Številka 71. TRST, v sredo 11. marca 1908 Tečaj XXXIII Glasilo političnega društva „Edinost41 za Primorsko. V edinosti je moč J IZHAJA VSABI DAN ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Pesamično številke se prodajajo po 3 nvfi., (6 stotink) ▼ mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, Petru, Sežani. Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. Og'asi se računajo na milimetre v širokoati ene koh ie. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 stot. mili-mei-r, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 2 J st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka ua-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. — Oglase Bprejema „Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje Be izključno le upravi Edinosti". NAROČNINA ZNAŠA za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece C K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ae ozira. laročjina is Mdellsio ixdai}s .Ldiiosii' »tau: csiiletio K 5-2». pollits 2*60 Vsi dopisi naj 33 pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovjuia pisma se nc sprejemajo ln rnkop>3l so ji o vračaj j. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lint-i UREDNIŠTVO: al. Uioreio (ialatti IS (Nnrodul dom) Izdajatelj in odgovorni u.ednik ŠTEFAN" GODINA. Lastnik konsorcij lista rE- inost '. — Natisnila tiskarna konsort-i a lista »Edinost" v Trutu, ulica Giorgio Galatti 5t. 19. - PoStno-hranilnlčul račun št. 841*6*2. ----------Telefon »tov. 1157-- Ožja volitev u splošni kuriji na Goriškem. Zmaga agrarno - napredne liste. GORICA 10. Izid ožje volitve v ostalih 14 občinah je sledeči*) Tolminski politični okraj : Agrarno-napredna lista Klerikal. lista Breginj 129 ( 85) 132 ( 88) Grahovo 285 (138) 420 (275) Idrsko 71 ( 31) 42 ( 76) Kred 135 (105) 142 ( 88) Livek 68 ( 42) 48 ( 28) Trnovo (Kobarid) 28 ( 28) 36 ( 28) Politični okraj goriške okolice : Agrarno-napredna iista Klerikal. lista BanjSica 9 ( 7) 123 ( 60) Kal 185 (204) 236 (141) Kožbana (Grad.) 159 ( 50) 37 ( 31) Lokavec 125 (109) 60 ( 34) Šempas . 127 (135) 66 ( 42) Politični okraj Sežana : Agrarno-napredna lista Klerikal. lista. Kobjaglava 27 (22) 51 ( 39) Pliskovica 23 (27) 117 (108) Velikidol 20 (26) 67 ( 56) Končni rezultat po našem računu (oficijelni rezultat ni še proglašen) je sledeči : A g r a r n o-n apredna lista: dr. Franko 12825 Križnic 12860 A. Št rek el j 12855 Klerikalna lista: dr. Brecelj 12157 Fon 12203 dr. P a v 1 e ti č 12176 IzvoJjeni so torej vsi trije kandidaije agrarno-napredne liste s povprečno večino 658 glasov, katerim je prišteti še nezakonito uničenih 67 glasov v Dornbergu, tako da znaša faktična povprečna večina 725 glasov. Po okraj?li imamo te le povprečne rezultate : V tolminskem okraju: agrarno-napredna lista 2732 klerikalna l:'sta 4040 Klerik ina \eč na torej 1308 glasov. V okraju goriške okolice z gradiščanskim! slovenskimi občinami : agrarno-napredna lista (vštevši 67 dornberških glasov) 6595 klerikalna lista 6632 Klerikalna večina torej 37 glasov. V sežanskem okraju: agrarno-napredna lista 3582 klerikalna lista 1512 agrarno-napredna večina torej znaša 2070. Povprečna večina torej, kakor gori navedeno, znaša 725 glasov. Kakor .ce razvidi iz gornjih podatkov je Kras absorbiral klerikalne večine tolminskega in goriškega ekraja, pri čemur je pa nagla- j sati, da, dočim sta poslednja dva okraja i spravila na noge skoro vse volilce, ima Kras j še reservo od skoro 2000 volilcev, ki bi za- j mogli dati računjeno po razmerju ožje volitve i še okolo 700 glasov večine. *)Navedeno je povsod povprečno število glasov med vsemi tremi kandidati liste; v j oklepaju je navedeno povprečno število glasov v prvi volitvi dne 2. t. m. Proračunski odsek avstrijske zbornice. DUNAJ 10. Proračunski odsek je vspre-ijel poglavje „Pošta in brzojav", nakar je l • bila seja zaključena. Odbor italnega shoda mest. DUNAJ 10. Stalni odbor shoda avstrijskih me8taje nadaljeval svoja posvetovanja, Mestni svetnik Hraba je poročal o davku na poraščanje zemljiščne vrednosti, o čemer se je razvila daljša debata. Popoludue se bo glasovalo o predlogih in se zaključijo posvetovanja. Nov davek. DUNAJ 10. V parlamentarnih krogih se govori, da namerava finančni minister Ko-rytovski v kratkem uvesti nov davek, to je takozvani transportni davek. To je hotel storiti že leta 1897 takratni finančni minister Bilinski. To bi bil davek na pakete, in celo tudi na potniško prtljago na železnicah. Na Ogrskem že obstoji tak davek in znaAa 7 odstotkov za hitro a 5 odstotkov za navadno pošiljatev. Bilinski je izračunal, da bi tak davek nosil na leto 25 milijonov, a ker promet vsako leto narašča, bi sedaj znašal okolu 70 milijonov. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 10. Zbornica je nadaljevala debato o predlogu posl. Nagy-ja glede spremembe poslovnika. Posl. Csepany (disident) je rekel, da ima vlada pač mnogo važnejših nalog za izvršiti, nego da poostri poslovnik. Mnogo nujneje bi bilo, da izvede gospodarsko samostojnost dežele. Nevarnost obstrukcije narodnostnih strank ni tako velika, vsekakor bi bilo bolie, da sc izpolni opravičene zahteve in želje narodnosti. Sicer domneva, da so Hrvatje in nemadjarski narodi v službi vlade. Posl. Avrel Vlad (Romun) se je v imenu ! narodnosti zavaroval proti obdolžitvi od strani posl. Csepany-ja, češ, da so nemadjarske narodnosti glasovale proti najvažnejim vladnim predlogam, kakor n. pr. proti povišenju krote. Posl Ivanka (Slovak) je rekel, da se narodnosti, ki ne zahtevajo ničesar druzega, nego izvedbo narodnostih zakonov, označa sedaj za izdajalce domovine. Govornik se je zavaroval proti očitanju, češ, da delajo Slovaki pa n slavistično agitacijo. Na to je bila razprava prekinjena. Piihodnja seja jutri. Nadvojvoda Josip v Rimu. RIM 10. Nadvojvoda Josip je dospel semkaj ter je obiskal svojo sestro, nadvojvo-dinjo Marijo Orleansko. Kralj Alfonz v Barceloni. MADRID 10. Kralj Alfonz je ob 6. uri zvečer v spremstvu ministerskega predsednika in ministra mornarice odpotoval v Barcelono, Vsa kraljevska rodbina, izvzemši kraljice, ! spremila je kralja na kolodvor. Spotoma je prebivalstvo pozdravljalo kralja. BARCELONA 10. Kralj Alfonz je danes zjutraj dospel semkaj. Velikanska mno- i žica naroda je kralja simpatično pozdrav-! ljala. Združene države in Venecuela. NEW-JORK 10. — „Tribune", ki jo | splošno smatrajo za vladen list, je priobčila brzojavko iz \Vashingtona. ki pravi, da mo-1 rajo Združene države poslati Venecueli ulti-! matum ali pa da morajo biti pripravljene še na nadaljne neprijetnosti. Toliko Roosevelt, kolikor tudi državni tajnik Root menita, da ' se ima predsednika Castro kaznovati. Vendar j je vprašanje, je li modro in za Združene države tudi koristno, da se kazen izvrši iu sicer z ozirom na to, da si Združene države prizadevajo ohraniti mednarodni mir. Pismo cesarja Viljema. LONDON 10. Sodi se, da je sama za-ročnica lorda Tweedmoutha izdala tajnost o pismu cesaija Viljema. Včeraj se je povrnil kurir od kralja Edvarda. Izjave v parlamentu, da je pismo bilo privatno in da se ne sme motiti miru z Nemčijo, niso povsom umirile javnosti. LONDON 10. Večina listov smatra afero s pismom za končano. „Times" izjavlja, da lord Rosebery, govoreči o pismu kakor o neki šali, ni vedel za vsebino pisma. Pismo je zatrjevalo lordu Tvveedmouthu , da nemška mornarica ni nevarna Angleški in da ni treba tej pomnožiti brodovja. Kitajska agitacija proti Japonski. HONGKONG 10. (Reuteijev biro.) V Kantonu je bil shod, na katerem se je protestiralo proti temu, da bi se dalo nazaj zapljenjeni japonski parnik „Katsumaru". Ve-leugledne osebe so na shodu izjavile, da hočejo varovati najviše pravice Kitajske. Shod je sklenil bojtirati japonsko blago. : Nesreča v rudniku. BRUSELJ 10. V premogovniku Sacre Fransois v Lodelinsartu pri Charleroi je da-I neu zjutraj vsled napačnega manevriranja pal v dvigalni koš v globočino 650 metrov. V košu je bilo 40 delavcev. Deset delavcev je bilo težko ranjeno. AVSTRIJSKA DELEGACIJA. Vojni odsek. Dunaj 10. Danes zjutraj se je sestal na sejo vojni odsek avstrijske delegacije. ! Grof Stiirgkh je predlagal svojo z nova for-' mulirano resolucijo g'ede ogrskega nuncija o predlogu Latour-Sch». aft>. Minister za unanje stvari baron Aehren-thal in skupni vojni minister Sebiinaich sta ponovila svoje izjave glede pomladanskega zasedanja delegacij, pri čemer je minister za unanje stvari naglašal, da bodo delegacije sklicane koncem meseca maja. Skupna vlada pripravlja za t»čas že proračun. To svojo izjavo ponovi na plenarni seji. Del. Schraffi je izjavil, da izjave ministra I rs odgovarjajo njegovim zahtevam. Na to je bila seja prekinjena. Ko se je seja zopet nadaljevala, je mi-, nister za unanje bt?ari, da razprši vsako ne- j ' sporazumljenje, podal izjavo, v kateri je naglašal, da hoče vlada vsekakor sklicati delegacije koncem meseca maja. Skupna vlada stori vse možno, da bo na bodočem zasedanju delegacij vsprejet predlog Latour-Schrattl glede povišenja plač častnikom in moštvu. Vlada bo zahtevala naknadni kredit, da se p'ače poboljšajo že za leto 1908. To vprašanje je zelo aktuelno, a ne sme biti v zvezi z drugimi vojaškimi vprašanji. Izjava ministra je bila vsprejeta na znanje in seja potem zaključena. - V m šol g so Hodili naši očetje!! (Predavanje prof. dr. Ilešiča.) Omenili smo že tega krasnega, velezani-mivega predavanja, ki mu je mnogoštevilno občinstvo sledilo z največo napetostjo od konca do kraja. Naše slovensko šolstvo je g. predavatelj razdelil v tri dobe : 1. v stare čase do cesarice Marije Tereziie in Josipa II„ 2) od dobe teh dveh do leta 1667 in 3) od 1867 do danes. V starih časih morali so slovenski dijaki pohajati na vseučilišča na Nemško ; ali pa na Italijansko ; tako so dijaki vsaj i spoznavali dežele in ljudi. Latinske šole i so bile tedaj samo po benediktinskih samo* ' stanih in pri stolnih cerkvah, a tukaj so se | vzgajali samo bodoči menihi in duhovniki. A iv slovenskih zemljah ni bilo nikakegi takega | samostana niti škofije, Slovenci so bili v ! duhovskem oziru podrejeni patiijarhom v i Ogleju in nadškofom v Solnogradu, ti go-! spodje so se pa malo brigali za omiko Slo-i vencev, niso poznali ne krajev, ne ljudi. V ! poznejših časih so Jezuit je ustanovili v slo-j venskih deželah več gimnazij, tako n. pr. v i Ljubljani, v Gorici. Jezuitje pa n so vzgajali i samo menihov in duhovnikov, ampak tudi | učence, ki so se posvečali raznim posvetnim • stanovom. Jezuitje so v svojih šolah uvedli ! povsem novo učno in vzgojevalno metodo, i Učni jezik je bil seveda latinski in strogo je ! bilo prepovedano govoriti kateri drugi jezik. I Toda od teh šol je bil večinoma izključen • kmetski stan, ker je bil pod robstvom graš-j čakov, ki niio radi videli, da se n ihov pod-i ložnik izobrazuje. Pod cesarico Marijo Terezijo in cesarjem Josipom II. se je v gimnazije uved i nemški jezik. Isto tako je bila uvedena šolnina, ki je i bila precej visoka. Ali na teh šolah s i je delala razlika med plemiči in kmeti. V starih časih ni bilo ljudskih šol, ; kakor jih imamo dan danes, kajti ni bilo učiteljev, ni bilo šolskih poslopij, ni bilo nobenega, ki bi bil šolo vzdrževal, ni bilo šolske obveznosti, kakor je dan danes in zato ni i bilo tudi učencev. Li sem ter tja so „uči-jtelji", ki so za silo znaii malo pisiti in či-j tati, poučevali otroke od hiše do hiše. Taki 'učitelji so bili krojači, čevljarji, inežnarji. ; Tudi šolskih knjig ni bilo. Na vsem Sloven-■ skem sta bili pred 400 leti samo dvo ljudski ; šoli: ena na Bledu, druga pri Žalcu na ; Štajerskem. Ljudstvo je bilo v tedanjih časih slino 'zanemar eno in razduzdano. Pred 150 leti so I se bile ustanovile nekake bratovščine kršč. | nauka. Tedaj je bilo samo par krajev na i Slovenskem, kjer so duhovniki skrbeh za j šolski pouk mladine, tako v Kamniku na i Kranjskem, Zato je bilo iz onih kra;ev tudi ' več imenitnih mož doma, n. pr. Jurij Japelj j in Jernej Kopitar, nadalje v Sv. Jakobu v i Rožu in pri Sv. Urbanu nad Ptujem. Pod cesarico Marijo Tercz'jo in Jožefom ! II. je pa bilo proglašeno šolstvo za „politi-j kumw. Tedaj so bili izdani ukazi, da se mo-i rajo zidati šole in da so otroci obvezani pc-! hajati v šolo. Vsak upor proti temu ukazu ! se je strogo kazaoval. Žal da so bile vse te ! šole nemške, zato so bili tudi vspehi zeTo i slabi; mladina se je pričela sramovati svojega slovenskega jezika, zato je pa nastala med ljudstvom mržuja proti tej šoli. Po 25 letih ni niti eden od sto, ki je pohajal v te šole, znal več ni pisati ni čitati. Znto je v poznejih časih pričel blagopokojni škof Anton Martin Slomšek uvajati nedeljske šole, ki so bile popolnoma neodvisne, in v katerih se je poučeva > v slovenskem jeziku. V te šole so imeli z hujati mali in veli. Nova doba v šolstvu je pričtla z letom 1867. Kako različni so naši časi od i stBrih ! Nova šola se pač lahko ponaša z velikimi vspehi. G. predavatelj je tu omenjal, da se je pri nas politični svet premalo brigal za šolstvo. Ali prvo vprašanje vsake politike je šolstvo, to je prva točka vsakega politika, I tega se moramo zavedati tudi mi. Predavatelj je zaključil z besedami: narod ali stranka ki ne zida svoje politike na kulturo, ta zida le v zrak. Ko je predavatelj zaključil, je zaoril aplavz po dvorani ; občinstvo je dvakrat izzvalo predavatelja in mu prirejalo ovacije v znak hvaležnosti na izrednem duševnem užitku. Tržaški deželni zbor bo sklican v kratkem. Vlada predloži volilno reformo. Glasom poroč la v „Neue Freie Predse z merodavne strani, ima se sklicati tržaški deželni zbor še tekom tega meseca. najbrže 20. dne. Glavni predmet, s katerim bi se imel pečati deželni zbor, da bo volilna reforma, katere načrt da predloži vlada sama. Iz te kratke vesti izhaja jasno, da volilna reforma, sklenjena meseca aprila m. 1., proti kateri so naši okoličanski poslanci nastopili z obstrukcijo, ni zadobila najvišje sankcije, da je torej omenjena obstrukcija dosegla svoj namen. l3totako pa sledi iz navedenega, da se je vlada slednjič prepričala, da od tri. deželnega zbora ni pričakovati vsprejemljivega načrta volilne reiorme in da ne preostaja druzega, nego da vlada sama predloži tako reformo. Kadovedni smo, kako bo izgledala volilna reforma, ki jo predloži vlada ? A to že d^nes PODLISTEK. 28 KAZAKi. Kavkaška povest. Grof LEV N. TOLSTOJ. X. Tretji dan po opisanem dogodku sta prišli dve stotniji kavkaškega peš-polka taborit v Novomlinsk. Izpreženi vozovi s prtljago so že stali na vaškem trgu. Kuharji so bili izkopali jamo, privlekli z raznih dvorišč panjev in polen in so že kuhali kašo. Naredniki so šteli svoje ljudi. Vojaki-vozniki so zabijali kole za konje! privezati. „Kvartirjerji" so, kakor bi bili doma, letali po cestah in ulicah in odka-zovali častnikom in vojakom stanovanja. Tu so bili zeleni zaboji, postavljeni v ravno vrsto. Tu so bili artelni1) vozovi in konji.! Tu so bili kotli, v katerih se je kuhala | kaša. Tu je bil i stotnik i poročnik i na-i rednik Onisim Mihajlovič. In vse to je bilo' v tej isti kazaški vasi, kjer sta baje poj ') Artel — zadruga. ukazu imeli taboriti stotniji; potem takem i sta bili stotniji doma. Zakaj tabore tukaj; kaki kazaki so i to; ali jim je prav, da bodo taborili pri j njih; ali so razkolniki ali ne: za to se vojaki niso brigali. Po končanem apelu so i se izmučeni in zaprašeni razkropili po trgih i in ulicah, šumno in neredno, kakor roj ! čebel, kadar se useda; ne da bi opazili | slabe volje kazakov, so po dva, po trije vstopali v hiše, z veselim govorjenjem in rožljaje z orožjem, razobešali svojo opravo, izlagali iz malh svoje stvari in se šalili z ženskami. Na vojakom najljubšem mestu, pri kaši, se je zbrala velika gruča, in s pipami med zobmi so gledali vojaki zdaj na dim, ki se je dvigal komaj čutno k vročemu nebu in se zgoščal v višavi v bel oblaček, zdaj v ogenj, ki je trepetal v čistem zraku kakor raztopljeno steklo, in pri tem zbijali svoje šale nad kazaki in kazakinjami, ker žive vse drugače nego Rusi. Po vseh dvoriščih je videti vojake in slišati njih smeh; slišati je tudi togotno vpitje kazakinj, ki branijo svoje domove in nočejo dati ne vode ne posode. Fantiči in dekletca se stiskajo k materam in drug k drugemu, sledijo z boječim strmenjem vsakemu gibljeju vojakov, ki jih niso videli dozdaj še nikoli, in tekajo za njimi v spoštljivi razdalji. Stari kazaki prihajajo iz koč, sedajo na klopi zunaj in zro mračno in molče na hrupno vrvenje vojakov, kakor bi ne hoteli vedeti o vsem tem ničesar in kakor bi ne mogli pojmiti, kaj naj to pomeni. Oleninu, ki je bil že tri mesece uvrščen kakor junker v tem kavkaškem polku, je bilo odkazano stanovanje v eni najboljših hiš v vasi, pri praporščaku Ilji Vasi-ljeviču, to je pri materi Uliti. „Kaj bo vendar iz tega, Dmitrij An-drejevič ?u je rekel Vanjuša — ves iz sebe — Oleninu, ki je bil v čerkeski, na ka-bardincu-), kupljenem v Groznaji, po pet-urnem maršu veselo prijahal na dvorišče odkazanega mu kvartirja. „Kaj pa, Ivan Vasiljevič?" je vprašal, božajoč svojega konja in veselo gledajoč Vanjušo, ki je bil prišel z vozovi in zdaj ves poten, z zmršenimi lasmi in pustim obrazom izlagal reči. (Dalje.) l) Kabarda je pogoije na severnem obronku Kavkaza. Stran II »EDINOST« St. 71. V Trstn, dne 11. marca 1908 lahko rečemo — ker smo prepričani o tem — j da naši okoličanski poslanci ne vsprejmejo volilne reforme, ki ne bi odgovarjala našim opravičenim zahtevam ter bodo istotako ob-s/ruirali vladni načrt kakor so obstruirah načrt večine deželnega zbora, ako bi se hotelo na našo škodo ugoditi zahtevam kateresibodi stranke. Sicer pa bodo nafci poslanci vsako demokratiziranje in razširjenje volilne pravice na vse sloje pozdravljali z veseljem. Ako se vladi posreči s svojim načrtom najti formulo, ki bo znala to poslednjo zahtevo spojiti z zad3voljenjem ekzistenčnih pogojev našega naroda na tržaškem ozemlju, je gotovo, da dobi od naše strani vso pod-poro, _____ _ Jezikovno vprašanja v Češki. „Nar. ListyM poročajo, da predloži vlada v kratkem državni zbornici nov jezikovni načrt za Češko. Ta načrt je že većinom izdelan in je o njem že razpravljal ministerski svet. Poljski klub v državnem zboru. Iz Lvova javljajo, da po sestanku državnega zbora, izvoli poljski klub na mesto posl. dr. Glombinskega, voditelja konservativne stranke dr. Bobrzjnskega predsednikom kluba, demokrat dr. Dulemba in voditelj poljske ljudske stranke, dr, Stapinski postaneta pa podpred- ( sednika. ( Do te spremembe je prišlo, ker se je , poljska ljudska stranka združila s poljskim ■ „Kolom" v državnem zboru. S tem se kon , servativno krilo v „Kolu" zopet ojači proti narodnim demokratom in Vsepoljakom, a to ( ima priti do izraza tudi v sestavi predsedstva s tem, da bo zopet konservatni Poljak pred- , sedoval „Kolu". Sedanji predsednik dr. Glom-binski je namreč Vsepoljak. . Na strankinem shodu v Rieszovu je predsednik državnozbor8kega kluba poljske ljudske ( stranke dr. Stapin3ki dokazoval potrebo zdru- , ženja s ..Kolom" in je bi'a vsprejeta resolucija ; v tem smislu. Dr. Stapinski jo dokazoval potrebo , združenja sklicevaje se izlasti na proganjanje Poljakov v Prusiji in pa na težavni položaj , Poljakov v Avstriji. Govornik je povdarjal, \ da s tem poljska ljudska stranka ne izgubi i svoje samostojnosti, ker je dovolj močna — j Število nje poslancev je narastlo za 17 — , da lahko odbija verski napad na nje razvoj , ter da le pridobi na vplivu na javne stvari, j Ali poleg resolucije, ki dovoljuje poslan- 3 cem poljske ljudske Btranke, da vstopijo v , poljski državnozborski klub, je bila ob enem , vsprejeta tudi resolucija za uvedenje splošne , in enake volilne pravice, Tu pa navstaja par zanimivih vprašanj. Poljski konservativci niso ■ prijatelji splošne volilne pravice. Kako stališče zavzemajo torej proti tej zahtevi svojih zaveznikov! 1 In kaj stori poljska ljudska , stranka, ako konservativci ne pritrde tej resoluciji ?! ji Kmetski nemiri v Romunski. \\ Iz Bukarešta poročajo: Bati se je, da v Moldavi izbruhnejo novi kmetski nemiri. Gnezdo upora je v okraiu Dorohoin, kjer so kmetje v več vaseh zavzeli preteče stališče uasproti oblastnijam. V več krajih ie prišlo že do spopadov z orožniki. Vzroka nemirov je iskati v nezadovoljnosti kmetov radi novega zakona o ureditvi posestva. V Bukareštu samem vlada velika razburjenost radi vznemirjaj o čih govoric o novih nemirih. O gr s ka. Madjarska trobojnica na prsih hrvatskih uradnikov. Iz Budimpešte javljajo : Govori se, da se v proslavo cesarjeve šestdesetletnice vladanja izda jubilarni križec, ki ga bodo vojaki in uradniki vedno nosili na prsih v spomin tega redkega slavlja. Dočim bodo v Cislajtaniji nosili ta križec na črno-žolti vrvici, je za dežele krone sv. Štefana odredjeno. da se ima v to svrho upotrebiti madjarska trobojnica, ki jo bodo nosili uradniki in vojaki tudi na hrvat skem teritoriju. _ Hrvatska. Imenovanje. Dr. R?.kodczay, bivši ban. je imenovan predsednikom stola sedmorice, Ivan Mažuranić pa podpredsednikom banskega stola. Demisija Aranitzkega. Načelnik pravosodja Aranitzky je odsto pil. Sodi se. da dobi to me3to kak srbski radikalec, ki bo po volji Weckerlu in Rauchu, Rusija, Nove uniforme za rusko pehoto. Nedavno temu so dobili generali, štabni in \iši častniki ruskih pešpolkov nove paradne uniforme. Isto tako dobi nove uniforme tudi j kuvalerija. Drobne politične vesti. Ruski revolucijonarci v Londonu. I z Londona poročajo, de ruska carica mati, ki biva sedaj tamkaj, ni šla se nikamor na izprehod, da, niti ne iz svoje palač^. Govori se, da ruski revolucijonarci pripravljajo proti njej atentat in da je v zadnjih dneh prišlo tjakaj še mnogo novih ruskih revolucijonarcev. Najvišeministerske plače so na Angleškem, Štirideset raznih ministrov dobiva na leto okolu 160.000 funtov Sterligov (skoraj 3 milijone kron). Plače pojedinih ministrov znašajo od 2000 do 20.000 funtov šterlingov. Najčudneje je pri tem to, da mini* stri, ki imajo najneznateje resorte, dobivajo razmerno največo plačo. Stroški francoske ekspedicije v Maroku. Francoski vojni minister PJquart je izjavil v senatu, da vsi stroški za maroško ekspedicijo znašajo do sedaj okolu 16 mil. frankov, minister mornice je pa dostavil, da je naknadnih stroškov za mornarico 4 milijone frankov. Povišanje častniških plač. „Pester Lloyda piše, da bo v skupni proračun za leto 1909 uvrščena vsota 14 mil. kron za povišanje častniških plač in sicer 9 milijonov za častnike, 5 milijonov pa za moštvo. Dnevne vesti. Imenovanje. Kancelist ArturČotar v Sežani je imenovan ad personam kancelij-skim oficijalom. Iz politične službe. Okrajni komisar Gvido Pazze je iz Krka premeščen v Pulo, namestniški koncepni prakt kant dr. Josip vit. Franzoni pa iz Trsta v Mali Lošinj. Stara igra naše socijalne demokracije. V listih Čitamo, da je jugoslovanska so-ziialca demokracija sklicala za minolo nedeljo /Puli shod z dnevnim redom: „K vprašati ju hrvatskoslovenskih šol v Istri in v Puli ter stališče jugoslovanske socijalne demokracijeu. V prvi hip, ko to čitamo, bi človek kar dvigal roko, da bi ploskal naši socijalni demokraciji, ki se toli toplo interesuje za kul-turelne potrebe svojega naroda, Ali vzbujajo ee ob enem spomini na prošle čase in dogodke in roka pada zopet in ne ploska. Da. da, to je stara igra naše socijalne dsmokracije, da redno prihaja na delo za svoj narod, ko je — prepozno, tedaj, ko je delo le blizo dovršeno'po — drugih. To je bilo ob šolskem vprašanju v Trstu, tako je v Istri. Vsa javnost naša je priča, da se je socijalna demokracija v prešnjih časih povsem desin-terisirala za naš boj za šolo, ni noben 9ccijalističm prst se ni ganil, da bi podpiral Slovence v tem boju za ta njihov najpravič-aeji postulat, pač pa se je dogajalo, da se je to našo borbo hotelo celo smešiti! Čim pa se je — po dolgi, blizu četrtstoletni borbi — raznesla vest, da misli vlada rešiti naše šolsko vprašanje, tedaj je stopila tudi socijalna demokracija na piano in je jela označati >voj e stališče! Tako je bilo v Trstu in tako je sedaj v Puli. Boj za šolsko se bije že, odkar se je začelo narodno gihanje v Istri: hrvatska in slovenska šola je bila vedno predmetom našega hrepenenja, glavni cilj našega truda in l>oja. Ali socijalnih demokratov nismo videli kakor sobojevnikov do — najnovejih časov i Sedaj pa, ko je prišlo med Slovani in Italijani do pogajaaj in bo tudi šolstvo gotovo pritegneno v kompleks vprašanj, ki se uravnajo po kompromisu — sedaj pa se oglaša tudi socijalna demokracija, sklicuje shod in označa svoje stališče !w To je tista stara igra : ko se, ali se vsaj sli. da se delo bliža zvršetku, tedaj začenja tudi naša socijalna demokracija vihati rokave in se pripravljati za — partecipiranje na zaslugah, ki so sijih drugi pridobili! Na vsem so Slovani krivi! Tako so ti ljubi Bodeležani druge narodnosti nasproti nam : začetek in konec vsakemu zlu in vsaki nespodobnosti iščejo v nas! To se pravi: ne iščejo, ampak le zavajati hočejo svoje občinstvo in podžigati bolj in bolj sovražtvo v njem nasproti nam. Naj se je dogodil kakov zločin ali kakoršna si bodi neprijetnosti, vsikdar namigujejo, da je krivec slovauske narodnosti, a če je kak Slovan res kaj zagrešil, kar je proti pisanemu zakonu, ali proti zakonu morale, hitro se debelo pod-črtuje in naglaša njegova slovanska narodnost. — Takov slučaj se je pripetil te dni v Poli. Neki stotnik je baje grdo postopal z nekim vojakom. To je bilo zopet enkrat „maslo4* za kamoriste v Puli, da so zopet mogli prilivati — petroleja v plamen sovražtva proti Hrva- j tom. Stotnika so označili za Hrvata, a vo- ! jaka za Italijana ! ! In potem so njihovi listi < kričali na vse grlo: vidite jih, taki so ti; Hrvatje, preganjajo Italijane, kjer le morejo!, Kolika brezvestnost, kolika perfidra ! ! Da moremo prav oceniti to satansko zlobo, * treba vedeti, da se dotični stotnik piše za Norbertha, da torej nosi ime, ki kaže na vse : prej, nego na slovansko pokoljenje. Ia res nam potrjajo zanesljiva obvestila, da je do-j tični častnik Nemec in Žid!! Pa če pomislimo, da je bilo to ime našim sovražnikom znano, potem vidimo vso njihovo zlobo, ki kar hlasta po prilikah, da ; more obrekovati in insultirati slovansko ime. Niti v trenotkih torej, ko bi nad razmerjem med Italijani in S-ovaui v Istri imela viti zastava v znak premirja, kamoristi ne morejo krotiti svojih zlih instinktov in brzdati svoje vroče strupene krvi ! ! Na srečo se vendar-le bližajo časi, ko bo ves svet razlikoval med ! zdivjano in degenerirano kamoro in italijanskim narodom ! Resnici na ljubo. Prejeli smo : Prosim Vas, da priobčite v odgovor sv. ivanski godbi: i V „Edino itia št. 56 sem le na kratko ome-, nil italijanskega pečata sv. ivanske godbe in nisem pisal komentarja, dobro, vedoč, da se bo godba skušala opravičiti. Žal, da moram ostati pri tem, kar sem rekel. Jaz sem skoro j redno zahajal na plese, ali nikjer nisem zapazil kakega slovenskega napisa na pečatu. In še ne bi se bil oglasil, da se ni pripetil nastopni slučaj : Neko nedeljo sem sedel slučajno pri mizi nasproti dvema mladeničama — baje Italijanoma. Jeden njiju je držal vstopnico v roki in pripomnil: „Glej, tukaj je slovenska hiša, tu je gnezdo Slovencev in vendar imajo italijanski pečat. Na občnem zboru trgovcev-jestviničarjev pa bi bili kmalu provzročili pravo bitko, ker zahtevajo, naj se jim uraduje v slovenskem jeziku. Kako hočejo dobiti svoje pravice, ko si sami mečejo polena pod noge!" Tako je govoril človek, ki ne čuti narodno in slovensko. In mene je to peklo tem bolj, ker nisem vedel odgovora. Če pa je res, da ima godba slovenski, italijanski in nemški pečat, naj rabi, kadar svira Slovencem, le slovenskega itd. Sicer se zagreša proti dolžni obzirnosti do narodno-zavednega občinstva. Na oporekanje, češ, da na plese ne prihajajo mestne ~ se šol ote", konstatujem slučaj, ki se ie dogodil meni samemu, da ire je neko dekle, ki sem je povabil na ples, ne sluteč, da je italijanka, razžalila z besedami: „Coi ščavi non balo!" To so moje zadnje besede v tej kontroverzi. F. B. V spomin na bitko pri Aspernu. Kakor čujemo, se bo vršila od meseca aprila do junija 1909 1. na Dunaju v spomin na stoletnico zmage pri Aspernu 1809 velika^ vojaška razstava z naslovom „Nadvojvoda Karel in njegova doba". Pokroviteljstvo je prevzel nadvojvoda Friderik, vnuk nadvojvode Karla. Namerava se podati kolikor možno popolna slika razvitka naše armade od leta 1770 do 1847. Zastopana pa ne bo samo armada v svoji celoti po svojih uniformah, slikah, orožju itd., ampak zastopane bodo posebno tudi tiste osebe, ki 60 se udeležile kakor si bodi bojev izza onih časih. Umeje ss, da bo na prvem mestu stal nadvojvoda Karel sam in ves cesarski dvor. Potem vojskovodje izza one dobe, pa tudi na častnike in druge vojake vseh stopinj in vrst se bo oziralo v spominih. Posebna pozornost se bo obračala na podobe iz vojaškega življenja na stvareh, ki se vsak dan in povsod rabijo, na primer: na Bkudelicah, krožnikih, tobačnicab, pahljačah ali mahalih itd. Pripravljalni odbor razpošilja pozive na vse strani in vabi ljudi vseh vrst, da naj porabijo to priložnost in razstavijo predmete (stvari) in rodbinske spomine, ki jih imajo. Najmanjši spomin, da se le vjema z razstavo, se hvaležno vsprejme. Na odborov poziv se obračamo torej do svojih čč. bralcev s prošnjo, da bi blagovolili podpirati to podjetje s tem, da se marljivo in vneto udeleže te razstave. Vsa druga vprašanja naj se pošiljajo na naslov: „k. u. k. Heeresmuseum in Wien X/2 Arsenal", kjer se dajejo vsakoršna druga pojasnila. Trubarjev večer na Dunaju. (Dopis), Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava" na Dunaju priredilo je dne K. t. m. Trubarjev večer. Brez slovesnih vabil in vsporedov razvil se je ta večer v sijajno manifestacijo in smelo se trdi, da nobena slavnost, prirejena letos v spomin Trubarja, po vsebini ia številu tukaj podanih misli in ponujenem užitku na doseže tega večera. Predsednik akad. društva „Sava"' g. pravnik Suhač dal je po pozdravu in kratkem uvodnem govoru besedo g. cand. juris Emilu Jenkotu, ki je v izbranih besedah slikal dobo delovanja Primoža Trubarja ter podal javno sliko tedanjega kulturnega stanja Slovencev in pomen Trubarjevega nastopa za naš nadaljni kulturni razvoj. Za posebnost tega večera sta poskrbela bibliotekarja c. kr. dvorne knjižnice gg. dr. Ivan Prijatelj in dr. Kidrič, ki sta se potrudila za ta večer iz omenjene knjižnice pridobiti deset Trubarjevih knjig, katerih pomen vsebino in zgodovino sta omenjena go3poda prijazno raztolmačile. Mej temi knjigami je tudi edini svetu znani eksemplar in prva slovenska leta 1550 tiskana knjiga „Abece-darium", kakor edini svetu znani eksemplar; neprecenljive vrednosti. G. dr. Prijatelj jo na ; |to pobrobno naslikal vse življenje in delo-j ! vanje Primoža Trubarja. Povdarjal je posebno i jezikovne težkoče, s katerimi se je imel boriti Trubar na svojem literarnem delovanju in je na podlagi večih odstavkov iz Trubarjevih del sprožil misel, da je Trubar skoraj i gotovo hotel ustanoviti slovensko narodno cerkev. G. pisatelj Ivan Cankar je v tempera-metnih besedah govoril o Trubarju in naših razmerah v domovini. Žalostni spomini za slavnostni večer, pravi, so dejstvo, da je ravno Trubarjevo leto za nas najkiavernejše, kakor ob priliki Prešernove slavnosti, tako j 'se tudi danes oglašajo v domovini rodoljubi,! ki brez odmora iščejo, kaj bi slavili, da se' ' zberejo v odseke in volijo predsednike, a 'nimajo časa, da bi se skušali poučiti o Trubarju samem ali celo razširjati njegovo mišljenje. Večina splošno o njem na zna nič, pa tudi oni, ki so že kaj slišali o reformaciji uvrstili bi se mirno v Hrenovo procesijo ter plesali okoli goreče grmade knjig. G. Cankar je povdarjal splošno slovensko bre^pogumnost, j ker si sicer ne more tolmačiti ogromnega števila onih, ki so se „prilagodili razmeram*.] Govornik pravi, le mladina še ima pravico i nadaljevati rodoljubno delo Trubarjevo in s stopiti mora brez starih naših rodoljubov v i prihodnjost. Nato je g. Cankar ob veliki navdušenost vseh navzočih z mladeniškim ognjem prednašal Otona Zupančiča „pesem mladine" in eno pesem iz cikla „v spomin Aleksadru Murnu". Med pavzo je zapel z že znano virtu0zn03tj0 g. operni pevec Levar, Schu-mannova grenadirja. Potem je čital g. I. Cankar svojo Črtico „Mrovec in njegova slava". Ta satira prekaša s svojim kipečim sarkazmom vso dolino šentfloriansko. Pisatelj črta v njej, kakor je sam omenil, milje, kjer rasejo naši rodoljubi. Poleg že imenovanih bilo je na večeru tudi več akademikov iz „Slovenije", g.a dr. Prijateljeva, pesnik g. Oton Zupančič, g. inženir Štebi, skladalj g. Jeraj, in g. dr. Me-gušar s soprogo. Kakor običajno, so tudi to prireditev „višji krogi" ignorirali. Naše gledališče. Tu ne bomo govorili o zadnji predstavi, ker je to naloga gledališč-nega recenzenta. Spregovoriti pa nam je par besed na naslov orkestra. Čujemo namreč, da je naša opazka o nedeljskem sodelovanju orkestra čitalnice pri sv. Jakobu provzročila precej razburjenja. Zdi ee pa, da v glavnem zato, ker nas prizače i niso umeli Naša kritika nikar ni hotela orkestru odrekovati sposobnost. Narobe: ravno v našem listu smo se opetovano pohvalno izrazili o sodelovanju tega orkestra in se veselili na njegovem res lepem napredku ter smo uverjeni, da ima ob resni volji in potrebni vstrajnosti Ča3tno bodočnost pred seboj. Kar smo mu očitali — a to le iz ljubezni do gledališča in iz najboljega namena za ta orkester sam — je bilo: da ni bil zadostno pripravljen! Saj smo izrecno rekli, da se je zdelo, da so igrali, skoro ex abrupto. Saj si celo najbolji orkestri ne upajo nastopiti brez temeljitih vaj. Toliko na adreso orkestra kolikor tudi vseh činiteljev našega gledališča bodi povedano, da se mi v svojih kritikah moramo držati pravila, da grajamo vse, ker se nam zdi graje vredno, ker ie na ta način moremo tudi mi po svoje prispevati k razvoju in napredku našega gledališča. In nikdo nam ne more odrekati, da smo v formi svojih graj obzirni do skrajnosti. Želeli bi, da bi se to naše pojasnilo vsestranski uvaževalo. Nove smodke. Z dnem 10. t. m. se je pričela prodajati, in sicer za sedaj le na Dunaju, nova vrsta smotk pod imenom „Pigmeos". Te smotke se bodo prodavale v zabojčkih 25 komadov po 4 krone, oziroma 16 stotink komad. Predavanje v prostorih Narodne delavske organizacije. Kakor smo že javili, predaval bo danes zvečer ob 7ya uri v prostorih Narod. Del. Or. g. veterinar Cek 0 „pomenu mleka za vsakdanje življenje. Ozirotn na zanimanje, ki jih vzbujajo dandanes razna higijenična vprašanja, je pričakovati obilne vdeležbe. Glasbena šola. Čitalnica pri h v. Jakobu naznanja, da bo dane3 vaja za dečke in odra-ščene skupno ob 8 uri zvečer. Tržaška mala kronika. Nečloveška mati. V Puli je biia predvčerajšnjim aretovana 22-letna Marija Križanec, doma iz Rogatca na Štajerskem. Grozen je zločin, radi katerega je bila ta ženska aretovana: dne 22. januvarja t. 1. je tu v Trstu vrgla v morje trupelce svoje trimesečne hčerke Gizele, ki jo je bila par dni prej v Ljubljani zastrupila s karbolno kislino. Prišla je bila v Trst dne 21. januvarja. Prinesla je v omotu — kakor prtljago — trupelce mrtve, zastrupljene hčerke. Prenočila je v hotelu „Evropa", a omot z mrtvim trupelcem je imela čez vso noč pri sebi v sobi. Drugi dan je najela čolnarja in se dala v čolnu voziti po morju. Vzela je bila seboj omot in ga vrgla v morje, ko jo ni čoluar opazoval. Že prej je bila djala v omot prec. 3en kamen, da je šel omot s trupelcem mrtvega deteta na dno. O tem groznem zločinu je Marija Križanec povedala sama predvčerajšnjim na ana* grafičnem uradu v Puli. Ta urad jn bil dobil od občine Rogatec poziv, naj poizve, kam je Marija Križanec dejala svojo hčerko Gizelo, ker varuh in ded Gizele, namreč stari Križanec ni vedel povedati, kje da se nahaja otrok, Vsled tega je bila Marija Križanec pozvana v Puli. kjer je bivala cd dne 25. januvarja t. 1., namreč tri dni potem ko je bili vrgla mrtvo dete v morje, na statittično-anagrafićni urad še dne 5. t. m. Ker ima šn eno hčerko j — Adelo — ki jej je sedaj 5 let, je Marija 1 rekla, da je Adela v Gorici pri družini Cap-pellan, a' Gizela pri neki Ivanki Potočnik v Šarajevem. Ker je trebalo o teh njenih izjavah sestaviti zapisnik, so na rečenem uradu naprosili Marijo K., naj se vrne čez par dni. : In prišla je res predvčerajšnjim in jokaje po-| vedala, kaj da je storila otrokom. Rekla je, | da je to storila zato, ker ji je bil otrok v težavo in oviro, da ni mogla služiti. v Izseljenci s krivimi legitamacijami. Pri zastopniku „Socifcte Gćaerale Transatlan-tique", g. Josipu Cocevar, sta se predvčerajšnjem oglasila dva mladeniča, ki sta hotela dobiti prevozni list kakor izseljenca. Izkazala sta se s potnimi listi prvi na ime Nikole Vuko-i \ić iz Brača, drugi na ime Grege Paša iz i Si°ia- . . ... Gospodu Cocevarju so se koj pojavih dvomi glede identitete teh dveh Dalmatir.cov radi nekaterih podatkov v potoih listih, ki niso odgovarjali njuni zunanjosti, Dal je oba Dalmatinca spremiti na polic jo. V Tr3tu, 11. marca 1908 »EDDsOST« slev. 71 Stran III Po dolgem obotavljanju Bta nazadnje priznala, da sta se legitimirala s tujimi potnimi listi. Oni, fiegar potni list, se je glasil na ime 5 j kole Vuković, je Matej Vukovie, 26 leten kmet iz otoka Brača, drugi je Jurij Omerčan 25 leten kmet iz Sinja. t . . Prvi ie rekel, da je našel krivo legitimacijo na cesti; Omerčan je trdil, da jo je dobil pred nekoliko dni od nekega neznanca. Nista pa znala in hotela povedati, zakaj ;ta se krivo legitimirala. Zato sta bila pridržana v zaporih, dokler se o niih kaj poizve. j Izgredniki in razgrajači. Ne mme dan, ne da bi jih par vtaknili v luknjo. Zdi se da ne pomagaio čisto nič proti njim stroge odredbe policije, ki aretira takoj razgrajače brez prejšnjega svarila. Tudi predvčrerajšnjem je bilo aretiranih kar 16 teh patronov, ki so bili potem kaznovani na 12, 24 oziroma 48 ur zapora. y Samomor. Včeraj zjutraj ob 3. uri se je pivarniški natakar, Rudolf Kocjančič, •26 let star, ubil v svoji sobi v Androni del Pozzo 4, ustrelivši si iz samokresa v desne sence. Zdravnik od „Igea" je takoj prihitel na lice mesta, ni mogel pa storiti drugega, nego konstatirati smrt. Truplo so prenesli v mrtvaško kapelo k sv. Justu. Koledar In vreme. — Danes : Heraklij in Zožim muč. — Gregor pap. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludue + 9» Cdls. Vreme včeraj : deževno. Vremenska napoved za Primorsko : Oblačno, deževno. Hladni vetrovi. Temperatura mila. V začetku slabo vreme, potem polagoma boljšanje. Porotno sodišče v Radi zločina posilstva. y Včeraj se je vršila pri zaprtih durih obravnava prot 47-letnemu Alojziju Albaniju iz republike S. Marino, ki je bil obtožen radi zločina posilstva z težkimi posledicami, pred-vidjenega v §. 128 k. z. Predsedoval je svet. Minio, obtožbo je zastopal namestnik drž. pravd. Zumin ; branitelj odv. dr. Dompieri. V nekem dnevu preteklega poletja je bil obtoženec, ko se je nahajal v svojem stanovanju v ulici del Fico sam z trinajstletno hčerko hišnega gospodarja, izvršil nadnjo ne-nravne čine, vsled česar se je pri mladi Mariji izcimila neka spolna bolezen, radi katere je morala do pred kratkim 03tati doma. Albini je tajil, ali proti njemu govori težek indicij, ker so zdravniki našli, da je okužen z venerično boleznijo. Poskusil je dokazati svoj alibi, češ da je minolo poletje deia! na turski železniški progi. Potem je ti dil, da je bila deklica že prej okužena. Odškodovanka 12 iu pol letna Marija je otrdila obtožbo in izpovedala, kako jo je .btoženec zvabil in posilil ; kmalu potem da je obolela. Mati Rosa Santi je rekla, da se je obtoženec, čim je izvedel o Marijini bolezni, takoj oddaljil od hiše. Deklica je na vprašanje predsednika pritrdila, a ob osupljenju vseh pri-si taih priznala, da je pred Albanijem spolno občevala še z drugim individuom. Porotnikom je bilo stavljeno vprašanje glede posilstva in drugo glede obteževalne Okolnosti inficirane bolezni. Prvemu vprašanju so porotniki pritrdili z 9 d a in 3 n e; drugo zavrnili z 8 n e in 4 d a. Sjdui dvor je ob3odil Albanija na 8 me secev težkega zapora. Društvene vesti. Pevsko društvo „Danica" na Konto-velju naznanja, da priredi na Velikonočni ponedeljek dramatično predstavo v dvorani gospodarskega društva. Na občnem zboru pevskega društva „Velesila' v Skednju, ki se je vršil v nedeljo dne 8. tek. m. izvoljeni so bili v rivna-teljstvo sledeči gospodje : Godina Ivan (Kudrič) predsednik. Šuman Franjo podpr., Godma Lovro (Kudrič) tajnik, Fiego Ivan blagajnik, odborniki: S tncin Ivan (Čuk) Sancin Josip (Drejač) in Sanciu Peter (Mjača) ; namestniki: Grod;na Jakob (Ban), Sancin Ivan (Čočo) in Purič Dragotin. Po občnem zboru vršila se je pevska zabava, na kateri je bila velika udeležba od strani domačih gostov in rodoljubov. Zatega-del se pevsko društvo najprisrčneje zahvaljuje \:im udeležencem gostom in rodoljubom, posebno pa darovateljem, gospodu deželnemu poslancu Antonu Sancinu (Drejač), l-anu Godina (Figne) „Gospodarskemu društvu* in gostilničarju gosp. Ivanu Godina (Fule) za točno postrežbo. Odbor Dramatičnega društva v Trstu sklicuje v zmislu § 41 dr. pr. izredni občni zbor članov na petek dna 13. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Trgovsko-obrtne zadruge ulica S. Franceeco ši. 2. Dnevni red : proračun za prihodnjo sezono. Zaradi velike važnosti tega zbora so vabljeni gg. člani, da se ga polnoštevilno udeleže. &ar. delav. organizacija Vsi odborniki skupine c. kr. železnice in zaupniki so naprošeni, da ^e polnoštevilno udeležijo izredne važne seje, ki =e bo vršila jutri v četrtek ob T uri in pol zvečer v društvenih pro--torih nI. Lavatoio. Vesti iz Goriške. Iz Dornberga se nam poroča: Vaše včerajšnje poročilo glede 67 uničenih glasov agrarno-napredne liste je popraviti v zmisla, da je klerikalna komisija uničila 67 omenjenih glasov radi tega, kervso se glasovnice glede kandidata Alojzija Štreklja glasile: „Alojzij Štrekelj, državni poslanec", ne da bi bilo navedeno njegovo bivališče (!!) Da pa ne bo gospod Alojzij Štrekelj osamljen, je ista komisija napravila še nadaljni modri zaključek, da mu morata delati „kompanijo" tu 3i kandidata Franko in Križnič, ker sta bila tako nesrečna, da sta bila napisana na isti glasovnici. Ta „moder" sklep je komisija utemeljevala z „nadmodrim" razlogom, da je glasovnica ena celota ter da delna neveljavnost ima za posledico neveljavnost vse glasovnice sploh. V Galiciji so modri falzifikatorji volilnih rezultatov, ki so dosedaj imeli prvenstvo v tej stroki; od sedaj naprej pa tiče ta slava nedvojbeno dornberškim klerikalcem. Goriški državnozborski volilni okraj po večini — agrarno napreden. V sodnem okraju goriške okolice, ki tvori samo za-se državno-zborski volilni okraj, v katerem je 14. maja preteč. 1. zmagal državni poslanec Fon z nekai nad 100 glasovi, je bilo na ožji volitvi dne 9. t. m. oddanih za agrarno-napredno listo 3528 glasov, a za klerikalno listo ie 3285 glasov, tako da znaša večina prvoimenovane liste nad drugo 243 glasov, i Državni poslanee Fon torej danes nima več večine volilcev za sabo ter bi moral — po volilnih načelih „Slovenca" — odložiti mandat. Tako je namreč „Slovenec" zahteval cd državnega poslanca Robleka, ko je bil v njegovem okraju izvoljen namesto dr. DeČkota v štajerski deželni zbor klerikalni kandidat, pri čemur je poudarjati, da poslednji ni bil izvoljen niti na podlagi splošne volilne pravice, torej ne od identičnih volilcev, dočim so v Fonovem volilnem okraju nastopili enako kvalificirani volilcl sedaj za deželni zbor, kakor lani za državni zbor. Tako je pač, gospoda pri „Slovencu", j ako se nepremišljeno radi hipnega efekta j postavlja „sentenca", ne da bi Ee premislilo, da pride morda čas, ko se bode moglo iste uporabljati tudi narobe. Vprašamo torej „Slovenca" : Uživa-li državni poslanec Fon še zaupanje volilcev svojega volilnega okraja, ali ne ? Prosimo za odgovor. V državno-zborskem volilnem okraju: Tolmin, Cerkno, Kanal, Kobarid, Bovec je imel klerikalni kandidat dr. G:egorčič ob zadnjih državnozborskih volitvah okolo 2400 glasov veČine. Isti sodni okraji so dali na ožji volitvi z dne 9. t. m. za klerikalno listo 5387 glasov, a za agrarno napredno listo 3711 glasov. Klerikalna večina ee je torej skrčila na 1676 glasov, torej za okolo 1000 glasov manj. V teh sodnih okrajih je bila vdeležba 9. t. m. naravnost ogromna, kajti glasovalo je 9098 volilcev, torej okolo 1500 več nego ob državnozborskih volitvah. V ajdovskem sodnem okraju je bilo oddanih na ožji volitvi dne 9. t. m. za agrarno-napredno listo 1720, a za klerikalno 1480 glasov. Imela je torej prca 240 glasov večine dočim je pri zadnjih državnozborskih volitvah imela klerikalna stranka okolu 100 glasov večine. Klerikalna stranka je torej v tem okraju nazadovala za okolo 340 glasov. Volilni shod v Devinu. V nedeljo po-poludne se je vršil v dvorani g. Plesa v Devinu volilni shod, ki ga je sklical deželni poslanec g, Josip Štrekelj. Hitro po 3. uri se je zbralo nad 110 volilcev iz Deviua in okolice. Častno so bili zastopani tudi Mavhenjci. G. Josip Šorč je predstavil volilcem novega poslanca, ki so ga volilci pozdravili z živio-klici. Na predlog govornika I. Pecikarja ie bil izvoljen predsednikom g. E. Praprotnik. šolski voditelj v Devinu. G. J. Sore je zopet pozdravil in zahvalil navzoče voliice za obilno udeležbo. Prosil jih je, naj pazno slede govoru g. poslanca. G. poslanec je potem na poljuden način pojaš nje »al gospodarske razmere dežele in navajal tudi krivce, ki so zavozili ta voz. Tu ni zameriti toliko deželnemu glavarju Pajerju. pač pa onim, ki so dali deželane volkovom v pest. Na to je pojašnjeval samohvalo bivših poslancev glede deželne užitnine. Ti gospodje so si dovoljevali razne luksu3e glede dež^ine hiše. Nabrali so 60000 K za zidavo nove cerkve na starem pokopališču. Dotični 3vetje sedaj prodan, a nihče ne zna, kje so oni denarji. Sedanja norišnica usmilj. bratov je v resnici pretesna. Deželni odbor pa je zopet vrgel denar skozi okno in kupil pr jstor veliko predrago. Vse so zakrivili oni gospodje, ki se vedno hvalijo, kako znajo gospodariti z deželnim denarjem. Posl. Berbuč ni še pičice dobrega storil za deželo. Pač pa je hodil s komisijo po hlevih in ogledoval bike za nakup. Ob krivični razdelitvi mandatov po novem volilnem redu so igrali največo v!og*"> osebni interesi. Tudi uri sedanjih volitvah ;te mislil dr. Gregorčič, da gi^sovi „našega i dobrega ljudstva" v gorah nadkrilijo glasove Veiika m vsakovrstnega pohištva - navadne do nsjfineje vrste po najnižjih cenah. - Peter Jeraj TRST, ulica lfincenzo Bellini šiv. 13 ter vogal ulice sv. Katarina. • Vekoslav Plesničai* • -9 zalagatelj c. kr. državnih uradnikov s- naznanja slavnemu občinstvu, da ima SVOJ D) BOGATO ZALOŽENO :: trgovino jestvin v iti. Giulia št. 29 :: ima vedno sveže prave in neprenosljive 31. testenine (Peiatete) Žveplenke družbe sv. Cir. in Met. ter vse druge predmete jestvinske stroke. Pošiljam po poŠti od 5 kg naprej vseh vrst blaga po celej Avstro - Ogrski. ASenturcko podjetje z zalogo na debelo ulica Donlzettl šteu, 5. ZALOGA -as*. Istrskem in dnlmnflnskeša ginaG gC za;-m5eno pristnega s prodajo lia debelo in drobno Bernardo di Chiara TRST, ulica dei Bachi Štev. 9 (2 Za krčmarje in gostilničarje po dogovornih conah. ^ Zaloga vina TRST, ulica Chiozza žtev. L7 H- ISTRSKI TERAN za dom (ne manj od 5 litrov) po 56 stotink liter. Za krčmarje in gostilničarje po dogovor.cenah. NB. Sprejmem pošiljatve v tranzitu za celo monarhijo in v vf-aki množini SIMON PAVIiINOVIĆ. Dr. ERNEST MENZEL specijalist za otroške bolezni prej azistent otroške bolnišnice dunaj. poliklinike sprejema od 4.-5. pop. :: THST :: Trg Sv. Caterina štev. 2. Rodoljubi! Širite „Edinost"! I flMftflft f A Obešala, postelje, opra-rt UVlU iS vo za spalno sobo naj-j finejega dela, kuhinjsko opravo „Seces-1 sion", mozaično umetniško mizico, vredno 1200 K. — Izvršuje naročbe vsake vrste. Mizar, Trst, uiica Cereria št. 2. | Velika ^g^t^5 a izbera e&T V | Pohištvo svetlo In temno, spalne In Jedilne j sobe, divani, obešala, pisalne mize, železne I postelje, slike z;oala, stolice, popcino pohištvo za kuhinje In tudi posamezni komadi. Trst, via Chiozza 8 (Budeče table) VITTORiO OGPLICHER | Najnižje cene. Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta : Graške poulards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Ulica Campanile št. 15. Zdravljenje krvi I. Čaj „Tisočerni cvet1 (Millefiori Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim I sluća em, če peče v Želodcu, kakor proti 9labe- S mu prebavljanju in hemeroidam. Jeden omot za I zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odli- 1 kovani lekarni | PRAXMARER „fi\ flue JKori" Crst, veliki trg Priden h'aPec vajen pri konjih sprejme se ta-I |l U13II koj pri Franju Meden, trgovec sv. Križ. 345 Edini zavod za popravljanje pnevmatikov Trst, ulica Conti št. 24 Podružnica tovarne usnjatih iu gumijevih antiderapantnih pnevmatikov 3NT Garconnet, 77 Rue de Pariš, Ctichi (Seine) Izvršuje popravljanje pnevmr.tikov z antiderapants iz g-ladkeg-a grumija, notranje prevlake s tkanino, pnevmatičnih Črev vsake tovarne, počenili, prerezanih ali na drug način po-kvarjeuili. — Popravlja se z redko preciznostjo ter se jamči za trajnost, kakor pri novih. Specijelno patentovano vulkaniziranje. — Poprave se izvršujejo v najkrajšem času. ::::: ¥ pekarni iu aladčičarni ::::: VINKO SKERK, Trst uia flcquedotto 15 in v podružnici via DSEiramar 9 se dobi vsdno svež kruh, najflnejs? moke, čokolado, fina dezertna v?r3 Baisewa Trleste-offiee avtorlzov&na agencija za nepremičnine in trgovino ulica S. Criovanni 13 pritličje. — Telefon 371. Cenjeni odjemalci ! Častim se naznaniti Vam, da sem odprl v Trstu, V Illici Poste Štev. 10 (vogal Valdirivo) Prodajalnico manifakturnega blaga katera je preskrbljena z vsemi potrebščinami ter se priporočam za blag. naklonjenost. U dani Antonio Coiitenta. j« najbolja tinktura za lase. V ^f JEbm^mmmk ^ n{ nikakih škodljivih stvari. ■■■■■■■SSHSHFSobi sc plavolaso, kostanjevo, črnikasto, Srno barvo. Stekleniaa 3-- K v odlikovani lekarni PRENDINI mmmmmm—mmmmmmmm PoftUJatr* po poAtaom poyx«^Ju. mmmmmmm—mmmm—mm tržaška posojilnica in hranilnica Piazza della Caserma šfeu. 2 u lastni palači (Vhod po glavnih stopnicah) TELEFON 952 ima na razpolago Jekleno varnostno oslico ki je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri so shramhsce, ki se oddajejo strankam v najem in sicer : za celo leto kron 3 C „ pol leta „ 20 „ četrt „ 12 za en mesec „ 6 Bhrambice so 24 cm visoke. 21 cin široke, 4S cm globoke. Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki sama osebno shranijo in zaprejo svoje stvari, katerih ni treba prijaviti. Oddaja hranilne puitoe, katero ie priporoča posebno sta.rišem, da "^g na ta naJnovejU ln najnspeinejl način navajajo itedlti svojo deoo. ===== Nadaljna pojasnila daje zavod ob uradnih urah. U novem skladišču pohištva Romeo Savio Srst9 uHca Giuseppe parini št. 1 je na izbero pohištvo vsake vrste, popolne sobe, slike ia zrcala po najzmernejih ccnah. - tOVARNA ZRCAL = ATTILIO PIZZORNO TRSTt ulica Gluseppe Parini štev. 9 — vo^ai ulice Giorgio Vasari. - Telef. 687. Ogledala navadna in oglajena. — Posrebrenje star zrcal. — Skladišče krist navadnega in dei^uei stekla. — Zaloga navadnih in oglajenih Sip za koČv Oglajeni kristali, vezani z medjo. — Zrc.-ila z urt Šipe z \sakovr3tiiimi risbami. — Apani mjs šip Skladišče pohištva ViTTORIO VOSiLLA preseljeno iz Lipskega trga 7 v ulico Sanif^ št. 8 vogal ul. Forpor II« nasproti kavarne Fedcl Triestino je bogato založeno % novim nepre-kesljiVim solidnim in eleg, pohištvo i gBT" CENE ZMERNE. Giimijove cevi, blago = in nnprodirno--- priznan kakor najbolju in ueprcic=Iji-va vrsu vseh gumijevih iligijeniča !» predmetov in ribjih maliurjev _ dveletna garancija —- Ga! — Crst, Ccrso 4. PoSiljatve po gltl. 3> Delalnica pasov, kilnili P-»ov. elastičnih nogavic, otmz. ravnadrzjjev, bar-gelj In bidet. Irigatorji od gl.i-20^napre;. Toplomeri za vročioo K 2,!,av- * ~ ANTON J0GAN, mizar Sprejme vsakovrstna, naročilo, in popravljanja. Ima vedno pripravljeno pohištvo za spalne in jediine sobe ter kuhi^le TRST — ulica Farneto 45. Pietro Cucit mizar1 Trst, ulica Fontana št. T in Specijalist za razkošno pohištvo vs kega kroja. Vsakovrstna dela v lesu FFiANC£SCQ S. DONAT elektrotehnik TEST, deli* «*. 2t iitiriiiieii č^^iiSi ž i mehanično delalnfoo vUktrlta« rw«tJjjkT», rr«a»sv, V»ltf?n»T, itraioTodnT, kak«r t»4t xa«h«aU*a eJ M t 3Ti»st ■ •laktrct«>iBik», kikor iievo. aJi !a ^rtoiiiD't s»e*.ffjJc Csa* Jak« mrrr.* ic Ir.rilisv Oiuseppe d' Andrea Teracerarski mojster Trst - Stsn Giacomo in Monte 5 ! ?rvo podjele za FiavađKa in fina feracerarska dcSa •■' 1 ■ r— obstoječe od !e?a JS52 Sprejme ee taai popravljanja. ; SaajaIiSč5 v M rodllnlci Mm S. Giacomo S. Jai q s sas STARA MI RODI LN I C/l isss M. I Hiili§r Succ. TRST. ui. Barriera vecchia štev. 26. BOGATA ZALOGA barv, povlak. čopiča, p-.atnaalj, ke-mičaLh izdelkov, miner. vod. parfl-mov. zamahi, železno žica, elastike za cepljenje, nlla in STEKLENIH ŠIP. Hotel Balkan 7(Tsob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene zmerne. Počkaj & Rogl. Hotel Balkan