35. flcunuL f UDOM, V tnMVK li MMnil ItlL xmieto. .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen ▼ upravništvu prejeman: celo leto......K 24*— , celo leto......K 22-— pol leta četrt leta *a mesec 12 — 6 — 2 — pol leta........ H-— četrt leta........5 50 na mesec.......a 1U0 ; lnserati veljajo: peterostopn«} petit \TBta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne »tvari. Dopisi naj se trankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i EnaOava ulica it S, (1. nadstropje levo), telefon št 94. Na pismtna naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne czira. Karaten tiakatrna telefon it 8S. „Slovenski Narod- velja po pogtl: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25 — ; celo leto.......K 28'^ četrt kal! " \ ". \ *• " 650 i 23 Ameriko in vse druge dežele: na mesec* 230 1 ctlo leto.......K 30~ Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica aH znamka UararniitTo: Ra ali ova ulica it 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it 85 Zakaj le NI ofljtauUen 3adrskl nadikof Duornlb? Odkar je zasedel stol sv. Petra papež Pij X., jo nastala v Vatikanu močna stroja, ki je jela delovati na to. da odstrani zadnje ostan* > starostov, bogoslužja iz rimske cerkve. Sprva je ta stroja delovala bolj na tihem, v zadnjem časn pa je jel.i nastopati vedno bolj smelo in odloc-no, dokaz, da je dobila močno oporo ne samo v kardinala Mery de Valu, marveč tndi v papežu samem. Kongregacija > de propaganda fide« je izdala v zadnjih letih ver dekretov, ki so merili na to, da zadajo zadnji udarec starosiovenskemu bogoslužju v rimski eerkvi. V škofijah, ki so si .►hranile starodavne predpraviee starosto venskega bogoslužja, je nastal med ljudstvom proti tem odredbam -»cipeške kurije velik odpor in škofje sami no nastopili v obrambo glagoli-*e, s katerim imenom se navadno /zria-ču.e staroelovensko bogoslužje 'oda polagoma so oduehali tudi •kofje ter se pokorili ukazom iz Ri-1- Samo nadškof zadrški Dvornik -tal dosleden in ni hotel v svoji škofiji izvesti dekretov, ki jih je iz-iala rimska kongregacija. V Rimu so bili seveda skrajno ogorčeni radi ^nepokorščine- in so premišljeval'*, »•ako bi se maščevali »ne pokornem a« Vofu. Poslali so v Zader nekega je-itskega patri, naj prouči razmere zadrški škofiji. Pater je storil to. so mu naročili v Rimu, in ra •odlagi tega njegovega poročila ;e j rimska kurija kratkim potom odst:«- ! a nadškofa Dvornika. Dvornik jo postati žrtev rimske gonje proti f ir<~>s]r• venskemu bogoslužju. Zna- I :lno je, da si cerkveni krrgi ne up^ jo r^ve^ti pravega vzroka, zakaj ie | bil nadškof Dvornik odstavljen. Pravijo, da je bil nadškof Dvornik odstavljen, ker je star in bolehen. A to -amo izgovor. Res je, da je n^i fa pred 11 leti zadela kap, t«».":i okrevaj je skoro popolnoma in bole-7>en ni opustila nobenih resnih posledic. Re^ je tudi, da je nadškof Dvomik že prilično star, a vklju* remu je še vedno zdravega duha in krepke volje, kar zlasti dokazuje njegov junaški odpor proti latiniz-:.-borskim tendencam rimske kurije. Sicer pa doslej starost še ni nikdar služila v rimski cerkvi kot razlog in povod za discipliniranje viso- kih dostojanstvenikov, ko je vendar znano, da neovirano zavzemajo naj-odiičnejša mesta v katoliški hierarhiji osebe, ki so semtertja bolj podobne mumijam, kakor pa mislečim ljudem. Zlasti se trudijo dunajski klerikalni in ofict'»zni listi, da bi dokaz*, li, da je bil nadškof Dvornik odstavljen od svoje visoke službe zgolj \7l zdravstvenih ozirov in c"a pri tem niso igrali prav nobene vloge polite -ni motivi. Toda te liste izstavljajo v njihovi gorečnosti popolnoma na laž glasila rimske kurije same. Osservatorc Romanom, služber.i organ vatikanskih krog-ov, in »Per severanza<-, list, ki je notorično v najtesnejših zvezah s papeževim državnim tajnikom, priznavata pojnd-noma odkrito, da >e je nadtkof Dvornik moral umakniti s svojega mesta, ker so ni hotel pokoriti odredbom rimske kurije glede uničenja zadnjih sledov starosl o venskega bo^oslužnecr^ jezika v rimski cerkvi. Zanimivo je, kako okušajo drugi italijanski listi, ki imajo ludi dobre zveze z Vatik?roti nadškofu Dvorniku. Ravnajo -*e po starem jezuitskem načelu namen posvečuje sredstva« ter pripovedujejo z vso resnostjo bajko, da je nadškof Dvorni! ne koč, ko je oddelek avstro-ofrrske vej ne mornarice p-iplul v Ziider, pos*\l poveljnika ter pripeljal s*1?o tri mlade, na pol razgaljene plesalke ter jiL ponudil v zabavo oficirskemu zboru. Ta dogodek bi naj bil po zatrdilu »Corriera« in diugih iialij.mskih listov pravi |>ovod za discipliniran,ie Dvomik ovo. Ni nam p* č treba na^Ia^ti, dn na oneuj dogo »ku ni niti pičiee res niče, značilno pe je, dn se i is* i, stojc-či v zvezi z Vatikanom, poslužujejo takih bajk, dn vsaj navidezno opravičijo postopanje rimske kurije proti odstavljenemu nadškofu. Naj rimski stolica in z nje v zvezi stoječe čisopisjo opravi-Ti.;e korak proti Dvorniku tako ali drugače, eno je gotovo, da deluje v zadnjem času Vatikan s polnim parom na to, da z brutalno silo zatre v eerkvi slovansko "»og'osjužje. Prepoved slovanskega bogo luž-ja po tržaškem t kotu Na^lu in discipliniranje glajrolici naklonjenega nadškofa Dvornika, to vs." je nepobi- ten znak onih protislo^anskih teženj, ki sedaj prevladujejo t Rimu. Ako pa ln)do ta stremljenja rodila dobre sadove za katoliško cerkev, to je veliko vprašanje. Profesor dr. Vatroslav Jag:ič brezdvoma najboljši poznavalec cer kvenokulturnib in politič. razmer na slovanskem ju^ru, zaključuje svoj članek o »Glagoljaših v katoliški cerkvi« v sobotni »Neue Frei^ Presne« tako-lc: »Mesto rešitve [x-reč.'gra {rla-proit-kesra vprašanja so si raje izvolili discipliniranja). Ako je to prava pot. Ki vodi k cilju, to se pravi, ki pospešuje ljuliezen do cerkve in pravo vernost, o tem ne maram govoriti. To bo pokazala bodoč nost.<* predstavlja za bližnjo dobo. Prej ko slej stoji »Slovanska Enota« na stališču, da mora njen vstop v delavno večino in njeno sodelovanje pri obširnem, žrtve zahtevajoče m programu biti zvezano s primerno kvalitativno in kvantitativno preosuovo ministrstva, ki odgovarja razmerju sil posameznih strank in narodov in brez jamstva, da se spremeni vladni sistem, se ne bodo izpostavljale stranke »Slovanske Fmote« za nobeno nalogo ministrstva. Splošno pa se misli, da bo baron Bienerth, sledeč inteneijam odločilnih krosrov in željam »Poljskega kluba« iskal zbliža nja s »Slovansko Enoto«.<* Ograko. Ogrska ustavna stranka se raziđe. Poskusi, preosnovati jo, so se izjalovili. — In zato je večina članov te ustavne stranke sklenila, naj se stranka raziđe, člani pa bodo vstopili v vladno stranko. Le nekateri **> se upirali, med njimi Wekerle in Andrassv. Odločilno z1k>-rovanje stranke je danes. Grof Khuen - Hedervarv se je v soboto pripeljal na Dunaj, da prisostvuje skupni ministrki konferenci pod predsedstvom ministra Aeren-thala; kouferenca se je pečala s for-malitetami, ki so potrebne, da se razglasi bosenska ustava. Ustava se že v kratkem razglasi. Ministrski svet V soboto se je vršil na Dunaju ministrski svet, ki se je pečal s pred-velikonočnim zasedanjem. Nedeljski »Xar. Listy« pišejo z ozirom na ta ministrski svet: »Vprašanje je, ali bo imel baron Bienerth toliko po-guma. se»ti m; ministndto klop brez čeških ministrov in talna pripraviti češki delegaciji in %>Slovanski Enoti« tretje ponižanje. Treba je tudi počakati, ali bo kaj zalegel včerajšnji sklep parlamentarne komisije »Poljskega kola', ki nalaga prof. Glombinskemn, naj z^kteva rekonstrukcijo kabineta v smislu ponovnih klubovih sklepov. Ponavljamo, da bo notranji politični položaj odvisen od odle»čnosti poljske delegacije. V tem oziru nam ne i m poni rajo nobeni računi krakovskega »Czasa«; konstatiramo samo, da brez »Polj-skffra k!uha<- ni nobene vladne večine« Rekonstrakcifa kabineta. Iz nemških krogov se sliši, da je t. zv. velika rekonstrukcija kabineta definitivno odstavljena z dnevnega reda. Imenovan bo samo češki mini-s- t - rojak, najbrže bivši minister Pacak, in kot poljedelski minister tudi kak Ceh. S to omejeno preosno-vo upa vladn do Velike noči izhajati. „Slovanska Enota". 99 niso pravočasno informirali o mislje- V '--3. Udržal je sklical pari a- j njn v deželi. — V soboto je bilo men t ar no komisijo »Slovanske Eno- končano prvo branje predloge po te« na sredo. Slovanska korespon- I pardnevni debati. Nato se je pred-denea* z ozirom na to piše: »Slovan- j loga izročila posebnemu odseku 28 ski poslanski krogi upajo, da bodo članov, do sred«' jasni obrisi konstelaeije. Bosanska ostava. Odličen hrvaški politik iz Bosne 6e je izrazil o bosanski ustavi: »Raje nič, kot tako karikaturo ustave! Zdi se mi, da je boljša sedanja resničnost absolutistične vlade, ko dozdevna evtonomija, že zato, ker bomo še ob to dobro, kar imamo zdaj. Kamnov za kruh — ne maramo!« Pruska volilna reforma. Xačrt volilne reforme za pruski deželni zbor je naletel skoro pri vseh strankah na najodločnejše nasprotje, n?»jbolj seveda pri socialnih demokratih, ker je ravno predvsem proti njim namerjena. V vladnih krogih je vsled tega velika zmešnjava in sam Viljem je nevoljen, ker ga I kakršno si ministrski predsednik Dnevne vesti. + Ljubljanski občinski svet ima v torek, dne 15. februarja ob petih popoldne v mestni dvorani izredno sejo. Na dnevnem redu javne seje so: Naznanila predsedstva, obljuba nanovo sprejetega meščana ljubljanskega Ludovika Cerneta in poročila: o izvolitvi enega zastopnika mostne občine ljubljanske v deželni železniški odbor; o dopisu upravnega ravnateljstva mestne hranilnice glede spremembe nekaterih pravil »Kreditnega društva mestne hranilnica ljubljanske«; o dopisu mestnega magistrata glede izposlovanja kredita za kanalizacijo, polaganje vodovodnih cevi in električnega omrežja po cestah preko bivšega vojno-erarič-nega posestva ob Dunajski in Frane; Jožef ovi cesti; o dopisu mestnega magistrata glede izposlovanja kredita za uradno stanovanje slugi mestnega fizikata; o poročilu mestne zastavljalnice o poslovanju od 1. do 23. decembra 1909: o prošnji »Deželne zveze za promet tujcev na Kranjskem« za redno in izredno podporo; o prošnji ravnateljstva II. državne gimnazije v Ljubljani za donesek k podporni zalogi; o prošnji odseka za zgradbo turistovske koče »Slovenskega planinskega društva« na Nanosu za prispevek; o prošnji »Društva za pospeševanje obdelovanja ljubljanskega barja« za napravo žičnih mrež okoli sadnih dreves ob cestah na Barju; o prošnji »Društva* gospej krščanske ljubezni sv. Vin-cencija Pavlanskega« za prispevek; o prošnji «Zavoda sv. Nikolaja v Trstu« za prispevek; o prošnji »Avstrijskega društva inžecerjev in arhitektov« za prispevek zs poskuse železobetonskih stavb; o prošnji pri-žigalcev plinove razsvetljave za pavšal za obutev; o dopisu mestnecr^ magistrata glede uravnave Knežje, ulice; o prizivu Ivana Frischa in tovarišev proti sklepu občinskega sveta i dne 31. decembra 1909, da je Mariji Vogelnikovi prepustiti v zakup nekaj sveta na Marijinem trgu za zgradbo kioska za prodajo časnikov in tobaka; o dopisu županovem glede zgradbe novega mostu čez Gruberjev kanal na Poljanski cesti; o prošnji »Kranjske stavbne družben za razdelitev parcele št. 48/4 kat. občine Gradišče na stavbišca; o prošnji mestne občine za razdelitev parcel št. 99/1 in 99/2 kat. obč. Gradi-'<■ šče na stavbišca; o prošnji Marije LISTEK. Petošolec Jože je po dolgem premišljevanju in filozofiranju sklenil, opustiti svoje dosedanje najbolj-e prijatelje, kebre. gosenice, metulje in muhe in obiskovati plesne večere, ki so jih priredili njegovi sošolci v »Narodnem domu«. Zlezel je v črno obleko, nataknil belo kravato in se odpravil v »Narodni dom« z edino tolažbo, da on ne bo edini začetnik v občevanju z lepim spolom. O prvih časih svojega kavalir-stva Jože nič kaj rad ne sliši, zato mu bomo brtzdvomno ustregli, 6a Baenemo svojo povest Šele mesec di.i po pravem začetku plesov. Tedaj j<; bil Jože že cel kavalir. Znal je že celo četvorko na pamet in valček vsaj na desno že prav pošteno; in navzlic vsem trdnim sklepom in obljubam je že natanko razločeval med damami, ki se zanj pravzaprav niti zmenile niso, in Ukimi, ki jih je zabava! na tak način, da se jim je moral prav dopasti, kateri občutek tudi z njegove strani ni izostal. Prav posebno goreče je gojil ta občutek proti eni izmed plesalk, s katero se je nekega večera pri zadnjem valčku po dolgem obotavljanju dogovoril za prvi valček na prihodnjem večeru. Prvi valček prihodnjega večera je prišel, in Jože se je navdušeno vr-til po plesni dvorani. »Slo« je ime nitno. in Jože od samegn veselja ni spravil druare^a iz sebe nego neznan sko zadovojjen smeh. Ves iitrujen vn krepko oprijel, da je niti pri prihodnjih dveh valčkov ni izpustil. Dasi se je Jože pridn i vrtil, je bil končno že hud, in ravno s'1 je hotel začeti jeziti, ko sta se Jelka in Dr-s,ro ločila. Kakor jastreb je skočil Jože proti njej in jo vrtil na žive in mrtve — tako dobro se mu je zdelo, d?! se niti za je končno zahvalil in se šel odpočit *i j sunke sosednih parov ni zmenil. In »gardi«, ki je imela svoj i-talni pr«>-st«»r pri klavirju. To gardo so tvorili plesalci in oblskovabi plesa, ki se i/, kateregakoli vzroka niso »deleže va'i splošnega vrtenja, temveč se rajši med seboj zabavali. Njih navidezni poglavar je bil dolgi Štorklja, ki je vedno sedel poleg klavirju in kakor tiger pazil na v>e okrog sebe, da je drugo jutro mogel oddati poročilo svojemu najboljšemu prijatelju, debelemu Koštrunu, ki je bil svoje čase odličnjak, zdaj pa je bil ta opra vek že davno opustil. Zdaj je bil samo še vrhovni poglavar cele. garde in vseh ljubljanskih kavalirjev. Vzvišen je bil pa tako, da ga na re alske plese niti bilo ni. Pri gardi je Jože po ovinkih izvedel, da je njegovi i z vol jen k i ime Jelka; več pa itak ni rab'1, zato je šel kmalu zopet piesat, in ko se je potem začela četvorka, je sicer svoje damo vestno zabaval, toda pri tem ves čas Škilil na Jelko, katero je zdaj prevlačeval njegov prijatelj, sošolec in sotrpin Drago. Ta se je je pa tako greben mu je zrastel najbolj, ko so dame volile in je prišla Jelka ponj. Končno so bili vsi t rij*' zadovolji, i Drago, Jelka in Jože. To je bil začetek. V prihodnjih urah sta postala Jože in Drago že pogum ne jša. Začela sta nositi rožice in astre v gumbu?-ca h, pobirala Jelki obeske, glavnike in druge take drobnarije, in včasih se je zgodilo, da se je v pavzi eden ali drugi izgubil z Jelko v kak kot. Ob takih prilikah je drugi potem prav kmalu prisedel. Ker je bil pa ta običaj jako priljubljen, niti Štorklja ni mogel najti na tem kaj posebne??.. Nekega lepega večera — to se pravi, bilo je že proti jutru — pa sta šle Jelka in njena gardedama proti domu, ko je bil naenkrat, kot bi bil v gledališču ispod odra prilezel, Drago z medenimi besedami: »Smem spremljati?« poleg njiju. V temi je videl samo, da sta obe glavi prikimali in slišal zelo počaščen glas: »O prosim, če ste tako prijazni!*« Ali je bilo njegovo postopanje damam prav ali ne, tega ni mogel razločiti; sicer pa za to ui zmenil, temveč jih spremil prav do doma tam doli nekje v Vodmatu, poiem je pa lezel prav zadovoljen domov — in vse bi bilo v redu, ko bi ga na poti domov ne bil videl Štorklja, Temu se je moralo malo čudno zdeti, kaj išče Drego na tem koncu mesta — stanoval je nam reč na Tržaški cesti. Zato oa Štorklja ni imel nujnejšega opravka nego hitro vse ]šklepetati, ne samo Koštrunu, temveč vsem znaucem, posebno pa Jožetu. Ta ni rekel ničesar, a po prihodnjem večeru se je pokazal na eni strani Jelke zopet Drago, na drugi pa Jože. V najlepšem bralstvu sta lezla prav notri v Vodniat in rav-notako složno zopet nazaj. Vse to je prišlo po štorklji Koštrunu in drugim petošolcem na ušesa. Jože in Drago sta morala prihod nje dni od svojih neudeležonih sošolcev marsikaj preslisati. Delala sta se, kot bi ju to prav nič ne zanimalo ali le količkaj brigalo; tudi drug proti dugemu se nista mogla prav izraziti, ker se nobeden ni prav upal, češ, naj le oni začne. Ce sta prišla kaj skupaj, sta se skrbno izogibala vseh pogovorov o plesu in stvareh, ki so z njim v zvezi. Na plesu samem pa sta itak morala Jelko zabavati, če pa nista bila pri njej — kar se pa ni dostikrat zgodilo — sta ss prav gotovo neusmiljeno dolgočasila In Jelka? No, tej se je to strašansko dopadlo, in najbolj srečna j« bila, če so jo njene prijateljice zara-ditega kaj podražile. Na plesu razuu »svojih dveh« sploh nikogar ni pogledala, v šoli se je pa pustila prav mimo dražiti, dokler ji niso začela gotove osebiee očitati, da se Jože Im Drago razun j:a plesu sploh ne zme> ni ta zanjo. Drugi dan, ko sta šle Jelka in njena prijateljica Anica po tivolski promenadi, pa pri š tacat a Jože in Drago mimo njiju in prav spoštljivo pozdravita. Anica se brž poslovi in gre proti ribniku. Na pol pota se pa obrne in vidi, da — maršira n» desni strani Jelke Jože, na levi pa ka val irski Drago! Takrat bi bila skoraj bomba počila, in sicer pri vseh treh udeležencih naenkrat. Pri Jelki je Anica vse zvesto poklepetala, pri onih dveh bi jo bil pa vseved -ni Štorklja silno rad posnemal. Le z ozirom na bližnji »zabavni plesni večer«, je sklenil, najprej opazovati dogodke na tem večeru in potem šele izvajati iz vsega skupaj svoje kon-sekvenee. Bil je tudi radoveden, če bo morda prišlo do tedaj med obs zaljubljenca kaj vmes. In Štorklja je čakal — toda »plesni večer« je prišel prej nego tisto »kaj«. (DnJjs prihodnji«.) M i kuže ve dedičev za razdelitev parcel št. 361 in 450 kat. občine Sv. Petra predmestje I. del na stavbišča; 0 prošnji tvrdke »Brata Deghent o> Malusa & Comp.« za premetu* bo p aree lačnega načrta za stavbišča ob kolezijskem poslopju; o dopisu mestnega magistrata glede premem-be regulačnega načrta kat občine Gradišče glede razširja v o projekto-vanih cest ob progi C kr. pri v. juž. železnice; o prošnji ženskega vzgoje-valnega in izobraževalnega društva »Mladike« za prepustitev parcele št. 195/ 9 kat. občine Kapucinsk0 predmestje mesto parcee št. 19»/ *2 iste kat. občine za zgradbo poslopja za društveni internat: o poročilu zastopnika mestne občine v komisiji za osuševanje barja o nekaterih sklepih te komisije glede fundovanja obrežnega zidovja; o pn>šnji elektrotehnika Frana Saxa za zvišanje letnega pavšala za vzdržavanje električnih zvonil po mestnih poslopjih; poročilo glede ustanovitve dveh novih policijskih stražnic in po množitve policijskega osobja; poročilo o dopisu županovem glede imenovanja nekaterih ulic in cest; poroci!* o dopisu županovem glede ustanovitve mestne bolniške blagajnice za posle; poročilo o dopisu županovem glede siste mizo van ja službe mestnega vrtnarskega pomočnika; poročilo o nasvetu kuratorija mestnega dekliškega liceja glede sistemizovanja mest učiteljev slovenščine in verouka na tem zavodu; poročilo o prošnji Josipa Kreuzerja za odpis pristojbine za večjo porabo vode pri vodovodni napravi v Spodnji Šiški. Na dnevnem redu tajne seje so: Predsed>tvena naznanila in poročila o prošnji vdove mestnega policijskega stražnika Franca Šinkovca Ane za pokojnino in posmrtno četrt; o prošnji nekega uradnika mestnega magistrata za vštet je v mestni službi in izven mestne službe prebitih let v definitivno?!; o dopisu županovem glede izdajanja perijodičnih »Občinskih izvest i j« in glede sistem izovanja službe magistratnega konceptnega pristava v to svrho; o prošnji hišnika mestnega dekiškega liceja Josipa Omote za bolniško podporo; o prošnji policijskega stražnika Simona Vrhunca za bolniško podporo; o ponudbi Josipa Turka za podaljšanje 1 K) godbe za prevažan ie premoga za mestno občino; o prošnjah za izpraznjeni mesti cesarja Franc Jožefa jubilejne ustanove za učence in učenke c. kr. umetno-obrtne strokovne šole; o prošnji šolskega sluge v šolah na Vrtači Antona Šviglja za pavšal za vzdržavanje strežnice; poročilo o prošnji nekega uradnika mestnega nžitninskega zakupa za letno nagrado; poročilo o prošnjah za razne koncesije. + »Misli in besede brez ovinkov.« Sobotni »Slovenec« se v dolgem članku pod navedenim naslovom v potu svojega katoliškega obraza prizadeva dokazati, da je narodnost brez katoliške vere nesmisel. Na pomoč je poklical celo čukovsko j Mladost«. »Za narod delati,« pravi : Slovenec«, se namreč ne pravi ljudi samo učiti s^venskega jezika in jim vbijati v trdo glavo, da so od slovenske matere rojeni in da morajo zato vzbujati v sebi temu dejstvu primerna čuvstva. Ni zadosti napraviti iz naših ljudi samo Slovence, marveč cele ljudi se mora iz njih narediti. To je. česar vi liberalci ne u meje te. Narodna vzgoja terja za predpogoj versko vzgojo. Narodnost je nesmisel brez vere.^ — Preljubi hinavci okrog »Slovenca«! Tužna naša zgodovina pa nam jasno dokazuje, da je vera brez narodne ideje — smrt za narod. Ali se ni razprostiralo slovenstvo gori do moravske meje? Ali ni bil Gradec še v desetem stoletju slovensko mesto? Ali ni bila vsa Koroška slovenska/ Ali se ni slovenska meja raztezala notri v Tirolsko? Kje pa je danes ta narod? Odgovorite, vi katoliški farizeji, in povejte, kaj je vzrok, da je ostala samo še peščica Slovencev! Ali ta narod ni bil katoliški? Ali ni bil versko vzgojen? Ali so ga mar okužili slovenski li-bera'ei? Nihče ne more trditi, da ta narod ni bil katoliški do kosti in do mo7ga in kljub temu je — izginil! Zakaj je izumrl? Pravite: »Le bogove ren narod izvojuje zmage, le s križem v roki se more tnjstvu zabraniti vstop v domačo deželo.« Zakaj tega slovenski narod ni storil? Zakaj se ni s križem v roki postavil sovražniku v bran? Vidite, vi katoliški farizeji, zato se ni uprl, zato je mimo brez odpora poginil, ker ga je katoličanstvo duševno in telesno notri o, da ni bil zmožen za nikak odpor. Vse je bila božja volja, brez katere niti las ne pade z glave. In tako bi mrl Čez vse katoliški slovenski narod še dalje, da mu ni »mrtne niti prestrigla — narodna Ideja. Sele potem, ko se je Slovenec začel zavedati, da se pretaka po njegovih žilah slovenska kri, šele potem se je uprl nevarnemu tujcu. Dokler je bil nas narod prepojen s samim katoličanstvom, toliko časa je nemštvo neovirano napredovalo. Edino narodni ideji, katero proglašajo sin ve—hI škofje za poganstvo, se imamo zahvaliti, da se je zaustavilo prodiranje nevarna tujca. Katoliška ideja bi tega nikdar ne storila, če bi bila tudi tako mogočna, da bi prestavljala gore. »Slo vence ve* besedičenje o »narodu« in o »ljudstvu«, ki je »tako spoštljivo in orjaško v svoji bogoljubnosti, v svojem trpljenju in v svoji življenski moči, pa po svoji lepot eželjnosti in svoji M ji po pravici, da mora pred njim človek kloniti glavo bolj kakor pred vsemi kralji tega sveta« zasluži edino pri- Imerni izraz: Ostudni demagogi! -f- Na naslov deželne vlade kranjske in železniške direkcije v Trstu. 1* Radovljice se nam piše: ■ Daleč naokoli je že znano, v kakem ! zanemarjenem stanu je gioboški žc-j lezniški predor pod Radovljico. Ljudje se splošno že bojijo voziti po železnici skozi ta predor. Dvakrat je nastala ze velika panika v vlaku, ki se je ua mah ustavil v predoru. V nedeljo ponoči se je komaj preprečila velika nesreča. Pod vlak se je navalilo več t rami Če v, s katerimi je morda ves predor podprt. Sreča je še hotela, da je železniško osobje to pravočasno zapazilo in da so se ti trpinovi spravili izpod vlaka. Po kakem lOminutnem prestanku je mogel potem vlak daije voziti. Mej tem je nastala meti potujočim občinstvom velika panika. Moški so kar obledeli ženske so pa kričale. V tem vlaku s*1 je takrat vozil tudi okrajni glavar radovljiški. Oh je imel sedaj sam pri liko prepričati se o nevarnosti vožnje skozi navedeni železniški predor Vkljub temu se pa nič ne zgodi, da bi se prenlnšeno ljudstvo potolažilo. Ce je končno res vse v redu in če ni nobene nevarnosti, naj se vendar izda kaka vladna izjava, da se bode potujoče občinstvo potolažilo! — imamo pa še drugo pritožbo zoper železniško upravo. Tudi pri tej je najbrže nekoliko prizadet okraju* glavar radovljiški. Ko je zadnjič padel sneg-, se je najbrže vsled priporočila okrajnega glavarja radovljiškega za kidanje snega spravilo 400 vojakov na Jesenice. Revni ljudje v naših krajih z veseljem pričako vali tega zaslužka, katerega bi si pridobili s kidanjem snega. Kako se pa bili razočarani, ko so se morali zopet vrniti z Jesenic, kamor so se peljali na delo* Tako se je samo na postajališče Žirovniško pripeljale, okoli 150 delavcev, ki niso dobili d«'-la na Jeseničan. Mi tedaj uujno in resno vprašamo visoko vlado, če hoče v prihodnje v navedenih zadevah kaj ukreniti ljudstvu na korist. »Slovenec« o krivoverstvu. »Slovenec« je pisal: »Kdor je član Ciril - Metodove družbe, ni več kato-I liških načel,« torej ne več kristjan. I Potrebujemo tedaj Trubarja II., da j nam reši pravo vero. Sicer pa menda j ne I>o tako hudo. Razuu lepega števi-| la rednih članov med narodno du-! hovščino, so dosrnrtni člani družbe kot pokrovitelji: dr. Jeglič Anton Bonaventura, knezoškof ljubljanski, slov. kat. »Danica« na Dunaju, slov. boeroslovci goriški letnikov 1^91 do 1895, slovenski bogoslovci ljubljanski letnikov 1892, 1897 in 1906 — med njimi najbrž tudi sedanji obre-kovalec družbe v »Slovencu •< — bo-goslovci mariborski letnikov 1892, 1895, 1899, 1902—1906, > Katoliški ; dom« na Vrhniki,, konzistorijalni svetnik dr. Dolenc, družba sv. Mohorja, Vincencijeva družba v Tržiču, duhovščina ljubljanskega mesta, Kržič Anton, profesor in kanonik j itd., itd. Sami brezverci torej! ~'r Razmerje na ljubljanski realki so postale pod spretnim »nadzorstvom« prof. Binderja naravnost turške. V nekem razredu nižje realke je dobil ves razred v nravnosti : »entsprechend« in jih je padlo 40%, ker se iz obupa vsled skrajno čudne- 1 ga postopanja matematika niso hoteli več udeležiti njegovega »pouka«. Ker se bodo od interesovane strani napravili še koraki, ni še padla zadnja beseda. Razmere na ljubljanski realki morajo pa stati pod javno kontrolo, kajti »nadzornik^ Binder je, kakor kaže, najslabša garancija, -f- Deželni poslanec, učitelj Otter, član nemške večine štajerskega deželnega zbora, je te dni v nekem kraju na Štajerskem vernim svojim volilcem poročal o svojem dežel nozborskem »delovanju«. Pri tem je neusmiljeno udrihal po sloven-j skih obstmistib, češ, da so ti preprečili zboljšanje plač — učiteljstvu. Otter naj bi o tem raje molčal. Kaj pa je storila v zadnjem Času nemška večina štajerskega deželnega zbora glede regulacije učiteljskih plač t Nič! In Otter, »učiteljski« zastopniki Tudi nič! Ta mož se je razkrinkal povsem kot »štreber« ter pokoren sluga brutalne nemške klike. Pri slovenskem učiteljstvu vsaj je prišel ob vse zaupanje. In kako je ta učitelj - poslanec, katerega je kot takega »Arbeiterv/ille« že pošteno okrtačil, govoril o velikih dobrotah, ki jih baje uživamo Slovenci na Štajerskem t Nemci da nam ori volijo mi- lijem* v kulturna nafto potrebe, In mi da smo notam tako nehvaležni ... Ko, Otter se je že v deželni zbornici parkrat smrtno blamira!, kaj škoda potem, če se blamira se dalja. Nem* ški njegovi poslušalci so mu sove vso verjeli. — Otter le s tem svojim govorom pokazal, da je glede razmer na Spodnjem Štajerskem popolnoma nepoučen ter da o njih nima pojma. Za učitelja pa, ki bi kot vzgojitelj vendarle moral vedno upoštevati resnico, je to vsekakor značilno. — Učitelj. + Is justične službe. Sodnik Oskar D e v v Škof ji Loki je imenovan za okrajnega sodnika na dosedanjem mestu. -f- Odlikovanje. Orožniški straž mešter Josip Bajer v Ljubljani je bil odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem za mnogoletno uspešno delovanje. — Iz gledališke pisarne: Bene fica I. subrete gdč. Jos. Hadrbolčeve se vrši jutri, v torek zvečer ter so uprizori prvič Leharjeva opere4, i • Piskrovezec«. »Slovenski Narod« in »Ljubljanski Zvon« sta lani po prvih nastopih gdč. Hadrbolčeve vesel > konstatirala, da je z angažmajeiv gdč. Hadrbolčeve končno vendar in sicer prav ugodno rešeno jk> odhodu ge. Polako ve redno odprto vprašanje operetne subrete. Oba lista sta ua glasala, da obeta postati gdč. Hadr bolČeva močan in vedno zanesljiv steber slovenske operete. Odslej poteka že II. gledališka sezona, in zdaj vidi naša publika, da se je ta nada izpolnila v j>olni meri. . Ggč. Hadr bolčeva se je že docela prilagodila slov. razmeram, govori dobro slov jezik ter je neumorna v izvrševanju svojih dolžnosti. Vedno je prva v marljivosti, točna in vestna je, da je vzor vsemu eusemblu. Tekom dveh r-ezon ni odpovedala še nobene pred stave ter je šla večkrat celo bolna na oder, samo da ni bilo zadrege zaradi nje. Brez suhretekih muh in kapric je ter ostaja skromna in tiha, misleča vedno le ua korist zavoda. Domišljavost ji je tuja, upornosti ne pozna, pač pa oživlja in vzpodbuja vse k čim večjemu naporu sil in zc čim boljši uspeh slovenske operete. Velik del zasluge je, da se je naša opereta v zadnjih dveh letih toli raz vila, da je zašlo tudi v naše oj>erete resnično veselo, živahno gibanje in kretanje. S svojim temperamentom zna potezati za seboj vse 'ovariše tei si je s tem priborila priljubljenost pri vsej naši. lokaj hladni publiki. Gdč. Hadrboleeva je imela zelo mnogo težkega truda, da je premagala vse silne težave, ki jih delajo neznan jezik, neznan ensemble in tudi pra škemu okusu povsem neenak okus slovenske publike. S svojo vzorno pridnostjo in nentrudljivo ambiri-oznostjo pa je zmagala, tako da je danes resnično ljubljenka našega občinstva. Tekom dveh sezon je pele. sledeče velike vloge: Franci (Valčkov čar), Adelo (Netopir), Girofle-Girofla, Beti no (Mascotte), Renej< (Donna Juanita), Alice (Dolarsk;: princesa, Nelly (Umetniška kri),Krista (Logarjeva Krista), Gonda (Ločena žena) in zdaj Suzo v »Piskro-vezcu«. Pomagala pa je tudi v operi in spevoigri. Kot dobra Čehinja si je izvolila za svojo benefico opereto iz -lovaškega, Č*»hom najsorodnejšega življenja, »Piskrovescu«, ki je poln prekrasnih čeških naroduih napevov in slovaških uarodnih motivov. Izbrala si je povsem naroden tip, priprosto slovaško dekletce, naivno, src kano in humomo bitje iz naroda Slovakov, čijih usoda je toli kruto slična naodi Slovencev. Ako kdo, je gdč. Jožica Hadrbolčeva pošteno posvetila vse svoje moči razvoju našeg«'* gledališča ter zato zasluži, da ji jutri nase občinstvo dejansko pokaže svojo hvaležnost za vse vesele ure, ki iih je donesla Slovencem mala pridna Jožico, — »Piskrovezec«, opereta v dveh dejanjih s predigro, spisal Vic-tor Leon, uglasbil Fran Lehar. — Predigra se vrši na vasi v slovaškem kom i ta tu Trenčinu na Ogrskem, ko se odpravljajo po stari navadi mladi slovaški piskrovezci na običajno potovanje po svetu Šega ie, da se pri tej priliki za roče otroci zc v nežni starosti z deklicami svojih let in si obljubijo zvestobo. Tako se odpravlja tudi Janko, rejenec pisk rovezca Vojteba v svet; Suza, Vojtehova hči, a katero se mora zaročiti, mu da na pot srebru goldinar, katerega ji posodi na menico Žid Wolf Bar Pfefferkorn. — V prvem dejanju, ki se vrši dvanajst let pozneje, srečamo Janka (g. režiser P o v h e\ na Dunaju kot pomočnika pri kleparskem mojstru Gldpplerju (g. Verovšek), originalnem Dunajčanu, ki se poleg svoje obrti peča intenzivno s politiko; že v vsakdanjem govoru rabi same parlamentarne izraze in frazo. Ljubka njegova hčerka očara Janka, ki po tolikem časa pozabi na svojo zaroko s Sušo in ee hoče poročiti s ljubeznivo Mici 'gdč. Thalerjev«!, hčerko Gldpnlerjevo. Pa tadi Snsa (gdi. Hadrbolčeva) je postala mod tem časom Janku nezvesta, ker ljubi Miloša (g. Iličič), sina veleposestnika Blačeka (g. Lip-niekf). Miloš mora na Dunaj k u lancem in Suza mu sledi ]>od pretve so, da išče službe; t njo potuje tja p j opravkih tudi Pfefferkorn f g. Bohuslav). Pfefferkorn, ki mu o teh spremembah v ljubezni ni nič znano, ponudi Mici, ki ob preobilici dela zaradi svoje zaroke z Jankom, ravno išče deklo, Suzo v službo ter ue sluti, da spravlja s tem Janka v jako kritičen položaj. V velekomičnih prizorih med Mici in Suzo zatajuje Janko svojo prejšnjo zaročenko in se ogiblje vsake decidirane izjave glede svojega razmerja do Suze nasproti Milošu, kateremu je med tem Pfefferkorn, trdno prepričan, da prihaja 1. zaroki Miloševi z Mici, vse razkril. Veselo razpoloženje, ki vlada v družbi k zaroki povabljenih gostov, razdere novica Pfefferkornova, da je Janko že 12 let zaročen s Suzo ter di je torej poroka s Suzo nemogoča. Drugi akt nas prestavi v vojašnico, kamor je od po jedine pobegnil nesrečni Miloš. V strahu, da bi si v obupu ne storil kaj zalega, ga prideta Janko in Pfefferkorn iskat in tolažit; z istim namenom dospeta pozneje Suza in Mici; vsi štirje pridejo v najrazličnejše grotesknokomične situacije, dokler ulanski narednik (g. B u k š e k) ne rei« gordijskoga vozi:1 v zarokah tako, da proglasi Jankovo zaroko s Suzo neveljavnim in se oba para zaročita po svojem srcu. — Kakor vse Leharjeve operete, tako ima tudi »Piskrovezec« svežo, prvotno metodiko in kar njegovo glasbo posebno odlikuje, je zveza dunajskega tempe ramen ta z mehko, sanjavo čut nosijo slovanske melodike in harmonike. — Režija s° nahaja v vešči roki g. Jos. P o v h e t a , kateri se je res v polni meri potrudil za vprizoritev, ki bo vzorna v vsakem oziru. Zanimiv bo slovaški ples, ki se izvaja v opereti. — Slovensko gledališče. V so-l>oto so peli »Logarjevo Krist o«, v nedeljo »Ločeno ženo« povrh pa so v nedeljo popoldne uprizorili »Rokov-njače«. — »Slovenčevi« Cirilmetodariji sta odgovorila s prispevkom po 200 kron gospa Pavlina Seidl, soproga c. kr. profesorja v Gorici in g. državni poslanec dr. Ot. Rybaf v Trstu. Iskrena hvala! — Posnemanja vreden odgovor »Slovenčevemu« članka od 29. prosinca 1910. Stalno omizje pri »Novem svetu« sklenilo je nabrati II. pokrovi tel j ni no za družbo sv. Cirila in Metoda kot jubilejski dar. Gospod Ant. Gorše prispeval je o priliki otvoritve gostilne v ta namen s svoto 100 K. Živel on in njega posnemovalci! — V posnemanje! Ženska po druznica »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Idriji je poslala 356 K uprav -ništvu našega lista, da jih izroči vod stvu naše šolske družbe kot čisti do bi Ček veselice, prirejene dne 6. t. m. Priporočamo to vrlo podružnico v posnemanje! — Pokvarjena mladina. Starši prizadetih otrok bi vendar radi vedeli, zakaj je uršulinska notranja šola sedaj kar mi enkrat izključila več otrok, in Bulovec dve dekleti iz nemške šole izpruseval tako nedostojne reci. Revici sta seveda vse pripozna IL Ali je res. kar Bulovec trdi, da so njegove deklice tako pokvarjene? Tako je govoril v meščanski nemški šoli. Zahtevamo jasnega pojasnila. Pa morda vendar ne bo zopet nemščina plašč, pod katerim se smejo skrivati vse neumnosti in nepravilnosti? In ljubi »slovenski« nadzornik Šravcer, ali je tebi kaj znano o vsem tem! Kdor molči — vemo, da pritrjuje. — Ljubeznjiv spovednik. Ko jo v soboto stalo okoli spovednice v cerkvi srca Juzesovega več gospodičen, plane naenkrat spovednik - lazarist med nje, snno eno v zid, druge ua brez pravega povoda ozmerja z naj-izbranejšiini epiteti. Vendar pa ze-lotski posnemalec prilike t, Kristo-vem nastopn z bičem v svetišču ni doživel morda pričakovane pohvale, pač pa občno obsodbo zgražajočem se občinstva. — Umrl je v soboto popoldne akademični slikar g. Ludovik Grilc po dolgi in hudi bolezni v starosti 59 let. Pokojnik je bil jako nadarjen umetnik. Učil se je najprej pri Wol-fn, ki je bil svoje dni najznamenitejši domači slikar in je okrasil mnogo cerkva s umotvori trajne vrednosti, potem pa je študiral na slikarski akademiki v Benetkah. Borba za kruh je Grilca prisilila, da se je posvetil največ slikanju cerkvenih podob in portretov. S svojimi slikami si je pridobil mnogo ugleda in zaupanja in je imel vedno mnogo dela. Kraj tega pa je imel vedno resno stremljenje ustvariti tudi druga dela lastne kompozicije in naslikal jih je več, ki mu zagotavljajo častno mesto v zgodovini slovenske umetnosti. Bodi blagemu in skromnemu umetniku prijazen spomini »Sokol L« t Ljubljani je ime* v soboto zvečer svoj III. redni občni zbor. Starosta dr. Tominšek omenja v svojem nagovoru, da je društvo v preteklem letu zadostilo svojim določbam. Tudi število članov raste in »Sokol I.« ima bodočnost. Zasluga društva je ustanovitev sokolske župe. Njegova naloga pa bo, da si v kratkem postavi lasten svoj dom. Izreka se zahvalo predvsem mestnemu magistratu za prepustitev telovadnice na I. mestni deški šoli. Iz blagajnikovoga poročila posnemamo, da je imelo društvo 5965 K dohodkov, in 3821 K stroškov. Prebitka je torej 2144 K. Blagajniku se izreče absolu-torij. Tajniško poročilo omenja, da je odbor vodil društvo po svoji najboljši vesti. Gojila se je telovadba članov ter trgovskega in obrtnega naraščaja, prirejale so se veselice, izleti itd., razširjala se je telovadna znanost potom vaditeljskih tečajev, vzdrževala se je društvena knjižnica; društvo je podpiralo tudi vsa zaslužna narodna podjetja. Odbor si je sestavil v pomoč posamezne odseke, ki jih je bilo 7. Odbor je imel 22 rednih sej in eno izredno. Društvo šteje 230 rednih in 4 ustanovne člane. Razsodišče ni imelo nobenega opravka, kar je znak za prijateljstvo in solidarnost med člani. Načelnik poroča, da se je redna članska telovadba vršila po trikrat na teden, prosta pa v nedeljo po eno uro. Telovadilo je v 128 urah 4327 telovadcev, po 34 na uro (lani v 129 urah samo 2606). Poleg tega je imel telovadbo obrtni naraščaj in pa trgovski naraščaj. — 14. marca je končal 60-urni vaditeljski tečaj društva. Dne 4. julija je bila II. javna društvena telovadba, za katero so se telovadci z vso vnemo pripravljali. Priredilo se je več pešizletov in društvo se je udeležilo nekaterih javnih telovadb drugih sokol, društev. Gospodar poroča, da ima inventar vrednost 2749 kron. Nato so poročali načilniki posameznih odsekov. Iz teh poročil posnemamo, da je društvo priredilo 4 dobro uspele veselice; pevski zbor je štel 30 pevcev; knjižica ima nad 300 nji g, izposodilo si je 150 članov 490 knjig. Izdal se je »Sokolski e> nge-lij« v 3000 izvodih; II. del izide letos. Nato se sklene, da ostane tudi vnaprej dosedanja članarina, t. j. 1 K na mesec. Sklene se izreči zahvalo mestnemu magistratu, predvsem gosp. županu Hribarju za prepustitev šolske telovadnice na I. mestni deški šoli, dalje dr. Fridrichu za brezplačno fungiranje kot društveni zdravnik ter uredništvoma »Slov. Naroda« in »Laibacher Ztg.« za naklonjenost. Z vzklikom so bili nato izvoljeni v odbor: dr. F. Tominšek, starosta; dr. P. Pestotnik, pod-starosta; J. Dimic, načelnik; A. Ber-ce, M. Cerne, L. Dermelj, F. Duršot, A. Lajovic, J. Počivavnik, F. Remž-gar, I. Slapničar in J. Zaje, odborniki; namestnikom dr. J. Berce; pre-gledovalcema računov pa F. Medic in A. Šlejko. Delegati za občni zbor župe Ljubljana I. so se imenovali: J. Dimic, F. Duršot, I. Kenda, I. Ko-stevc, F. Kodelja, F. Medic, A. Mlakar, F. Mulaček star., N. Petek, dr. P. Pestotnik, F. Remžgar, M. Rup-nik, J. Slapničar, J. Zaje in V. Zor-čič. Nato starosta zaključi občni zbor. — Društva jugoslovanskih žele* ničnih uradnikov ljubljanska podružnica se je osnovala včeraj popoldne ob prav impozantni udeležbi. Občni zbor je otvoril predsednik »Društva jugoslovanskih železničnih uradnikov« g. Zoreč s prisrčnim pozdravom vseh navzočih; predvsem je pozdravil zastopnika češkega društva g. rcvidenta M a t e j č k a iz Prage. Pismene ozir. brzojavne pozdrave so poslali trentinski Slovenci iz južnega Tirolskega, plzenjska podružnica češkega društva in centralni »Spolek českich uredniku železnič-nich« v Pragi. Govornik omenja, da se je na Slovenskem v zadnjem času začelo prav živahno življenje, in zato tudi slovenski železnični uradniki ne smejo zaostati za drugimi stanovi. Sklenili so, da se tudi v Ljubljani osnuj podružnica »Društva jugoslov. železu, uradnikov«. Vlada je pravilom delala velike zapreke, zato se je ustanovni občni zbor zakasnil. Po tem nagovoru se sprejmo pravila soglasno. Nato slede volitve. Izvoljeni so bili: predsednikom g. Planinšek, podpredsednikom g. Ke-lec, v odbor pa gg.: Hilmaver, Ježe, Keršmanc, Kneisel, Malovrh, Miklič, Petek, Počkar in Zlatner; preglednikoma pa gg.: Osterman in Podkraj-šek. Novi predsednik g. Planinšek se zahvali za izvolitev. Obljub ne dela nobenih, prosi pa podpore in zanimanja od strani članov. Burno pozdravljen povzame nato besedo češki delegat g. Matejček. Poudarja, da se slovanski železnični uradniki niso zedinili zato, da bi sejali neprijateljstvo, temveč da bi si priborili svoje pravice. Slovanski železnični uradniki so na slabem glede pravice: najbolje kvalificiran Slovan je manj vreden kot naj zanikrn ejši Nemca Imamo dolžnosti, zato sme- ino zahtevati tuđi pravica. Ne gre samo za slovansko besedo, temveč sa narodne in socialne zahteve. Ce bo narod imel zavedno inteligenco, mod katero je tudi uradništvo, bo zmaga na njegovi strani, ne bo se treba bati za eksistenco nikomur le zato, ker je Slovan. V nas je sila, pri nas je pravica. Slovenski uradnik spada v slovensko organizacijo. Gratulira slovenskim železni carski m uradnikom, da so si ustvarili novo organizacijo in želi mnogo uspehov. G. Kejžar opozarja na obmejne kraje in na nemško-nacionalno delovanje »Ei-senbahnbeamtenvereina«. Poudarja, da mora vsak slovenski uradnik biti član slovenske organizacije. Železniška mesta na Štajerskem oddaja neka stranka (klic: »Volksrat«), ki Slovencem ni nič naklonjena. Prisiljeni smo zagrabiti za orožje, okle-pajmo se ga. branimo se! Nato se je po daljši debati glede določitve rajona podružnice sklenilo rešitev tega vprašanja za sedaj odložiti. Češkemu »Spolku« v Pragi se odpošlje brzojavni pozdrav. Slednjič opozarja g. Zoreč na važnost društvenega glasila. Lastno gladilo se seveda za sedaj še ne more osnovati, pač pa .so češki tovariši bili tako prijazni, da so v svojem organu odmenili posebno slovensko pisano prilogo slovenskim zahtevam, kakor so sploh v vsakem oziru pomagali pri snovanju slovenske organizacije. Nato s primernim nagovorom zaključi predsednik zborovanje. Zvečer je bil v -Narodnem domu« prav animiran družinski večer, ki je bil jako dobro obiskan. — Osemdeseti rojstni dan obhaja jutri vadnični učitelj g. Fran Gerk mann v Ljubljani. Deloval je 47 let na šolskem polju ter si je kot izboren neitHj in okrajni šolski nadzornik pridobil velikih zaslug. Kljub visoki starosti je še vedno vedrega in trdnega zdravja ter mu le želimo, da ostane tako še mnogo let. — V korist Ciril-Metodove družbe priredi »Vajenska skupina Nar. delavske organ i ci je« v Mestnem do- ponedeljek 21. t. m. družinski r-er, na katerem ponavlja gleda-igro: »Divji lovec«. Sodeloval ' di društveni tamburaški zbor. l»ode prost, pač pa se v pokrit-iškov in v blagi naiven prosto-doneski kar najh valežneje iemajo. — Upamo, da se tudi v ■ onedeljek udeleži slov. občinstvo v m številu družinskega večera, je čisti * lobi ček namenjen preponi pu^i šolski družbi sv. Čiri!■ Metoda. Slavnostni večer »Gasilnega r sevalnega društva«, prirejen v *o zvečer v hotelu »Llovd«. se je .iajno obne-el. G. ravnaetlj Stricelj _* vi >ri v > Mestnem domu« ob na-.11 celega moštva sla vijenca strojnika Tomažiča, na kar mu pripne po deželni vladi poslano e;istn kolajno 7a 2r>ietno delovanje pri društvu. — Slavnostni večer v hotelu »Llovd« otvori ravnatelj Stricelj, poudarjajoč, da so še 4 slavljenci, namreč arg. ic. Leutgeb, Lapajne in Perme. ri so vztrajali toliko let v društvu in neumorno delovali pri nc-.-•♦•f'ah. Nato se podari kot običajno v znak društvene hvaležnosti vsakemu /lato uro. Zahvalil se je v im^n^ slavljencev g. Leutgeb. Bilo je £e preeei govorov in napitnie, katere bile vse z navdušenjem sprejete. Tako se je večer pozno v noč za-ključil, ostal pa bo gotovo vsem ga-•'•rn v lepem spominu. Dvorana je i1 a okusno okrašena. Hotelir g. Počivalnik pa je nam izvrstno postregel. Občni zbor podpornega društva uradnikov c. kr. užitnine s sedežem v Ljubljani bo v nedeljo dm-20. februarja t. 1. ob pol 4. popoldne v prostorih gostilne »Mikuž«, Kolodvorska ulica. — Nemškutarska zagrizenost in njena meja. Z o/irom na našo notico fx)d tem naslovom se nam poroča, da soproga g. Karla Tauzherja ni zavrnila vodarinske pole zaradi tega, ker ni bila nemška, ampak edinole zaradi tega. ker ona o stvari sami kot taki ničesar ne razume ter ima naročeno, da zavrne vsak plačilni nalog z namenom, da se dostavi njenemu soprogu ali pa v pisarno za Bežigradom. Z Viča se nam piše: Veselico dne 6. svečfcna na korist družbe sv. Ciril in Metoda podružnice za občino Vič se je vršila pri poznatemu obče spoštovanem gostilničarju F. Končano v R^žni dolini, na vsestransko za-ovolstvo udeleženega občinstva. >ahko se trdi. da je bila to najlepša ireseliea v naši občini ta predpust. -Tudi gmotno se je veseliea jako dobro obrnila, tako da bode vod»tvo družbe sv. Cirila in Metoda dobilo lepi prispevek Zavedni občani naj -a še nadalje naklonjeni temu za nas veh pomembnemu nepolitičnemu dru-Hvu. Le ako smo složni v narodni borbi tedaj bomo močni! H koncu bodi pa še izročeno vsem darovateljem, podpornikom ter sotrudnikom, kakor tudi sodelujočemu nežnemu spolu, ter gospodu učitelju za kreme* niti govor najprisrcna mahvala!^^ Skofeljtki ditetantje so vpriso rili včeraj igri »Bratranec« in »Eno uro doktor« na korist »Družbe sv. CU rila in Metoda«. Dokaj številno zbrano občinstvo se je izvrstno zabavalo ob izborni igri navdušenih mladih diletantov. Tajnik »Družbe sv. Cirila in Metoda« g. župnik Borce se je v daljšem govoru zahvaljeval prirediteljem za njihovo požrtvovalno delo ter bodril navzoče n krepki narodni zavednosti, ki se naj predvsem javlja v navdušenem delovanju za našo šolsko družbo. — Igri »Bratranec« in »Eno uro doktor« ponavljajo v nedsljo 6. mana, na kar že sedaj opozarjamo lodoljubno občinstvo iz Skotljice in okoiice. »Sokol« v Ajdovščini je izdal prav lične razglednice, predstavljajoče Sokola z zastavo sredi poljan uapisom »Kdor Slovan ta Sokol«. Prijatelji sokolstva naj bi pridno segali po teh razglednicah, katerih čisti dobiček je namenjen za nakup telovadnega orodja »Sokola« v Ajdovščini. Na celjski nemški gimnaziji je m sklepu prvega semestra, kakor se •xam piše, učni uspeh dokaj nepovo-jeu. Tretjina dijakov je propala, lajveč iz — nemščine. V enem razre-lu kar polovica učencev semestra ni zdelalo. To je jako žalosten pojav ter zasluži, da se javnost ž njim bavi. — Mi i>oklioane činitelje pozidamo, d u preiščejo, kje tir i vzrok tako slabe mu uspe vanj u učencev! Starši ne '»ošiljajo svojih otrok zato v uč»lisca, la so tam ispostavljeni kapricam in amovoljnosti posameznikov ... Novice i kolodvora na Jesen;-Piše se nam: Pogitjuu* zopet nalo na naš kolodvor! Nas sicer to lic ne briga, da ga zmiraj »flikajo»< i in pak zanima nas le narodnostne vprašanje. Gospodična Lukman, 'a •inrdon pozabili smo reči >4a lepa ' e >e zmiraj na jeseniškem kolodvoru • zlie temu, da se stranke pritožujejo, la zaspi vlake in da morajo potem ->asažirji brez listkov vstopiti in pla-"ati kazni. Sere, lepo dekle, obkrožc .ano od vseh nemških železniških in tovarniških uradnikov, je tako nežne*, da nadzorovalni organi sploh ne mejo izgovoriti napram i;ji graj::l-»e be*»edie<-. Ce imajo do gospice lukman kontrolorji poslani od direk •ije državnih železnic vsled njene te-esne lepote take simpatije, da noče to nič ukreniti, če kaka stranka adi neredno-ti pritoži, povedali bomo, kar smo hoteli zamolčali. Ravnateljstvo državnih železnic naj nikar ne misli, da smo Slovenci tepci, ki si puhtimo dopasti vse! Vprašamo ravnateljstvo c. kr. državnih železnic v Trstu, zakaj pri znani aferi :ro sfKxiiene Lukman ni zaslišalo tudi takrat službujočega uradnik*"? Mogoče zato. ker je Slovenec? Zakaj sc ni za-iišalo dotične stranke, ki se .je bila pritožila.1 Ali je zagovor gospodične Lukman. proti kateri je bila vloisis oritožba, menxlajen za razsodbe stvari? Ravnateljstvo mogoče ne ve. da ni sodni je na svetu, ki bi branila obdolžencu lagati, ker mu braniti ne more, a pri vsaki razsodbi je treba pri«"*; razumne gospodje pri ruvna-teljstvu, prič je treba. Gospodična Lukman se )<• pri zaslišanju baj»- jako dobro zagovarjala, ali na je d« gnano, da je govorila resnico, ali jo niso mogoče njeni častilei podučili, kako naj »e zagovarja i Odločno zah varno, da se uvede proti gospodični novo disciplinarno postopanje in -i-cer tako, kakor je pravično. Kaj bi bilo, če bi prišel kak slovenski urau-nik ali slovensko manipulantka v disciplinarno preiskavo? Vf obtežilen materijal, stokrat povečan, bi spravi li na dan; samo zagovornika ne bi bilo nikjer. Dane* toliko! Ampak pribijemo: Slovenci hočemo imeti tudi pravice, če moramo spolnovati bridke dolžin.sti in poleg tega biti udani patriot je! Ako nam ne bodete dali pravic, p<»rabimo pest, in če bi prav kot običajno, zahtevali od nns naso kri! — Postajcnacelnlštvo na * Jesenicah opozarjamo, da naj čim preje odstrani tablo nemškega planinskega društva, ker služi samo v nemške reklamne namene in kot sredstvo popačevanja slovenskih krajevnih imen. Ljudstvo je izzivanj že itak sito, nI treba, da bi sc godila še na kolodvorih, vsled tega se je bati, da tabla ne doživi kake neprijetna romance. Iz Hrastnika. Prošnja do občiu-skega odbora trboveljskega, ki sc snide te dni k seji. Prošnja Hrastni čanov, da bi »e prestavila pošta v sredino kraja, se je odbila, ker ravnateljstvo ni vprašalo nikogar drugega za mnenje kakor poštarja Kože-la in mogoče ravnatelje t o varen, ki imajo itak svoje pismonoše. Tisoči ljudstva pa, ki imajo razne stroške in sitnosti vsled oddaljenosti pošte so niso vprašali za mnenje, menda zato ne, ker je gospod poštar — odlikovan s križcem — izrazil, da je že dobro. Slavnemu občinskemu odboru, kate- rega smo volili tndi Hrastnioanjs izražamo to-le: Ni sitnost nekaterih posameznikov šahtova po posti v sredini kraja, ampak nujna potreba in želja vsega prebivalstva, tostran Ojstrega, razun direktorja Vilčnikm mogoče in se kakega prebivalca v bližini sedanje pošte in zato prosimo, da stori si. obe. odbor vse korake, da se ustreza upravičeni želji hrastni-ških davkoplačevalcev. Na Vranskem pri Celju je po zadnjih tamošnjih občinskih volitvah spet izvoljen trgovec gospod Karel Schv/entner za župana. Mož na pravem mestu! 200 K je ukradla dekla Polanec od Sv. Duha svojemu gospodarju gostilničarju Raste iger ju v Slov. Bistrici. Polančevo so v Brežicah zaprli. Vsled pijanosti je zmrznil 7513t- ni bajtar Juri Skof is Slatinskega dola v Gornjeg rajske m okraju. Sel je zvečer pijan prt/ti domu, na poti na je padel v neki jarek, kjer je obležal ter zmrznil. l radovanje slovenskih občin na Spodnjem Štajerskem se še vedno vrši v nemškem jeziku. Tako u raduje v šmarskem okraju razen treh vseh ostalih petnajst občin v nemškem jeziku. Okraj »e docela klerikalen, odtod tudi narodna brezbrižnost. Slovenski in nemški sodniki. O priliki plesnega venčka v »Narodnem domu« v Ptuju je prišel ob pol četrti uri zjutraj c. kr. sodnik dr Wre*st*nigg s tolpo pijanih nemčur-jev pred »Narodni doiu^ izzivat Slovence. Ce bi bil dobil, kar je iskal, bi p«i kri ali po nemških listih o slovenskih tolovajih. Ce bi tako delal slovenski sodnik, pride takoj v preiskavo, Nemec oziroma nemčur pa — avanzira! Ofieielna otvoritev novega pristanišča v Trstu. Danes, ob 11. uri podpoldne sc je vršila slovensna ofieielna otvoritev novega Franc Jo-žefovega pristanišča pri Sv. Andre-iu v Trstu. Otvoritvi so prisostovali trgovinski minister dr. VVcisskireh-ner, sekcijski načelnik Riedl in drugi. Dre v i ob 8. in pol bo vsprejem v trgovinski in obrtni zbornici, kterega se bo udeležil tudi trgovinski minister \Veisskirchner. Tržaški svedrovci na delu. V noči od petka, dne 11., na soboto, dne 12. t. m. je bila prevrtana blagajna tvrdke Regina Civran, ki ima skladišče kosti, cunj in raznih od-oadkov v ulici delT Istituto v Trstu. Tatovi :-:o odnesli iz 1 tagajne svoto 2500 K. To svoto je bil lastnik tvrdke, g. Lev Trich, prejel v petek in jo shranil v blagajno v skladišču, dočim ni prej nikdar puščal denarja v tej blagajni. To je takoj vzbudilo sum, da se je moral tatvine udeležiti 26 letni Karel Osana, ki je bil kakih osem mesecev, in sicer od meseca junija m. 1. v službi okradene tvrdke. kakor pisar. In sicer je ta sum jako opravičen, kajti do onega dne ni bilo nikdar denarja v blagajni in nikdar niso še tatovi napravili tam nobenega poskusa. In glej: tatovi vlomijo v skladišče in prevrtajo blagajno ravno ono noč, ko Osana ve, da je v njej 2500 K denarja. Osana je bil več časa poročevalec lista »II Gazzettino«. Samomor na ulici v Trstu. V soboto, dne 12. t. m. zjutraj ob 8. uri in po i, se je v ulici Nuova v Trstu l>red hišo št. 19 ustrelil z revolverjem trikrat v levo stran prsi in enkrat v desno sence 301otni Vincencij Laug. Par minut prej je nesrečnež govoril z neko služkinjo, imenom Amalijo Terčan, ki služi pri neki v isti hiši stanujoči družini. Pozneje je ona povedala, da ji je bil on že dva dni prej povedal, da se bo umoril in ji je tudi pokazal revolver, kterega mu je pa bila ona zaplenila. A v soboto zjutraj je od nje zahteval, da mu vrne revolver. Komaj jo bila ona ustregla njegovi zahtevi, je on izstrelil revolver proti samemu sebi. Prenesli so ga v mestno bolnišnico, kjer so zdravniki izjavili, da ni upanja, da bi okreval. Konec sesljanske žaloigre. Dne 11. t. m. sta bila izpuščena iz zaporu Frančiška Leban in Josip Gas* [»Tin iz Seal juna, ki sta bila na sumu, da sta sežgala dva nezakonska otroka. 04 itomnls sto stopalo. Leta 1876. na Polici rojeni ter na Grousuplje pristojni delavec Ivan Knez je zaradi nepoštenosti že parkrat pokušal ričet in komaj je sedaj stopil v prostost, pa je zopet prišel v zapor. Možak je pred nekaj časom prišel v Gdtzlovo prodajalnico na Starem trgu, tem izjavil, da je kurjač na kolodvoru ter, da se piše Ivan Dever. Izbral si je obleko in srajco z izgovorom, da bode to prišel plačat, kadar dobi na železnici denar. OOtzl mu ic zaupal samo srajco, obleke pa ne. V soboto je pa zopet prišel v navedeno trgovino in si izbral pod isto krinko 10 K vreden suknjič, katerega mu pa ta ni zaupal, marveč zahteval denar za srajco. Tega mu pa dozdevni Dever ni mogel dati, .ker ga le m itJenki ni doM«, ga seveoa tudi nikdar ne bode. Mož je žalosten zapustil OOtztovo prodajalnico in si Šel ogledovat obleko v izložbe sosednjih trgovin. V tem pa pride za njim stražnik ter ga povabi s seboj na magistrat, kjer so dognali njegovo identiteto in ga nato vtaknili v zapor. Vagao« mmiaar. Oženjeni 60-letni dninar Ivan Pleško iz Loga pri Brezovici se ga je bil v soboto tako nasrkal, da je na Hradeckega mostu Kadel in si zlomil palec desne roke. er je Pleško izgnan iz mesta, ga je prijel stražnik, hoteč ga odpeljati na stražnico. Pleško se je pa stražniku tako uprl, da je moral priti na pomoč še drugi, da sta ga spravila na osrednjo stražnico. Pleško je zelo nasilen človek, že 25krat predkaznovan in je bil na odredbo policijskega zdravnika prepeljan v deželno bolnišnico. Po« popadal je včeraj popoldne v nekem lokalu nekega bletnega dečka. Pes je imel nagobčnik ter je njegov lastnik neznan. Dečku je zdravnik rano izžgal. Vtihotapil se je v soboto zvečej dosedaj še neznan malopridnež v spalnico Schrevejih služkinj v Nunski ulici, tam vlomil v kovčege ter iz njih pokradel 28 K vredne zlate uhane, žensko double uro z verižico, vredno 8 K, zlat prstan, 3 K denarja in za 7 K ženskega perila. Pred nakupom se svari. Kopat vojaki l Včeraj so se trije vojaki 27. pešpolka pred neko gostilno na Radeckega cesti sprli s civilisti in stepli. Eden vojakov je zapustivši gostilno menda že z namenom za pretep vzel s seboj drog, s kojim se zapirajo železna okna in se potem z njim pretepal. Ali res še ne bode miru? Smolo je imel sinoči na južnem kolodvoru delavec Anton BokŠič iz Kaiii.-uka. Ko je viak odhajal proti Trstu, je urnih krač skočil vanj ter se skril na sedež za sprevodnika. Ko so pa železničarji to opazili, je vlakovodja ustavil vlak, Bokšiča so pa potem poiskali ter ž njim obračunali po predpisih za črne pasažirje. Vlak je imel vsled tega 14 minut zamude. LJndaka kopelj je vsled sklepa občinskega sveta z dne 20. januarja 1910 odprta v zimski dobi od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne in od 3. popo'đne do 7. zvečer. Delavsko pihanje. V soboto se je z južnega kolodva odpeljalo v Ameriko 45 Macedoncev, 27 Hrvatovin 17 Slovencev. V Buks je Slo 25, v Heb pa 35 Hrvatov. Na Dunaj se je odpe Ijalo 15 Hočevarjev. Včeraj je šlo v Ameriko 41 Macedoncev in Hrvatov, v Stražo na Dolenjskem se je opeljalo pa 20 Lahov. Izgubljeno in najdeno. Zaseb-nica g. Marija šebenikova je izgubila bankovec 10 K. — Delavčeva žena Ana Porentova je izgubila denarnico, v kateri je imela čez 6 K denarja. — Po-sestnica ga. Antonija Frohlichova je izgubila bankovec za 20 K. — Dijak Mihael Erklavc je našel denarnico z manjšo vsoto denarja. — Policijski stražnik Matija Godiceij je našel denarnico z manjšo vsoto denarja. Telefonsko In brzojavna porotna. Poslanska zbornica. Dunaj, 14. februarja. Prva letošnja seja poslanske zbornice bo v četrtek 24. t. m. Na dnevnem redu te seje so te-le točke: Volitev dveh novih podpredsednikov (maloruskega in romunskega), prvo čitanje re-kmtnega kontingenta, proračuna in finančnih predlog. Dr. Glombinskega zatrdita. Dunaj, 14. februarja. Načelnik »Poljskega kluba« dr. Glombinski je imel danes v parlamentu dolgotrajno posvetovanje z dr. Pacakom in dr. Začkom ter jima izdal obvezno izjavo, da bo »Poljski klub« odločno vztrajal pri svoji zahtevi po temeljiti rekonstrukciji kabineta. Demisija Bienert novega kabineta? Dunaj, 14. februarja. Ministrski predsednik baron Bienerth je sklical na četrtek predsednike vseh pet klubov, ki so združeni v »Slovanski Enoti«, — dr. Kramara, dr. Ploja, t'držala, dr. Hrubana in dr. Suster-siča na skupno sejo. Praga, 14. februarja. Današnji »Venkov« poudarja z ozirom na vest, da je baron Bienerth pozval načelnike v »Slovanski Enoti« združenih strank na posvetovanje, da je ta konferenca predhodnica demisije celokupnega Bienerthovega kabineta. Kdo bo ceski minister rojak? Dunaj, 14. februarja. »Morgen« javlja, da je najresnejsi kandidat za češkega ministra rojaka bivši minister dr. Miroslav Pacak. Praga, 14. februarja. Z ozirom na vest lista »Morgen« naglaftajo »Narodni Litsy«, da ni doslej še nihče ponudil dr. Pacaku ministrskega portfelja, a če bi mu bil ta portfelj ponuđen, da bi si prejo dobro premislil, ako bi bilo oportuno ga sprejeti* Afera Hofrlchter. Dunaj, 14. februarja. Vest nekaterih listov, da je krivda nadporod* nika Hofriehterja popolnoma dokazana in da se je tudi dognalo, od kod je Hofrichter dobil ciankali, je od kraja do konca izmišljena. Nasprotno je res, da ni niti najmanjših indt-cij, iz katerih bi se dalo sklepati ne provenienco strupa. Umrla svedokinja atentata na cesarja. Dunaj, 14. febi orja. Tu je umrla gospa Tropseh, ki je bila 18. febr. 1853 kot mlada deklica priča po-skušenega atentata na cesarja, ki ga je izvršil čevljar Libenv. O njeni smrti so obvestili cesarja. Jutrišnjega pogreba se bo udeležil tudi cesar Oboleli poslanec. Dunaj, lt. februarja. Poslance grof Kolowrat, eden izmed voditeljev nemških agrarcev, je v Niči na Francoskem opasno zbolel. Reorganizacija pri državnih železni cah. Praga, 14. februarja. Češki \irA\ javljajo, da nameravajo ustanoviti generalno ravnateljstvo državnih ie-lezr" *, ki bi obstojno iz -r> oddelkov, na katerih čelo bi b;i poklican poseben sekcijski naeeb*ik. Razdelitev vseučiliških fakultet. Dunaj, 14. februarja, V vseučiliških krogrih zatrjujejo, da bo učna uprava v kratkem odredila razdelila f i 1 o h o f s k e fakulteto v humanistični in realistični oddelek, juridične pa v juridični in državnopravni oddelek. Samomor v dvorni operi. Dunaj, 14. februarja. V soboto zvečer se je v dvorni operi ustrelil mladenič, eegar istovetnost se je šele danes dognala. Samomorilec *e IS-letni gimnazijec Sokel, ki je izvršil samomor, ker je v prvem tečaju dobil slab red. Radi poneverjenja. Budimpešta, 14 februarja V nekem tukajšnjem sanatoriju so aretirali javnega notarja dr. Kerna, ker je poneveril .'iOO.OOO K. Prestolonaslednik in Madžari. Budimpešta, 14. februarja. Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand bo še pred svojim odhodom sprejel nekatere madžarske politike, da jih pridobi za grofa Khuena in za volilno reformo. Proti priklopijenju Krete Orfkl. Rim, 14. februarja. Agenzia Štefani javlja: Angleška, Rusija, Italija in Francija- so izdale to-le noto: Generalni konzuli imajo ^ikaz obvestiti kretski izvrševalni komite, da imenovane velesile ne bodo pripustile eventuvalnih volitev na Kreti v grško narodno skupščino in da bodo v nasprotnem slučaju porabile vsa sredstva, da preprečijo volitve, Pariz, 1. februarja. Minister zunanjih del Pichon se je napram turškemu poslaniku izjavil, da Francija ne bo pripustila da se dado v promet nove kretske znamke s označbo »Hellas«. Proti pruski volilni reformi. Berolin, 14. februarja. Socialni demokrat je so včeraj priredili 2* protestnih shodov proti deželnozbor-ski volilni reformi. Protestnega obhoda se je udeležilo 50.000 oseb. Cesarske palače in vsa vladna poslopja je stražila množica policije. Med demonstranti in redarji je prišlo opetovano do krvavih spopadov. Ranjenih in aretiranih je bilo izredno mnogo ljudi. Tudi v Hali ob Sali so bile krvave demonstracije. Berolin, 14. februarja. Policija je uvedla proti socialno demokratskim voditeljem kazensko preiskavo, ker niso oblasti naznanili včerajšnjih protestnih shodov. Volitve na Finskem. Helsingfors, 14. februarja V deželni zbor je bilo izvoljenih 42 Staro-fineev, 28 Mladofincev, 26 Švedov, 86 socialistov, 17 krščanskih socialistov in 1 agrarec. Med izvoljenimi je 15 žensk, izmed katerih je 9 socialnih demokratinj. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras to Piistoslemšek. Meteorolo$Kno porotno. Vilma Ml wm)m M+2. Snfctf« mM Sik 7M H I •NIS- •8 I vtajt Stssjc metra ? min i-II < Nebo 12. 9 13. 14. *.pop. 9. iv. 7. zj. 7353 7360 7375 2. pop. 7373 9. zv. 7383 7.sj. 736*5 18 si. szahod -08 -20 si. vzhod jamo m oblačni 4*8 'si. j vzhod det jasni 13 ar. vzhod oblačno 13 p. ni. vzh. a S redaj* pm6>gsfsJlsJ» Borm —05 in včeratsaia 1 , norm —0-4»! Padavina v 24 arah 00 mm is O0 m«. naloga suma, slama, m m souvan MMtal Uf i , LJnalJana ■ 23. RmAM p*d]et|e. 31—1 Največja zaloga preprog. Popolne opreme za Uradnik veSč knjigovodstva ter vseh trgovskih poslov, late z* pnroManski čas pri« Pojasn la daje uprav mit vo »Slo venskega Naroda«. 546 Sedlarskega pomočnika sprejme takoj v dele Rndetf -idlat&ki mojstu v Begonije francoskega plemena, odbrane v petih barvah la izbira zefo potnih K 2 50, enostavne In polnjene K 150 Olokslnlle deset kos v za K 250 Cenik zastonj. 547 Ha ZrZsaV Jfs ^OkrouJUiciT Kapi 00 se rabljeno OL Ponudbe pod „Kolo" na uprav. •Slovenskega Naroda« 543 Sprejme so takoj ali pa v šestih lednih mannlakrnrist pri L Kraeovicu v talcu na Štajerskem. 529 z dobrimi š«»l-k mi izpričevali — pred-uost imata že nekoliko trgovine vešča, ki sta pošten m potom iz^tooi'a H trgovine — sprejme takoj And. Krn-ielff t ^ v i a z n **■ ^ n; i- k tvrdke B»rgrrann & Co., Dečin na L*, ker je to ed no najbolj učinkujoče med cinalno milo proti soln-čnim pegam n za negovanje lepe, mehke in nežne polti. Kos po 40 vin. se dobiva po vseh lekarnah, drogerijah, parfumeriah itd. Puncelta Paslnl fe zadosti samo 40 gramov na % litra zavrete vode in najboljši punč je narejen. Neprimerno dobroga okusa la slasti. Dajati mn Jo prednost prod vsem pijačami. r*r>*nano najboljša znamka. Uvedeno povsod. 4550 Dobi se v vseh boljših delikatesu h trgovinah, kavarnah, restavracijah in g« stilnab. Naročila na izdelovalca FaustO Paslnl v Triemu, Tirolsko ah pa na g>a\n<> za-t<-p-tvo za Ljubljano in Kranisko Janko Trsi VABILO na občni zbor Hranilnice ii posojilnice m Prnojal severne ki se vrši v nedeljo, 20. februarja 1910 •k 4. popoldne v zadružni pisarni. i 1. Poročilo načelstva ta nadzorstva. 2. Odobrenje računov za leto 1909. 3. Ć«»anje revizijskega poročila »Zadružne zvese v Celju«. 4 Volitev nače'st«a. 548 5 Vohtev nadzorstva. 6. Slučajnosti Prodajalko vešča papimte ia plaaterijske stroke se sprejne tanj kot prva a t P«>f>u<1be na tvrtko TT. Ifltt&i LJ«M]aaa, Nek slepar je izvabil m^eca »entfmhra I. I. pod tminom Stanko Srabisek Is Ln- kOviOO kol*» »Dftrkupp-Uiana« model stev. 56. fct*v izd^lovaln ce 64 414 od tvrdke Ju In sin v Ljubljani. Nagrade dobi oni, čigar izpovedbe pripomorejo, da se storilec prime. 542 asassn (%*fa?) Vi^ioduinMn1 tu** zdazi !3WOi nojMAnpnu noojnupoMMdioiuinS aS3qfvN uu 1009 Kavarna LEON1 na Starem trgu št. 30 je kakor navadno ¥SB not odprta. V kavarni je električni klavir. Z odličnim spoštovanjem Leo in Fani Pogačnik. Pozorl Podpisani narnanjam cenj. občinstvu otvoritev moje nove restavracije pri Mtm" na posaji JUflicronog - Bistrica (ient Jenftke ielesnlee) kjrr razpolagam z v.«emi potrebnimi udobnostmi kakor: o pr*€>nočioči, vožnjami, hlevom, tehtnico mm živino itd. Za^otavljaje točno in solidno po* strežbo se za mnogobrojno naklonjenost najudaneje pripor< č*m Anton Zn|c, |te la snktnvnjtn edino to v 11 in METODOV OU 147 je najboljši. itirii aliji pri Prri ilir. zaliti taja ii nw « debela i lii&Ijai, lažna s!ia Star. 41 C. kr avstrijske tgf državne železnice Izvleček iz voznega reda. Wel|even snel E Oakei m Mnslfsne Oni. teL) r*03 zlutral. Osebni vlak v saseri Trite, Jesenice, Trb»f, Beljak, joi iei. Gorico. dri. iel.. Trst, c kr. dri. iel., Beljak (ees PodroSČ'eo), Celovec r*ss zjutraj. Osebni vlak v meri: Grosuplje, Kadolfovo. Straio-TopUce, Kočevje. frSO Sasoisna. Osebni vlak a enaSK leae* - ee. Beljak, (čet Podroičico), Celovec, Prago, Uraidan«, Berlin tt«40 saeelOfie. Osebni vlak v smeri: Trite, Jesenice, Trbii, Beljak, jut. iel, Gorico, dri iel.. Trst. c. kr. dri teL, Beljak, (čes Pod*, ičtco). Celovec I ss p« p« Id rta Osebni vlak s smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Strasa-Toplice, Kočevje. e-ae papaidna. Osebni vlak * smeri: Triič, Jesenice, Trbii, Beljak, joi iel.. Gorico, dri. iel. Trst, c kr dri. iel., Beljak, (čes Podroiico), Celovec. O SS aveoer. Osebni vlak v smeri: Trtic, Jesenice, Trbii, Beljak, (čes Podroičtco), Celovec, Prago. Draidane, Berlin 7-40 SSSnmSj Osebni vlak v smeri: Grosuplje, SadoUovo, Strasa-Toplice Kočevje 10 ponnOI. Osebni vlak v smeri: Jesenice Trbii, Beljak, jui. iel.. Gorico, dri. iel. Trst, e. ar. dri. seL, Beljak, joi. iel„ (osa Podroičco) Prago, Draidane Berlin. s Lnblfae f. Mi »Jut aji Osebni vlak v a-OS posoidnot Osebni vlak 7-10 aveeee: Osebni vlak v ■Mbed v Lfnetti 7"12 U utrtu i Osebni vlak it Berlina, Draidaa Prage, Beljaka, joi. iel, Trbiia, Jeaenk Gorico. Trsta, Trtica S-S2 zjutrai: Osebni vlak k Kočevja, Straše Toplic Rodolfovega, Grosnplja. ft-aa ««Mi«ns: Osebni slak is Berlina Draidan, Prage, Celovca, Beliaks, jui teL čes Podroičco m Trbii, Gorice, dii. isL Jesenic Triiča VSO peee sns s Osebni vlak to Kočarja Straie-Tophc Kndolfovega, Grcsuplfa. sie ponotnno: Osebni vlak is Beljaka, in?'. iel., Trbisa, Celovca, Beljaka, (če* Podrt- fico), Gones, dri. Šal., Trsta c. kr. dri iel., Jesenic, Triiča. O*a9 cvoenr: Osebni vlak iz Berlina, Drsi dsn, Prage, Celovca, Beljaka, (čes Podre sčico), Jesenic O-aa i«sotn Osebni vlak is Beljaka, M sel., Trbiia, Celovca, Beljaka (čes Podre ičico). Trsta, c kr. dri. sel.. Gorice, drl iel., Jesenic Triiča 0-07 aveoer i Osebni vlak is Kočevja, Strais Toplic Rndolfovnga, Grosnplja. •fOO neneel i Osebni vlak ts Trbiia, Celovca Beljaka (čet Podroičtco), Trsta, c kr. dri. iel, Gorice, dri. SaL, Jesenic v Meno,ene (ertevae teiesalee) ajutreji Osebni vlak n Kamnika, eopoldnot Osebni vlak e »voden Osebni vlak is in odboda so navedeni v sremn C. kr. driavao-ieletniSko ravnateljstvo ▼ Trato Mostno tehtnico rs tehtanje vozov ali živine, ki potegne 4000 do 5000 )