108. Številka. Ljubljana, v torek 13. maja 1902. XXXV. leto. ,zhaja vsak dan zvečer, IzimBi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman a« avstro-ograka deSele aa vae leto 25$ K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 50 h, aa Jeden mesec 9 K 30 h. Za^ LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K BO h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. Za tuje dežele tohko več, koliKor znača poštnina. - Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h 5e se dvakrat,-rin po 8 h, če se trikrat aii večkrat tiska. - Dopisi naj se izvole frankovaU. — Rokopisi ae ne vračajo. - Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12.;Upravnlstvu jiaj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. - ..Narodna tiskarna" telefon št. 85. it Usoda Slovencev". i. Skoro sedemnajst mesecev je poteklo, kar se je vršilo občno ljudsko štetje, a rezultati tega štetja še sedaj niso razglašeni. Ve se doslej samo aproksimativno število prebivalstva posameznih večjih mest in kronovin, glede narodnostnega razmerja pa se oficialno še ni ničesar razglasilo. Prve številke o uspehu ljudskega štetja glede naraščanja, oziroma pojemanja pripadnikov posamičnih narodnosti smo čitali te dni v graški »T a g e s p o š t i«, kjer je priobčil dr. Reiner pl. Reinohl članek »Volksbewegung des deutsch-thums«. Podatke tega članka je pograbil »Slovenec«, in s tisto frivolnostjo, kakor jo ima na razpolaganje tudi pri najres-nejših zadevah, je iz podatkov tega članka skoval bedasto reklamo za —'- slovenski klerikalizem! Reinerjevi računi so zanimivi in zaslužijo našo pozornost v polni meri. Po teh Reinerjevih podatkih se je pri zadnjih treh ljudskih štetjih izkazalo, da je bilo med sto prebivalci: L 1880 1. 1890 1. 1900 odstotkov Nemcev .... 3675 3605 35-80 Čehov .... 23.77 2332 2327 Poljakov .... 14-86 1584 1667 Malorusov . . . 12 80 13 22 13 86 Slovencev . . 5 23 5 01 467 Hrvatov in Srbov 2 59 2 75 278 Italijanov . . . 307 228 284 Rumunov . . . 088 089 090 Madjarov ... 005 0 04 0 04 Po tem izkazu se je torej število Nemcev, Čehov, Italijanov in Slovencev skrčilo, med tem, ko se je število Hr-vatov-Srbov, Poljakov in Malorusov pomnožilo. Kar se tiče Čehov, bo resnica pač ta, da se je njih število zmanjšalo na papirju, in da se na tisoče čehom, ki žive v takozvanom »nemškem ozemlju« na Češkem, potem v Šleziji, na Dolenjem in Go- LISTEK. Moja gledališka pohajkovanja. Pripoveduje F. A. Šubert.*) I. Po Italiji. Bivši slavnoznani ravnatelj češkega narodnega gledališča v Pragi nam je poslal iz posebne prijaznosti drugi del svojih spominov s potovanja po evropskih gledališčih, posebno slovanskih. Knjiga, elegantno opremljena leksi-katnega formata na 224 straneh, ima sledečo vsebino: »Moja prva pot v Italijo, — Iz italijanskih gledališč, — V pravljici juga, — Pri otvoritvi jugoslovanskih gledališč, — Moja druga pot v Italijo, — Druga potovanja po jugu, — Pri otvoritvi gledališč poljskih in druga pota po Poljskem, — Med palmami, — Zadnji poti italijanski, — Na severu, — Popolnoma negledališki intermezzo, — Register imen«. Knjiga prinaša slike skladateljev Arriga Boita, Al- *) Z uplynuych dob II. „Moje divadelni toulky" vvpravuje Fr. A d. Šubert. Svazek I. V Praze. Tiskem a nakladem češke grafičke spo-lecnosti „Unie". 1902. Cena 5 K 60 h, vazane" 8 K 30 h. renjem Avstrijskem pri ljudskem štetju oktroiral nemški občevalni jezik. Tudi znatno naraščanje Poljakov se nam z ozirom na številno izseljevanje iz Gališke ne zdi prav naravno, nego je bilo bržčas jako mnogo Malorusov vpisanih med Poljake. Naraščanje Malorusov namreč ni v nobenem razmerju z naraščanjem Poljakov, tako da se nehote vsiljuje mnenje, da so poljski komisarji pri številjenju tendenciozno postopali, zlasti ker se je število pripadnikov grško-katoliške vere znatno pomnožilo, a h grško-katoliški veri pripadajo samo Malorusi. Nazadovanje Nemcev je razmeroma neznatno, a da bi Italijani nazadovali, tega sploh ne verujemo. Mogoče je, da nazadujejo na Primorskem, toda na Tirolskem se množe in prodirajo dosledno proti severu. Danes so že pred vratmi Bolcana, med tem ko je sedaj že popolnoma italijanski Trident bil za časa koncila (1. 1550.) še ves nemški, kakor je bilo nemško vse širno ozemlje med Tridentom in Bolca-nom. Italijanska meja se pomika vedno bolj proti severu, in če pojde tako naprej, je gotovo, da prestopi s časoma tudi Brenner. Nas seveda zanima najbolj razmerje med Slovenci in Nemci. Po Reinerjevem izkazu je živelo Nemcev: 1. 1880 1. 1890 L 1 990 v planinskih de- odstotkov želah. . . . 57-53 5884 59 83 na Češkem, Mo-ravskem in v Šleziji . . . 36 87 36 69 36 09 v drugih krono- vinah ... 560 447 429 Po tej statistiki nazaduje torej nemštvo v češkonemških deželah in v deželah češke krone, med tem ko se v planinskih deželah znatno množi. Število Slovencev se je, kakor rečeno, zopet skrčilo. V času od 1. 1880 do 1. 1890 je padlo za 0 22%, v času od 1. 1890 do L 1900 pa za 0-34°/0, skupaj torej v dobi 20 let za celih 056%- To je že znatna izguba, ker reprezentira okroglo 10.00 0 duš. Pri našem malem narodu je to že sihio veliko in odpira najžalost-nejšo perspektivo za bodočnost. »Slovenec« pravi glede tega nazadovanja: »Ta izguba ne gre toliko na račun splošnega nazadovanja v naših deželah, kolikor na račun prodiranja Nemcev proti jugu.« Pozneje pa dostavlja: »Edini torej, katere Nemci uspešno izpodrivajo, so ne-nemški prebivalci planinskih dežela, namreč Slovenci. Povsod ima slovanski živelj dovolj moči, da se ohranjuje in da s svojo močjo premaguje nemški naval, jedino le pri Slovencih se kaže nasprotno. Mi gremo nazaj, mi ginemo.« To se prav lepo bere in napravi morda na kako naivno dušico tudi primeren utis, a — hvala Bogu! — to ni resnično, to ni pravi uzrok napredovanju Nemcev v alpskih deželah in nazadovanju Slovencev. Ko bi bilo res tako, kakor piše »Slovenec«, potem bi ne kazalo dru-zega, kakor vreči puško v koruzo. Toda uzroki »nazadovanju«, v kolikor se more o tem sploh govoriti, so drugi, in sicer taki, da nam zaradi njih še ni treba obupati nad »usodo Slovencev«. V !LJ9il»lJ%a«*-, 13. maja. Dpžavni zbor. Po osemdnevnem odmoru se je včeraj zopet sešel državni zbor k nadaljevanju etata železniškega ministrstva. Pred sejo je vložil posl. F_resi nujni pred'-g zaradi razgnanega njegovega shoda dne 4. t. m. v Vičavi, pri kateri priliki je bil neki delavec zaboden. Fresl je trdil, da je mož vsled rane že umrl, dočim je ministrski predsednik dokazal, da pride v par dneh že zdrav iz bolnišnice. Nujnost se odkloni. K dnevnemu redu sta govorila samo poslanca Piepes, ki je razpravljal o tehničnih, Ellenbogen pa o finančnih pomanjkljajih pri državnih železnicah. Med dveurnim, dolgočasnim Ellenbogenovim govorom pa se je zbornica polagoma izpraznila. To priliko je porabil poslanec Z ;i z v o r k a ter zahteval konec seje. Predsednik se je moral zahtevi udati, ker zbor niča res ni bila več sklepčna. Vsled takih malomarnosti pač ne bo mogoče dognati proračuna v določeni dobi. Za današnjo sejo je vpisanih 14 govornikov. Iz delegaci. Proračunski odsek avstrijskih delegaci je imel v soboto dve seji ter je z vslužno naglico dognal mornarični in skupnega finančnega ministrstva eta ter eta skupnega najvišjega računskega dvora. Po kratkih debatah se je vselej sprejelo poročilo, v mornarični debati pa se je admiralu Spaunu izrekalo celo najlaskavejše priznanje. Delegat vitez Vukovič je hvalil upravo mornarice ter priporočal, naj se vojno ladijevje v prospeh koloni in izvoza še pomnoži. Tako imata vojni minister in poveljnik mornarice vse dovoljeno. Delegacije delajo kakor stroj. Z dovolitvijo okupacijskega kredita se je zaključila razprava budgetnega odseka o skupnem proračunu. — V nedeljski seji se je razpravljalo o potrebščini ministra zunanjih del. Baccjuehem je hvalil ministra Golu-chowskega in njegovo politiko za tro-zvezo. Del. Vukovič je vprašal ministra, ali se res pritiska prebivalstvo v Bosni in Hercegovini tako, da se mora isto trumoma izseljevati. Del. Kram af je povdarjal potrebo, da se uredi srbsko cerkveno vprašanje, zahteval višje plače za učitelje in uradne sluge v Bosni in Hercegovini ter naj se glede poštnega prometa ne smatra teh dveh dežel za inozemstvo. Delegat S y i v o s t e r s«; j„ izj-iv\\ zo^er priklooljenje Bosne in Hercegovine k Ogrski. Zajedni finančni minister Kallay je seveda oporekal vsakim pomanjkljivostim ter hvalil okupacijsko upravo. Pogajanja z Ogrsko. Dober teden je minil, odkar je avstrijski ministrski predsednik zagrozil, da pretrga od minole jeseni tekoča pogajanja z Ogrsko radi carinskega tarifa in trgovinske zveze. Ogrska vlada na avstrijske ponudbe še ni odgovorila, a avstrijsko ministrstvo se je v soboto v svoji seji izreklo s Korberjem solidarno. Vse avstrijsko časopisje odobrava energični nastop Korberja ter le želi, da bi naša vlada v zadnjem hipu zopet ne kapitulirala pred berta Franchettija, Ruggierja Leoncavalla, bivšega intendanta kralj, gledališča hrvaškega, dr. Štefana pl. Miletiča in ravnatelja lvovskega mestnega gledališča, Ta-deusza Pavlikovskega. Zadnjih dveh sta tudi zanimiva faksimilja v knjigi. Kdor se zanima za gledališko umetnost, posebno za slovansko, naj vzame kovčeg, dene vanj imenovano knjigo in se pelje za Šubertom, ki mu bo vodnik, da mu ga ni para. Kakor hitro se je končala zima v Pragi, je tudi Šubert pobral svoj kovčeg in se je odpeljal v zadevah narodnega gledališča v Pragi na jug in sicer v Italijo. Voditi gledališče, posebno takega pomena kakor je češko narodno v Pragi, ni kar si bodi. Na zunaj izgleda tak vodja kakor nekaj nepotrebnega. Sedi v svoji pisarnici, sprejema posete, bere novine, določa repertoir; zvečer sedi v svoji loži, gleda predstavo in potem hodi lahko spat. Sicer ga občinstvo ne vidi, zato tudi ne ve, kakšno je to njegovo spanje. Toda če povem, da šteje vse osobje narodnega gledališča v Pragi okoli 500 glav, da v Pragi izhaja čez deset dnevnikov in brez-število drugih periodičnih časopisov raznih smeri, kateri se vsi pečajo z gledališčem, si lahko misli vsakdo, da delo gledali- škega vodje z dnevom se ni končano, da pravzaprav zdaj šele pričenja. Toda pustimo govoriti duhovitega autorja samega. »Kakor val razburjenega morja se je name valil dan za dnevom. Mirni, šumeči, razburljivi . . . Danes ga je zlatilo veselje doseglega uspeha gledališča, včeraj ga je kalil naplavljeni pesek težav in prihodnji dan se je pripravljal zapihniti nad njim kakor vihar naglih in nepričakovanih nezgod. In vsak dan privali okrepčajočega dela in razglodajočega razburjenja, polagoma in brez nehanja duha stresajočega. In vedno hrušč in hrup, oblaki kobilic osebnih aspiraci, hudourniki stoterih in tisočerih malenkosti, včasih celo glavno smer očesu prikrivajočih. Ali ga slišite, kako mu je lahko? — Ni čuda, da so prihajali dnevi, ki so silovito klicali izpreči za kratek čas iz jarma. In tu so mi dobrodošli poti v zadevah narodnega gledališča, dasiravno od nujnih pogajanj v tujini ni bilo pričakovati miru niti počitka, večkrat samo nov trud. Ali tudi pri tem je bila vsaka pot vsaj izstop iz ograje tekočega življenja, dušečega s svojim vedno enakim vsakdanjim naporom, bila je izprumemba ozračja, olajšanje od enega dela vedno obteženih čutnic. In že s tem je prinašala gotovo okrepčanje.« — Verjamem. Pozicija njegova, polna odgovornosti napram občinstvu, žurnalom, društvu narodnega gledališča*) in posebno napram sebi samemu, ker ni bil mož malih ciljev, njegova deviza je bila »z opereto in burko pročn — hotel je namreč napraviti iz »zlate kapelice« nekak »Hoftheater« — ni bila ravno premajhna. Praško občinstvo, razvajeno od operet in burk, je bilo težko pridobiti za resno gledališko umetnost. Razen tega je bila močna konkurenca nemškega deželnega gledališča, vzdrževanega od češkega zgodovinskega plemstva, in takrat še z imenitnimi močmi razpolagajočega. Češko občinstvo je hodilo takrat lahkega srca k nemškim predstavam, ne mi-sleč, da tako škoduje narodni stvari. Sedaj je seveda že drugače. — Hoteč povzdigniti češko gledališče na višino drugih prvorednih gledališč, potoval je Šubert po Evropi, da bi študiral razmere drugih odrov, nabavil novitete, seznanjal se s predstavljajočimi umetniki in umetnicami ter jih vabil h gostovanju v Prago. * V Pragi je bilo gledališče pod vodstvom „Društva narodnega gledališča v Pragi". Vsak član vložilOOO kron in jamči za drugih 1000 kron. To druStvo angažira ravnatelja, ki samostojno vodi gledališče. (Dalje prih.) Ogrsko, če se ne more doseči pošten in pravičen kompromis, rajši ločitev. Tako se izražajo tudi industrijalci. V sobotni seji je obravnavalo ministrstvo ves kompleks nagodbenih vprašanj ter sklenilo,da vztraja pri svojih predlogih neomajno, ker so ogrskim gospodarskim interesom najugodnejši. Sklep nagodbenih pogajanj je v interesu državnih polovic najnujnejše potreben, a z dosedanjim načinom ogrskega zavlačevanja se ne pride še dolgo do konca. Zato se mora konferiranje v par tednih završiti, ali pa se pretrga. Kakor se čuje, pa ogrska vlada za prihodnji teden še ne namerava sklicati skupnih pogajalnih konferenc, zato postaja kriza glede nagodbe akutna. Korber je zaporedoma skoraj vsak dan pri cesarju, kar kaže, da je nagodbeno vprašanje postalo skrajnje pereče. Kpieghammep in Galgotzv. V delegacijah je vojni minister Krieg-hammer z nezaslišano navdušenostjo hva lil feldzeugmei8tra Galgotzvja, češ, da je »visokospoštovan, človekoljuben, velikodušen, plemenito čuteč, idealen, pri vseh podložnih cenjen in priljubljen mož« — skratka: ideal človeka, ki zasluži, da se mu že za živa postavi mramornat kip ter se ga uvrsti med nesmrtnike. Galgotzv je Krieghammerju inkarnacija vseh moških in vojaških čednosti, poosebljenje vseh človeških vrlin. Vredno je torej, da se po-bližje seznanijo tudi Slovenci s tem vzorom, kateremu je pel sam vojni minister, gospod pl. Krieghammer himne zadivljenja, navdušenja in občudovanja. Vredno je to tembolj, ker danes so vzorniki bele vrane in je človeštvo veselo, Če izve vsaj za enega smrtnika, ki — hvala Bogu! — ni tak kakršni so drugi. Hvaležni moramo biti torej poslancema Daszvnskemu in Da-nielaku, ki sta podala strmečemu človeštvu natančen seznam del tega ljubimca grofa Goluchovvskega in pl. Kriegham-merja. Ta dva poslanca sta v sejah državnega zbora dne 8. februvarja in 13. marca podala materijal biografu feldzeugmeistra Galgotzvja, ki je komandant 10. voja v Pfemvslu v Galiciji. Temu materijalu posnamemo sledeče podatke: Statistika kaže, da se je leta 190L. pod Galgotzvjem med vojaštvom izvršilo 92 samomorov, 13 vojakov je postalo radi trpinčenja invalidnih, 400 vojakov je dezertiralo in 725 vojakov je bilo obsojenih v ječo. Letos je bilo v^Pfemvslufod L—27. janu-varja 26samomorov, torej vsakdan en samomor. Galgotzv je torej res biser komandanta! A vendar ga je grajalo 8 časopisov. Galgotzv je proti njim naperil 9 2 tožb, toda gališki sodniki so čudaki, kajti v vseh tožbah je Galgotzv pogorel in vsi listi so bili oproščeni. Da, še več: meščanstvo in plemstvo Galgotzvja zaničuje in sovraži, Pininski in Sapieha sta mu obrnila hrbet in nihče ne imenuje Galgotzega imena, ne da bi ga preklel. Tak je vzor moža in vojaka, ki rnu poje naš vojni minister himne! Alzaško- Lotarinška brez dikta-turnih paragrafov. Nemški cesar je naročil alzaškolota-rinškemu namestniku, knezu Hermanu Hohenlohe- Langenburškemu, naj stopi v zvezo z državnim kancelarjem, da se odpravijo dosedanji, že 30 let obstoječi dik-taturni paragrafi ter da se predloži zveznemu svetu primeren zakonski načrt. Odkar se je Nemčija po vojni s Francijo polastila Alzacije in Lotaringije, so imeli ondotnji cesarski namestniki izjemno pol-nomočje, s katero so smeli omejevati svobodo zborovanj, časopisja in potovanja ter zatreti vsak pojav simpatiziranja s Francijo. Prebivalci so več desetletij le mrmraje prenašali nemško vlado ter so hodili demonstrirat celo v Pariz proti anektaciji nekdaj francoskih pokrajin. Francoski nacionalisti so dolgo gojili takozvano »re-vanšno idejo« ter sanjarili, da odtrgajo Nemčiji zopet leta 1871. izvojevani pokrajini. Polagoma pa je časa kolo zatrlo ves odpor, razni namestniki so s silo in iz-dobra zatrli v prebivalstvu up na povra-tek v naročje Francije; drug zarod je vzrasel in v nekdaj sovražnih, nezadovoljnih pokrajinah se je ljudstvo s svojo usodo sprijaznilo. Nemški državni zbor je opetovano zahteval, naj se izjemne naredbe za Alzacijo in Lotaringijo odpravijo in to se sedaj po iniciativnosti cesarja tudi zgodi. Pokrajini se smatrata docela mirni ter bosta poslej enakopravni z drugimi nemškimi provincijami. Francozje so se polagoma iznebili svoje ideje »maščevanja« in celo šovinisti uvidevajo, da bi bila nova vojna za izgubljeni deželi ob nemškem Renu sedaj nemožna. Nemški listi cesarjev sklep odobravajo, v obrenskih pokrajinah pa so večje svobode tudi veseli. S tem se odigra še zadnji prizor nemško francoske tragedije ob Renu. Najnovejše politične vesti. Seja klubovih načelnikov se vrši danes, da se posvetujejo, kako bi bilo mogoče hitreje dognati proračunsko debato. Nameravajo se baje vpeljati večerne seje, da bo proračun še ta teden završen. — Nasprotstvo med Wolfom inScho« nererjem narašča. V Fulknovem so izrekli volilci Scho n ererj a, Steina in Hoferja, naj takoj odlože mandate. Wolf je začel tožbo zoper »Egerer Nach-richten«, katerega izdajatelj je njegov bivši najboljši prijatelj Hofer. — V ogrskem državnem zboru je izjavil posl. K o s s u t h, da se v gospodarskem boju med Ogrsko in Avstrijo zavzema krona za Avstrijo; kakor brž bi ogrski kabinet pokazal napram Avstriji popustljivost, obljubil je govornik uprizoriti s svojo stranko parlamentarno vstajo. — Konkordat bo odpovedala Španija Vatikanu, ako se razbijejo vršeča se pogajanja. — Vstaja na Venecueli. Vladne čete pod vodstvom G orne z a so naskočile mesto Ca-rupano, a so bile odbite. Gomez je ranjen zbežal na otok Margarita. Vladne čete imajo 115 mrtvih in 210 ranjenih. — Morilec ministra S i p j a g i n a B a 1 m a -šov je obsojen na vislice. Obsodbo mora še car potrditi. Morilec je ostal povsem miren ter samo odgovoril na vprašanje predsednika, ali nima sokrivcev: »Da, enega, in sicer rusko vlado.«—Mažari zoper panslavizem. Mestni zastop v Požunu je sklenil prošnjo na državni zbor, naj se narodnostni zakon iz leta 1868. poostri, ker na Ogrskem narašča panslavizem. — Zoper zvišanje carine na neobhodno potrebna živila je sprejel shod 77 nemških mest v Berolinu ostro resolucijo. .Dopisi. Iz Doba. V »Slovenčevi« številki z dne 23. aprila zagovarja nekdo našega klerikalnega župana Boštjana Zarnika, češ, da je notica priobčena v 88. številki »Slov. Naroda«, iz Doba »nesramna laž«. Toda ravno nasprotno je resnica. Najprvo obžaluje klerikalno dopisunče, da je »Narod« napadel že drugič letos našega »miroljubnega« župana. Seveda, ga ni prvič, zadnjič pa tudi težko, kajti na tak dopis, kakor je v »Slovencu«, se ne more molčati. Dalje pravi, da je bil župan dne 10. t. m. eden prvih pri požaru. Že to je laž. Kajti bila je že požarna hramba preje kot on. Toda še večja Ja/ je, da je župan sam nosil opravo iz goreče hiše in da je priganjal ljudi k delu. Kdo bi pa tobak kadil, ako ne on? Dopisnik v »Slovencu« pač trdi, da pipe niti s sabo imel ni. Seveda vinske pipe, katera bi bila morebiti dopisniku v »Slovencu« bolj všeč, ni imel s sabo, pač pa tobakarsko. Tudi dalje obžaluje, da je bila požarna bramba pred nedavnim časom pod čisto liberalno ko mando, in da je še sedaj pod liberalnim vplivom. Mi pač dobro vemo, da se našim klerikalcem po tej komandi sline cede. Toda ako bi jo imeli v rokah klerikalci, bi že davno o društvu ne bilo ne duha, ne sluha. Kajti, ko so jo izročili v liberalne roke, bilo je dolga čez 200 gold. Pod vodstvom naprednjaka gosp. Karola Detele pa je društvo ta dolg poplačalo, nabavilo si še jedno brizgalno za 640 K in še mnogo drugih potrebščin, ne da bi imelo vinarja dolga. Občina bi morala dajati društvu letne prispevke, toda dosedaj ni imelo društvo od občine nič drugega nego posmehovanje. Dopisun pravi dalje, da je v »Narodu« popolnoma lažnivo, da bi pri občinskih volitvah kdaj župan zase agitiral. Toda le počasi. Ne samo gospod župan, ampak tudi pobožna mati županja je agitirala in še celo njen sin. Imel je dalje celo trumo agitatorjev. Kako pa je bilo takrat, ko je hodil kaplan v spremstvu agitatorjev v razne hiše in ljudi prigovarjal, da naj volijo katoliške može, ni nosil s sabo sladkor, cikorje in drugo? Ali ste že ono pozabili? Potem pač ni čudno, ako je napredna stranka propadla. Nekaj tednov pred deželnozborskimi volitvami se je slišala med pridigo v nedeljo med drugimi psovkami tudi ta duhovita opazka: »Kaj pa je liberalec? Liberalec je vsak pes na dvorišču in vsak osel v hlevu«. In to govori človek, ki je sedel v osmih šolah in v štirih letnikih semenišča. Kristus je učil: »Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe.« Ta stavek pa je naša katoliška stranka že zdavnaj pozabila. Pač se mnogo trudi, da bi ugonobila par naprednih hiš v Dobu, toda se ji ne more tako hitro posrečiti. Morda bo kak dopisnik zopet poslal v »Slovenca« kak duhovit članek in bo napadel »Narod«, češ, da obrekuje, toda mi svetujemo, da najraje molči, sicer bodo naši bralci še marsikaj zvedeli, kako se godi v Dobu. Tudi se spomnite, da ste porabili pri zadnjih občinskih volitvah vsako kljuse, da je le vleklo za sabo kosti svojega rojstva. Toda ne jezite se preveč, kajti jeza škoduje in jo raje poplaknite z vinom. Saj vemo, kako da je. Končno se zahvaljujemo tudi občinskemu svetovalcu Koželu, ki je pri voiitvah obljubil, da bo, ako bodo na klerikalno stran volili, iztrebil potok, ki teče skozi vas, v 3 mesecih. Na ta način je pridobil par glasov, • katerimi je prodrl v 2 razredu. Sedaj je po volitvi že dve leti in potok še ni iztrebljen, dasiravno je mož rekel, da mu sme glava odpasti, če obljube ne izpolni. Toraj sedaj bi mu moralo že 7 glav odpasti. Ubogi človek! Pozdravljamo še gospoda župana, županjo in očeta klerikalca, ki je svojega sina tožil. Iz Mokronoga. Naš kaplan, gosp. Bukovec, je mož velike postave in velikih besedij, torej ni čuda, da so njegove pridige izvanredno poučljive, tuintam so pa tudi smešne, prav za predpustni čas. Pretočeno nedeljo je omenjal duhovito, da, ako bi bil o n Bog, bi sploh ne pripustil, da bi trta rodila, da je Bog takorekoč prav storil, da je pri nas trta deloma pomrznila, in da ženske mnogo greše, ako delajo skupno z moškimi po vinogradih in da naj se ženske odpravijo pri vinogradskih delih. — Kaplan morda še ne ve, da se greši po marsikaterih druzih bolj posvečenih krajih mnogo bolj, nego po vinogradih in da bi pri nas z delom radi pomanjkanja moških delavcev sploh ne mogli izhajati brez ženskih poslov. Tudi glede vina moramo reči, da ne vemo, s čim misli gospod kaplan opravljati daritev sv. maše, ako želi, da bi on kot Bog ne dovolil trti sadu in kaj bi porekli k temu ljubljanski gospod Kulavic et comp. Sploh pa upajmo, dolenjski vino-rejci, da se naš dobrotljivi Bog ne odpove svojemu vladarstvu, da bi na njegovo mesto sedel naš kaplan, kajti potem bi morali pojenjati rudeči nosovi pa naših župniščih! Someščanje! O binkoštnih praznikih se bode vršil v Ljubljani četrti slovanski časnikarski shod. K temu shodu prihiteli bodo v našo prvostolnico zastopniki slovanskih časnikov iz vse avstro-ogrske monarhije. Ako se pomisli, da se časnikarstvo po vsej pravici smatra za velemoč, jasno bode, kako velicega pomena je, da se ravno med nami vrši četrti slovanski časnikarski shod. Zato pa tudi pričakujem, da bode mestno prebivalstvo storilo vse, da se našim dragim gostom omili kratko njihovo bivanje med nami in da se jim pokaže, s kako presrčno radostjo smo jih sprejeli. V dokaz tega dal bodem na vseh mestnih poslopjih razobesiti zastave; od častitih svojih someščanov pa pričakujem, da store isto. V Ljubljani, dne 10. maja 1902. Zupan: Ivan Hribar. Dnevne vesti. V Ljubljani, 13. maja. — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani bo imela v četrtek, dne 15. maja, ob polti 3. uri po-poludne v magistratni dvorani svojo ustanovno sejo, ki jo otvori pooblaščenec c. kr. trgovinskega ministrstva, c. kr. dvorni svetnik dr. R. R ti 1 i n g pl. Riidingen. Na dnevnem redu je volitev predsednika, podpredsednika, pro vizorič nega predsednika in treh računskih preglednikov ter določitev in volitev odsekov. — Shod slovanskih časnikarjev. Za dostojen sprejem slovanskih časnikarjev na kolodvoru v Ljubljani sta sklenila združena pripravljalna odbora, ki sta zborovala včeraj pod predsedstvom župana Hribarja, povabiti tudi slovenska društva ljubljanska. Upamo, da tudi ostalo občinstvo pokaže z veliko udeležbo pri sprejemu na kolodvoru, da so nam slovanski časnikarji dobrodošli gostje. Uro dohoda naznanimo pravočasno. Kakor čujemo, bo na Dunajski cesti postavljen slavolok. Deputacija tukajšnjega časnikarskega odbora se pelje časnikarjem do Zidanega mostu nasproti. Včeraj in danes je priglasilo zopet nekaj slovanskih časnikarjev svojo udeležbo. Kdor bi hotel kakega slovanskega časnikarja gostoljubno sprejeti pod svojo streho, naj to naznani našemu uredništvu. — Koncert „Glasbene Ma-tice". V soboto se je vršil v zgornji veliki dvorani »Narodnega doma« tretji redni koncert »Glasbene Matice« v letošnji sezoni in sicer to pot kot družbinski koncert. Razloček med drugimi koncerti »Glasbene Matice« in med tem družbinskim koncertom pa ni bil umetniški, nego — če se smemo tako izraziti — zgolj d e-korativen. Pri tem koncertu so bile namreč postavljene v dvorano mize ter so poslušalci mogli med koncertom streči tudi svojim telesnim potrebam. Ta poskus pa se ni obnesel. Res je, da je bolj po domače, ako se more poslušalec b svojimi bržolami baviti, med tem ko buči z odra »Morje adrijansko«, ali pri koncertu, ki stoji na taki umetniški stopnji, kakor stoje koncerti »Glasbene Matice« in kakor je stal tudi sobotni koncert, nima poslušalec pravega užitka, če med godbo in med petjem ropotajo krožniki in čaše. Pa še nekaj je bilo sobotnemu koncertu v kvar: program je bil nekoliko preobširen. Koncert je trajal od 8. ure do 1/J12. ure, dasi je bilo na programu naznanjeno »konec po 10. uri«. To je vsekako preveč; tako za pevce, kakor za poslušalce, prvi i drugi se utrudijo in poslušalci izgube pozornost in dovzetnost tudi za najlepše umotvore. V umetniškem oziru je pa »Glasbena Matica« tudi to pot pokazala, da je zvesta svoji tradiciji, in da goji umetnost s tisto vnemo in resnobo, ki jej je pripomogla do tolikega ugleda, kakor ga vživa. Na programu so bile same odbrane skladbe in pevski zbor jih je pel vse s tisto natančnostjo in s tistim finim nuansiranjem in razumevanjem, kakor ga je znal mojster Hubad vdahniti svojemu zboru. Ta koncert nas je seznanil tudi s tremi novimi izvirnimi skladbami za mešani zbor. Vse tri, dr. Gustava I p a v c a »Tiček«, dr. Gojmira Kreka »Vabilo« in dr. Antona S c h \v a b a »Moji devojčici« so dosegle lep vspeh in splošno priznanje, zlasti je ugajal dr. Krekov zbor, ki se je moral celo ponoviti. Tudi med ostalimi točkami je bilo nekaj za slovensko občinstvo novih in so iste zelo ugajale. Kot solistinjo so nastopile gospa Ferjanči-č e v a, ki je pela Prochazkovo ljubko skladbo »Kaj bi te vprašal« in romanco iz »Čarostrelca«, potem gospdč. Marija Moosova, ki je pela Schubertovo »Marjetico« in seguidillo iz opere »Karmen« in gdč. Olga P 1 a u t z. Gospa Fer-jančičeva in gdč. Moosova sta vsem obiskovalcem koncertov »Glnsbene Matice« ljubi znanki. Priznani sta obe kot odlični pevki in je kar ob sebi umevno, da sta se tudi pri tem koncertu odlikovali in želi najlepše pripoznanje. Gdč. P 1 a u t z je prvič nastopila in dosegla jako lep vspeh. Pela je tri pesmi: Ipavčevo »če na poljane rosa pade«, Loewejevo balado »Pevec Tom« in arijo Marije iz Loitzin-gove opere »Wormski orožar«. Gdč. Plautz ima jako prijeten in prikupen glas ter poje čustveno in frazira fino. Žela je burno pripoznanje, ki je bilo v polni meri zasluženo. »Glasbena Matica« je z gdč. Plautzovo pridobila izvrstno moč, sicer pa je tudi g. Hubad lahko vesel svoje učenke. Spoznali smo tudi še drugo umetnico. Gdč. Pavla Rozman je igrala na klavirju teško Weberjevo skladbo in s svojo briljantno in sigurno igro obudila občno zanimanje in žela mnogo priznanja. Pri koncertu je sodelovala vojaška godba pod vodstvom kapelnika g. Christopha in sicer same znamenite skladbe. Svirala je eksaktno in znatno pripomogla k lepemu vspehu koncerta, ki je bil prirejen na korist fondu za nakup koncertnega klavirja. — „Glasbena Matica". Povodom koncerta v prid zaklada za nakup koncertnega klavirja darovali so gg. prof. Perušek 5 K, dr. Eller 2 K, dr. Triller 6 K, Neimenovan 10 K, dr. Majaron 6 K, župan Ivan Hribar, 8 K, nadporočnik Le-vicki 2 K. Rohrmann V. H. 4 K, Neimenovan 1 K, dr. Rudež 3 K, skupaj 47 K kot preplačila, kojih prejem hvaležno potrjuje odbor »Glasbene Matice«. — Najvišje priznanje češkemu pevskemu društvu „Smetana". Ko je lanskega leta obiskal naš presvitli cesar svoje kraljevo mesto zlato Prago, se je pelj&l tudi v Beroun. da si ogleda tam starodavni in slavni grad »Karliiv Tvn«, kateri se mogočno dviga proti nebu na hribu, ki stoji ob spredaj imenovanem kraju in je še dandanes svedok prošiih in najslavnejših dob češke zgodovine. Na dvoru tega gradu je bil pri tej priliki naš vladar prijetno iznenađen. Plzenski »Odbor Hlahola«, ki se sedaj pevsko društvo »Smetana« imenuje, je tamkaj zapel pod vodstvom svojega pevovodje g. Boh. Be-neša \Vagnerjev slavnosti zbor: »Vlasti a krali« (Domovini in kralju) z vervo in s tako dovršenim niansovanjem, kakor so le temu pevskemu društvu lastne. Ko so se razlegali poslednji glasovi zbora, je stopil vladar k pevovodji g. Benešu in mu rekel: »Jako sem zadovoljen, prav lepo ste peli.« Pevovodja g. Beneš: »Zahvaljujem se Vašemu Veličanstvu za pre-milostljivo priznanje.« Vladar: »Bili ste tudi v Parizu. Kako dolgo ste se pripravljali na to pot?« Pevovodja g. Beneš: »Pripravljali smo se pet let in dobili smo prvo ceno v Parizu in tudi v Bruslju.« Vladar: »Ali mnogo pojete?« Pevovodja g. Beneš: »Vaše Veličanstvo, imamo prav pogosto skušnje.« Vladar: »Zahvalim se vam, prav lepo ste peli.« Nato si je cesar ogledal ves grad. Ko je prišel pri tem ogledovanju v kapelo »sv. Križa« in ogledoval njeni zadnji del, prišel je v sprednji del kapele zopet pevski zbor »Smetana« in deželni namestnik je pri odhodu vprašal cesarja, ako dovoli, da bi pevci zapeli cerkveno pesem. Cesar je to dovolil in pevci so zapeli Bendlov zbor »Molitev«. Ko so to pesem odpeli, je stopil cesar zopet k pevovodju in mu rekel: »Krasno pojete.« Pevovodja se je cesarju za to najvišje priznanje dostojno zahvalil, na kar mu je cesar še rekel: »Že dolgo časa nisem slišal tako krasno peti, kakor vi pojete. Hvala, hvala vam.« — Knez Oton in kneginja Elizabeta Windšschgratz se preselita jutri z Dunaja v Prago kamor se je že poslalo pohištvo in zbirka kneginjih umetnin. — Poroči se dne 27. t. m. v frančiškanski cerkvi gospč. Jelka T e k a v č i č, hčerka g. Karola Tekavčiča in gospe Marije Tekavčič-v-«, z gosp. Ivanom Rozmanom, deželnim nadzornikom gospo darskih zadrug v Gradcu. — Danes se je poročil v Novem mestu mestni policijski uradnik g. Ante Gutnik z gdč. J. Win-discherjevo. čestitamo! — Štrajk v Ljubljani. Situva-cija je nespremenjena. Stavka traja dalje. Na včerajšnjem shodu so govorniki posebno ostro napadadali vlado, ker je ona prevzela jamstvo za varnost tistih, ki hočejo delati. Orožnikom so očitali, da nastopajo preveč brezobzirno in da so pričeli na vse strani aretovati. Štrajkujoči delavci trde, da so razni voditelji stavke ali v preiskovalnem zaporu ali pa sicer še prosti, vendar pod nadzorstvom. Demonstracij ni bilo danes nobenih. Socialni demokratje so telegrafirali po dr. Ellenbogena na Dunaj, da pride v Ljubljano. Danes je zopot shod. — Hiter pes. Pred nehaj dnevi je na Vrhniki prišel na kolodvor neki mož, katerega je spremljal pes srednje velikosti. Mož je sedel na vlak, pes pa je ostal zunaj. Sopotniki so moža začudeno vprašali, kaj da bo s psom in dobili presenetljiv odgovor: O, ta bo že za vlakom tekel. Seveda ni nihče hotel verjeti, da bi mogel pes tako hitro teči, kakor vozi vlak. A kako so ti neverni Tomaži gle- dali, ko so prišli na postajo Drenov grič, kajti pes je bil že tam in čakal na vlak, s katerim se je pripeljal njegov gospodar. Ta je bil seveda jako ponosen, da je njegov pes hitrejši kakor vrhniški vlak. — častnima članoma je imenovala uniformirana meščanska garda v Krškem okrajnega glavarja g. Josipa Oreška in okrajnega sodnika g. Pavla Juvančiča. — Pri razstrelbi v kamnolomu ponesrečil. V Stopičah pri Novemmestu sta lomila dne 7. t. m. po-sestnikova sinova Franc Hrovat in Franc Mrvar kamenje. Dasi sta se pred raz-strelbo oddaljila na 300 korakov, priletel je Hrovatu debel kamen na glavo ter ga smrtno ranil. — Nevarni konjski tat Josip Strniša, ki je bil pod policijskim nadzorstvom v svoji pristojni občini v DobrniČah pri Trebnjem, je odšel po svetu. Ker se je bati, da bi poskušal zopet konjske tatvine, svari se posestnike pred tem nevarnim Človekom. Strniša je velik, močan, ima podolgovat, bled obraz, rjave lase in oči ter špičast nos. Izroči se naj orožnikom. — Nezgoda v Rudniku. V Idriji je padel rudar I. Krapš v tri metre globoko jamo ter si zlomil hrbtenico. Ni upanja, da bi ozdravel. — Slavnost razvitje zastave „Sokola" v Idriji vrši se dne 20. julija t. 1. Odbor prosi vsa narodna društva, da blagovolijo uvaževati ta dan pri določanju večjih narodnih slavnosti. — „Narodni dom" v Podgradu. Posojilnica in hranilnica v Podgradu v Istri je dne 1. maja t. 1. sklenila sezidati v Podgradu »Narodni dom«. Kolikega pomena bo »Narodni dom« za vse narodno življenje v tem okraju, tega pač ni treba posebej razlagati. Taisti dan slavili so v Podgradu tudi redko obletnico. Ravno tega dne je bilo namreč 25 let, kar je v Podgradu začel delovati župan g. Slavoj Jenko. Kar se je v tem času zgodilo na narodnogospodarskem in kulturnem polju, vse je v prvi vrsti zasluga g. Jenka. Zastopal je ta okraj dolga leta v deželnem zboru, moral je prestati velikanske boje z Lahi in njih podkupljenci ter z različnimi oblastnijami, a zmagal je na celi črti, ker se je boril za pravico in poštenje. G. Jenko se lahko s ponosom ozira na to, kar je storil v petindvajsetih letih za slovensko stvar v Istri in mi le želimo, da bi mogel še mnogo let nadaljevati svoje plemenito delo. — Premembe v upravi tržaškega „Lloyda". Bivši namestnik v Trstu, sedanji upravni odbornik »L!oyda«, je neki dobil z Dunaja decidirano povelje, da mora iz »Llovdovega« odbora izstopiti. Tako povelje so dobili tudi nekateri drugi odborniki. Rinaldini in ti njegovi pristaši so največ krivi, da je prišlo meseca fe-bruvarja do velikih in krvavih izgredov v Trstu. Na to krivdo Rinaldinijevo smo mi opozarjali že koj, ko so se zgodili izgredi. — Za jecljajoče otroke otvori učitelj na okoliški deški šoli v Celju g. Fr. Krajne učni tečaj z dovoljenjem deželnega šolskega sveta štajerskega. — Samomor. V Celovcu se je ustrelil Častniški sluga Ignacij Coljkra zaradi nesrečne ljubezni. — Čestilci dobre kapljice. Trgovec z vinom Rudolf Kutschera v Kremsu na Dolenjem Avstrijskem razpošilja precej debelo knjižico, ki obsega cenik njegovih vin in več sto priznavalnih pisem, katere je dobil od svojih odjemalcev. Med temi odjemalci je 99% fajmo-štrov, a na čelu vseh stoji okrožni zdravnik v Kozjem dr. Fr. Jankovi ć. In mož je tudi zaslužil, da stoji njegovo priznalno pismo pred vsemi drugimi, ker nobeden Kutscherovega vina tako ne hvali kakor on. Janković piše, da so bili on in nekateri »gospodje« »ohne zu schmeicheln, von der Reinheit, der Giite und dem fei-nen Altel tega vina geradezu e n t -z ii c k t« n zagotavlja Kutschero, da mu ostane zvest odjemalec. — Ukraden bicikel. Meseca julija lanskega leta je bil c. in kr. topni-čarskemu nadporočniku Robertu Har-mannu iz vojašnice ukraden bicikel. Policija je včeraj izsledila storilca in ga aretovala. Tat je pekovski pomočnik Ivan Germ, kateri je pri priliki, ko je nosil kruh v vojašnioo, ukradel kolo iz veže, je odpeljal in prodal. Policija je tatinskega pekovskega pomočnika izročila na Žabjek. — Iz gluhonemnice pobegnil je danes zjutraj učeneo Fran Skapin iz Vipave. Izrazil se je nasproti svojim so-učencem, da sedaj ne ostane v Ljubljani, ko so na Vipavskem češnje zrele. ' Najnovejše novice. V C i vita vece hi j i je bil 10. t. m. v noči strašen vihar. 10 jadrenic se je potopilo. Ljudje so se še mogli rešiti, dva kurjača sta utonila. Zidovje luke je v dolžini 200 metrov popolnoma razdejano. — Na otoku San Domingu imajo revolucijo. Predsednik Jimenez z ministri je pribežal k tujim poslanikom. Bolnišnice so polne ranjencev. Boji po ulicah se ponavljajo. Vojne ladije so prišle v luko San Domingo. — V zrakoplovu ponesrečil. V Parizu se je vzdignil braziljanski poslanec Severo v svojem zrakoplovu. V precejšnji visočini pa se je zrakoplov razletel in Severo in njegov spremljevalec sta se ubila. — 60.000 kron davčnih denarjev je poneveril mestni blagajničar Novvak v Gostopeći. — Zborovanje anarhistov je zasačila policija v Barceloni. 37 anarhistov je prijela. — Nova drama Tolstega opisuje ruske dijaške nemire. Drama bo kmalu izgotovljena. — Velik požar je nastal v ruskem obmejnem mestu Salocznec, ko so bili ljudje v cerkvi. Zgorelo je 300 hiš, v njih pa tudi 15 otrok. — Celo židovsko rodbino so zažgali tatovi v "VVelčinu na Poznanj-skem. Vseh osem prebivalcev so zvezali v hiši ter isto zažgali. — Grozovito praznoverje. V Krušiću na Srbskem so kopali trije seljaki zaklad. Ker niso ničesar našli, so verovali, da manjka človeške žrtve. Vsled tega so pričakali neko mlado ženo, ki je prišla mimo ter jo z lopatami pobili. * „Matica Hrvatska". Ker je odstopil stari in velezaslužni predsednik »Hrvatske Matice«, g. Ivan vitez Trnski in ž njim oba dosedanja podpredsednika g. Jos. E. Tomić in dr. Fr. pl. Marković, je bilo na občnem zboru dne 8. t. m. izvoljeno novo predsedništvo: Predsednik je g. dr. Gj. A r n o 1 d , podpredsednika pa gosp. dr. H o i ć in g. Ljuba Babic-G j a 1 s k i. * Strašna katastrofe na An-tilih. Še vedno ni jasnih poročil, kako je mogla vulkanska katastrofa v najkrajšem času na otoku Martinique pokončati toliko tisoč ljudi. Nekatera poročila trdijo, da je vihar gnal goreči dež od vulkana Monte Pelee po celem otoku. Deževalo je kakor orehe debelo razbeljeno kamenje. Razun tega so se gotovo širiti strupeni plini, ker je mrtvecem, ki kar pokrivajo tla v St. Pierre, izstopil drob iz trebuha. Goreča lava se je valila po celem obrežju od vasi Carbet do Bourg de Precheur. Morje j« bilo na mnogo milj na okoli tako razburkano, da se ni upala nobena ladja bližati še dva dni po katastrofi. Po celem svetu so se začele akcije v pomoč nesrečnežem, ki so si rešili življenje; a otok je podoben velikanskemu pogorišču. Tla so povsod pokrita na prst debelo s pepelom. Vulkani neprestano de lujejo, zato pa se geologi sploh boje za celo skupino antilskih otokov. Nemški cesar je izrazil francoski vladi brzojavno svoje sočutje ter poslal za nesrečnike 10.000 mark. Vlada v Guvani je nabrala na prve subskripcije 23.000 frankov, na Francoskem pa so nabrali takoj med narodom 10000 frankov; nadalje je daroval predsednik Loubet 20000, ministrski svet pa 35.000 frankov. — Glasom najnovejših poročil glede katastrofe na otoku Marti-nique so se začela obsežna rešilna dela, a doslej ni bilo dobiti živega bitja v uničenem mestu. Smrti so utekli samo tisti, ki so zbežali na bližnje griče, koliko je pa teh, se ne da še dognati. V St. Pieru so poleg cerkve našli kacih 3000 trupel, večinoma klečečih. Tudi se je dognalo, da se je premenila vsa topografija tega otoka. Nastali so novi vulkani, nastale so nove gore, izginile pa nekatere stare gore. Vode so prestopile bregove in preplule polja, druge so izginile brez sledu. Sedaj je na istem otoku v strašni nevarnosti tudi mesto Fort de France. Že včeraj omenjenemu otoku S t. Vincent grozi ista usoda, ki je zadela otok Martinique. Vulkan Sonfriere bruha neprestano in kakih šest milj okrog vulkana je že vse sežgano in uničeno, je skoro vse v ognju. Doslej je že kakih 600 ljudi ponesrečilo. Prebivalstvo beži na drugi konec otoka. * Orožniki — tatovi. Kakor poročajo iz Aten, so pogrešili v kraljevi vili »Dekelia« v Datoionu jako dragocene stvari. Tatovom so prišli kmalu na sled, tatvino je izvršilo pet orožnikov, kateri so imeli stražiti vilo. " Vlak povozil. Iz Dunajskega-mesta javljajo, da so našli na tiru pri Eg-gendorfu približno 401etno ženo s popolnoma odtrganimi nogami; vlak je šel preko nje. Ležala je vso noč nezavestna na tiru. Doslej je bilo možno le dognati, da je žena, ki še živi, a je v smrtni nevarnosti iz Steinabrilckla. * Žid — vojni minister. Iz Rima poročajo, da bo vojnim ministrom imenovan generalni lajtnant Ottolenghi, komandant kora v Genovi. Ottolenghi je po veri Žid. V drugih državah židje niti častniki ne morejo biti ter se jih smatra »zadoščenja nesposobne«. Italijani so drugega mnenja. ' Gledališče zgorelo. V Ale-ksandriji je nastal v gledališču požar, ki je vničil vse poslopje. * S križem in trnjevo krono na glavi je korakal nedavno po ulicah Pretorije mož v spremstvu vojakov in policije. Revež, blazen Italijan, si domišlja, da je — Kristus ter da bo križan v Abe-uniji Oblečen je bil prav tako, kakor Kristus na vseh »križevih potih«. Reveža so vtaknili v blaznico, kjer vedno molči. Društva. — Pedagoško društvo v Krškem zboruje v torek, 20. t. m. ob 11. uri v Boštanji. Dnevni red: 1. Zemljepisna in zgodovinska učila, 2. razgovor o pedagoških dnevnih in razpornih vprašanjih. — P. T. gg. tovariši in tovarišice, katere se nameravajo zbora udeležiti, naj blagovolijo naznaniti g. gostilničarju Drmelju, da bodo pri njem obedovali. — Akademično društvo „Slovenija" na Dunaju priredi svoj I. izvanredni občni zbor v četrtek dne 15. vel. travna 1902. Dnevni red: 1. Pozdrav pred sednika. 2. Poročilo odseka za revizijo poslovnika. 3. Predlogi. 4. Slučajnosti. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Lokal: »Zum Magistrat« I. Lichtenfelegasse 3. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 13. maja. V današnji seji poslanske zbornice se je prezident grof Vetter s toplimi besedami spominjal katastrofe na Martiniqueu. Zbornica je naročila ministrstvu, da sporoči francoski vladi sožalje avstrijskega parlamenta. Čehi so podali interpelacijo, v kateri zahtevajo, da naj vpraša ministrski predsednik nadvojvodo Franca Ferdinanda, zakaj da je črtal ime za častnega člana češke akademije izvoljenega grofa Leva Tolstega, tako da Tolstoj ni bil potrjen kot častni član. Sedaj se razpravlja o proračunu železniškega ministrstva. Dunaj 13 maja. Socialni demokratje nameravajo koncem današnje seje staviti nujni predlog glede sklepanja delegacij o proračunu vojnega ministrstva. Dunaj 13 maja. Pogajanja s strankami, da bi imela poslanska zbornica ta teden tudi večerne seje, da bi čim hitreje rešila proračun, ne obetajo uspeha, ker se temu upirajo Nemci kakor Čehi. Dunaj 13. maja. Ministrski svet je sklenil, podeliti inženerju Hugonu pl. H e i d e r j u koncesijo za zgradbo železnice GrobelnoRogatec Koncesijska listina se razglasi še ta teden. Lvov 13. maja. Poročila iz Rusije naznanjajo, da je sodišče morilca ministra Sipjagina, Balmašova že obsodilo na smrt, misli se pa, da ga cesar pomilosti. Pariz 13. maja. Iz St. Piera se je vsega skupaj kakih 800 oseb rešilo. Washington 13. maja. Poslanska zbornica je za rešilno akcijo na Mar-tiniqueu dovolila 200.000 dolarjev, mej tem ko je bil Roosevelt nas veto val, naj dovoli pol milijona. Mdteorologično poročilo. Vitina nad morjem S06-3 m. Srednji rraćui tlak 78«'0 b0 Stanje Cas opa-j baro-zovanja < metra Iv mm. s* Vetrovi 12. 13. 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 7314 7316 7314 9-2 8 7 89 ar. szahod si- ssvzh ar. zahod Nebo 11 •23 dež skoro obi. dež Srednja včerajšnja temperatura 106*, nor-male: 13-7°. Ob eni popoldne nevihta. Dunajska borza dnd 13. maja 1902. Skupni državni dolg v notah . . . . 101-75 Skupni državni doig v srebru .... 101 65 Avstrijska zlata renta....... 12065 Avstrijska kronska renta 4°/.....i»9 65 Ogrska zlata renta 4°/0....... 120'90 Ogrska kronska renta 4*/0.....9775 Avstro-ogrske bančne delnice .... 1599 — Kreditne delnice......... 671*— London vista........., 240 37Vi NemBki državni bankovci za 100 mark 117 27'/, 20 mark............ 2347 20 frankov.......... . 19 08 Italijanski bankovci........ 93 25 C. kr. cekini...........1133 poje m se smeje _ v vseh Grammophon )e ii »j IiolJ m I svetovni srovortlnl aparat. Sliši se na 300 m daleč. Cena 25, 40, 60, 125 gld. Grammophon-Automat 650-22 v katerega se vrže 10 vin., je najboljši vir dohodkov m.SL cjostiine. Cena 120 in 130 gld. Jako vlepo se čuje v daljavo, zlatti na prostem. Plošee Iz trflfjea srumtjn v veliki izberi, tudi slovenske, ima zmirom v zalogi Rudolf Weber, urar aLfnblJauu, Stari 16. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. maja 1902. leta. Odhod lz Ljubljano juž. kol. Proga čez Trti t. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Auasee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Stejr, v Line, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 7 ari 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovtc, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomosr, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejovice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno, Če2 Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Ge-nevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bude-jevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dnnaj. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (direktni vozovi I. in II. razreda^. — Proga v Novo mesto in v Eo-ĆevjO. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Rudolfovo, Straže-Toplice, Kočevje. Ob 1. uri 5 m popoludne osebni vlak v Rudolfovo, Straže-Toplice, Kočevje. Ob 7. uri 8 m zvečer osebni vlak v Rudolfovo, Kočevje. — Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga lz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, (direktni vozovi I. in II. razreda), Franzensfeste, Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak z Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlove vare, Heb, Mari. i ne vare, Plzenj, Budejovice, Solnograd, Line, Stejr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri <-l m popoldne osobni vlak z Duuaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzensfesta, Pon-tabla. — Ob M. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, črez Klein-Reifling iz Steyra, L in ca, Budejovic, Plznja, Marijinih varov, Heba, Fran-covih varov, Prage, Lipskega. — Proga iz Novega mesta ln Kočevja. Oaobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Rudolfovega in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne osobni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 6. uri 50 m zvečer in ob 10. uri SS m zvečer, po slednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4) Radi slabega zdravja oddam svojo dobro obiskano, popolnoma z blagom založeno Hčtel v večjem mestu na zelo ugodnem kraju na Dolenjskem se odda takoj v najem. Več se izve v zalogi Puntigam * Ljubljani. (ine-2) Specijalitete fine lave, uro dobavljene priporoča (416—71) Edmund Kavčič Prešernove ulice, Ljubljana. Postne pofiiljatve 5 kil franko. z mešanim blag m ter vinom na debelo in drobno takoj v najem za eno ali več let. Osebe morajo biti zdrave, močne, samične, slovenskega jezika in trgovine zmožne, na dobrem glasu, iz dobrih hiš, z dobrimi spričevali. Z dežele imajo prednost. Kavcija se zahteva po dogovoru. Natančneje se izve pri (1083—5) Mateju Kobal-u v Idriji. Žrebanje nepreklicno 19. junija 1902. Loterija gloM igralcev (Schauspieler-Lotterie). I glavni dobitek a 50000 k a 5000,, 19 99 99 * 3000 2 glavna dobitka a 2000 „ 5 dobitkov a 1000 IO „ a 500 „ 20 „ a 200 n 60 „ a 100 „ IOO „ a oO ,, 300 „ a 20 „ 3500 „ a 10 n Srečke a 1 K priporoča J. C. JVlayer v Ejubljam. Vsi dobitki se od zalagateljev izplačajo v 10^2) gotovini po 10"/, odbitku. 6 Trgovski pomočnik mlad, za takojšen vstop, se sprejme pri tvrdki (1123—1) Ivan Jebačin v Ljubljani. Komptoarist slovenščine in nemščine v govoru in pisavi zmožen, ki je bil v državni službi, z dobrimi spričevali, želi mesta v kakem uradu ali privatni pisarni. Ponudbe pod „Komptoarist" na uprav-ništvo »Slov. Naroda.« (1104—2) premier-kolesa 1902 Najstarejša, najbolj izpričana znamka 29 Vele zanimiva in fina oprema Ceniki gratis. Ceniki franko. Premier-Werke, Eger (Češko). Dobre cenene ure s 31etnim pismemm jamstvom razpošilja zasebnikom prva tovarna za ura v Mostu HANNS KONRAD eksportna hiia ur in zlatnine VIoMt (Brux) Mtrv. • t (>il»o. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ... „ 680 Prava srebrna verižica....... „ V20 Nikelnasti budilec............ 1'95 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medaije razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2758 -43) /tiutromiK ktttolog rastan/ it* j.-. ir»i n., prrtmt*,. I Haveloke $ i pelerine za turiste C iz nepremočljivega lodna jS priporočata 3 .1052—2) I Gričar & Mejač < m ■ Ljubljana » ♦ ^ Prešernove ulice iv. 9. f\nton Gutm'k magistralni policijski oficijal Jetica Gufnikova rojena Vindisar poštna odpraviteljica G£g~ poročena. ~§5£) (1122) Ljubljana Jfandija pri Jfovem mestu dne 13. maja 1902. M - - ti, vaacga poarbrirga obvestila. Št. 5222. Naznanilo. (1120) Št 17.314. Razglas. (1124) V četrtek, dnć 15. maja, dopoludne ob lO. uri, vršila se bode v tukajšnjem skladišču postaje južne železnice iama (Ha 7 t Dražb eni pogoji se bodo naznanili kupcem pred pričet-kom dražbe. Mestni magistrat v Ljubljani dn6 13. maja 1902. P. n. Ifsojam si vljudno najnaniti, da ssm na novo otvorila salon za izdelovanje elegantnih damski oblek • • • • • • Gradišče 6, Centar jeva hiša I. nadstr. Za mnogobrojna naročila prosi s spoštovanjem (1081-3) luanl^a Qorjeine rej. Primožič. Š*§ $§ Jstotam se sprejmeta tudi 2 učenki. ® ® Zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov ostane deželna blagajna kranjska, Turjaški trg št. 3, od 20. do vštetega 22. maja t. I. strankinemu prometu zaprta. Deželni odbor vojvodine Kranjske. V Ljubljani, dnć 6. maja 1902. "«^.?223" I Motori na veter sesalka na svetu! Genial-sesalka črpa vodo iz globokih studencev skozi pod zemljo napeljane cevi v visoko položeni nabiralnik. Prvi moravski zavod za vodovode in izdelovanje sesalk Ant. Kunz, harjem, popolnoma iz jekla in železa, imajo za 30° 0 veCji nspeh kakor drugi dosedanji sistemi. — _y Za samodelavno vzdi-1 r govanje vode, s katerim niso spojeni nikaki stroški, za občine, posestva, tovarne itd., kjer je malo vode, kakor tudi za gonitev mlinov za debelo in fino moko gradi c. kr. dvorni zalagatelj (io88-2> Moravske Granice (MiiIirisrh-\Veisskirchen). ki se sami regulirajo po smeri in moči vetra ter so varni pred vi- Razpošiljate v kave in čaja Valter pl. Gizyeki, Trst. tv«ir. p*atn* hran. nt. *<;*.i«»4. Ponujam svoje čistookusne l*»-w« znamkah; kavo v zavitkih po 4\, klg. in čaj po 2 klg. čiste vsebine. Ofritku postalo hran. m t. U 9 (KI. čaje po sledečih cenah in le v pristnih St. 1. 2. 3. 11. 20. 22. Ime kakovosti Santcs plemenita čistookusna San 3alvador fina...... Java Liberia extra debelo- zrnata ............ Caracas fina .......... Vzhodnoindijska originalna mešanica........... Caj Packling majhnolistnat. . Souchang prima ve lik o-listnat............ Cena na Cena na debelo v K. St. debelo v K klg. poštni iai. Ime kakovosti klg. poštni mi. 230 1035 6. G-uatemala specialiteta zelo 265 1146 310 1530 7. ff Jaako Portorico zelo močna 270 1215 in izdatna......... 3 60 16 20 295 13 25 8. 375 1685 320 1440 9. Ceylon bistr.......... 3 90 17 55 10. Cevlon eztra........ 4— 18 — 3 30 14 80 12. Guatemala biser.... 3 50 1575 T— 14-— 25. Caj Ningchovr majhnolistnat 9— 18-— 30. „ Sonohang primissima ve 8— 16 — hkolistnat...... 10— 20 — Blago se razpošilja carine, po&tnine, embalaže in kolekovine prosto; po postnem povzetji ali na čekovni račun. — Pri naročbi prosim ozirati se na gornjo ponudbo. — Na zahtevo se dopošlje ček. — Za pošteno postrežbo zagotavlja že moje dobro ime. (1121) TTsilter pl. 0-1^37-0^37', Trst. inim—im imiiii 1 hi m m 1 11 n Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. E51F MQ 93