U reJnUtt* ta apravai Ljubljana Kopitarjeva 1 felofon U-ll-U M. Uaeačna naročnini ta tu. — Cek. tal. Ljubljane 10.CM ta naročnin« ia 11SM aa Uuerata. Izključne ta-ttopetvc ta otrlMe to ItaUJe la InotemtUai UPI 8, A. llilane. ttokopltoi a« Tratam* SLOVENEC APKIL • 194» 25 SREDA KBD Die Schlacht um die Reichshauptstadt Siidlich des Seramering die Sowjets wciter zuriickgevvorfen — Gegenangriffe in der grossen Schlacht zvvischen den Sudeten und der Poinmer-schen Bucht — Kampfe in Nordwestdeutschland und Italien. DNB. Aus dem Fiihrcrhauptquartier, 24. 4. Das Oberkommando der Wchr-maclit gibt bekahut: Im trontbogen siidlich des Sem-m e r i n g vvarfen unsere Truppen dic Sovvjets noch weifer zuriick und wic-sen Angrilfe bei Altenmarkt nnd T r a i s c n ab. Zwischen L a a r an der T h a j a und Nikolsburg sovvie siidlich Brttnn konnte der Feind keine nennensvverten Erfolge erzielen. In diesem Kampfraura vvurden 52 Panzer abgcschossen. Im Siidabschnilt der grossen Schlacht zvvischen den Sudeten und der Pommerschen Bucht drangen unsere Truppen in schvvungvollen Ge-gennngriffen bis in den Rnunt hart vvestlich B a u t z e n vor. In der Stadt vertcidigt sich dic Besatznng vveitcr gegen starke Angriffe. Durch die Un-terbrechung seiner riickvviirtigeii Ver-bindnngen nordostiich Gorlitz vvurde der Gegner gezvvungen, seine auf Dresden vorgctriebene Angriffs-spitze zuriickzunchmcn. Pulsnitz und K n m c n z sind vvieder in unseren Hiinden. Im Raum siidlich Sprem-b c r g binden eigene Kampfgruppen in harten Kiimpfen starke Krafte uer Bolschevvisten. Von Jiiterbog stiisst der Feind auf VVittenbcrg vor. In der Linie Liikben - Guben - Frankfurt -Fiirstenvvalde vvnrdcn heftige Angriffe abgewchrt oder anfgefangen. In der Schlacht um die Keichshau|)t-sfadt stiessen die Sovvjets trotz erbitterten Widerstandes unserer Truppen und Volkssturmeinheiten bis in den Kaum siidostlich Brandcnburg, siidlich Pofsdnm, nordlich Konigsvvu-sterhansen nnd in die Randgebicte der ostlichen nnd vvcstlichcn Stadt-tcile vor. An der nordlichcn Odcrfrout griff der Feind bei S c h vv e f z vergeblich an. Er konnte seinen Briickenkopf S t e 11 i n dagegen ervveitern. Nordostiich P i 11 a u vereitelfen unsere Verbande in schvveren Waldkampfen niiclit-lichc Durchbrnchsversuche. Beiderseits der unteren Ems vvurden vviederholte Angriffe abgevviesen nnd dnbei eine Anzahl Panzer abgeschossen und Ge-fangene cingcbrnrht. Der Schvverpunkt der Kampfhand-lungen in Nordvvcstdentschland lag gestern zvvischen der Aller nordostiich Verden und der EI b e bei Stade. In schvveren vvechselvollcn Kiimpfen gelang es dcin Gegner trotz vielfacher Cbergelegenheit nicht, unsere Front zu durcnbreclien. Wahrend im sachsischcn Kaum und in V o g 11 a n d vveiferhin Kainpfruhe herrschte, hielten die fcind-lichcn Angriffe gegen den Rauin Eger-W e i d e u an. In Siiddeutschland riclitete sich der Mauptdruck der Amerikaner gegen Siidostcn, gegen den Nordteil des B a -yerischenWaldes und den Gross-raum Regensburg. Unsere Gegenangriffe gegcn dic tiefen Flanken der auf die Donnu durchgcbroclienen Krafte sind bei Regensburg in gutem Fortschreiten. Versuche der Amerikaner, ihren Briickenkopf siidlich D i 1 1 i n g e n zu ervveitern, bra-chcn verlustreich zusammen. Aus dem Raum Siginaringen drang der Feind vvciter nuch Siidostcn vor. Mit den vvestlich davon durchgestosseuen Panzerspitzcn sind heftige Kampfe im Abschnitt T u 111 i n g c n - D o n a n -esehingen und vciter siidlich im Gange. In Italien halt das erbitterte Ringen in unverminderter Hartc an, ohne dass sich die Gcsamtlage im vvcsentlichen veranderte. Bitka za nemško prestolnico Sovjeti so bili južno od Semmeringa vrženi nazaj — Protinapadi v veliki bitki med Sudeti in Pomorjanskim zalivom — Boji v severnozahodni Nemčiji in Italiji. DNB Fiihrerjev glavni stali. 24. apr. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na bojlsJneni loku južno od 8 v m m n-r i n g a so naše čete vrglo Sovjete Sc bolj nazaj ter odbile napade pri Alte lini a r k t u in T r a I s e n u. Med L a a -r o m ob T h a j i in N i k o 1 s b u r g o m kakor tudi južno od Brna sovražnik ni dosegel omemb vrednih nspehov. Na tem bojnem področju je bilo uničenih 52 oklepnikov. Na južnem odseku velike bitke med Sudeti in Pomorjanskim zalivom so prodrle naše čete v zunosnih protinapadih do področja zahodno od B a u t -zona. V mestu se brani posadka pred močnimi napadi. Sovražnik je bil spričo prekinjenih zvez z zaledjem severnovzhodno od G ii r 1 i t z a prisiljen, da je nazaj potegnil svoje proti Drcsdenu prodrle oklepniške osti. Pulsnitz in K a m e n x sta spet v naših rokah. Na področju južno od Spremlierga vežejo lastne bojne skupine v hudih bojih močne boljševiške sile. Sovražnik prodira od Jiiterborga proti Wittcnbergu. Na črti Liibbcn - Guben - Frank-f ii r t - F ii r s t c n w a 1 d e so bili močni napadi odbiti ali zaustavljeni. V bitki za nemško prestolnico so Sovjeti kljub ogorčenemu odporu naših čet in edinie ljudske vojske prodrli do področja jugovzhodno od Brandenburga, južno od Potsdama, severno od K ii -nigsvvusterhausena in do obrobnih področij vzhodnih in zahodnih mestnih delov. Na severnem bojišču ob Odri je so- vražnik pri S e h vv c t z u napadel brez uspeha. Uspelo mu jc Ic, da jo razširil »voje predmostje. pri S t e 11 i n u. Severnovzhodno od P i 11 a u a so naši oddelki preprečili v težkih gozdnih bojih nočne preliijane poizkuse. Na obeh slraneh spodujega toka reke. Ems so bili odbiti ponovljeni napadi: pri tem je bilo sestreljenih več oklepnikov in dovedeni so bili ujetniki. Težišče bojnih operacij v severnozahodni Nemčiji je bilo včeraj med reko Aller severnovzhodno od V e r d c n a in Labo pri Stadeju. Sovražniku v težkih, izprememb polnih bojih kljtib premoči ui uspelo, da bi prodrl skozi našo bojno črto. Medtem ko je na saškem področju in v Vogtlaudu vladal premor v bilki, so še trajali sovražnikovi napadi proti področju E g g e r - W c i d o n. V južni Nemčiji se je glavni ameriški pritisk usmeril proti jugovzhndu, proti severnemu delu Bavarskega gozda in regensburškemu vclepod-ročju. Naši protiminadi proti globokim bokom sil, ki so prodrle ob Donavi, dobro napredujejo. Ameriški poizkusi, da bi zvečali svojo predmostje južno od D i 11 i n g e n a, so se zlomili z izgubami. Iz področja Sigmaringen je sovražnik prodrl dalje proti jngovzhodu. V teku so ogorčeni boji * oklepniškimi ostmi, ki so prodrle zahodno od tod na odseku Tuttingen-Donancschin-gen in daljo južneje. V Italiji traja ogorčena borba z nezmanjšano silovitostjo dalje, ne da bi sc celoten položaj bistveno izprenienil. Fiihrer v Berlinu Berlin, 24. aprila. V vseh pogovorih se pojavlja vedno in znova naslednji stavek: »Fiihrer je v Berlinu!« Fuhrer-jeva navzočnost v nemški prestolnici v trenutku, ko je sredi najtršega boja proti sovjetskemu navalu, daje borbi za Berlin svoj posebni znak. To ni borba za kako meeto, borba, kakršno so mnoga nemška mesta na zahodu in vzhodu že preživela, to je borba za prestolnico Reicha in borba za Evropo. V tej borbi se z vso zagrizenostjo bore oddelki vojske, orožja SS, alarmne edinice, bataljoni Ljudsko vojske, oddelki oklepniških lovcev, Hitlerjeve mladine in celotno prebivalstvo, ki se srčno bori ob strani vojakov. Vsak Berlinčan si jo v teh dneh trajanja obrambne bitke pridobil izkustva vojaka na bojišču. On dobro ume izvesti premike v sovjetskem ognju topov, zna izkoriščati kritje, kadar se nad njim prikažejo bor bdi i letalci ter stopa x vsemi vrstami orožja v prve bojne črto kot. odločen m neustrašen borec. Ko je postalo znamo, da je Fiihrer v Berlinu in da je prevzel vrhovno poveljstvo, se je prebivalstvo oddahnilo. Nag Fiihrer je tu! Pod njegovim vodstvom nam more uspeti, da odbijemo boljševiški naval. Do sedaj so se vsi sovjetski poskusi da bi severno in južno krilo porinili l>roti jugu. izjalovili ob ogorčeni nemški obrambi. Gotovost, da je Fiihrar med njimi, olajša prebivalstvu težko borbo. Stockholm. Angleška poročila o boju za Berljn predvsem poudarjajo, da stoli celotno berlinsko prebivalstvo — tako mladina kakor starejši prebivalci — kot en mož proti boljševikom, ki jih hočejo na vsak način potolči. 0 kakem popuščanju nemške obrambne sile v Berlinu ne more biti govora. Berlin. Nek poročevalec javlja r. zahodnega bojišča, da staaie odpor nemških oporišč daileč za sovražnimi črtami sovražnika mnogo krvi in vojnega gradiva. Skoda, ki jo povzročajo s tem Angloamerikancem, jc izredno visoka. EggeBingova smrt Berlin, 24. aprila. I( bojem ra Halle javljajo: Gauleiter državni svetnik Eg-geling, ki je padel, kakor smo že javili, je bil ob svoji smrti na čelu bojne skupine vodij uradov, ki so branili okrožno glavno mesta Eggeling in njegovi možje so padli za Fiihrerja, narod in Reich. Berlin. Nek ameriški vojni dopisnik podaja Izčrpno poročilo o fanatičnem odporu mesta Magdeburg ter pravi, tla stoji celotno prebivalstvo mcsfa v odločni obrambi svoje domovino. Mladina ob Fiihrerju Berlin. Pri sprejemi u najminjSeza letnika Hitlerjeve mladine na predvočor Fiihrer. jevega rojstnoga dno je nemški mladinski vodja Azmann »poročil Ifiihrorju pripadnost vso nomško mladino do Fiihrerja. Nemška mladina ao ho v neomajni zvestobi in Iju-boinl borila ob njegovi atruni v težki borbi nemSkega naroda za svojo svobodo do ziuiv. gostavnegn konca. Branilci Berlina so na višku Vsaka hiSa je Berlin. Glavno mesto Reicha stoji v trdovratnih obrambnih bojih proti naskokujočim četam boljševikov s severa, vzhoda in juga. Za vsako lan-kovsko zaporo, barikado, zemsko trdnjavo se bijejo ogorčeni boji. Vsaka hiša je postala trdnjava. Obrambni komisar Berlina tl r. Goebbels je zahteval od Berlinčaiiov železno disciplino in pripravljeno podrejenost ukazom za obrambo glavnega mesta. Vsak Bcr-linčan se zaveda, da niso samo oči Nemčije, temveč oči vsega sveta obrnjene v njega in njegovo mesto, čigar odločnost in bojno pripravljenost morajo priznati celo sovražniki. Vojska in Volkssturin odbijajo sovjetske napredujoče čete vedno znova in jih pogumno odbijajo v protinapadih. Berlin se brani z največjo odločnostjo. Berlin. V gozdovih v okolici Berlina besni divja bitka. Oklepniki izstreljujejo granate proti napadajoči konjenici, vojni lovci stresajo svoj bombni tovor nn poljane, topništvo strelja noč in dan. Poleg nas, tako poroča nek vojni poročcvalcc, ima eden od rula- postala trdnjava I dih generalov vojske svoj vojni stan. i Njegove čete so se zagrizle okrog iu I okrog njega v lavino sovjetskih množic. Sovražne množice so prodrle v obliki klina tako blizu, da padajo streli v bližino vojnega stana. A general se ne umakne. Sovjeti plačujejo vse to s potoki krvi in množico vojnega gradiva. Stockholm. Vojni poročevalec >Duily E\pressa< se čudi nad nezlomljivo vojno pripravljenostjo nemškega narodu. V nadaljnjih vojnih odsekih divja mula vojna. V vaseh in v gozdovih so se zbrale do smrti utrujene vojne čete, katere uničijo vsak mimoidoči oklepnik. Berlin. Bitka za nemško prestolnico je zagorela z največjo silovitostjo. Skupno z nemškimi vojaki ovira ljudska vojska sleherno bolješviško napredovanje. Na črti južno od Konigsvvustcrhausena so nemške bojne skupine prešle v napad proli oklepnikom. Pri tem jc bilo uničenih 87 sovražnikovih oklepnikov. Tudi na drugih odsekih bojišča so boljševiki imeli najtežje krvave izgube. Odbit je bil sovjet. velenapad proti Breslauu ... (PK) 25. aprila. V četrtek so boljševiki pričeli z veleniinadom proti trdnjavi Breslau. Sovražnik je po šti-liurnem neprestanem topniškem ognju poizkusil z močno oklepniško zaščito ter z več polki pehote s severozahodu izsiliti sunek v središče mesta. Istočasno pn so bili izvedeni močni sovjetski napadi na jligu in jugovzhodu. Branilci zahodnega bojišča niso mogli preprečiti večjega vdora. Nato pa so trdit javski naskakovalni topovi v protinapadu sunili proti sovjetskim oklepnikom, da jih najprej zožijo. Pri tem jc nekemu poročniku uspelo, da je s svojim lovskim oklepnikom uničil sedem sovražnih oklepnikov. S tem je bila v odločilnem trenutku ustvarjena ruzbremenitev. Neka edinica brcslauske bojne skupine Hitlerjeve mladine, ki sc jc s svojim napadalnim duhom izkazala v velikih dneh borbe, je z oklepniško pestjo uničila več. sovražnih oklepnikov. Hitlerjeva mladina in nek SS bataljon sta v drznem nnpadu vrgla mnogo močnejšega, ogorčeno se bojujočrga sovražnika zopet naztij. Tudi nemški grenadirji na jugu in jugovzhodu trdnjave so r zanosnih protisunkih iz- boljšali svoj položaj. Pri obrambnem uspehu so imeli mnogo zaslug oklepniški lovci, ki so s svojimi lahkimi in težkimi uničevalnimi orožji imeli glavni delež pri celotnih uspehih. Tamkaj je bilo namreč uničenih 25 sovjetskih oklepnikov. (Vojni poročcvalcc Richard Frick.) Berlin. Pri obrambi sovražnega navala proti trdnjavi Breslau sta se posebno odlikovala nek SS bataljon in Hitlerjeva mladina. V drznem prodiranju sta vrgla ogorčenega sovražnika nazaj. Neka cdinica Hitlerjeve mladine je z oklepniško pestjo uničila več sovražnih bojnih voz. Berlin. Na bojnem področju pri Stet-tinu so boljševiki poskušali izvesti večje obkoljevanje, zasesti državno avtomobilsko cesto in razbiti nemške postojanke Sovražnik je vdrl na predpolje med vzhodno in zahodno Odro ter dosegel nemške prednje položaje. Nek mlad Nemec iz Banata jc pri obrambi tega napada onesposobil štiri boljševike, nalo pa zasedel položaj ob neki težki strojnici, katere posadka ie bila odstranjena, ter streljal tnko dolgo v goste vrste boljševikov, dokler ga ni oprostil naskakovalni oddelek tovarišev. Komunisti snujejo ljudsko fronto v Angliji Berlin, 23. 4. Ce bi kdo pred desetimi leti trdil, da bi Anglija lahko kdaj postala sovjetska, potem bi ga zlasti na britanskem otoku zasmehovali. Medtem pa se je število teh, ki so to politično teorijo resno premlcvnli, občutno zvišalo, kajti razvoj kaže, da je ta teorija na najboljši poti, da se uresniči. Ugodna tla sovjctizaciji nudi tudi tokrat socialna beda najširših krogov angleškega naroda, ki bo, slično kakor ob koncu prve svetovne vojne, prevaran v vseh številnih obljubah, ki jih je dala vlada. Potreba in iz tega izhajajoče naraščajoče nezadovoljstvo pa sta boljševiškim lovcem na kaline vedno dobrodošli. V Angliji pa bi ob koncu druge svetovne vojne bila ugodna tla za razširitev boljševizma. Kako močan je danes položaj angleških komunistov, nam je pojasnil te dni nek članek, ki pravi, da je izvršilni odbor angleške komunistične stranke sklenil, da pri prihodnjih volitvah osnuje z vsemi sredstvi »ljudsko bonto levičarskih strank«. Da bi pa to dosegli, je potrebno skupno ozko sodelovanje z levičarskimi strankami, posebno z laburistično stranko. Zaradi tega ne bo komunistična stranka izvedla svojega prvotnega namena, da pri prihodnjih volitvah postavi 52 kandidatov, temveč da namesto tega postavi samo 22 lastnih kandidatov. K temu pripominjajo, da so se k temu odločili, da ne delajo v volilnih okrožjih, kjer nimajo izgleda, konkurence drugim levičarskim strankam, kajti važno jc edino le to, da zlomijo z mogočnim naporom moč britanskih konservativcev ter končnoveljavno odpro boljševizmu vrata v Anglijo. Moskva kot poveljniško mesto orgle-ikih komunistov zasleduje te načrta z dobrodošlim interesom in to tem bolj, ker ta taktika osnovanja »novih demokracij« ustreza tudi Angliji, o čemer jc pred kratkim poročal »Times« v opisu Kremljcve politike. Izgledi britanskih komunistov so precejšnji. Mnogo zaslug pri tem ima smer brits^sVe zunanje politike, ki jo vodita Churchill in Eden in ki je navezana na Sovjete. Ta Churchillov.-! in Edenova politika jc šele pripravila bolj- iBSBanea Epidemija v KoJnu Stockho'm. Nclt nngle5l;i poročevalec javlja iz zasedenega nemškega, mesta Kolna, da zasedbenc obl.isti računajo z n*dn!jno razširitvijo epidemije legarja v Kolnu, Koln so proglasili zaradi tega za zaporno področje in novodošlcci ne smejo prekoračiti mestnega področja. Eoji na Okinavi Tokio. Po japonskih poročilih z bojišča so Amerikanci na otoku Okinavi izvedli z juga nov velenapad z več kot 10.000 vojaki. Japonske čete nudijo ogorčen odpor ter so po dosedanjih vesteh uničile 70 ameriških oklepnikov, šcvizmu tla v Angliji ter je okužila mnogo politikov z Moskvi prijaznim nazira-njem. Eden sam velja za salonskega boljševika. Drugi simptomi za razvoj v smeri zu sovjetsko Anglijo so naraščanje komunistične stranke, številni uradni obiski britanskih in sovjetskih delcgacij, predvajanje sovjetskih filmov v Angliji, razširitev boljševiške literature itd. Povrh tega pa moramo šo pripomniti, da se jc že večkrat dogodilo, da so namesto narodno himne »Good save the King* zaigrali intcrnacionalo in da je bilo za nekatere pri red M ve videti več sovjetskih kakor pa britanskih zastav. Ce »Calholic Herald« ugotavlja, da smatra Churchill iz bojazni prod angleškimi levičarskimi elementi prijaznost moekve za potrebno, potem jo s toni dovolj povedano, ne glede na sovjetsko rnziritev moči, ki ee prav gotovo ne bo ustavila ob liokav-skem prelivu. Udarnost nemških lovskih oddelkov Berlin, 2+. aprila. NcnršKj oddelki na zahodu so uvedli posebno taktiko ter so se spretno prilagodili prcuiikal-ni vojni, lo je bilo izvedeno v prvi vrsti z lovskimi oddelki. Ti oddelki so bojne skupine, ki jih vodijo večinoma mladi častniki, ki imajo najvišja odlikovanja. Operirajo z bliskovito naglico proti naprej prodrlim oklepniškim ostem. Večkrat sc pojavijo tekom 24 ur na odsekih, ki so oddaljeni včasih nad 100 kilometrov drug od drugega. Značilna lastnost teh napadov je v tem, da napadajo angleške in ameriške kolone vedno znova v bok, jim prizadevajo najtežje izgube ter motijo njihove zveze z zaledjem. S tem ima vojna na zahodu popolnoma drugo lice, kakor nemški bojni pohod v Franciji leta 1940. Tukrat je hitro nemško prodiranje popolnoma ohromelo in razbilo Francoze in Angleže. Sedaj pa sc bore pri Nemcih vodje in vojaki s prepričanjem, da zadnja bitka še ni končana, Boljševiško ropanje po Dunaju Miinclten. Z južnega odseka vzhodnega bojišča javljajo: Nemški protinapadi so preprečili boljševiški prodor v smeri proti Znaimu in protekto-ralu. Tekom pet dni so Sovjeti na tem odseku imeli izgube in sicer 150 oklepnikov in naskakovalnih topov. Medtem ko Sovjeti južno od Dunajskegn gozda nadalje napadajo z močnimi silami s severa, vzhoda in juga, jc nem-Ski protinapad n« južnosemmerimškem področju napredoval kljub ogorčenemu sovražnemu odporu. Nek vojni poročevalec je govoril i nekim prebivalcem desetega dunajskega okraja, ki je pobegnil i/, mesto. O Proti hrinham komunizma Ko je v soboto zvečer po radiu govoril general Kapnik, so je nied drugim dotaknil tudi ugotovitve, do katere so jo z v.o jasnostjo našo ljudstvo dokopalo ž'' tedaj, ko ee je nadeni razlival teror komunistične revolucije z vso 6iJo. Ta teror komunizma jo občutila Ljubljana, ko so po njenih ulicah mesece in mesece padale nedolžne žrtve pod kroglami najetih in dobro plačanih komunističnih morilcev; še bolj pa je ves bes in strahote komunistično diktature občutilo podeželje, saj krijo danes slovensak zemlja nad 30.000 poklanih nedolžnih Slovencev, ki jih je po nalogu kominterne sunil v grob slovenski komunizem, ne zato, ker bi bili »izd.tjalcic, ampak zalo, ker so hoteli ostati in verni Slovenci. Našo ljudstvo jo strahotno prizadejal komunizem najprej pod krinko »osvobodilnega« boja. Komunisti so dali |>oliudo za ustanovitev OF, ker so z.a tisti čas pač morali lo storili, da bi s krinko nacionalno tiorbe preslepili čim več ljudi, jih zvabili k sebi in nuto prisiljeno uvrstili v vrste svojih pristašev, to je v vrste vojakov komunistične revolucije. Ves čas ie komunizem lagal, da ni res, da hi bila OF komunistična. Sele iz grozotnih posledic, iz razdejanja in i/, grobov je moralo priti na žalost na dan, kaj je komunizem, kadar ei nadene krinko nacionalizma. Ko so ugotovitve o strahotnih namenih komunizma prihajale na dan. je komunizem pri nas zo|>et menjal krinko in začel na ves glas zagotavljati, da mu pri pripravljanju -osvobodilnega« boja ni ilo za izvedbo komunistične revolucije, ampak je hotel v fronto proli »okupatorjut zbrati le vse narodne sile. Todu tudi ta Inž jo imela kratke noge. V svoji borbi se je komunizem takemu boju vedno izognil, pač pa je ubijal tako, da je kar najbolj slabil slovenski živelj in uničeval slovensko premoženje. Pa tudi pod to krinko sc komunizem ni mogel dolgo sončiti. Ko so mu tudi v tem naziranju dokazali laž njegovih trditev, je zopet spremenil barvo in so čez noč. proglasil /.a predstavnika »prave demokracije«. Nikdar v zgodovini ni bilo tako nasilnega političnega sistema, knkor ga je s sovjelizmom uvedel komunizem v Sovjetski zvezi. Komunizem je tisti, ki najbolj zatira svobodo besede, svobodo vesli in svobodo združevanja — in vendar se ne straši lolikšne goroslasnn laži, da ne bi trdil, da Je ravno on »pravo demokratično« gibanje, „„. Kdor verjame v te krinke, ki si jih komunizem od času do časa nMcva. mu jn težko pomagali. Prezident Rupnik je pravilno podčrtal, ko je povdari!, da komunizmu ne smemo nikdar verjeli. Slovenski grobovi v MozJju, Jt-lendolu in Krimski jami nam dovolj jasno dopovedujejo, česa je komunizem zmožen, sutno da bi so prikopal do oblasti. Komunizem mora segati po tein večjem nasilju, čirn bolj so ljudje proli njemu. Ker je komunizem v Srbiji v ogromni manjšini, zato sedaj trebi v Srbiji vse, ki niso zanj. Njegove fraze o »demokraciji«, »progresivnih silah«, »antifašistični enotnosti« so v Beogradu preslepile nekatere dobro-verneže. Ko so prišli komunisti nato v Beograd, so na tisoeč lakih pobili, ali pa poslali v koncenirncijska taliorišča. Zato v celoti in v vsej meri veljajo preziden-tovo besede, da z robijaši, poklicnimi razbojniki, morilci in tatovi .Jugoslavijo ne bo nihče ustvaril. Kdor bo trgal komunizmu njegove krinko z, obraza, ta bo pripravljal jiot poštenim in iskrenim delavcem za lepšo bodočnost našega ljudstva. prvih dneh boljševiške zasedbe svojega okraja je poročaj: Že po prviih ura,h zasedbo se nnm je nudila slika najstrašnejšega razdejanja. Ni bilo stu-novanja, ki ga ne bi boljševiki iz.ro-poli. Iz stanovanja so pometali na cesto vse in vsak si je vzel. kar mu jo pač ugajalo. Možje vseh letnikov so morali kopati jarke, niso pa dobili /a to nobene hrane. Kdor se je iz strahu skril in so ga pozneje odkrili, je bil takoj ustreljen. Nu cestah in pod razvalinami leže nešteti mrliči. V posameznih mestnih delih že divjajo bo-lez ni. slične kužnim boleznim. Sovjetska kuga divja po cestah Dunaja. Židovski načrti Stockholm. Kakor poročajo iz New Vorkn, poroča židovski prijatelj umrlega prezidenta Roosevelta, znani Bernard Baruch, po svojem povratku iz Evrope o načrtih svetovnega židovstva. Skrbel bo za to, da bo onemogočena tako Japonski kakor Nemčiji vsaka možnost dela, ko bodo razbili njune, nucionnlne industrije. Kratka poročila ui m. Na stranski cesti v ulmski okolici sta dve ameriški letali v nizkem poletu napadli 80 angleških vo|-nih ujetnikov. Čeprav so Angleži mahali s svojimi žepnimi robci, sta letali napadli kolono z ognjem iz strojnic. 29 ujetnikov je bilo ubitih, 29 pa ranjenih. Stockholm. Angleško časopisje je izrazilo največje začudenje ned tem, da so Sovjeti odklonili, da bi angleškim ali ameriškim poročevalcem dovolili dottop n«^ nemško ozemlje, ki so ga zasedli boljševiki. O Dunaju se jc razširil tajin-stven molk. »SLOVENEC«, »reda, 25. aprila 1045 — št. 03 Zapuščena zemlja sameva in obtožuje »Joj, irl leta se ie nisva videla. Kako ]e pri vasi Kako se Imate, kako se preganjate s kouiunlstlt« »Žalostno Je, žalostno. Vso bi le prt. ■tali, vse potrpeli, če ne bi zaradi komunističnega divjanja bila obsojona vsa naša prelepa dolina na najtrše delo, kl kljub lemu ne bo rodilo takega uspeha, kakor bi kdo pričakoval. Saj jo poznaš, prelepo Krško dolino od Novega mesta navzdol. Naia bogata polja In med nje posejane vasice. Vsi se zavedamo, da Je naša prva dolžnost obdelntl zadnjo ped zemlje In prt-delati Iz lastnih tal čim več zase In za vas po mestih.« »Danes pa jokajo na premnogih domačijah zato. ker Jim kljub dobri volji, kljub pripravljenosti vse družine do najmlajših otrok nI mogoče pripraviti zemlje. So vasi f Poročnik Martin Zorko V bojih v Kočevskem Rogu je bil ra njen poročnik — učitelj Martin Zorko. Cpali smo, da rani ne bo podlogel, a pridružil se Je zavratui telanus, ki mu je zadnjo nedeljo ugamiil mlado življenjo. Tine Zorko se je rodil t. «ept. 1922 v lo-skovški župniji pri Krškem v verni in ugledni Zorkovi družini. Njegov stric je bil pok. spoštovani kamnogoriški župnik Fr. Zorko. V meščansko šolo je hodil v dobro uro oddaljeno Krško. Jeseni 1931 je prišel na učiteljišče v Ljubljano ln bil vee čas zgleden gojenec Marijanišča. Rajni Tine je srčno želel postati pravi učitelj slovenske mladine. Z vso resnostjo se jo pripravljal no svoj poklic. Samega sebe je vzgojil s pomočjo katoliških organizacij in zavoda v značajnega in vernega fanta, ker se jo zavedal, da more drugim dajati le to, česar bo polna njegova duša. Po maturi ni šel iskat udobnega službenega mesta, ampak je kot zvest in veren sin naše domovine zaslišal njen klic in prijel za puško. Puške nI nosil z nevo-Ijo, ker se je psč nI mogel ubraniti, ampak i« proprlčanja, da je to v teh časih njegova svota dolžnost. Tako js hodil s svojo puško skozi mnogo borb, dvakrat je bil že ranjen, a vse žrtve Je nosil kot pravi junak. Kot junak je sprejel nase tudi poslednjo žrtev. Pri polni zavesti se je pripravil na pot pred vsevednega Boga, nato je z Rogom v svoji duši sprejel po-•.ledujo borbo z zavratno boleznijo in smrtjo. Tako si. dragi Tine, odšel od nas kot i>dhaja junak. Zastonj bo nate čakala naša mladina, da bi ji kot učenik po božji volil razkrival lepoto materino besede in jo navajal nn pota vernega in poštenega življenja. Bog sc je zadovoljil s Tvojo dobro voljo. Zadosti mu je bilo Tvojih žrtev, znto Te je kot zrel pšeničnl klas utrgnl iu shranil v svojo žitnico. Vemo, Tine, dn živiš pri Bogu, dn si stopil tnm v krog svojih drngib sošolcev in prijnteljev Pavčka, Mravljeta, Golouha, Žvano, Furlana in v krog vseh 2.1 doslej padlih marijant-ikih gojeucev. Tam boste v zboru spremljali našo borbo in prosili večnega Učeni-ka zlasti tega. da bi naši mladini zrasli učenlkl po Vnitm zgledu. Tine, Tvoja mehka, vesela in čisla do-lenj«ka duša naj mirno počiva v Bogut Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih - In takih nI malo v kriki dolini - M so zaradi tolovajskih obiskov v letošnji zimi prlile ob zadnjega konja, ob zadnje ilvlnče. Nemi M strmeli ljudje v svoje »brate«, kl so jim odganjali 1» hlevov zadnje repe. Prositi usmiljenja aH pameti so se že odvadili, saj nI zalegla ne beseda ne prošnja. Gluha so bila ušesa za prošnjo ln dokaze: Pustite nam vsaj sneg« vola, vsaj eno kruvico. da bomo mogli obdelo. vati poljo, dn bomo lahko kaj pridelali, saj vendar vedno prihajate ln nam pobi. rate vse.« »lu tako so Je zgodilo, da v letošnji zgodnji pomladi premnogo vasi nI moglo drugače obdelovati svojih njiv ln polj kakor na roko. Koliko Je kmet mogel obdelati In pripraviti zemlje, pa čo Jo garal kot črna ilvlna do krvavih žuljev, z ženskami In otroki, si lahko misliš. Vsaka družina ho vesela, če bo za sebe pridelala ob nnjskromnejšlh zahtevah toliko, da se bo morda sama preživela. Vso to po zaslugi rdečih zločincev, kl so brezvestno »osvobodili« trpeči narod prav vseg«. Večin« polj v Krški dolini, kl Je po pravici veljala za našo žltnlco, čaka še sedaj plugu. Pa ga ne bo, ker nI dovolj živine. V vaseh, kjer Je ostalo po nekoj glav, si druilne pomagajo kolikor morejo. Nastajajo prave vaške skupnosti, kl Izkorličajo tistih par glav živine tako, da vsaka družina lahko obdela vsoj uekaj njiv. Tako prav v časih stiske raste čut «« skupnost, samopomoč ln pravo tovarištvo, kl ga ko-m un Is ti s svojim krvavim zgledom našim ljudem res niso mogli vsiliti.« Tako prvi. In ie Isti dan srečam drugega. Bil je z domobranci v Suhi Krajini. Spremljal Jih je na pohodih, ogledal «1 Je požgano vasi, Izpraznjena naselja. Videl Je Suho Krajino potem, ko so jo komunisti kaznovali, ker nI hotela s njimi, ker Je hutela ostati zvesta Izročilom, kl «o Jih očlll naši dedje. Suha Krajina Je ilv dokaz, kakšen »napredek« komunizem za-uiore ustvariti, medtem ko obeta zlate gradove našliu potomcem, nam pa četrt ure po »osvoboditvi« raj na zemlji. Od nekdaj Je bila Suha Krajina zemlja najtršrga kmečkega dela. Kraški svet Je skopo stiskal med skale rjuhe plodne zemlje. Leto za letom je bilo treba metati Iz njih kamenje, čistiti In počasi krčiti ledino. Ha je včasih ob vsom delu In naporu prišla š« suša ln Izigala tako tetko obdelana polja. Toda kmet se Je boril, drlal ln vztra. Jal. Danes pa velik drl Suhe Krajine sameva. Z znojem gnojena zemlja Ieil zapuščena ob poiganlh In Izseljenih vaseh. Prvi pomladanski plevel se bohotno razrašča po razorih. Nikjer ol človeka, kl bi se usmilil zemlje. Blodne zemlje, čakajoče na seme. Ure In ure lahko hodli tako po Suhi Krajini. Kdor Je zrasel ali pa vsaj mladost preilvel ns kmečkem domu, si bo lahko mislil, kako grenka mora biti danes pot kmečkemu fantn-domubranea skozi Suho Krajino. Kakor da bi vsak razor toill ln Jokal, kakor da bi vsak kamen Iz velikanskih vaških pogorišč kričal In obsojal, tako se mora zdeti borcem, ko ialostnl hodijo mimo »osvoboditve« v znamenju srpa In kladiva. Ta zemljs toži In obtoinje hkrati. Prldruiuje se vsem tistim nemim tožnikom v nepoznanih grobovih, pridružuje se vsemu slovenskemu narodu, kl danes preklinja zločlnstvo komunizma. Huda slana in sadje Po nedeljski jutranji nevihti je nastopilo hladno vreme. V ponedeljek zjutraj se je pojavila na poljih in po vrtovih huda slana, prav toko tudi v torok ln jo napravila veliko škodo, osobito nu sadnem drevju. Hruške, jablane ln čeSplje so bile v polnem ovetju. Jablaue ne šo toliko kot hruške. Cvetju jo sluna zolo škodovala. Močno je dalje slana posmodiln lepo cvetoče grozdičje. Po gredah jo slanu Škodovala zlasti ua prostem sujenim sadikam paprike iu paradižnikom, ki so jih nekateri ie vsndili no prosto. Pravilno je bilo prod dnevi v časopisih otljavljetrn opozorilo, da nI priporočljivo žo sedaj snditi paradižnike no prosto zaradi novamosti slane in pomladanske pozobo. Slana je hila tako hudo, da je celo Škodila trpežnim po-tonikom ln že cvetočim tulipanom. Poškodovanci v Splošni bolnišnici Iz Ribnico je bil pripeljnn v bolnišnico nn kiurglčni oddelek pri neki ljubljanski tvrdki zaposleni trgovski pomočnik Mirko Gornik, ki jo bil mod letalskim napadom 19. t. m. ranjen. Dobil Je poškodbe na vratu in desui nogi. — Iz Velikih Lašč je bila prlpeljnnn Ivanka Lav-rlčc ki jo padla pod voz ler si zlomila »Slovensko domobranstvo« št. 17 Revija, kl jo izdaja VI. odd. slovenskogu domobranstvo. prinaša v 17. St. naslednjo vsebino v tekstu. .Skromno reportažo Urbnnčlčo: Obisk v Jvrimski jami, ki jo spremlja llera-m'kova risba vhoda v jamo in SuSlcršičova pesem Kraški domovi. Poročnik fiušteršič je napisal pomemben, jasen in zelo pozitiven članek o obnovi duha kot pogoju za zmago v protikoiuunisiienom boju, L K. govori o gospodarski obnovi pri nas po vojni v član ku: poglod v bodočnos;. S političnim položajem s» pečntn članka: Vojaški in politični položaj ter Pred važnimi političnimi dogodki ju je napisal urednik »Slov. domobranstva« Savinjo Stojau. Poročevaloo Schulz je napisal slav. nostuo vdanostuo besede ob Fiihrerjevem rojstnem dnevu. Jo-na se spominja domobranske priroditve v Ljubljanski drami. Članek Havinjca Stojaua Idoja zninguje vsebuje noknj udarnih in zelo pomembnih bo-sed. poveličujočih Idejo, kl »naS narod ohranja, ga druži v edinoold, ki jo predpogoj našega obstoja Ln naše svobode.« Ne-ko opisuje koueo IX. partizanskega korpusa. Isti govori o komunizmo ki da je povsod in vselej isti. Črno obrobljen list daje poudarek sporočilu, de je ujet eden največjih krivcev komunistično revolucijo pri nas dr. Vito Kraigher. Izjava slikorja MiloAn ftu-Storšiča in reprodukciji njeg< vlb dol predstavljajo protikomunistično kulturno delo. V douiu naših prvih borec j« beseda o otvoritvi domobranskega invalidskega doma. Dve strani slik spremlja tn važni domobranski dogodek. Protikomunistično borbo spremljajo izjave udarnika I. bataljona, članek Zmaga zn zmago, tor lepa posmrtna be.soda njim, ki so padli v teru protikomunističnem boju od 26. 3. 1911 do 26. 3. 1944. Besedna in slikovna reportaža Naša kultura živi prinaša podobe o delitvi literarne nagrade v 1. 1945. Knrol Movser je napisal črtico Bliskavica. Klanjčarjev ita mal« Je živahna reportaža z domobranskega pohoda. Bera-nekova običajna satira je tudi tokrat duhovita in ostro. Pesmi so prispevali Vinko Žitnik, uajnndnrjenejfl domobranski posnik. M. SuSterSio in Poterca. ki «'a pa bolj lirična. Bogat je drobiž pod naslovom Domo in v svetu. Poleg is tekstne vsebino je bogat slikovni del, ki prinaša poleg ilustracij in roporlaž k omenjenim člankom tudi sliko v offsettisku s prvo naslovno stranjo: Do-mobroneo po boju In zadnjo lep grad na Gorenjskem. Vmes pa slike o minomotalc.ili, o blokih v Ljubljani, o Krimski jami, o skrbi za novi rod, dolu na deželi tor o uničenih Zvirčah. Bog je slavljen po tistih, ki se zveličajo, in po tistih, ki se pogubijo. (Alaning.) Rene Bazin: Pravljica (a velike in majhno Cvetoči grah Na velikonočni praznik 1. 17». Je župnik po odpeti sveti maši lo slovesnih ve-černlrab počival v svojem vrtn pod čeipljo; to Je objemalo pet vrst divje trte In dve vrsti brSIJan« tn se tako prepletale druga z drugo, da je nastala zelo gosta senčnica, štel Je na prste bolnike, kl jim Je v zadnjem tednn nesel sveto popotnico v spremstvu strežnika Lamberta. kl Je itel kakih štirinajst let. Pa mu nekaj nI Slo v račun ln si Je začel napenjati možgane, ko se je prikazala neka žena In mu rekla: »Gospod župnik! Mož, kl Je v nall hISI. nI dnnes ie nič zanžtl; čaka na vas, d« ga pridete spovedat za veliko noč.« Župnik, kl nI zaradi goste senee spoznal svoje inpljanke, Je vprašal: »Koliko je star In kdo je?« »Osemdeset let Ima In Je ded lamberta, vašega strežnika.« »Pojdem.« Je odgovoril župnik. »Pa Je pot zelo dolga,« Je pripomnila žena. »In se ie mračl. Saj veste, da stanuje na oni strani močvirja.« »Kaj za to?« Je rekel mirno župnik. »Prav pozabil sem ns tvojega strica. Popravim to pozabo In grem takoj.« Zena, kl nI hotela biti krlvs kokine nesreče, je Se silila vanj: »Poslušajte me! Četa modrih straži cesto k Sv. Ivanu na Gort. Ce vas zasačijo, vas ubijejo!« »NIČ ne de.« je odvrnil župnik. »Saj bo Bog z menoj!« In Je iel Iz senčnice. Bil Je star, a močan »e tn trden, ka- kor njegovi župljanl, vztrajen u težko iivljenje; Iz njegovega brazdastega In po-rnmenelega obraza je odseval edini Izraz mile In neutrudljlve dobrote. Sel Je mimo žene, ne da bi se le zmenil zanjo. Pogledal je na sonce, kakor bi hotel reči: »Samo, da me ne zapustil sredi močvirja!« Pol ure pozneje je iel na pot s posvečeno hostljo, ki Jo je zaprl v srebrno toko In jo obeall na vrat. Deset korakov pred nJim pa Je capljal, ves zadovoljen, da Je v smrtni nevarnosti, strežnik, kl Je Imel Sele itlrlnajst let, pa Je Imel postavo In moč moža, rdeče In kodraste lase ln par modrih oči, kl so žarele med rdečimi lici. Edino v tem je župnik bil oprezen, da nI pustil prižgati svetilke, kl Jo Je nosil Lam-bert na vrhu palice, ln da Je Sel kar čei polje po stezah, kl so vsak trenutek rezale Jarke In odvodntke. Kako tih večer! Poganjki na trsjn so ie začeli lomiti suhe semenlke prejšnjega leta, ilto Je bilo ie za ped visoko In v vodi so Je odbijala večerna zarja. Nikoder žive duše; zdelo sc Jo. da Je strah Izpraznil vso okolico. Župnik Je hodil pokonci, a z glavo nekoliko nagnjeno na prsi ln Iskal s očmi izkopano zemljo, kl Je obdajala Jarke In po kateri Je peljala komaj vidna In negotova steza. V trenutku, ko Je sonce zrhajslo, je župnik dvignil oči tn zagledal pred schoj polje, kl Je hlio pol zeleno ln pol belo; v nJem se Je steza Izgubila. Zeleni del , polja Je bil pokrit z nizkim rsstllnjem. beli pa z visokimi stebli, kl so evetola ln valovila v morski sapi. (Dalje> desno nogo ln rebra. — Pri padcu s ko-lesa si je zlomila desno nogo Joslpln* Paklžcva. Harmoniko iščemo za urno-branca - slepca Domobranec France, ki ( jo ingubil vid ob eksploziji mine, je sedaj toliko okroval, da hj lahko Igral hsrmonlko. Prosi dobra srca, nnj mu pouiagnjo, da jo bo dobil Najlepšo bi bilo, če bi kdo knr darova! Francetu klavirsko harmoniko. Prav tako bi bilo ie ustreženo, če bi ae kdo oglasil m bil harmoniko voljan prodati, saj smo prepričani, da l>o marsikdo od domačih Ljubljančanov rad prispeval za nakup Pojasnilo daje ln sprejema uredništvo »Slovenca«. Izredna davščina na pse Sel' pokrajinske uprave je izdal nnrodho o i žrtvini davščini na pso v mestni občini ljubljanski v prid Pokrajinskimi! podpornemu odboru. Naredba »o glasi: 01. 1. Za vsnkogn psn, za katerega se moru plačevati občinska tnksn na pse v mestu Ljubljana, mora plačati lnstnik ali imetnik poleg občinsk« takso nn pse Se Izredno letno davščino }• korist Pokrajinskega podpornega odbora, v kolik >r to naredba ne določa drugače. Cl. 2. Davščino lz čl. 1 te naredbe so oproščeni lastniki ali imetniki psov. ki so oproščeni občinske takso na pso, ln lastniki ali imetniki psov-čuvajev. Po psom-čuvajem je razumeti psa. ki inu je priznan tak značaj v vsakokratnem pravilniku mestne občine ljubljanske o občinski taksi na pse. Cl. 3. Izredno davščina no ps« zna£a za vsakega psa letno 1000 lir. Lastniki po bivši Jugoslovanski kinoloSki zvezi priznanih pasom plnčajo za enega psn 1000 lir, za vsakega nadaljnjega psa 500 lir, n največ ,1000 lir letno. — Izredna dnvščjnn nn pse se mora plačati v Istem roku, kakor občinska taksa na lise. Cl 4. Ca unstopi obveznost plačila izrodne davščine po 30. juniju, zna'a izrodnn davščina iz čl. 3 samo 50 odstotkov. Cl. 5. Izredno davSčino na pso po tej naredbi predpisuje in pobira m»etno županstvo v Ljubljani ln Jo oddaja Pokrajinskemu podpornemu odboru v Ljubljani. Cl. 6. Ta nnredba stopi v veljavo t dnom objav® v Službenem listu iofa pokrajinske uprave, obvezno mič po dobi 1, jan. 1945. Iz Ribnice Rlhnlca zopet bombardirana. Minuli leden popoldne so se pojavila nad Ribnico 3 letala in odvrgla več zažigalnih bomb kot uvod podviga, ker so nato letala krenila proti zapadu in bombardirala ter upepellla domačijo kovača Pucljn. Pogubonosna letala so nalo krenila proti vzhodu in porušila župno cerkev z obemo nnd 50 m visokima stolpoma. Zvonovi so se med požarom, ki je uničil vse leseno delo cerkve, zrušili nn trg prod cerkvijo. V tem zamahu je bito uničeno tudi župniščo in 14 hiS nn Kočevski cesti z vsemi gospodarskimi poslopji. Ostali so bedni siromaki, ki jih tepe usoda te od zasedbo po brezsrčnih badoljevolh, kl so uničili ln požgali mSteto ljudi, domov in iivine prej cvetoče Ribnioo. W M S. DR2AVNI GLEDALIŠČI Dramsko gledaličte Sreda, 25. aprila: Zaprto. Četrtek. 26. aprila ob 17: 8. LagerlRf - B. Bv govlč: G Usta Berllng. Bed Četrtek- Petek. 27. aprila ob 17: St. Majcen: Matere. Premiera. Bed Premierskl. Operno glednlišf-e Sreda, 25. aprila ob 17: R. Wagner: Tann- hHiisiT. Bed C. Gostovanje tenorista dr. Ptilzorja Julija ln basistn Betetts Julija. Četrtek. 2». aprila ob 17: \Vober: Caroatre. lec. Opora. Premiera. Bed Premierskl. Petek, 27. aprila; Zaprto. KULTURNI OBZORNIK Letošnje šmarnice Roiol venec ln slovenski narod Spieal dr. Jakob taoar C.. il. Molitvo si donos brez rožnega venca skorajda no moremo predstavljani. Kdor no moli rožn'ga venca, ne moli Bogve koliko ali pa nič. Moliti se navadno pravi moliti ro žni voneo. Molitov rožnega venca je tako postav, ljena v središče našega molitvenega življe. uja in z njim v sredo vsega naSega religioznega življenja. Krizo, ko so unm boteli dopovedati, da rožni veneo n* primerna ali potrebna moliitev, smo, hvala Bogu, še pred leti prestali. Rožni venoo postaja vodno bolj molitev, ki jo značilna za katoliške ljudi in katoliške narode. Bila je nekoč znnčilnn tudi za Slovence ln takšna mora zopet po. stati, tako za posameznega slovenskega človeka kot za ves slovenski narod. Ignotl nnlla cupido. Ce stvari ne poznnS, tudi hrepenenja po nje! nimaš. To splošno psihološko načelo velja tudi glede ro/.nega venca. S poznati gn moramo, se dodobra z njim soznanitl; potem bomo šele mogli od-krivnti bogastva, ki so v njem. Drugače nam bo ostal vodno bolj ali manj dolgočasno otepanj-3 zdrovamorij. Znati prav moliti rožni venec je r,a človeka velika dobrina, tnko za inteligenta kot zn preprostega človeka. Je to velika umetnost, ki so je je trebn naučit". Rožni venoo t.1 bo presedal, nko se ga ne boš unučil prav molili. Vsa umetnost prav moliti roznl venec je v tem, da se navadiš pri izgovarjanju očensSev in zdravamarij vglabljati v rožui-venske skrivnosti, ali dn ob ustni molitvi premišljuješ, knkor pravimo. Ta umetnost navadno ni človeku knr tako dana. Z resno vaio pa si jo moro vsak pridobiti. Potrebna božin pomoč je vsakomur na razpolago. Smisel letošnjih Smarnlc jo to. naučiti nas, do bomo znali rožni venec prav moliti. }visate1j nam v njih na izviren način odkriva bogastva te molitve, vzbuja v nas za- BOLBMABi Sreda, 2S. malega travna: Marko, evangelist; Ermin, Skof; Filou, mučenec; proSnji dan. Četrtek, ti. malega travna: Klet. papež ln mučeneo; Marcelln, papof in muče-nee; Eksuporancija, devica. LEKARNIŠKA SLUŽBA: Nočno sluibo Imajo lekarne: mr. Bakar. člč. Sv. Jakoba trg 9; mr. Bamor, Miklošičeva cesta 20; mr. Murmajrer, Sv. Petra cesta 78. ZATEMNITEV od 21.55 do 5 » ---Tli ' I i ,i .... ^—|-. 2)\a&m novice ŽENE IN MATERE! NaSa molitvena ura ho v četrtek. 26. aprila oh petih popoldne v stolu M pri Mtrljl Pomagaj. Molile bomo, da bi vsaka slovenska dru žlna obnovila svojo obljubo zvestobe brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Ce homo vat zvesti Msrljl, bo tud4 Marija nam zvesta ln nas ohranilo v svojem varstvu. Molile homo Iz knjlžle »Ure čeččenja« za sveti velikonočni čas Knjižice prinesite s seboj. Prodajale se bodo pa tuiH pri cerkvenih vratih. Slovesni Requlem za pok. profesorjem Tomeem se bo vršil v stolnici v četrtek dne 26. aprila. Pogreb f poročnika - učitelja Martina Zorko bo v četrtek popoldne z Zol (kapelica sv. Jožefa) na pokopališče k Sv. Križu. Ura pogreba b<> objavljena v jutrišnjem »Slo-veuou«. Pčllove poslovalnice v Ljubljani. Od 24. aprila 1945. dalje so vse Pollove poslovalnice »Pionirdienst« razen poslovalnioe na Poljanski cest) 21., v vseh okraj'b Ljubljane zaprte. — Za vse mesto Ljubljana je torej odslej pristojna pionirska poslovalnica na Poljanski cesti 21 Vprašanja, proSnjo, itd. jo treba torej nasloviti na Pionirdienststelle na Poljanski cosit 21., kjer se te piošnje Itd. rešujejo oziroma pošljejo v nadaljnje poslovanje. Prošnje m vloge na druge službene urade ali na delovni Stnb Hiickor so brezpredmetne ln ne bodo upoštevane. Prihodnja produkcija Sole Glasbene Matico bo v petek, dne 27. t. m. ob 18. v mali filharmonicni. Nastopili bodo gojeno! prof. Hrašovčove m izvajali dela Mirce Snneinove. V Ljubljani umrli od 13. do 1». aprila 1945: Wacha Cecilija. 71 lot, zasebnica, Vidovdanska c. 9; Tošar Henrik, 43 let, železniški uslužbenec, Hrauilnlška 7; Prosene Miroslav, 38 let, ključavničarski pomočnik, Vidovdanska cesta 9; Turk Jožo, 40 let, uslužbenec Poll.a, Prtsojna ulica 5; Dolničar Ivan, 81 let, delavec, Japljeva ul. 2; Lnžovoo Jože, 76 lot, delavec. Cent« v mestni log 21: Tomeo Miroslava, mater Borhmnna, 65 let. Kongres, ni trg 18; Zagore Franc, 28 let. uradnik Pokrajinsko uprave, Florjanska ulica 36. Žu-ra Ivana, 41 let, poljska delnvka, Vidovdanska e. 9; dr. Bupnik Ivan. 77 let, fin. delegat v pokoju, Gregorčičeva ul. 7; Knučnik To-rezlja, 56 let. poljska delavka, Vidovdanska cesta 9; Hnce Marija, 69 let, upokojenka tobačna tovarne, Božna dolina. Cesta 11/11: Gregorka Konstantinn roj. Zustnvnikovič, 34 let. žena mestnega inženirja, Jnrnikova ul. 10; Trller Janez. 47 let, uradnik Vzajemne zavarovalnice. Dermotovn 7: Rakovo« Janez. 53 let, Žagar, Vidovdanska c. 9; Krajnlk Ciril, 41 let, kurjač drž. železnic. Medvedova e. 36: Mesec Martin. 53 let, strojevodja drž. žel., Ribniška 11. nlmanjn za njo in nas jnsno pa prepričevalno poučuje, knko združevati pri njej ustno molitev s premišljevalno. Smarnlčna berila je razdelil na Sest oddelkov: v prvem govori o zgodovinskem začetku rožnega venca, v drugem o imenu te molitve, v tretjem o načinu premišljevanja, v četrtem o važnosti režnja venca, v petem o njegovih sadovih in v šestem o Mariji Kraljici presvetoga rožnega venca. Smarnlce so sestavljene nenavadno solidno. Pisatelj je izčrpno uporab-lial vseh deset okrožnic, kl jih jo izdal Leon XIII o rožnem vencu; vrh tega pa So številno literaturo, ki jo ns koncu navaja. Zglede, kl so v Sinarnlčnih berilih tradicionalni, jo pisatelj jemal lz dogodkov na našiti slovenskih tleh v zadnjih letih; so močno aktualni in pretresljivi. Tako bodo te Šmarnice tudi dokument najbolj žalostnih dni slo. venske zgodovino. Gornje Zagarjeve Smarnice bodo ohranile trajno vrednost. A. O. Slovenska mladina St. 8 Je posvečena družinskemu življenju ter nosi na čelu ge. slo: Naša družina Kot vodilno misli ao ponatisnjene besede prezidenta generala Bup-nlka iz govora, kl ga .i« govoril dijakinjam višjih razredov ljubljanskih srednjih šol 1-oktobra 1944. lota in kjer je poudaril, da j^ področje prave ženo: dom ln družina! Dom in družina je tudi vsebina ostalih doneskov v listu. Nikolaj Jeločnik je napisni črtico Mati gn je pričaknla, iz Kociprovoga Gori-čanca jo ponatisnjen lep odlomek o pravom kmetu, prav tako odlomek Iz Cevčovih Preprostih stvari (Bobkov koti, Balantičeva pesem Domov. Dolinar .1« priobčil pesem Naša mali. Beličič Zoro pomladi, Asja V Mraku, Velikonočna, Iva solorleva črtico Mladina gre naprej. Gadja dnezda v dekliških srcih. To je leposlovje Isto snov obdelujejo članki: V družini, Družina — vir ljubezni in življenja, O Veliki noči, Ob družinskom ognjišču. Družina bodi knkor lep vrt. Tudi razred je družinn. Dgnnke in Ocene književnega trga zaključujejo Številko. Razp: M ft L I 0 1 Službe I a dob« i DELAVCA in dve delo vki sprejme Zegozn, t,allusovo nabrežje M. IsSIHIJKTOHICO 7* matematiko pri viš. teč. izpitu iščem. N» slov v upravi »Slov.« p:»d_šL_29«;_ (,OSPO sli gospodično iščem za čez dan k 2-letni punčki. Na. slov v npr. »Slov.« fK*l H. 2944._ ŠNAMLKO. pridno jn vrstno, z« čiščenje kinematografskih prostorov. sprejmemo v stalno služIm. - Lini »a. G L f Službe I »Halo 1 URADNICA r znanjem strojepisja išče zapo-•litve. Ponudbe na ogl. odd. »Slovenca« pod: »Enoletno prati 267b. a j Objave"! GORSIC ALOJZIJ, La-nišče 21, preklienjem osebno izkaznico štev 074423, izduno od obč. Šmarje 4. VIII. 1941 in gasil, legitimacijo št. 600 Prost. gas. čele obč. Šmarje, gas. postaja Škofljica. Naročite se na glcvesčevo knjižnico! 8 šiv, stroji | ŠIVALNI STROJ »Sin-per« sli »Pfaff«, nov aH dobro ohranjen, z okroglim čolničknm in pogrezljiv, kupim ali dam protivrednost. -Vprašati Dolenjska 11, pritličje, levo. ] Vajenci l VAJENCA sli vsjenko ea fotografsko obrt sprejmem takoj proti mesečni plači. Mavec Lojze, Smarlinska 4. 1 Poizvedbe | Zapeslna URA, damska Je bila najdena v Je-rnnovi ul. v ponedeljek 23. IV. Dobi «e v Mohorjevi knjigarni . Miklošičeva cesto 19. GRLICO smo naili -pred prihi. ii dnevi. DiJ. dom, Tabot 12. NALIVNO PERO, zlato, je bilo najdeno na Resfjevi cesti pred 14 dnevi. Poizve se: Dij. doni. Tabor 13. I Kupimo j NOVA TRGOVINA -»Hitrost« kupi jedilne, vinske tervtse, pribore in razne steklene pted mete Plač« takoi. -Mritarlev« 2 NAKUP in PRODAJA vsakovrstnih predme, lov. Trgov. »Ogled«, Mestni trg 1_ HjUHt, KAPNt. itm. oice. pohištvo, porcelan io drugo kupi trgov »Ogled«. Mestni trg 3 _* LEPOSLOVJE, .loven-RODAM: nove črne moške visoke čevlje in nizke rabljene št. 43, ženske nove moderne in rabljene št. 38—39, lepo kapno, temnomo-dro krilo, svetle letne obleke in 80 dkg črne v>olnn. Strossmaverje-1 va 4-L, deeno. Moški 5KORNJI. dobro ohranjeni, štrapacni -šl. 44 in Ornega srebrna ura naprodaJ; -Naslov v upravi »SI.« št. 2952. Sivo RLAGO. primerno za plašč, moško obleko ali kostum prodam. Florijanska nI. 13-111., desno, zadnja vrata. PREKLB Prispela jc večja partija flžolovih prekel. — Interesenti naj sc zglasijo v skladišču Glavne kmetijske blagovne zadruge, Maistrov« ulica 10. Cenj. naročnike naših listov vljudno opozarjamo, d« lahko poravnajo naročnino z« časopise tndi v naši podružnici na Miklošičevi cesti Istotam .prejemamo Insernln« naročil« In nsročll« n« Slovenčevo knjižnico in »Ros«. Kinematografi KINO UNION . »Mol« prestolnic«. . Frltz Ode-mor, Lil D«gover. — Dan« zadnjikrat. — Predstave ob 17 in 19. Tel. 22-21 KINO MATICA . »žen« moiih s«nj« - Predstave ob 17 in 19. Tel. 22-41 KINO SIOGA . »Noč v Benetkah« - PrediKre ob I? in 19. Tel. 37-30 18 Poveljstvo policijskega zbora v Ljubljani bo sprejelo v začasno sluibo večje Število pripravnikov. ProinJe z vsemi potrebnimi dokumenti 4n prilogami je vložiti pri navedenem poveljstvu, Blelvrelsova eesta it. 2t. kjer se dobijo tudi tozadevna navodila ln pojasnila. Poveljstvo policijskega zbora v Ljubljani. Radio Ljubljana Dnevni spored za 25 april: 7. Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji koncert, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 12 Opoldanski kon-oert — 12.30 Poročila v nemSčini, poročilo o položaju in poročila v slovenSčinl — 14.10 Vsakemu nekaj - 15 Nemški spored — 16 Kmečki sekstet — 17 Poročila v nem. in slov. — 17.15 Glasbena medigra — 17.30 Otroška ura 18 Mati koncert — 18.30 Trio »Trnovo« — Slov. napevl — 19.30 Poročila v slov. — 19.45 Predavanji — 20 Poročila v nemSčini — 20.15 Komorna glasbe — 21 To uri posvetim tebi -- 22.15 Plesna glasba .— 23 Glasba pred polnočjo. SP0RT Poziv nogometašem! Navedeni naj se za. gotovo javijo na obvezen trening, ki ho v eredo in petek popoldne na Ljubljani (gre za tekmo prihodnjo nftdelje): Oblak, Levart, Kranjc, Kumar, Sebenik, Pišek, Sočan I, Bot, Aljančič, Nagode, Fajon, Brodnik, Nagode II. in Piskar D. POIZVEDOVANJA Ključe v usnjeni vrečici sem našel na Dunajski ooeti. Požar Franc Parmova 48 (Bežigrad). Izgubila sem ključe v usnjatem moSn.iič-ku ua poti od Kamniške ulice po Janševi, Parmovi Livarski in Dunajski na Miklošičevo. Pošteni najditelj, naj jih odda vratarju na Okrožnem uradu. aHBNBaBMtaUBBMBaiaBBBaa Zatemnitveni čas 20.55 do 5.35 ure PRAŠIČKI ZA REJO Iuteresenti n«j se nemudoma zglaso pri Glavni blagovni zadrugi, Dnnajska 29. + Umrl nam jc v 44. letu naš ljubljeni mož, oče, brat in svak, gospod LEOPOLD SEVER bivši posestnik ln mesar, mojster Pogreb bo v četrtek, 26. aprila 1943, ob VilO dop. z žal, kapele sv. Antona, k Sv. Križu. Ljubljano, dne 24. aprila 1943. Žalujoča žena Marija, Vin Franci, rodbini Sever, prof. Sič — in ostalo sorodstvo. + Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil v 61. lelu starosti gospod Ferdo Niklsbacher trgovec Sv. maša zadnlnlc« bo v petek dne 27.4. m. ob sedmih zjutraj v cerkvi Moriiineg« Oznanjenja pri oltarju Morije Pomagaj, Žalujoči ostali. Za »Ljudske Msksrnoti Jots Krnmsrlt — Izd«'otelli Jožko KroSell - Uredniki Janko Hafner. ____