23.05 Videostrani.
10.00 Tednik; 11.00 Mednarodna obzorja; 11.40 Izpovedi pustolovca Felixa Krulla; 16.15 Videostrani; 16.30 Mozaik;
17.30	V znamenju dvojčkov; 17.50 Grizli Adams; 18.15 Rezbarji in košarji; 18.45 Risanka;
19.30	Dnevnik; 20.20 KirRoyal; 21.25 Zmagoslavje zahodne civilizacije; 22.30 Grog.
8.00 Radovedni taček; 8.15 Pamet je boljša kot žamet; 8.40 Muca Copatarica; 10.35 Tedenski zabavnik; 12.05 Omizje; 15.50 Glasbena oddaja; 18.25 Ženski akt in poslednji pešec; 18.45 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.20 Žrebanje; 20.30 Vrnitev v paradiž; 21.20 Križ kraž; 22.45 Dnevnik.
9.10 Videostrani; 9.20 Živ žav; 10.15 Grizli Adams; 10.40 Vrnitev v paradiž; 11.30 Domači ansambli; 12.00 Kmetijska oddaja; 15.05 Videostrani; 15.20 Sinovi in hčere steklarja Jakoba; 16.20 Igrani film; 18.45 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Trst via Skopje; 21.00 Zdravo; 22.30 Videostrani.
10.00 Naš utrip; 10.15 Zrcalo tedna; 10.30 Navadni ljudje; 16.45 Videostrani; 17.00 Naš utrip; 17.15 Zrcalo tedna; 17.30 Radovedni taček; 17.45 Makedonske narodne; 18.45 Risanke; 19.30 Dnevnik; 20.05 Intimni stik; 21.00 Osmi dan; 21.40 Dnevnik; 21.55 Impresije; 22.20 Videostrani.
10.30	Cimaron; 16.30 Am, dam. des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Wiki in silaki;
17.30	Tudi šala mora biti; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Praksa Butovvbogen;
19.30	Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Univerzum - naš kozmos; 21.07 Dediščina Gul-denburgov; 21.55 Superflip.
16.00 VVurlitzer; 17.00 Šolska TV; 17.30 Orientacija; 18.00 Alf; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Čas v sliki - Znanje danes - Kulturni žurnal; 20.15 Ta reč (Dingsda) -otroci postavljajo uganke; 21.07 Avstrija 2000 - v boju za tržišča in uspeh; 21.55 Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Klub 2; Poročila.
10.00 Kemija: Plini; 11.00 Tuji jeziki: Angleščina; 16.25Video-strani; 16.40 Mozaik; 17.40 Pamet je boljša kot žamet;
17.45	Tedenski zabavnik;
18.45	Risanka; 18.55 Videostrani; 19.30 Dnevnik; 20.05 Korak čez; 21.10 Aktualno; 21.50 Dnevnik; 22.05 Video-godba; 22.50 Videostrani.
RANO KOROŠKA

Sreda, 6. 4.
Dobra volja je najbotja
četrtek, 7.4.
Rož-Podjuna-Zilja
Petek, 8. 4.
Iz kulturnega življenja: Kontaktna leča 88
Sobota, 9.4.
Duhovni nagovor (Škot M. Pirih)
Voščila (IV). Hartmann)
Nedelja, 10.4.
Želeli ste - poslušajte!
Ponedeljek, 11.4.
Torek, 12. 4.
Halo, prijatelji!
Kontaktna ieča 88
Petek, 8. apri) 1988
Edini koroški mladinski kulturni festival je letos na Zvezni gimnaziji za Slovence izzvenel odmevno v vsakem pomenu besede. Gostovanje renomiranega ansambla LAIBACH je dvignilo mnogo prahu, privabilo okoli 1000 obiskovalcev, od teh skupine celo z Dunaja in iz Italije. Vendar prireditelji poudarjajo enoglasno: cilj ni bil in ne bo prirejati senzacij: z zaključnim nastopom smo sprožili val razmišljanj in reakcij, kajti nihče ni šel s koncerta notranje neprizadet. Betroffcn machen - mitarbciten / za razumevanje in sporazumevanje mladih v deželi-dvojezično geslo mladih je dvignilo na noge domala 3000 ne samo mladih, temveč tudi starejših.
Letos je bil festival dvojezičen kot še nikoli, odmevi v tisku, radiu in televiziji vzpodbudni, prireditelji ob koncu utrujeni do zadnjega.
Niz prireditev od kabareta do plesa, literarnih branj, gledališča, delavnic, filma, diskusij, pesmar-jev in glasbenih nastopov do gromkega finala, boste podoživeli v slovenskem sporedu v petek, 8. aprila.
Lahko govorimo o nesreči?
Nedelja, tO. 4.1988, TV Al, 20.15 - 10. aprila 1938 so Avstrijci uradno ..pritrdili", da se strinjajo s tem, kar je veljalo že od 12. marca naprej. Med tem časom pa so do takrat ilegalni nacisti poskrbeli, da je glasovanje 10. aprila skoraj stoodstotno potrdilo željeni rezultat - spojitev z nemškim rajhom. Da so bili podatki v mnogih občinah zmanipulirani, ker so postale občine ..Fuhrergemeinden", danes ni več skrivnost. Preveč pa je drugih dokazov, da priključitev za mnoge le ni bila tako ..nasilna in nepričakovana", kot bi danes radi prikazali. Hugo Portisch govori v 7. delu dokumentacije „Avstrija I" o nesreči za Avstrijo, čeprav je bila za mnoge priključitev težko pričakovani dogodek. Tako torej danes interpretirajo zgodovino.
Abecedarija
Sreda, 6. 4. 1988, TV LJ!, 17.45 - Poznamo več pesniških zbirk, v katerih se pesniki poigravajo z abecedo in tako na nevsiljiv način seznanjajo otroke z njo. Dane Zajc je svojo pesniško zbirko naslovil Abecedarija, pesmi v njej pa so se hitro priljubile otrokom vseh starosti. Zato sojih v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani uprizorili.
Zadnji va!
Sreda, 6. 4. 1988, TV LJ1, 20.05 - „Zadnji val" gpvori o problemih domorodcev, usodi plemen, ki so več kot 5000 let živela v Avstraliji. Bela civilizacija pa jih je neusmiljeno izrinila. V zadnjih prizorih že zaslutimo konec vsake civilizacije s slutnjo in znamenji poslednje apokalipse. V kontekstu avstralske socialne zgodovine je film precej konkreten.
Pusto!ovec Fe!iks Kru!!
Četrtek, 7. 4. 1988, TV LJ1, 21.10 - Pisatelj Thomas Mann je svojega junaka Krulla imenoval „so-dobni Hermes s posebno življenjsko filozofijo". Opisal ga je kot značilnega dekadentnega posebneža iz obdobja pred prvo svetovno vojno, ..umetnika, ki mu ni uspelo postati buržuj". Nemško nadaljevanko ..Izpovedi pustolovca Feliksa Krulla" si lahko ogledate v petih nadaljevankah.
!ndonezija
Četrtek, 7. 4.1988, TV A2, 17.15 - Poleg kratkega pregleda o odkritju današnje Indonezije nudi film v treh nadaljevankah vpogled v kulturo in religijo številnih narodov, ki prebivajo v deželi številnih otokov in jo imenujemo most med kontinenti.
!V!ed narodi
Četrtek, 7. 4.1988, TV A2, 23.20 - Odnosi med narodi niso vedno najboljši, četudi dva naroda ne živita v isti državi. Oddaja ..Podobe sovraštva" je tokrat namenjena odnosom med Avstrijo in Češkoslovaško.Smo krivični do naših sosedov?
Partizani včeraj in danes
Petek, 8. 4. 1988, TV A2, 20.15 - !z idej razsvetljenstva, ki so dobile pravo podobo v francoski revoluciji, se je razvila nova oblika upora, partizanstvo. Geslo svoboda, bratstvo in enakost je dobilo novo vsebino. V nasprotju z vojsko, ki je instrument vlade, je partizanstvo oblika osvobajanja narodov. Oddajo je spet pripravil Peter Nausner.
Bogdaj a!i Hei! H.?
Ponedeljek, 11.	4.
1988, TV Al, 22.05-Do
danes cerkev še ni razjasnila svojega zadržanja v času priključitve leta 1938. Medtem, ko je kardinal Innitzer podpisal svojo izjavo z „Heil Hitler", so drugi do konca vztrajali pri „Bogdaj". Mnogi izmed njih, ki so vztrajali, so to plačali z življenjem.
Podehtev Oscarja 88
Torek, 12. 4. 1988, TV Al, 22.22 - Kateri izmed najboljših angleških filmov leta 1987 bo dobil Oscarja 88? ORF prikazuje povzetek televizijske postaje ABC o podelitvi te tako vabljive nagrade filmskih ustvarjalcev. Vas zanima, ali je med dobitniki nagrade tudi film, ki vam je posebej pri srcu?
Vizija moči te!evizije
Petek, 8. 4. 1988. TV LJ1, 22.31) - Nicolo in Pas-cuale sta pobegnila iz zapora. Njun talec je v nogo ranjeni zaporniški čuvaj Caputo. Na begu se vsi trije zatečejo v hišo doktorja Alberta De Rossija. Televizija od tod vse neposredno prenaša.
Go!i Burgerja, Ve ka in Wo§b!a so zadostovati — SAK je premagat Steyr s 3:2!
SAK v četrtem kotu!
SLOVENSKE
VESTNIK
ŠPORT
.S'A K y'c sro/o pozavno poA:u/no fruč/c//'o nučn//'cuu/ ///čl v n c/le//'o, A o je po odlični Zn iz ru žito borbeni igri zu.s7nzc/;o premaga/ Vorvt'ar/.s' .SVetr s 2.2 /2. 0).
Nedeljsko popoldne je bilo pravi praznik za slovenski nogomet. Igralci Slovenskega atletskega kluba, katerim so nekateri še pred tekmo pripisovali dosti nervoze, so bili že na samem začetku tekme brez bojazni pred prominen-tnim nasprotnikom.
Toda Velik, Jovičevič, Dalanovič in vsi ostali igralci slovenskega moštva so bili v nedeljo v vsakem oziru močnejši od svojega tekmeca in so si z izjemo kakih 15 minut priborili tudi stalno premoč na igrišču. Prav gotovo je na razplet tekme pozitivno vplivalo tudi dejstvo, da je Richard Burger, ki se je šele v zimskem prestopnem roku pridružil SAK-ju, že v tretji minuti po izredno lepi soloak-ciji dosegel prvi gol za SAK. Ko pa je potem še Velik s krepkim strelom povedel
SAK z 2:0, so gledalci -zbralo se jih je nad 1700 - že raztrgali prve kupone, ki so jih kupili pri posebni mizi, ko so stavili na izid tekme. Toda zaradi tega ni bilo čutiti nikakršne žalosti, prevladovalo je le veselje nad jasnim vodstvom SAK.
Slovenski nogometaši pa so tudi v drugem polčasu pokazali izjemno samozavest, tako da jih tudi prvi zadetek Steyra ni zmotil. Kdor je namreč pričakoval, da bo SAK po tem demoraliziran, se je krepko uštel. Z ofenzivno igro je SAK izsilil prekrške igralcev Steyra. Enega teh je zakrivil njihov branilec v kazenskem prostoru, tako da je Wolbl iz enajstmetrovke ponovno povedel SAK z dvema zadetkoma prednosti. Veselja nad zmago ni zmanjšal tudi drugi zadetek Steyra,
Gtedatci so hdi navdušeni nad tekmo SAK-ja, predvsem pa tudi nad tehnično izvrstno igro Mtadena Jovičeviča.
Slike: Mohar (3), Wieser (!).
Igralci S/orensAega atletskega kluba, M majicah Ob/ga /n hlačkah S/o renskega vestnika, so toči /etos čoseg/1 četrto ko/o tekmovanja za avstrijski nogometni poka/.
!gra v og!eda!u
#	3. minuta: Richard Burger prodre, preigra še vratarja gostov in doseže prvi go! za SAK.
#	39. minuta: nepopisno vesetje - Marjan Vetik s silovitim stre-!om doseže drugi go! za SAK.
#	71. minuta: mrz!a prha za SAK - Lukič doseže prvi zadetek gostov.
#	78. minuta: Hanser prodre v kazenski prostor, sodnik dosodi enajstmetrovko, ki jo Kristijan Wd!h! izkori sti - 3:1 za SAK.
#	81. minuta: Pri!ožny doseže drugi go! za goste.
#	91. minuta: Zmaga za SAK - g!eda!ci in igra!ci so nepopisno navdušeni.
Mnenja po igri
A!ojz Jagodič (SAK):
Dokazali smo, da sodi SAK med vrhunska moštva na Koroškem. Odličen štart nas je še dodatno motiviral. Šele po poškodbi Burgerja in Jovičeviča je nasprotnik lahko uveljavil svojo igro, kljub temu pa zmaga nikoli ni bila v nevarnosti.
Trener Brummayr (Stevr):
V prvem polčasu smo popolnoma zaspali. Če bi bil SAK bolj spreten, bi lahko zgubili še višje. Na vsak način čestitam slovenskemu moštvu.
Kristijan Wotbt: Pri enajstmetrovki nisem bil nervozen. Čakal sem, kaj bo naredil vratar, potem pa sem poslal žogo v drugi kot.
Marjan Vetik: Presrečni smo. Zmaga je bila več kot zaslužena in to kljub temu, da smo bili v drugem polčasu pod hudim pritiskom.
Krwin Fuchsbichter: SAK
je po prvem polčasu zasluženo vodil. Po enajstmetrovki jc bila tekma odločena.
Kako naprej v poka!u?
V četrto koto pokat-nega tekmovanja so se po!eg Stovenskega attetskega ktuba uvrstiti še WAC, Sturm Graz, St. Potten, Sportctub, Kremser SC, Mbdting, SV Ried, Kufstein, Wattens, Puch, LASK, Vienna, FC Tiroi, Rapid, Austria Dunaj.
!z vrst teh ktubov bodo v četrtek, 7. aprita v oddaji 1 2 X (TV 2, oh !8. uri) izžrebati nasprotnika stovenske ekipe. Kapetan Marjan Vetik takoj po igri: „Proti zgornjim Avstrijcem radi igramo. Tudi tetos hi nam bit najtjubši LASK!"
Termin pokatne tekme četrtega kota je torek, !9. aprit.

Stovensk!)
Btohin o SAK
/Vu nruingu 1/; /m /ni/nu-roh n« m /eA/nn sc/n sl/sr/l. /h/ /c /nos/ro S'/l K posebno v //oAuh/c/// /cA/noru/z/// zelo /zerurno. /bičuAoro/ sen/ borbeno /rA/no, pozi-/irno pusr/n bilprrsrncčen uu<7 /rl/n/Ao in It?//; /noš/tu. SAK hi //o /c//;. Au/ sr/n tu/e/ Jones. lol/Ao igru/ c drugi uts/zi/sAi ligi. ZuAo/ /no/c /nos7ro n/ z/nogulo, run/ ne ho/// poredni. Men/ oscln/o /c žu/. /h/ zo/udi pošAodhc r /cAn/i /urni .4 us/ru srn/ dob/7 udurrr r //c/// - /</sc/// //;</gel igru/i. Tuše/// ///os/r// //u žel/n/ r //u/b/ljer///;/// p//Aul</ rel/A// //spel///!