[0VTCA.

LETO II
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA, LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA
APRIL — 1973
Izvolili smo
V podjetju smo dne 30. marca 1973 opravili volitve v samoupravne organe, to je v delavski svet in v svete delovnih enot.
ZA ČLANE DELAVSKEGA SVETA SO BILI IZVOLJENI:
Vlado Vendramin, Miloš Martinovič, Anton Kužnik, Jurij šeme, Josip Biondič, Miloš Zakotnik, Janez Babič, Franc Gaber, Anton Oman, Antonija Mrak, Marjan Igličar, Anton Zavrl, Mira Bergant, Janez Čadež, Janez Likar, Peter Krajnik, Darjo Čermelj, Franc Tičar, Anton Zupan, Matjaž Tičar, Anton Roblek, Jakob Roblek, Mirko Kalan, Vinko Bergant, Tomaž Peternel, Alojz Igličar, Vinko Krvina, Pavle Mrak in Janez Podgoršek.
ZA ČLANE SVETOV DELOVNIH ENOT SO BILI IZVOLJENI:
Strokovne službe in poslovalnice: Andrej Bertoncelj, Ivan Rupar, Franc Košir, Majda Ba-lanč, Stane Kovač, Mojca Bohinc, Anton Madjar, Janez Malovrh, Franc Rehberger, Irena Telban in Vlado čulum.
Vzdrževalni servis Stari dvor: Ivan Čarman, Franc Kožuh, Andrej Hartman, Andrej Arhar, Ciril Peternelj, Franc Ziherl in Marjan Štremfelj.
Obrat žaga:	Jernej
Lampret, Ciril Pintar, Jože	Bence,	Ludvik
Gramc, Franc Košir, Franc Mihelič in Štefan Omejc.
Obrat oken in notranjih vrat: Jože Jenko, Marjan Igličar, Karel Kalan, Franc Seljak, Jože Pintar, Edo Kalan, Marjan Uršič, Francka Bohinc, Danica Molnar,
Tončka Melihen, Franc Teropšič, Franc Lužan, Bernarda Sovine, Milka Dolšak in Avgust Peternelj.
Obrat Gorenja vas: Janez Likar, Ivan Oblak, Alojz Frelih, Jože Zajc, Slavko Cankar, Niko Markelj in Vinko Strži-nar.
Obrat oblog in letev:
Albina Bence, Tončka Kožuh, Hilda Perša, Alojz Podlogar, Marica Deržaj, Franc Vilfan in Jožica Skodlar.
Obrat polken in roletnih omaric Kranj: Darjo Čermelj, Marjan Rant, Jože Zupan, Marjan Bučan, Lovro Remic, Franc Štremfelj in Marija Ha-buš.
Obrat podbojev Preddvor: Jaka Roblek, Franc Tičar, Peter Gregorc, Anica Roblek, Anton Zupan, Franc Stare, Anton Ekar, Franc Indihar in Jože Tičar.
Obrat individualnega stavbnega pohištva Sovodenj: Janko Bevk, Mirko Primožič, Franc Štrem-
felj, Srečko Debeljak, Rudi Corn, Rajko Slabe in Feliks Šifrer.
Delovna enota montažni objekti: Franc Avguštin, Stane Jelenc, Viktor Golob, Stane Vidmar, Jože Žontar, Janez Čarman, Stanka Dolenc, Rafael Benčič, Pavel Rant, Anton Eržen, Polde Jenko, Marta Buden, Filip
Jelenc, Aleš Vovk in Slavka Mravlja.
Obrat vhodnih in garažnih vrat: Janez Podgoršek, Martin Čadež, Vinko Veber, Stane Češ-novar, Anica Eržen, Jože Dolenc in Jože Jenko.
Dne 17. 4. 1973 je bila seja novoizvoljenega delavskega sveta, na kateri
sta bila izvoljena: predsednik delavskega sveta Miloš Martinovič dipl. ing. — vodja investicijsko vzdrževalnega oddelka in namestnik predsednika Anton Zavrl, izmeno vodja v obratu oken in notranjih vrat. Poleg tega so bili izvoljeni kolektivno izvršilni organi
podjetja in stalni odbori delavskega sveta.
POSLOVNI ODBOR:
Vlado Vendramin, Tine Kokelj, Jože Dolenc, Franc Avguštin, Stane Vrbinc, Avgust Šmon, Stevo Adič, Janez Umnik in Niko Markelj. Namestniki članov PO: Jože Toporiš, Anton Zupan, Mirko Kalan in Peter Potočnik.
Odbor za kadrovsko socialna vprašanja: Vlado čulum, Srečo Peklaj, Janez Podgoršek, Franc Gaber in Stane Kovač.
Odbor za varstvo pri delu: Anton Kužnik, Jože Sovine, Ivan Rupar, Miloš Zakotnik in Slavko Šink.
Odbor za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti: Janez Malovrh, Rajko Klevišar, Aleš Vovk, Martin Čadež in Srečo Debenc.
Odbor za splošne akte:
Viktor Šinko, Franc Pavlin, Milena Rus, Stane Bernik in Janez Bohinc.
Odbor za osnovna sredstva in ugotavljanje škode: Ciril Pintar, Peter Mravlja, Vinko Mesec ml., Stane Vidmar in Franc Vilfan.
Odbor za nar. obrambo: glavni direktor Valentin Kokelj, Franc Pavlin, Pavel Mrak, Boštjan Jocif in Jožica Mozetič.
Odbor za informacije in tisk: Jurij šeme, Mirko Bondi, Franc Jenko, Franc Pavlin, Anton Oman, Tomaž Peternelj in Jože Tičar.
Predsedniki posameznih odborov bodo izvoljeni na prvih sejah.
Vsem izvoljenim članom samoupravnih organov iskreno čestitamo in jim želimo pri njihovem delu mnogo uspeha.
Franc Pavlin
i
:
I
e
e
VSEM ČLANOM DELOVNEGA KOLEKTIVA ČESTITAJO OB DNEVU USTANOVITVE OF - 27. APRILU
IN
PRAZNIKU DELA —1. MAJU
e
$
e
2
SAMOUPRAVNI ORGANI IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE PODJETJA JELOVICA
e
e
e
e
l
Začetni požari nas svarijo
To leto se za nas tudi glede požarov ni začelo ravno uspešno, saj smo imeli že kar dva požara, 'ki sta nas opozorila na večjo budnost in pripravljenost.
Začetni požar, ki je nastal na zunanji steni garderobe obrata žaganega lesa kot po.
praznujemo že vrsto let. Sindikalna organizacija je v lanskem letu predlagala samoupravnim organom, da bi bil 8. marec dela prost dan. Seveda, da pa ta izpad delovnega časa nadoknadimo na eno izmed prostih sobot. Sindikalna organizacija je zato za vse zaposlene žene, matere in dekleta
sledica razgrete dimne cevi, speljane ob steni, ni predstavljal večje nevarnosti, da bi prešel v večji ali celo katastrofalen požar. Bila pa je možnost, da pogori vsaj kompleten objekt s horizontalnim jarmenilkom. Ker je bil požar pravočasno zapažen in
organizirala proslavo v dvorani gledališča Škofja Loka z bogatim programom in po programu s skromno zakusko in obdaritvijo. Tako smo dosegli že v lanskem letu in tudi letos, da so se z veliko večino vse žene teh proslav udeležile in bile navdušene nad lepim programom prosla-
po zaslugi nekaterih članov kolektiva uspešno zadušen, ni naredil večje škode.
Večjo nevarnost za razširitev, pa je predstavljal začetni požar, iki je nastal 2. 3. 1973 ob 13. uri na valjčni bru-silki v lakirnici obrata oken in notranjih vrat. Požar je
ve. Smatram, da bomo morali tudi v bodoče nadaljevati s takim načinom praznovanja DNEVA ŽENA. To je le malenkostno in skromno priznanje ženam, ki poleg rednega dela v kolektivu, doma opravljajo še vsa dela, ki jih čakajo kot gospodinje v okviru družine. Franc Gaber
nastal kot posledica trenja med brusilnim kolutom in lakiranimi vrati. Do trenja pa je prišlo verjetno zaradi nepravilne trdote laka, ker se je ta gnetel in oprijemal brusilnega papirja. Ob povečani temperaturi so se iz laka izločali vnetljivi hlapi in se nato tudi vneli. Delavec na stroju je stroj izključil in se lotil gašenja požara. Medtem pa je bil vnot prah prek sesalne cevi že prenešen v iz-ločevalec prahu zunaj objekta, na kar pa v začetku, zaradi splošne zmede ni nihče posvečal večje pozornosti.
Po ugotovitvi, da je središče požara v izločevalcu prahu, smo do njega napeljali peno, katera je za gašenje takih snovi ze'jo primerna.
Ob tem pa je bila narejena bistvena napaka, ker je bila iz izločevalca potegnjena posoda s prahom in je žarišče požara dobilo zelo močan vlek zraka. Zaradi tega je bil celoten izločevalne v plamenih. Ker so bile filtrirane vreče iz blaga, ki je težko gorljivo, plamen ni takoj udaril v lakirnico čez odprtino za vračanje toplega zraka v prostor. To bi lahko povzročilo vzvalovitov in vžig prahu po instalacijah in nosilcih, čemur pa bi verjetno sledila tudi eksplozija.
V bodoče bi bilo zelo zaželeno, da se osebe, ki ne poznajo osnov gašenja, ne vmešavajo, ampak naj dajo pro-
(čas februar — marec)
NOVI SODELAVCI
V	strokovnih službah: Valentin Kokelj, dipl. oec., Vera Renko in As ta Bile.
V	obratu oken in notranjih vrat: Janez Jeršin, Branko Gartner in Franc Eržen.
V	obratu vhodnih in garažnih vrat: Janez Gaber.
V	obratu Gorenja vas: Miloš Miklavčič, Janez Bogataj in Anton Ferlan.
V	delovni enoti montažni objekti: Dušan Demšar.
V	vzdrževalnem servisu Stari dvor: Marjan Šifrar.
V	trgovski mreži: Branka Barctič.
DELOVNO RAZMERJE SO
PREKINILI
V	strokovnih službah:
Franc Šifikovič, Franc Puhar, Anton Štimcc, Jože Mihelač,
štor gasilcem in le na zahtevo le-teh opravijo določena dela. Vsaka, čeprav dobronamerna akcija laika lahko povzroči še večjo zmedo in pospeši požar.
Nepoznavalci gašenja v vseh primerih hočejo ogenj čimprej razkriti, odpreti in zadušiti. S tem pa dosežejo ravno nasprotno, in sicer to, da žarišču požara na ta način dovedejo kisik namesto, da bi ga odvzeli.
V primeru požara, ki ga obravnavamo, bi s pravilnim gašenjem ne prišlo do plamenov im nevarnosti za eksplozijo in razširitev požara. Izločevalen prahu in dovode bi morali napolniti s kemično peno od zgoraj in požar bi bil pogašen.
Tudi ob tem požaru smo se prav gotovo nekaj naučili, kar bomo vsekakor koristno uporabili, če pride do podobnih nesreč. Toga si pa ne želimo in bomo skušali delati tako, da so take možnosti izključene in v kali zatrte.
Ob tej priliki opozarjamo vse člane kolektiva, da se držijo požarno varnostne discipline s tem, da kadijo samo .na dovoljenih mestih, da vzdržujejo red in čistočo na delovnih mestih, da se izpopolnjujejo v znanju upora, bc ročnih gasilskih aparatov ter opozarjajo tudi nove sodelavce na nepravilnosti.
GD Jelovica
Anica Mrzlikar in Marija Troha.
V	obratu oken in notranjih vrat: Franc Bilban, Franc Dolinar, Mališa Reljič, Ranko Jelisič, Franc Kern, Vinko Grošelj, Zlatko Sešek in Ivanka Brsan.
V	delovni enoti montažni objekti: Franc Vrhovnik, Janez Vidmar, Pero Previsič, Mirko Lavtar in Janko Unter-weger.
V	enoti montaža stavbnega pohištva: Uzeir Džambič, Hasan Karič in Aleš Rado.
V	obratu Kranj: Dušan Kirbiš in Milan Potočnik.
V	obratu Preddvor: Helena Martinjak, Boris Štirn in Ivan Jelenko.
V	obratu Žaga: Karel Car.
V	vzdrževalnem servisu Stari dvor: Janez Križnar.
V	trgovski mreži: Branka Matejčič.
JELOVICA — Glasilo delovnega kolektiva Jelovica, lesna industrija Škofja Loka — Ureja odbor delavskega sveta za informacije in tisk: Stane Bernik, Mirko Bandi, Franc Jenko, Jurij tebre, Franc Pavlin — Odgovorni urednik: Franc Pavlin — Tiska ČP Gorenjski tisk, Kranj v 1100 izvodih
Dan žena - 8. marec
Kadrovske vesti
2 JELOVICA
Letovanje v letu 1973
Turistični biro — Kaštel Gomilica
Ker se zapet približuje po. let je in z njim čas letnih dopustov, čas rakreacije in nabiranja novih moči za nadaljnje delo, naj vas seznanimo s kraji in pogoji letovanja, ki jih prireja naše podjetje.
Kakor v lanskem letu, tako imamo tudi letos na razpolago sobe v Strunjanu, Novi-gradu, Puli in na Rabu. Poleg tega pa smo v letošnjem letu prvič organizirali letovanje tudi v Kaštel Gomolici, ki leži v bližini Splita.
Strunjan — sezona od 16. 6. do 2. 9. 1973
— polni penzion (delavci obratov v občini Kranj) 54 dinarjev in 1,50 taksa — polni penzion (delavci obratov v občini Škofja Loka) 49 din in 1,50 taksa — polovični penzion (otroci do 10 let) 40 din in 1,50 taksa.
Razlika v ceni pri polnem penzionu je nastala zato, ker daje občinski sindikalni svet Škofja Loka, kot lastnik doma v Strunjanu, vsem članom sindikata, ki plačujejo članarino ObSS Škofja Loka, popust v višini 5 din dnevno. Delavci obratov v Kranju in Preddvoru, ki plačujejo čla-
Prijotna pohorska smučišča so bila prizorišče letošnje 14. republiške smučarske lesariade. Tradicionalno prvenstvo lesarjev, gozdarjev in lovcev v smučanju je dobilo velik razmah, saj so se prirediteljem letošnjih tekmovanj odzvali tekmovalci iz skoraj vseh delovnih skupnosti »lesne« stroke Slovenije.
Pokrovitelj tekmovanja — Gozdno gospodarstvo Maribor in MARLES Maribor — sta se izkazala z gostostoljub-nostjo in tako osvojila simpatije tekmovalnih množic. Organizacija tekmovanja pa je je bila poverjena smučarskemu kluibu Branik in Železničarskemu smučarskemu klubu Maribor. S tem jc prireditelj zagotovil, da je bilo tekmovanje strokovno izpeljano.
Prvi dan, 23. februarja, so bili na sporedu teki, v katerih je nastopilo 11 moških in 3 ženske ekipe, skupaj 55 tekmovalcev. Jelovica v tekih ni bila zastopana, kar je vsekakor velika vrzel glede na končni rezultat lesariade.
Rezultati:	teki — moški
ekipno: 1. Alples Železniki,
2.	GG Maribor, 3. GG Bled; moški posamezno: 1. Pavle Kobilica — GG Bled, 2. Jože Lotrič — Aljpfes, 3. Mirko Gabor — GG Maribor; ženske ekipno: 1. GG Maribor, 2. ELAN Begunje; ženske posamezno: 1. Jožica Grilc — GG Maribor.
Drugi dan tekmovanja, 24. februarja, je bil na sporedu
narino OibSS Kranj, pa zato do tega popusta niso upravičeni.
Novigrad — sezona od 22. 7. do 19. 9. 1973
— penzion za odrasle (od 22. 7. do 30. 8.) 55 din in taksa —penzion za otroke od 3—10 let 37 din in taksa — penzion za odrasle (od 30. 8. do 19. 9.) 46 din in taksa — penzion za
veleslalom za ženske in moške. Na startu so bila številna imena. Bivša smetana jugoslovanskega smučanja, ki kljub letom večina še odlično smuča. Veterani Mulej, Štefc, Lukane, Križaj, Primožič se še vodno enakopravno kosajo z nekoliko mlajšimi tekmovalci kot so Lakota, Klinar in drugi. Enako je bilo pri ženskah, ki so pokazale srčnost in borbenost.
V veleslalomu za ženske je nastopilo 16 ekip ali Skupno čez 50 tekmovalk. Pri moškem veleslalomu je bilo zastopstvo iz 44 delovnih organizacij razdeljenih v 62 ekip ali skupaj nad 260 tekmovalcev.
Razdeljeni so bili v dva razreda: v tekmovalni razred in v razred veteranov.
Naše podjetje je bilo zastopano v obeh konkurencah, tako pri ženskah kot pri moških. Ekipa Jelovice je bila precej oslabljena, saj nista tekmovala standardna člana ing. Drago Jemec in ing. Lovro Kalan, ki bi se prav gotovo solidno uvrstila.
Rezultati ženske:	ekipno:
1.	Elan Begunje, 2. GG Bled, 3. LIP Bled; posamezno: 1. Jožica Cešnar — GG Maribor, 2. Jana Lombar — Elan Bled, 3. Slava Gergič — GG Maribor. Na 15. mesto se je uvrstila Magda Kalan iz Jelovice, na 24. mesto pa Stanka Emeršič, tudi iz Jelovice. Rezultat naših zastopnic je soliden in zaslužita obe tekmovalki čestitke.
otroke od 3—10 let 31 din in taksa.
Pulj — sezona od 24. 6. do
2.	9. 1973
—	polni penzion 49 din in
2.50	taksa — polovični penzion 38 din in 2,50 taksa.
Rab — sezona od 1. 6. do 11. 9. 1973
—	polni penzion 70 din in
1.50	taksa — polovičimi penzion 59 din in 1,50 taksa.
na Pohorju
Rezultati moški: veterani:
1.	Tine Mulej — Kozorog Kamnik, 2. Boris Ahac — GG Bled, 3. Janez Bohinc — Elan Begunje; 24. Tone Oman — Jelovica; tekmovalni razred: 1. Andrej Klinar
—	GG Bled, 2. Janez Šmitek
—	Elan Begunje, 3. Ivan Srebre — GG Slovenj Gradec, 4. Marko Čufar — KMRL Ljubljana, 5. Peter Lakota — GG Bled, 6. Janče Šmid — Alples Železniki, 7. Branko Medja —Jelovica. Ostali tekmovalci iz Jelovice so osvojili naslednja mesta: 27. Karel Luštrek, 54. Miha Plešec, 128. Franc Jenko, 132. Ivan Rupar. Marjan Bajželj je imel sicer soliden čas, vendar je bil diskvalificiran, ker je zgrešil vrata. Moški ekipno: 1. GG Slovenj Gradec,
2.	GG Bled, 3. Elan Begunje, 4. TŠ KMRL Ljubljana, 5. Alples Železniki, 6. Slovenijales Ljubljana, 7. Novoles Novo mesto, 8. LIP Bled, 9. Brest Cerknica, 10. Jelovica Škofja Loka.
Po končanem tekmovanju so prireditelji priredili za vse nastopajoče zaključno slovesnost z razglasitvijo rezultatov in z banketom v hotelu Slavij a v Mariboru. Tekmovalci in tekmovalke so se zavrteli ob poskočnih vižah; vsekakor bolj sproščeno je bilo plesati v parih na parketu kot dopoldne na »solo« plesu med vrati smučarske proge.
Lesariada 1973 je končana, živela lesariada 1974.
Franc Jenko
Kaštel Gomilica —
—• polni penzion v juliju in avgustu 60 din in 3 taksa — polni penzion v juniju in septembru 37 din in 3 taksa — polovični penzion za otroke do 7 lot 49 din in 3 taksa.
Kandidati, ki želijo letovati v navedenih krajih, se naj prijavijo pri tovarišici Jožici Kokot. Prijava postane veljavna šele tedaj, ko kandidat vplača 50 din kavcije za vsakega prijavljenega člana. Položena kavcija se vračuna v stroške letovanja. Če pa delavec letovanje odjavi, se kavcija zadrži za pokritje vseh stroškov, ki nastanejo v zvezi s prijavo in odjavo delavca za letovanje (razen v primeru smrti m bolezni).
Če ima nekdo v sobi še prazno posteljo, pa ne želi v sobi nikogar več, mora plačati prazno posteljo v višini kot to določajo pogodbe s posameznimi počitniškimi domovi.
Napotnice za letovanje se lahko dvignejo 14 dni pred odhodom pri tovarišici Koko-tovi. Obvezno mora vsakdo, ki gre letovat, vzeti s seboj osebno izkaznico. Prijave za letovanje se že sprejemajo.
Ugodnosti, ki jih nudi podjetje za letovanje:
Da bi letni oddih lahko izkoristilo za resnični oddih čimveč članov kolektiva, daje podjetje vsako leto svojo udeležbo pri stroških letovanja v obliki regresa.
Višina regresiranja letnih dopustov za visi od delovne dobe delavca v našem podjetju. Na predlog osnovne organizacije sindikata je ta: do 5 let 30 din; od 5 do 10 let 35 din; od 10 do 15 let 40 din; nad 15 let 50 din dnevno. Za nezaposlene svojce 20 dim dnevno. Dolžina delovne dobe se izračuna do 31. 4. 1973. Pravico do regresa imajo vsi otroci, ki so že dopolnili eno leto starosti in do 24 let, če še obiskujejo šolo in niso zaposleni ter vse nezaposlene žene. Do regresa so upravičeni tudi delavci, ki bodo letovali izven naših počitniških domov.
Pogoj za pridobitev regresa je, da najkasneje v 10 dneh po zadnjem dnevu letovanja dostavijo priporočeno po pošti ali osebno oddajo v tajništvu podjetja račun, iz katerega bo jasno razvidno: 1. naslov organizacije, ustanove ali podjetja, kjer je dela-
vec letoval — z žigom. 2. poimenska navedba vseh članov delavčeve družine, ki so letovali in želijo v podjetju uveljaviti pravico do regresa.
3.	točen čas letovanja, ki mora biti enalk času prijave (datum letovanja, od kdaj do kdaj). Delavci, ki navedenih pogojev ne 'bodo dostavili pravočasno, ne bodo imeli pravice do regresa.
(Nadaljevanje na 4. str.)
»Kastilac« — samostan na morju
14. smučarska lesariada
JEHMCA3
Nekaj osnovnih podatkov o sporih v podjetjih
V letu 1971 in 1972 je Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo izvedla anketo v dvanajstih slovenskih industrijskih podjetjih. Obdelala je vzroke, oblike in razreševanje individualnih sporov v podjetjih.
Ker je pri anketi sodelovalo tudi naše podjetje in so rezultati in zaključki obdelani v tej študiji, menim, da je potrebno seznaniti člane kolektiva z nekaj važnejših podatkov, ki nam kažejo urejanje medsebojnih odnosov in razreševanje posameznih sporov v podjetjih.
Nekaj osnovnih podatkov o opravljeni anketi:
1.	Anketiranih je bilo 12 slovenskih podjetij, in sicer
Na Starem vrhu je bilo 3. marca tekmovanje v veleslalomu za pokal občinskega sindikalnega sveta Škofja Lo. ka za leto 1973. Zastopane so bile vse delovne organizacije in ustanove škofjeloške občine. Nastopilo je čez 200 tekmovalcev in tekmovalk, ki so se pomerili v šestih kategorijah. Lepo vreme je spremljalo številne smučarje in navijače za posamezne ekipe.
Tekmovanje je bilo razde-deljeno v naslednje skupine: ženske, veterani, starejši člani, mladinci, člani z razredi in člani. Izvedbo tekmova-
(Nadaljevanje s 4. str.)
Zdravstveno letovanje
Delavcem, za katere bo ugotovljeno na podlagi predlogov svetov delovnih enot in sindikalnih pododborov, s pomočjo zdravstvene službe, da bi jim letovanje koristilo za izboljšanje njihovega zdravstvenega stanja, bomo orno-
iz kovinske, lesne in tekstilne panoge, študija temelji na štirih raziskovalnih postopkih:
nja je prevzel SK Transturist in je bila na zadovoljivi tehnični ravni. Tudi po tej plati si je Stari vrh pridobil sloves med smučarskimi središči Slovenije.
Rezultati ekip: 1. Iskra Železniki, 2. Alples Železniki, 3. LTH Škofja Loka, 4. Transturist Škofja Loka, 5. Jelovica Škofja Loka, 6. Gorenjska predilnica Škofja Loka, 7. Alpina Žiri, 8. Iskra Reteče, 9. Tehnik Škofja Loka. Posamezno — ženske: 1. Stanka Pintar — LTH, 2. Cveta Tolar — Iskra, 3. Minka Gartner — Iskra, 22. Rada Jakin
gočili brezplačno letovanje.
Delavci, ki bodo na to letovanje poslani s strani podjetja in bodo s tem soglasni, ne bodo imeli pravice do uveljavljanje regresa, kar pa ne velja za njihove družinske člane.
Osnovna organizacija sindikata
a)	popis objektivnih podatkov o disciplinskih postopkih, pritožbah in odškodninskih zahtevkih po dokumentaciji podjetja (17 delavcev),
b)	anketa z delavci v podjetju, ki so bili udeleženi v sporu (10 delavcev),
c)	anketa z delavci, ki niso bili udeleženi v sporu (9 delavcev),
d)	anketa z nižjimi (mojstri, preddelavci), srednjimi (obratovodje, vodje oddelkov) im višjimi (direktorji sektorjev) vodilnimi in vodstvenimi delavci v podjetju (42 delavcev).
2.	V našem podjetju je bilo anketiranih skupaj 78 delavcev, v vseh dvanajstih podjetjih pa 889 delavcev.
3.	Anketirani delavci so bili zajeti po določenem ključu v podjetju, tako da so upoštevane vse kategorije (izobrazba, delovno mesto, starost, staž v podjetju, spol, članstvo v ZK, članstvo v samoupravnih organih itd.).
V zvezi z opravljeno anketo in na osnovi obdelane študije povzamemo lahko naslednje zaključke, ki so povprečni rezultati vseh 12 podjetij.
Disciplinski postopki:
a) dve tretjini vseh konflik. tov sestavljajo disciplinski in odškodninski zahtevki proti delavcu,
—	Jelovica, Magda Kalan in Stanka Emeršič iz Jelovice pa sta odstopili. Veterani: 1. Tone Marn — Tehnik, 2. Metod Erznožnik — Alpina, 3. Marko Erznožnik — OŠ Žiri. Starejši člani: 1. Pavle Porenta — obrtnik, 2. Silvo Ravnikar — NAMA, 3. Jože Kalan
—	ALples, 6. Drago Jemec, 14. Lovro Kalan, 17. Tone Oman
—	vsi Jelovica. Mladinci: 1. Jože Tomažin — Instalacije,
2.	Pavle Oblak — Instalacije,
3.	Janko Brodar — Transturist. Člani z razredi: 1. Ivan Mohorič — Iskra, 2. Ivan Mi-hovilovič — LTH, 3. Miran Bernik — Niko. Člani: 1. Franc Guzelj — obrtnik, 2. Janče Šmid — Alples, 3. Janez Lotrič — Tehtnica, 8. Branko Medja, 12. Miha Ple-šec, 42. Ivan Rupar, 66. Zvone Vidmar, 94. Franc Jenko
—	vsi Jelovica.
Prehodni pokal prireditelja je dobila ekipa Iskre iz Železnikov. Najbolje uvrščeni posamezniki v vseh kategorijah pa so prejeli številna praktična darila, iki so jih prispevale delovne organizacije škofjeloške občine.
Franc Jenko
ib) ena tretjina je pritožb delavcev, ki izvirajo iz uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja,
c)	odškodninskih zahtevkov delavca proti delovni organizaciji praktično skoraj ni,
d)	štiri petine vseh delav-
cev v konfliktih je moških,
e)	tri četrtine žensk, ki so bile v konfliktu, se je pritožilo,
f)	91 % vseh delavcev v disciplinskem postopku je NK, PK, KV, VKV, predlagatelj za uvedbo postopka pa je v večini primerov obratovodja,
g)	skoraj polovica prekrškov gre na račun izostajanja z dela, zamujanja in zapuščanja na delovnem mestu. Na drugem mestu po pogostnosti je vinjenost, na tretjem mestu pa je nevesten odnos do skupne imo-vine. Neustrezen odnos do nadrejenih, sodelavcev in neupoštevanje predpisov imajo kot vzroki le majhno udeležbo,
h)	po vrsti izrečenih ukrepov je anketa pokazala naslednje: opomin 38 %, javni opomin 22 %, zadnji javni opomin 10 %, izključitev 5 %. Postopek je bil ustavljen ali delavec ni bil kriv, se pojavlja v 25 %.
d) delavec je imel zagovornika 17 %, brez zagovornika 83 °/o.
Pritožbe:
Iz ankete lahko ugotovimo naslednje:
a) kvalifikacijska struktura pritožnikov je višja kot pa je struktura zaposlenih v disciplinskih postopkih,
ib) pritožniki so pripadali procentualno naslednjim kvalifikacijam: NK delavci 3 %, PK delavci 27%, KV, VKV delavci 21 %, NS in SS delavci 17 %, VS delavci 5 %, vodilni in vodstveni delavci pa 23 % vseh pritožb,
c) tri četrtine vseh pritožb gre na račun povečanja osebnega dohodka in premestitev na druga delovna mesta, pridobitve stanovanjskega posojila in odškodninski zahtevki pa zavzemajo četrtino vseh pritožb,
d)	največ pritožb rešuje DS podjetja, in sicer dve tretjini, medtem ko eno tretjino pritožb rešuje PO podjetja,
e)	pritožibe delavcev se rešujejo z naslednjim sklepom:
pritožba je bila rešena v korist delavca 36 %, v korist podjetja 62 %, pritožba se je rešila s kompromisnim sklepom 2 %,
f)	delavca, ki je vložil pritožbo na ustrezen organ, navadno ne vabijo na sejo, izjema je le eno podjetje, kjer pritožnika vabijo na sejo, na kateri se obravnava njegova pritožba.
Zaključki:
V zvezi z vsemi konflikti lahko napravimo naslednje zaključke za naše podjetje:
1.	disciplinski postopki zavzemajo pri .nas 59 % od vseh konfliktov, 41 % odpade na pritožbe in odškodninske zahtevke. V rang lestvici smo na 7. mestu, s tem da je na prvem mestu najbolj tolerantno podjetje, na 12. mestu pa najbolj radikalno;
2.	iz ankete je razvidno, da v podjetju prevladuje »indeks dominacije«, kar po domače povedano pomeni uveljavljanje enega stališča nad drugim. V rang lestvici smo na 1. mestu z največjim indeksom dominacije;
3.	v vsakem podjetju, tako tudi v našem, prevladuje težnja, da se posamezni konflikti skušajo prikriti. To se izraža z »indeksom potlačeva-nja.« V rang lestvici smo na
4.	mestu, kar pomeni, da se le malo disciplinskih prekrškov skuša prikriti.
Boštjan Joclf
DOSEŽENA REALIZACIJA	V FEBRUARJU
Grosistična prodaja	8,494.984,25 din
od tega izvoz	1,036.194,65 din
Maloprodaja (poslovalnice)	3,382.927,30 din
od tega izvoz	—
Celotna realizacija	11,877.911,55 din
DOSEŽENA REALIZACIJA	V MARCU
Grosistična prodaja	8,660.173,60 din
od tega izvoz	1.264.504,55 din
Maloprodaja (poslovalnice)	4,436.254,55 din
od tega izvoz	210.852,60 din
Celotna realizacija	13,096.428,15 din
Iskri iz Železnikov pokal občinskega sindikalnega sveta
Letovanje v letu 1973
Sodelujte v glasilu JELOVICA!
4 JELOVICA