^oKsina plačana v gotovini.
Leto LXV., št. 255
Ljubljana, po«cdel|ok 7. novembra lojt
Imhaja vsak dan popoldne, kzvzemJl nedelje in praznike. — Ineeratl do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst 4 Din S.—, večji Ineeratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratai davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPBAVNMTVO LJUBLJANA, Knafljevm sOea M. 6 Telefon it. 3122, 8123, 3124, 8125 In
POD BCŽNIOE:
MAJUBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 100.
NOVO MESTO, Ljubljanska e. Tel. it. 26.    JESENICE, Ob kolodvoru 101. — — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351«
TUDI NOVI NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR
DELANEZMOŽEN
Včerajšnje volitve v Nemčiji niso razčistile položaja — Pridobili so komunisti in nemški nacionalci, nazadovati pa narodni socialisti
Berlin, 7. novembra. Včeraj so se vršile po vsej Nemčiji državnozborske volitve. Dejstvo, da so bili nemški volil-ci letos že petič pozvani k volilnim žaram, je imelo za posledico, da je bila udeležba znatno manjša nego pri dosedanjih volitvah. Skupno je bilo oddanih pri včerajšnjih volitvah 35,379.011 veljavnih glasov, dočim je znašala volilna udeležba pri zadnjih državnozborskih ▼oHtvah dne 31. julija 36,882.354. Zato bo štel novi državni zbor tudi samo 582 poslancev, dočim iih ie imel nre.išnji 608.
Pri včerajšnjih volitvah so dobili:
^Narodni socialisti: 11,705.256 glasov in 195 mandatov; pri prejšnjih volitvah pa 13,745.780 glasov in 250 mandatov.
Socialni demokrati: 7,231.400 glasov in 121 mandatov; prej pa 7,959.712 glasov in 133 mandatov. •
Komunisti: 5,970.833 glasov in 100 mandatov; prej pa 5,082.626 glasov in 89 mandatov.
Centrom: 4.228.322 glasov in 70 mandatov; prej pa 4,458.051 glasov in 75 mandatov.
Nemški nacionalci: 3,061.626 glasov in 51 mandatov; prej pa 2,177.414 glasov in 40 mandatov.
Bavarska ljudska stranka: 1 milijon 81.595 glasov in 18 mandatov; prej pa 1.323.969 glasov in 22 mandatov.
Nemška ljudska stranka: 659.703 glasov in 11 mandatov; prej pa 436 tisoč 14 glasov in 7 mandatov.
Krščanski socialci: 312.523 glasov in 5 mandatov; prej pa 364.542 glasov in 3 mandate.
Državna stranka: 33<.871 glasov in 2 mandata; prej pa 371.799 glasov in 4 mandate.
Nemška kmečka stranka: 148.982 glasov in 3 mandate; prej pa 137.133 glasov in 2 mandata.
Gospodarska stranka: 110.117 glasov in 2 mandata; prej pa 146.S75 ^lasov in 2 mandata.
Kmečko vi ni carska zveza: 105.188 glasov in 2 mandata; prej pa 96.851 glasov in nič mandatov.
Nemška hanoverska stranka: 63.999 glasov in 1 mandat; prej pa 46.929 glasov in nobenega mandata.
Turinška deželna zveza: 60.065 glasov in 1 mandat; pri zadnjih volitvah še ni nastopila.
Ostali glasovi so razdeljeni na manjše trankice, ki niso dobile nobenega mandata.
Razmerje med stranicami
RazdeItieno po odstotkih se vadi, da se je razmerje strank znatno izpreme-nikv. Od celokupnega Števila oddan m glasov imajo:
Narodni socialisti 33.1 odstotka, prej 37.4
SocJahn demokratk 20.5. prej pa 21.6.
Komunisti 16.8, prej pa 14.5, Cen trum 11.8, prej pa 12.5, Nemški nacionalci 8.6, prej pa 5.9, Bavarska ljudska stranka 3.1, prej pa 32.
Iz tega je razvidno, je nemogoča sestava parlamentarne večine, ki bi mogla vreči Papenovo vlado in sestaviti koalicijski kabinet. V prejšnjem državnem zboru so imeli narodna socialisti, cent rum in bavarska ljudska stranka neznatno večmo, ki je znašaila okrog 52 odstotkov, dočim imajo te tri stranke v novem državnem zboru samo 48 odstotkov. Kljub novega državnega zbora po parlamentarno političnem pogledu imajo potemtakem v rokah nemški nacionalci, ki edini bi lahko pripomogli do večme. Iz tega sledi, da je zmagovalec včerajšnjih volitev g. Papen, ki se mu je posrečilo razbiti dosedanjo hitlerjevsko centrumaško fronto. Absolutna večina v novem državnem zboru, ki šteje 582 poslanca, znaša torej 292. Centru m in bavarska ljudska stranka imata skupno samo 88, Hitler pa 195. Koalicija med Hitlerjem in nemškimi nacionailci na je v sedanjem političnem položaju izključena. Kot posebno zmačilnost včerajšnjih volitev smatrajo v političnih krogih vračanja meščanskega ele- I
m en ta iz Hitlerjeve v meščanske stranke. Narodni socialisti beležijo nepričakovano velike izgube. Največ so izgubili na deželi, nazadovali pa so tudi v industrijskih centrih. V nobenem okrožju Hitlerjevi glasovi niso porastih Naj/večje nazadovanje beležijjo v Meiklenburgu, kjer je biia dosedaj najtrdnejša narodno socialistična trdnjava. Tu so iziguJbi-ld 23 odstotkov svojih glasov. NemSki nacionalci so najbolj napredovali v Vzhodni Prusiji in v Meklenburgu. kjer so pridobili.
Komentarji nemškega tiska
Nemško nacionalni »Montag« poudarja, da daje rezultat volitev upanje na uspešno delo v novem državnem zboru, ker je Papenovi vladi omogočeno diktirati delovni program.
Demokratska »Montagspost« vidi ■najvažnejše obeležje včerajšnjih volitev v vračanju meščanskih slojev v meščanske stranke. Obenem pa smatra, da so včerajšnje volitve znova pokazale, da bo Papen, ki je lahko ponosen na svoj uspeh, ostal še dolgo na krmilu in nadaljeval svojo politiko.
»20-TJhrblatt« smatra, da je treba na vsak način ohraniti predsedniško vlado, ki se opira na avtoriteto Hindenbur-ga, ker v državnem zboru nima zaslom-be.
Odmev v Parizu
Pariz, 7. novembra. Pariški listi v splošnem sodijo, da bo tudi novi državni zbor dela nesposoben. »Marin« piše, da so zmagali prav za prav komunisti in nemški nacionalci, kar pomeni obenem zmago Papena. >Journal« smatra volitve za uspeh- Papena in komentira padec Hitlerjevih glasov, naglasa pa da bi bilo še preuranjeno videti v tem že končni poraz hitlerjanstva. »Populaire« misli, da bo Papen še nadalje ostal na svojem mestu. Hitler je po sodbi lista doživel nepričakovano hud poraz, saj je v treh mesecih izgubil 17 odstotkov svojih glasov. Enako sodi »Pertinax« v »Echo de Pariš«, ki poudarja, da je Hitler zamudil ugodno priliko. Pri včerajšnjih volitvah so zmagale protipar-lamentarne stranke, ki so združile skoro polovico vseh glasov. V Nemčiji je v teh razmerah možna samo vlada, ki se opira na Reichswehr in poficijo.
Stavka v Berlinu
Berlin, 7. novembra. Prometna stavka v Berlinu polagoma pojema. Danes so začeli že voziti prvi avtobusi, dočim je na 30 progah cestne železnice promet ob asistenci policije obnovljen. Podzemeljska železnica obratuje na vseh glavnih progah.
Nova vlada
Vladna kriza je bila v soboto zvečer rešena z strukcijo dosedanje vlade — Novi ministri prevzeli
posle
Beograd, 7. novembra. V soboto popoldne je bila vladna kriza rešena in je dr-Srskić, ki mu je kralj poveril mandat, sestavil svojo drugo vlado, ki v glavnem predstavlja rekonstrukcijo dosedanjega kabineta; le nekateri resori eo na novo zasedeni. Nova vlada je sestavljena takole:
predsednik ministrskega sveta: dr. Milan Sr škie;
minister brez portfelja in stalni namestnik predsednika ministrskr~-- sveta: dr. Albert K r a m e r ;
socialna politika in narodno zdravje: Ivan Fotelj, minister n. r. in narodni poslanec;
minister brez portfelja: dr. Hamdija K a-ramehmedorić, minister  n.  r. in nator;
minister brez portfelja: dr. Dragutin K o j i ć. minister n. r. in narodni poslanec;
trgovina: dr. Ilija Šumenković. minister n. r. in narodni poslanec;
pravosodje: Božidar Mafcsimović, minister n. r. in narodni poslanec;
promet: ini. Lazar Radivojević. minister n. r. in narodni poslanec;
kmetijstvo: Juraj Demetrovir. minister n. r. in narodni poslanec;
vojska in mornarica:   armijski general
Dragomir S t o j a n o v u-,  mmihtcr  n. r.;
finance: dr. Milorad Djordjevie, mi. nister n. r.;
šume in rude: župnik Pavao Matica, narodni poslanec in bivši minister;
zgradbe: dr. Stjepan Srkal j, minister n. r.;
zunanje: Bogoljub Je v t i e. minister n. r* notranje: 2ika Lazit, minister n. r.; presveta: dr. Radenko Stankovi e, senator;
telesna vzgoja: dr. Lavoslav Hanzek, narodni poslanec.
Od dosedanjih ministrov v novi vladi niso več: trgovinski minister g. Ivan Moho-rič. minister za šume in rude g. Viktor Pogačnik in minister za telesno vzgojo dr. Dragan Kraljević.
Nj. Vel. kralj je ukaz o imenovanju nove vlade že podpisal in gg. ministri so bili že zapriseženi.
Danes dopoldne so na novoimenovani ministri prevzeli svoje resore, !n sicer minister dr. Radenko Stanković prosvto oi d\ Koiića, minister dr. Lavoslav Hangefc mi-r'&trstvo za telesno vzgojo od dr. Dragana Kralievića in minister dr. Tlja $u m en k vi g resor trgovine ii industrije.
Nesreče, pretepi, pokol}.
Ljubljana, 7. novembra.
Zadnja dva dneva sta bila zopet v znamenju Številnih nesreč, pretepov in krvavih pokoljev. Na drugem mestu poročamo o tragićai smrti kolpolterke Marije Ko-midarjeve, pripetilo se je pa še več drugih nesreč, Katerih žrtve so morali prepeljati v bolnico, poleg tega je bil pa izvršen tudi surov napad na stražnika.
NAPAD NA STRAŽNIKA
Ko je ponoči okrog- l ure korakal stražnik-pripravnik Gruden po Poljanski cesti proti prisilni delavnici, je opazil za drevesen v temi dva sumljiva moška. Ko sta ga zagledala, je pričel eden teči, dočim je drugega stražnik prijel in ga hotel legitimirati. Sumljivi neznanec se je pa aretaciji dejansko uprl, zagrabil je stražnika in se začel z njim ruvati, istočasno je pa zaklical: >Tone!« V naslednjem hipu, sta planila izza dreves dva skrita neznanca in de prodno se je stražnik zavedel, so se ga oklenile močne roke, po njegovi glavi in plečih je začelo padati, da je kar grmelo, obenem ga je nekdo sunil z nožem v obraz in mu prizadejal lažjo rano. Stražnik je bil seveda v precejšnji nevarnosti in ker ni mogel rabiti orožja, je klical na pomoč.
Napadalci so zbežali, stražnikove klice na pomoč je pa slišal bližnji mitničar, ki je telefonično obvestil stražnico. Ko so pa prispeli stražniku   tovarišu na pomoč, o
napadalcih že ni bilo duha ne sluha. Vzela jih je noč. Toda kljub temu jih je policija davi izsledila, in sicer so biti to delavci Kristan, Kapelj in Adam, ki je od njih eden zaposlen pri »Obnovi«, druga dva pa pri »SIogradu«. Vsi trije bodo zaslišani in potem izročeni sodišču. Kaj so nameravali v temni zasedi, ni znano, ni pa izključeno, da so se pripravljali na roparski napad in da jih je stražnik pri poslu
motil. _
KRVAV PRETEP V kavarni »Stritar« na Sv. Petra cesti sta bili snoči zbrani dve družbi, med katerima je kmalu nastalo napeto razmerje. Začeli so izzivati drug drugega in malo je manjkalo, da ni v kavarni nastal hud pretep. Okrog pomoči pa je prva družba zapustila kavarno, kmahi za njo pa tudi druga. Ko so člani druge družbe prispeli do vojašnice Vojvode Mišica, so jih tam nenadoma napadli člani prve družbe in nastal je hud pretep. Na bojišču je obležalo več ranjencev. V bomico so morali prepeljati Ludvika Girtla, hlapca Leopolda Der-novška z Vidovdaneke ceste in nekega Jožeta Pesatiča, ki so vsi dobili lažje ali težje poškodbe z noži. Najhujše je poškodovan Pesatič, ki je dobil več sunkov v hrbet. Davi so ga v bolnici operirali, njegovo stanje je sicer resno, vendar ni nevarnosti za njegovo življenje. Policija je uvedla obširno preiskavo.
SE EN JUNAK NOŽA. Včeraj so v bornico prepeljaK 1 kletnega posestrrkovega sine Janeza Oračna iz Zla- j to Poljane pri Kamniku, ki ga je v soboto i
Slovo Rada Murnika
LJubljana, 7. novembra. Končano je trpljenje m Rado Murnrk se ie včeraj zjutraj preselil v zgodovino po strašni bolezni p ar al ki« agttams, ki ga je osem let pTiktepaUa na posteljo. Za humoristom MJičintskim je umri tuda ta humorist, da Slovenci nimamo več humorista, in s tragično usodo Rada Murorka je združena tudi tragika naroda, ki mu je umri smeh. Nobenega hounorista nimam o več.
Ni nam treba obširno pisati o pokojnem pisatelju, saj je tako znan, prtfb'iublđen iffi popularen, da njegova vesela dela še vedno tako radi čitamo, kakor smo jih čitali tedaj, ko so izhajaJa v »Lombldan-skem Zvonu«, v našem in drugih listih ali pa v posebnih knjigah. Rado MiunrSk je bil rojem leta 1S70. v Ljubliami, kj-er se jc tudi šolal in napravil maturo, nato pa študiral na Dunaju in v Gradcu medicino, dokler se docela ni posvetil pisa^elievantki. Ob prevratu je dobifl skižbo v dopisnem uradiu v Lj-ubljani, ki jo je pa že leta 1°21. iizgubil, ker so urad ukiniti. Njegove knjige »Znanci«, »Naviharaci«, »Jari junaki«, »Matajcv Matija«, »Lovske bajke in povestih i. dr. so mojstrovine, zlasti ;kar se tftče prekrasnega jezika, in že zato ne bodo izgubile svoje cene. Tudi igri »Napoleonov samovar« in pa »Bucek v stra-fou« ter druga niearova dela bodo z njegovo smrtjo zopet oživela, a gotovo bomo spet poiskali njegov veliki zgodovinski roman iz dobe turških vajn »Hči grofa Blagaja«. Leta 1917. je objavil v »Ljubljanskem Zvonu« novelo »Na Bledu«, nato pa le še redke krajše feljtone, a z delom ni nikdar prenehal ter je do zadn-iega plttl svoja dela ter jih pripravljal za eventualno novo izdajo.
Tisti dan, ko so pcIkoipaH Milčinsfrega, mj je telefoniral mestni fizik g. dr. Rus, ta najslkrbnejši varuh svojega bolnega prijatelja, da se Munntfkov krfžev pot bliža srvojenmr koncu. Naj grem k rr»jetrni, ker bi rad govoril z menoj.
Rado Murnflk je nosili svone trpljenje koit junak in kot fiilozof. Komaj je še brlela lučka njegovega zbičanega življenja, ko sem vstopil na stevallco 9 v drugem nadstropju mestnega zavetišča v Japlje-vi ulici, kamor sem ga pred dvema leitoma spremffl iz hišice njegove stare matere v VošnjaikovS ulici.
Kakor bi ležal majhen otrok v poste-Hi, toliko je bilo Rada Mu mrka pod odejo, le oči so iz blazin še živo žarele. Počasi je ugašal in. če ie zaprl oči, sem so bal, da je zaspal za vedmo.
>Hi bo treba. Bol-ezen naipredude. Z*vk> napredek!« se je rahlo oglasid. »Jesti se mi ne ljuba, niti pirti. To je konec... Tudi premaikmRi se ne morem. Seveda, vsaka bedezen se jeseni poslabša, a ne vem, kako bo. LaMco me stisne pljučnica ali zadene kap, k* bi jo dočakal najraje.« Tako smeje je urrrtral humorist in tako brez
zveoer Anton KJopdar med prepirom z nožem mmrl v levo stran prsi in ga hudo nami. Oražnovo stanje je precej resno. DVE NESREČI. Julij Mauser, sin posestnice iz Velike Pece pri Kamniku, je v soboto padel po stopnicah in si zlcm<il levo roko. — Snoči se je v Rožni dolin-i prevrni'1 voz sena v*a hlapca .Ta žeta Preznka. kri je za dobil lažge notranje poškodbe. Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnico.
strahu je filozof šel v smrt Nato sva pa korigirala njegovo zadnje- deilo »Kavka in brk«, kti ga je še pred letom stenogTah<ral s trepetajočo roko. Silno se je utrudS, pa sem ga pottodažH, da se popoldne vrnem. »Le priidi še danes, ker jutri, ne vem, kaj bo. Pridi čimprej, vsati že ob drveh. Pozdravi dr. Rusa m povej mu, kako od srca sem mu hvaležen za vso dobroto. Premnogo ima opraviti drugega aM vendar trati čas z obiski pri merni. Kar ob L pridi, ker sam zedo stab. Najraje bi umrl, saj ne bom nič več, nič več mogel delati. Aprfla sem se zadnfč podpisal Izguba je. izguba!«
In še me rti pusditf, ker se je bal, da ga ne ubiti zadnja uTa. Papdtoe je že murnrk), ko sem odšel in čez pol ure sem bal zopet pri rarem. Na doljgo m podrobno mi je naštevaj, kako naj posamezine naslove in besede izjpremeram v ntjesgovih deftb in fcaa naj iespnistim v prvem r*3*£tfajvtj« »Hčere grofa Blagaja« in v drugih njegovih deMi. Dr. šmalca naj pozdravim m želel je, nafl ga obišče pisateifi Fimžgar, a rad bi osebno spoznaj tudi sfovnačarda prof. Brezaiilka. Takotj ga je piriš" el žu»pn,i4c Fmž-gar potolažit
»Ko boš pisal nefcrotkrg, ne pozabi, kako lepo so mi stregle usrrrilijeaie sestre«. Pa me je vprašal, če vem, aH je MiHčiin-sJcj trmrd lahko, al* je outfi smrt, alfi je hA v nesvesii. »Kmalu bova skupau, saj se nič ne bojim! Ničesar namam več pričakovati, zakaj medicinska znanost še ni dosti dovršena.« Prečitati sem mu moral iz Renana odstavek o Kristovom vstajenju. »Pozdravi vse dobre Kudi!« nato se pa nisrva več videla.
Vse nam je dal humorist in jun a skd filozof, a kako mu je narod plačal, vemo vsi. Pokopljemo ga jutri oib 16., ko ga spremimo od Sv. Krištofa Lz mrtvašnice k Sv. Križu. Svojega sina mučenatoa objokuje sivolasa stara mati in za njiim žaluje edini brat dT. Viktor Mumiik. Btagor mučeniku, siava pisatelju Radu Murnifcu!
Lep delavski shod
Celje, 7. novembra.
Strokovna komisija je priredila v soboto 5. t. m. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma zelo dobro obiskan shod delavcev in nameščencev iz Celja in okolice. Predsednik shoda g. Fran Svetek je v svojem nagovoru pozdravil tajnika Delavsko zbornice g. Filipa Uratmika ter izvajal, da se morajo tudi delavci in nameščenci iz Celja in okolice izraziti o vprašanju uvedbe 40urnega delovnega tedna, o potrebi stanovanjske zaščite rn o vprašanju brezposelnosti. Tajnik Delavske zbornice g. Uratnik je orisal težki položaj brezposelnih, ki jih je na svetu skoraj 50 milijonov. Z uvedbo 40urnega delovnega tedna bi se brezposelnost silno zmanjšala, če ne odstranila. Delavstvo v dravski banovini je zaslužilo letos okrog 200 milijonov dinarjev manj nego lani, ko je bila kriza itak tudi že občutna. Zakonito določeni delovni čas se me smo nikjer prekoračiti; to smo dolžni brezposelnim. Tudi pri nas je nujno potrebna uvedba zakonitega skrbstva za brezposelne s strani države, banskih uprav in občin. Hvalevredno je, da tudi delavstvo požrtvovalno sodeluje pri pomožni akciji za brezposelne.
G. Svetek je podčrtal potrebo, da se delavstvo organizira in zahteva svoje pravice. Zahvalni se je celjskemu županu g. dr. Goricami, magistratnemu direktorju g. Su-bkru in celjskemu sreskemu načelstvu, kt so z velikim razumevanjem podprli pomožno akcijo za brezposelne. Ob koncu zborovanja je bila soglasno sprejeta resolucija, ki zahteva uvedbo 40umega delovnega tedna, onemogočen je kršitve zakonsko določenega delovnega časa ter zavarovanje za slučaj brezposelnosti in starosti. V drugi resoluciji so se zborovalci priključili akciji stanovanjskih najemnikov za uvedbo zakonite stanovanjske zaščite.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2313.18 — 2324.54, Berlin 1362.36 — 1373.16, Bruselj 79924 do 804.18, Curih 1106.35 — 1113.85, London 189.42 — 19102, New York ček 5726.31 do 5754.57, Pariz 225.81—227, Pra^n 170-23 do
171.09, Trst 293.90—296.30.
INOZEMSKE BORZE , Carin: Pariz 20.376, London 17.12, New York 518.62,   Bruselj 72 175,   Milan 26.56, Madrid 42.475,    Amsterdam 208.70, Berlin
123.10, Sofija 3-74, Praga 15.366, Varšava 58.10, Bukarešta 3.085.
Postastf ?«? ©rtasaa
č£an Vodnikove dražbe!
Stran 2.
SLOVENSKI NAROD«, dne 7. novembra 1932
Stev
Vtisi
iz razgibanega Maribora
Tudi Maribor lepo
— Dve vzorno organizirani razstavi
Maribor, 7. novembra.
Če govorimo le nekoliko o Ljubljani, tedaj se že dotaknemo njenega napredka. Včeraj je pa lahko marsikateri Ljubljančan sprevidel, da
napreduje tudi Maribor, čeprav se ne more posebno razvijati, ker ni prestolnica. Naš napredek je zapopaden predvsem v Gradbenem gibanju, novih arhitektonskih pridobitvah in javnih delih. Tudi v Mariboru se kaže napredek v tej smeri. Nebotičnikov ne grade, zgrajenih je pa že precej lepih modernih stavb, izmed katerih je najlepša palača banovinske hranilnice in posojilnice. Na periferiji je zgrajeno za cele četrti novih stanovanjskih hiš in vil, njihova arhitektura pa baje ne ugaja nekaterim estetikom. Zdaj Gradi podjetje inž. Ehikić ob kolodvoru veliko carinarnico. Gradbene sezone zadnja leta seveda niso več tako živahne in v primeri z Ljubljano grade zdaj v Mariboru zelo malo. 2.daj tudi tlakujejo ceste na račun kaldr-minskega fonda kot pri nas. Sicer se pa zastoj gradbene delavnosti v Mariboru sredi mesta ne pozna tako zelo samo na oči, ker so stare ulice po veČini že vse izzidane in povsod so že precej ravne in dovolj široke, dočim je v Ljubljani v tem primeru tako, kot da niso imeli nikdar regulacijskega načrta in da niso niti slutili, kako se bo mesto razvijalo.
Glede a rangiranja izložb so Ljubljančani razvajeni, a niso se mogli otresti občudovanja nad krasnimi, res modernimi izložbami, kakršnih je najbrž v Ljubljani manj; pri aranžiranju se pa tudi kaže zdrav smisel za moderno trgovino, čeprav ne vedno umetniško stremljenje aranžerja. Manufakturno blago, konfekcija, pletenine itd., so se zdeli ljudem cenejši od ljubljanskih.
Nekateri izletniki so se izprehajali včeraj tudi po mariborskem živilskem trgu, ki je bil kljub nedelji dobro založen. Tudi Mariborčani jedo poceni meso, saj je govedina že po 4 Din kg. najlepše goveje meso pitanih volov je pa po 8—10 Din kg, teletina najlepša po 8—10 Din, svinjetina pa po isti ceni. tu in tam je le cenejša. Gob jc še tudi na mariborskem trgu vedno dovolj, a jih prodajajo merico po 2 Din, dočim je v Ljubljani po -i—5 Din. Salato (endivijo) prodajajo tako krasno, da je takšna na Ijub^anskem trgu izredna redkost, zelo velike salatne glave (za tri male na ljubljanskem trgu) so po 1.50 Din. Mleka je vedno dovolj po 2 Din liter. Žlahtno, zelo lepo grozdje >>e vedno prodajajo kg 6 D-in, jabolka so pa prodajale kmetice tudi včeraj popoldne na. trgu. 6—S debelih jabolk je po dinarju. Kos tanj ar ji prodajajo pečeni kostanj po litru in ne po komadu — liter 3—4 Din.
Ko so si Ljubljančani ogledali še pod-izemska javna stranišča, ki sicer niso solidno zgrajena in terase nad njimi niso povsem posrečene, so bili že navdušeni nad Mariborom.
Najbolj so ljudi seveda osredotočevali včeraj za Maribor tako pomembni dogodki: velik shod JRXD in prireditve v okviru »Mariborskega tedna«. Že od ranega jutra so valovale po Aleksandrovi nenavadno številne množice ljudi. V notranjost prostorov unionske pivovarne je vabil mono-gram: MT na nekakšnem slavoloku, sicer je pa bilo to vabilo nekoliko preskromno. Mnogo bolj kričava je bila reklama pred vhodom na prireditvene prostore, ki pa ni imela nič skupnega z »Mariborskim tednom«. Kot da si v našem Lattermannovem drevoredu ob velesejmu. Cela vrsta prodajalcev je glasino in ne brez uspehov ponujala ter hvalila senzacijonalne novosti in patente za vsakdanjo rabo. Ljudje so se zLLrali okrog teh poklicnih klepetačev kot njega dni okrog jesiharjev in potovk. Prodajalcem je cvela pšenica.
Ljudje, ki gledajo predvsem lc na neposredno korist, bi se menda mnogo ne zanimali za
sadno in perutninsko razstai'O. pa so morali nositi žigosat legitimacije za (četrtinsko vožnjo. V bližini omenjenih razstav so žigosali legitimacije in prodajali vstopnice za razstavi, ki jima je bil priključen vinski oddelek, kjer so ljudje na-v "ušono pokušali najboljša, sortirana domača vina :n jih tudi kupovali, odnosno naročali na debelo.
Sadna in perutninska razstava nista obširni, prosor je tesen. Toda kdor hoče videti res pravo, krasno urejeno razstavo sadja, si jo mora ogledati tu. Razstavljena so najlepša jabolka med lepimi. Jabolka so povsem brezhibna, razpahanih med njimi ni, kaj še črvivih ali obtolčenih! Vložena so pravilno v ameriških zabojih med lesno volno. O kvaliteti je treba le reči, da je odlična. Ko so izbrali jabolka za razstavo, niso izbrali le povsem zdravega sadja, temveč so'gledali tudi na to, da so jabolka posameznih vrst kolikor mogoče enako debela in seveda čim bolj debela. Človek skoraj ne more verjeti lastnim očem, da so lahko tako krasni ter debeli štajerski mosa-nčkarji, kakršne vidiš tu. Bellefleur so idealno lepe, se lepše od ljubljanskih razstavljenih. Pred krasno pisanimi in fmo oblikovanimi šampanjskimi renetami bi človek stal kar naprej, saj se tako težko loči od njrih. Sledi nešteto najžlahrnejših vrst, londonski pe-ping. ananas renete. rdeči štetinec, biskop-Sfci k osma č, carjevič, rdeči karmelitar itd. — vse samo izvrstno blago.
To je pa razstava no sejem. Razstavljajo: banovinska vinarska i-n vinarska šola v Mariboru, sadjarska in vrtna raka podružnica v St. Petru pri Mariboru, mr. Petrovič iz Zgornje Kungote, sadjarji iz Pesnice in V. Fokter, trgovec.   Ti raastavljaki imajo
še večjo zalogo jabolk, ki jih prodajajo le na debelo. Za prodajo jabolka seveda niso tako izredno skrbno prebrana kot za razstavo, prodajajo jih pa povsem zdrava in primerna razstavljenim. Prodali bodo pa tudi razstavljena jabolka, ki jih je okrog pol vagona (5 ton), a cena bo kvaliteti primerna, okrog 5 Din kg. Razstavljeno je tudi nekaj drugega tudi izvrstnega sadja in kompletna zabojnina, zaboja vseh vrst, prikazano je nadalje, kako nakladajo jabolka za izvoz v posamezne države hi še marsikaj vidiš na majhnem, a tako vzorno izrabljenem prostoru.
Prav tako zasluži vse priznanje perutninarska razsta\-a, ki ni velikopotezna, kakršne smo videli v Ljubljani, toda je sicer na višku. Najbolj je zastopana rjava štajerka, grahasta štajerka je zelo podobna plvmetham. gosi so zastopane skoraj v vseh pasmah, domače, turške, emdenske itd., rac je tudi več vrst, zanimive so štajeske čopaste, pekinških je tudi nekaj, zastopane so indijske teknlke, comp-beb<ke pasme itd. Razen literature najde na tej razstavi perutninar vse. kar mora vedeti, kar ga bo zanimalo in učilo. Razstavljene so moderne valilnice, škatle za razpošiljanje jajc in piščancev, nekako znanstveno, a povsem preprosto lahko ugotoviš kakšna kokoš je dobra ja j carica in kakšna ne. Tudi veterinarski oddelek je na razstavi in nagačenc živali, ki so bodisi škodljivci perutnine ali pa njeni divji sorodniki.
R ustavi sta bili včeraj dobro obiskani, posebno dobro pa vinska. Toda glavni tok ljudi se je dopoldne usmeril v veliko dvorano na zborovanje JRKD V posebnih člankih časopisje ne bo moglo pretirati veličine tega zborovanja, če bi to sploh kdaj •bil njegov namen. Dvorana je bila mnogo
kar dovolj pove. Na zborovale >h at je zrcalila posebna zbranost m tudi odražala zavest, da ae zavedajo vsega, a Smer
je povezana naša politična usoda, globoko z vso resnostjo. Zato na zborovanju tudi ni bik> nobenih govorene, nego se je le mož za možem pomenkoval z možmi o dolžnostih, nalogah in potrebah državljanov ter o nalogah in dolžnostih vlade in narodovih preds ta vsukov.
Jubilejni koncert ob 70ietnici prve »Besede« so priredili ob 16., ob neprikladnem času, zlasti za Ljubljančane, ki so odpotovali že skoraj vsi ob 17.30. Mnogi se zato koncerta niso udeležili, ker bi ga morali zapustiti že v prvi tretjini. V slavnostno okrašeni dvorani, pod velikimi tremi tro-bojnicami in kraljevim kipom so nastopali pevci resno, kot s posebnim občutkom, da je od njihovega uspeha odvisna vefcčrna pomena prireditve. Dvorana ni bila polna. ■Pred koncertom je prof. H. Dr uzo v ič orisal pomen proslave m kratko zgodovfno skladb in pesmi.
Med mariborskim občinstvom imaš občutek v koncertni dvorani, da z drugačno m en tal i teto. večjo zbranostjo sprejema duševni kruh. Z neko posebno toplino sle-<ie ljudje pesmi, doživljajo s pevci ter z umet.niki, zato je spoj med njimi in umetnino močnejši. To občinstvo ni hladno, In pa tudri vročekrvno ter zavrača dosledno sentimentalnost in patološki patos. Zato Je jubilejni koncert dosegel poseben uspeh, •ljudje so ga sprejeli in doživeli v sebi in v njihovih srcih je zasijal silneje optimizem.
Ljubljančani so tožili med vožnjo domov — seveda ne vsi — da si niso utegnili ogledati Maribora. Prerodili so se pa vendar v njem. Že dolgo niso najbrž vagoni vozili toliko vinskih bratcev, ki so bili tudi med vožnjo skoraj ves čas v akciji. Prasnili so slatinščake in hvalili mariborsko vince. Tam pa, kjer je nekdo potegnil za ročaj zasilne zavore, da je vlak ustavil med Savo in Litijo ter imel zato okrog 10 minut zamude, so pa bili baje vsi trezni. Vendar so Ljubljančani izstopali doma povsem ponižni, zlasti možaki, ki so jih čakale na kolodvor žene.
Občni zbor ZPNJ za dravsko banovino
Včeraj so zborovali v Mariboru delegati organizacij zasebnih
nameščencev
Maribor, 7. novembra.
Zasebni nameščenci, organizirani v ZPNJ, so včeraj zborovali v Mariboru v dvorani Delavske zbornice. Zveza privatnih nameščencev je pri nas pomembna organizacija i»n io tudi temu primerno upoštevajo. Občnega zbora se je udeležil tudi ravnatelj Pokojninskega zavoda za nameščence g. dr. Sagadin. kot predstavnik Delavske zbornice pa taonik g. t/ratnik. Seveda je- poslala tudi centrala ZPNJ svojega zastopnika. Udeležba je bila lepa, zborovanje je pa trajalo tudi popoldne. Dopoldne so zborovale sprejeli resolucijo, ki je bila dokončno formulirana popoldne. Vsi delegati namreč niso mogli prisostvovati zborovanju ves dan.
O delovanju oblastnega odbora ie poročal obširno predsednik g. Petejan. Iz njegovega poročila ie razvidno, da se mora tudi ta nameščenska organizacija boriti za pravk;e svoji hčlanov. Ima pa seveda češče ve zame roke. Socialne prilike so se za nameščence zelo poslabšale, opažajo tudi češče. da hočejo nekateri delodajalci obiti zakonske določbe ki ščitijo nameščence ter streme, da se te določbe briskurajo. Članstvo iii padlo po šte-vihi, čeprav narašča brezposelnost tudi med nameščenci. UstanO'viJi so dve sekciji zobnih tehnikov tn sekcijo tekstilnih mojstrov v Mariboru. Povišanju članskih prispevkov se članstvo ni upiralo, ker se zaveda, da zahtevajo noslabšane živltjeno-ske pnl.ike 'ntenzivnešše delovanje, ki se pa mora opirati dobro tudi na materijalno zaslonibo. ne le na moralno.
Iz blagajniškega poročila ie razvidno, da prejema oblastni odbor 10% od centrale od vplačanih prispevkov. Gospodarili so dobro, saj blagajniško poročilo ne izkazuje primanjkljaja, čeprav so bili izdatki precej visoki Blagajnik g. Pelikan ie poročal še o delovanju delegacije v Pokojninskem zavodu, glede delegatov, ki bi morali delovat1 v DZ je na naglasil, da plenu m DZ ni mogel zastopati interesov delavstva  ter nameščencev  tri leta.
Popoldne ie g. dr. Reisman predaval o obrtnem zakonu glode določil, po katerih imajo nameščenci pravico do dopusta in odpravnin in o tem, ali je smatrati trgovske pomočnike za višje trgovsko osob-je. O potrebi skrajšanja delovnega časa ie govoril zastopnik centrale g. Fleischer iz Zagreba. Iz teh reieratov, odnosno predavanj in iz n&katerin konkretnih predlogov so se izoblkovale zahteve nameščencev v resoluciji.
Dobro utemeljeno zahtevajo predvsem, da se pokojninsko zavarovanje razširi na vse nameščence, tudi na trgovske pomočnike, in na vso državo. Fond PZ za brezposelne naj se utrdi tudi z znižanjem upravnih stroškov, ker se zde nekoliko prev?sok;. In delavci (nameščenci) bi nai končno tudi začeli participirati naložbe PZ. saj prispevajo tudi oni v pokojninsko zavarovanje. Občine, ki niso odpravke še kuluka, naj to store kmalu po zgledu ljubljanske občme. Kuluk je neutemeljena dajatev, ki slabša že itak bedne življenjske prilike nameščencev. Nastavlijanjiu inozemskih delavcev naj oblasti posvete vso pozornost in naj zabranijo preko borz dela in inspekcije dela, da bi delodajalci nastavljali neupravičeno nameščence i« inozemstva, kajti dogaja se često, da jA nameščajo le zato, da lahko borij izkoristfcjo naše in tuje nameščence, proti čemur pa zveza odločno protestira. Nagiašaio. da morajo braniti pravice vseh nameščencev, ne glede na narodnost. Delovni čas zaseb-
nih nameščencev se nan reducira na 40 ur dela na teden, delavnik naj bo 8 urni z uvedbo angleške sobote. Treba je tudi, da končno izide uredba o odpiranju in zap^raniju trgovin in da se uvede nadzor nad odpiranjem ki zapiranjem poslovalnic. Nede!jsk: počitek mora brti popoln. Moral bi se pa tudi zasigurati nameščencem eksistenčni rmnimum, po znižanju delovnega časa mezde nikakor ne smejo pasti. Združenje mariborskih trgovcev se ie izreklo za uvedibo delavskih knjižic za trgovske pomočnike, češ da jih predvideva obrtni zakon. Nameščenci rzjavlijaio, da nimajo ničesar zoper uvedibo, če je zakonita, glede na to, da bi se trgovski pomočniki morda sraimovali knjižic, toda iz zakona je razvidno, da morajo leniižice imeti »karte«, to so uskžbenci, ki nimajo strokovne usposobljenosti in ki opravljajo manj važne posle, kar pa velja predvsem za južne krade države. Trgovskim pomočnikom se zdi, da tiče za stremljenjem po uvedbi delavskih knjižic za trgovske pomočnike posebnii nameni, da bi jih uvrstili med rokodelske pomočnike.
Zborovanje je poteklo lepo ter dostojno in dokazalo, da so zasebni nameščenci solsdami ter da se zatvedajo resnih časov.
Zanimivo predavanje
Ljubljana, 7. novembra.
Prirodoslovna sekcija Muzejskega društva je pričela v tej seziji zopet s svojimi rednimi predavanji. 28. oktobra je bilo prvo strokovno predavanje, ki ga je imel g. dr. Božo Skerlj v mineraloški predavalnici na univerzi. Predaval je o vplivu podnebja na spolni razvoj žene. Iz njegovega zanimivega in za našo javnost prvega tovrstnega predavanja povzemamo sledeče:
Da je menarha. t. j. prva menstruacija v zvezi s klimo, je že davno znano. Večinoma so doslej razlagali to tako, da nastopi menarha tem kasneje, čim bolj se oddaljujemo od ekvatorja m se bližamo obema tečajema. Toda nastop menarhe v raznih delih Evrope nam kaže bistveno drugačno sliko. Bolj kot z geografskimi širinami se da menarha spraviti v sklad z različno klimo, in sicer tako, da nastopa pri oceanski klimi menarha preje, nego pri kontinentalni. Poseben vpliv na m en ar h o kaže tudi zima. Isoterma 0° (za januar) se n. pr. jako dobro sklada z mejo menarhe med 14—15 in 15—16 leti. Poleg tega pa je treba vpo-števati tudi še padavinski značaj in izoam-plitude.
Na podlagi svojih številnih opazovanj iz Slovenije je g. predavatelj dognal končno, da med drugim tudi letna množina padavin in absolutna višina v izdatni meri vplivata na menarho. Seveda je treba slednjič vpoštevati prav tako še socijalne oz. umetne vplive miljeja. ki se kažejo zlasti, če primerjamo mesto L j i*bl jamo z njeno okolico. Vplivi raznih razlik so pa tako majhni, da se pokažejo šele tedaj, kadar vsi ostali vplivi stopijo v ozadje ali pa so si v nekakem ravnotežju. Podrobna raz-iakavanja iz Norveške, ki slone na velikem številu opazovanj, so predavatelj evo prvotno podmeno o vplivu podnebja na spolni razvoj v polnem obsedi na novo potrdila.
Da jc bik> predavanje zelo aktualno, nam priča tudi zq!o velika udeležba m le z^'eti jc, da bi enako število udeležencev posečalo tudi ostala predavanja, kri bodo še sledila v tej sezoni. G. predavatelju pa smo hvaležni za njegovo nad vse poučno predavanje, ki ga je pojasnjeval s številnimi skioptiSnimi slikami.
Veseloigra, ki našemu gledališču ni
primerna
Vprtzorttev »Veselega vinograda«, veseloigre, ki je v znamenju alkohola in seksusa
Ljubljana, 7. novembra.
2e za Ibsenovo začetnoško »Gospo Inger« sem izrazil mnenje, da sta bila njena uprizoritev in kričavo izvajanje na našem odru čisto nepotrebna. To Zuckmaverjevo veseloigro brez duha in z bore malo pristne humornostri pa smatram ne le Narodnemu, nego vsakemu slovenskemu gledališču ztf docela neprimerno igiro.
StaT. ko n vene iona len teater, groba naturalistična igra. Nad tri petine dela odpada na obrenski lokalni kolorit: kar ostaja, je tnaleankostno, posiljeno in prastaro.
Julaus Bab. ugledni nemški kritik, kon- ) Stotica vse to, s jo izfcuša braniti takole: »VeŠks val naturne site gre tu preko oJts. val, ki odplavi j j vse male socialne neumnosti. Močno delujoči alkohol, ki prkoplje vse lepe poze. je miiibolj groba, vroča na-rurna volja zaljubljencev najbolj silnu, trdni ponos n^ svojem gruntu stoječih vi-nogradnikov pa" najbolj duševna obliika te natuirnosri »Vesen vinograd« nam Vztraja nado. da vse premagujoča zdravilna moč večne nature i z leči človeštvo vseh norosti i« prinese umetnosti novo pomlad .. .«
Tako torej Jul. Bab. nasprotnik ekspresionizma, ki se nadeja od starega natura* litzma nove književne pomladi. Ali Boh oital, videl io sli'šal »Veseli vinograd« na nemškem odru v nemškem originalu. Lokali zaci(ja te igre na narša dolenjska tla m v grdo popačeno in pokvarjeno našo ljudsko govorico pa je i zgrešena in neokusna. Kar je v nemškem oistem dialektu krepko in hum orno. se sliši v našem, z nermfcimi spakami zmešanem jeziku le sirovo tn odurno.
Kdo se m v dušu je nad visoko izpod re-cano seksualnostjo tega brutalnega naturalizma, nad tri vi jalnostmi. ki ni«vo kar nii dramatične, niti zanimive, nego so le predrzne? — Glavrta intriga v i^ri je docela neverjetna in nikjer možna. Med evropskimi narodi ni pametnega očeta, ki bi izjavljal, da da hčer le zetu. ki jo pred zakonom »blagoslovi« z uspehom! In na Doleij-čketn naj bi bila take veleposestniška hči, ki bi se vz-Hc odporu podarjala v tek — eksperiment! Tega niti veseloigra ne prenese .. .
Pa tisti prizor, ko taka hči v dolgem mo*
nologu javka v luno kakor veČeča mačk*!, ki kliče samca! Pa tisto odvajaoije para za parom v kopo. v svinjska hlev io za »pušpan«! Tisto valjanje pijanega asesorja razuzdan ca po sv n jske-m gnojišču, iskanje pijancev, ki jim je nujno treba prostora za odlaganje telesnih stisk! To so prizori, ki odbi(ja)o pač najbolj to^-^i gledalca.
Klaram ja rti konca, dvoumnosti je na koše, divjih izbruhov spornosti ce'« vrsta. Zeleno stojnšče v gledališču pa riga in rez-£eta od naslajanja. Le vil manjka, ki bi iz-IcidaJe ta gnoj!
ZaTes, tu gledamo tri um f na ture. ki u gonita zgolj alkohol in seksus. Najboljša 'e se pevska tekma ter sledeči pretep, v katerem Veha (Levar) in flosar Janez (Gre-goron) skozi vra<ta in okna pome četa vfo družbo. Zadrii-e. 3. dejanje se vleče. i<n človek težiko dočaka konea
Prav dobtr« pa je bik predstava. Režiser prof. Seat je poskrbel za vetiko, narav i o živahnost in izvrstne dekona-cije v stalne m okvirju z £rozd: obložcoih trt. Zlasti 1. dejanje, vinogradi s cerkvico na holmu. ie dekorativno slikovito.
Levar je bil krepak, bujen vdovec Veh?.. Cesar izvrsten gostilničar-mesair, Kralj tipičen birokrat pijanec rn žeTskar. jTego-rin ognjevit floeaa* Janez in odlična An^ka Medvedova, posebno dobra kreacija: /e'o živi tipi so jud Spitzer (2eelzn!0, Fagarei (Saincin). Rohne (Bro/tina). Cvek (Ja-i), Meksi kajnar (Skrbi nšek), Kkiezar fPlut). kletar (Potokair), Faganelova (Slavčeva) in še oeoa vrsta drugih. Same rmenitne igralske šarže in plastične figure.
Na lepaku je opomba: Mladini nepri« merno. A s katerim letom se neha ta *cnla-dina«? — Ljudije so oči vidno zvedeli, kaj jim drama pripravlja. Z«.to je bd-lo gledališče polno. Krokarji so zaduha'H rrerhovino! Jaz pa pravim: tafcile Nemci nas niti v ne-možrai dolenjski mafltomdl in e šproho Alesevoeve respehtairjeve kuhan*ce prav čisto ni? ne zabavajo. Za nož čut ii okus so samo kvarni.
Igra je žela ploskanje le na atojiišču. Vei drugi smo se razhajala med strmenjem, da je srploh možna tefoa predstava v dobi gle-daHškegfl irora-vni<kovarvja dveh slovenskih lirskih pesnikov. Fr. G.
Tragična smrt kolporterke Komidarjeve
Snoči jo je povozil na Gosposvetski
podi
cesti tramvaj in davi je poškodbam egla
Ljubljana. 7. novembra.
Komidarjevo Micko je poznala vsa Ljubljana. V tistem kotu pred pošto, kraj poštnega nabiralnika je prodajala »Slovenski .Narod«, j>Jutro« in druge liste. Žalostno je zdela v kotičku, mirno in vdano prenašala vročino is mraz, dež in nevihto. Ob vsakem vremenu, skoraj vsako uro si jo videl na cesti. Podnevi pred pošto, ponoči ob 12. po vseh kavarnah, ko je ponujala »Jutro« z jokavim, skoraj otročjim glasom. Bolehna je bila nekoliko v grlu in se je hodila že dolgo zdravit, od tod tudi njen jokavi glas. že deset let ali pa še več je bila Micka pred pošto in voljno je prenašala vse nadloge in trpljenje, saj je morala preživljati sebe in pa ljetno hčerko, ki ji jo je — kakor je dejala sama — naprtila vojna. Nobena mati ni tako vzorno skrbela za svojega otroka, kakor Micka ki jo ie dala šolat v Li-chtenburnov zavod, da se ji ne bo treba tako mučiti za vsakdanji kruh, kakor njej.
Danes pa dobre Micke ni več med živimi, snoci jo je tramvaj povozil do nezavesti, jo težko poškodoval in davi je v bolnici umrla, ne da bi se zavedla.
Snoci okrog 8.10 je vozil po Gosposvetski cesti proti »Evropi« po desnem tiru motorni voz številka 18, ki ga je upravljal 361etni voznik Avgust Jamnik. Voz je vozil s polno brzino, ki je pa na široki cesti dovoljena. Nesreča je hotela, da je
bas takrat hitela čez cesto blizu Slami-čeve restavracije Komidarjeva. Reva je bila nekoliko naglušna, preslišala je ropotanje voza in tudi signale in še p redno se je zavedla, jo je tramvaj podrl. Jamnik je sicer z vso silo zavrl, da je potnike v vozu vrglo naprej, spustil je pesek, da ee je zaprašilo in je voz zahrešČaJ, da se je čulo po vsej Gosposvetski cesti. Toda vse je bilo zaman. Komidarjevo je tramvaj butnil v glavo in padla je naravnost pod voz, kjer jo je pograbila zaščitna mreža, ki avtomatično pade doli.
Ko se je tramvaj ustavil, so priskočilo, takoj pasanti na pomoč, potegnila so Komidarjevo izpod voza in jo prenesli na bližnji pločnik. Reva je bila nezavestna, zadaj je imela prebito lobanjo in videti je bilo takoj, da so ji ure štete. Nekdo je nemudoma telefomeno pozval reševalno postajo. Kmalu je pridrvel reševalni avto, naložili so ponesrecenko in jo prepeljali v bolnico, kjer je pa davi okrog 5. zjutraj podlegla poškodbam.
Pokojna je bila rojena 12. marca leta 1893. nekje na Notranjskem in je bila uslužbena kot kolporterka pri konzorciju »Jutra«. Njena tragična smrt je vzbudila splošno sočutje, zlasti pa vsi sočustvujejo s težko prizadeto hčerko, ki je zdaj ostala sirota, prepuščena na milost in nemilost tujim ljudem
KOLEDAR Danes:  Ponedeljek 7.  novembra, katoličani:    Engelbert,    Zdenko, pravoslavni 25-oktobra.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: plavi sen (samo ob 16). Kino Ideal: Escelenca in njegov šofer. Kino Dvor: Beli junak. ZKD: »Pot k slavi« ob 14.15. Drama: Veseli vinograd; red D. Opera: Zaprta.
Koncert baritoni-ta Popova ob 20. v Fil-harmonieni dvorani
Predavanje o varčevanju ob 20. v Dela%'-ski zbornici.
DEŽURNE LEKARNE
Dane«: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6, Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9
Zborovanje nižjih poštnih uslužbencev
Ljubljana, 7. novembra.
Včeraj popoldne se je vršil v unionski dvorana izredni občni zbor Društva "-ji ž jih drž. nameščencev poštne stroke v Ljubljani Zborovanje, ki je bilo jako dobro ob-isfoaiio, udeležili po se ga tudri zastopniki z dežele, je ofrvoril predsednik Josip venko. Pozdravil je vse navzoče ter takoj prešel na dnevni red.
Zborovalcem je bil preoitan odet. 7 § 76 zakona o državnih uradnikih, na poilaj!i (caterega je prometni minister z odlokom od 31. julija 1931. štev. 58511 zavrnil zahtevo društva, da bi poleg organizacije postnih uslužbencev ustanovila še svoie samostojno društvo. Nižji postni nameš&en.i ao se proti temu odloku pritožila na državni svet, ki je proučil pritožbo in razsođfl. da se na osnovi £1. 17 in 34 zakona o drža-v« nem svetu in uprav, sodiščih odlok ministra razveljavi kot protizakonit fw da mora društvo v roku 3 mesecev predložiti novu pravila Udruženja nižrjih poštnih na»me-šceneev, ki bodo veljavna za vso državo. Na podlagi tega dblocHla so se pravila p-H-lagodtla novemu zakonu § 76. Prevala bodo
takoj odposlana na pristojno mesto ter se bo po njihovem odobrenju vrš'1 kongres, na katerem bo ustanovljen Savez nižjih poštnih nameščencev za vso državo. Dozdafl je namreč tako društvo obstojalo le v Sloveniji, led je že 34 let največji dobrotii k onemoglih poštarjev in je razdelilo že nad 600.000 dinarjev bolniške podpore.
Pri slučajnostih je b^ia podeljena podpora štirim kronskim upokojencem v iznosu po 300 Din, nakar je predsedujoči zaključil lepo uspelo zbonovatn(je.
Novo pevsko društvo
Ljubljana, 7. novembra.
V eobofco zvečer je bWo v gosti lm pri Marenceru rta Dolenjski cesti nenavadno živahno, gostiicia je bila natrpano polna gostov. Zbrali so se namreč tam Sen t jakob-Čanj in prebivalci dolenjskega okraja, da si ustanove pevsko društvo, ki je bil ta tfel mesta brez njetja. Za ustanovni obani zbor je viadalo iztredno zanimanje, prišli so zastopnik: i vseh slojev in stanov od Sv. Jakoba pa do Ga ljevice. Zborovanje je otvoril predsednik pripravijakiega odbora g. Kolesa, ki je toplo pozdravil vse navzoče, aato je pa tajnik g. Kramer poročal o delu pri-pnaVijalnega odbora ter podaj kratko zgodovino šentjakobskih pevcev, ki so se morala dozdaj vedno boriti e težkočamo, niso imeli lastne organizacije ter so gostovah" zdaj tu, zdaj tam. Sledile so volitve odbora in je bil soglasno izvojen za predsednika g. Likozar. ki inna za razvoj šentjakobske* ga okraja, zlasti pa za uspešno delovanje šentjakobskega gledališkega odra in knjižnice velike zasluge. Za podpredsednika t bil izvoljen g. Kolesa, za tajnika Kramer, za b!agfl|jnika Marenče, v odbor pa: Dachs, Deržaj, Zaje, Gerzinič, Debeljak. Cač, Trupelj. Lampič. Levstik iD Nenard, za revizorja pa Štrukelj in Cešnovar.
Novo društvo hna namen gojiti in širiti slovenske in jugoslovenske pesmi. Začetek je storjen, led je prebit in upamo, da bo novo društvo krepko napredovalo.
Če ne boš našel v delu vsebine živ-Irenja, jo boš zaman iskal drugje.
\
253
»SLOVENSKI NAROD«, dne 7. novembra 1932
Stran 3.
Dnevne vesti
— Upepeljenje mrlicev. Češkoslovaška republika ima že 10 krematorijev za upepe-ljevanje mrličev, ki eo bili otvorjeni vsi šele po prevratu. Prvi krematorij na Češkem je začel obratovati že oktobra teta 1918. v Reic'j'jnbergu Doslej je bilo do konca septembra t L upepeljenih v vseh teh 10 krema-torijih 41261 mrličev. Največ upepelitev 9e je vršilo v Pragi, in sicer 21.143 L j. 55V*. Tam se dajo zadnji čas skoro vse odličnejše osebnosti po smrti upepeliti Nadaljnja statistika izkazuje sledeče Število upeDelitev: Reichenberg 7.031. Pardubice 3 634, Briix 2.977, Moravska Ostrava (začetek 1926) 2201, Plzen (otvorjeno 192G) 1756, Brno (1930) 1006 upepelitev, Nimburg 874, Bud^vice 631, a najnovejši krematorij je bil nedavno otvor-jen tudi v Olomoucu. V Jugoslaviji imamo 3 društva >Ogenj< za upepeljevanje mrličev ▼ Beogradu, Zagrebu in Mariboru. Sarno mariborski »Ogenjc, pa je že tako daleč, da omogoča članom po smrti upepelitev po dogovoru z graškim društvom s-Flammec. ki #e minulo poletje otvorilo krematorij. Člani mariborskega »Ognja« plačajo mesečno člana rino, ki znaša 15 Din, ter različno po starosti ob vstopu odgovarjajočo vstopnino, in se že na podlagi teh vplačil izvrši upepelitev brez nadaljnjih izdatkov. Graško društvo >Flam-me< je bilo v tem pocledu do skrajnosti ku-lantno. Kdor hoče bližje informacije, dobi tiskane prospekte pri mariborskem »Ognju<, Maribor. KoroŠČeva u!. 8. Priložiti je le znamke za poštnino. Mariborsko društvo se selo uspešno širi ter ima še tudi v Ljubljani lepo število članov
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno, najbrž deževno. Včeraj je bilo še po večini krajev naše države lepo. Poročila o temperaturi so izostn la. V Mariboru je znašala najvišja temperatura 12, v Ljubljani pa 10 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.1, temperatura je znašala 6 stopinj
Usmrtitev razbojnika Lovrekoviča. Da vi je bil obešen v Bjelovaru Stepan Lovre-kovič, posla var razbojniške tolpe, ki se je zagovarjal pred sodiščem 18. maja zaradi težkih zločinov. Na smrt sta bila obsoiena Lavreković in njegov glavni pajdaš Jerković. ki mu je pa bila smrtna kazen pozneje :z-prenienjena v dosmrtno ječo. Lovrekovic zapešča ženo in tri nepreskrbljene otročič-ke; najstarejšemu je 6 let. Izjavil je, da bi rad govoril s svojim pajdašem Jerkovičem. Ki mu privošči, da je bil pomiloščen Smrti **e si bal- le način se mu je zdel sramoten
— Tracična smrt kondukterja. V petek zvečer se je pripetila   blizu    kolodvora v
jlovaru težka nesreča. Vlak je povozil 36-letnega kondukterja Jovana Jaiioševiča. Ena noga je ležala 60 m daleč od trupa, druga noga je bila pa tudi odrezana.
— Gnusen zločin razvratne žene. V vasi Slivnu blizu Saraieva ie zakrivila žena Trif-ka Batovca gnusen zločin. Moža že dolgo vara z drugimi in da bi se ga iznebila, je de-florirala Oletno hčerko in ji prigovarjala, naj izpove, da je storil to njen oče. Čim }** oče zvedel, kaj se je zgodilo, je odšel z doma in ljudje se boje, da si je končal življenje
— Dela iščoče opozarjamo na današnji inserat firme Domača pletarska industrija J. Kališ. Maribor, Trubarjeva 2.
Naval krvi, tesnoba srca. zasoplenost. tesnobnost, dražljivost "vcev, migreno, otožnost, nespanje odpravimo kmalu z unorabo naravne »F"anz Josefove« gren-čice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« vc " pri za-srateniu vseh vrst z nRiboHo^m uspehom »Franz Jo^^fova« grenoica se " i v vseb lekarnah, droprerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Ljubljane
—lj Desetletnico mature na ljubljanski realki so praznovali preteklo soboto maturanti iz leta 1922. Jubilanti so se skoro pol-Toštevilno zbrali v restavraciji pri »Novem svetu<, kjer so pri kapljici rujnega vina in dobremu prigrizku obujali spomine zlasti na medvoino diiaško dobo. ko je vladal na ljubljanski realki znameniti režim direktorja Coraja. aktivnega avstrijskega stotnika in so bili slovenski dijaki deležni najrazličnejših patrijotičnih šikan. Za takratne razmere je bil najznačilnejši nastopni govor direktorja Coraja, ki je v avli zbrano dija-štvo nagovoril s besedami: Schon der alte Montecurcoli hat gesagt: zum Krieg braucht man erstens Geld. zweitens Oeld und drit-tens wiederum Geld. also zeichnet <iie II Kriegsanleiche. In ubogi študentje smo morali odriniti tedensko vsak po en .-groš-;, da smo zadostili velej>atiijotičnim čuvstvom avstrijskega oficirja. Večer je potekel ob sličnih pomenkih prav prijetno ter so se jubilanti razšli s trdnim sklepom, da se čez 10 let, ob 20-letnici. zopet šesta ne jo
—lj Sadni sejem je bil včeraj skoraj razprodan, ker zaradi nedelje ni prispelo sadje s štajerske, davi je pa prišlo spet dosti dišečih ananask in tako priljubljenih zlatih parmen, debelega Bismarka in izredno lepega bobovca Predvsem opozarjamo na neugonobljivo šampanjsko reneto, ki traja prav do novih jabolk, priporočamo pa tudi Damasonovo reneto. ki sicer za oko ni tako prikupna, pač se pa prav dobro drži in ima tudi odličen oku& ko se omedi. Praktična je tudi kaselska reneta. za vkuLiavanje sta pa odlični vrsti zeleni in rdeči šte-tinenc. a tudi drugih lepih vrst je zopet dovolj, obenem so pa cene Še znižane do okrajne meje, da se ljudje res lahko po najnižjih cenah preskrbe z najlepšimi in najde-helejšimi namiznimi jabolki tako kakor tudi z najboljšimi in najtrainejšimi jabolki za kuho- Tudi vstopnine danes ni več. zato naj pa ljudje gredo to lepo razstavo našega prekrasnega domačega sadja vsaj pogledat, ker bo sejem drevi že zaključen.
—lj spored nocojšnjega koncerta, ki ga priredi ob 20. uri v Filharmonični dvorani baritonist Boris popov. 1. Rimski-Kor«»akov: Prerok, pesem. 2. Grečaninov: Smrt, pesem. & Borodin: Velika arija iz opere Knez Igor. 1 Musorgski: Arija iz opere Hovanščma. 5.
Čajkovski: Arija iz opere Jolanta. 6- Rečku-nov: Morje, pesem. Nato je par minut odmora in sledi drugi deL — 7. Massenet: Arija iz opere Herodi jada. 8. Gerbič: Pojdem na prejo- 9. Rubinstein: Arija iz opere Neron. 10. Perez Soriano: El Guitarrico. španska pesem. 11. Rossini: Arija Figara iz opere Seviljski brivec in 12. Jose Padilla: El Re-licario. španska pesem. Pri klavirju: kapelnik dr. Danilo švara. Opozarjamo, da je sedežev še dovolj na razpolago vseb vrst, cene so od 12 do 35 Din. Stojišča so po 7 Din, dijaška po 5 Din, dobe se ves dan v Matični knjigarni in od pol 8. dalje pred Filharmonično dvorano. Koncert je v Filharmonični dvorani, začetek točno ob 20-Obisk koncerta zaradi odlične umetniške kakovosti baritonista Borisa Popova, najtople-je priporočamo.
—lj Znamenit koncert Glasbene Matice ljiibljan>ke. Sredi tega meseca nastopi zopet zbor Glasbene Matice ljubljanske ter izvaja s pomnoženim opernim orkestrom prvič na našem koncertnem odru dve znameniti deli slovanske literature Slavnega ruskega skladatelja Stravinskega smo poznali do sedaj le po nekaterih klavirskih delih. Na tem koncertu se bo izvajala njecova Simfonija Psalmov. skladba religiozne vsebine "n religioznega značaja. Zbor ima težko, a hvalevredno nalogo, orkester pa je popo'noina svojevrstno sestavljen. Zvok celotnega umotvora je tako veličasten, da kaj podobnega že dolgo vrsto let nismo slišali na naših koncertnih prireditvah. Polen Rusa ^travin skega je na sporedu Poljak Szymano\vski Tzvaia se njegovo simfonijo Nočni ^pevi -ra soli, zbor in orkester. Tudi to delo ie zeln težko, a vendar hvaležno za izvajalca in poslušalca. Tako bomo imeli priliko slišali dvoie velikih zborovskih del Podrobnost' slede.
—lj Predavanj«* o Ka.kazu SPD opozarja ponovno na predavanje Hansa Sljzaka o turah v Kavkazu Predavanje se vrši ;utr< v torek 8. novembra ob 20 v dvorani Delavske zbornice. Predavatelj bo pojasnj^v,-, svoja izvajanja e skioptičnimi olikami, izvršenimi po njegovih lastnih posnetkih. Vstop niče: sedeži po 6 Din. stojišča po 3 Din sp dobe v predprodaji v društveni pisarni Ma sarvkova cesta 14 I (palača Grafike) in pa zvečer pred dvorano Delavske zbornice
—Ij Prvo poljudno-znanstveno predava nje  prirodoslovne  sekcije  Muzejskega društva za Slovenijo bo v petek 11. t. m. ob 8 zvečer v dvorani Delavske zbornice na Mi klošičcjvi cesti. G. prof. dr  Lavoslav Čermeli bo govoril o novejših odkritjih v vesoljstvu Razjasnjeval bo ob skioptičnih slikah pojm^ o razdaljah na nebu in novejša raziskovanja o postanku nebesnih teles* Za kritje stroškov se bo pobirala nizka vstopnina, in sicer bodo sedeži po 4 Din. stojišča po 2 Din. Vab ljeni so vsi. ki sp za stvar zanimajo.
—lj Ljubljanski Sokol naznanja bratom in sestram, da se je zopet pričela telovadba vrste stareiših bratov in starejših sester v novo preurejenih telovadnih prostorih v Na rodnem domu Telovadba starejših članov se vrši vsako sredo in soboto od pol 19 do pol 20. ure (pol 7. do pol S. ure zvečer), telovadba starejših sester pa za enkrat vsako sredo od pol 19. do pol 20. ure (pol 7. do pol. 8- zvečer).
—lj Celovška cesta zaprta. Od jutri dalje bo Celovška cesta zaradi tlakovanja od gostilne ^Zvezde« do mitnice, za vsak promet zaprta.
—lj Otvoritev rp-retarijanske in ^plošnf kuhinje. Cenienemu občinstvo naznanjam da sem otvorila v novi palači H. 0. B. vegetarijansko in splošno kuhinjo Cenjenim gostom so vsak čas na razpolago najizbranej-ša jedila novodobne prehrane, in vsakovrstne mrzle in gorke brezalkoholne oijače Sprejemajo se abonenti. Priporoča se Mari ca Brišnik. 590-n
—lj  1.  delavski  umetniškj  plesni vefer
:Svobode in 'Zarje-' bo v sredo 9. t ni. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Pleše umetniška plesalka Katja Delakova. znana že po svojih sijajnih nastopih na delavskih prosvetnih večerih in na plesnem večeru v operi Večer bo lep. Vstopnice v Delavski zbornici po 8. 4 in 2 Din. 591-n —lj Zimsko perilo damsko in moško, kupite najugodnejše pri tvrdki Kannčuik, Starj trg 8.
_lj  K samomoru šivilje Pucove.  V če
trtek smo poročali, da si je šivilja Ida Pu-cova v Šiški končala življenje V smrt je šla zaradi  težke živčne bolezni.
—lj Dane? zvečer redna plesna vaja JAD Triglava ob pol 9. v Trgovskem domu.
585-n
Iz Trebnjega
— Pomožni odbori. Gospodarska kriza povzroča v vseh krajih naše banovine težko-če pri prehrani prebivalstva glede na veliko Število brezposelnih. Dolžnost vsehi posebno pa upravnih organov je posvetiti temu vprašanju vse pažnjo in poskrbeti, da se težkoČe odstranijo. Zato je potrebno, da se kakor v drugih krajih tudi v trebanjskem sodnem okraju osnuje krajevni pomožni odbor. V njem naj bodo zastopniki občin, karitativnih društev, delavstva itd. Glavni namen pomožnega odbora bo zbrati potrebna sredstva za prehrano onih brezposelnih, ki se jih pri najboljši volji ne posreči zaposliti. Občina Trebnje bo za 6odni okraj Trebnje prevzela incijativo za osnovanje odbora in prebivalstvo opozarjamo na to človekoljubno akcijo že danes, da jo po možnosti 9 predlogi in razpoložljivimi sredstvi podpre. Po-macajmo onim nesrečnežem brezposelnim, ki si brezposelnosti niso sami krivi, temveč jih je pahnila v njo beda!
_ Sokolska knjižnica. Sokolska knpžnica
v Trebnjem se prav lepo razvija in Šteje že 693 knjig. Sokolska knjižnica je javna in namenjena vsemu občinstvu, zato naj bi vsi, ki jim je lepo Čtivo res pri srcu. pridno, posebno sedaj v zimskih dnevih, posegali po ' knjigah. Knjižnica je odprta vsako soboto od 19. do 20. ure v stari občinski pisarni.
— Prijave za zgradarino v naknadnem roku prejema županstvo ie do 15. t. m. na kar vse zamudnike opozarjamo.
Za uspešno prosvetno delo
v sokolstvu
Zbor župnih prosvetarjev dravske banovine in prosve-tarjev sokolske župe Ljubljana
Ljubljana, 7. novembra.
Prosvetni odbor Sokolske župe Ljubljana je sklical včeraj zbor društvenih prosvetarjev, na katerem ae je razpravljalo o sokolskem prosvetnem delu za prihodnjo zimsko sezono. Zbora se je udeležilo od 52 društev in 20 čet le 23 društev in 4 čete, 2 društvi in 4 čete so se opravičile, ostala društva pa moramo javno ukoriti zaradi skrajne nediscipline. Pri tako važnem zborovanju, kakor je bilo včeraj, bi bila udeležba vseh župnih edinic neobhodno potrebna. Društva in čete zahtevajo od ž PO vse mc-greče, kadar jih pa župa kliče na sestanek, se pa za vse okrožnice niti ne zmenijo.
Prosvetni zbor je otvoril v mali dvorani na Taboru predsednik ŽPO br. Janez P o h a r c, ki je najprej pozdravil predsednika ŽPO iz Celja br. inž. B u r n i k a, br. špicarja iz Radovljice, br. železni-k a iz Sevnice in br. Tratarja iz župe Novo mesto, nakar je podal kratko poročilo o dosedanjem prosvetnem delu v župi, o reorganizaciji ŽPO in delovnem programu ŽPO in društev. Tajnik in statističar ŽPO br. Ferdo U r a n i č je podal iz. ipno poročilo o župni prosvetni statistiki in apeliral na vse brate prosvetarje, da točno pošiljajo mesečna prosvetna poročila, da 00 omogočeno redno poslovanje pri župi m da se bodo mogla točno pošiljati poročila SPO. župni poročevalec br. Janez Horvat je obširno poročal o propagandi za sokolski tisk, o pošiljanju poročil društvenih prosvetnih prireditev ŽPO. o organizaciji društvene kronike in o zbirki časopisnih 'zrezkov, ki bodo nekoč izvrstno služili kot prispevek za pisanje društvene zgodovine Br. M a r k i č je pozival brate prosvetarje. da pošljejo ŽPO seznam dramskih iger, ki jih imajo posamezna sokolska društva oz. sokolski gledališki odri Br. Juvanec je omenjal, da se bo organiziral poseben odsek, ki bo vodil evidenco o pevskih zborih in god-benih odsekih župnih edinic. Župni knjižničar br. S a r t o r 1 je podal izčrpno poro. čilo o stanju župne knjižnice, brate prosvetarje pa je prosil, da do 8. decembra pošljejo ŽPO točen in pregleden seznam knjig v knjižnicah sokolskih društev. Na-glašal je predvsem potrebo, da vsa društva organizirajo v prvi vrsti strogo sokolske knjižnice in šele potem leposlovne, kajti našemu članstvu se mora nuditi pred vsem idejno sokolska literatura, ki jo izdaja Jugoslovenska Sokolska Matica in SPO. Po krajši debati so bila vsa poročila funkcionarjev ŽPO soglasno sprejeta.
Prosvetar Sokolske župe Kranj br. Jaka s p i c a r je imel zanimivo predavanje o »Socijalnem delu v sokolstvu«. Glavno socijalno delo je v sokolstvu že označeno z besedami bratstvo, enakost in svoboda. Dolžnost sokolstva je Domagati našim naj-bednejšim članom, naraščaju in deci, kar se najlepše pokaže, ko društva obdarijo revno deco in naraščaj na Miklavževem večeru in ob priliki božičnic. Sokolstvo mora tudi pokreniti energično akcijo, da pomaga ziast1 starim onemoglim članom, ki se ne morejo več udeleževati aktivnega sokolskega dela. Svoje lepo predavanje je zaključil br. špicar s pozivom, da mora vse socijalno delo izhajati iz globokega sokolskega srca. Bratu špicarju se je med toplimi ovacijami zahvalil župni prosvetar br Poharc. ki je še dodal nekaj navodil za socijalno delo v naši župi
V imenu prosvetnega odbora Sokolske župe Celje je pozdravil zbor prosvetar br. inž. B u r n i k, ki je v daljšem govoru konstatiraj lep napredek prosvetnega dela v sokolstvu m poudarjal, da mora priti v Sokola zopet oni borbeni duh, kot je bil pred svetovno vojno krepko razvit v naših društvih.
Župni prosvetar br. Poharc je razvil minimalni program ŽPO, ki bo obsegal v tej sezoni sledeče: 1. organizacijo prosvetnih okrožij. 2. smotreno razdelitev dela ŽPO po referatih, 3. radio-predava. nja, 4 dramski tečaj o božiču. 5. dramsko tekmo. 6. skupni koncert pevskih zborov in ev. orkestrov v proslavo 701etnice sokolstva na slovanskem jugu in 7. kino-predavanja (IX. vsesokolski zlet v Pragi in župni zlet v Ljubljani). Minimalni delovni program za društva pa bo sledeči; 1. izvedba idejne šole za novo članstvo v mesecu novembru 2. svečana proslava 1. decembra po navodilih, ki jih bo izdal SPO, 3 propagandni teden za sokolski tisk, 4. prosvetni večeri (družabni večeri s predavanji debatni večeri in radio večeri), 5. obvezno formiranje društvenih prosvetnih odborov v društvih z nad 100 člani, 6. izvedba poučnega izleta za Članstvo, naraščaj in deco, v sporazumu z na. čelstvom društva. 7. sistematična propaganda za I. pokrajinski zlet v Ljubljani, 8. točna poročila župi s statističnimi poročili, 9. poročila v dnevno časopisje, 10. prireditev najmanj enega mladinskega popoldneva in 11. kontrola društvenih prosvetar je v nad društvenimi prireditvami, ki morajo biti dostojne in v slcladu s sokolsko idejo. Ves ta minimalni program so bratje prosvetarji soglasno odobrili :n ga bodo skušali tudi izvesti.
Glede organizacije prosvetnih okrožij je bilo soglasno sklenjeno, da se župa razdeli na 8 okrožij, in sicer: na dolenjsko okrožje, domžalsko-kamrriSko. ljubljansko, notranjsko,  cerkniško,  čabarsko, riibniško-
kočevsko in litijsko prosvetno okrožje. Okrožni nadzorniki oz. prosvetarji se bodo izvolili . sporazumno iz društev posameznih okrožij.
Pri slučajnostih je več bratov dalo več stvarnih nasvetov za čim uspešnejše prosvetno delo v društvih, nakar je br. Poharc ob pol 13. z zahvalo vsem udeležencem zaključil zbor društvenih prosvetar-jev.
Popoldne ob 15. pa se je vršilo na Taboru zborovanje prosvetarjev žup dravske banovine in so bili navzoči za celjsko župo br. in«. Burni k, za kranjsko br. š pića r, za novomeško br. T ratar in Ijub-IjanaOio br. Poharc, dočim se je zastopnik mariborske župe br. Lladtner opravičil. Navzoči so bili na zborovanju tudi člani ŽPO in nekateri bratje iz bratskih sokolskih društev. Zborovanje, ki je bilo vseskozi stvarno, je o tvoril predsednik ljubljanskega ŽPO br. Poharc, na-
kar se je po pozdravih prešlo takoj na dnevni red.
Soglasno je bilo sklenjeno, da se na župnih prosvetnih tečajih udeleže kot predavatelji bratje iz sosednih žup, prihodnji sestanek prosvetarjev iz žup dravske banovine bo 25. marca 1933 v Celju. Da se poglobi skupno sodelovanje med župa mi, se bo organiziralo skupno taborjenje za članstvo in naraščaj, dalje se bo organizirala v Ljubljani odrska centrala, ki bo nudila društvom igre ki se bodo zbrale potom prosvetnih okrožij. Vsaka župa naj izda eno igro in se za recenzente iger določijo bratje: spicar. Markič in Marn. Za slavnostne prilike naj se izda knjiga z de-klamacijami in primernimi nacijonalnimi igrami.
Glede radio-predavanj potom Radio Ljubljana se je soglasno sklenilo, da se bodo vsaj enkrat tedensko po pol ure vršila predavanja idejne vsebine in vadba prostih vaj za pokrajinski zlet v Ljubljani. Predavatelje naj določijo posamezni župni prosvetni odbori. Na koncu vsakega predavanja naj bi se dala poročila iz ju-goslovenskega in slovanskega sokolstva in navodila za pokrajinski zlet v Ljubljani.
Soglasno je bilo dalje sklenjeno, da se naslovi apel na intelektualno javnost, da se zopet povrne k narodu, zlasti pa oni starejši bratje Sokoli, ki so se sokolske-mu delu popolnoma odtegnili in šli v — pokoj.
Glede poročanja v naše napredne liste od strani župe in društev, se bodo poslali primerni dopisi uredništvom listov s prošnjo, da bi se vsa poročila, ki se tičejo sokolstva. objavljala izključno le pod sokolsko rubriko m ne med dnevnimi novicami ali dopisi. Ravno tako se naprošajo redakcije naprednih listov, da ne vodijo v svojih listih aikake polemike, ki bi se tikala sokolstva aH posameznih članov. Vsi ti sklepi so bili soglasno sprejeti od zastopnikov  žup  dravske banovine.
Pri slučajnostih so se obravnavala mnoga vprašanja internega sokolskega prosvetnega značaja, nakar je brat Poharc ob 18 zaključil izvrstno uspeli prvi sestanek župnih prosvetarjev dravske banovine, z željo, da bi vsi sklepi rodili mnogo uspeha na polju sokolske prosvete v naših župah in društvih   Zdravo! — J. H.
Z Jesenic
mesto. Vloge članov so popolnoma vame naložene in zaščitene ter je ves denar, ki se nahaja v kroženju, naložen v pupilarno varnih denarnih zavodih in realitetah planov zaidruge. Po poročdMi gg. Poljska in Mizerita se je razvila živahna debata, v katero so posegli gg. Ernest Torkar, Cvet ko Kristan, Stane Bokal. Alojz Višnar( Virico Rabič in drugi, ki so stavili za*5topniko:n zadruge razna vprašanja na katera so dobili pojasnila, nakair je g. Sušnik zaključil zborovanje.
Med. Univ.
DR. AHČIN M.
LJUBLJANA, Privez 20
ordinira od Z. do 4« ure Telefon 3256
— Krasno uspela sokolska telovadna akademija Naš Sokol je prifredi! v soboto zvečer na svojem odru telovadno akademijo, ki je v vseh pogledah krasno uspela. Spored akademije je bil skrbno 'zbran in izvežban ter skoraj brezhibno izveden. Akademijo je otvori! moški narašraj ki ie strumno izvedel svoje skupinske proste vaje Nato so nastopile članice z rajalnimi vajam s šalii ter izzvale s svojo lepo izvedbo dolgotrajne aklamacije občinstva. Za članicami so nastopili člani na drogu in so s svojimi vrhunskimi rn vratolomnimi vas jami. izvajanimi z vso lahkoto in eleganco, naravnost fascinirali občinstvo, ki je nekaterim prirejalo burne ovacije Sledil ^e nastop članov in članic v dveh dvojicah, ki so izvajali težke skup.nske proste vaje na valček ZenskT naraščaj ie nastopil z lepimi rajalnimi vajami z grabi ji ca mi, ki so občinstvu zelo ugajale, nakar je naatopd en sam član. ki je izvajal na godbo vrhunsko prosto vajo. prepleteno z najtežjimi držami, kolesi in obrati ter je s svojo mojstrsko izvedbo zadivil vse gledalce. »Ples muz« je izvajalo 9 članic, ki so s svojimi lepinv plesi v lupinah izzvale živahne aklamacije publike Spored je zakrjučilo 8 članov, ki so izvajali krasne »Egiptovske slike« v skupinah z neobičajnimi gibi in kretnjami, ki so občinstvu silno ugajale, tako da je prirejalo telovadcem spon rane ovacije. Ves program je bil izveden odlično, akademi-ja bi delala čast močnim mestnim društvom Vsi oddelki razen moškega naraščaja in članov na drogu so nastopili v posebnih kostumih, ki so se lepo odražalo v mistični razsvetljavi ter okusno in odgovarjajoči scenerija, ki nam je zlasti v zadnji točtci predočila deželo Beduinov z njihovimi piramidami in puščavami. Vodniki oddelkov in skupin, brata Buh in Gorup ter sestra Perkova. so nam podali lep pregled moderne telesne vzgoje. Ves spored je spremljala na klavirju naša marljiva se* stra Branka, odmore pa je izpopolnjeval sokolski orkester pod vodstvom brsta Kleca. Občinstva je bilo precej, a gtede aa lep spored mnogo premalo.
— Lepo uspelo zborovanje. Stavbena hranilnic« im posojilnica »Moj dom« iz Ljubljane je priredila včeraj dopoldne v spodnji dvorana »KazHne« na Jesenicah zbo-rovan.je, katerega se je udeležilo toliko ljudi, da je bila dvorana zasedena do zadnjega kotičke. Ne željo, domačih članov te zadruge je zboTOvanvje otvori 1 in vodU g. Matija Sušnik, ka je po pozdravu naglasil, da si delovni ljudje v današnjih časih lahko postavajo lastne domove potom stavbrvh zadrug, ki delajo v nizki režiji in natančno po določenih načrtih po načelu: »Vsi za enega, eeten zia vse.« V imenu zadruge sta poro6aik in pojasnita navzočim pravila pod-predisedintik zadiruge g. Poljšak m tajnik g. Mizcrit iz Ljubljane. Iz njunih poročil je razvidno, da mora vsak član plačevati mesečno po 1.50 za vsakih 1000 Din, bi sa jih hoče izposoditi. Upravičen prejeti posojilo postane z dnem, ko je vplačal 10% nameravane posojilne vsote, ki jo lahko plačuje tudi v večjih in manjših obrokih aLi pa tudi vseh 10% »aenkrat. Po prejemu posojila pa mora vračari za vsakib 1000 Din 5 Din. Član. ki je na pr. prejel 100.000 Din, dolguje zadrugi še 90.000 Din. ker je 10.000 Din že vplačal z varčevanjem. Dolg 90.000 D m poravna v 15 letrh z obroki po 595 Din mesečno, to je 500 Din za odplačilo in 95 Din za 2M % upravne stroške in za ustano* vitev lastnega rezervnega sklada. Posojila daje zadruga samo proti vknjižbi n* prvo
Iz Novega mesta
— Pokopali so včeraj popoldne 831etnega sobnega slikarja in posestnika v Novem mestu g. Ivana Pintarja. Iz moške bolnice v Kandiji se je vil sprevod na novo mestno pokopališče na Ločenski cesti. Pokojnik je bil osobito starejšim Novomeščanom dobro znan, kar je pričala tudi zadnja pot. Zapušča tri sinove, ki so vsi na uglednih položajih. Bodi blagemu možu lahka domača zemlja, ostalim pa naše globoko sožalje!
— Ptičarji tudi po naši okolici napravijs vsako leto obilo škode, letos pa trdijo poznavalci razmer, da bo škoda podesetorjena. Slavčkov že skoro ni več v naše kraje, lišf-ki, penice in drugi največji naši prijatelji in dobrotni zaščitniki našega vrtnarstva, sadjarstva in poljedelstva, da ne prištejemo še duševnih užitkov, ki jih imamo od naših ptičkov pevcev, vsi ti so po brezvestnih tipih ogroženi in potrebno bi bilo, da se jim stopi pošteno na prste. Limanice in zanjke pojo svojo uničujočo pesem, ki bo prinesla vsej pokrajini nepredvideno škodo. Koliko se pazi drugod na ptičke, naj tudi pri nas ne bo delo šol in posameznih dobrotnikov, ki krmijo pozimi prezebajoče in gladne pevčke, naj ne bo njihovo delo osamljeno, vsak prijatelj narave naj bi bil zaščitnik ptic in brezvestno početje se bo kmalu nehalo. Pohlepne koristolovce pa prijavite najbližji oblasti.
— Zaščito avtorskega prava in zastopstvo književne zadruge >Klas< je prevzel upokojeni Šolski upravitelj g. Alojzij Lilija v Šmihelu pri Novem mestu.
— Prieetek šolskega leta na banovinski kmetijski šoli na Grmu bo v torek 8. t. m. Pred dnevi je 26 gojencev zapustilo zavod ter pohitelo na daljne domove, da v praksi preizkusi, kar mu je dala šola.
— Gostovanje ljubljanske drame. V torek 8. t m. pridejo nekateri člani ljubljanske drame gostovat v tukajšnji Prosvetni dom, ki razpolaga z modernim gledališkim odrom. V režiji g. Cirila Debevca nastopijo odlični člani naše drame z Rostandovo tragedijo »VesU. Dolžnost vseh lokalnih kulturnih činiteljev je, da ne prezro redke prilik, saj le na tak način lahko še pridemo do kakega gostovanja. Pred prazne klopi ne bo nikogar več iz Ljubljane.
EDINA TRGOVINA ČEVLJEV V ŠELENBIKGOVI ULICI
»TEMPO«, oddelek za gotovino LJUBLJANA, Šelenburgova m. 4, dvorišče
Iz Celja
—c Učitejski peski ibor ii Ljubljane je
koncertiral v nedeljo 6. t. m. popoldne na povratku iz Maribora, kjer je priredil v soboto zvečer sijajen koncert, tudi v dvorani Ljudske posojilnice v Celju. Udeležba je bila srednja, ker se je bilo mnogo Celjanov in okoličanov odpeljalo v Maribor. Koncerta 6ta se udeležila tudi skladatelja Anton La-jovic in Slavko Osterc. Spored je bil enak kakor v Mariboru, izpustili so le 4 pesmi. Mešani in ženski zbor pod vodstvom pevovodje g. Srečka Kumarja sta žela za dovršeno, vzorno izvajanje po vsaki pesmi prisrčno in dolgotrajno odobravanje. Pevo-vodja je prejel šopek rdečih nageljnov.
—c Nedeljski nogomet. Na športnem igrišču pri >Skalni kleti« se je pričela v nedeljo 6. t m. ob 15. ob prisotnosti približno 100 gledalcev drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med SK Laškim in SK Jugoslavijo iz Celja. Z boljšo in lepšo igro je zmagal SK Laško v razmerju 3:2 (2:0). Gob' za SK Laško so padli v 2. in 27. minuti prvega in v 16. minuti drugega polčasa, gola za SK Jugoslavijo pa v 22. in 31. minuti drugega polčasa. Tekmo je sodil zadovoljivo Janežič; v 21. minuti drugega polčasa je izključil nekega igralca SK Jugoslavije zaradi surove igre.
—c Elektromotorji v Celju in okolici od pol 17. dalje ne smejo več obratovati, razen če lastniki po tem času plačajo za pogonski tok isto ceno kakor za svetilnega. Mestna elektrarna je to odredila, ker je poraba svetilnega toka v tem času zelo padla in bi morala za vsak kilovat plačevati falski elektrarni 2000 Din. Lastniki elektromotorjev so z omenjenim ukrepom zelo nevoljni, ker morajo ob pol 17. ustavljati obrat z motorji in trpe zaradi tega škodo. T)a bi plačevali za pogonski lok višjo ceno, pa je v sedanji krizi skoro nemogoče. Odredba elektrarne velja za zimske mesece in trenutno ni izgleda, da bi jo mogla elektrarna preklicati, ker mora ščititi  samo sebe pred verjetno izgubo.
Iz 103« nadstropja je skočil
Iz New Yo«rka poročajo o edinstvenem primeru samomora. Iz najvišjega nadstropja sveta ie skočil samo-moriilec, ki o mjem ne vedo, kdo je. Neznanec se je drgnil z dvigalom v 103. na<istropje Al Srnith Bmpire State Buildiintg. Pahnil je od sebe čuvaja in zdirial 00 vijugastih stopnicah na stolp za pristajanje aeroplanov. Ko je prispel na vrh stolpa, se je pognal čez orgrajo m skočil v globino. Padel je na restavracijsko teraso 86. nadstropja, kjex je obležal ve«s razmesarjen.
SLlttJU im
>SLOVEMSEI NAROD«, dne 7. iiimnulu 11 1832
«*». 253
95
(Prctcletstvo ljubi
In Slimak bi spravil v žep ves dobiček, vse, kar bi dobil za pisma. Tako bi bil preskrbljen za stara leta in glavne skrbi bi bil rešen.
Postal bi pošten rentnik, žrveč s svojo ženo na kmetih, brez strahu in slabe vesti.
Vest rmi je sicer že očitala tatvine in umor, vendar pa ni mogel premagati te izkušnja ve.
— Tem slabše! — je pomislil. — Vsak zase! Kdor prej pride, prej melje. Bolje ubiti vraga, nego čakati, da te ubije on ... Panoufle mi je ukradel pisma. To pomeni, da me kani izdati. Prehitim ga. to je vse.
Pa ie vendar še pomišljal.
O tem bo razmišljal po povratku v Pariz.
Ce bi bil vedel, da je Panoufle baš ta čas koval proti njemu nič manj zlobne načrte, bi ne bil prav nič okleval.
Plemenite duše se srečavajo.
Tudi Panoufle je sanjal o počitku, o brezskrbnem življenju v brezdelju, o dobri jedači in pijači...
Pogosto in dolgo je raznrišlial o dragocenih pismih, ki bi lahko z njihovo pomočjo iztisni1 iz Roberta lepe denarce: lopov je prišel do enakih zaključkov, kakor njegov pajdaš.
Tudi on ie bil prepričan, da je Snimak skril r:sma. da bi jih na lastno pest spravil v denar.
Trdno ie sklenil prekrižati mu račune.
Toda dočim ie mislil Slimak v svojem odporu do nasilja samo na mirna sredstva, da se iznebi pajdaša, ki mu ie bil v napntie. ie mislil vročekrvnei-Si Panoufle na umor. če bi ne šlo drugače.
2e dolgo ie poželjivo ogledoval Zefvrino in med našim pripovedovanjem smo ga že pogosto videli, kako si je prizadeval zapeljati baburo z ognjevitimi pogledi, ki so ranili tolikim lepoticam srce.
Zefvrina. ko k etri a kakor so tudi naigrše in najzopemeiše ženske, kadar mislijo, da se zanima za nje moški, je pa odgovarjala na zapeljive Panouflove poglede trezno, ker ni hotela pokazati, da ga tudi ona rada vidi.
Zefvriiia je bila pripravljena flirta-ti. če je pri takem ostudnem bitju sploh mogoče govoriti o flirtu, toda trdno je bila sklenila, da ostane zvesta »svojemu možu«.
Morda je bila to posledica dolgega skupnega življenja, neskončne verige tatvin in najrazličnejših zločinov, ki sta jih skupaj zakrivila, ali pa posledica harmonije med tema dvema ne preveč plemenitima značajema, eno je Kilo gotovo, da je bila Zefvrina zaljubljena v Slimaka. da se je čutila ta hijena samico onega šakala.
• Samo nekaj bi bilo moglo omajati njima zvestobo, samo eno čustvo bi jo lahko if)t\lo od samca.
Ljubosumnost.
Panoufle je to zavohal in spoznal edino slabo stran te ženske; m od te strani jo ie hote! prijeti.
Na svojih izprehodSh po bregu Sei-ne, kjer je bila redka prilika za žepne m hršne tatvine, je po cele ure razmišljal, kako priti Zefyrrai do živega.
Ljubosumnost? Kaj bi se ne dala zanetiti v Zefvrinem srcu?
Slimak — Panoufle je to dobro vedel — ni begal za vsakim predpasnikom; za nežni sploh se ni posebno ogreval in redko je mislil na skok čez zakonski plot.
Toda kar se ni dogajalo twti tu, niti tam. bi se vendar rnogfo zgoditi. Panoufle je upal, da se mu bo posrečilo prepričati Zefvrino, da ima Slimak drugo, njega pa. da ga Zefvrina vara z drugim.
Kakšno razdejanje bi mogel povzročiti zaneteni požar v otopelih možganih, v duši te robate ženske! Trezno obvladana, pokoreča se samo zdravi pameti, bi se ta zver ničesar ne ustrašila.
Pa tudi Slimak bi pobesnel, če bi ga prepričal, da mu Zefvrina ni zvesta.
Zato je postal običajno zgovorni fle naenkrat sanjač, hodil je po-vešene glave in tako zamišljen, da se je začel Slimajk norčevati iz njega.
Če bi bil mogel videti, kam vodi ta zamišlienost njegovega pajdaša in s kakšnimi naklepi se ukvarja, bi se pač ne bil salti in norčeval iz njega
Ce bi se Zefvrina iznebila moža. b. lahko Panoufle mirno in zadovo-d-no živel z njo.
Debela žena je čutila potrebo p*> ljubezni in nežnosti. Mlada sicer ni bila več. toda tem lažje je bilo dostopno njeno srce.
— Ženske so pravo nasprotje kur. — je pravil Panoufle. — Cim starejše so. tem mehkejše postanejo.
Poštenjak je računal tudi s tem, da b<j vedež valka .i^koč podedovala po Cl and ine tu.
Ta zaklad se sicer ni da! primerjata z Rotschildovim, vendar bi pa prišel Pano„flu močn **rav. Bodočnost bi mu bi;la zasigurana.
Kaj pa šele potem, ko bo Slimak odstranjen Morda se i *; dragocenih pisem, ki jih ie brusač gotovo kam skril. To bi še znatno povečalo njegov zaslužek.
Končno — zadnji vir — Zefvrna b" lahko ostala pri svoji obrti lepo doma, na kmetih, kje blizu Pariza, da bi tem več zaslužila.
Panouflu bi se ne bilo treba več pehati za koščkom kruha.
V tako malo prijateljskih medsebojnih naklepih sta se vrnila lopova v Pariz, kamor ju je bilo poklicalo Zefvrino pismo.
Še istega večera, ko sta se vrnila, ju je Zefvrina točno informirala o položaju.
Policija je bila priredi-la v njihovem okraju temeljito racijo, preiskali so vse hiše in aretirali mnogo sumljivih postopačev.
— Vse kaže. da je moral nekdo policijo opozoriti na naš okraj. — je menila Zefvrina. — Policija lovi ljudi, da je strah. Tudi v našo hišo so'bili prišli štirikrat, pa sem jih pošteno nahru-Mla. Naši dokumenti *n v redu. Vsak
fiip lahko dokažemo, od česa živimo-. Kot Giaudmetova varuha sva z možem cek> bogata. Najemnino imamo plačano ... Policiji sem pokazala svoj poročni ost. Seveda gospodje niso bili preveč prijazni z menog. usta sem jkn pa le zamašila. Prepričana sem, da jih ne bo več blizu.
— Kje je pa Claudinet? — je vprašal! Panoufle ves zamišljen v svoje naklepe.
— Claudinet!... Naj bi si izkaš-rjaJ pljuča kjerkoli ... Ne moremo ga imeti doma.
— Ubožec!___Bolje bi brilo zanj.
če bi kar takoi iztegnil pete, — je de-iatl Slmiak ves zatopljen v svoje sanje o počitku. — To bi na« rešilo odgovornosti, a s tem. kar bi nam ostalo po njem, bi nam bilo ze4o ustreženo.
Obdavčena lepota
Finančni uradi države morajo voditi tudi dobri psihologi, ki vedo, da je treba davke izterjevati tam, kjer neizogibna potreba konzumenta ne more odvrniti niti od nakupa blaga, ki se občutno podraži zaradi davkov. Kdor hoče dobro jesti ali biti elegantno oblečen, naj tudi plača. Bismark je dejal nekoč, da je njegove moči konec pred salonom njegove žene. Bolgarski finančni minister se pa ni ustavil niti pred temi vrati, temveč je stopil celo v to žensko svetišče irt pokazal v njem svojo moč s tem, da je obdavčil žensko lepoto.
Vsaka ženska hoče biti lepa in žrtvuje za lepoto vse. Iz tega nepremagljivega hrepenenja hoče kovati bolgarski finančni minister kapital. Obdavčil je ondulacijo. masažo, pediiku-ro. manikuro. friziranje, skratka vse, kar potrebuje tepa žena. da ostane lepa in kar smatrajo druge za neizogibno potrebno, da postanejo lepe. Da bi pa tudi moški nosili nekaj bremen, morajo plačevati davek od vsakega trdega ovratnika in svilene kravate. Moški so prizadeti prav za prav dvakrat, ker morajo plačevati davek tudi od lepote svojih žen.
Z letalom
nad bakterije
Tehnološki zavod države Massachus-sets je opremil posebno letalo laboratorija za proučevanje življenja 5 milj nad zemljo. Letalo je večje od onega, ki ga je rabil isti zavod lani za meteorološka opazovanja. Kabina letala je cela delavnica. Tu so instrumenti za merjenje toplote, vlažnosti zraka in atmosferičnega pritiska. Del kabine blizu pilotovega sedeža je ves iz stekla, tako da se vidi od tu na vse strani. Nad trupom je stolpič, ki lahko iz njega opazovalec gleda na vse strani. Letalo starta vsak dan in se dvigne 5 milj visoko. Proučevanje atmosfere se bo nadaljevalo vso zimo, da bodo učenjaki opazovali zbiranje oblakov in kretanje zračnih tokov. Od rezultatov pričakuje znanstveni svet poglobitev znanja o vertikalni strukturi atmosfere.
Obenem pa hočejo ameriški učenjaki proučiti višje zračne plasti iz bioloških in higijenskih vidikov na temelju proučevanja bakterij in prahu. Ugotovljeno je že, da žive nekatere bakterije še 15.000 čevljev visoko v zraku.
Mokra ali suha Amerika
Jutri pade odločitev o prohibiciji, ki je prinesla Ameriki ogromno škodo
Jutri bo padla v Amerflci odločitev o prohibiciji. Republikanci na čelu z dosedanjim prezideotom Hoovrom jo bodo še nadalje branili, demokrati s svojim kandidatom Rooseveltom pa pojdejo v voHni boj z zahtevo po njeni takojšnji odstranitvi. Roosevelt ima proti Hoovru mnogo upanja na zmago, saj republikanci sami priznavajo nevzdržnost prohibicijskih zakonov. V Ameriki vlada splošno prepričanje, da je bila uvedba prohibicije največja napaka v ameriški zgodovini, kajti z njo je hi'la zadeta osebna svoboda človeka pni sattnih koreninah. Ljudi ni mogoče siliti na ti v greh, niti v čednost, če pa to storimo, dosežemo navadno baš nasprotno. Tako je tudi z ameriško prohibicijo. Pijančevanje se je tako razmahnilo, da trezna ljudje vsak dan boki čutijo potrebo po odpravi prohibicije. Nikjer v Evropi se toliko ne xme in nikjer ni toliko pijancev, kakor v Ameriki.
Leta 1914, ko še ni bito prohibicije, je znašal ves obrat trgovine z opojnimi pijačami z davki vred 1.800,000.000 dolarjev/ 1. 1930 pa nad 3 milijarde, torej skoraj dvakrat toliko. V zadnjem letu svobodne prodaje alkoholnih pijač je odpadlo na vsakega prebivalca Amerike samo 18 loteov opojnih piijač letno, predlanskim pa že 30 litrov. Seveda so alkoholne pijače v Ameriki zelo drage, ker jih morajo prodajati pod roko. Liter žganja stane do 150 Din, ltiter vina 40 Din itd. Prodajalci  in tihotapci opojnih pijač
so zaslužan" na leto okrog 50 rnrildjanl Din. Prohibicija je težko zadela tudi državno blagajno. Na trošarini na opojne pijače je dobila država v zadnjem letu svobod, trgovine 443,840.000 dolarjev. Te ogromne dohodke je izgubite, poleg tega mora pa plačati letno za prohibioijsko polacrjo in zatiranje tihotapcev opojnih pijač okrog 400 milijonov dolarjev.
Posledica prohibicijskih zakonov je bil pa tudi občuten padec morale. Ob kanadski in mehiški meji, kjer prohibicija ni uvedena, je nastalo ne-broj točilnic, krčem, barov, restavracij, hotelov in drugih lokalov, kamor se vozijo Američani piančevat. Prepoved izdelovanja in prodaje opofinnh pijač je pripravila stotisoče ob zaslužek, na drugi strani so pa prišli ve-rižniki in druge moralne propalice do mastnih dohodkov. Ti bodo seveda glasovali proti odpravi prohibicije.
Po 14 letih prohibicije je Amerika demoralizirana, kakor ni bila še nikoli. Proti prohibiciji je nastopil celo petrolejski kraJj John Rochefeller, ld spada med najbolj vnete zagovornike treznosti. Tudi ameriški poslanik v Varšavi John Wdllys je nastopil proti prohibiciji češ da bo Amerika propadla, če tega zla kmalu ne odpravi. Država izdaja letno pol milijarde dolarjev, da pripomore do veljave zakonu, ki ga nihče ne spoštuje. Prohibicija je izoodkopala ugled vlade m navaja ljudi v zločine
Umor iz sočutja
V bolnici v Pardubacah se je odigrala v soboto pretresljiva tragedija. 14 letni sin profesorja učiteljišča v Ghrudimu Peter Pohobrodskv je delal doma kemične poskuse. Kar je nastala eksplozija in fantu je odtrgalo polovico desne roke in skoraj tzžgalo obe očesi. Takoj so ga prepelijali v bolnico in operirali. Iz bolnice so obvestili njegovo teto zdravnico Pavlo Klafter, ženo zdravnika Klaiterja v Vršovicah. ki je imela svojega nečaka zelo rada. Takoj se je odpeljala s sorodnikom ponesrečenega dijaka prof. Sansom v Pardubice. Dopoldne je ostala pri njem m ko ie spoznala, da ostane vse življenje pohabljen in da izgubi vid. si je vzela to tako k srcu, da je sklenila rešiti fanta strašnega življenja.
Odšla je v mesto in kupila revolver, češ. da ga rabi za svojega moža. Vrnila se ]e v bolnico in ko je ostala sama z nesrečnim nečakom, ga je ustrelila. Pognala mu je pet krogel v glavo in deček je bil seveda takoj mrtev. Na strele je prihitel strežnik, ki ji je iztrgal revolver iz rok in poklical orožnike. Pri zaslišanju se je vedla mirno in izjavila ie„ da je nečaka ustrelila, da ga reši groze večne teme. Zagovarjati se bo morala seveda pred sodiščem in znova bo javnost razpravljala o vprašanju, ali je umor iz sočutja s človeškega stališča dovoljen ali ne.
Če se star panj vname
60 letna Američanka mrs. ManyH se je do ušes zaljubila v lepega madžarskega plesalca in zdaj neprestano nadleguje telefonsko upravo, ker hoče imeli zvezo med New Y orkom in Budimpešto. Dan za dnem govori zvečer po pol ure afi še več z madžarskim plesalcem, ki je ranil njeno srce. Manvllova je milijarderka, letos poleti je potovala po Evropi z družbo in šoferjem, pa se je v nekem nočnem lokalu v Budimpešti zagledala v lepega plesalca tako. da zdaj kar nori za njim. V njeno zaščito je pa treba omeniti, da je stara sicer že 60 let, da bi ji pa človek prisodil kvečjemu tri križe, ker salom' lepote tako temeljito skrbe za njeno zunanjost, da sproti odstranjujejo vse znake starosti.
Lepi madžarski plesalec je moral z zaljubljeno mMijarderko prepotovati vso Avstrijo, Italijo in Švico. Ob koncu njenega potovanua po Evropi je Manvllova seveda želela, da bi fant odpotoval z njo. Zelja se ji pa na izpolnila, ker ima plesalec v Budimpešti ženo in triletno hčerko, ki ju zelo Kjubi. Mani lova je morala odpotovati sama in s seboj je vzela upanje, da bo budimpeštanska trdnjava prej ali slej padla, saj jo oblegajo dolar#. In da bi se obleganje ne prekinilo, telefonira dan za dnem svojemu izvoljencu in miu zlasti priporoča, naj skrbd za svoje zdravje. Upanje je pač zadnje, kar človeku ugasne.
pozor:
POZOR!
NOVI DALMATINSKI
VINOTOČ „ŠIBENIK"
Ljubljana VII., Janševa ulica št. 2
nova hiša
Točijo se pristna vina lastnih vinogradov. — Morske ribe vsak četrtek in petek.
Se priporoča cenj. gostom za obilen obisk.
Franjo Skaza
TELEFON 2059 p r k n o o
SUHA DRVA
Pogačnik, Bohoričeva i
Občima T-Juh! ja.na MefetDfl pogrebni zavrni
Naznanjava žalostno vest, da je naš ljubi, dobri sin in
brat, gospod
Rado Nurnik
pisatelj
v nedeljo, dne 6. novembra ob 3. uri zjutraj, preminul.
Pogreb bo v torek, dne 8. novembra 1932 ob 4. uri popoldne, izpred mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k
Sv. Križu.
Ljubljana, dne 6. novembra 1932.
Josipi na 31 urnik, mati dr. Viktor Jlurnik, brat
POUK
UČENCA a   primerno  šolsko izobrazbo sprejme Maks Zaff, trgovina z mešanim blagom, Slovenska Bistrica. 4204
PRODAM
SMREKOVE KOLE
dobre, za oporo sadnim drevescem, oddaja Haberman Ivan, sadjarski pomočnik, Muta ob Dravi. 4207
AMERIKAN. BRESKEV žlahtnih, imamo na razpolago večjo množino od najzgodnjih do najpoznih. Slive-Burbank in drugo sadno drevje. Cene zmerne. Vrtnarstvo Bofulin in Blaži ca, Stenjevec pri Zagrebu.
4205
KANARČKE izborne harcerje vrvivce (Edel-roller) prodaja od 100 Din dalje, samice od Din 30.— dalje, — Franjo K eni č, Maribor, Melje 34, Trstenjakova 2/H.
4203
MPMMfeN
šE DVE PARCELI 525 in 648 m2 takoj naprodaj. — Streliška ulica 33. Ing. arh. Bogomir Pust, Ljubljana. 4211
V ORMOŽU
prodam oral lepega vinograda s sad on osn ikom in zraven ie 3 orale posestva z gosposko niso, kmečko niso in vmičarijo. Event. tudi zamenjam a posestvom pri Celju an pri žalcu, i — Ru<ic!f Majcen, mizarstvo, i Velenje. 4191
INDU STRUCI in kapitalisti! Proda se stav-bišče v Zagrebu (na Kanalu) industrijska četrt, 5750 m3 in bukov gozd za posekanje na Štajerskem, 320—330 ha, proti vložnim knjižicam ali terjatvam vele bank. Pojasnila daje Landor Karlo, Zagreb, Toma-šičeva ul. 10. 4192
BUFET
doro vpeljan, ki že dolgo obstoja, na najprometnejšem vogalu, ki iztoči mesečno 10 do 12 hI vina, prodam radi prevzema večjega obrata. Resni re-flektanti naj se obrnejo pismeno ali ustmeno na A. Ratkovi-ca, trgovino mešanega blaga, Banija 42, Karlovac. 4208
POSOJAMO ploSče in gramofone
»ŠLAGER« Ljubljana, Aleksandrova c 4 (prehod »Victoria« palače)
PAZMO
9-12 MESEČNA GARANCIJA ZA TRAJNO ONDULACIJO! Edinstvena metoda, nebroj referenc, neškodljivi preparati. Cesalnioa >VESNA<, lastnica Olga Gorazd, Beethovnova ul. (Dunav)
POHIŠTVO
Spalnice Din 2200.—
omare >    450.—
postelje > 250.—
kuhinjske oprave > 1000.— kuhinjske kredence > 500.— Vse drugo pohištvo se dobi najceneje in na obroke. Kdor ima hranilno knjižico, se ta vzame v račun. Sprejmejo se tudi vsa popravila po konkurenčnih cenah, — Mizarstvo »SAVA«, Kolodvorska ulica 18, Dunajska cesta 36. — Telefon it. 27-80. m/T
DELO
more v teh težkih časih vsak dobiti še najlaže z ureditvijo pletenja na domu. Dajemo sproti delo vsakemu, ker prevzemamo izdelane pletenine, dobavljamo prejico (volno) in izplačujemo mezdo za pletenje, kar dokazuje mnogo zahvalnih pisem. Ako hočete delati in   zaslužiti,   se obrnite
zaupno za brezplačne prospekte na firmo:
DOMAČA PLETARSKA
INDUSTRIJA JOSIP KALIŠ, Maribor, Trubarjeva 2, odu. 27.
Sveže, najfinejše norveško
RIBJE OLJE
iz lekarne DR. G. PICCOLLJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim   in   slabotnim osebam.
DAMSKI KLOBUKI
že od Din 60.— naprej v največji izbiri vedno zadnje novosti samo v modnem salonu —• »La Femme Chic«, Ljubljana, šelenburgova ulica 6/1. 107/T
SUHA BUKOVA DRVA prima, dostavljena na dom — cela Din 105.-, žagana Din 115.-, klana Din 125.- ms. — Putrich, Dolenjska cesta 6. 4195
BRZOPOPRA VLJ ALN1CA popravlja čevlje hitro tri poceni. — Ljubljana, Šelenburgova uL št. 4. dvorišče. 91/T
Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14.
Štajerska JABOLKA
GOSPODARSKA ZVEZA V LJUBLJANI
prispela PRODAJA
4202
Slatinske tablete za hujšanje
Vam vrnejo vitkost, mladost in lepoto, ker raz tope in odstranijo preobilno mast.
Tekom enega leta izgubite na težini 8—14 kg.
Doza 100 tablet Din 46.—
Doza 200 tablet Din 74.—
Slatinske tablete proizvaja
LEKARNA NR. BAHOVEC, Ljubljana
Kjer vsa druga sredstva odpovedo, dosežejo Slatinske tablete za hujšanje presenetljiv uspeh.
5&ejtrjs: Josip