DUHOVNI
PASTIR
Izhaja vsak mesec. — Velja 4 gld. na leto.
Letnik VII. V Ljubljani, oktobra 1890.	10. zvezek.
Praznik sv. rožnega venca.
I. Rožni venec posebna pomoč v trojni nadlogi.
Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!	Lavret. lit.
Posebnim boleznim treba je tudi posebnih zdravil, posebnim Potrebam posebne pomoči. To je stara resnica, tega priča nam je Rodovina. Trinajsto stoletje po rojstvu našega Odrešenika bilo je 'zmed najžalostnejših eno. Nevera in nevednost, pregreha in razuzdanost prevzele so takrat svet. Krivoverstvo se je množilo in razširjalo — in če bi bilo šlo tako naprej, bati se je bilo, da bode vse državno in cerkveno življenje po najlepših krajih Francije porušeno, ^edaj pa je imel sveti Antonin čudno prikazen. Videl je Kristusa, m je nameril tri puščice — vojsko, lakoto in kugo — da bi ž njimi Pokončal celi svet. Toda Marija, to videti, pade pred svojim božjim Sinom na kolena ter ga prosi milosti in usmiljenja. Ona obljubi 'iudem podati pripomoček, s katerim bodo zapustili grešna pota in Se vrnili nazaj k pobožnemu življenju. Ta pripomoček bil je sveti r°žni venec, čegar pobožnost je ravno takrat Marija oznanila blagemu Menihu sv. Dominiku. In zares! Kar je Marija obljubila, zgodilo se Je- Vojske so jenjale, lakota je zginila, kuga je nehala, — vse na Priprošnjo pobožne molitve sv. rožnega venca.
Če pa je nekdaj — kakor nam kaže zgodovina — molitev Sv- rožnega venca imela toliko moč, smemo misliti, da je to moč branila tudi za naše čase. Le pobožno moliti je treba in tudi mi k°mo rešeni trojne nadloge — vojske, lakote in kuge. In prav to Va*n želim danes pokazati, da rožni venec je tudi danes P°sebna pomoč v trojni nadlogi. Blagor tistim, govori današnji sv. evangelij, kateri kozjo kescdo poslušajo in jo ohranijo.
Da tudi vi to dopolnite, prosite za pomoč Marijo, kraljico presvetega rožnega venca!	____________________
I.	Kmalu potem, ko je sv. Dominik s svojimi duhovskimi brati jel razširjati molitev sv. rožnega venca, se je pokazal tudi vspeh te molitve. Krivoverci Albižani so se toliko razširili, da so postali vsem sosednim državam sovražni, da jih je bilo treba z mečem v roki preganjati in zatirati. Grof montfortski se vzdigne s 4000 možmi nad te sovražnike državnega reda. V njegovi vojski bival pa je tudi sveti Dominik, ki je vedno spodbujal vojake, naj molijo, molijo rožni venec. On sam je vojakom molke na vrat obešal, da se bodo tem raje spominjali svete molitve. In glejte čudo! Z malim tem številom vojakov premagana je bila petkrat večja vojska sovražnih krivovercev. Tako moč ima molitev sv. rožnega venca.
A čemu vam to pripovedujem? Danes živimo v mirnih časih-Kes je sicer, da si sedaj ne stoje nasproti sovražne armade, res je sicer, da vaši sinovi ne bivajo na bojnem polji, vendar pa mora® opomniti, da tudi danes je mnogo vojskil, mnogo sovražnikov in celo med nami. Koliko je sosedov, ki drug za druzega ne marajo, ki s® sovražijo, ki so pripravljeni in bi želeli ob prvi priliki drug druzega pripraviti na beraško palico, posaditi v ječo, oropati zdravja in življenja. Kristijani moji! tak ogenj sovraštva, taka vojska zaničevanja med sosedi, ali ni hujša, nevarnejša memo one na bojnem polj*’ Milo se mi srce topi, ko pomislim, da jih je toliko domačih, ki n0' čejo v ljubezni in potrpežljivosti med seboj živeti, temuč vedno sikajo, pihajo in kuhajo svojo jezo na glavo svojega najbližnjega soseda. To ni krščansko, tako ni učil naš Zveličar Jezus Kristus, to je tudi kriva vera. — A ne bom vam tega obširneje dokazoval, le en° vam bom priporočal, molitev rožnega venca. Ta molitev je razgnal in pobila nad tisoče sovražnikov — ima pa moč razgnati tudi tvoj0 jezo iz srca, pobiti tudi tvoje maščevalne misli, razpršiti vse sovražne želje, ki se zbirajo v tvojem srci. In kako bi mogel tudi še sovražen biti, ko moliš v rožnem vencu: Odpusti nam naše dolge, kakor tud' mi odpuščamo svojim dolžnikom; ko obujaš vero v Jezusa Kristus8’ ki je nekdaj rekel: Ljubite se med seboj, kakor sem jas vas Ijubd-Kako bi mogel še gojiti v sebi jezo do svojega brata, ako se sp°' minjaš v žalostnem delu resnice sv. vere: da je Jcsus sa nas križu# bil, — ako se spominjaš, da je On v zadnjih trenutkih molil za svoj0 sovražnike, rekoč; Oče odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo! Kris janje! Gotovo je, da tisti, ki pobožno molijo sv. rožni venec, ne m° rejo živeti v sovraštvu, ne morejo svojemu bližnjemu kaj slabeg8 želeti. O, da bi se torej po vaših hišah glasila, pobožno molil®
sveta molitev! O, da bi pač izginila iz vaših src vsa jeza, sovraštvo, želja po maščevanji! V ta namen: Kraljica presvetega rosnega venca, prosi sa nas!
Utegnil pa bi kdo izmed tu navzočih poslušalcev misliti: z vsem svetom živim — bodi Bogu hvala — v najlepšem miru. To priporočilo rožnega venca torej meni ne velja. Pa počasi, ljubi prijatelj. Mar ne veš, da kar ni, še lahko se zgodi. Ce danes nisi sovražen, pa si jutri vže lahko velik sovražnik svojemu bližnjemu. Zatorej tudi tebi velja to priporočilo. Opomniti pa moram tudi še druge vojske, katero mora vojevati vsak kristijan na tem svetu — vojske v skušnjavah. Kdo je ni še skusil, občutil te bridke vojne? Vojskovati se nam je zoper lastno slabo nagnenje in meseno poželenje, vojskovati nadalje zoper hudobne ljudi, ki nas vabijo, nagovarjajo, da, celo silijo, naj privolimo v greh in postanemo sovražniki Božji. In slednjič hudobni duh sam nam pamet slepi, vero slabi in prelomnikom božjih zapovedi veselje in srečo obeta. To je trojna vojska, katero bridko občuti vsak kristijan. In kakšno orožje naj nam rabi v tej vojski? Kakor je nekdaj sv. Dominik vojakom obešal okrog vratu orožje sv- rožnega venca, tako bi tudi jaz danes goreče želel vašemu srcu Podati orožje sv. rožnega venca. Kristijan moj! V tem znamenji boš Zluagal. Zmagal boš svoje lastno slabo nagnenje; čem bolj goreče hoš molil sv. rožni venec, tem bolj boš živel Bogu, odmrl pa sebi. Omagal boš hudobni svet. Cem bolj boš častil Marijo, tem bolj te bo °na varovala slabih druščin, nevarnih priložnosti v greh. Zmagal boš ludi hudobnega duha. In po pravici: Marija je kači glavo strla, v njenem imenu bo vsak zmagal napore skušnjavca. In tudi v ta namen: Kraljica svetega rosnega venca, prosi sa nas!
II.	Zgodilo se je pogosto, da sv. Dominik in njega učenci, vsi vUeti za oznanovanje svete vere, niso imeli kaj jesti. A vselej so bili v takih slučajih na priprošnjo rožnivenške kraljice čudovito rešeni in °uranjeni. Enako moč imela je molitev sv. rožnega venca tudi pri Vincenciju Fereriju. Nekoč je v puščavi več tisoč ljudi z malo . ebi kruha nasitil in z malo vina napojil. Iz tega razvidimo, da nam ^ev~~ in zgodovina nam mnogo takih čudežev pripoveduje — sveti f°žni venec tudi pomoč zoper drugo silno nadlogo človeštva — 1 a -*° to in ž e j o.
Vendar ne bom rekel, da v naših krajih sedaj razsaja ta grozna Zadloga, pri nas — hvala Bogu — ima še vsak siromak, kadar pride dobrim ljudem, skorjo kruha, če tudi črnega, in kozarec mrzle vode. K druge lakote, druge žeje bi vas rad v kratkem opomnil. To lakoto, 0 žejo skušali so o mnogih prilikah svetniki, dokler so še na svetu
živeli. In to se godi tudi dandanes posebno pobožnim kristijanom-Iz lastne skušnje vem, da so mi tožile pobožne duše, kako jih pogosto prevzame nekasuhota, ki jim brani moliti, jih raztresa, jim pripoveduje, češ vsa molitev je zastonj, Bog ne mara zate, čemu ga boš častila itd. To so v resnici hude misli, prav pripravne človeka zapeljati v nezaupnost ali celo obupnost. Druga lakota in žeja naše duše pa je žalost, tista nadloga, ki več ali manj vsako srce človeško prevzame. Takrat pa, kristijanje moji, treba nam tolažbe iskati ondi, kjer vemo, da jo najdemo. Marija, kraljica sv. rožnega venca, je „pomoč kristijanov in upanje naše.“ Ona pa je tudi „tolažba žalostnih." K njej torej, h kraljici svetega rožnega venca, boš pribežala v svoji zapuščenosti, v svoji dušni suhoti, ti duša pobožna. Pr' njej boš iskala pomoči, pri njej, ki je morala toliko časa po smrti svojega Sina ločena biti od njega in na svetu živeti, dokler se ni ločila samega hrepenenja in ljubezni iz te solzne doline. In tudi ti, žalostna žena, ki dostikrat vzdihuješ zarad hudobnih in slabih navad svojega moža; ti žalostna mati, ki jokaš za razuzdanim svojim sinom, ki je morda sedaj daleč na tujem. Kadar boš vzela v roke molek i® boš začela goreče moliti rožni venec, v sredi molitve se ti morda utrine solza iz žalostnega očesa po velem lici, toda ta solza ne bo solza žalosti, marveč tolažbe in upanja, žalostna Mati božja sprosila ti bo milost, da boš vdano prenašala svoje nadloge, mirno prestajala svoje težave, pojila te bo s tolažilno zavestjo, da pa še vendar ni vse zgubljeno, da se vendar utegne še poboljšati, saj Marija še nikogar ni zapustila, ki jo je pomoči prosil. In ti, dekle, ki pogosto klečiš u® novem grobu svoje dobre matere, ki ta grob pogosto kinčaš z vencem, katerega močiš z bridkimi solzami po izgubljeni materi — vzemi tudi ti v roke rožni venec in spoznala boš, da imaš še eno mater, ki je boljša, kakor je bila telesna tvoja, ki je mogočnejša in še bolj pripravljena tebi pomagati v vseh zadevah življenja. Blagor žalostnim* ker na priprošnjo Marijino bodo razveseljeni. In v ta namen: %ra' Ijica sv. rožnega venca, prosi m nas!
III.	L. 1620. je nastala v Bolonji grozovita kuga. V kratkem čas se je tako razširila, da se je razun mesta tudi vsa okolica izpreme' nila v žalostno grobišče. Trgovina in obrtnija je zastala, prodajali"? so bile zaprte; najimenitnejše rodbine so zginile, cele družine s izmrle. Vsa tista krasna okolica, ki je bila nekdaj, kakor daleč J segalo oko, podobna božjemu vrtu, je na enkrat usahnela. Popom puščava je postala. V mestu samem zavladala je strašna reva; malo ljudi, bledih in suhih ko smrt, je ostalo, celo mesto pa je P. obdal smradljivi duh mrličev. Med tem pa se je slišalo zdihoval']
umirajočih, jokanje otrok, žalostnih glasov jek je napolnil vso pokrajino. In v teh žalostnih časov sili, kam mislite, da so se verniki obrnili? K Mariji, kraljici sv. rožnega venca. Komaj je bila pred podobo nebeške kraljice storjena obljuba, častiti posebno nebeško Gospo, komaj da so začeli nesrečniki po mestu in okolici moliti sv. rožni venec — na enkrat je kuga odjenjala.
Kristijanje! Kadar Bog v svoji pravici zavihti bič kužnih bolezni, takrat je hudo na svetu. Tudi po naših deželah je bilo nekdaj hudo, silno hudo. A Bog je v resnici neskončno dobrotljiv; odtegnil je strašno bolezen na priprošnjo Matere božje. Toda druga kuga se je začela in se grozovito razširila med nami. Imenuje se nečistost in pijančevanje. Ne smem vam zamolčati, dragi kristijanje! nekdaj ni bilo tako. Tudi ne bom trdil, da so bili vsi ljudje brez greha, eno pa moram povdarjati, da, ako se je kaj pregrešnega godilo, skušalo se je kolikor mogoče zakriti, da bi drugi tega ne posnemali in se pohujšali; ali da me bolje razumete, ljudje so imeli še sramožljivost, so se bali pohujšanja — posebno pri malih otrocih. Kaj pa sedaj? Sedaj pa — ne bom se bal vam to odkrito povedati — dandanes si drzneta pijančevanje in nečistost očitno, pri belem dnevu na javnem trgu roke podajati. Žal, da moram k temu še pristaviti, da vse to govorim iz lastne skušnje.
Preljubi moji! Odkar sem nastopil službo svojega duhovskega poklica, sem si vestno prizadeval zatirati dvoje napak, najbolj vkore-uinjenih med našim ljudstvom: nečistost in pijančevanje. Če sem kaj dosegel, ne morem povedati, Bog ve. Toliko pa vem, da ko bi vam vsako nedeljo pridigoval o teh grehih, ko bi vas vsak praznik svaril pred njimi, bi to ne bilo odveč, kajti zaradi teh grehov se mi zdi, da jih je največ nebesa zapravilo. Vem pa tudi, da, ako bi z angeljskim glasom in besedo aposteljnov nekatere svaril, da bi jih De mogel za dobro pridobiti. In nobenega druzega pripomočka zoper kužno bolezen današnjega časa ne vem, kakor edino le molitev, in sicer posebno molitev sv. rožnega venca. Molite vi očetje za svoje zgubljene sinove — rožni venec, molite pa tudi sinovi za svoje pijančevanju vdane očete — rožni venec! Molite matere za svoje hčere, hi so se spečale s tem svetom — rožni venec. Molimo vsi sv. rožni v'enec, da nam Bog na priprošnje Marije ustavi in odvrne to pogub-\jivo kugo današnjega časa — nečistost in pijančevanje. In tudi v ta namen: Kraljica presvetega rožnega venca, prosi sa nas!
Dete ločilo se je lahkomišljeno od svoje matere in je zašlo na kraj prepada. Le še nekoliko naprej — in strmoglavilo se bo po
pečini v svojo pogubo. Kaj je materi storiti? Hitro odveže svoj pas, ga pomoli otroku, ga potegne k sebi in dete je rešeno. Ta mati je Marija, otrok si ti, in pas, s katerim te bo rešila, je rožni venec. Primite torej za pas, katerega vam božja Mati ponuja, molite sv. rožni venec pobožno, pazljivo in pogosto, da boste ohranjeni. Zakaj ta molitev izprosi sovražnim spravo, skušanim pomoč, pobožnim gorečnost in stanovitnost, žalostnim tolažbo, grešnikom odpuščanje, razuzdanim poboljšanje, — vsem pa milost in mir Gospoda našega Jezusa Kristusa. Zatorej o Marija, kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas! Amen.	Andr. Karlin.
2. Rožni venec: svatovsko oblačilo.
Prijatelj! kako si sem prišel, ker nimaš svatovskega oblačila?
Mat. 22, 12.
A.	1. Današnji sv. evangelij nam opisuje nebeško veselje v podobi vesele gostije, katero je napravil neki kralj svojemu sinu, in jih mnogo povabil . . . Zanikrni gost, ki se ni hotel svatovsko obleči) bil je v ječo vržen. Mat. 22, 1—14.
2.	V nebesa smo vsi poklicani . . . Samo treba nam je svatovskega oblačila. To je: prvič vera; brez nje ne moreš v nebesa! drugič je: posvečujoča milost božja . . .; pa še tretjo obleko nam kaže in ponuja danes sv. katoliška cerkev: sv. rožni venec ali čislo; kdor ga s seboj ne prinese, ali rad ne moli, bo od božjega sodnika slišal grozne besede: Prijatelj! kako si sem prišel, lccr nimaS svatovskega oblačila.
3.	Danes je god rožnivenške Matere božje . . . tudi pri naS ta bratovščina . . . podoba . . . altar . . . zato vam danes želim priporočiti molitev sv. rožnega venca, ki bo nekdaj naša svatovska obleka pri nebeški gostiji, če ga radi in pobožno molimo. Torej' Kje moliti sv. rožni venec?
B.	Sveti oče papež Leon XIII. so napovedali meseca oktobra moliti čislo, naj bi se tako kinčali za nebeške goste. Saj nam molitev sploh ljubi Jezus lepo priporočuje: Treba je vselej moliti in n: jenjati. (Luk. 18, 1.)
Kje pa bi se najpriličnejše dalo moliti čislo?
1.	V cerkvi; ona je kraj molitve . . . Moli čislo že pre sv. mašo . . . Škof Slomšek so naročevali, naj se pred službo božj° v cerkvi zberejo ljudje, naj skupno in naglas molijo rožni venec, da
se tako že pripravijo . . . zagrejejo za pridigo, za sv. mašo. — Tudi ti se pridruži ... ne postajaj zunaj, ne zijaj po obleki, ne po osebah . . . Glej, da ne prideš nepripravljen k sv. maši, sicer te Jezus pokrega: Prijatelj! kako si sem prišel, lier nimaš svatovskega oblačila?
2.	Moli ga doma. Vselej ne moreš iti v cerkev . . . varuh mora vedno doma biti ... Pa tudi doma moli sv. rožni venec; idi okoli hiše . . . ogleduj njive in gorice — pa moli čislo . . . kadar v cerkev ne moreš. Zvečer pa pokliči vse svoje domače: otroke, služabnike ... in skupno molite vsaki večer, posebno pa ob nedeljah sv. rožni venec. Tvoji sinovi in hčere in posli ti ne bodo letali po široki stezi pogubljenja! Tako si šivate svatovsko obleko za nebesa.
3.	Moli ga po poti. Cela narava je velikanski tempelj Boga vsemogočnega . . . Vse nas opominja Boga hvaliti: solnce, mesec, zvezde, rožice . . . Moli gredoč ... po poti!
Truma veselih mladeničev potuje na Italijanskem in se zvečer bližajo nevarni goščavi, kjer so tolovaji prežali . . . morili. Eden izmed njih se spomni, da še za danes ni opravil svojega rožnega venca Mariji; kar izvleče čislo in začne moliti, pa nekoliko zaostane. — Zasliši grozni krič . . . roparji so napadli tovariše. Ubežati ni mogoče. Poklekne, moli . . . dva roparja pridereta ... Ko pa vidita, da ima čislo v rokah ter moli, rečeta: „Svetnik je, svetnik!" in ga Pustita. (Liebfrauengarten 60, XI.) Tudi tebe satan pri miru pusti, če po Poti moliš čislo.
4.	Moli ga v bolezni. Nekaterim za molitev ni kaj, dokler 80 zdravi. Ne moreš hoditi, delati ... pa moli . . . dolge noči . . . *noli . . . grehi težijo . . . moli čislo; sodba se bliža . . . moli.
C.	Neki pobožen Anton je rad molil rožni venec . . . vedno ga seboj nosil, še po ulicah, cestah. Zato pa mu je Marija milostljiva, naznani mu uro smrti . . . navdaja ga z zaupanjem, tolažbo • • . veselo umrje ter se pod Marijino brambo sladko preseli k nebeški večerji.
Oskrbimo si tudi mi rožni venec ... da ga seboj ponesemo, Jfugače bi se tudi nam reklo: Prijatelj! kako si sem prišel, ker niniaš svatovskega oblačila? Amen.	Simon Gaberc.
Dvajseta nedelja po binkoštih.
I. Za šolo in dom.
Bil je neki kraljic, katerega sin je bolan ležal v Kafarnavmu.
Jan. 4, 46.
Ako današnji nedeljski evangelij premišljujemo, se nam nehote posili vprašanje: Kaj je nagnilo kraljica, da se je sam na precej dolgo pot podal, ter šel k Jezusu zdravja prosit svojemu bolnemu sinu? Gotovo le očetovska ljubezen in usmiljenje do svojega bolnega sina ga je k temu gnala, da je šel sam sinu zdravja prosit, in da ni kakemu poslu tega zaupal, da je bolj gotovo dosegel, kar je želel) namreč zdravje svojemu za smrt bolnemu sinu.
Vendar takih starišev se še zdaj ne manjka, ki v telesnih boleznih iščejo, kjer koli morejo, zdravja svojim otrokom. To delajo natorne ljubezni in usmiljenja do svojih otrok, da bi jim ljubo zdravje zadobili. O da bi pa tudi vsi stariši, kakor za telo, enako tudi skrbeli za dušo svojih otrok, da bi otroci postali dobri kristijani, zvesti služabniki Božji in se kdaj večno zveličali! K temu pa morejo stariši pomagati, če ne skrbijo le samo za domače pridno podučevanje i® izrejo svojih otrok, ampak jih tudi pridno v šolo pošiljajo. In ravno zato, ker se zdaj zopet šola začne, vam hočem danes nekoliko o te® govoriti, kakšne dolžnosti imate vi stariši, gosp0' darji in gospodinje v ozir pošiljanja otrok v šol°-Govoriti hočem v imenu Jezusa in Marije.
* *
Da bote vi, krščanski stariši, gospodarji in gospodinje tolikanj bolj skrbeli ne le za dobro domačo izrejo in podučevanje svojih otrok, ampak jih tudi ložej zvesto v šolo pošiljali, je potrebno, d* si pred vsem drugim prav globoko v srce in v spomin vtisnete to-le imenitno resnico: vsi, kateri se sedaj v nebesih v e s e' lijo, so bili nekdaj otroci na zemlji; pa tisti, k j sedaj v. večnem og nji v peklu gore, šobili nekdaj v otročjih letih na zemlji. Če to pretresljivo resnico sedaj na življenje obrnemo, kaj se pravi druzega, kot to-le: oni, ki s° sedaj otročiči in otroci, se bodo kdaj ali kot svetniki vekomaj v nebesih veselili, ali pa — o groza — bodo kot zavrženi vekomaj v peklu goreli!
Oh, kristijaui! v katerem koli stanu ste, postojte nekoliko in resno prevdarite to veličastno resnico!
Krščanski oče! krščanska mati! za vse drugo ti je morebiti bolj mar, kakor za svoje otroke. Noe in dan skrbiš za svoj hlev, njive in travnike; kupčija in dobiček ti vre vedno po glavi: kako malokrat pa misliš na dobro izrejo svojega otroka! In če misliš nanj, baj te zopet najbolj skrbi? Kaj ne, to, da bi bil kdaj tvoj otrok premožen, srečen na tem svetu. In vendar, saj si kristijan — kristijana, dobro veš, da od tvojega premoženja kmalu ne bo duha, ne sluha; ako se pa tvoj sin, tvoja hči zveliča, bode v posestvu neizmernega bogastva, časti in sreče, ki ves človeški um daleč preseže. Ali bi za toliko srečo svojega otroka vi stariši nič ne hoteli skrbeti? Ali zaslužite potem častno ime starišev, če otroka zanemarjate?
Pa oglejmo si še drugo stran pretresljive resnice: vsi tisti, bi sedaj v peklenskem ognji gore, so bili nekdaj otroci na zemlji!
Oh, krščanski stariši, gospodarji in gospodinje, ali vas nič ne pretrese strah, da ta otrok, ki je zdaj vaši skrbi izročen, in kateremu bi lahko, če bi hoteli, v nebesa pomagali, vtegne biti zavržen v pekel, v večni ogenj! Ta otrok, o katerem pravite, da ga imate radi, bo zavržen med peklenske pošasti, med vso zavrženo druhal, kjer bo gorel v večnem, neugasljivem ognji in trpel strašne bolečine na vse večne čase. Ali si morete večjo nesrečo misliti? In kaj bo za vas, o stariši, če boste vi sami krivi tolikšne nesreče?
Zares! nebesa in pekel nas najbolje učijo otroke prav ljubiti, prav oskrbljevati.
Pa kako vendar, me vprašate vi stariši! za otroke skrbeti, da bodo kdaj zveličani in ne pogubljeni?
Pred vsem drugim skrbite za domačo izrejo in domači poduk v najpotrebniših resnicah sv. vere. Učite jih, zlasti ve, matere, sveti briž prav delati, moliti „oče naš“, „češčenasimarijo“, angeljevo čemenje, sv. rožni venec, šest resnic, božje in cerkvene zapovedi, sedem sakramentov itd. Kako žalostno je, da nekateri otroci pri sedmih, °smih ali celo devetih letih ne znajo sv. križa delati. (Neki otrok Pri dvanajstih letih, ki se je letos za prvo sv. obhajilo učil, še vere 11 * znal moliti.) Ali niso take matere strašno zanikrne, da svojih °trok takih potrebnih reči na naučijo? Pri tako zanemarjenih otrocih tudi šola more malo, skoraj nič opraviti. — Napeljujte svoje otroke b hvaležnosti in ljubezni do Boga, ker od njega imamo vse dobro. Urejajte svoje otroke v strahu božjem, t. j. vtiskajte svojim otrokom

strah pred grehom, zlasti pred kletvino, lažjo, tatvino in nepokorščino, kakor je delal stari Tobija ali sv. Blanka, ki je svojemu sinu sv. Ludoviku še mlademu večkrat rekla, da bi raje videla mrtvega kakor v smrtnem grehu. — Še največ pa pomaga lep izgled, iu materina lastna pobožnost in molitev za otroke. — Vse to mora doma biti.
Ko pa otroci odrastejo in jih sami ne morete bolj natanko v potrebnih rečeh podučevati, vam pride šola na pomoč; zato imate vi stariši, gospodarji in gospodinje sveto dolžnost, otroke po postavi zvesto v šolo pošiljati. Zakaj v šoli se otroci učijo ne le potrebnih reči za življenje, kakor brati, pisati in računiti, ampak tudi bolj natanko krščanski nauk in kako se morajo za prejemanje sv. zakramentov pripravljati, posebno sv. birme, sv. pokore in sv. rešnjega Telesa. Zraven se vadijo v lepih čednostih in kako se je treba obnašati proti Bogu in proti ljudem, kako se je treba zadržati v cerkvi in doma. In glejte, ravno od tod, ker ljudje večjidel ne vedo ali nočejo vedeti, kako bi se imeli prav in po krščansko zadržati, pa tudi pride, da so nekateri tako nepriljudni, zarobljeni in surovi, kakor v govorjenji tako v zadržanji. Od tod pride, da žalijo Boga in ljudi, da radi zabavljajo, se zmerjajo tako grdo in nesramno, da je poštenega človeka groza slišati. Kako potrebno je torej otroke učiti, prav pogostoma jih učiti, kaj je prav, lepo in po krščansko. Zanemarjenje domače dobre izreje in pomanjkanje pravega šolskega podučevani* je bilo tudi pri marsikaterih hudodelnikih, kakor sodniki spričujejo, najbolj krivo, da so zabredli v tolika hudodelstva.
Da pa more šola res kaj koristiti in vašim otrokom ne le ^ časni, ampak k večni sreči v nebesih pomagati, morate zraven veli' kega prizadevanja učenikov v šoli zlasti vi stariši, gospodarji in g°' spodinje k temu pomagati. To pa morete s tem,
a)	da za šolo godne otroke prav pridno in zvesto v šolo po&' Ijate. Moja dolgoletna skušnja me uči, da tisti otroci, ki so najbolj pridno in zvesto šolo obiskovali, so se največ naučili, in so bili tud' najlepšega zadržanja, in so še zdaj večjidel pošteni mladeniči in dekleta. Ce so jih tudi stariši včasih prav zelo doma potrebovali, s<> vendar le zvesto šolo obiskovali. Skušnja me pa tudi uči, da tisti otroci, ki so večkrat iz šole ostajali, so se malo ali nič naučili, v več letih še celo brati ne! In večjidel so taki odraščeni najbolj nerodni, žalost in sramota svojih starišev. — Samo bolezen je edini izgovor, da ne more otrok v šolo; vsi drugi izgovori so prazni, in kako ste si pri delu takrat pomagali, ko teh otrok še na svetu ni bilo? Kcr
torej šolske zamude toliko škodujejo, zato se morajo tudi po postavi Vsak mesec gosposki naznaniti, da se zanikrni stariši kaznujejo. Da torej ne bo kdo kaznovan, naj zvesto pošilja v šolo svoje otroke in tudi tiste, ki jih ima v službi; če je pa kateri bolan, naj pride v nedeljo to g. učitelju povedat.
b)	Nikar šole in učenikov ne zaničujte, ker to je črna nehvaležnost v oziru tolikega truda, ki ga imajo učeniki z vašimi otroci, Velikoveč govorite lepo o šoli zlasti vpričo otrok, opominjajte otroke k pridnemu učenju, k pokorščini in spoštovanju do učenikov, žugajte jim s šibo in kaznujte jih doma, ako kaj slabega izveste od otrok, ne pa, da bi njih hudobije zagovarjali in otrokom potuho dajali.
c)	Varujte se s kletvino, s pijančevanjem, z domačini kregi in Prepiri, z grdim govorjenjem, z zaničevanjem duhovnov in učenikov otrokom pohujšanje dajati. Otroci se v šoli gotovo lepih naukov učijo, Pa kaj pomaga, ker lastni stariši ali hudobni ljudje s pohujšanjem 'se to pokončajo. Kakor slana ajdo ali druga zelišča posmodi, in kakor silni vihar najlepše drevesce polomi: tako en sam hudobnež s svojim pohujšanjem podere vse to, kar je bilo s tolikim trudom sezidanega. Ne kliče zastonj Jezus: Gorje svetu zaradi pohujšanja!
č) Skrbite velikoveč, o krščanski stariši, gospodarji in gospodinje! da bo vaša domača hiša za otroke šola pobožnosti, da bodo Vsak dan molili vsi domači sv. rožni venec, da bodo vsi domači večkrat v letu, ne samo o veliki noči, prejemali sv. zakramente; varujte se skrbno, da otroci pri hiši nikoli ne bodo slišali od odraščenih kake kletvine ali kvantanja ali zaničevanja duhovnov, in da nikoli ne bodo videli nobenega pijanega pri hiši, potem bodo tudi vaši otroci večjidel dobri. Mislimo na besede današnjega evangelija: Oče (kraljič) je veroval, t. j. je postal veren, dober človek, zvest služabnik Kristusov, ‘n po njegovem izgledu je verovala vsa njegova hiša. In tako tudi zdaj, saj se poznate v fari, pojdite od hiše do hiše po vsi duhov-Diji in našli boste, da, kjerkoli je dober, veren oče in gospodar in še posebno, kjer je prav dobra in pobožna mati, tam so večjidel ^di dobri, nekateri prav posebno dobri otroci.
Glejte torej, o krščanski stariši, gospodarji in gospodinje! koliko morete vi pomagati k temu, da bodo vaši ljubi otroci kdaj neskončno srečni v prelepih nebesih, ne pa, da bi kdaj vekomaj goreli v peklu. Skrbite torej, da jih boste pridno doma učili, v strahu božjem izrejali, zvesto in pridno v šolo pošiljali, varovali jih pohuj-
sanja, jim z lepim izgledom svetili. In kako lepo plačilo vas čaka potem! Že tukaj boste veselje doživeli nad svojimi otroci in po smrti vas čaka prelepa krona v nebesih. Amen.	Jos. Krčon.
2. Dobrota nadlog.
Veroval je kraljic in vsa njegova hiša.	Jan. 4, 53.
A.	1. Neki grški modrijan je bil ob dežju vesel, ob vedrem Pa žalosten. Ob dežju se je veselil solnca, ob lepem vremenu pa se bal deževja.
2.	Tako se tudi v dušnem življenju vrsti veselje in žalost . • • sreča pride za nesrečo. Tega nas uči današnji sv. evangelij. Kralji v nadlogi . . . grozna žalost ... pa prisijalo mu je ljubo solnce veselja, ko mu je Jezus ozdravil sinka. Še večja sreča pa mu je došla, ker veroval je on in vsa njegova hiša.
3.	Lepe nauke imamo pred seboj: skrb za bolnika . . . kralji® se ni sramoval poklekniti . . . moliti. Posebni nauk pa imamo 0 nadlogah. Mi radi javčemo . . . mrmramo . . . zato danes: o do* broti nadlog.
B.	Pobožni Job je v svojih groznih nadlogah milo zdihovali govoreč: „Zakaj si mi dal rojenemu biti? Oj, da bi bil [pokončam naj bi me ne bilo videlo oko.“ (Job 10, 18.) Tudi mi radi tožu-jemo čez nadloge ... pa to ni prav; ker tudi nadloge imajo svoj« dobroto:
1.	Da sami sebe spoznamo. Ko se nam dobro godi in kadar smo v sreči, radi prevzetujemo. Boga ne poznamo. Kralj Fa' raon v sreči pravi: „Kdo je moj gospod?“ Ko so ga pa grozne nadloge preteple, ves ponižen reče: „Idite in darujte Gospodu." (II. Mo&-12, 31.) Tako tudi kraljič v današnjem sv. evangeliju. Gotovo je J°' zusa mnogokrat videl . . . čul njegove nauke . . . gledal čudeže . •; pa še le v nadlogi se je spoznal, da je revež, čeravno je kraljih ^ svojemu otroku ne more pomagati — ter je spoznal Jezusa za vsemogočnega Boga: Veroval je on in vsa njegova hiša.
2.	Nadloge nas k Bogu tiščijo. Iz ostre svarit'®' Alco ne vidite znamenj in čudežev ... se da sklepati, da je ta kralj10 bil eden tistih, ki se za Jezusa in njegove nauke niso nič brigalh 'D živo spoznamo, da le nadloga umirajočega sina ga je tiščala in sn1 k Jezusu.
Pa tudi nas tirajo nadloge k Bogu: da greš na božjo pot . . . Marijacelje . . . Višarje. Nadloga te žene, ko bi sicer doma ležal, pohajal in lenaril. Marsikaki grešnik ne misli na Boga ... ne veruje . . . nadloga ga prisili, da veruje on in vsa njegova hiša.
3.	Nadloga ima to dobroto, da Jezus pomaga. — Sicer nekaterikrat ne pomaga hitro ... še pokregal je kraljica . . . zadnjič pa le pomaga. Še kliče nas: Pridite k meni vsi, kateri se trudite in ste obteženi, in jaz vas okrepčam. (Mat. 11, 28.)
0.	Včeraj je bil god svete Justine. (Prop. Lav.) Tudi nadloge imela je trpeti . . . bila zalezovana . . . Marija jo reši zapeljivcev. Na smrt obsojena . . . Jezus jej pomaga . . . zveličana. Tako ima vsaka nadloga svojo dobroto. Le trpimo radi ... še le poslednja nadloga nas bo k milemu Jezusu v nebesa pripeljala ... ob največji nadlogi — smrtnega boja nam bo prisijalo življenje brez nadlog! Amen.	Simon Gaberc.
Obletnica cerkvenega posvečevanja.
I. Trije najvažniši prostori v cerkvi.
Resnično, Gospod je na tem kraju — in jaz nisem vedel.
I. Moz. 28, 16.
Navadno obhaja vsaka fara posebej tisti dan, ko so škof domačo cerkev blagoslovili in jo posvetili v službo božjo; a sv. cerkev Jo odločila, da naj se v letu enkrat slovesno obhaja spomin posvečenja vseh katoliških cerkva. In praznik tega veličastnega spomina obhajamo danes. „Praznik veličastnega spomina" pravim, kajti kateri spomin, vas vprašam, bi mogel še veličastniši biti, kakor je skupni spomin vseh tistih srečnih dni, ko so v brezštevilnih cerkvah katoliškega sveta škofje pričeli na novo posvečenih altarjih sveto službo božjo, delitev nebeških milosti. Veličasten je ta praznik, ker je nekakšno skupni praznik vsega katoliškega sveta, ker nam tako jasno 'o ganljivo pred oči stavi veličastno resnico naše sv. vere: občestvo svetnikov. Vendar četudi današnji praznik zadeva ves katoliški svet, nam je vendar pred vsem najprej in najbolj misliti na svojo domačo župnijsko cerkev in na vso srečo, katero nam je tisti blagoslovljeni dan prinesel. Zelo ganljiv in podučljiv je ta spomin.
Bog vedi kolikokrat so že prekopani tisti, ki so za to cerkev kamenje skupaj vozili in vsi tisti, ki so jo pomagali zidati! In neka
groza nas obide, ako nazaj pomislimo na vse tiste ljudi, lahko režem — brezštevilne ljudi, mlade in stare, pobožne in mlačne, ki so na ta svet kraj hodili k službi božji. Koliko milost in dobrot je že Jezus v tej hiši božji dodelil vernim, ki so se od vseh strani tukaj zbirali s pobožnim srcem! Koliko žalostnih je bilo že tukaj potolaženih! koliko nesrečnih je tukaj dobilo pomoč in srčnost! koliko grešnikov je tukaj na pravo pot prišlo! koliko pobožnih je tukaj prejelo največjo milost — stanovitnost, in koliko bolnikov je šel s tega svetega kraja Jezus tolažit in za težko pot v večnost pripravljat! Pač lepo in p°' trebno, da danes z veselim srcem nazaj mislimo na tiste stare čase, ko so tukajšnji kristijani prvi kamen semkaj pripeljali; na tisti dan, ko so prvikrat veselo bandero na visoki zvonik postavili, v znamenje, da je hiša božja dodelana; na tisti dan, ko so prvikrat zvonovi zapeli; na tisti dan, ko so škofove roke prvikrat Jezusa Kristusa povzdignile!
Veliko seveda se je od takrat že spremenilo in zlasti zadnja leta ste vi, predragi farmani, svojo cerkev tako zlepšali, da mora tujca i° domačina veseliti, ko notri stopi — vendar poglavitne reči so bile že takrat. Tudi takrat je že bil altar, je bila gotovo prižnica, kaka spovednica, krstni kamen, so bile podobe svetnikov, bili so zvonovi in več druzih reči. In če le kdaj, je gotovo danes primerno, da si te reči po cerkvi nekoliko ogledamo in premislimo. Pa ker bi zavoljo trudnosti ne mogli tako dolgo poslušati, vas opomnim samo na tri reči: 1. prižnico, 2. spovednico in 3. veliki altar. Kar bom povedal, zvesto poslušajte in v prid obrnite!
Ko je očak Jakob, od svojega brata Ezava preganjan, bežal v daljno nepoznano deželo, ga na potu noč prehiti. Pod milim nebo® se kar na trda tla vleže in kamen pod glavo dene, ter sladko zaspi-V spanji pa — v prijetnih sanjah vidi lestvo od nebes do tal ® angelje, ki vedno doli pa gori hodijo in na vrhu vidi samega nebeškega Očeta. Kakor hitro se prebudi, vstane in ves preplašen m osupnjen zakliče: „V resnici, tukaj je Gospod Bog. Kako strašan .1® ta kraj! tukaj je hiša božja, vrata nebeška so tu, in jaz nisem vedel.
S koliko večjo pravico moramo mi reči, da tukaj v naši cerkvi Bog stanuje, da je hiša božja tukaj. Tukaj si je izvolil Bog kraj, kjer hoče svojim vernim razlagati svojo besedo na prižnici, odpuščati skesanim grešnikom grehe v spovednici in za nas se nebeške®u Očetu darovati ter neprenehoma med nami prebivati na velike® altarju. O kako strašan je ta kraj, moramo tudi mi vsklikniti, ako prav premislimo samo te tri reči.
I.	Kaj nas naj prižnica uči? — Pod Sinajsko goro je ukazal Bog Mojzesu, naj tamkaj tri dni ostanejo, naj se operejo in osna-žijo, ker tretji dan bo Bog zapovedi dal. In glejte, ko tretji dan pride, jelo je hudo grometi in bliskati, vsa gora se je zakrila v goste oblake, med bliskom in gromom so se glasne trobente razlegale; vsa gora se je tresla in majala. Ljudstvo se je zdaj vstopilo pod goro in Mozes je višje šel in zdaj je Bog razodel deset zapovedi. Vsi so slišali in so se bali in trepetali; in vse ljudstvo je z enim glasom odgovorilo: Vse besede, ki je govoril Gospod,. bomo dopolnili. — Ljubi moji! tako si tudi vi mislite, kadar zagledate prižnico; glejte tukaj je tudi za vas takorekoč sinajska gora, kamor Bog pokliče vsako nedeljo in praznik svojega Mojzesa, namestnika svojega, da razlaga njegovo voljo, njegove zapovedi. S strahom in trepetom pražno oblečeni bi tedaj tudi vi morali božje zapovedi poslušati in pomisliti, da pridigar ne govori sam, da namesto Jezusa govori, da Jezus prav za prav po njem govori in uči. — Dokler je bil Jezus še na zemlji, je sam učil, sam razlagal zapovedi božje; ali ko je v nebesa šel, rekel je zbranim aposteljnom: Pojdite in učite vse narode; učite jih vse storiti, kar sem vam zapovedal. Aposteljni so ubogali in šli po celem svetu; aposteljni so si izvolili tudi naslednike, za temi je poslal Bog druge in za njimi še druge in tako je šlo do današnjih časov bo po Jezusovi zapovedi in volji tako do konca sveta. Zmiraj bodo Še nekateri — seveda kakor videti, čedalje menj jih bo — vendar zmiraj bodo še nekateri od Boga poklicani in od cerkve izvoljeni, da bodo oznanovali evangelij in učili, kar je Jezus učil. In mislimo si, preljubi! naenkrat bi se slišalo: „Jezus Kristus je spet iz nebes prišel; spet hodi kakor nekdaj kot človek med ljudjmi, v nedeljo bo v tej in tej cerkvi pridigoval! O kako bi vse hitelo tje! Kako bi vsako besedico iz njegovih ust hoteli vjeti in v srcu globoko shraniti ! Toda Jezus Kristus ne pride več iz nebes, dokler ne bo prišel sodit žive in mrtve; on ne govori več sam; ima pa svoje namestnike, ki namesto njega uče, kar je on učil. Zato pravi apostelj: Na-vicsto Kristusa smo poslani, kakor da bi Bog po nas opominjal. ■Prosimo namesto Kristusa: „spravite se z Bogom/“ (II. Kor. 5, 20.)
Tedaj, kadar mi opominjamo, je toliko, kakor bi Jezus opominjal 'n tisti, ki od pridige bežijo, so, kakor bi pred Jezusom bežali. Saj Je Jezus sam rekel svojim učencem : Kdor vas posluša, mene posluša.
Tako verno tedaj božjo besedo poslušajte, kakor bi jo iz ust Jezusa Kristusa samega slišali, ki govori po svojih pridigarjih, kakor nekdaj po Mojzesu v puščavi. O poslušajte pridno, prosim vas, pa
si tudi zapomnite — vsaj eno reč vselej. Nobena pridiga ni taka, da bi mogel vsak vse nase obrniti, pa tudi nobena ni taka, da bi se vsak, ako le hoče, vsaj nekaj ne naučil in na-se obrnil. Kdor je še bolj med nedolžnimi in sliši velike grešnike svariti, naj nikar ne misli, da njemu to nič mar, o ravno njemu mora to še bolj mar biti, da se bo varoval tako daleč zabresti; kdor pa je med grešniki in sliši svojo slabost imenovati, o naj brž obrne na-se, kar je zanj rečenega, in naj popravi, kar ima popraviti. Tedaj vsaj nekaj vsak! Dobri pobožni kristijani si hočejo vse vselej zapomniti — prav lepo, hvale vredno! vendar toliko je večkrat nemogoče; veliko je, če si le ono zapomnijo, kar je posebno za nje povedano! Ali nekaterim pa se pridiguje in pridiguje, pa si kar nič ne zapomnijo — in P° pridigi — po toliko pridigah le za las niso boljši. Kolik bo enkrat odgovor! Božja beseda, pravi neki cerkveni učenik, ni zastonj; ali nas bo zveličala ali pa pogubila; zveličala, če po njej živimo, pogubila) če se ne zmenimo zanjo. To si k srcu vzemite, kadar prižnico vidite-
II.	Še bolj resni nauk nam daje spovednica; spovednica nas opomni na največjo dobroto, ki nam jo je mogel Jezus dati-Pri krstnem kamnu res da smo zadobili odpuščanje izvirnega greha, vseh časnih in	večnih kazni, da	smo bili	kakor nebeški	angelji čisti-
Pač res, ko bi	bili takrat umrli	— kako	srečni bi bili! Ali otrok
odrase, pride med spačeni svet, je zapeljan in milost zapravi, krstno oblačilo raztrga! — oj kdo je nesrečniši, kakor on? Nesrečniši je’ kakor je bil zgubljeni sin.
Za nebesa je vstvarjen, dobil je pri sv. krstu pravico do ne* beškega kraljestva: zdaj pa — oh zdaj je z grdim grehom zguhii vso pravico do nebes! Kaj mu je zdaj storiti, kam se obrniti? D*1’ ko bi bil še Jezus na zemlji, bi kar k njemu šel, naj bi bilo še tako daleč, padel bi na kolena pred njim, zjokal bi se in mu rekel: »gospod! bodi mi	milostljiv! Grešil	sem, —	hudo sem grešil, pa le rec'
besedo in spet	bom ozdravljen!"	In mili	Jezus bi tudi	njemu rekel,
kakor nekdaj onemu skesanemu bolniku: Bodi potolažen, moj sin' tvoji grehi so ti odpuščeni, ali tako, kakor je rekel očitni grešnim-Odpuščeni so ti tvoji grehi. Glej, da več ne grešiš! Ali Jezusa ni več na svetu v človeški podobi in ga ne bo pred sodnjim dnevom, — oh nesrečni grešnik, kje boš tolažbo dobil? Vendar bodi potolažen sin! potolažena hči! tvoje grehe ti tudi mašniki lahko odpuste; imaj° ravno tisto oblast grehe odpuščati, kakor jo je imel Sin božji. Predn° je svet zapustil, rekel je svojim učencem: Sprejmite sv. Buha, 1ia terim boste grehe odpuščali, so jim odpuščeni!
Da, mašniki morejo grehe odpustiti kakor Jezus, toda grešniku ne morejo v srce videti, kakor Jezus. Kdor hoče tedaj odpuščanje dobiti, mora prej natanko in odkritosrčno se spovedati; nobenega velikega greha nalašč ali iz strahu ali sramožljivosti ne zamolčati, pokrivati ali lepšati, da bi vse kaj druzega povedal, kakor je resnično storil. Kako milovanja je vreden tak človek! Zmiraj nosi težko vest, zmiraj kamen na srcu. Enkrat se moraš spovedati, ako hočeš, da ti bo pomagano; spovej se tedaj raje precej! In svojih grehov nikar nalašč ne zmanjšuj, nikar ne lepšaj. Ako si že velik in si svoje stariše tako žalil, da so bili zavoljo tvojega nekrščanskega vedenja močno žaljeni, da so celo jokali zavoljo tebe, ni zadosti reči: „Sta-rišev nisem ubogal vselej!" ali pri nečistosti ni zadosti reči: „Slabe misli sem imel!" ako niso bile le samo misli, ampak še vse hujšega. Tudi nikar se ne zanašaj, da bi te spovednik izprašali. Kaj pa, ko bi te nič ne vprašali? Spovednikova dolžnost ni, vprašajo te In iz ljubezni, da ti pomagajo! Tedaj le čisto, le odkritosrčno vselej! 0 kako lahko ti bo pri srcu, ako boš mogel reči: „Zdaj pa sem se vsega spovedal, kar sem mogel, zdaj sem odvezan vsega!"
Vendar to še ni zadosti; k pokori treba pet reči — treba tudi kesanja, trdnega sklepa. Ako te spovednik vprašajo: „Ali °bžaluješ svoje grehe?" brž rečeš: „Da, iz celega srca!" In vendar Potlej tvoje življenje pokaže, da srce nič za to ne ve. Vprašajo te: »Ali se boš res poboljšal?" — „Gotovo se bom poboljšal," praviš. Pa to si že sto in stokrat rekel, pa se prav nič nisi, si še znabiti slabši. In če te spovednik vprašajo: „Ali se boš premagoval, boš °pustil to navado, ono priložnost?" precej rečeš: „Da, gotovo bom", Pa po spovedi zopet greš in začneš spet grešiti ravno tam, kjer si Prej nehal; zopet greš k spovedi, pa zopet grešiš in zopet greš, pa le še stari grešnik. O moj Bog, toliko spovedi, pa vendar tako redko resnično poboljšanje! toliko spovedi, in vendar zmiraj tisti Srehi! Zapomnite si: kjer ni nobenega poboljšanja, je to znamenje, 'm ni bilo trdnega sklepa, kjer pa sklepa ni, gotovo ni kesanja, ^rez sklepa in kesanja pa ni odpuščanja. To si tedaj k srcu vzemite, kadar vidite v domači cerkvi domačo spovednico. Nalašč rečem „do-^ačo", ker ravno največji grešniki radi iščejo tujih spovednic, češ, bi lažje opravili, pa tudi — še grešniki ostali. Prijatelj, raje greh opusti, kakor domačo spovednico, zakaj na zadnjo uro bodo bržkone ^°mači duhovnik morali priti in te pripraviti za strašno pot v večnost.
III.	Rekel sem, da bom govoril tudi še o velikem altarju; vendar k°r čas hiti, vas ne bom dolgo mudil, le toliko rečem, da najimenitniši
33
je ta kraj, ker je Jezus Kristus sam pričujoč, se na altarji svojemu nebeškemu Očetu daruje. To stori, da je naša farna cerkev res hiša božja! Bog tukaj stanuje, kako strašan je ta kraj! Ni ga nam treba daleč iskati, ne visoko gori nad zvezdami, ampak z živo vero pred veliki altar pokleknimo in molimo, ker tukaj On čaka, kdaj bomo prišli in mu potožili vse svoje potrebe, seveda tudi telesne, posebno pa dušne, da nam bi pomagal.
Ko je nekikrat sv. Alfonz Ligvori, ta sloviti častilec presv. rešnjega Telesa, ogledoval veliki altar, kjer so okrog tabrnakeljna sveče go' rele in cvetice cvetele, v njem pa se lesketala zlata posoda, v kateri se hrani presv. rešnje Telo, je ves prevzet svete ljubezni zdihoval-„0 srečne cvetice, ki noč in dan pred Jezusom cvetete, o da bi tudi jaz mogel noč in dan z vami tukaj biti! O presrečne, ve bele voščene sveče, ki tu gorite Gospodu v čast, o da bi tudi moje srce tako gorelo, kakor ve, se tajalo svete ljubezni pred Jezusom, živelo in umrlo v njegovo čast! O presrečna ti posoda, ker v tebi biva noč in dan preljubi Jezus moj!“ Vendar pristavi: „Še srečniši sem jaz* ker Gospod in Bog hoče k meni priti, v mojem srcu stanovanje vzeti! (Prim. »Duh. Pastir« III., str. 298.) Ker je tako ljubil Jezusa, je vsaki dan če le mogoče ga obiskal, vsaki dan ga molil v zakramentu, obžaloval tam svoje pregreške, obetal poboljšanje, on, ki je bil tolik svetnik!
Oh, kaj pa mi? Nam pa je dolgčas, še poklekniti se ne zljubi* kadar je na altarju, in še vsak mesec eno uro, vsako leto samo dva-najst ur ga moliti, se nam preveč zdi. Skrbimo za večjo pobožnost* večjo gorečnost, kadar veliki altar zagledamo. Naj večna lučica, ki P° dnevi in po noči pred Jezusom gori, še v naših mrzlih srcih zaneti iskrico svete ljubezni!
Ako to premislite, kar sem vam povedal, boste gotovo rekli: „Naša cerkev je res strašan kraj, tukaj sam Bog stanuje;" seveda bodo pa nekateri morali pristaviti, kakor nekdaj očak Jakob: „Inj8^ tega nisem vedel!" In to je še najbolj žalostno, ker tudi zanapreJ ne bodo vedeli, čeravno sem jim povedal in so že večkrat slišali-Zlasti take bi nekaj prosil, pa si skoraj ne upam, ker se bojim, d® me ne bodo uslišali; in kako težko je prositi, kadar človek že nap®eJ ve, da ne bo uslišan, to sami veste. Vendar prosil bom, prosil ho®11 zlasti za tri reči: 1. Kadar pride ura službe božje, skrbite da boste že vsi skupaj; kdor po nemarnem zamudi, je že napak, boljše čakati* ko muditi. In kadar pridete do cerkve, prosim vas, nikar se ne m®' dite tako dolgo pred cerkvijo, da bi vsacega presojevali, ki notri g®e’ stopite raje notri, glejte, tukaj vas Jezus čaka; ker med tednom ui^e utegnili, častite ga sedaj, sedaj ga prosite, saj ga ima vsak tolik0

prositi. 2. Moja druga lepa prošnja je ta: „Vsak naj si izvoli v cerkvi svoj prostor in tje naj zmiraj hodi. Sveti apostelj veli, da v zborih kristijanov mora biti vse v redu. To pa ni v redu, to je ravno narobe, če jih je tam največ, kjer bi jih moralo biti najmenj — pri vratih; to ni v redu, če se drugi potikajo po stopnjicah ali takih krajih, da ne vidijo ne prižnice, ne altarja. Večkrat se zadej pri vratih nastavljajo celo otroci, ki bi imeli še pred veliki altar priti; >n ravno tako bi se lep prostor dobil, ko bi se ženske bolj proti altarju pomikale. Verjemite, da v mojih in božjih očeh ni tisti ime-nitniši, ki je bliže vrat, temuč tisti, ki je bliže prižnice in altarja. 3. Moja tretja prošnja: Dokler je Jezus pričujoč na altarju, se spodobi klečati na obeh kolenih, in še le potlej se sme vstati, ko so se mašnik že obhajali, ko si gredo na stran roke umit, ne pa precej za-šumeti, kakor hitro k obhajilu pozvončka. Ravno tako se spodobi, da niašnikov blagoslov kleče sprejmete. In kedar ste pri spovedi in sv. obhajilu, nikar tako ne hitite iz cerkve. Zahvalite se spodobno za toliko dobroto. To je moja trojna prošnja, tako delajte sami, tako nčite otroke.
Upam, da nisem zastonj govoril in ne zastonj prosil, vsaj ne zastonj za one, ki imajo živo vero v srcu, ki so trdno prepričani, da je tukaj hiša božja, vrata nebeška, strašan kraj! Amen.
2. Znanje z Jezusom.
Cahej je iskal Jezusa videti, kdo da je.	Luk. 19, 3.
A.	1. Veliko resnico je zapisal sv. apostelj Pavel: Ljudem je določeno enkrat umreti, potem pa sodba. fHebr. 9, 27.) Nekateri ži-v'jo, kakor da bi računa . . . sodbe ne bilo ... pa kakor je prvo resnično: da vsi moramo umreti, tako je tudi drugo res, da bo za vse sodba.
2.	Kdor bi sodbo tajil, naj si zapomni današnji evangelij: Račun hlapcev. (Mat. 18, 23—35.) Tako mi račun ... vse natanko . . .
3.	Oj grozni dan! Kako dobro bo za nas, če smo si s sodčkom dobri, prijazni in dobro znani. Zato je že Cahej želel znanje krediti z Jezusom, ker iskal je Jezusa videti, kdo da je. To veselo 211 a n j e z Jezusom pa danes pomislimo.
B.	1. Mladi ljudje delajo, imajo znanje, katero jim prinaša vso ^srečo in žalost . . . znanje z Jesusom pa je veselo znanje
33*
a)	Na zemlji. — Cahej samega veselja ne ve kaj začeti, leti naprej . . . spleza na smokvico . . . Iskal je Jezusa videti, Jedo da je, in vesel je še le bil, ko je znanje bil naredil z Jezusom, in poln presrčnega veselja reče: »Gospod! polovico svojega blaga dam ubožcem in ako sem koga kaj ogoljufal, povrnem čveterno. Znanje z Jezusom daje našemu srcu več in boljšega veselja, kakor blago in vse posvetno premoženje. Iščimo Jezusa videti in znanje ž njim napraviti, kdo da je! pa naše življenje bo srečno, veselo.
b)	Na sodbi. — Ostra bo! . . . Vsevedoči sodnik ... C0 pa znanje, ljubezen, zavezo z Jezusom imamo, bo nam usmiljen . • • Prijatelja sodnika se menj bojimo, kakor pa celo tujega. Tudi Jezus nas bo prijazno sodil ter pohvalil: Pridite, blaženi mojega Očeta, posedite Jcraljestvo vam pripravljeno od začetka sveta. (Mat. 25, 34.)
c)	V nebesih, kjer Jezus hoče svoje znance pri sebi imeti: Oče! hočem, da bodo tisti, katere si mi dal, tudi z menoj tam, kjcr sem jaz, da moje veličastvo vidijo. (Jan. 17, 24.) Hodijo za nebeškim Jagnjetom . . . pojejo in se večno veselijo. (Raz. 14, 4.) Zato je Cahej isJcal Jezusa videti, kdo da je!
2.	Kje pa se to veselo znanje z Jezusom more storiti? Rečem1 v cerkvi. Danes je občno posvečevanje vseh cerkev. Cerkev je postala hiša božja, Jezus je tukaj. Ako hočemo ž njim znanje napraviti, treba je le samo sem prihajati v hišo božjo.
a) Tu Jezusa čujemo: ko govori v sv. evangeliju, pridigi* krščanskem nauku . . . Veseli glas Jezusov: Kdor vas posluša, meno posluša. (Luk. 10, 16.) Blagor tistim, leateri božjo besedo poslušajo in jo ohranijo. (Luk. 11, 28.)
P) Tu vidimo Jezusa. — Cahej ga ni mogel videti . • • male rasti ... na smokvico pleza ... Mi ga pa lahko vidimo v presv. rešnjem Telesu . . . Srečne oči, leatere vidijo, lear vi vidite-(Luk. 10, 23.)
i) Tu Jezusa vžijemo. — Mana . . . nebeški živež . • • sv. obhajilo . . . Jaz sem živi kruh, ki sem z nebes prišel. Zk° Jedo je od tega kruha, bo živel vekomaj, in Jcruh, katerega bom jal dal, je moje meso za življenje sveta. (Jan. 6, 51.—52.)
C.	Sv. Terezije god pretečeno sredo ... Z mladosti je naredil® znanje z Jezusom; obiskovala rada, pobožno molila . . . Duša ko bel' golobček v nebesa zletela k Jezusu . . . Kakor je Cahej iskal Jezus® videti, kdo da je, tako tudi mi v cerkvi . . . Ponovimo danes to znanje, naj bi se tudi naša duša kakor ljubljena nevesta Jezusova v nebesih veselila vekomaj! Amen.	Simon Gaberc.

Dveindvajseta nedelja po binkoštih.
I. Homilija.
Dogodek, katerega ste ravnokar slišali, pripetil se je le nekaj dni pred trpljenjem Jezusovim. Zadnje dneve svojega življenja porabil je Zveličar v to, da ljudstvo podučuje v resnicah božjih, da pis-fflarje in farizeje svari v pretresljivih prilikah, postavim: o ženitnini, o nezvestih vinogradnikih, o vogelnem kamnu. Vse zastonj. Kogar Bog hoče pogubiti, ga oslepi. Več resnic ko so slišali farizeji, bolj se je vznašalo sovraštvo, bolj so zapirali trdovratna svoja srca Jezusovi besedi. Le eno so še vedeli, le-to so želeli: umreti mora! Pač so si vže dostikrat prizadevali vjeti ga v besedi, ali vselej jim je Jezus tako točno in bistroumno odgovoril, da mu ni bilo mogoče nasprotovati, niti ga v kaki reči sumničiti. Še enkrat bi radi poskusili, sedaj pa posebno zvito. Posvetovali so se farizeji, pravi današnji sv. evangelij, da M Jezusa vjeli v besedi. A dasi so mnogo premišljevali in menili, da so si izmislili kaj tako dvoumnega, da jim Jezus iz teh zanjk več uiti ne bode mogel, se jim vendar zviti naklepi nikakor niso posrečili. Lahko rečemo, da se je tu zgodilo, kar popisuje kralj David v svojem drugem psalmu: Prvaki se posvetujejo skupaj zoper Gospoda in zoper maziljenca njegovega. Toda: sedeči v nebesih se smeje; zasmehuje jih Gospod. Kristus je potrl vse hudobne naklepe svojih nasprotnikov. Kako, bomo s pomočjo božjo danes slišali. 1
1. Kako lokavo so uredili farizeji svojo namero! Nočejo sami Pred Kristusa. Zdi se jim, da bi jim niti odgovarjati ne hotel. Zato pošljejo do njega svojih učencev s Ilerodijani vred. Farizeji so namreč imeli mnogo učencev, katere bi morali izuriti v postavi Mozesovi, jim jo razlagati in jih utrditi v bogoljubnem življenji. Ali kakoršni So bili sami, taki so bili tudi njih duševni sinovi — učenci. Ja-kelko ne pade daleč od drevesa. Zato so bili učenci — kar je lahko "mevno — takoj pripravljeni Jezusa skušati, in pred njim hliniti hinavsko ponižnost. Imeli so pa tudi družbo. Ilerodijani so šli ž njimi. Kdo so bili Herodijani? Ime nadeli so si od svojega pokrovi-Hja Heroda, rimskega oblastnika v Galileji. Le-tč, je prevzel kot tujec vlado nad Judi. Da ne bi bil osamljen v svojih željah in težnjah, ^ral si je okrog sebe enakomislečih, ki naj bi mu pomagali zatirati judovske šege in navade. Dobre službe jim je dajal, in česa človek nu stori za blago in denar? Tako je tudi Herod nastavil vsepovsod
po deželi svojih Herodijanov, ki so mu oznanjali vsako gibanje judovskega ljudstva, zraven pa podirali bolj in bolj verske navade pr* Judih, ter jih nadomeščali z paganskirai. Herodijani, to so bili prostozidarji tistih časov: brezverno, zraven pa pohlepno in razkošno je bilo njih življenje. Seveda so bili zarad tega s farizeji v vednem nasprotji. • Ali čudile se! Daši so bili med seboj popolno različnega mišljenja in drugačnega življenja, ena vez jih je danes združila: sovraštvo do Jezusa. — Tako se poje na svetu vedno stara pesem. Koliko krivovercev je vže doživela in preživela sveta katoliška cerkev! Vsi ti so se med seboj prepirali, sovražili. Vselej pa so si roko podali, kadar bi bili radi oškodovali in premogli cerkev Kristusovo. IQ tako je še dandanes. Po pivnicah in javnih zborih, po zasobuib hišah in po časnikih prepirajo se neverci med seboj; drug druzega preganjajo, zatirajo in ukončati skušajo. Ko pa je prilika udariti po sveti veri, po škofih in duhovnikih, takrat so vsi enega duha iu srca — sovraštvo do cerkve vse združuje — žal tudi pri nas . • • Kdo se ne spominja dogodka, ki je Pilata in Heroda sprijaznil? Sovražila sta se poprej besno. Tisti dan pa, ko je Herod Jezusa zasramoval in zasmehoval, in ko ga je Pilat obsodil k smrti, ter pustil bičati, — postala sta prijatelja. In kolikrat se ta dogodek ponavlja! Sovraštvo do Kristusa in njegove cerkve združuje najskrajnejše ljudi-2. Čujmo, kako ti poslanci govore pred Kristusom: Učenik-pravijo, vemo, da si resničen, in pot božjo po resnici učiš, in da t* ni mar za nilcogor, leer ne gledaš na veljavo ljudi. — Ste li už0 čuli kedaj tako gorostasno hinavščino? Učenik mu pravijo in vendar bi bili vse prej ko njegovi učenci. Eesničnega ga imenujejo, pa m0' nite, da mu verjamejo? Trdijo, da božjo pot po resnici uči, in vendar nočejo po njej hoditi. In da bi ga vjeli tem lože v besedi, da bi g9 izročili tem laglje cesarskemu oblastniku, se mu dobrikajo, češ, ti 110 gledaš na osebo, bodisi nizkega stanu ali kraljevega rodu — vsakernu poveš po pravici. Lizuni so to, ki s jezikom blagoslavljajo, v srca pa preklinjajo. (Ps. 61, 5.) Takih ljudi se ti je treba varovati. Hvalisajo te na videz, zagotavljajo ti svojo prijaznost, v resnici pa ^ varajo, ali pa te hočejo staviti v zasmeh. Gorje onemu, ki odpir* svoja ušesa prilizovalcem! Kadar torej moraš slušati, ko si drugi prizadevajo hvaliti te zarad tvojega bogastva, lepote, dobrotljivosti, kadar povzdigujejo tvoje zmožnosti, kadar hvalo pojejo tvoji kreposti, &e verjemi jim. Misli si to dvoje: kar pravijo, je res, ali pa ni res. ^ je res to, kar so mi pohvalnega omenili, potem to ni moja zaslug9' marveč božja, zakaj vsak dober dar pride od zgorej, od Očeta svitlobe’
Ce pa ni res to, kar pravijo, potem hočejo le mene s prilizovanjem pridobiti za zlobne nakane. Vsekako pa ne ceni tuje hvale, kajti le tisti, kogar Bog hvali, je v resnici hvale vreden.
3.	Toda vrnimo se k našim poslancem. Ko menijo, da so zadosti pohvalili Jezusa, in ga popolno za-se pridobili, zastavijo mu zloglasno vprašanje: Povej nam, kaj se ti zdi, ali se sme davek dajati cesarju ali ne? Da razumemo vso zlobnost teh besedi, treba se nam je ozreti nekoliko v tedanje razmere. Neradi so Judje prenašali rimsko oblast, ki jih je kakor težka mora tlačila, ker so jim Rimljani nakladali visoke davke. Bridko so občutili jarem tujstva, ker so menili, da kot otroci Abrahamovi so edino le pod oblastjo božjo. Zato pa so tudi silno neradi plačevali davke. Da, bilo jih je celo takih med njimi, ki so komaj čakali trenutka, da se upro rimski vladi in tuje gospostvo poženo iz dežele. Vse drugačega mnenja pa so bili Herodijani. Ti so kot privrženci rimske vlade strogo pazili na to, da bi se kdo kakorsikoli bodi ne odtegoval davkoplačevanju. In vendar se iz obeh strank poslanci znajdejo pri Jezusu. Kakor poreče, menili so farizeji, ne bo prav. Ce poreče: sme se davek dajati, zatožimo ga pri ljudstvu, da je prijatelj naših sovražnikov, da hoče s pomočjo tujcev ljudstvo treti, da podpira one, ki davek iztir-javajo, in ljudstvo bo besno zahtevalo njegov pogin. Ako pa poreče: Se sme se davek dajati, tedaj pa ga bodo prijeli Herodijani, ga zatožili pri cesarskem oblastniku, ta pa bo vže skrbel, da mu ne bo več mogoče med ljudstvom živeti in ga šuntati. Kakor odgovori — menili so — bo s tem sebe izdal.
Predragi! Vprašanje o davkih je tudi pri nas prepogosto med ljudmi. Daši naša vera, ki obsega kralja, kakor berača, trdi, da ni pravično podložne čez mero treti, jim več davkov nakladati, kakor jih plačati morejo, vendar tudi sili svoje vernike, naj dajo davek komur davek, dac komur dac. Tako je pravično. Žal, da je uprav dandanes med svetom mnogo tacih, ki bi — če mogoče — takoj odpravili vse davke, vse naklade, kakor se je to zgodilo pred sto leti za francoske prekucije. Ali kaj tacega si pošten državljan ne more in ne sme želeti. Čemu pa deželska gosposka davke potrebuje? Rabi jih v to, da more med ljudmi red ohraniti, vsakemu varstvo osebe in premoženja dati, da more braniti državne meje pred sovražnim nasilstvom. Pomislite le, kakšno življenje bi bilo to, če bi nihče varen ne bil niti pred svojim sosedom, če bi po polji in njivah, po kletih in skladiščih vsakdo smel z enako pravico gospodariti? Koliko izgredov bi bilo, da je vsakemu dovoljeno vtikati se v tuje razmere?
Kdo bi hotel še delati, ko si ni gotov, da si ono, kar si je prislužil, vže jutri hoče prilastiti kak nepridiprav? Kdo bo zidal cerkve, šole, kdo bo delal ceste in gradil železnice, kdo bo urejeval struge rekam, in s čim se bo vse to uravnavalo, ako nima deželska gosposka pripomočkov, s katerimi ohranjuje red, varuje pravico posamnih in cele države? Ta pripomoček pa so davki. Zatorej nam vže sama pamet pove, kolike cene je kričanje tistih, ki neprestano vpijejo po popolni prostosti, po razbremenjenji narodov. Salmeron, učen državnik, pravi, in mi se njegovih besed držimo stalno: „Dobrota državnega reda je neprecenljiva, če si jo pridobimo tudi z največjimi žrtvami."
4.	S kipečim srcem pričakujejo odposlanci farizejev, kaj bo Kristus odgovoril. In kaj odgovori? Sv. evangelij nadalje pripoveduje: Jezus pa je poznal njih hudobo in je rekel: „Kaj me skušate, hinavci ?u Torej vse zastonj. Zastonj napori farizejev ga v besedi vjeti, zastonj zakrivanja in zavijanja njih učencev, zastonj hinavščina He-rodijanov. Božje vsegavedno oko je prodrlo na dno njih zvijačnega srca. Toda mislimo dalje. Ali ne bi morda po pravici mogel tudi nam pogosto Jezus tako klicati? Le preradi namreč pozabimo, da mora naše srce biti v soglasji z jezikom. Kolikrat pokleknemo pred Gospoda, ter ga častimo z naslovi, ki se sicer spodobijo Bogu, z našim življenjem pa se do cela nič ne vjemajo. Častimo ga in molimo, rekoč: „Moj Gospod, moj Bog, Učenik itd. . . . Kolikrat bi pa® Gospod mogel nam očitati: Hinavci! če sem jaz vaš Gospod, . • • kje je moja čast, spoštovanje, pokorščina, ljubezen domene? Drugie ga prosimo milosti: ponižnosti, čistosti, gorečnosti, potrpežljivosti • Kako pravično bi nam smel odgovoriti: Kaj me skušate, hinavci? Mi' losti me prosite, pa si zanje ne prizadevate, pa jih še s silo odga* njate, s svojim življenjem jih prav od sebe pehate ... Ne poslušalci božje besede, spolnovalci pred Bogom veljajo.
Pa zakaj Zveličar, ki je vendar krotak in ponižen od srca, onim, ki so ga nagovorili, odgovarja tako trdo, osorno? Nam v izgled. Poka-zati hoče, kako silno sovraži hinavščino in prilizovanje. Daši je pol’1 milobe in ljubeznjivosti do vseh, ki ga spremljajo, do pravičnih >D grešnikov — hinavce vendar z ostro besedo pokara. Tako delajmo tudi mi! Kadarkoli opaziš, da se prilizneni jezik okrog tebe zvija, 1 resnobno besedo ga zavrni, da umolkne. Mladina! zavaruj se dobr° pred prilizneno besedo! Ko si spoznala hudoben namen, zavračuj ga s Kristusom: Kaj me skušate, hinavci ?
5.	Zveličar pa je hotel še bolj osramotiti zlobne njih namene-Zato pravi: Pokažite mi davčni denar. In oni so mu podali denar-
In Jezus jim reče: Cegava je ta podoba in napis? Mu reko: Cesarjeva. — Denar zahteva Zveličar. Prinesejo mu ga in pokažejo. S tem so dokazali do cela, da se štejejo pod oblast cesarjevo. Sami judovski rabini so trdili, da kogar je denar, tisti je gospodar v deželi. Tako so odposlanci s svojo izjavo priznali pravico cesarju pobirati davke za ohranjenje javnega reda. Lastni jezik jih je izdal.
Preljubi! Ko že govorimo o denarji, naj vas opomnim dragocenega denarja, ki ga je položil Bog sam, kralj nebes in zemlje, v naše telo. Ta denar je tvoja duša. V njo je vtisnena prelepa podoba, podoba nebeškega kralja — tvoja duša je ustvarjena po božji podobi. Tudi napis nebeškega kralja vtisnen je v tvojo dušo — vest, ki nas opominja božjih zapovedi. Toda premalo je človek cenil ta nebeški denar, v blato ga je pogreznil, in zarujavela je podoba, malone izginil je napis: po grehu je človek izgubil posvečujočo milost božjo, postal je Bogu zoprn in tudi spolnovanje božjih zapoved je bolj in bolj ginilo. Toda prišel je iz visočine nebeški rešitelj. Pobral in očistil je nebeški denar — naše duše — v svoji lastni krvi na križu. In zopet se vidi podoba božja, milost svetega krsta ti jo je vtisnila znova. Zopet se vidi napis: beseda božja, ki vodi tvojo vest, ga je osvetila. Vprašaj se torej danes, kristijan moj, danes pri izpraševanji vesti: Čegava je ta podoba in napis? Alije moja duša podoba božja? Ali je v milosti božji tako, kakor je otrok v milosti pri svojem očetu? Ali ravnam po napisu božjih zapovedi? Kako poslušam svojo vest v skušnjavah? Blagor tebi, če moreš reči s sv. Ignacijem, da svojega Boga, da vsaj podobo božjo (milost božjo) v srcu nosiš! Blagor tebi!
6.	Vse je pripravljeno, le še sklep treba izreči. Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega. Tako Zveličar. Kdo naj mu oporeka? Herodijani? Ne, saj so slišali, da je treba dati cesarju, kar je cesarjevega. Učenci farizejev? Tudi ne. Kajti Kristus jim je jasno povedal, da je treba dati Bogu, kar je božjega. Kaj tacega niso pričakovali. Vsekako so mislili, da bodo Učenika vjeli v besedi. In sedaj? Ljudstvo je zadovoljno. Kaj pa je storiti odposlancem? Evangelist Matevž nam pove v kratkih besedah (22, 22): In slišavši to, se začudijo; ter ga puste in odidejo. In vendar! Jih je li tak odgovor zmodril? Strast je slepa. Malo dni kasneje so ga krivo tonili pred Pilatom, lažnjivo so zavijali modri odgovor Kristusov; na Svoja sumničenja zahtevali so, naj bode obsojen k smrti. In to so tudi dosegli, kajti takrat ni obveljala pravica, marveč vnebovpijoča krivica.
Dajte cesarju, kaj je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega. Ta •zrek, dragi poslušalci, je za nas katoličane posebnega pomena. So-

vražniki nam le preradi očitajo, da imamo premalo domoljubja, da preveč radi gledamo tje, kjer biva namestnik Jezusa Kristusa, rimski papež. Nam vsem pa je znano, da ima vsak človek dvojno bivališče: na svetu in v večnosti. Eno nam varuje deželska gosposka, drugo in sicer kristijanom srečno, skuša nam pridobiti duhovska gosposka, katere načelnik je rimski papež. Obe gosposki, obe oblasti sta neraz-družljivi. Kdor bi hotel dati samo Bogu, kar je božjega, ne pa tudi cesarju, kar je cesarjevega, ravnal bi proti božji naredbi, ki nas uči: Vsak človek bodi podložen višji oblasti, kajti ni oblasti rasun od Boga, katere pa so, so od Boga postavljene. In tako, kdor se ustavlja oblasti, ustavlja se naredbi božji, a kateri se ustavljajo, sami sebi pogubljenje nakopavajo. (Rim. IB, 1—2.) Kdor hoče dati samo cesarju, kar je cesarjevega, ne pa tudi Bogu, kar je božjega, kako mu moremo zaupati? Kdor Boga taji, ne bo li tem lože zatajil cesarja? Zato so vsi sovražniki krščanstva tudi sovražniki države. In tega nam je priča zgodovina: kadarkoli so se kovarji in rovarji zaprisegli zoper državo, spodnesli so jej versko podlago, dobro vedoč, da državljani brez trdne vere so omahljivi in prvi puntarji zoper pravilnega vladarja.
Vi niste taki. Zgodovina več stoletij je pokazala dva čista, neoskrunjena bisera v vencu slovenskih kreposti: zvestobo rimskemu papežu, zvestobo cesarskemu vladarju. Tako-le je pel naš domači pesnik: „Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencu ne gane." Zakaj? Ker v srcu in na jeziku pravega Slovenca je čista, trdna, neomah-ljiva katoliška vera. Ta pa nas uči: dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega. Dokler bo Slovenec zvest veri svojih očetov, dokler bo on častil v osebi rimskega papeža Kristusovega namestnika in poglavarja svete katoliške cerkve, dotlej, dragi moji, naj ne dvomijo nad našo zvestobo do cesarja. Če bo pa — po želji nekaterih žal! slovenskih časnikov, kar pa Bog obvaruj — zavladala med nami verska mlačnost, razkol, krivoverstvo, potem bo konec naše domovine, konec našega imena. V neveri pademo, v katoliški veri ostanemo . . . Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega! Amen.	And. Karlin.
2. Hinavščina.
Kaj me skušate, hinavci?
Mat. 22, 18.
A.	1. Sv. apostol Pavel je iz ječe pisal list Filipljanom, ter pravi, da jih rad ima, da jih zarad Jezusa ljubi in vedno moli zanje, naj bi v ljubezni božji vedno rastli. (Filip 1, 6.—11.) Današnje berilo . . .
2) Tako bi tudi naše srce moralo biti polno ljubezni do Boga in bližnjika, resnično . . . brez zvijače . . . odkrito, ker zakrito ali hinavsko obnašanje žali Boga, zato je v današnjem sv. evangeliju Jezus pokregal zvite farizeje: Kaj me skušate, hinavci?
3. Nekateri ljudje se še za poštene obrajtajo, očitno se kažejo pravične ... pa mnogokrat drugače govorijo, delajo, živijo . . . Pridejo v cerkev, molijo ... pa Jezus bi jim lahko rekel: Kaj me skušate hinavci? — Ker je vse to Jezusu zoperno in hinavščina je greh . . . zato danes govorim o hinavščini: 1. Kaj je hinavščina; 2. varujmo seje.
B.	1. Tako naj sveti vaša luč vpričo ljudi, da vidijo vaša dobra dela in slavijo vašega Očeta, kateri je v nebesih. (Mat. 5, 16.) Torej zarad Boga dobro storiti. Hinavsko pa je, ako
a)	zarad ljudi ali svoje časti kaj dobrega storiš. Farizeji so tako delali . . . živeli... vse zarad ljudi in posvetne hvale. Molili so, miloščino delili na cestah in ulicah, kjer so jih ljudje ložje videli . . . Jezus pa pravi: Resnično vam povem, sprejeli so svoje plačilo (Mat. 6, 5.),
b)	natančen pri malenkostih, brezvesten pa
v velikem. — Tako	so delali farizeji:	dajali so	desetino od mete, -
Janeža in kumne;	na	drugi strani pa	so delali	krivico sirotam,
vdovam . . . Precejali so komarje, kamele pa požirali, jim Jezus očituje. (Mat. 23, 23.-24.)
O takih govori danes sv. evangelij. Čudežno boječi se kažejo Pri plačevanju dače	. .	. zviti v svojem vprašanju:	ali se sme dača
plačevati cesarju ali	ne	— hudobui pa v	svojem srcu: če rečeš, ne
sme se plačevati, zameriš se cesarju; če pa rečeš, morate plačevati, zameriš se pa ljudem. Zato jih Jezus ostro posvari: Hinavči! kaj me skušate? — To pa je ravno nauk za nas, da se:
2. hinavščine varujemo. Glejte, in varujte se kvasa farizejev (Mat. 16, 6.) t. j. hinavščine, katera hitro prevzame in skvari vsega človeka . . . Hinavščine se moramo varovati zato:
a) ker Bog vse vidi. Farizeji so se hlinili ... pa Jezus je videl njihovo srce . . . spoznal njihove misli. Zato jim je rekel: Kaj me skušate, hinavci? — Bog vse vidi — pregleduje srca in obisti. (Ps. 7, 10.) Nikjer se mu ne moremo skriti: Kam pojdem pred tvojim duhom, in kam zbežim pred tvojim obličjem? Ako bi šel v nebo, si ti ondi; ako bi se podal v peklo, tukaj si. Ako bi vzel zarijine perutnice in prebival kraj morja, tudi tje bi me vodila tvoja roka in me držala tvoja desnica. In ko bi rekel: Morebiti me bo temota pomandrala, — še noč bo razsvečena moja v mojih sladnostih. (Ps. 188, 7—11.) — Varujmo se je, ker
P) Bog kaznuje hinavščino. Jezus je hinavce osramotil: Kaj me skušate! — Judež . . . hinavec . . . prelepe besede . . . kazen: obupnost . . . grozna smrt . . . Lažnjiva hinavca: Aua-nija in žena Zatira . . . nagle smrti umrjeta. (Dej. ap. 5, 1.) Bog kaznuje hinavščino; varujmo se je!
0. Neki mož se je kazal pobožnega: rad je molil ... v cerkev zahajal . . . ljudje so ga čislali . . . Ponoči pa je s sekiro čakal tujcev . . . moril . . . našli so kosti. Kaj nam hasne poštenjak biti pred ljudmi ... bo pa sodba, in Jezus bi nam rekel: Hinavec! poberi se v večni ogenj! Amen.	Simon Gaberc.
JPogled na slovstvo.
A
1.	Kruli nebeški ali navod, pobožno moliti in častiti presv. rešnje Telo. Na svetlo dal Jan. Zupančič, župnik. Z dovoljenjem vis. čast. ljubljanskega ško-fijstva. Četrti pomnoženi natis. V Ljubljani 1890. S podobo. 437 str. male osmerke. — Ni nova knjiga, ki je pred nami in tudi ne prihaja iz neznanega peresa. V malo letih je »Kruli nebeški« postal pobožnemu ljudstvu slovenskemu jako priljubljen molitvenik; zlasti mnogobrojnim društvenikom lepe bratovščine ved-nega češčenja presv. Zakramenta postal je v pravem pomenu »ročna knjiga« Pr* opravljanji mesečne molitvene ure pred sv. rešnjim Telesom. Ko je čast. gospod pisatelj, dobro znan po svojih prelepih knjigah: »Dušna pomoč za bolnike«i »Zgledna pomoč za bolnike«, »Duša popolna«, leta 1881 vprvič med svet poslal svoj »Kruh nebeški«, bilo je 2000 izvodov razprodanih v šestih mesecih i** danes, po preteklih 9 letih, ide lepi molitvenik med narod že v četrtem natisu-To pač najbolje priporočuje knjigo, v kateri gospod izdajatelj v blagem, prostem prisrčnem jeziku podaje v VI razdelkih naslednjo tvarino: 1. Štirje načini molit* in častiti presv. rešnje Telo; 2. Počeščevanje presv. rešnj. Telesa pri božjem grobu včliki teden, pustne dni ali kadar je k češčenju postavljeno; 3. Prvo slovesno sv. obhajilo otrok; 4. Šestnedeljska pobožnost k sv. Alojziju; 5. Mašne in druge navadne molitve; 6. Molitve za vse dni v tednu. — Naj bi zlata knjižica tud*
v Četrtem natisu našla med Slovenci veliko, veliko prijateljev, kateri naj bi jo rabili v počeščenje najsvetejšega Zakramenta in s tem v svoje lastno zveličanje. Naj že pripomnimo, da vsak kupec tega molitvenika, katerega je že leta 1881 toplo priporočil »Laibaeher Dioecesanblattc, postane podpiratelj ljubljanski družbi sv. Vincencija, kateri je preblagi gosp. pisatelj podaril »Kruh nebeški« ter s tem Cisti dohodek razprodaje blagodušno naklonil ljubljanskim in drugim ubožcem, koje podpira Vincencijeva družba. — Naprodaj je »Kruh nebeški« v »Katoliški bukvami« v Ljubljani ter stane v polusnji 70 kr., v usnji z marmeljno ali karminsko obrezo 90 kr., z zlato obrezo pa 1 gld. 20 kr.	z.
2.	Ljubimo Gospoda našega Jezusa Kristusa, Sina živega Boga. Po-dučna in molitvena knjižica od dr. Josipa Stadler-a, nadškofa vrhbosenskega. Po tretjem, jako povečanem izdanju poslovenil dr. Anton Jeglič, korar vrhbo-senski. V Gradcu 1888. C. kr. vseučiliščna tiskarnica »Styria«. — Morebiti se bode komu čudno zdelo, da se tako vzvišena oseba loti tako priprostega dela, kakor je spisovanje molitvenikov. Toda dober molitvenik spisati, ni tako pri-prosto delo, marveč silno težka in prevažna naloga; zato se mora imenovati jako žalostna prikazen to — ne tolikanj pri nas, kakor drugod — da se že vsak šušmar čuti sposobnega za spisovanje molitvenikov. Tukaj pa že avtoriteta dveh takih gospodov zadostuje v priporočilo prelepe knjige. Ocenjevatelju torej ne preostaja druzega, kakor da opozori občinstvo na obsežnost in razdelitev vsebine. Na primeroma malem prostoru nam podaja mala knjižica obilno lepega *n koristnega. Ljubezen do Jezusa je, kakor že naslov kaže, takorekoč rudeča nit, ki prepleta ta 538 strani obsežni molitvenik, kažoč vzroke in način te svete ljubezni, glavne črtice iz življenja Jezusovega, dokaze Jezusove ljubezni; pridejan jekatekizemopobožnosti kpresvetemu Srcu Jezusovemu, katekizem o pobožnosti k prečistemu Srcu Device Marije, nauk o čežčenju svetega Jožefa in o raznih dolžnostih; ob koncu: razne molitve in pobožnosti. Naša srčna želja je, da bi se naglo in obilno širil ta lepi molitvenik ter Slovence vnemal za najsvetejšo reč, ki si jo moremo misliti: za ljubezen do Jezusa Kristusa, njegove blažene matere Marije in njegovega preljubega Rednika sv. Jožefa. — Cena v platnu z zlato obrezo 1 gld.
3.	Molitvenik za dečke in deklice. Zbral Fr. Marešič. Drugo izdanje. Ljubljana. 1890. Založil in prodaja Ivan Bonač, knjigovez. — Že v III. letniku našega lista na str. 419. in v »Koledarju kat. tiskovnega društva«, je bila priporočena ta knjižica manjšim otrokom zlasti tudi v tem oziru, ker je izšla v dvojni izdaji, posebej za dečke in posebej za deklice, dasi te zadeve nočemo Pretiravati in za splošnost priporočati. Omenili pa smo pri prvi izdaji nekatere reči, ki bi jih imeli radi drugače. Veselo priznamo, da se je na te želje ozir jemal in se je večinoma izpustilo naštevanje onih resnic, katerih se morajo °troci na pamet učiti in je mesto tega pridejanih družili molitvic na čast predetemu rešnjemu Telesu, Srcu Jezusovemu, Materi božji itd. Zunanja oblika se
zboljšala; papir je debelejši in knjiga se vidi zdaj obilniša, kar bo mnogim °trokom bolj všeč, ker bodo imeli za majhno ceno debelejši molitvenik v rokah. Lično v platnu vezan 30 kr.
B
1. Glaubc und Liebe, oder die Heilung der Schiiden der modernen Ge-dllschaft. Predigten, gehalten in der St. Marcuskirche zu Mailand wiihrend der
heiligen Fastenzeit 1890 von P. Agostino da Montefeltro, Franziskanermonch. Aus dem Italienischen von Dr. Joseph Drammer. Mit bischoflicher Approbation. Mainz. Verlag von Franz Kirchheim. 1890. 8°. Str. 190. Cena 90 kr. — Slava vnetega laškega pridigarja se je razširila daleč čez njegovo domovino. Čudovito moč imajo njegove pridige; treba je Laha le poprašati o njem, da zveš res nezaslišano hvalo njegovih govorov. Pater Avguštin govori hitro, a krepko; njegovo jasno obdelovanje snovi, krepko dokazovanje in živahna beseda — to oča-ruje poslušalce. Njegovi govori se prelagajo tudi na druge jezike; večinoma se objavljajo po stenografskem zapisovanju. Zgorej omenjena knjiga podaje krasne govore o Bogu - stvarniku, o človeku, previdnosti, veri, ljubezni do Boga, do bližnjega in domovine. Kot dodatek so štirje odlomki iz drugih pridig. Blagovoljni čitatelj more o vsebini te knjige soditi najbolje iz odlomka IX. pridige, katerega podajemo v prilogi (v »Obrambnih govorih«). Zato le opozarjam tukaj na to zanimivo zbirko govorov, ki nam kaže, kako je treba v pridigah posebej za omikance obdelovati znanstvena in tudi dnevna vprašanja. Za govore, ki nimajo do cela cerkvenega značaja, podajale bi se take pridige izvrstno.
2.	Das klinftige Leben. Conferenz-Reden des P. J. M. L. Monsabre, 0. P-, gehalten in der Notre - Dame - Kirche zu Pariš. Genehmigte Uebersetzung von Dr. J. Drammer. Mit erzbischoflicher Erlaubniss. (1890.) Druck und Verlag von J. P. Bachem in Koln. 8°. Str. 226. Cena 1 gld. 35 kr. — P. Monsabrč iz dominikanskega reda, sedaj naslednik P. Lacordairea na prižnici notredameski v Parizu, spada poleg P. Avguština da Montefeltro nedvomno k prvim cerkvenim govornikom sedanjega časa. Daši nima seveda ognja in živosti Italijanove, vendar moremo staviti njegove govore glede na globoko mišljenje in temeljito dokazovanje poleg najboljših govorov italijanskega frančiškana vsaj kot istovrstne. In prav to velja o govorih, ki jih podaje ta knjiga. Niso tako bujni, tako cvetoči, tako vzneseni kakor govori Avguštinovi, toda temeljitejši, bolj učeni so. Knjig* ti kaže pod črtami vse polno citatov iz raznih pisateljev. Govornik prijema svoje nasprotnike kot učenjak, pretresa njih mnenja hladno, dokazuje krepko in hoče vplivati bolj z jasnim spoznavanjem kakor z živahno, vneto besedo, — bolj deluje na pamet kakor na srce. Predmet šestero daljšim govorom je bodoče življenje (počenši od smrti) v raznih ozirih: kot sporočilo in verski nauk človeškega rodu, kot resnica naše pameti, v luči zmot in domišljij, nasproti malomarnosti in tajenju v luči vere. — Te govore lahko čita vsakdo, ki se hoče poučiti temeljito o teh vprašanjih. Tako razlaganje se v taki celoti redko kje nahaja. Naj bi pač govorniki dandanes neprestano klicali poslušalcem in ljudem sploh: Čredo — vitam venturi saeculi.
3.	Dle andere JVelt. Conferenz-Reden des P. J. JI. Monsabre, O. P., ge' halten in der Notre-Dame-Kirche zu Pariš. Zvveite Folge. Genehmigte Uebersetzung von Dr. Joseph Drammer. Druck und Verlag von J. P. Bachem, Koln. 8°. Str. 272. (1890.) Cena 1 gld. 68 kr. — Ta zbirka govorov je najtesneje zvezana s prejšnjo-Ona kaže prepričevalno, da mora biti življenje še po smrti Sploh, ta pa nas vodi na posamezne kraje prihodnjega bivanja in dokazuje, da so pekel, vice in nebesa-Dalje razpravlja govornik nauk o vstajenju mesa in podaje naposled tolažilno besedo o »številu izvoljencev«. Po pravici hvalijo v njegovih dokazih temeljitost in pa to, da se opira na sv. Tomaža. Pač tudi za nas — za čitatelje lepo pr*' poročilo, da naj čitamo angeljskega učenika in ga rabimo tudi v cerkvenih g°( vorih. Ako želi kdo temeljitega nauka o naši usodi po smrti, ako želi dobit*
orožja proti nasprotnikom, ako se želi h krati radovati dovršene govorniške oblike, naj seže po tej knjigi. Ob koncu ima tudi primeren pregled vseh zmot, ki so zagovarjanemu katoliškemu nauku nasprotne. — Paznega ogledovalca katoliškega življenja in delovanja pa mora ob takih slovstvenih pojavih veseliti, da prava cerkvena zgovornost v veliki meri tudi dandanes ni izumrla, ampak da cvete in rodi tako krasne sadove, kakor nam jih predočuje tudi ta knjiga.
4.	PastoraI-Psychiatrie zum Ctebrauche flir Seelsorger. Vondr.Anselm Ricker, O. S. B., k. k. Universitšits - Professor. Zweite Auflage. Wien, 1889. In Commission bei Heinrich Kirsch. Singerstrasse 7. Druck von A. Keiss. Vel. 8°. Str. 150. Cena 1 gl. — »V svojem veš kot štiridesetletnem pastirovanju sem imel mnogokrat priliko oskrbovati umobolne. V prvih letih mojega pastirovanja mi je bilo težko zadeti pravo, ker se takrat sploh, zlasti še v Avstriji, niso ba-vili s psihijatrijsko (dušezdravniško) vedo, v bogoslovju pa niso dajali bodočim dušnim pastirjem glede na ravnanje s temi bolniki nikakega navoda.« A gospod pisatelj te knjige, ki je izdal (1888. leta 2. izd.) sicer ne veliko, a dobro »Pastirstvo«, zbiral je polagoma podatke iz zdravniških svetov, nabiral si sam vedno več izkušenj in tako mogel tudi kot profesor pastirstva o tem povedati potrebne stvari bogoslovcem. Sad svojega učenja v tej stroki podaje v tej knjigi, ki je izšla v prvič pred dvema letoma, a konec lanskega leta že v drugič, kar priča, da je bila jako dobro sprejeta. Knjiga obsega 10 predavanj s to-le vsebino: Najprej določuje pojem te vede; nato kaže, kako so spojeni duša in možgani, kako izvirajo dušne (umske) bolezni deloma iz telesnih, deloma iz dušnih vzrokov; kaže, kako se pojavljajo te bolezni: nekatere kot depresije (pobitost, potlačenost), nekatere kot eksaltacije (razvnetost) duha. Dalje razkazuje pisatelj, kako je treba zdraviti bolnike, kako se je treba ravnati proti onim, ki so blizu bolnika in naposled govori o znamenjih, na katerih se bolezen pozna ali sluti. — Tako je knjiga ne samo jako poučna, ampak tudi zanimiva. Razni dogodki pojasnjujejo nauk in razvedrujejo čitatelja. — Knjigo so že v prvem izdanju hvalili in jo tudi vsestransko presodili. Pisatelj naznanja, daje opomine porabil v drugem izdanju. Zato se nam ni treba zadevati ob posameznosti, marveč smemo knjigo sploh priporočiti, zlasti onim, ki imajo kakorkoli opraviti s takimi bolniki. V tej knjigi dobe potrebnega pouka.
5.	Kurzgefasste Anleitiing zur Theorle der Katechctik. Von dr. Anselm Ricker, O. S. B. Dritte Auflage. VVien. 1890. In Commission bei Heinrich Kirsch, Singerstrasse 7. Druck von A. Keiss. 8°. Str. 134. Cena 80 kr. — Vele-žastiti čitatelji se gotovo še dobro spominjajo, kako so se učili katehetike po knjigi pokojnega Jožefa Rozmana: »Kateketika« (izšla v Drobtinicah leta 1855). Knjiga slovenska ni slaba, vendar je marsikak čitatelj, prečitavši, jo rekel: ad quid Perditio haec? Katehetiko primerno pisati ni lahko. Kako lahko se zaide v površnost, ali v preveliko obširnost in v razkladanje nepotrebnih rečij, ali v preveliko učenost, ako hoče pisatelj mnogo zgodovinske ali modroslovne tvarine Podati, poleg tega pa zanemari kazati bodočim katehetom duha onega učitelja mladine, ki je rekel: »Pustite male k meni!« Naš učeni gospod pisatelj se je ogibal skrajnostij in ponuja, kar je bogoslovcu treba za dobro katehizovanje. ‘Uvod« se utegne čitatelju zdeti dolg, ker obsega 48 stranij, morebiti bi se bilo iz formalnih ozirov dalo ali kaj okrajšati, ali pa v pravo izdelovanje snovi povzeti. Pvvi del govori o izbiranju katehetične snovi, drugi (kratki) del o splošnem redu poučevanja, tretji o obdelovanju snovi in naposled četrti o me-
todi ali načinu katehetičnega pouka, govoreč posebno o vprašanjih. Daši ne sega knjiga v podrobnosti, vendar more čitatelj, ako je tudi že star in vajen katehet, povzeti marsikako vodilo in pravilo za to prevažno opravilo. — Prvotno je bila knjiga spisana za poslušalce gospoda profesoija-pisatelja.
6.	Der heilige lVundersiiiaim Antonius von Padua und seine Ver-ehrung durch die neun Dienstage. Getreu und nach authentischen Quellen be-arbeitet von P. Sebastian Scheyring, Priester der nordtirol. Franziscaner-Ordens-Provinz. Vierte, vermehrte und verbesserteAuflage. Mit Approbation etc. Innsbruck. Druck und Verlag von Fel. Rauch. 1890. 24°. Str. 309. Cena broširani knjižici 40 kr., vezani 60 kr. — Jako vrla molitvena in premišljevalna knjižica o sv. Antonu! Opisuje svetnikovo življenje in češčenje, poučuje in vodi v pobožnost devetero torkov njemu v čast, podaje njegove dnevnice in razne druge molitve. Posebno ličen in pripraven je kratki križevi pot. Ako želi kak pobožen Anton še posebno častiti svojega patrona, bode prav vesel te knjižice.	Dr. F. L.
Iz slavnoznane knjigozaložnice Miroslava Pusteta nam je priporočiti več knjig deloma novih, deloma že nekoliko starejših:
1.	Manualc Clericorum, in quo habentur Instructiones asceticae, litur-gicae ac variarum precum formulae ad usum eorum praecipue qui in Seminariis clericorum versantur. Collegit, disposuit, edidit P. Josephus Schneider. Tretja, pregledana in popravljena izdaja. 1889. — Malo knjig imam v svoji knjižnici, katere bi se mi bile tako prikupile, kakor se mi je bila priljubila pred 20 leti pričujoča knjiga, takrat še v prvi izdaji. Še zdaj se je z veseljem spominjam! le žal mi je, da je nisem še pridniše rabil. Z najboljšo vestjo jo prav toplo priporočam gospodom bogoslovcem, a tudi duhovniki dobijo premnogo porabnega v njej. Cena v usnje vezan z zlato obrezo 3 gld. 36 kr.
2.	Diurnale purvum sive epitome ex horis diurnis continens psalmos quotidie recitandos et commune sanctorum unacum officio B. M. V. per annum atque orationibus propriis sanctorum. Ratisbonae. 1888. — Tudi to delce smem iz lastne skušnje toplo priporočati gospodom sobratom. Kadar ima človek opraviti pri oddaljeni podružnici, ali nazaj grede od bolnika in ob drugih prilikah, se iz te samo 144 strani obsegajoče tanke knjižice lahko opravijo »Laudes, Horae, Vesperae in Completorium«. Najnovc izdaja je zato mnogo rabnejša memo prvih (z naslovom »Breviarium parvum«), ker ima tudi za vsaki dan »orationes* razun nedelj in onih godov, ki imajo lastne antifone; več oracij je celo pridejanih »pro aliquibus locis«. Škoda le, da je tu izpuščeno: »praeparatio ad missam« iB »gratiarum actio«; a mesto tega je ves oficij Matere božje, ki pride večkrat med letom na vrsto. Cena: v usnji z zlato obrezo 1 gld. 50 kr.
3.	Rituale parvum continens sacramentorum administrationem, infirmorum
curam et benedictiones diversas ad sacerdotum curam animarum agentium usum commodiorem et rituali romano excerptum. Editio II Ratisbonae. 1889. Vsebino pove naslov: prav priročna knjižica za one obrede, kjer ni treba vmes domačegU jezika in za katere je manj primerno s saboj jemati veliko knjigo. Cena: vezano v platnu 96 kr.	(Daljo prih.)
Založba ,/Katoliške Bukvama".	Tisk »Katoliške Tiskarne".
Odgovorni vrednik: Ant. K rži e.