The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni VOLUME XX. — LETO XX. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) 'AUGUST 17, 1937. ŠTEVILKA (NUMBER) 192 hipnotiziranje pacientov London. — Zobni zdravnik neke tukajšnje bolnišnice je hip-n°tiziral žensko, ki so jo boleli nakar ji je izdrl dvoje zob brez bolečin. avtomobil ubil »fiUKEGA SRNJAKA Včeraj zjutraj ob enih je sko-Pred avtomobil na Green in S. Woodland Rd„ velik srnjak, katerega je avtomobil ubil. Srn-]ak je tehtal 200 funtov in je bil Približno štiri leta star. ^°SVEčENJE POKOPALIŠČA AJ1ERIKANCEV Srookwood, Anglija. — Vče-^ Je bilo tukaj posvečeno po-opališče, na katerem počiva ameriških vojakov, ki so se tekom svetovne vojne ob |f«ON NEMŠKIH Pastorjev . Varšava. — Poljska vlada jc zSnala [z Gornje šlezije troje ^skih pastorjev, ki so se mo- 1 izseliti kot nezaželjivi ino-2emci. ^TOVANJE AMERIŠKIH h°telirjev -— Sedem sto ameriških 8°vcev z vinom, hotelirjev in let farjev bo prispelo drugo , ® v Italijo na obisk, ki bo ne-yak °bisk "dobre volje". Iz New °rlla se bodo odpeljali dne 22. SKA IMA t^TAL Sanghaj. _ Kitajska ^znanja, da ima 850 letal tisoč izvežbanih Motov. I?;000 DELAVCEV IZmučenih IZ AFL. (jel atl Francisco. — Deset tisoč meavcev, ki so člani Longshore-A.m Je bilo izključenih iz ke^rican Federation of Labor, p TSo se pridružili Lewisovemu Ii' dijakinje Vseučilišči; .Be: vlada in kitajskih kajš«j l8-letna dijakinja na tu- gell r®a> Ky. _ Miss Opal Stur- n0^njem vseučilišču, je bila sipo t UStreljena. ko se je šetaJa - rati pred zavodom. Storilec General Franco prodira proti Santandru Upori med fašisti se nadaljujejo Francove čete so zavzele mesto Reinoso, kjer izdelujejo municijo za vladne miličnike.—Fašistom je zdaj odprta pot proti Santandru. REINOSA, Španija, 16. avgu-*-sta. — Armada generala Franca, ki prodira z veliko naglico proti Santandru, je zavzela nocoj Reinoso, mesto, katero so pred 750 leti zgradili španski "katoliški kralji" in kjer izdelujejo zdaj municijo, nakar je odšla naprej po Besaya dolini, ne da bi se u-stavila. Preden so vstopili v mesto, so fašisti zasegli veliko tovarno za izdelovanje municije ter zažgali kak ducat hiš, da so prepodili iz' njih lojalistične miličnike, ki so se v njih utaborili. Franco osebno poveljuje ofenzivi, s katero u-pajo fašisti zaključiti svoje vojne operacije na severu. S tem, da ima Franco v oblasti mesto Reinoso, ni dobil v svojo posest samo velike tovarne, ki je zalagala miličnike v Santandru z municijo, marveč se mu je odprla tudi pot skozi Besaya dolino do Santandra. VALENCIA, Španska, 16. avgusta. — španska vlada javlja o novih in še bolj razširjenih u-porih med španskimi fašisti. Rečeno je, da je bilo izvršenih mnogo eksekucij in aretacij v španskem Maroku in v španskem mestu San Sebastianu. V Ceuti, Španskem Maroku, je bilo aretiranih 150 Francovih vojakov, ker niso hoteli oditi na fronto v Španiji. V petek je bilo ustreljenih 11 častnikov in civilistov, ki so bili obtoženi zarote. V soboto je bilo ranjenih osem vojakov v pouličnih bojih v Te-tuanu, v Španskem Maroku. Boji so se vržili med falangisti in drugimi fašističnimi elementi. Ljudje, ki simpatizirajo z vlado, vrše guerila vojno v provinci Galiciji, kljub velikim naporom fašistov, da zatro te vrste bojevanje. MADRID, 16. avgusta. — Časopis Claridad izjavlja, da je posebna preiskava dognala, da je bilo v uporih v Malagi in Motrilu ubitih najmanj tri tisoč fašistov. Neznan. zaradi 3e še vtew York- — Mrs- Sarah getaj6' 8tara 28 let, je bila ve-.^anka, dočim je njen mož hote]?t(le! meso- Ker Pa mu ni hratlp nikoli pripraviti mesne za b0'J0 tako Pretepel, da je Vabami umrla. s*: t,;;JNl starec Ne ČE ŽENITI ko* York, — Abraham Viš- javii H ki Je 121 let star- Je iz" Bi! i'e v bi 8e spet rad oženil, fekei • Petkrat oženjen. Toda žena da mora biti sedanja niada" Dobil Je dv°je P°" mladih žensk. Ce^ALO pt w v Ameriko je ashington, N. Y. — Vče- tal° No^letel° sem nemško le" ^rskih eer- 0dletelo je z A-2400 t*n kov> ki 80 oddaljeni milJ od tu. NEMŠKI GLAS O KUMU-NIZMU MED HRVATI BERLIN, 16. avgusta. — List "Volkischer Beobachter" nadaljuje s svojimi napadi na Češkoslovaško, češ, da je postala zatočišče komunistične akcije v Srednji Evropi. Pri tem se dotika tudi komunistične akcije v Jugoslaviji. Po njegovih informacijah so posebno živahno na delu agenti komiterne v hrvatskih predelih Jugoslavije. Komunistične organizacije v Jugoslaviji delujejo pod raznimi imeni. Pohotni starec umoril 4-letno dekletce Priznal je, da jo je zadavil v neki zapuščeni hiši, nakar je nameraval na tru-pelcu izvršiti še spolni zločin. Amerikanci in Angleži beže iz šanghaja Ljudje se vkrcavajo med silnim streljanjem topov japonskega brodovja. Japonska križarka torpedi- rana. Prva javna maša v Valenciji M kujeta 50tita John Peterka * Y0tl S°boto za en teden v gledati , ' m si nameravata ati našo n,mive kraje in obis- 8e naročnike v New York VALENCIA, 16. avgusta. — Katoličani v tem mestu so se v nedeljo vdeležili prve avtorizira-ne maše v republikanski Španiji, odkar je izbruhnila vojna. Oltar je stal na mizi v veliki dvorani poslopja, kjer se zdaj nahaja baskiška avtonomna vlada. Mašo je bral duhovnik Martinez, ki je izjavil, da bodo "tekom enega meseca po vsej republikanski Španiji zvonovi vabili vernike k maši." Pri maši je obhajal 23 vernikov, med katerimi je bil tudi Manuel De Irujo, minister pravosodja, ki je izdal dovoljenje za maše. New York, 16. avgusta. — Simon Elmore, 57-letni oženjeni hišni pleskar, ki je bil dozdaj na listi WPA delavcev, je sinoči priznal na policijski postaji, da je v bližini South Beacha, S. I., v četrtek zadavil 4-letno dekletce Joan Kuleba. Okoliščine so bile sledeče: V četrtek je Elmore opazil deklico na produ kopališča v South Beachu. Imel je v steklenici kobilico, katero je pokazal otroku, rekoč, da pozna kraj, kjer je še več takih kobilic, ki znajo vse vrste umetnosti. Prijel je za roko dekletce, ki mu je voljno sledilo do neke napol razpadle koče v bližnjem močvirju. Tamkaj jo je zadavil ter nato poizkusil nad njo napraviti še kriminalno posilstvo. Nato je vrgel trupelce na tla pri kletnih vratih ter nagrmadil nanj kup opeke, nakar je odšel. Trupelce je ležalo tam do naslednjega dne, ko je prišel spet tja Elmore, ki ga je vlekel zločin — kakor vse zločince, nazaj na lice mesta, kjer jo je "našel." Elmore je vztrajno trdil, da ne ve ničesar o dekletcu razen tega, da jo je tam "našel," toda zapletel se je v toliko protislovij, da je končno priznal svoj ostuden zločin. — Njegov policijski rekord kaže, da je bil že dvakrat zaprt zaradi pijanosti in prete-pavanja žene. ŠANGHAJ, 17. avgusta. — Danes zjutraj je odšlo od tu več ko tisoč ameriških in angleških begunov, ki so se odpeljali v malih vozilih po Whangpoor reki proti morju. Ves čas vožnje so bili v nevarnosti, da jih ne zadenejo izstrelki japonskih bojnih ladij, ki so treskali okoli njih v morje. Na nekem tendc-rju se je odpeljalo 337 ameriških žena in o-trok. Dve drugi vozili sta nosili 850 angleških žena in otrok, ki so bežali na varno iz tega ob-streljevanega mesta, ki šteje 3 in pol milijona prebivalcev. Ameriški in angleški konzulat sta dobila od Kitajcev in Japoncev obvestilo, da. ne bodo nadaljevali z medsebojnimi sovražnostmi, dokler bo trajalo vkrca-vanje žena in otrok, toda že kmalu po polnoči * so Japonci prelomili svojo obljubo, ko so topovi njihovih bojnih ladij začeli obstreljevati kitajska letala, ki so se pojavila nad ladjami. ŠANGHAJ, 17. ponski lad nili neki k)t pri vozil cisto i> 0 brodovja ter torperdi sko križarko Idzumo. ni ugotovljena. SODNI ODMEVI KON-KORDATA Zagrebške "Novosti" poročajo iz Šibenika, da je vložil pri ta-mošnjem sodišču narodni poslanec dr. Niko Novakovič, predsednik banovinskega odbora J. R. Z. za primorsko banovino, tožbo zaradi klevete proti pravoslavnemu svečeniku Koji Kr-stanoviču. Prota Krstanovič je Daje v pridigi napadel poslanca dr. Niko Novakoviča z Judežem Iškarijotom in Vukom Branko-vičem, ker je glasoval za kon-kordat. Pridigal je po prečitanju sporočila sv. sinoda, da je poslanec Novakovič suspendiran od vseh cerkvenih funkcij in verskih obredov. V Dalmaciji sta suspendirana še poslanca dr. Vujasinovič iz benskovskega m Arežina iz grahovskega sreza. Ant P°Pravek °n Majer ni brat L. lemveč njegov stric. Za špansko demokracijo Na pikniku pevskega zbora "Sloga" se je nabralo prostovoljnih prispevkov v vsoti $28.97 katere se je izročilo odboru za nabavo ambulance, katero se bo darovalo jugoslovanskim bori-teljem za demokracijo v španski ljudski vladi. Hvala vsem prispe-vateljem. CAPONE NE BO POMILO- ŠČEN CHICAGO. — Al Capone je pogorel pred sodiščem s svojo zahtevo oziroma prošnjo, da bi ga izpustili eno leto prej iz ječe in da bi okrnili $20,000 od nje gove globe, ki znaša $50,000, katero mu je prisodilo sodišče za kršenje davčnih zakonov. Capone je bil odveden v jet-nišnico v Atlanti dne 5. maja 1932, od tam pa je bil dne 22. avgusta leta 1934 premeščen kaznilnico v Alcatrazu. TOČA POBILA VRABCE SALAMANCA, N. Y. — Pod enim samim drevesom so našli — Trije železničarji na tovornem vlaku so bili ubiti, ko je v Eureki, Cal., padel vlak po na-'farmarji 60 mrtvih vrabcev, ki sipu 30 čevljev globoko. so bili pobiti od toče avgusta — Ja-so pogrez-i jo jonskega al japon-Škoda še Blackova nominacija izzvala boj v senatu Senator Black je bil odobren za člana najvišjega sodišča s trinajstimi glasovi proti štirim. WASHINGTON, 16. avgusta. • Danes je malo manjkalo, da se niso v senatu pričeli medsebojno obdelovati s pestmi, ko so kritiki senatorja Hugo L. Blac-ka hoteli preprečiti odobritev nominacije senatorja Blacka za sodnika najvišjega sodišča. Senatni odbor za pravosodje je o-dobril nominacijo s trinajstimi glasovi proti štirim. Senatorji, ki so hoteli preprečiti odobritev, so privlekli na dan vse mogoče stvari proti Blacku, med drugim tudi to, da. so ga nekdaj podpirali Kukluks-klani. Dalje so dejali, da Black ne more zasesti tega mesta, ker ustava prepoveduje zasesti kako mesto človeku, ki ga je sam pomagal ustanoviti. Senator Bone, demokrat iz Washingtona, je rekel, da je A-merican Bar Association najbrž zato nasprotna Blackovi nominaciji, ker se je Black vedno zavzemal za ukinjenje otroškega dela ter za reguliranje raznih utilitet. Velika porota je obtožila Mrs. Hahnovo umorov Raztelesenje trupel dveh nenadoma umrlih ljudi je ugotovilo strup v njiju organih. Delavstvo treh predilnic reprezentirano po C. L 0. Pri volitvah je delavstvo porazilo A. F. of L., ter odglasovalo za Lewisovo organizacijo. NOVE JUSTIFIKACIJE V MOSKVI PARIZ. — Agencija Havas poroča iz Moskve, da je bilo 122 delavcev neke tovarne za konzerve obsojenih na smrt, ker so bili člani trockističnih organizacij in so v konzerve vlagali bacile, da bi zastrupljali prebivalstvo. Obsojence so postrelili. Na smrt so bili obsojeni tudi ravnatelj tovarne Strelec, vodja trgovskega oddelka tovarne Ro-selev in tovarniški zdravnik Get-man. CINCINNATI, 16. avgusta.— Velika porota je dvignila danes obtožbo umora proti Mrs. Anni Hahn, ki je obtožena, da je zastrupila dva starejša Nemca. V petek, ko so njenemu zagovorniku odbili zahtevo, da bi se Mrs. Hahnovi dovolilo na podlagi "habeas corpus" ostati na svobodi, se je Mrs. Hahn še brezskrbno smejala ter se obnašala, kakor da se vsa ta stvar nje sploh ne tiče, toda zdaj je šlo to njeno nonšalantno obnašanje. Njene oči so rdeče od jokanja in pomanjkanja spanja. Mrs. Hahn je obtožena umora George Gsellmanna, starega 67 let, ki je nenadoma umrl 6. julija, in Jacoba Wagnerja, starega 7S let, ki je umrl 3. junija ter zapustil oporoko, v kateri je i-menovana Mrs. Hahn kot njego va dedinja. Oporoka ni bila podpisana po pričah in oblasti pravijo, da je bila ponarejena. Trupli obeh omenjenih starih Nemcev so izkopali in raztelesenje je dognalo, da sta bila oba zastrupljena. RAZPUŠČENE HITLER-JEVSKE ORGANIZACIJE V AVSTRIJI DUNAJ. — Vlada je odredila celo vrsto novih odločnih ukrepov proti gibanju zoper neodvisnost Avstrije. Tako je razpustila 60 telovadnih društev na Gornjem Avstrijskem in zaplenila njihovo imetje. Člani teh organizacij so namreč pred kratkim priredili ob priliki shoda vojnih veteranov v Welsu nedovoljene manifestacije.. J Smrtna kosa Preminul je nagloma Frank Stupica, doma nekje od Kamnika. Živel je pri Joe Medenu na East 61 St. Sedaj je truplo mestni oskrbi. Pozdravi Mr. August Kollander in Po-dlesnik pošiljata pozdrave iz Napolja v Italiji. Kollander pra vi, da se je sicer daleč pripeljal, vendar mu pa ni žal, ker je vse zelo zanimivo. Seja Danes zvečer ob pol 8. uri se vrši redna mesečna seja društva "Zavedni Sosedje" št. 158 SNPJ. Naproša se članstvo, da se iste polnoštevilno udeleži. — Odbor. OSEM TISOČ DELAVCEV SE VRNILO NA DELO New York, N. Y., 16. avgu-*-- sta. — Vsled pogodbe, ki je bila podpisana med Textile Workers Organizing odborom, ki spada pod CIO in novo organizirano A-sociation of Silk and Rayon Manufacturers, je pričakovati, da se bo ta teden vrnilo na delo od 6,000 do 8,000 delavcev. Tovarne kjer so zaposleni ti delavci, so v državah New York, New Jersey, Pennsylvania in v Novi Angliji. CLEVELAND, O. — International Ladies Garment Workers Union, ki je priključena CIO, je včeraj pri volitvah, ki so se vršile v predilnicah v Clevelandu, izvojevala zmago nad Ameriško delavsko federacijo glede repre-zentacije delavstva v omenjenih tovarnah. Omenjena unija je izvojevala zmago nad Ameriško delavsko federacijo v sledečih cleveland-skih predilnicah: Stone Knitting Mills, 7500 Stanton Ave., Federal Knitting Mills, 2882 Detroit Ave., in pri Bamberger and Rein thai, 6118 Kinsman Rd. Zdaj je vprašanje, kaj si vodstvo omenjenih treh predilnic želi: da pripada njegovo delavstvo k Ameriški federaciji dela ali k C. I. O. NEW CUMBERLAND, W. Va., 16. avgusta. — Pred National Labor Relations Boardom se je danes razpravljalo o "antiuni-onizmu" pri Weirton jeklarski družbi. Matt Suntala, 42 let stari delavec v omenjeni jeklarni, je izjavil, da ga je njegov "boss" dne 12. januj.rja 1937 odslovil od dela, ker ni hotel podpisati prošnje za pristop v Weirton organizacijo. Na vzorcu prošnje, ki je bil predložen, je čitati, da se mora vsak delavec, ki pristopi h kom-panijski uniji, silovito upirati vsem poizkusom organiziranja delavcev v jeklarnah v Weirtonu in v Steubenville, O. pri C. I. O. organizaciji Suntala je nastopil kot priča takoj za Walter jem S. Bambric-kom, domačim trgovcem, ki je izjavil, da mestno vlado v Weirtonu dominira omenjena jeklarska družba Slednji je izjavil, da družba direktno ali indirektno upravlja policijo, tlakuje ceste, napravlja vodovode in kanale, gradi igrišča in parke. PATERSON, N. J., 16. avgusta. — C. I. O. je odredila, da se ima 2,000 delavcev, ki so bili na štrajku, vrniti nazaj na delo v 35 predilnic, ki so podpisale kon-trakt s C. I. O. Textile Workers Organizing odborom. Odlična slovenska plesalka Miss Emily Fabian, hčerka dobro poznanih slovenskih zakoncev, Mr. in Mrs. Fabian, ki stanujeta na 6116 Glass Ave., je bila angažirana kot plesalka v velikem gledališču newyorške-ga Broadwayja. Miss Fabian, ki je bila dve leti plesalka pri Hollywood Reveals družbi, je učenka slavnega ruskega plesnega Naš list je v zadnjem času objavil nekaj krajših črtic, katerih pisatelj je "Frence Fržou", kar je seveda psevdonim. Kakor poroča "Prosveta", je pisatelj teh črtic in povesti g. Ivan Pu-celj, bivši slovenski časnikar v Ameriki, in sicer eden prvih, zdaj pa senator in minister v pokoju v Jugoslaviji, ki je pred kratkim praznoval 60-letnico svojega rojstva. Pisal je Mathu Pogorelcu, da se zelo zanima za naše liste v Ameriki. — Iz Rochestra, Minn., se je povrnil v Milwaukee znani Fr. X. Veranich, ki je dobil v Mayo kliniki novo upanje do življenja, kajti telesne moči se mu vidno vračajo nazaj. Odprli so mu dvakrat požiralnik, ki mu je zara-stel, da ni mogel uživati nobene hrane več ter mu je pretila že skrajna nevarnost, da umre od lakote. Predno bo ozdravel popolnoma, bo vzelo tri leta, po izjavi zdravnikov. Pueblo, Colo. — Tu je nagloma umrl Chas. Mišmaš, rojen v Ambrusu na Dolenjskem. Pokojni je bil veteran španske voj- • ne iz leta 1898. Bil je živahnega značaja in obče priljubljen v tukajšnji koloniji. Calumet, Mich. — V avtni nesreči se je zadnje dni hudo poškodoval William Gregorich iz Ahmeeka. Prevrnil se je z avtom. Ima počeno lobanjo in notranje poškodbe, vendar bo o-kreval. — Poročila sta se Ka-therine Panjan iz Blue Jacketa in Jerome Dion iz Lake Linde-na. Chicago. — George Marčan, ki vodi jugoslovanski radijski program, je proti Radničkemu Glasniku vložil tožbo za $50,000 odškodnine. — V Buenos Airesu v Argentini je začela izhajati mesečna revija "Njiva", ki je glasilo delavskega kulturnega društva I-van Cankar. Revija bo zastopala delavske smernice, toda ne bo politična. — V Chisholmu, Minn., je te dni preminul Frank Petrič, star 36 let in rojen na Vrhniki. Tu zapušča ženo in otroke. — V Herminine, Pa., je bil 13. julija pri delu pod zemljo od e-lektričnega toka ubit rojak Luka Pivk. — V Broughton, Pa., je umrl Mihael Mali, v starosti 67 let. Doma je bil iz Št. Petra na Dolenjskem in je bival v Ameriki 38 let. Zapušča ženo, pet sinov in dve hčeri. _ V Barbertonu, O., je umrla Marjana Strle v visoki starosti 70 let. Pokojna je bila rojena v Iški vasi, fara Ig pri Ljubljani; njeno dekliško ime je bilo Žagar. _V Windsor Heights, W. Va. mojstra Sergeja Popelova. Zdaj je angažirana v International se je morala podati v bolnišnico Casino v New Yorku, kjer na- Frances Kolenc, kjer se bo mo-stopi 25. avgusta. — Čestitke rala podvreči težki operaciji na njej in njenim staršem! želodcu. STRAN 2. AKOPRAVNOST 17. avgusta, 1937. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 ■ ■ »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays ■TO raznaSalcu v Clevelaridu, za celo leto.................................$5.50 ca 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1-50 Po poŠti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici za celo leto.................$6.00 ra 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$200 Za Zedinjene države za celo leto ........................................$4-50 ca 6 mesecev.....................$2.50; za 3 mesece .....................$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in drugt inozemske države: ta celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. '"X.iS- TRI VELIKE VOJNE V DVEH DESETLETJIH Socialno povojno razvalino je nekaj let uspe-vanja le deloma popravilo. Na dnu se je vleklo v bistvu vse zlo, ki ga je vojna pustila in udarilo na dan ob ponovni krizi zadnjih let ter jo še povečalo. Lahko je tudi, da se država od vojne dalje ni več mogla postaviti na temelj razvoja, ampak razkroja, ki jo je počasi, a gotovo gnal v nove in težke čase. Sledila je "ekspedicija" v Abesinijo, ki je drugič zahtevala skrajno napetost vse države na vseh poljih ob doprinašanju novih žrtev. Edina afriška svobodna država, kjer so si sicer evropske velesile razdelile "interesne sfere", je padla, a notranji razkroj se je pri napadalcu nadaljeval. Notranji dolgovi so zopet poskočili na nad 120 miljard, zunanji na 30—40 vštevši one, ki so nastali med obema vojnama, čeprav ljudske žrtve niso bile v primeri z "uspehom" tako velike, je abesinska vojna zahtevala strašne zgube in žrtve. Za leto in čez je zastal ves gopodarski razvoj in vse je bilo usmerjeno v eno. Kdaj se bodo vse te investicije izplačale, je vprašanje. Eno je jasno, da so danes posledice negativne in težke ter so za mnogo poslabšale notranji položaj v vseh ozi-rih, zlasti pa so odprle še bolj oči ljudem, ki so začeli spregledovati smer in značaj fašistične politike in oblasti. Danes ni rešen še niti eden od problemov, ki bi se moral rešiti. Rešilo se je morda le nekaj industrijskih in finančnih mogotcev, ki so z vojno in po vojni dobili novih možnosti za plasiranje svojih kapitalov. Ljudstvo je padlo za stopnjo niže pod večji pritisk in prišlo še ob zadnjo svobodo. Mednarodni položaj je bil ob abesinski vojni izredno napet in le slučaj, lahko rečemo, je rešil Evropo pred katastrofo. Ta pa ni bila odstranjena, ampak se je kmalu znova pokazala in to ob španski državljanski vojni, ki se je do danes razvila v pravo mednarodno vojno, v katero je posegla tudi Italija pod geslom obrambe sveta pred boljševizmom, a z željo ,da pride do španskih bogastev in spodrine tekmece z morij, ki jo obdajajo. Sedaj smo sredi te vojne in posledic v teh razmerah še ne moremo predvidevati, zlasti ne zunanjih, da se ne vštejemo, kot smo se ob abesinski vojni. Eno pa je, da Italijo to stane, do sedaj že okoli 7 milijard, da mora vzdrževati armado 100.000 ljudi, da padajo žrtve (samo v eni bitki pri Madridu jih je padlo več kot po uradnih poročilih v abesinski vojni), da je število invalidov izredno visoko in da se notranji položaj slabša in slabša. Tudi če si Italija zagotovi zmago v Španiji, ali pa generalu Francu pripomore do nje, bo njeno gospodarstvo in vpliv le začasen in se ne bo nikoli splačal z ozirom na ogromne žrtve, ki jih zahteva od Italije. Svet se razvija in nemogoče je, da bi razvoj po končani vojni zastal. Zlasti je nemogoče, da bi bil svet vedno pod takim pritiskom sile, kot je danes. Ogromne žrtve, ki jih je italijansko narodno gospodarstvo v zadnjih dveh desetletjih žrtvovalo zato, da se v razvoju ni ganilo naprej, temveč šlo nazaj, da se je položaj mas poslabšal, bi se dale investirati brez dvoma lepše in boljše v prospeh ljudstva, kot pa so se z vojnami in pa že s samimi pripravami i"4nje. Toda to so le materijalne zgube. Fašizmu je treba p'-iznati, da je znal politično razgibati mase italijanskega ljudstva do skrajnosti in vpreči njegovega duha v neki smeri. Posebno vprašanje pa je, če je taka "uniforma" duha v taki obliki kot se izvaja, res v smislu razvoja. Vsa ta vprašanja, ki gredo iz glavnega, nam po dvajsetih letih borbe ene velesile za "prostor na soncu", jasno kažejo, kako so se vsi važni problemi države rešavali tako, da so kljub vsem žrtvam problematični, negotovi. Že to je težka ugotovitev. Po vsemu pa, kar smo navajali,pa lahko sklepamo, da so bili problematično rešavani, ampak celo rešavani negativno in v škodo države. Tako bodo vse tri velike vojne, ki so se pred nami odigrale in ki se odigravajo, ostale pečat na generaciji, ki ni našla drugega načina iz zagate, kakor to, da je ljudstvo pognala v smrt in uničevanje.—"Istra." .-nana UREDNIKOVA POŠTA r-rrrrmaeaesHH^B^^ Cleveland, O. V Washingtcnu se cd ljudstva postavljeni zastopniki, prekljajo in kavsajo vse vprek, kdo bo več koristil milemu kapitalizmu. Če se pa eden ali drugi drzne, dvigniti svoj glas v prid delavstva, je Ž2 ogenj v strehi in dotični je brez dvoma v zvezi z samim Stalinom, ali najmanj z rcgačem. Julija 6. t. 1., sta senatorja Schwellenbach in Allen, v senatu Z. D. predložila resolucijo, znano kot Senate joint resolution 176-House joint resolution 440, ki se glasi v angleščini sledeče. Joint resolution, Favoring employment by the Works Administration of persons unable to find employment in private industry. Resolved by the Senate and House of Representatives of the United States of America in Congress assembled. That it is hereby declared to be the policy of Congress that in the administration of the 1938 Relief Appropriation Act there shall be provided work opportunities through the Federal Works Progress Administration for all unemployed workers who cannot find employment in private industry. The Works Progress Administration shall so administer the funds allotted to it and so regulate the employment of unemployed persons that no Works Progress Administration worker who cannot find employment in private industry at wages not less than the prevailing rate of wages for work for which he or she is reasonably fitted by training of experience shall be discharged from the Works Progress Administration rolls and that any Works Progress Administration employee securing temporary private employment shall be furloughed during the period of private employment by the Works Progress Administration and not discharged from the rolls: Provided, That nothing in this resolution shall be constructed to force the Works Progress Administration to continue the employment of any person who is properly dischargeable for cause. In kaj mislite, ali je ta resolucija prišla na dnevni red! Kaj še! Burbonski kongresmani se dobro zavedajo, da če bi bila ta resolucija sprejeta, bi pomenilo, da bi odpadla za velekapital pre-potrebna armada brezposelnih, in z njo tudi armada stavkoka-zov, ki so učinkovito orožje v rokah velekapitala, in kar je še hujše, vlada bi obratovala projekte za katerimi se kapitalu sline cede. Zato se obračamo na vsa podporna društva, kakor tudi na delavske in kulturne organizacije, katere so že, ali ki še dobijo vzorec; Resolution in suport of Schwellenbach - Allen joint congressional resolution; da istega podpišejo, ali če hočejo več kopij poslati na odgovorne osebe v Washington istega prepišo-jo in odpošljejo nemudoma in s tem naredijo pritisk na kongres, kar bo le v dobrobit vsem bratskim kakor tudi ostalim organizacijam. V nedeljo 22 augusta priredi Workers Alliance of Amerika, Cuyahoga okraj, piknik v Hillside Grove. Kažipot; vzemite W. 25th poulično do Brookpark rd. tam bo čakal brezplačno bus, ki vas odpelje do omenjenega prostora. Prosi se vse cenjene tr-Igovce, da nam gredo na roko s ■prostovoljnimi prispevki,»v de-j narju kakor tudi v potrebnih ži- ] vilih. Vstopnina na piknik je 10c ter je s tem vključena priložnost na enega izmed 30 dobitkov, cd katerih sta glavna dva moška obleka vredna $24.5C in ženski površnik vreden $15. Na tem pikniku bo kot glavni govornik Leo Krzycki, in tam b^ zbirališče tistih, ki pojdejo pc končanem pikniku na takozva-ni job march v Washington D. C., da v velikanski masi protestirajo proti odpuščanju delavcev od WPA dela. Kakor se sliši bodo prišli iz zapada juga in severa, in tukaj t. j. iz piknika združeni z nami krenemo v Pittsburgh in naprej v Washington. Kdor ima avto in je pri volji vdeležiti se tega pohoda, je dobrodošel, za gasolin bo preskrbljeno. Torej na svidenje 22 aug. na pikniku. Odbor V čolnu na slone Politika v 32. vardi Na vogalu 162 ceste in Holmes Ave. v Collinwoodu se nam ie po sili vrinila tovarna. Prosili smo councilmana Vehovca, da bi posredoval, da bi se preprečilo postavitev te tovarne, pa je bilo vse zaman. On samo kriči koliko je naredil za nas v 32. wardi. Mi ne vemo prav nič, kaj bi bil on naredil. Mi vemo, da niti eden izmed nas ne bo nesel niti enkrat v usta, kar jc Tone naredil v vseh štiri K za nas. Zakaj p-.!i m ' ., • -.nje in bahanje. i zapreti policaja, uv.i ml v tem oziru prav bs n-? k risu. ker so vseeno nn iaših stroških.. Ako pa katerikrat vzame koso, pa gre kosit travo ob cesti, saj je plačan za to. Pa ako gre kopat jarke, saj deloma zasluži, kar dobi za par ur zabave v pon-deljkih v mestni hiši. Pa še to ni dosti in si kar meni nič, tebi nič ccuncilmani zvišajo plačo kar na tri tisoč dolarjev na leto, ne da bi vprašali nas, ki jih plačujemo. Niti eden naših Slovencev se ni oglasil, da bi rekel, ne, kar ne zaslužim, tudi nečem, ker vem, da ta denar pride več iz revnega vira kot iz bogatega. To so ti tiči, pa bi si kar na de-">et tisoč ali sto tisoč povišali, ako jim je vse dovoljeno. Ako jim bo to dovoljeno, bo vsak pondeljek imel vsak councilman 55 dolarjev. Ali je to po božje ali po človeško? Zato je pa tak direndaj za te službe. Ne vemo, kaj so ti demokrat-3ki klubi tako zaljubljeni v tega Toneta, da mu tako vse verjamejo. Nekateri bi se še kar ste-pli zanj. Mi pa pravimo, da je dosti za vsakega štiri leta, sedaj p^ po-kusimo še katerega drugega Slovenca. Kar je Tone naredil, 1 moramo šele plačevati, ne pa da ■ bi nam bil kaj koristnega napra-j vil. I Torej r.-i smo povedali svoje mnenje. Vsak pameten človek bo to potrdil. Še en dopis ,bomo ! pa spisali dva dni pred volitvami o tej stvari. Poskusimo vsi sedaj Mr. Rožanca. Ako pa nc bo za nas v dveh letih, pa lahko drugega Slovenca izvoI\mo v 32. wardi. Buse imamo tudi take tukaj v Collinwoodu in Nottinghamu kakor bi bili sami cigani tukaj. Tega Tone nič ne vidi. Samo bahati se, kaj je napravil, ni dosti. Tone, lastna hvala, cena mala. Ti, Tone, si bil proti nam in mi bomo pa proti Tebi. Victor Šimenc, 720 K. 162. St. Angela Trunkeiy Tony Karish i a Lovski doživljaj na čadskem jezeru v Afriki. Slone loviti v čolnu je vsekakor redka lovska posebnost. Pa še to je mogoče navadno le na Oadskem jezeru sredi Afrike, ker je to jezero, dasi zelo obširno, vendarle razmeroma plitvo. Največja globočina je kakih pet metrov. Ponekod pa je tako plitvo, da bi ga lahko prebredel, ko bi te ne oviralo vodno rastlinje, ovijalke in trsje. V taki vodi kar mrgoli lovnih živali. Ta lov je lepo popisal v londonskem listu "Daily Mail" angleški lovec in pisatelj Geoffrey V. Hett. Črni domačini so se silno bali velike črede slonov, ki je čez dan ždela v trsju Čadskega jezera, ponoči pa je prišla na suho ter pomandrala vse polje ubogih Zamorcev, ki so trepetali v svojih kolibah. Zato so nas lovce pozdravili kot svoje rešitelje. S težavo smo po peščeni stezi prišli do južno-zahodnega konca jezera ter smo s svojimi konji in vozmi nadaljevali svojo pot proti severu le ponoči, da nas strašna vročina ni prehudo zdelavala. Ob zori četrtega dne smo v pesku zagledali okrogle sledove, sledove črede, katero smo iskali. Ker je bila sled sveža, smo vedeli, da je čreda šele pred nekaj urami šla tod mimo. Počivali smo v bližnji vasi, kjer so bili črnci presrečni, da so nas videli. Pbnoči smo slišali slone trobentati, ko so kakih 150 metrov daleč šli mimo vasi. Ob treh in 20 minut zjutraj je prišel lovec, ki je imel stražo, ter mi je molče pomignil. Vzel sem puško in patrone ter odšel za njim. Spremljala sta me ava domačina. V temi smo pritavali do kraja, kjer smo upali prestreči čredo, ko se bo vračala v svoje zavetišče. Prestregli smo jih res. Toda sloni so nas vendarle opeharili, ker so prišli prej, preden smo mi videli streljati. Bilo je silno lepo poslušati, kako se bliža čreda slonov. Najprej smo slišali trobentanje, nato smo zaslišali pokanje drevja in lomastenje. Ko je bila čreda samo še 40 metrov od nas, smo pobegnili ter jih mirno pustili mimo. Pač pa smo jim potem sledili. Še preden pa se je na vzhodu zazorilo, smo slišali, kako je čofotala voda med trs jem. Odšli smo tja, kjer so bili privezani čolni domačinov. To so čudne reči, ti čolni. Spleteni so iz trsja in s trsjem povezani. Podobni sc na zunaj nekam beneškim gondolam. Stopil sem spredaj na rilec čolna, zamorci pa so brodili po vodi ter moj čoln porivali med trsjem naprej. Tako smo le počasi napredovali. Toda ob pol-desetih dopoldne smo vendarle zaslišali, kako sloni tu pa tam trobentajo. Kmalu smo vedel' da smo jim čisto blizu a zaradi gostega trsja jih nismo videli-Kmalu pa smo prišli na prosto ter videli slone, ko so v polkrogu obadjali nas. Bil je nepopisno lep lovski pogled. Čeprav nismo bili več kakor 50 metrov narazen, sem vendar vedel, da nas ne bodo opazili, ker imajo slab vid. Ker pa je veter pihal proti nam, nas niso mogli zavohati. Izbral sem si prvo žival in pomeril. Na prvi strel se je začel strašen direndaj. Slonice in mladiči so pobegnili kar naravnost, samci pa so se zbrali ter nekam začudeno in negotovo gledali za velikim samcem, ki je omahoval kakih 40 m daleč ter nato padel. Nato so se začeli zanimati za našo smer. Previdno so se začeli premikati v veličastni vojni črti. Rilce so imeli visoko dvignjene ter so z njimi lovili sapo. Tako so križali našo pot. Ko je prišel mimo drugi veliki samec, sem zopet streljal, s čemer sem čredo na novo preplašil. Padla sta že dva lepa samca. Lahko sem bil zadovoljen s plenom enega jutra. Toda v tistem hipu se je veter nenadno sprevrgel. In v tistem hipu se je 50 slonovih samcev obrnilo proti nam. Rilce so imeli visoko dvignjene, uhlje pa napete. Kaj bo? Če nas napadejo, nikakor ne bomo mogli s čolnom pravočasno pobegniti. Edina rešitev bi bila, postreliti vse vodilne samce, kar pa je bila težavna naloga. V našo srečo pa je sapa takoj nato prenehala, nakar so se sloni zopet obrnili v prejšnjo smer. Oddahnili smo se. Sloni pa, ki niso mogli dognati sovražnika, so odšli ter za seboj pustili široko gaz v poteptanem ločiu. Vsa vas pa je vso noč rajala in plesala, da je slavila moje darilo, ker sem ji daroval vse slonovo meso, ki so ga imeli za cele mesece dovolj. Žena: "Ali si povedal sinu, ga boš razdedinil, če vzame to šiviljo?" ■ Mož: "Ne, rajši sem povedi nji. To bo bolj zaleglo." Sodnik: "Ali ste bili že kdaj kaznovani ?" Obtoženec: "Da, pred petnajstimi leti." Sodnik: "In odtlej?" Obtoženec: "Nikoli več." Sodnik: "Lepo. Kaj pa ste delali vseh petnajst let po obso • bi?" U Obtoženec: "Sedel, gosP0" sodnik!" Mož ki bo okamenel V praški bolnišnici Bulovka leži hudo bolan možak, kateremu vsi zdravniški napori doslej niso mogli pomagati. Njegova bolezen je nekaj čudnega, česar zdravniki doslej niso poznali. Tamkaj namreč leži bolan 34 let stari trgovec, ki ima tako bolezen, da bo sčasom docela okamenel. Že leta 1914 je prvikrat začutil v svojem telesu neke čudne bolečine, katere so se kazale zlasti v sklepih. Kmalu mu je postala desna roka nekam trda, tako da je moral k zdravniku. Ta ga je moral natančno preiskati, nakar je lahko ugotovil, da so se bolniku v mišičevju začele delati nekake hruatančaste snovi, zaradi katerih je bolnik vedno težje premikal svojo roko. Čez nekaj časa pa so te bolečine docela prenehale, nakar je mož mislil, da je sedaj vse dobro. Toda čez dalj časa je znova začutil bolečine na drugem kraju svoje desne roke, katera je znova nekako ohromela. # Nato je bolezen zašla v vrat, v hrbet, v levo roko in nazadnje v noge. Nazadnje ga je tako hudo imelo, da se ni mogel več sam premikati ter so ga domači leta 1925 morali oddati na kliniko, kjer je še sedaj. Zdravniki si ves ta čas prizadevajo, da bi moža ozdravili, toda doslej se jim to ni posrečilo. Niti tega ne morejo doseči, da bi se bolezen ne razvijala še naprej. Bolnik je vedno bolj trd vkljub vsemu zdravniškemu prizadevanju. Ko no pred kratkim bolnika vprašali, kako se počuti v svoji bolezni, je dejal: "Zdi se mi, in imam občutek, kakor bi tičal v kamnitem oklepu, ki me obdaja od vseh strani." Med dihanjem se mu prsi nič ne dvigajo. Svoj vrat samo še malo more premakniti stran. S telesom pa se nikakor ne more več premikati A: "Jaz imam pa res smol0' B: "Zakaj?" A: "Prijavil sem se k motf^ rici, da bi spoznal svet, pa so dodelili k podpornici." 0 Urša: "Storila sem, kakor » mi svetovala. Obleko sem o&s la z bencinom, potem sem j° P obesila na solnce." w Neža: "Ali so madeži izg1®1' li?" -Jj Urša: "Seveda so, z obl^0 vred" ti V šoli: "Katera je bila kraU1' ca Kristina švedska?" — "Greta Garbo." Režiser: "Norec neumni, smo posneli že 500 m filnia . vami, kot rimskim vojščak0^ a vi ste imeli ves čas uro zape nico na roki!" - d» "Ali ti je pa tudi znano, sem bil v deških letih "čudeZ otrok?" ,4 "Rad verjamem. Ko si ii°e leta, si bil prav tako brib1 kot si zdaj." MEDVED TERORIZirAI> FARMERJE kaj. HOQUIAM, Wash. — Tll^jff šnji kmetje so poklicali P°,,ed na pomoč, češ, da neki fl16 ^ ;C straši prebivalstvo. Ljudje bali iz hiš in prašiči so v hu krulili na paši. Šerifi so u3^ lili medveda, ki je tehtal funtov. (in nagibati ne naprej ne '^.jj Tudi sedeti ne more več. del dneva presloni na kaki ^ ^ Giblje se mu samo še obr#' Ko spodni del rok, tako da . pj-še sam je z dolgimi vili08^1- p. ti pa ne more več druga kor tako, da uživa pijačo P° gi stekleni cevki. zdra vi' Nesrečnega bolnika so -- v li že na klinikah v L,ipskert» ^ Vratislavi (Breslau) "a ^fl1' škem, zdravil se je v zn' tem kopališču Pištijan yi-vaškem, dajali so mu raZ ^vi1' jekcije, operirali so ga. ^ 30 z roentgenskimi žarki, ^ poskusili doslej, pa vsr ,Jl0 7astonj. Mož postaja vet1 ^e« trd in kmalu bo docela 0 nel. STERLING COATS & SUITS AND FUR-COATS Ker se vse blago draži, zato vain svetujem, da si Izberete fino, čisto volneno _ "STERLING" suknjo ali FUR-COAT najnovejše 1937-1938 mode, prej * mogoče, DIREKTNO iz TOVARNE |n to po vedno nižjih eenah kakor kje Izberete vašo suknjo sedaj, plačajte nekoliko kadar jo izberete In drugo enkrat Octobra aH Nov (Will Call). »o« Prosim oglasite se, ali me pokličite, da vas peljem naravnost v tovarno, kjer nI lahko Ubere" In trpežno suknjo po vasi volji in ceni. Pošteno in točno postrežbo sc vam priporočam .p BENNO R. LEUSTIG 17. avgusta, 1937, ENAK0PRAVN0S5) 1 L gIBSS t ALEKSANDER LIČAN: opomini i« Sibirije Občudoval sem glavni oltar, moje duri. Hitro sem odprl in ki je izdelan skoraj ves v zlatu, pred me je stopil policijski ofi-ki je izdelan skoraj ves v zlatu, ko me je ogovoril neki tujec po angleško.Ko je opazil, da ne razumem, je začel francosko in napped nemško. Bil je to — ka-je opazil, da ga ne razumem, Je začel po francosko in napo- KAKO JE KMET UKROTIL ŽENO sled kor Po nemško. Bil je to — ka-se mi je predstavil — bogat nglež, ki je potoval edino le v 2&bavo in obenem pisal članke Za velike angleške časopise. Ve-el sem bil novega znanstva tem- cir. "Govorite nemški ali ruski?" "Ruski." "Govorite!" V nekaj besedah sem mu pojasnil vse potrebno in že je policija trkala na duri mojega soseda. Nihče se ni oglasil. Vdrli so vrata, a soba je bila prazna. Ko se je oficir sklonil skozi okno, so imeli tajni policijski agentje mojega prijatelja že v pesteh. Ko je opazil nevarnost, se je 001 J, ker je bil tujec zelo prija- spustil z nalašč za to priprav- Zen in mi je razkazoval zanimi-Josti mesta in okolice. Bil je tu-. 1 Zelo radodaren, posebno ko ,em mu povedal, da razen nekaj arnih čekov nimam skoro nič 2aenarja v gotovini. Postal sem a tisti dan njegov gost in obe-°vala sva v velikem hotelu "Ma sicu » ■Le prehjtr0 je mjnui bavni dan. Zvečer sem se hotel ltJ na parnik, a bilo je že pre-je2no> Zadnji motorni čoln, ki ^Prevažal ljudi iz mesta, je že hotel' m°ra* sem Pren°eiti v neka-i nočnih lokalov, 2 novim znancem sva o- Vaa^p°šteno me je bolela gla-SVa se vračala, kar je a opazil tudi moj znanec, sem se v lekarno, da Sred em kakšno Pomirjevalno koč H '' a že me Je Prehitel> re" I2 ' . mi že on vse preskrbi. je h' Je V ^arni. Prinesel mi framidon in šla sva v hotel bo, da zaužijem sobi, preden le- jokavo. Najboljše >idon v Zetn >> sem mu rekel. spr mi je. Kmalu sva se bili V[ SPat' Najini S0bi Sta Prija Opremil me je, se Vzpi ,Zn° Poslovil in naposled ■ 'Ko?— - - "Voda fle zarec rekoč Je tu naravnost topla in Poseb žtj^ r^no priporočljiva, za v J* 'n Pobral listek. Pisal V Tak lskein in nemškem jezi- Mend°J nato je izginil. H ko'1,"1 Preteklo deset mi-Ze trkala policija na Ijeno vrvjo iz drugega nadstrop j a na tla prav v roke tajne policije. Policija je dognala, da je bilo v kozarcu raztopljenih šest praškov veronala. Tujec — mednarodni pustolovec — me je zasledoval iz Indokitajske banke v Vladivostoku do Singapora in, ako bi bil izpil veronal, bi mi bil ukradel denarne čeke. Tak je bil njegov namen, kakor je izpovedal preiskovalnemu sodniku. Taki primeri in doživljaji v teh velikih mestih policiji niso neznani. Parnik je ostal v Singaporu ves teden, preskrbeli smo se z vodo, premogom in potrebnim živežem. Odrinili smo nato proti otoku Ceylonu in se čez nekaj dni ustavili v glavnem mestu Colombu. Vse vrste južnega sadja dobiš tu skoraj zastonj. Banane, čaj, datlji tu sploh nimajo nobene tržne cele, med tem ko ima pri nas vse to precej veliko vrednost. Na trgu je mnogo ljudskih kuhinj. Opoldne pridrve iz bliž-nih tvornic delavci in delavke, posedajo kar na gola tla, si kupijo za novčič skodelico riža in ga slastno pojedo kar z golimi rokami. Kitajci z dvema paličicama tako spretno nosijo riž v usta kakor mi z žlico. Kupil sem nekaj banan, sedel v parku na klop ter začel lupiti sladko sadje. Zraven mene je sedela približno 401etnea elegantna dama. Ko sem ugriznil banano, se je stresla, a v njenih očeh so se porajale solze. Začudeno sem pogledal damo, ki je zraven mene začela ihteti. Mislil sem, da je bolna na umu. Gotovo je tudi ona zapazila moje začudenje, kajti začela je govoriti. C Dalje prihodnjič) Proda se Prav poceni se proda dump body truk. Poizve se pri A. Ko-rošecu, 1063 Addison Rd. Pristopajte k Cankarjevi u-stanovi in naročajte se na "Cankarjev glasnik". Pokažite, da naprednjaki ne znamo samo g«, voriti, temveč tudi ustvarjati, kadar se za nekaj zavzememo! Pokažimo, da smo še krepki in čili in se ne mislimo še podati reakei ji! Živel je kmet, ki je imel zelo zlobno in strupeno ženo. Komaj sta po poroki stopila v hišo, že se je jela prepirati. Kmetu ni bilo obstanka, prepirati se ni maral in čeprav bi jo pretepel, bi je ne premaknil niti za las. Kaj naj počne? Žena mu greni življenje, ropoče po kuhinji, premetava vse navzkriž nobene jedi ne položi na mizo in vsako delo opravlja v jezi. Kmet trpi v tem peklu, teden, dva, trpi tretji teden, pa mesec, dva. Žene ne ustavi nobena stvar, nič ne reče, še zlobnejša postane. Neko soboto ji reše kmet: — Katra, jutri je nedelja. I-mela bova goste, povabil sem starešino in štiri častitljive o-čance. Pripravi dober prigrizek in žganje. Žena porine lonec z burkljami v peč in molči. Dobro. Nedelja je tu, žena pripravi kosilo, pa še sladke krofe povrhu — ne zato, da bi ubogala moža, temveč, ker sama zelo rada piruje: čaj, sladkor in vesela družba so pač neprimerno boljši od posla z lonci in burkljami. Prišli so gostje in sedli za mizo. Gospodar jim postreže z žganjem, gospodinja postavi pred nje krofe, pripravi čaj in se razgovarja z njimi živahno— res izvrstna «eija. To traja nekaj časa, dokler gospodar nenadoma reče gostom: — Moji gostje, prejel sem pismo od brata. Piše, da se je' oženil. Kmet je res imel brata Andreja, nekje blizu mesta. — Kaj, oženil se je? Že davno? Vrste se, kakor je že navada, vprašanja z odgovori. Gospodar vsem lepo odgovarja, končno pripomni: — Le eno je hudo; žena. je silno hudobna, da Bog varuj tatinskega cigana, ki bi vzel takšno babo. — E, e! reče starešina, to pa ni lepo. Kako je prav za prav že to? In vsi gostje postanejo radovedni. — Ne maram vas slepiti, dragi gostje, pravi gospodar, povem vam resnično tako kakor piše brat: "Moja žena mi ne le ne da nikdar prijazne besede, marveč mi greni življenje dan za dnem, kriči in premetava vse navzkriž, jedi pa ne polaga na mizo." — Škoda za takega mladeniča, reče starešina. Jaz bi na-klestil takšno ženo s palico. Ta kača utegne še požreti Andreja. In vsi starčki mu pritrdijo: — Res, premlatiti je treba takšno babnico, pa še kako... Medtem ko gostje sodijo in presojajo, žena pridno sega po orehih in krofih. Nikoli ni mogla pozabiti tega trenutka, ko je videla moža, kako pritrjuje starčkom in zdaj pa zdaj pogleduje nanjo. Kakor napol mrtva sedi, dobro vedoč, da mož govori zaradi nje, da ni prejel od Andreja nikakega pisma ter da si je zgodbo o Andrejevi ženi le izmislil. Očanci še dolgo modrujejo o zlobni ženski, končno se zahvalijo za gostoljublje in odidejo. Mož in žena ostaneta sama. Kakor sam vrag se vrže baba na moža, ga zgrabi za lase in vpije: — Ah, ti, tak, in tak si, ah, ti, tak, vse lase ti izrujem! Oči ti iztaknem! Poglej ga no, kaj si je izmislil: pri gostih sramoti ženo. Zdaj pa sedi ves teden, ne da bi kaj žrl, sam opravi kravo, sam pometaj hišo in še gospodinji po vrhu, vrag s teboj! Mož se ubija ves teden kakoi ve in zna. Pometa hišo, gospodinji, krmi kravo in sam molze. Žena se ne zmeni za nobeno stvar, le zjutraj zakuri v peči, si skuha in speče obed, sama večerja, ostanke pa zlije v pomije. Tako mine teden in pride nedelja. Na predvečer si žena napeče sirovih cmokov, ki so ji šli posebno v slast, možu, se ve, ne pripravi niti fige. Nesrečnež že zjutraj nekam izgine. Že mine maša, žena si pogrne mizo, vesela in srečna, da bo obedovala sama. Iz peči vzame še gorke cmoke, od nekod prinese rozine, pripravi čaja in sladko smetano — a komaj sede za mizo, da bi se sama pogostila — že se odpro vrata in v hišo vstopijo mož, starešina in štirje očanci. — Glejte, reče kmet, kakšno ženo imam, dragi gostje. Pričakujoč vas, je pripravila vse to. Kar je Bog dal, s +p bodimo zadovoljni. Žganje m pripravil sam, ker to je delo nas moških. To rekši privleče iz kota dve steklenici. Prvi se oglasi starešina: — Hvala ti, gospodinja, za čast in trud. Vidimo, da si prijazna z možem in gosti. Ne le, da bom dobro govoril o tebi po TaTaMT Samo par požirkov in—kot bi odrezal—je olajšanje tu! Vsi kašlji so enaki pri Buckley's jdravilu (trikratno močnem) — en po-žirek tega izvrstnega zdravila kmalu jstavi navaden kašelj — trdi, dobro u-koreninjeni kašlji so pa olajšani s par oožirki — in nič več vam ni treba trpeti po noči, ko ne morete spati. Buckley's je drugačno zdravilo — deluje hitro "kot da bi odrezal." Ne vzemite nadomestkov — jamčeno, 45 'n 85 centov v vseh lekarnah. W. K. Buckley. Inc.. Rochester, N. Y. vasi, še v mesto pojdem in nikomur ne bom zamolčal, kako si vljudna. In starčki so se razbesedili. Ta hvali, drugi se zahvaljuje, tretji jo hoče celo poljubiti, mož pa slovesno pritrkava s petami, skače sem in tja — skratka — žena je izvrstna, lepa, umna, modra in mirna, pa tiha... Posedejo za mizo. Kmetica pozabi, kako se naliva čaj, sladkor dene v čajnik, rozine siplje v smetano, cmok se ji ustavi v ustih, ne more ne žvečiti, skoraj da ne zajoče od ihte. Gospodje pa jedo vsevprek, se maste in hvalijo na pretek. Ugoden trenutek izkoristi kmet, tleskne z jezikom in reče: — Eh, škoda Andreja! Ne morem, da bi ne mislil nanj. Kadar se ozrem na gospodinjo, se spomnim Andreja. Zakaj je on tako nesrečen v primeri z menoj ? — Kaj hočemo, de starešina, je že volja božja tako. Morda se mu babnica počasi le izmo-druje! — Ali vendar, reče gospodar, kako naj Andrej vse to trpi,?! grezniti v zemljo, če bi bila zraven. Še drugi očanci začno razsajati: — Ustreliti je treba takšnega spaka, v ječo pognati peklenščka! Naj bi se zgledovala na naši gostiteljici in od nje kaj naučila! Dobri gospodar pa le pritrjuje in skrivaj pogleduje na ženo, zdaj se ji nasmiha, zdaj spet grozni z očmi, da bo vzrojil. Še se možje razgovore in končno Po teh besedah se vrže žena pred moža na tla. — Odpusti mi zaradi Krista, reče. Raje me ubij, samo sramoti me nikar. V meni vse gori od sramu. Drugič ne prenesem več"— sama se končam ali pa zbežim, kolikor daleč nesejo oči... In postane takšna žena, da se mož ni mogel kaj takega nai dejati. Zgodi se še potem, da priteče h Katri zdaj ta, zdaj poslove, zahvaljujoče se za go- ona vaška klepetulja in jo ka-stoljubje. Kmet in žena osta- kor zli duh zapeljuje: neta sama. Mož začne pobirati z mize — glej, žena mu pomaga, da celo sama bi rada vse pospravila. Gospodar se vleže na klop in si položi sukno pod glavo. Popravlja si prenizki vzglavnik in žena to videč, mu podloži še svoj ogrtač. Kmet leže, se nasmehne, a ne reče nič. Hitro zatisne oči, a le toliko, da vidi kaj se godi po izbi. Žena stopa tiho po prstih po hiši, sede k oknu in zaplaka. To je dobro, si misli kmet, naj se razjoka. Pa je jok vedno glasnejši, mož dvigne glavo in vpraša: — Zakaj jokaš, Katra? Zadnjič sem vam zamolčal Šel Ne more mu odgovoriti, očij * ji zalijejo solze, da gane moža.; Pristopi, prime jo za roko in i reče: — Idiva, Katra, tje, idiva, Katra sem... — Bojim se, da bo mož nejevoljen. Ne grem! odloči vsolej Katra, se resnično poboljša možu v uteho, vsem sovrstnicam, pa v pouk. Služba Služba se dobi v prodajalni pohištva za prodajalca ali prodajalko. Plača po dogovoru. — Vpraša se na 6104 St. Clair Ave. nekaj, ker sem se sramoval. Ta kača ne le, da cele tedne ne postreže Andreju, sama žre kolikor je treba. Zaradi sebe kuri To pomeni, da je prišel k v peč, on siromak pa sedi lačen nama anšel Gospodov, priča na- in le včasi dobi kak košček kruha in ostanek kisle kumarice pod zobe. Sam gospodinji, sam opravlja živino, sam molze kravo, sam pometa bajto. Ona pa jine poroke. PRENOVLJENI ŠIVALNI STROJI Singer, White, Standard in se masti z rozinami, sama pije drugi poznani zanesljivi izdelki, čaj, obenem pa grozi možu, da j vsi prenovljeni in garantirani, mu izpuli vse lase. Nesrečni'se dobijo-od $5.00 do $22.50. Iz- Andrej, saj mu ni živeti. — E, e, reče starešina, to bi se jo moralo, ta kožuh koštrun-ski... takole. In robanti za mizo, tako, da bi se morala namišljena Andrejeva žena po- MiUjon milj zračnih poletov KAJ SE JE ZGODILO p i m M $ " M i- Iti m it"' 543 " m -i- m Qo. ^vkom !110 an8leško potniško letalo Heracles, znano tudi 1'ekn a»k1H Bm." ki Je pravkar odletelo 7, letališča Croy- 4 kii.- 0 lt,Ull° Je preletelo že milijon milj, kar Je doslej uku Potniško letalo. Novice o dogodkih doma in po svetu dobite dnevno v Enakopravnosti 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311-5312 OLD PEOPLE find way to keep breath wholesome Halitosis (bad breath) quickly yields to Listerine, safe antiseptic and deodorant Either bocausc of stomach disturbances, food fermentation, or the wearing of false teeth, old people frequently have halitosis (bad breath). No wonder others consider them a nuisance. But now Science has found that the regular use of Listerine will often overcome offensivo mouth odors due to the fermentation of tiny bits of food on mouth, teeth, or dental plat'j surfaces. This safe antiseptic and quick deodorant works quickly. It cleanses mouth, teeth, and «TJm surfaces. Halts fermentation and putrefaction, a major cause of odors, and then counteracts the odors themselves. Try using Listerine every two or tnree days. See how much more wholesome it leaves your mouth. How it sweetens your breath. Lambert Pharmacal Co., St. Louis, Mo. Don't offend others • Check halitosis with LISTERINE bera velika, nad 40 šivalnih strojev, izmed katerih si lahko izberete, kar sami hočete. Novi e-lektrični šivalni stroji od $25.95 do $94.95. Tudi na mesečna odplačila. Trgovina odprta ob torkih, petkih in sobotah do 9:30 zvečer. — Vprašajte v oddelku šivalnih strojev za Mr. Erazma Gorsheta, kateri vam bo z veseljem razkazal vse našs šivalne stroje. SEARS ROEBUCK AND CO. E. 86th and Carnegie Ave. Vhod tudi iz E. 86th Euclid Ave. TOOK OFF 17 LBS. OF UGLY FAT HEEDED DOCTOR'S ADVICE Mrs. Robert Hickey, Roseville, Calif., writes: "My doctor prescribed Kruschen Salts for me—he said they wouldn't hurt me in the least. I've lost 17 lbs. in G weeks. Kruschen is worth its weight in gold." Mrs. Hickey paid no attention to gossipers who said there was no safe way to reduce. She wisely followed her doctor's advice. "Why don't YOU? Get a jar of Kruschen to-day (lasts 4 weeks and costs but a trifle). Simply take half teaspoonful in cup of hot water every morning. All druggists. LOUIS OBLAK Trgovina s pohištvom .Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 ZASTONJ! 4 SKODELICE GARFIELD ČAJA da se vam pokaže kako LAHKO SE ČISTITE ODZNOTRAJ Vradoščeni boste, ko boste občutili kako vas ta čaj poživi čez noč in kako vas očisti zaprtja, ki vas muči, povzroča glavobol, itd. Garfield čaj ne dela čudežev, toda ako ste ZAPRTI vam bo gotovo pomagal. 10c in 25c v lekarnah ali PIŠITE ZA BREZPLAČEN POSKUS Garfield čaja in Garfield praška proti glavobolu na: GARFIELD TEA CO., Dept. C, Brooklyn, N. 1'. . IZNEBITE SE GLAVOBOL* Olajša mesečno trpljenje Brez opija ali kinina Ali vas nadlegujejo hudi glavoboli? IznebjJte si jih! Za hitro odpomoč — brez kinine, bromida ali opija — poskusite Garfield prašek proti glavobolu. Za povžiti štiri krat 10c, 12 za 25c. GARFIELD Prašek proti glavobolu "[ 1 PTflll H Pišite za brezplačen / A A S UW I i P°iskus Garfield pra-ška proti glavobolu— tudi Garfield čaj prot-i zapiranju. Pišite Garfield Tea Co. Dept. T, Brooklyn. N. Y. ZGUBILA JE 20 FUNTOV DEBELOSTI Bodite živahni in vitki — to imate lahko ako ne poslušate klepetulj. Ako hočete shujšati ne vživajte veliko mastnih jedil, masla, smetane in sladkarij — povžijte več sadja in zelenjave in vzemite vsako jutro pol žlice Kruschen Salts v kozarcu vode. Mrs. Elma Verille, Havre de Grace, Md., piše: "Shujšala sem za 20 funtov. Sedaj mi obleka dobro pristoja." Nobene drastične telovadbe, ako vsaki dan povžijete Kruschen Salts. it! M m STRXN ENAKOPRAVNOST 17. avgusta, 1937. M. Zevaco: FAVSTA ZGODOVINSKI ROMAN "Ali je mogoče? ... Res nama je umreti? . . "Od gladu in žeje . . . da!" Claude je sam hotel umreti, a take strašne smrti se je zbal. Njegov pogled je kakor plamen zletel po sobi. I "Okno!" je zavpil, "Okno! ..." Kakor bi trenil, je porinil mizo k vnanjemu zidu, postavil nanjo stol. vzpel se nanj in tako dosegel okno, ki je gledalo na Sekvano. Bilo je zaprto z rešetko iz debelih drogov, toda Claude se je nasmehnil . . . Čutil se je dovolj močnega, da jih izru-je! .. . "Ne bova umrla tu!" je šepnil kardinalu, ko je skočil na tla. "Preden mineta dve uri, pobegneva skozi okno." Farnese pa je brezupno skomignil z rameni in zamrmral: "Nikamor ne pobegneva. Umrla bova . . ." V potrdilo njegovim besedam se je baš tisti mah z vnanje strani zaloputnila debela železna ok-nica ter zaprla edini rešilni izhod . . . Mesec dni bi se bil moral Claude ubijati, da bi jo odtrgal! . . . Ves prepaden se je zagnal krvnik proti vratom. Toda za njim se je zaprla druga, še težja dver, sodeč po zamolklem rožljanju vnanjih zapahov. Claude je zarjovel. Pravkar je bil še žejen. Zdaj ga je peklo v grlu kakor žerjavica in v prsih mu je gorelo, čutil je, kako se ga polašča blaznost. Segel je za pas, po bodalo, da bi se zaklal, a videl je, da so mu ga vzeli. Tudi kardinal je bil brez o-rožja. Resničnost je stala pred njim v vsej svoji grozoti: beg je bil nemogoč, bila sta živa zazidana v grob in čakalo ju ni nič drugega kakor počasno umiranje ob strašnih mukah gladu in žeje. Pogledal je kardinala . . . Farnese je nepremično sedel v naslanjaču; njegove oči so bile zaprte, njegova postava je izginjala v poltemi, kakor bi se že pogrezala v noč, iz katere ni prebujenja. Claudu so se naježili lasje. Z omotično grozo se je o-potekel v kot te grobnice, na- fi= slonil se na zid in jel, hropeč od žeje, ki mu je palila drobovje, glasno računati, kolikor ur mu je še živeti! . . . XXXIX. Tigra na sledi. Ko je Favsta določila Clau-dovo in Farnesovo usodo, je jela misliti na Violetto. Vohun, ki je sledil krvniku na Grevski trg, ji je bil povedal, da je devojka v Progarski ulici. S kom neki? Gotovo s Pardailla-nom. Vitez je bil iztrgal Violetto stražarjem, ko so jo vlekli na grmado. Zaupal jo je prijatelju, ki je zbežal z mladenko na varen kraj. Vse to je videla Favsta na svoje lastne oči. Bila je trdno uverjena, da je Pardaillan v tem trenutku že v Progarski ulici, kjer se objemlje z Violetto in pričakuje mojstra Clau-da, ki je šel po njenega očeta. Takšne misli so rojile Favsti po glavi. Zaključek je bil kaj preprost. Clauda in kardinala je že imela; treba je bilo po tem takem samo še zbrati ljudi, udariti z njimi na hišo v Progarski ulici ter zgrabiti viteza in njegovo drago. Kadar je Favsta kaj sklenila, ni rada odlašala izvršitve. Tudi to pot-je takoj pozvonila, Sluga, ki je stopil v sobo, je držal v roki zlat pladenj. Na pladnju je ležalo pismo. "Eden izmed plemičev njegove Visokosti vojvode Guiškega je prinesel ta list," je rekel služabnik, upognivši koleno. "Zunaj stoji in čaka odgovora." Ko je Favsta prečitala pismo, jo je izpreletelo. "Gospa," je pisal vojvoda, "ujeli smo Pardaillana! Zatekel se je v gostilno pri 'Vedeže-valki,' v ulici Saint-Denis, ki smo jo obkolili z vseh strani, žival je zajeta in mislil sem si, da bi vas zabavalo priso-svovati koncu lova. Zato vam pošiljam gospoda de Maure-verta, enega svojih zvestih, ki mu izvolite ukazati, da vas spremi v lovišče." "Recite plemiču, naj pride," je velela princesa. Vsi njeni zaključki so bili podrti: Pardaillan ni bil v Progarski ulici in se ni objemal z Violetto, ampak vojvodovi ljudje so ga bili obkolili v ulici Saint-Denis! "Poslal vas je vojvoda Guiški, jelite?" je ogovorila sla, ko je vstopil. "Da, gospa," je dejal Maure-vert. Kakor večina ljudi iz vojvo-dove okolice, je poznal Favsto samo po tem, kar so ugibali o njenih skrivnostnih načrtih; iz obličja v obličje je ni bil videl nikoli, niti ni v tem trenutku slutil, pred kom stoji. Misleč, da ga je Guise poslal k eni svojih mnogoštevilnih ljubic, je le s težako skrival nasmeh. "Gospa," je povzel, "njegova Visokost gospod vojvoda me je poslal, da potrdim novico, ki vam jo sporoča v svojem pismu. Pripravljamo se, da potegnemo gospoda de Pardaillana iz njegove lisičine. Ako se želite udeležiti zabave, izvolite neutego-ma z menoj. Veliko mi je do tega, da ne pridem prepozno." Med tem ko je Maurevert govoril, je Favsta napenjala vse sile svojega duha, da bi ga presodila po glasu in obrazu. Mnenje, ki si ga je ustvarjala o ljudeh na prvi mah, jo je le redko ukanilo. Ko je Maurevert obmolknil, je vedela, da ga žene divje, neugasno sovraštvo do Pardaillana. < "Gospod de ' Maurevert," je odvrnila s tajinstvenim nasmeškom, "tudi meni se mudi k vojvodi Guiškemu ... Dajte, da vam povem, zakaj. Rada bi si zagotovila vašo podporo." "Zanesite se name," je dejal Maurevert- z izbrano vljudnostjo. "Toda podvizajte se, gospa, za Boga!" Favsta ga je opazovala z mrkim zadovoljstvom. Maurever-tova vloga v njeni veliki tragediji je bila določena. "Rada bi prosila vojvodo Guiškega za neko milost," je nadaljevala, ostro gledaje Maurever-tu v oči. "Uverjena sem, da mi je ne odreče. Ker pa ste mi obljubili pomoč, se zanesem tudi na vas, saj vem, da vas vojvoda visoko ceni . . ." "Kakšna milost vam je na umu?" je vprašal Maurevert, ki si je z vročično nestrpnostjo vihal brke. • "Nič posebnega ni," je rekla Favsta, "Izprositi si hočem življenje in svobodo gospoda de Pardaillana . . ." Maurevert je planil. Njegov pogled se je skalil. Blede lise so se mu naredile na obrazu. Pras- AVGUSTOVA RAZPRODAJA ■■■ Za najboljše cene in najvišjo kvaliteto v pohištvu, posteljah, pečeh, preprog, lučih, mizah, in skrinjah iz cedro vine se obrnite na % A. GRDINA SD SONS 6019 ST. CLAIR AVE. 15301 WATERLOO RD. HEnderson 2088 KEnmore 1235 ODPRTO ZVEČER, ZAPRTO V SREDO POPOLDNE Člani Cleveland Furniture Dealers Ass'n ■nil je v besen grohot in udaril zi :dlanjo ob dlan. "Tak to je tisto, kar naj vam izprosim od vojvode?" je krik-nil z glasom brezumnega srda. "Preteto krivo mnenje imate o meni! Osemnajst let, gospa, o-semnajst let že poznam Pardaillan;; : osemnajst let sem čakal prilike, ki sc danes ponuja. Če bi prišel v tem trenutku moj najboljši prijatelj in bi zinil le besedico o torn, kar mi predlagate, bi postal njegov smrtni so-vrag, Če bi moj rodni oče le s prstom trenil v Pardaillanovo rešitev, bi ga ubil. če bi vojvoda Guiški pristal na Pardaillanovo pomilostitev, bi ubil vojvodo Guiškega, da me njegovi ljudje še tisti mah razsekajo na kose! In če bi me vi prosili za Pardaillana . . . tudi vas bi ubil! . . ." Tako govoreč je krčil roko na ročniku bodala, kakor bi bil res pripravljen, da se vrže na Favsto. A že se mu je vrnila hladnokrvnost. "Zdravi, gospa," je dejal z globokim naklonom. "Izpreglej-te željo, ki me je premagala. O-prostite-mi, da ne čakam ... ker vem, česa hočete prositi . . ." "Prosila bom vendarle," je rekla Favsta in vstala. "Vojvoda me bo uslišal. če bi odrekel ne vem komu, meni ne bo!" "Vam ne?" Maurevert se je stresel od gneva. "Zakaj ne? Kdo ste, da se upate tako govoriti o mojem gospodarju?" "Ako vi poslušate Guisa, znajte, da Guise posluša mene! Njegova snujoča misel sem jaz, on sam je le roka, ki izpolnjuje moje ukaze. Jaz sem pobunila kraljestvo, jaz sem pregnala Henrika III.! Jaz sem tista, ki gradim prestol vašega jutrišnjega kralja! Vaš gospodar je samo vojvoda Guiški jaz pa sem — Favsta! . . ." "Favsta!" jt rrepetaje zamrmral Mau.-evert. | Pred ^".'govim razmajanim I duhom so siji le vse bajke o ta-[jinstveni mogoti, ki so spremljale to ime, kakor spremlja strelo blisk. Praznoverna groza se je razlila po njem. - Plašno je ošinil Favsto z očmi. Zazdelo se mu je, da je zdajci zrasla in zasijala v ognjeni zarji. Njegova kolena so se upogni-la. Vrgel se je na tla. Toda Favsti ni bilo do tega, da bi se rado-vala zmage nad njim — ko je pomnila toliko težjih in toliko slavnejših! "Maurevert", je dejala z mirnejšim glasom, "poznam tvoje sovraštvo do Pardaillana. In zdaj, ko veš, kdo sem, te vpra- šam : ali mi odstopiš življenje in svobodo tega človeka? ..." Maurevertu se je zvrtilo v glavi. Besnost ga je popala ob misli, da naj mu Pardaillan uide. Že ga je imelo, da bi pograbil Favsto in bi ji zasadil bodalo v vrat. Toda premislil se je. Za Favsto je stal Guise in vsa grozeča sila Lige. Sklenil je, da odloži maščevanje do ugodnejše prilike. Hripavo je zamrmral: "Vaša volja naj se zgodi! . . " Dve vroči solzi so mu zdrknili po licu, ko je izrekel priznanje svojega poraza. "Moje sovraštvo je bilo moje življenje," je zajecljal vstajaje. "Položil sem ga v vaše roke." Favsta mu je mignila, naj sede; njen obraz je mahoma postal očarujoč mil. Toda Maurevert je obupno stresel glavo. "Še malo in jel bi me sovražiti," je pomislila Favsta. "Čas je, da si zagotovim njegovo oboževanje. Gospod de Maurevert," je povzela na glas, "s tem, da st.e mi žrtvovali svoje sovraštvo, ste zaslužili mojo hvaležnost. Namenila sem vam plačilo, ki ne bo manjše od vaše žrtve." Maurevert je iznova zmajal a glavo. "Znajte," je mirno nadaljevala Favsta, "znajte, da bo vaše sovraštvo utešeno, čeprav ste se ga odrekli." "Kaj hočete reči?" je burno vzkliknil Maurevert. "Kako mislite?" "Tako, da je Pardaillan zapisan smrti! Ne samo da ne bom prosila vojvode milosti zanj, ampak v vaše roke ga predam, kakor hitro bo ujet!" Maurevert se je komaj prema -gal, da ni zarjovel. Vprašal se je, ali ga nima ta ženska za norca. Toda ne! Veličanstvena resnost njegovega obraza je pričala, da govori od srca. "Gospa," je vzkliknil z divjo odkritosrčnostjo, "pravkar sem rekel, da položim svoje življenje v vaše roke; vedite, da me bosta našli pripravljenega, kadarkoli mi ukažete, naj poginem za vas ..." "Moj je!" se je razveselila Favsta. "Gospod de Manrevert," je nadaljevala z resnim glasom, "pomnila bom vaše besede." "Ničesar si ne želim bolj goreče od prilike, da jih potrdim s krvjo! Toda, gospa, mudi se nama k vojvodi Guiškemu ..." "Ne bojte se. Nihče ne bo naskočil gostilne pri "Vedeževal-ki" brez mojega povelja; in to povelje ponesete vi. Poslušajte me zdaj. Poznam vas, kakor poznam gospoda de Mainevilla, gospoda Bussija-Leclerca in vso vojvodovo okolico. Vem, da ste siromašni. Vem, da se vojvoda zanaša na vašo zvestobo, a da i-ma za vas samo podrejene posle. Šestnajst let ste že pri njem in še vedno niste učakali svoje sreče. Majhni so vaši upi in še manjši bodo, kadar postane vojvoda kralj; zakaj čim više se človek povzpne, tem laglje pozabi tiste, ki so mu pomagali." "Gospa!" jč zastokal Maurevert. "Vaše besede so tako resnične, da me skele kakor udarci z bičem ..." "Ali hočete mahoma oboga-teti? Hočete-li obenem dobiti denar in visoko službo, do kakršne imate pravico? . . . Ako me boste poslušali, vam je že jutri zagotovljenih sto tisoč 1>* ver, v bližnji bodočnosti pa kako ugledno mesto na francoske® dvoru . . . recimo, poveljstvo telesne straže." "Kaj naj storim?" je vztrepe-tal Maurevert ves omamljen. "To zveste drevi. Pridite obe' najstih, pa vam razložim, ce» pričakujem od vas. Zdaj se » ko vrnete k vojvodi. Zastran va šega sovražnika Pardaillana kazujem, da ga primejo žive?3 in ga spravijo v Bastiljo. Kakcr hitro bo prijet, naj mi sporoči "To vest vam prinesem sam> je rekel Maurevert, klanjaj«se do pasu. Jadrno je ostavil dvorec lB krenil proti ulici Saint-DeW> Takoj po njegovem odhodu se J Favsta vsa izpremenila. S^0® la je glavo ter jo naslonil^ dlan, kakor da jo zmagujejo te ke misli. (Dalje prihodnjič) Oglašajte v — "EnakoDravnoS'1 i Knjige:- Q Da preženemo dolgčas se največkrat za" tečemo k čitanju knjig. Naslednje knjige imam0 še v zalogi: LUCIFER — TARZAN, SIN OPICE —TARZAN IN SVET — ZLOČIN ORCIVALU Te knjige razprodajamo dokler so v zalogi* po 1vsako. Pošiljamo tudi po pošti. Za post' nino je pridejati 10c za vsako knjigo. Pošljete lahko znamke za naročilo. Poslužite se te izredne prilike in pišite P° knjige dokler so še v zalogi. ENAKOPRAVNOST g 6231 St. Clair Avenue.—Cleveland, Ohio Vsem Slovencem, ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim binovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo krasno novo povest Grandsons (VNUKI) KATERO JE SPISAL Louis Adamič Avtor 'The Native's Return,' 'Laughing in the Jungle' in 'Dynamite & £ To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v AraerikL Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.60. * NAROČILA SPREJEMA ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE.-----CLEVELAND, OHIO