?«itnina platana t gotovini.
ŠTEV. 9.
V LJUBLJANI, četrtek, 12. januarja 1928.
Posamezna Številka Din 1*—., LETO V.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in
praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 80'—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. LVRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Vesti o grozeči lakoti.
Mostarski oblastni odbor je izdal pretresljiv oklic vsled grozeče lakote v Hercegovini. »Oblastna skupščina mostarske oblasti se obrača z obupnim apelom na vse merodajne faktorje, da priskočijo na pomoč Hercegovini, ki umira. Pošast lakote se širi z grozovito hitrostjo skozi Hercegovino. Na večer umiranja tisočev rodibin pošilja ta zadnji obupen klic, ker že mesec dni niso pokusili kruha in se hranili le s korenjem in travo. Državna pomoč v znesku 1 milijona dinarjev je minimalna, ker za gornjo vsoto je mogoče kupiti le 40 vagonov koruze. Vsa Hercegovina v obupu čaka na temne dni umiranja...« Tako čitamo v oklicu oblastne skušpčine in vendar ne moremo razumeti tega oklica.
Kajti ne moremo razumeti, da bi mogle biti razmere res tako žalostne, da bi bila v desetem letu ujedinjenja cela pokrajina ogrožena od lakote. Vlaki vendar vozijo v Mostar in tudi pošta obišče vsako vas in vendar naj bi bilo v Hercegovini na tisoče rodbin, ki že mesec dni niso videli kruha. Ne gre in ne gre nam v to glavo, ker take nemarnosti oblasta in ljudi ne moremo razumeti. Je sicer res, da je v Hercegovini fatalizem silno velik, vendar si ne moremo misliti, da bi lačni ljudje držali roke križem in čakali, kdaj jim iz nebc nad e kruh v usta. In tudi tega ne moreno razumeti, da oblastni odbor earn ne bi mogel rešiti ljudi lakote, če bi bila Hercegovina res pred umiranjem.
Če pa obupnega oklica oblastnega odbora ne razumemo, pa prav dobro razumemo stisko, v kateri se nahaja herce-govinski kmet. Letos je bila slaba letina, kmetje pa ®o že od preje zadolženi raznim oderuhom, ki jih je po srbskih in hrvaških krajih polno. Ti oderuhi izmoz-gavajo narod do kosti in jim plačujejo njih pridelke tako sramotno, da zaslužijo pri tem od 200 do 800 odstotkov. Vrhu tega jih pa še pri obrestih odirajo, da kmetu nič ne ostane. Ni Hercegovina brez hrane, samo kmetje so brez vsega. In če bi imeli kmetje denar, bi si mogli kupiti v Mostaru ne samo cele hlebe kruha, tem. več vsega, kar si poželi razvajen želodec. Ker pa kmetje nimajo denarja, si tudi nič ne morejo kupiti in zato vlada pomanjkanje in zato je nevarnost, da bodo ljudje od onemoglosti umirali.
Zaradi tega pa tudi čitamo vsako leto vesti o grozeči lakoti v Dalmaciji in Her-govini. Ni ta lakota posledica kake nepričakovane nezgode, temveč utemeljena je v režimu im v vseh razmerah, ki vladajo v teh krajih. Vse to je posledica one fra-zamke hrvaške politike, ki se je izgubljala v samih državnopravmih vprašanjih, ki pa ni videla, kako jih kmet vsled oderuhov pred očrni umira. Mesto da bi ustanavljali zadruge, mesto da bi osvobodili kmeta od oderuhov, so mu nosili politične fraze. Ko pa je nastopila nesreča, so brez glave in edina rešitev jim je koruza, ki jo naj da država. Zadnje poglavje te koruze pa se je še vedno imenovala volivna koruza in samo ob zadnjih volitvah smo čitali, da so dobili koruzo samo strankami pristaši.
Ni bolj zapravljivega gospodarenja kakor je odpomoč s pošiljanjem brezplačne koruze. Niti najbogatejši kraji sd kaj takega ne morejo dovoliti. Kajti le prehitro je kanec te koruze in ko je smedema, se pričenja stara pesem. Edino pravilna pomoč je, dati prebivalstvu delo, produktivno delo, da je vsa pokrajina bogatejša in da vedno ložje sebe preživi. In samo to pomoč bi imela dajafi država. Na vse zadnje vendar ne gre, da bo ena pokrajina pridelovala pridelke samo zato, da jih bo druga zastonj jedla.
Proračun ministrstva a javna dala sprejel
Beograd, 12. januarja. Včeraj popoldne se je nadaljevalo delo finančnega odbora. V razpravi je bil proračun gradbenega ministrstva. Prvi je govoril Pavle Radič. Dejal je, da bomo ostali popolnoma brez cest, če bo šlo tako naprej. Minister upa na zaključek inozemskega posojila. Videli pa smo, da ni samo minister za gradbe, ki polaga nade na to posojilo, temveč tudi drugi ministri. Treba je računati z razmerami, v katerih smo. Vlada je napravila vse, kar je mogla, samo da ne dobimo kredita. Če je kdo pred inozemskim kapitalom našo državo diskreditiral, potem je bila to vlada Velje Vukičeviča. — Govori o nepravičnosti v gradbeni politiki in zapostavljanju prečanskih krajev. — Vojni minister je dejal, da nima nobene zveze z žandannerijo, temveč to upravlja notranji minister, notranji minister pa je trdil, da žandarmerija spada pod vojno ministrstvo. Sedaj vali gradbeni mini- . ster vso odgovornost na finančnega ministra, a finančni minister na težko finančno krizo. Naglaša, koliko so pre-čanski kraji dali za to državo. Mi smo devet let dajali pare. Dali smo eno petino sku/fme gotovine, dobili pa nismo za to nič.
Poslanec Jurij Demetrovič konstatira, da je proračun gradbenega ministrstva fiktiven. Gradbeni minister je mnogo poslov prenesel na samouprave. Ni pa zato znižal svojega osebja in tudi ne izdatkov. Govornik sprašuje, zakaj to ministrstvo sploh še obstoja. Če bi se gradbeno ministrstvo razdelilo na oblasti, bi to rodilo boljše sadove. Oblasti bi lahko vsote, ki bi jih tako dobile, porabile kot letna odplačila za vračanje posojila, ki bi ga najele za zgradbo cest. — Zdaj se
ne ve nič, katere poti in katere ceste so državne in katere ne. O tem ni nobenih podatkov. Treba je predložiti zakon o cestah. Podpore, ki so določene za grad-bo cest, naj se dajejo za vse kraje. — Govornik opisuje, kaho se posebno nekateri kraji favorizirajo.
Za Demetrovičem je govoril dr. Šutej, ki je ostro napadal proračun in opisoval strahotno stanje poti v Hercegovini in Bosni.
Na kratko je potem spregovoril radikalni poslanec Šime Račič.
Nato je imel še minister za gradbe dr. lilija šumenkovič zaključno besedo in je odgovarjal na trditve posameznih govornikov. Rekel je, da se ministrstvo za gradbe drži politike, vzdržati to, kar obstoji. Ta politika je morebiti skromna, ne sme se pa reči, da ne obstoji. Tako politiko izvajajo tudi druge. države, ki so mnogo jačje. Opisuje težave, v katerih se nahaja ministrstvo. Te težave so posebno v tem, da so za gradbeno ministrstvo določeni še precej veliki krediti, ki se pa kesneje ne morejo realizirati. Tako se mora dostikrat prenehati z za-početimi deli, ker finančni minister ne da 'kreditov. Dogode se zato slučaji, da podjetja, ki so izvršila prevzete posle, ne pridejo do plačila. — minister govori o sodelovanju vojske in gradbi cest in pravi, da se to izvaja posebno v Južni Srbiji. To sodelovanje pa ni popolnoma zadovoljivo, vendar je dalo še precej dobre rezultate.
Ko je minister končal, je odbor prešel na glasovanje in je sprejel z večino glasov proračun. Seja je bila nato zaklju-• čena in prihodnja napovedana za danes ob 3. popoldne. Na dnevnem redu je prometno ministrstvo.
Nove plače sodnikom
Beograd, 12. januarja. Na seji sekcije zakonodajnega odbora, ki se je vršila sinoči, se je rešilo vprašanje sodniških . plač in položajev. Pred prehodom na dnevni red je dal poslanec dr. Kramer v imenu kmečko-demokratske koalicije izjavo, v kateri pravi, da smatra prejšnji predlog vlade, ki ga je obsegal ti-j skani zakonski načrt za bolj primeren in boljši za ureditev materialnega polo-, -žaja sodnikov, kakor pa je današnji predlog. Vendar pa sprejema tudi novi predlog vlade kot bazo za končno ureditev tega vprašanja. Predlaga, da se člen 6! po novem besedilu spremeni tako, da se napravi razlika med sodniki srezkih in okrožnih sodišč. Sodniki in predstojniki sodišč naj dobe plačo 3. skupine I. kategorije, po petih letih prebitih na tem položaju pa naj napredujejo v višjo skupino. Podpredsedniki ape-lacijskih sodišč in sodniki kasačijskega sodišča naj dobe plačo 2. skupine I. kategorije, po 5 letih pa naj napredujejo v 1. skupino. Predsedniki apelacijsldh sodišč in podpredsedniki kasacdjskega sodišča naj dobe plačo 1. skupine.
S tem pa seveda ne rečemo, da je treba trenutno storiti vse, da niti en Hercegovec ne umre lakote. Ali taka pomoč naj bo letos zadnjič. V prihodnje pa sme biti dana le produktivna pomoč, ker teh vsakoletnih vesti o lakoti mora biti kanec. Tako ali tako!
Oblastni odbor pa naj poskrbi, da bo konec odiranja, da pride kmet do poštene cene za svoje pridelke ali pa naj odstopi, ker je nesposoben za svoje delo.
Že celo pa mora bita konec volivne Koruze, ki dostikrat gleda iž vesti o grozeči ; lakoti. Vsaj lani je bilo tako!	j
Pri tem predlogu je prišlo med vladno večino in opozicijo do kompromisa, in sicer: Okrajni sodniki napredujejo do 3. skupine I. kategorije, in sicer po 22 letih službe. Sodniki apelaoijskih sodišč napredujejo po 8 letih, prebitih na tem položaju, v 2. skupino I. kategorije.
V novem členu 74 so spremenjeni odstavki 1., 2., 4., 5. in 6. Sklenjeno je, da se sodniki prevedo po novem zakonu 1. aprila 1929 in sicer po letih službe, kakor določa to čl. 61.
V novem členu 62. je določeno, da dobe pristavi srezkih in okrožnih sodišč 7. skupino I. kategorije.
Člen 64. je spremenjen tako, da dobi sodno osebje poleg plače in stanarine tudi še posebne doklade, in sicer: pripravniki 200 Din na mesec, pristavi in tajniki 600 Din, srezki sodniki 1000 Din . po 4 letih pa 1200 Din, starešine srezkih sodišč 1200 Din, podpredsedniki apelacij 2200 Din, predsedniki apelacij 3000. Din, podpredsedniki kasači je 3500 Din, predsedniki kasacije pa 4000 Din.
Večina sekcije se je sicer proti vila temu predlogu pravosodnega ministra, vendar so bili vsi sklepi storjeni soglasno. Sekcija je sklenila, da o tem vprašanju ne bo več razpravljala. Pravosodni minister je izjavil, da bo zaključek sekcije predložil vladi. Ministrski svet je namreč sklenil, da je sedanji predlog največ, kar more vlada dati. Sedaj se ne ve, , kaj bo vlada glede na to sklenila.
KONFERENCE.
Beograd, 12. januarja. Predsednika vlade sta včeraj posetila ministra Amdrič in Angjelrnovič. Vukičevič je včeraj ob 12. napravil svoj običajni poset na dvoru in ostal tam pol ure.
Vsi srbski poslanci 'solidarni za odpravo dohodnine.
Beograd, 12. januarja. V poslanskih krogih Vojvodine se je pojavil pokret,, da se dohodnina, ki bi se po novem zakonu o neposrednih davkih imela v prečanskih krajih ukiniti šele s 1. januarjem 1929, ukine že 1. aprila 1928. To akcijo vodi demokratski poslanec GroL pristali pa so na njo vsi radikalni in demokratski poslanci iz Vojvodine. Ti poslanci bodo predlagali finančnemu ministru, naj se v nadomestilo za odpadlo dohodnino izterjata od ostalih davkov,, ki se plačujejo v obrokih, hkrati dva. obroka.
SPORAZUM GLDE DEMOKRATSKEGA KONGRESA.
Beograd, 12. januarja. Kakor se do-znava iz vodilnih krogov demokratov, je bilo po mnogih konferencah, ki so se vršile glede dela na kongresu Demokratske stranke, sklenjeno, da bo na kongresu dovoljena absolutna kritika in razpirava o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Na koncu razprave se bo sprejela resolucija, v kateri bodo naštete vse konkretne zahteve v gospodarskih in drugih vprašanjih. Določen bo tudi rok, v katerem mora vlada te zahteve izpolniti. Določeno bo slednjič, da se avtomatično skliče nov kongres stranke, ako bi stavljene zahteve ne bile zapolnjene.
 II I HIMUT.I	I
FERAD BEG DRAGA KONČNO IZPUŠČEN.
Beograd, 12. januarja. Včeraj popoldne je bil končno izpuščen na prosto v Kosovski Mitroviči Ferad beg Alidraga, bivši vodja Džemdjeta. Čeprav so oblasti izpustitev Drage na prosto držale tajno, se je vendar vest o tem dogodku v nekaj minutah raznesla po vsej Kosovski* Mitroviča. Takoj so se zbrali muslimani in prišli v Ferad begovo stanovanje in mu čestitali. Vse včerajšnje popoldne de kasno v noč so ga pošečali muslimani brez razlike od najskramnejšega do najuglednejšega.
SEjA VODSTVA HSS.
Zagreb, 12. januarja. Včeraj se je vršila seja vodstva HSS, na kateri naj bi se odločalo o vprašanju dr. Kežmana. 'Vendar pa se o tej stvari ni nič sklenilo, temveč se je razpravljalo samo o urejanju in o upravljanju »Narodnega va-’ la«. Šele proti koncu seje se je začela razprava o dr. Kežmanu ter se je sklenilo, da se odločitev o dr. Kežmanu prepusti samemu narodu, t. j. okrajnim organizacijam. 'Prevladovalo je prepričanje, da je treba slučaj dr. Kežmana blažje presojat, kakor se je prvi trenutek mislilo.
USODA TROCKEGA.
Berlin, 12. januarja. »United Press« prinaša iz Moskve vest, da je GPD pe-zaprla še 50 voditeljev opozicije in nekatere že tudi izgnala v Sibirijo. Med tistimi, ki so obsojeni v izgnanstvo, je tudi Trocki. Obsojen je na tri leta izgnanstva. V tem času bo prejemal od vlade po 9 rubljev na mesec. Vsi izgnanci bodo živeli ločeno drug od drugega, tako da ne bodo mogli imeti med seboj nobenih stikov. Vesti, da bi bila med izgnanci tudi Kamenjev in Zinovjev, se demantirajo. Trocki bo deportiran v nek majhen kraj pri Astrahari«. Mislijo, da bo obsojen tudi na prisilno delo, tako da bo med izgnanstvom moral delati v ostalimi obsojenci. Trocki je izjavil, da »e gre iz Moskve v Astrahan drugače, Jra-kor če ga s silo odvedo.
Stran 2.
>NARODNI DNEVNIK« 12. januarja 1928.
Štev. 9.
Veliki 2upan In Jutrova" podtikanja.
Pred kratkim je »Jutro« v poročilu o razpravi o proračunu notranjega ministrstva navedlo tudi napad drja Žerjava na ljubljanskega velikega župana, češ, da je strankarstvo tudi že v Sloveniji začelo kazati najtežje posledice in da je veliki župan »n. pr. v popolnoma enakih slučajih glede veljavnosti občinskih volitev v Ribnici in Dobrepoljah razsodil tam kjer gre v korist klerikalcev za neveljavnost napredne liste, v drugem slučaju pa za veljavnost klerikalne liste s potvorjenimi podpisi.« »Slovenec« je nato v neki notici konstatiral, da je dr. Žerjav, odn. »Jutro« obdolžilo g. vel. župana strankarstva čisto po krivem, saj občine Dobrepolje sploh Se ni, -da se torej v tej občini niso mogle vršiti ni-kake volitve in da konsekventno tudi veliki župan ni megel o kaki pritožbi proti dobrepoljskim obč. valitvam razsojati.
Včerajšnje »Jutro« (11. t. m.) popravlja svoje poročilo, češ, pri telefonskem poročilu ■se je vrinila napaka, mišljena da ni bila občina Dobrepolje, temveč Dolenja vas in pravi dobesedno:
»Poslanec gosp. dr. Žerjav nas opozarja, da je v svojem govoru v finančnem odboru kritiziral velikega župana gosp. dr. Vodopivca v glavnem v dveh stvareh. Glede veljavnosti kandidatnih list za občinske volitve v Dolenji vasi in v Ribnici je obstojala enaka, oziroma v Dolenji vasi celo povoljnejša situacija, kar se tiče napredne liste. Gosp. dr. Vo--dopivec pa je razsodil v slučaju, ki je šel v korist SDS, drugače, nego v slučaju, ki bi bil
v	korist napredni listi. Druga zadeva se tiče •spojitve občin Dobrepolje, Kompolje in Videm. Dasi oblastna skupščina v to ni pristojna, je sklepala in proti volji večine prebivalstva sklenila združitev teh občin. Veliki »upan gosp. dr. Vodopivec ni storil ničesar proti t&j kršitvi zakona, dasi mu je dana za to ustavna in zakonita možnost.«
Ker poznamo gda velikega župana drja Vodopivca kot strogo objektivnega uradnika, ki je svojo objektivnost dokazal že v mnogo važnejših slučajih, kakor so obč. volitve v Dolenji vasi in v Ribnici, smo se obrnili nanj
*	vprašanjem, ali nam more v tem pogledu ■dati kakišne informacije. G. Veliki župan se je nasmejal:
»Jutro ima z napadi na mojo malenkost res pravo smolo. Niti eden napadov ni niti malce utemeljen. Enkrat me je »Jutro« osebno napadlo na prav nekvalificiran način radi nekega odtoka v zadevi kina Matice, ki ga •je izdala polic, direkcija v svoji kompetenci
na podlagi licence, ki je bila izdana, ko jaz še nisem bil veliki župan v Ljubljani. Radi žaljivk, ki bi utegnile škodovati ugledu položaja velikega župana, in radi smešenja veljavnih predpisov sem smatral za svojo dolžnost, da izročim celo zadevo drž. pravdniku. Pred sodiščem je prevzel odgovornost za napade dr. Žerjav, ki je kot narodni poslanec seveda imun.* »Jutro« je pozneje na intervencijo Z. K. D. priznalo svojo zmoto.
Sedaj mi očitajo krivično razsodbo v zade-
vi	volitev v Dolenji vasi. Glede Dobrepolja drage volje priznam »Jutru« možnost napake pri telefonskem sprejemanj-u. Glede Dolenje vasi pa tega ne bi megel storiti, ker so imeli gg. dovolj časa, da bi se pravilno informirali. Dejstvo namreč je, da rešitve o pritožbi proti obč. volitvam v Dolenji vasi sploh še niti izdal nisem. Torej je najmanj preuranjeno, če se mi v tem slučaju očita partizanstvo. V preteklem letu smo imeli več sto obč. volitev; pritožb proti volitvam ije bilo tudi več desetic. Reševali smo jih po zakonu, ne glede na levo ne na desno. Navedel bi lahko razne važne primere, ki to potrjujejo. Tako bomo postopali tudi v prihodnje.
Kar se tiče drugega očitka, da nisem storil ničesar proti kršitvi zakona, ki ga je baje zakrivila obl. skupščina s tem, da je sklepala o združitvi občin Videm, Podgora in Kompolje, v novo občino Dobrepolje, ugotavljam samo, da dotični sklep obl. skupščine mi še ni bil pismeno dostavljen in da torej tudi po zakonu in ustavi nisem še imel možnosti, da bi kaj proti njemu ukrenil. Sicer pa omenjenega sklepa, ki seVeda sam na sebi ne zadošča za združitev več občin v eno, ne smatram za nezakonitega. Toda to je slednjič stvar interpretacije. Vsekakor pa je tudi v tem primeru vsako strankarstvo popolnoma izključeno.«
K tej izjavi velikega župana bi le to pripomnili, da smo nad vse globoko uverjeni, da bo g. dr. Žerjavo popravil storjeno krivico in da bo »Jutro« še nadalje objavljalo osebne napade, ki jih pišejo s poslansko imuni zato zaščiteni ljudje, če ne bo seveda tega preprečil — gospod dr. Albert Kramer.
*	»Jutro« se je še pred kratkim v celem uvodniku razpisalo o nemoralnosti, ki tiči v lem, da prevzamejo imuni poslanci odgovornost za osebne klevete 1 (Op. uredn.)
Dobro Jih poznajo.
»Samouprava«, organ narodne radikalne stranke v Beogradu je pod naslovom »Oko je-dne neprirodne kombinacije« prinesla članek, s čigar glavno vselbino se nam zdi vredno, da seznanimo tudi Slovence.
-	‘ >Kaj je v stvari seljačko - demokratska koalicija? se vprašuje člankar. »To je v bistvu kombinacija dveh grup, ki ju vse vodi na . vzajemno *bort>o, toda nič na iskrenejše in trajnejše sodelovanje. Dočim je Hrvatska Se-ljačka stranka mlada in bujna stranka, s polno vitalitete in izvestnimi izgledi na bodočnost, predstavlja Samostojna demokratska stranka politično grupo, ki nima nikakega političnega resona več, ki je svojo misijo popolnoma izvršila, ki vsa pripada preteklosti m kot taka vedno bolj in bolj prihaja v nasprotje s silami bodočnosti...
Do ipreokreta v Hrvatski seljački stmaki in likvidacije takozv. srbsko- - hrvatskega spora je SDS »asnovala svojo eksistenco in •tvojo uapelost na medplemenskem razdoru, na srbsko - hrvatskih nesporazumljenjih in nenormalnostih. Pod firmo integralnega in brezkompromisnega edinstva je šla sistematično m tem, da se prepad med Srbi in Hrvati čim bolj poglobi, kako bi sebe napravila čim neobhodnejšo v vseh političnih kombinacijah, s tem, da bi predstavljala edini nacijo nat ni in faupni element v hrvatskih krajih. Ko je -bil z preokretom v HSiS napravljen konec srbsko - hrvatski borbi, je bila SDS ka-
kor od strele zadeta. Celo leto ni prišla k sebi, bijoč sedaj na desno, sedaj na levo, napadajoč radikale v srbskih krajih zavoljo sodelovanja z radičevci, radičevce v hrvatskih krajih zavodoljo dozdevne kapitulacije. Toda, ko je uvidela, da ne more svoje eksistence in svoje prosperitete več oslanjati na sejanju medplemenskega razdora, poskušala je in poskuša, da to doseže z razdorom v čisto srbskem elementu. Očividno je, da taka politika ne vodi nikamor, da nima izgleda na bodočnost in da stoji SDS s teh razlogov pred neizbežno likvidacijo.
V	taki situaciji je bilo prišlo do ustvaritve seljačko - demokratske koalicije. Več ko jasno je, da je bila ta koalieja potrebna in koristna edino samost, demokratom in da ji je bil glavni cilj, da izvleče samostojne demokrate iz njihove obupne izolacije. Za HSS ta kombinacija ne samo, da ni bila od nikake koristi, temveč je zanjo predstavljala težak .balast in resno zapreko za vresničenje njene siile v javnem življenju, za njeno približevanje in sodelovanje z ostalimi polit, grupami. Se-ljaSko - demokratska koalicija je samostojne demokrate nekoliko rešila popolne polit, osamljenosti, toda zato je imela za posledico izolacijo HSS in njeno oddaljevanje od možnosti, da ima na našo javnost vstrezajoči politični vpliv.
Kaj je prirodnejše kakor da je v poslednjih dneh prišlo do resne neaadovoljnosti v vr-
stah HSS... Ti nezadovoljni elementi v HSS smatrajo, da se njihova stranka kot stranka sedanjosti in bodočnosti v nobenem’slučaju ne sme staviti v službo politični grupi brez kakega političnega zmisla in brez kakih izgle-dov v bodočnost, politični grupi, ki je doslej živela od razdora v našem narodu in ki je kot taka, naj se še toliko brani, obsojena na definitivno propast. Daljni razvoj odnošajev v HSS zavoljo njenega prekarnega sodelovanja s stranko g. Pribičeviča je gotovo zanimiv. Dnevi te nenaravne in nepolitične za-jednice so že šteti, vzlic vsem nepritsojnim in nervoznim dementijem s strani šefa SDS. Po neizpodbitnem političnem zakonu mora poginiti vse, kar ni zdravo, kar ne obstoji v splošnem interesu in kar prihaja v nasprotje s težnjami sedanjosti in bodočnosti, pa naj je to g. Pribičeviou prav ali ne.«.
Ta članek je nad vse zanimiv, ker nam kaže, kako merodajni krogi v Beogradu gledajo na polit, položaj. Zanimiv pa tudi zategadelj, ker se sodba teh krogov o SDS in o njeni vlogi v polit, življenju popolnoma zlaga s sodbo, ki smo jo ponovno bili izrekli na tem mestu. Zakaj vse to, kar ve članek povedati o srbsko - hrvatskih odnošajih in o usodepolni vlogi SDS pri tem, velja mutatis mutandis tudi za Slovenijo. Poučen je članek za nas vse, ne naposled za vse one, ki še danes slepo drve za voditelji SDS, pa ne vidijo zevajočega prepada pred seboj.
Politične vesti.
= Proračun ministrstva za javna dela pred fiAančnim odborom. Na svoji včerajšnji seji je obravnaval finančni odbor proračun ministrstva za javna dela. Pri tej priliki je doživel finančni odbor iznenadenje, da je bil eks-poze ministra nad vse učinkovita obsodba režima, ki je vladal v tem ministsrtvu. Med drugim je dejal minister dr. Šumenkovič: Proračun je znižan za 10 odstotkov in vsled težkega gospodarskega stanja je na to znižanje pristal. Osebni izdatki so zopet znižani in sicer od 85 milijonov na 69. Nad vse slabe so plače inženirjev in posledica tega je, da eden za drugim zapušča državno službo. Od ujedinjenja je zapustilo državno službo 411 inženirjev. Plače so tako nizke, da ima njegov šofer dvakrat tako visoko plačo ko pa inženir v državni službi. Vsled pomanjkanja uradništva ni mogoče dovršiti nobenih večjih del in vsi posli zastajajo. Minister bo zato predlagal, da prevzamejo skoraj vse ceste samouprave. Le najvažnejše ceste naj bi še ostale v državni upravi. Minister Obljublja, da bo skušal doseči večje prispevke za samouprave. (Pripomniti treba, da prejemajo oblasti od države tako majhne prispevke, da bi morala država znatno zvišati kredite, ali pa bi pomenil prevzem cest s strani oblastnih samouprav samo novo obdavčenje. Op. ured.) Nato je govoril minister Šumenkovič o gradnji nove skupščinske palače. Začela se je graditi ta stavba že 1. 1907 in danes še ni dograjena in potrebnih je še 60 milijonov, pred-no bo mogla skupščina zasesti novo poslopje. Dela je še za dve leti. (Pripominjamo, da bi s tem denarjem zgradil naš Plečnik še večjo
*	stavbo iz samega marmorja in še bi denarja ostalo. Se pač povsodi pozna, če ne odločujejo ljudje z najsolidnejšo naobraabo. Op. ur.) S priznanjem, da se je dosedaj delalo v ministrstvu brez vsakega sistema, je zaključil minister svoj neveseli ekspoze. — Nato se je pričela debata, v katero so posegli za zemljo-radnike posl. Vujič, za HSS posl. Košutič in za SDS posl. Demetrovič. Seja je bila nato prekinjena in se je popoldne nadaljevala.
—	Vprašanje posojila v Angliji. O teku pogajanj, ki se vodijo v inozemstvu za sklenitev državnega posjila, je v Beograd dospela iz Londona naslednja brzojavna vest: Te dni sta imela dr. Gjurgjevič, upravnik Državne hipotekarne banke in dr. Gjurič, naš poslanik v Londonu, sestanek s finančnimi krogi v Londonu. Na tem sestanku so se vodili razgovori o posojilu, ki bi ga naša vlada rada najela. Prvi angleški finančni krogi se za to posojilo zamimajo in so na tem sestanku zahtevali pojasnila in podatke o našem valutnem vprašanju in o staibilizaciji dinarja. Posojilodajalci hočejo biti naprej poučeni o tem,
ali bo naša vlada z zakonom uredila stabilizacijo dinarja. Ali se bo to zgodlio na današnji višini dinarja ali na kaki drugi in ali se namerava in v kakšnem pravcu se namerava rešiti valutno vprašanje. Hkrati so angleški finačni krogi želeli izvedeti, kakšne so naše obveze napram Blairovi skupini. Gjurgjevič in Gjurič sta obvestila o tem našo vlado in čakata na odgovor, da se potem lahko vnovič sestaneta z angleškimi finančniki. — Sme se računati, da je razpoloženje angleških finančnih krogov napram naši državi jako povoljno.
— Nezadovoljstvo v Radičevi stranki. Zadnji čas se mnogo govori o nezadovoljstvu v Radičevi stranki. Zahteve nezadovoljnikov bi se mogle resumirati takole: 1. da se revidirajo vsi finančni računi v klubu in v stranki za nekaj let nazaj, 2. da se nekatere osebe v stranki eliminirajo, oziroma, da se jim odvzame tisti upliv, ki ga imajo sedaj, 3. da se vodi odkrita, iskrena in poštena politika v klubu in v stranki. Kakor se doznava, si dr. Nikič s svoje strani prizadeva, da bi se zopet vrnil v HSS. Dr. Nikič in njegova skupina se zavaruje proti temu, da bi imeli kaj skupnega z akcijo, ki jo vodi dr. Kež-man. To vprašanje mora biti rešeno v prav kratkem času. Rešilo pa se bo na isti seji, na kateri se bo odločalo o vprašanju dr. Kei-mana.
= Zunanja politika Poljske. Kot odgovor na nepopustljivo izjavo Voldemarasa je podal poljski zunanji minister Zaleski novinarjem daljšo izjavo. Poljska je zadovoljna s tem, kar je dosegla v Varšavi in on upa, da bo po odpravi vojnega stanja med Litvo in Poljsko zopet zavladalo zaupanje med obema državama in da 'bedo vsa sporna vprašanja rešena. Voldemaras govori tako bojevito samo zato, da uduši zmagovite krike opozicije. On, Zaleski, pa je v tem prijetnem položaju, da nima nobenih notranje političnih skrbi. Voldemaras bi storil veliko uslugo miru, če bi opustil svoje vratolomne razlage ženevskih sklepov. — Nato je prešel Zaleski na druga vprašanja in dejal, da se odnošaji z iNem.čijo stalno boljšajo. Tudi razmere do sovjetske Rusije je vedno boljše. Z drugimi baltiškimi sosedi pa je Poljska v naravnost odličnih odnošajih.
= Nov poraz angleških konservativcev. Pri nadomestnih volitvah v industrijskem okraju Northampton je doživela delavska stranka novo zmago. Njen kandidat je dobil 15.156, konservativni 14.554, liberalni 9675 in neodvisni konservativni kandidat 1000 glasov. Volivni okraj so imeli dosedaj v rokah konservativci, pred njimi p? liberalci.
— Ponoven demanti poljske vlade. Poljska vlada najodločnejše zanika trditev madžarskih listov, da je bila pošiljatev strojnih pušk-ki je bila zadržana v Manoštru, namenjena za Poljsko.
— Obsojeni Irane. komunistični poslanci morajo v zapor. Francoska vlada vztraja pri svoji odločitvi, da se pozapro obsojeni komunistični poslanci. To je vlada sporočila parlamentu in bo pri tej stvari stavila vprašanja zaupnice.
DR. PUC POTRJEN ZA LJUBLJANSKEGA ŽUPANA.
Kakor poroča »Slovenski Narod«, je že podpisan ukaz o potrditvi dr-a Puca za ljubljanskega župana. Kakor smo se informirali na pristojnem mestu, odgovarja vest resnici.
Naše stališče o tej stvari je dovolj znano in ga ni treba ponavljati.
Drugo vprašanje pa je, kako dolgo bo mogel občinski svet delovati, ker je čisto izključeno, da bi mogel brez podpore SLS rešiti mestni proračun. Verjetno je zato, da bo občinski svet v doglednem času razpuščen in da bodo Ljubljančani tudi letos imeli občinske volitve.
Le malo upanja pa je, da bodo Ljubljančani letos izvolili tudi delazmožen občinski svet, temveč bo najbrže rezultat volitev v glavnem isti ko lani.
Pa ne, da bi hoteli nekateri dokazati, da je za Ljubljančane edino možna uprava na magistratu — komisariat. Morda bi začeli Ljui>-ljančani tudi o tem polagoma premišljevati
Ivan Hribar:
MOJI SPOMINI
Od 1653. do 1910. leta.
Moj oče je bil iz drugega kova. Mati je znala kitati in pisati; oče je bil obojemu nevešč. V Zlatem Polju v njegovi otroški dobi ni bilo šole. Kljub temu je bil pa nenavadno prebrisan, zelo zgovoren in v družbi dovtipen. Zato je imel vsepovsod znancev in so ga ljudje radi klicali za pomočnika k raznim kupčijam. Ker je bilo posestvo majhno in nas je komaj za silo preživljalo, mu je na ta način pridobljeni zaslužek dobro došel. Poleg tega si je pridobival nova poznanstva, ki so mu mogla koristna biti. Eno le-teh je bilo poznanstvo z graščakom Staretom, katero je kasneje izkoristil v to, da si je izprosil obnošeno obleko njegovih sinov zame. — Poleg dobrih strani je pa to očetovo svojstvo imelo seveda tudi slabe. Ena ie-teh je bila, da je začel barantati s posestvi in smo se v kratkih sedmih letih morali seliti trikrat. Pri tem je šlo pa v izgubo, kar je pri sami kupčiji zaslužil. Druga slaba stran je pa bila, da je dobil veliko zanimanje za hiše, iz katerih »Bog roko ven moli«. Težko mu je bilo iti mimo katere, da bi ne bil pogledal vanjo. Ko je vstopil, mu je pa od vseh strani donelo nasproti: »Pojdi no pit, Boldinček!« in ko se je temu vabilu odeval in je iz pomoljenega mu ko-«arca srebnil, sledilo je takoj nadaljnje vabilo: >Saj boš dal za en »ferkelj« (takratna mera, ki je držala nekaj več, ko naš liter), kaj ne?< — Tako je prišlo, da je oče v mnogih gostilnah kamniškega okraja bil kakor doma in da v kamniškem in brdskem okraju tii bilo nobene, katere bi še od znotraj videl ne bil.
—	Ob cesti v Ljubljano ste mu bili najpriljubljenejši gostilnici na Rogovili in pri Gameljčanu na Črnučah. Najpogosteje je obiskaval poslednje imenovano, ker je pri njej ostajalo vedno vse polno voznikov in je bilo v njej vselej najti veselo družbo. Kadarkoli me je peljal v Ljubljano in kadarkoli me je spremljal Ljubljane na počitnice domov, morala sva pri
iz
Gameljčanu ostati. Moja šolska izpričevala smatral je za »titulus bibendi«, kateremu se je tamkaj moralo zadostiti. To pa zato, da se je svojim znancem mogel pohvaliti s »svojim študentom«. Ko sem končal četrti razred normalke, razkazoval je pivskim bratcem pri Gameljčanu knjige, ki sem jih za »premohe« dobil in bil je neznansko ponosen, ko so mu dejali, da ima res pridnega fanta. — »Vidiš, Boldinček,« pripomni eden iz družbe, >še novo mašo lahko enkrat pri hiši imate.« — Dasi mu je to navidezno laskalo, vendar je bil previden in skromen dovolj, da je odgovoril: »Kakor bo Božja volja.«« — Toda oni se ni dal ugnati.
—	»Kaj Božja volja?« se vnovič oglasi. »Je že prav — Božja volja! — No, seveda. Brez nje tako nič ni. Toda tudi fant mora biti za to, zakaj kdo pa ve, kakšne muhe bo še imel. Za »gospoda« bo le, če bo hotel dobro storiti.« — O tej stvari razvije se sedaj dolga in zelo mokra debata, iz katere se je zrcalilo, kako je tista doba o duhovskem stanu mislila. Ni ene zabavljice ni bilo čuti na naslov stanu, pač pa je »gospode« vse blagrovalo zato, ker vedno lahko bel kruh jedo in vino pijo. Takrat sem prvič slišal narodno modrost, da »dominus vobiseum« ni še nikoli kruha stradal, »et cum špiritu tuo« pa že večkrat. Ker se je bil oče že pred tem pobahal, da znam že po nemško, uganili so dobrovoljčki, ki so vedno glasnejši postajali,
da bi po tem takem za med »cesarske« že bil in »o v teku razpravljanja jeli naštevati vse službe, ki bi zame še kedaj mogle priti v poštev, če mi »gospod« izpodleti. Izmed kamniških »cesarskih« je tiste čase pri kmetih zelo slovel notar Anton Kronabethvogel, katerega so imenovali »Kronovičlugelj«. Znal je z njimi občevati, zato so njegovi gospej nosili razne darove domačega pridelka in so sodili, da vsled tega prav dobro živi. Njegov položaj se jim je torej zdel zavidanja vreden in so pred vsem ugotovili, da mi nič slabega ne bo, če pridem kedaj v takšno službo. Pa tudi sodnikova in davkarjeva — so dejali, da — ni napačna. Konečno so uganili, da se vsem godi bolje ko kmetom, ki da so največji reveži na svetu. »Se beričem je bolje,« zakliče eden iz njih. — To se je pa pivcu, kateremu se je že jezik jel nekam zaletavati, zazdi za malo. — »Pri meji Dunaj,« se oglasi, »ta je pa že bosa. Jaz je ne potrdim. Glejte, mi ga pijemo, kadar hočemo, berič pa le takrat, kadar mu ga nas kdo plača.« — Splošno pritrjevanje sledi tem besedam in soglasna konečna sodba je bila, da je bolje krave pasti, ko berič biti. — »Boldinček,« pravi eden iz družbe, ki se je odlikoval po redki gostobesednosti, »če bi imel tvoj fant kedaj berič postati, je najbolje,
' da ga kar iz šole vzameš.« —Da je meni to posedanje v gostilnici morali biti neprijetno je lahko umevno, ker so pivci čedalje glasnejši postajali. Zato sem očeta večkrat opomnil: »Ata, pojdiva no domov!« Izdalo pa to ni nič. Oče, ki je bil slučajno z denarjem izaložen, dal mi je na vsak opomin, da me potolaži, prinesti porcijo jabolčnega svitka, ki je bil tako dober, da kaj tako okusnega do takrat Se nisem jedel. Tako sem tisti dan pojedel tri porcije te okusne močnate jedi.
»SLOVENCI IMAJO NAJBOLJ SOLIDNO IZOBRAZBO.
Vojni minister general Hadžič je v finančnem odboru izjavil, da je pri mornarici največ Slovencev, ker imajo Slovenci najsolidnejšo 'izobrazbo in zato tudi najbolje polagajo izpite, ki so za sprejem v mornariško akademijo posebno težki.
Nas izredno veseli to laskavo priznanje vojnega ministra. Vendar pa moramo pripomniti, da bi najsolidnejša izobrazba Slovencev enako dobro služila tudi drugim ministrom in da trpi država težko škodo, ker nimajo ljudje z najsolidnejšo izobrazbo v državni upravi one besede, ki bi jo morali imeti.
Pa še nekaj treba pripomniti, da se namreč hoče okrniti univerza ravno narodu z najsolidnejšo izobrazbo. Ali gospodje v Beogradu res ne uvidijo, kako gorostasna je njihova namera!
— Komisija za sestavo prosvetnega programa se sestane zopet v februarju. Dotlej pa bodo delali odbori, katerim so bile izročene posamezne resolucije v izdelavo. Ti odbori bodo sestavljeni ta teden, da bodo čim-prej lahko začeli delati. Odbori bodo delali na prosvetnem programu, kolikor se tiče osnovnih in strokovnih šol. V odbore bodo izvoljeni člani komisije in pa strokovnjaki za posamezna vprašanja. Ko bodo odbori končali delo, se sestane plenum komisije, da izdela definitivno redakcijo projekta, ki bo potom predložen dr. Kumanudiju in ministrskemu svetu.
— Nova elektrarna na Savi. Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode so vložile pri srezkem poglavarstvu v Ljubljani predlog za izdajo koncesije za zgradbo velike vodosilne naprave na Savi v Medvodah. Električno silo namerava družba uporabiti za elektrifikacijo pogona v svojih podjetjih v Goričanah in kot pomožno pogonsko moč za svoja podjetja v Vevčah. Presežek bo zadostoval za pogon drugih industrijskih podjetij, kakor tudi za elektrifikacijo vse okolice do Ljubljane. Z gradnjo prično takoj, čim bo izdana koncesija.
— Muzejski kongres v Beogradu. Včeraj-je bil otvorjen v Beogradu kongres muzejskih strokovnjakov iz vse države. Kongresa se udeležuje nad 50 strokovnjakov.
— Državni strokovni izpiti za poštne pripravnike. Na podlagi odredbe ministra za pošte in brzojav polagajo pripravniki II. kategorije direkcij Ljubljana, Zagreb in Sarajevo od 1. januarja t. 1. državni strokovni izpit zopet pri svojih direkcijah in ne več pri ministrstvu.
— Italijanski konzulat na Sušaku. Kot smo poročali, je bil ustanovljen na Sušaku italijanski konzulat. Za konzula je imenovan dosedanji italijanski konzul v Šibeniku Alberto cente Barbarioh. Zaenkrat, dokler ne kupi italijanska vlada primernega poslopja, je nameščen konzulat v hotelu »Jadran«.
— Siamski princ v Reki. Te dni je prispel v Reko brat siamskega kralja, siamski mornariški minister. Kot znano, goji Italija že dalje časa s Siamom prijateljske stike. Princa so sprejeli s kraljevskimi častmi.
— Razpisana služba poštarja. Pri pošti Sv. Jakob v Slovenskih goricah je razpisana služba pogodbenega poštarja (III-l). Prošnje je vložiti na direkcijo ipošte in brzojava v Ljubljani najhasneje do dne 20. t. m. Prošnji je priložiti tudi potrdilo krajevne oblasti, da ima prosilec zagotovljene prostore za pošto.
— 35 ljubljanske univerze. Profesor tehniške fakultete ljubljanske univerze inž. Viktor Gostiša je napredoval v višjo skupino.
— Za oblastnega poveljnika varnostne straže je imenovan žandarmerijski kapetan Janko B e d e n k.
— V vojni mornarici so imenovani: Vincenc Jalen in Dušan Rožman za inženjerja-poročnika, dr. Aleksej Milinkov in dr. Branislav Maričič pa za sanitetna poročnika.
— Iz državne službe. Pri podružnici poštne hranilnice v Ljubljani so imenovane za računovodkinje v 3. skupini III. kategorije Pavla Gjud, Sonja Pegan, Matilda Gračner in Marija Sturm, za pripravnici v 4. skupini III. kategorije ipa Ana Lesjak, JosLpina Pavšek in Frančiška Schneller.
— Mizeren gospodarski položaj v Beki in v kvarnerskih provincah. Iz Sušaka poročajo: Na zadnji seji fašističnega direktorija za kvarnerske province je bilo konstatirano, da je gospodarski položaj v Reki in v kvarnerskih provincah zelo slab. Da se kriza vsaj nekoliko ublaže, je sklenil direktorij, da uvede akcijo za čim intenzivnejšo stavbeno delavnost v letošnji seziji.
— Železnica preko Sahare. Iz Pariza poročajo: Ustanovljen je poseben vladni odbor za dovršitev načrta za zgradbo trans-saharske železnice. Za zgradbo železnice je določen kredit 12 milijonov frankov.
— Nov kazenski zakonik v Albaniji. S 1. januarjem je stopil v Albaniji v veljavo nov kazenski zakonik, ki je izdelan po italijanskem vzorcu.
— Sovjeti kupujejo na Madjarskem konje, te dni je prispela v Budimpešto sovjetska komisija, ki bo nakupila na Madjarskem za sovjetsko Rusijo par tisoč konj. Komisijo spremlja na tpotovanju po Madjarskem stalna policijska straža.
Razstava del Gorkega v Leningradu. V Puškinovem domu akademije znanosti v Leningradu je bila otvorjena te dni razstava del Gorkega. Razstavljena so razven najego-vih del tudi pisma, ki jih je pisal Gorki raznim osebnostim, ter pisma, ki jih je prejel on od šaljapina, Korolenka, Leonida Andrejeva, Bernarda Shawa in drugih ruskih in inozemskih književnikov. Razstavljena so tudi pisma, ki se nanašajo na izvolitev Gorkega častnim Članom akademije znanosti leta 19CE. O tej izvolitvi je bil obveščen tudi car Nikolaj, ki je bil zelo iznenaden ter je napisal na obvestilo pripombo: »Zelo čudno!«
e vesti.
Med drugim je zanimivo tudi pismo tedanjega ruskega prosvetnega ministra generala Vanovskega, naslovljeno na predsednika akademije znanosti, velikega kneza Konstantina Kcnstantinoviča. V pismu pravi Vanov-ski: »Veličanstvo je nad izvolitvijo Gorkega zelo ogorčeno.« V nekem drugem pismu pa pravi Vanovski, da izvolitve Gorkega nikakor ni mogoče smatrati pravnoveljavnim.
— Roparski umor na Bledu. Včeraj so našli pri Bledu na zverinski način umorjeno kmečko dekle iz okolice Katarino Dežmano-yo. Očividno gre za roparski napad. Da bi se jstvar lažje pojasnila, je bila naprošena ljubljanska policija, da pošlje na Bled detektiva.
— Štefica Vidačevičeva napreduje. Štefica Vidačevičeva, znana filmska »zvezda« iz Zagreba, se je v svoj poklic že tako vživela, da se daje, liki druge velikomestne umetnice-krasotice, fotografirati v pravem Evinem kostumu. Sliko je prinesel 'berlinski »Schou-heitsmagazin«, po njem pa so jo posnele zagrebške »Koprive«. Med zagrebškim ženskim svetom se je razvnela raditega ostra 'polemika glede vprašanja, če je to umetnost in če misli Štefica Hrvatice na ta način proslaviti med svetom. Mi pa pravimo, da postane skoraj vsaka taka-le filmska devojčica po prvih skromnih uspehih megalomanka ...
— Kožni sejem v Ljubljani se vrši dne
23.	t.m. ves dan na prostoru velesejma. Dopoldne je kupovanje in prodaja na drobno ter ogled partij, ki pridejo popoldne na dražbo. Začetek dražbe ob 15. uri. — Težko je bilo lovcom delati preje, ko so vsled nezadostnega smisla za organizacijo prodajali, razkropljeni po vsej državi, svoj pridelek — kože — za ceno, ki jim je bila diktirana od drugih in ko so jih izrabljali razni prekup-ci, dobro zavedajoč se svoje premoči napram poedincem. Težko bi bilo posameznim lov--cem tudi še danes, ko je kupna moč konzu-menta tako padla. Ali blaga sploh ne bi oddali, ali- pa za neprimerno ceno — v svojo izgubo. Rešitev vsem je edino v kožnem sejmu. Lovci, vsi pošljite svoje blago na to organizirano prodajo, na kožni sejem v Ljubljani. Nihče naj ne cepi vrst, zavedajte se, da imate Vi sami v rokah ključ do vrat, ki vodijo v boljši obstoj. Vsa navodila na zahtevo brezplačno z obratno pošto od urada Ljubljanskega velesejma, oddelek »Divja koža«.
Ljubljana.
1— Smrt nadeb udnega mladeniča. Rodbino univerzitetnega profesorja dr. Janka Polca je zadela bridka izguba. Umrl ji je sin-edinec, jurist Marijan. Pokojnik je bil izredno nadarjen in marljiv dijak ter vsled svojega koncilijantnega značaja povsod, zlasti pa med svojimi tovariši zelo priljubljen. Vsi, ki so ga poznali, mu bodo ohranili trajen, prijazen spomin.
1— Regulacija Gradaščice med trnovskim mostom in Kolezijo. Pri izdelovanju podrobnih načrtov za regulacijo Gradaščice se je pokazalo, da bo treba ob progi med trnovskim mostom in Kolezijo prvotni načrt spremeniti tako, da se opusti v tem načrtu določeni prekop čez parcelo št. 73/8 k. o. Krakovsko predmestje in se obdrži prvotna struga, ki se pa primerno razširi in poglobi. Ker so s tem prizadeti zemljiški posestniki, ki po prvotnih načrtih niso prihajali v poštev pri razlastitvi zemljišč, je glavni odbor predložil detajlne načrte ter zaprosil, da se razpiše vodopravna obravnava na licu mesta. Obravnava se razpisuje na dan 14. januarja 1928 s sestankom ob pol 9. uri zjutraj pri Trnovškem mostu pri cerkvi v Trnovem. Najkasneje pri tej obravnavi je treba izjaviti vodji komisije ugovore, ki se niso že obravnavali ustno ali pismeno, ker bi bilo sicer sklepati, da se udeleženci strinjajo z nameravanimi deli in z odstopom ali obremenitvijo zemljiške lastnine. Na morebitne poznejše ugovore se ne bo mogoče ozirati ter se bo odločilo vpoštevajoč le pomisleke iz javnih ozirov. — Vsi interesenti so vabljeni, da se te obravnave udeleže in da si vpogledajo načrte, ki so razpoloženi med uradnimi urami v pisarni odd. 4 velikega župana ljubljanske oblasti in pa pri mestnem magistratu v gospodarskem uradu.
1— Vojaška zglasitev. Po mestu je nabit razglas mestnega magistrata ljubljanskega
o	vojaški zglasitvi: a) v Ljubljano pristojnih mladeničev rojstnih letnikov 1903 do 1908 in 1910; b) izven Ljubljane pristojnih nabornikov rojstnih letnikov 1903 do 1908, ki žele iti v Ljubljani na nabor, in c) vseh onih starejših obveznikov operativne in rezervne vojske, ki mislijo, da so postali nesposobni za vojaško službo. — Vse podrobnosti so razvidne iz razglasa, odnosno se lahko zve zanje v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7.
1— Pravoslavni doček Nove godine se bo vršil v petek dne 13. januarja 1928 v Ljubljanskem dvoru. Vsakdo dobrodošel!
1— Na čast reprezentance »Cnfčderation Inaternationale des Etudiants« se vrši danes ob 8. v Unionu slavnostni koncert Akademskega pevskega zbora. Zbor 45 članov je pod artističnim vodstvom Franceta Marolta naštudiral moderen program slovenskih umetnih in ljudskih pesmi. Na koncertu sodelujejo tudi: Karel Rupel, violinist, in Marjan Rus, basist, ter Pavel Šivic, pianist. Zbor hoče pokazati gostom iz Amerike, Anglije, Francije, Italije, Poljske, Bolgarije, Češke, Madjarske, Danske itd. lepoto Slovenske pesmi. Zato je dolžnost Ljubljane, da podpira kulturno stremljenje; akademske mladine. fJaj ne odneso gostje iz Ljubljane vtisov, da so Slovenci nekulturen narod, zbor pa, da ima v Ljubljani dovolj prijateljev, da ponese slovensko pesem v kratkem času v inozemstvo.
1— Društvo »Treznost« ima svoj sestanek v četrtek 12. t. m. ob 18.30 na moškem učiteljišču. Dnevni red: 1. »Zgodovina protialkoholnega gibanja v Sloveniji«, poroča br.
predsednik R. Horvat st. 2. »Vzdramite se!«, poziv br. predsednika slov. učiteljstvu. 3. Slučajnosti. — K sestanku vabi odbor poleg članov (-ic) iposebej še učiteljiščnike (-ce), akademike in dijake višjih razredov.
1— Opozarjamo na današnji koncert, katerega priredi Svet slušateljev ljubljanske univerze in pri katerem sodelujejo poleg akademskega zbora ljubljanske univerze pod vodstvom Franceta Marolta še konservatori-sti Karel Rupel (vijolina), Marjan Rus (bas) 'n Pavel Šivic (klavir). Skrbno izbran spored, na katerem je v prvi vrsti zastopana naša zborovska literatura, kakor tudi dobro ime vsen sodelovalcev nam jamči za umetniški uspeh večera. Koncerta se udeleže tudi v Ljumjani se nahajajoči člani mednarodnega udruženja visokosolcev. Začetek koncerta je točno ob 20. uri v Unionski dvorani, preu-picdaja vstopnic v Matični knjigarni, kjer se doDiva tudi natančni program.
1— (Jiani mariborskega gledališča gostje v ljubljanski opereti. V petek, dne 13. t. m. gostujeta v ljubljanski opereti in sicer pri predstavi »Orlov« člana mariborskega Narodnega gledališča, gdč. Lunejeva in pa g. Harasiovic. Oba sta izvrstna operetna lgrai-ca 'ter sta z izredno lepim uspenom v istem delu nastopila tudi začetkom letošnje zeseni na zagreosKem odru. Petkova predstava »Orlova« se v,rši kot izven predstava in so cene deloma znižane. .
•	1— Najslavnejši čelist Cas par Cassado kon-certisa začetkom februarja, t. j. dne 7. februarja t. 1. v Ljubljani. Cassado je eden naj-veejih, če ne največji umetnik-celist na tem kraljevskem instrumentu. Brez dvoma bo ta koncert eden najpomembnejšin, kar jih je b.lo v zadnjih koncertnih sezonah v našem mestu. Predprodaja vstopnic se bo začela v drugi polovici tega meseca. Koncert se bo vršil v Unionski dvorani.
1— »Društvo sa raaiskavanje jam« ima svoj redni občni zbor v petek, dne 13. t. m. ob 18. uri v balkonski dvorani univerze (Dvorec, I. nadstropje). Po občnem zboru (ob pol 19. uri) bo predaval g. univ. prof. dr. J. Hadži »O prehrani jamsuin živali« in g. 1. Micnier »O lanski ekskurziji v Uradišč-nico«. Vse prijatelje društva opozarjamo na obe predavanji, ni ju bodo pojasnjevale številne skiopučne slike. Vstop prost.
1— V društvu »Boči« predava v soboto 14. <. m. ob 20.30 zvečer v Ljubljanskem dvoru g. prof. Dolžan o »Postanku sveta«. To vele-zammivo yprašanje razvije in poda govornik, ki ije splošno znan kot vsestransno izboren predavatelj. — Večera se udeleži tudi pevski kvartet, ki je vedno nudil s svojimi izvajanji poln užitek in oduševljenje.
1— Trupio Ane Lustikove najdeno. Ko se je vozila te dni skupina k res niških otrok s čolnom jx> Savi, je našla v grmovju ob bregu žensko truplo. Oblast je ugotovila, da gre za izginulo Ano Lustikovo. Prvotna domneva, da je skočila Ana Lustikova pri kašelj-skem mostu s sinom Peterčkom v naročju v Ljubljanico, je s tem potrjena. Kot znano, je izvršil par dni potem, ko je Lustikova s Peterčkom izginila, samomor tudi njen mož Peter. Ker je izrazil Peter pred samomorom v poslovilnem pismu željo, da naj se pokoplje vsa rodbina v skupnem grobu, mu je oče njegove žene to željo izpolnil ter dal prepeljati truplo svoje hčere v Zg. Kašelj, odkoder se je vršil včeraj pogreb na pokopališče v Mariji Devici v Polju.
Maribor.
m— Ljudska univerza v Mariboru. V petek 13. januarja ob 8. uri zvečer predava g. prof. dr. Zelenik iz Celja o največji nemški pesnitvi, veliki človeški drami — o Goethejevem Faustu I. in II. del. S pomočjo mnogih citatov bo obrazložil g. predavatelj težavno snov pesnitve. — V ponedeljek dne
16.	januarja predava g. I. Kukovec o Gand-hiju, o ravnokar umrlem največjem indijskem duševnem in političnem voditelju.
BRATJE!
Zopet je posegla neizprosna smrt v naše vrste ter nam ugrabila našega dolgoletnega in zvestega člana
brata dr. Demetra Bleiweisa Trste niškega.
Vse brate pozivamo, da ga spremijo na po-slednji poti v čim večjem številu.
Zbirališče pred hišo žalosti na Kongresnem trgu v četrtek 12. t. m. ob pol 4. popoldne.
Kroj civilni z znakom.
Zd ravo!
Odbor Ljubljanskega Sohkola.
IZ STATISTIČNIH PODATKOV' 0 DELOVANJU POLICIJSKE DIREKCIJE V LJUBLJANI V LETU 1927.
Ljubljanska policijska direkcija je sestavila zanimivo poročilo o svojem delovanju v preteklem letu. Iz poročila posnemamo ele-•deče podatke:
Stalei osobja ljubljanske policije.
Pri ljubljanski policiji je bilo v preteklem letu nameščenih;. 7 konceptnih uradnikov s fakultetno naobrazbo v I. kategoriji, 6 nadzornikov policijskih agentov v II. kategoriji, 7 policijskih manipulacijskih uradnikov III. kategorije, 22 policijskih agentov v III. kategorije, 11 policijskih agentov, zvanični-kov, 15 pisarniških zvaničnikov in 4 služi telji.
Osobje varnostne straže šteje: 2 nadzornikov varnostne straže II. kategorije, 19 oko-lišnih nadzornikov, zvaničnikov, 83 višjih stražnikov, 5 stražnikov ter 29 stražnikov pripravnikov.
Služba se opravlja tudi na 14 konjih. Dva konja se vporabljata za prevažanje aretiran-1 cev.
Kunjiva dejanja v Ljubljani.
Kar se tiče kriminalnosti, je Ljubljana prav malomestna. Z nevarnimi in brutalnimi a paši ljubljanska policija navadno mina -posla, tako da se ljubljanskemu policijskemu stražniku in detektivu pri izvrševanju služ-
be ni treba bati za življenje kot pogostokrat oni mv velemestih. Največ dela povzročajo naši policiji razni uzmoviči, pijanci, berači, prostitutke in vozniki, ki kršijo cestnopoli-c-ijski red.
Radi hudodelstva proti državi je bilo aretiranih 19 oseb 'in vložene 3 ovadbe; radi javnega nasilstva beleži statistika 31 aretacij in 58 ovadb, radi težke telesne poškodbe 10 aretacij in 14 ovadb, radi tatvin 132 aretacij in 86 ovadb, radi prestopkov proti telesni varnosti, 9 aretacij in 545 ovadb radi deliktov zoper varnost imetja, 171 aretacij in 573 ovadb radi beračenja, vlačugarstva. in prohstitucije 283 aretacij in 52 ovadb, radi prestopkov cestno-policijsk. reda 2081 ovadb, radi prekoračenja policijske ure 380 ovadb, radi kaljenja nočnega miru pa 553 ovadb.
Vsega skupaj izkazuje statistika 783 aretacij in 5250 ovadb.
Od aretiranih je bilo .izročenih v zapore deželnega sodišča 272 moških in 37 žensk, v zapore okrajnega sodišča pa 306 moških in 168 žensk. Odgonov je bilo 173, izgonov pa 13.
Policijsko je bilo kaznovanih 4051 oseb, v policijskem zaporu je prestalo kazen 518 oseb; na globah je bilo iztirjanih od 2897 oseb za občino Ljubljano 81.780 Din, . za zgornjo šiško 640, za Vič 3.590, za Moste 3.625, skupaj torej 89.635 Din. Po taksnem zakonu je bilo kaznovanih 41 oseb na 17 tisoč 230 Din.
Nesreče, požari, samomori.
Lani se ja pripetilo v Ljubljani 14 samo- . morov in 16 poizkušenih samomorov. Smrtne nesreče so bile 4, nezgod s smrtnim izidom 62, požarov pa 30.
Policijski dnevnik.
Za izsleditev krivcev kaznivih dejanj izdaja policijska direkcija svoj litografiran list »Policijski dnevnik«. Vsaka številka je bila izdana v 350 izvodih. »Policijski dnevnik« se pošilja orožniškim postajam ljubljanske in mariborske oblasti, vsem policijskim oblastem države in policijski direkciji na Dunaju. V policijskem dnevniku je bilo objavljenih 4611 zasledovanj.
Skoda povzročena po tatvini, goljufiji in poneverbi v primerih, objavljenih v policijskem dnevniku, je znašala za kazniva dejanja, izvršena v Ljubljani 800.467 Din, od teh je bil poravnan iznos 386.266 Din, neporavnan pa iznos 414.201 Din.
V tehničnem oddelku je bilo fotografiranih 290 oseb, 4 fotografije so se posnele na mostu zločina. Diaktiloskopiranih je bilo 277 oseb.
Policijski pes se je uporabil v desetih primerih zločinov, pri tem 6-krat z uspehom.
Tujski promet.
Tujcev je bilo v Ljubljani prijavljenih iz Slovenije 24.067, iz Zagreba 5317, iz ostale Hrvatske 2669, iz Beograda 1659, iz ostale Srbije 546, iz Bosne in Hercegovine 1188, iz Baranje in Bačke 1003, iz Dalmacije 753, iz Črne gore 27, iz Češkoslovaške 844, iz Rusije 10, iz Avstrije 5353, iz (Nemčije 1289, iz Ogrske 217, iz Italije 2937, az ostale Evrope 616, iz Amerike 232, .iz Afrike in Azije 23, skupaj torej 48.790 oseb.
V policijskem okolišu je nastanjenih 2877 tujih državljanov.
V Ljubljani posluje 17 podzastopstev inozemskih parobrodnih družb, preko katerih je odpotovalo v prekomorske kraje, večinoma v Zjedinjene države Sev Amerike, Kanado in Argentino 1884 oseb.
V. Manipulacijsko delo.
Pislama policijske direkcije je v letu 1927 prejela in obravnavala 148.420 spiBov.
Med drugim je bilo izdanih 680 dovolilnic za veselice, ki so trajale čez policijsko ur«) ter 31 dovolilnic za velike umetniške koncerte
Število vozil v Ljubljani.
Koncem leta 1927 je ostalo v evidenci: 286 osebnih avtomobilov, 104, tovornih avtomobilov, 9 poštnih avtomobilov, 2 bencin-tanka, 1 elektromobil, 2 sanitetna avtomp bila, 1 mrtvaški avtomobil, 11 omnibusov-avtomohilov, 31 mrtvaških vozov ter »70 kočij in fijakerskih vozov, skupaj torej 817 vozil.
Radiosprejemnih aparatov je v evidenci 267.
Izgubljenih predmetov	*
je bilo prijavljeni 460, v skupni vrednosti 248.860 Din.
Najdenih predmetov
je bilo prijavljenih 134, v skupni vrednosti 61.712 Din.
Policijski zdravnik je zdravniško pregledal 277 aretiranih žensk. Od teh je bilo oddanih v bolnico 69, laRkc-bolnih spoznanih 107, policijsko kaznovanih kot prostitutke 39, sodišču prijavljenih 108, v prisilno delavnico oddanih 8.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA Drama.
Začetek ob 20. uri »večer.
Četrtek, 12. januarja: »Mnogo hrupa »a nič.«
Red B.
Petek, 13. januarja: »Boljši gospod.« Red, G. Opera.
Začetek ob pol 20. uri »večer.
Četrtek, 12. januarja: Zaprto.
Petek, 13. januarja: »Orlov«, opereta. Gostujeta člana mariborske operete, gdč. Lubejeva in g. Harastovič. Znižane dene-
Izven.	j
IZ TAJNIŠTVA MESTNEGA ODBORA NARODNE RADIKALNE STRANKE. '
V	petelk, dne 13. januarja bo seja Meartne-ga odbora v tajniških (prostorih ob 20. hti. Prosimo točne udelefce.	'
Narodnoradikalni pozdrav! ,, Tajništvo NEB.
Ali veš?
II. Odgovori.
1. Elbrus (5629 m) v Kavkazu.
2. V ufiesu.
3. Privesek k menici, na katerem se pišejo prenosi.
4. Locus aignlli — prostor, kamor se pritisne pečat.
5. Snov, ki se ne da razkrojiti v druge snovi.
6. 270 Din.
7. Othello (Verdi, Rossini).
8. V alkoholu raztopljena eterična olja.
0. Smodnišnica (arabski izraz).
10. Po tonu a.
11. Na Švedskem.
12. Iadelek iz fine žgane gline.
13. S aolninim zahodom.
14. Približno 240 metrov.
16. Specialist za bolezni v grlu.
16. Klavir, orgije, harmonij in harfa.
17. 0.06.
18. 1914.
20. Vulkan v Mehiki.
21. Lošč.
22. Delež na kakem rudniku.
23. Aparat, s katerim merimo pritisk.
24. V krvi (Govekar).
26. 100 let.
BORZE, dne 11. januarja 1928.
Devize in valute.
Ljubljana. Berlin 13.515-^13.545 (13.53), CurLh 1092.9—1095.9 (1094.4), Dunaj 8.001 do 8.031 (8.016), London 276.45 — 277.25 (276.85), Newyofk 56.67—56.87 (56.77), Praga 168—168.80 (168.40, Turst 300—302 (301).
Zagreb. Amsterdam 22.90—22.96, Dunaj 8.001—3.031, Berlin 13.506—13.535, Budimpešta 9.935—9.965, Milan 299.77—301.77, London 276.45—277.25, Newyork 56.64—56.84, Pariz 223—228, Praga 168—168.8, Curih 1092 9 1095 9
Curih. Beograd 9.14, Berlin 123.55, New-york 619, ,London 25.2975, Pariz 20.395, Milan 27.425, Praga 15.38, Budimpešta 90.725, Bukarešta 3.21, Sofija 3.74, Varšava 58.20, Dunaj 73.20.
Efekti.
Ljubljana. Investicijsko posojilo 0—86.5, Celjska 165—0, Ljubljanska kreditna banka 135—0, Kreditni zavod za trgovino in industrijo 160—0, Vevče 135—0, Kranjska industrijska 350—0, Ruše 265—280, Stavbna industrija 56—0, Sešir 125—0.
Blagovna tržišča.
Ljubljanska blagovna borza. (11. t. m.) Zaključenih 7 vagonov, in sicer 6 vagonov
< škoret, 10 mm, I., II., III., monte, ico vag. meja po 590 in 2 vagona m oralov, 34/69 in 39/78, I., II., III., monte, fco vag. meja po 435. — Deželni pridelki: Zaključen je bil 1 vagon pšenice.
To In ono.
USODA MLADE AMERIŠKE DIJAKINJE.
/ Jules Verne-jevem romanu »Carjev kurir« se nahaja pretresljiv prizor: Strogoff ima biti kot jetnik z žarečim mečem oslepljen. Strogoff stoji na ešafotu. Medtem ko segrevajo meč, ki naj ga oropa za vekomaj vida, mu zakliče rabelj trikrat po vrsti: »Mihael Strogoff, ozri se okoli sebe! Ozri se /. obema očesoma! Ozri se zadnjikrat okrog sebe!« Nehote se spominjamo tega prizora v Jules Verne-jevem romanu, če čujemo o tragični usodi mlade Američanke Karle Hovins, ki prispe te dni na svojem potovanju širom sveta na Dunaj, Karla Hovins, čedna, enoin-dvajsetletna slušateljica univerze, je bil še pred par meseci mlado dekle, ki se ni razlikovalo v ničemur od tisočev ameriških dijakinj iz dobrih, bogatih hiš. Lansko leto je imela neko vročinsko bolezen. S tem je nastal v njenem življenju usod e poln preakret. Potem ko je visela tedne in tedne med življenjem in smrtjo, je sicer okrevala, vendar pa
6e je jelo kazati že za časa njene rekonva-lescence rapidno pešanje njenega vida. Konzultirala je nebroj zdravnikov. Zdravniki so zmajevali z glavami, skomigali z ramami, poskušali s to ali ono kuro, toda uspeha ni bilo. Hrabra mlada Amerikanka se je podala kcnčno k najslavnejšemu ameriškemu specialistu za očesne bolezni. Prosila ga je, da naj ji pove čisto resnico. Zdravnik jo je temeljito preiskal, napravil malo operacijo, preiskal oči čez osem dni ponovno, nato pa je izrekel svojo sodbo: neustavljivo progresivno pešanje vida, po preteiku par mesecev, kvečjemu pa leta dni, popolna slepota ...
Marsikdo drugi bi bil pograbil v tem slučaju revolver ter se preselil prostovoljno na drugi svet. Amerikanka pa tega ni storila. Povedala je svojim starišem, kaj jo čaka. Povedala jim je pa tudi, kako namerava čas-pred oslepitvijo izkoristiti. Dekle uporablja namreč svoje že precej slabe oči v svrho potovanja okoli sveta. Dekle išče vse lepo, kar je na svetu, vse muzeje, umetnine, pejžaze, največja tehnična čuda, najslavnejša gledališča na svetu, skratka vse, kar je vredno, da se vidi.
Karla Hovins je prepotovala že skoraj vso zapadno Evropo, Italijo. Sedaj namerava odpotovati predvsem v Azijo. Vse si hoče ogledati, da bo živela potem, oropana vida, slepa milijonarka, - dedinja, zgolj oh spominih.
Charlie Chaplin.
4.	poglavje.
Charlie Chaplin se posrčti kinu.
Ko je bil Chaplin 1. 1912 v Zedinjenih državah, ije prav rad zahajal v zatemnjene dvorane kjer so na platnu kazali mojsterske izdelke tedanje kinematografske umetnosti. Teda je bil kino šele v povojih. Tri družbe &o filmale v Los Angelesu, med njimi Biograph, pri kateri je ibila nastavljena kot igralka neka Miss Gladys Smith, ki je nezadovoljna s svojo tedensko plačo 35 dolarjev energično zahtevala naj se ji jih daje 50... Seveda se je ta igralka nekaj let pozneje imenovala Ma-ry Pickford!
Lepi časi so bili to. Da je (bil en film gotov, je trajalo en in pol do dva dni, in če je stal nad 150 dolarjev, je bil to že uprav ogromen izdatek. Igralci so tedaj dobivali poprečno 26 dolarjev na teden.
Polagoma so se začele tudi druge družbe izseljevati iz vzhoda Zedinjenih držav, kjer je balo preveč megle in preveč dežja, življenje pa prertežavno, in nastanjale so se v solnčni Kaliforniji. Nastajalo je ipravo kinematografsko središče, ki je dvignilo mesto Lois Angeles v glavno mesto svetovne filmske industrije. Ne bomo tu naštevali dolge vrste imen druŠb in igralcev, ki so se tu naselili. Najzna-menrtejše od teh družb, ki so tudi nam dobro znane so: Vitagraph, Path6 in Para-
mcunt. Kraljestvo fihna je bilo ustanovljeno. Čakalo je samo svojega kralja. Chaplinu ni bilo treba drugega kot samo pokazati se...
Chaplin je najipreje v Newyorku, pri kine-matograskih prestavah 'katerim je prisostvoval, prišel na misel, zakaj ne bi profesionalni igralci - komiki sami snimali filme in si tako služili denar. Hotel ije kupiti stroj za snimanje, ki je veljal takrat 2000 dolarjev, ter je hotel z nekaterimi znanimi igralci ustanoviti novo kinematograsko tvrdko, ne da ibil imel pojma o tehnični strani zadeve, K sreči do tega ni prišlo, kajti ti igraloi, nevešči kino-tehnike, bi ga bili gotovo s svojim podjetjem pošteno polomili.
Toda glavni korak je bil storjen: Chaplin je bil ves navdušen za kino in treba je bilo samo ugodne prilike, srečnega naključja, da mu iposveti svoje moči.
Bilo je nekega večera v Los Angelesu. Fred Karno je igral s svojo družbo, v kateri se je nahajal tudi Charlie, na svoji ameriški turneji v Pantag’s Theatru v Spring streetu. Predstavi je slučajno prisostoval Mack Gen-nett, ravnatelj neke nove kinematografske družbe, ki je povsod stikal za novimi igralskimi talenti, katere je hotel angažirati za svoje novo podjetje. Med angleškimi igralci, je oni večer opazil mladega moža, ki je igral prav mojstersko. Pogledal si je na programu njegovo ime in čital: Charles Chaplin. Za-
I	beležil si ga je, in ko se je tri mesece po-, zneje sprl z enim svojih komikov, se je spom-
nil mladega Angleža, ki ga je videl oni večer tako izborno igrati. Obrnil se je na neko gledališko agenturo, da mu najde Chaplinov naslov. Po dolgem iskanju so slednjič odkrili da igra Chaplin v nekem malem mestu v Pen-sylvaniji. Mack Sennett mu je poslal brzojavko, ki jo je Chaplin dobil v Philadelphiji. Chaplin se je začetkoma nekaj upiral, nazadnje pa se je le odločil in sklenil zamenjati gledališki oder za studio, za honorar 125 dolarjev na teden, ito se pravi 600 dolarjev na mesec.
Res lep denar! Posebno če se pomisli, da je dve leti pozneje Charlie služil 600.000 dolarjev letno!
Ves svet je lahko hvaležen Mačku Sen-nettu, da je odkril kinematografski genij Charlieja Chaplina.
5.	poglavje.
Prvi Chaplinovi filmi.
Mack Gennett je bil zelo popularen možak, kajti znal je izborno sestavljati lepe filme in smešne prizore, katerim so se gledalci iz srca smejali. Prvi je uporabil v filmu družbo najlepših Američank, ki so tu nastopale v 'kopalnih kostumih. Njegova izredna zasluga je bila, da je znal pri tem zadostiti strogi sramežljivosti ameriške cenzure, ob enem pa tudi kultu lepote. Najslavnejši njegovi filmski igraloi so bili komiki Charlie Chaplin, njegov brat Sydney, debeli, dobrodušni Fatty in pa krasotica G lorda Swanson, ki je postala
pozneje ena najslavnejših lilmskih zvead. Imel je navado reči: »Ljubim in občudujem lepo žensko, toda ne zadržim se pri njej, kajti pri prvem ovinku ceste dobim lahko drugo.«
Čudna so bila pota uspeha tega slavnega znemalca fihnov. cudem pa je bil okus ameriškega občinstva, ki se prav nič ne da primerjati z evropskim. Za svoj prvi uspeh se je imel Mack Sennett zahvaliti svoji original-, ni ideji posneti vojaško parado in jo vtakniti v eno svojih komedij. Navdušenje! občinstva pri predvajanju tega filma je bilo toliko, da od tedaj naprej ni pozabil skoraj v noben svoj film vtakniti narednika, če že ne poročnika.
Ko je Charlie Chaplin vstopil v službo k Mačku Gennettu v Los Angelesu, se je bolj težko uživil v kinematografsko igranje. In-sceniranje smešnih filmov je tedaj obstojalo iz bedastih neumnosti, iz padcev, brc, zaušnic in komično prikrojenih oblek. Chaplin je prišel kot novinec v kraljestvo kinematografske umetnosti, toda imel je boljšo podlago kot vsi drugi igralci: prihajal je iz šole angleške pantomime, ki je natančna, na visoki umetniški stopnji in nedosegljiva v izražanju Glavno pa je bilo to, da je bil rojen umetnik, nedosegljiv opazovalec in psiholog in mu tako ni bilo potrebno, da si pomaga z zgolj mate-rijelnimi sredstvi, da vzbudi pri občinstvu smeh.
(Dalje prih.j.
Bolniki, berite!
Kolikor dni ima leto, mamo tolikih postaj nHxra živčno bolni človek, ker slabi, izčrpani živci zagrenijo življenje in povzročijo mnogo trpljenja. Zbadajoče, ste-zajoče bolečine, vrtoglavost, čutenje strahu, glavobol, šumenje v ušesih, trepanje oči, nepravilno prebavljanje, pomanjkljivost spanja, potenje, trganje v mišicah, nesposobnost za delo, kakor tudi ostale neugodne pojave so posledice slabih in bolnih živcev.
Kako se rešimo tega zla?
S pravim Kola-Lecithin-om, mnogo vitamina vsebujoča hrana, ki je postala za človeštvo pravi izvor dobrote. Ono pospešuje dzvanredno delovanje telesa, krepi hrbtni mozeg, mišice in kosti ter daje moč in voljo za življenje.
V borbi za zdrave živce
učini pristni Kola-Lecithin večkrat čudo, vodi tozadevne hranilne snovi do skrajnih delov, kjer se proizvaja kri, oživlja in vzbuja in vzdržuje mlado in sveže. Vi se morate sami prepričati, da Vam neresničnega ne obetam, ker pošljem vsakemu, ki mi piše, popolnoma brezplačno in Iranko malo škatljioo Kola-Leoithina in knjigo zdravnika, kateri se je sam boril proti tej bolezni. Pišite md razločno Vaš naslov, jaz Vam takoj pošljem obljubljeno popolnoma brezplačno.
Ernst Fasternack, Berlin S. O. Mtchaelkirchplatz 13. Abtellung 178.
Mesini pogrebni zavod v Ljubljeni.
RAVNATELJSTVO OKROŽNEGA URADA ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V LJUBLJANI javlja tuino vest, da je dne 11. t. m. nenadoma preminul sef-zdravnik urada, gospod	....	^	....	___
dr. Demeter Bleiweis-Trsteniški
Pokojni je v dolgoletnem službovanju .svoje velike organi»atorne, uradniške in zdravniške zmožnosti z udanostjo in ljubeznijo posvetil težkim nalogam šef-itdravnika urada. Njegovo socialno čutenje in globoko pojmovanje socialnega zavarovanja rau je omogočilo uspehe v blagor zavarovanega članstva.
Blag mu bodi spomin!
L j u b 1 j a ■ a, dne 11. januarja 1928.
Ravnateljstvo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev ^	v	Ljubljani.
MALI OGLASI.
Za vsako besedo se plača 50 par. Za debelo tiskane pa Din 1.—,
Stare kamenlte stopnicein vrata
proda Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani — Beethovnova ulica 10. — Informacije med uradnimi urami v ::	zbornični	pisarni. ::
Prodam
dve boljši 4 vrstni harmoniki, in sicer dvo- in triglasno firme Lubas. — Harmoniki imata lep in prijazen glas in sta dobro ohranjeni. Naprodaj sta pri Stefanu, 5. mestna hiša na Kobaridski cesti, Bežigrad, Ljubljana
Koks - čebln
WaMova l/II. - Telef. 205«.
Zahvala.
Vsem, ki so v težkih dneh bolezni in smrti naše ljube
Tonke
z nami sočustvovali, ki so jo obsuli s cvetjem, ji zapeli v slovo, in jo tako mnogobrojno spremili na njeni zadnji poti, izrekamo našo najsrčnejšo zahvalo.
RODBINA ANTON ROJINA.
1VINOCET
r tovarna vtoakaga kisa« d.10.1^ Ljubi!«na
IMMfll
najf inejli In najokusnejši namizni kis is vinskega kisa«
■v g«ti1ir«r~ M—»•» ~ M T•*•*©« Ito«. MMk
TMmKm ta Mfllitnltno »a|motfarnaja «rtl«ni kitama v ligeiiavlil.
- - Širite - -»Narodni Dnevnik"!
Išče se družabnik
za dobro idoče podjetje »Tovarna bonbonov«. Potrebna glavnica do 50.000 dinarjev ali več. Zadostuje tudi samo jamstvo. Ponudbe na upravo lista pod »Družabnik«.
Oglašujte t Narei»em Dnevrfbt.
Ma|atelj: Akksasder ž«!«Ymifcar. — Urejen: Tlailnir	—	Za	tfckamo	»Merkur«	od*oror»B:	Aair«}	iaver.	V*i	v	LtaMjadi.