it. 19b
Cfetrfefc to. Itaflfa t&prXIX
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIfiTVO: LJUBLJANA, KNAFUEVA ULICA 8T. 5. HKLJUCNO ZASTOPSTVO xa oglase K Krahjevme ItaMje ta _
UNIONE PUBBLICITA ITALIANA 8. A*, MILANO
TELEFON: 31-22, SI-23, 31-24, 31-25 ta 31-2«, — Izhaja vsak dan opoldne. Mesečna naročnina 6.— L, Za lnoaemstvo 10 L.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicrtA <fi provenienm ftalhma e4 eatera: UNIONE PUBBLICITA IT A LIANA & A., MILANO.
Na vzhodu se nad iljojejo srdite
Siloviti sovjetski protinapadi so bili odbiti -se bijejo srdite bitke ob sodelovanju
Berlin. 10. julija, d. O položaju na vzhodni fronti javlja nemško vrhovno poveljstvo v svojem  uradnem poročilu:
Na vsej vzhodni fronti potekajo boji uspešno.
Berlin, 10. jul. u. Zadnja poročila uradnih vojnih poročevalcev podčrtavajo, da zmage nemških oklopnih formacij niso bile lahke. Zahtevale so žrtev najboljših oddelkov. Največje težave nastajajo zaradi tega, ker je treba čimprej likvidirati sovjetske sile. Pred nemškimi oklopnimi vozili se sovjetski vojaki skrivajo v gozdovih in poljih, potem pa jih v temi napadejo iz zaledja, s čimer ogražajo ceste, ki jih uporabljajo hitri oddelki, ki dova-žajo v prve postojanke neizogibna potrebna živila, predvsem pa bencin. Odpor, ki ga nudijo ti sovjetski oddelki v zaledju, je nadvse trdovraten in fanatičen (Pic-collo).
Srdite borbe v Besarabiji
Berlin, 10. julija, s. DNB poroča, da so včeraj sovjetske sile, ki so jih podpirali oddelki tankov, skušale zaustaviti prodiranje nemških in rumunskih čet. Sovjeti so bili v hudih, borbah odbiti. Nemške in ru-munske čete so morale premagati nadaljnji odpor sovražnih zaščitnih oddelkov. Le na tem odseku fronte so bile Sovjetom pri-zadejane tako velike izgube, da jih bodo stežka nadomestili. Nemci so zaplenili zelo mnogo prevoznih sredstev, orožja, municije in strojev vseh vrst. Več tisoč sovjetskih vojakov in oficirjev je bilo ujetih.
Na severnem odseku fronte so morali nemški inženjerji v zadnjih dneh zgraditi vozne poti po izredno težavnem močvirnatem terenu, na katerem ni bilo prav nobene prometne naprave. Po cestah, ki so jih zgradili z nepretrganim delom in v izredno težavnih okoliščinah, prodirajo sedaj nemške čete proti vzhodu.
Finsko vojno poročilo
Helsinki, 10. julija, s. Finsko vrhovno poveljstvo je objavilo snočl službeno vojno poročilo, v katerem pravi: Na južnovzhod-nem delu fronte se je razvTalo v glavnem izvidniško delovanje. Prišlo je tudi do intenzivnega streljanja. V bližini Lahtenpoe so finske čete prodrle čez mejo v globino 10 km. Nasprotniku so zaplenile 8 topov, mnogo stre jnic in drugega orožja. Sovražnik je poskusil prodreti čez mejo, a je bil odbit in je imel hude izgube
Od 8. julija zvečer dalje so finske čete uničile na vzhodni meji 41 sovražnih tankov. Vojaške operacije se nadaljujejo po načrtu in razni zasedeni kraji so trdno v finskih rokah.
Dne 5. julija so finske pomorski sile potopile 5 sovražnih ladij, poškodovale pa dve vojni ladji. Nadalje neki 500tonski mi-nonosec in še 2 trgovinski ladji. Topništvo finskih obalnih trdnjav je stalno obstreljevalo sovražne patrolne ladje, posebno v noči na sredo.
V enem izmed obeh pristanišč Hangoja je bilo pognano v zrak skladišče streliva.
Finske letalske sile so bombardirale in razdejale sovražne obrambne naprave, tanke, skladišča streliva, vlake in druge transporte. Finski lovci in protiletalsko topništvo so sestrelil* 73 sovražnih letal. 4 finska letala se niso vrnila na svoja oporišča.
Berlin, 10. jul. s. DNB poroča, da so nemške čete po hudih bojih zavzele Salo, močno utrjeno mesto tik za dosedanjo finsko-nisko mejo.
Helsinki, 10. julija, s. Doznava se sledeče podrobnosti o operacijah, ki jih omenja včerajšnje vojno poročilo:
Južno od Paanajrervija napredujejo finske čete na 300 km dolgi fronti. Sovražnik se slabo upira v Kareliji. Najgloblje so finske čete prodrle na sovjetsko ozemlje 60 km. Finske čete, ki prodirajo na južno-vzhodni fronti v smeri Lahdenpohija in ki
Na vseh glavnih odsekih vseh vrst orožja
so dosegle utrjeni pas Sovjetov na severu in vzhodu jezera Ladoga, ogražajo važno železniško zvezo Viipuri—Sordavada. Ladje, ki so jih finske sile potopile, so pripadale transportom s sovjetskimi četami, ki so bile umaknjene iz Talina.
Bombe na Helsinški
Helsinki. 10. julija, s. Včeraj zjutraj je 6 sovjetskih letal znova napadlo finsko glavno mesto. Bombe so povzročile več požarov. 15 ljudi je bilo ubitih, 126 ranjeni  .med temi 67 hudo.
Boji pred Murmanskom
Berlin, 10. julija, s. Iz poslednjih poročil propagandne kompanije izhaja, da so nemške planinske čete predrle sistem sovjetskih utrdb na odseku pri Murmansku. Nemci so izvojevali utrdbe, ne da bi jih pri tem podpirali tankovski oddelki. Prišlo je tudi do nudih spopadov na nož. Nemške čete so se polastile tudi važne strateške ceste, ki je speljana proti Murmansku.
Mobilizacija žensk na Finskem
Helsinki, 10. jul. s. Vse ženske v 'rtaro-sti od 18 do 59 let se morajo prijaviti za obvezno delo Za pomožno delo je bila mobilizirana tudi šolska mladina. Doslej so uporabili 150 tisoč šolarjev za pomožna dela.
Madžarsko vojno poročilo
Budimpešta, 10. julija, s. Vrhovno poveljstvo madžarske vojske je objavilo naslednje poročilo:
Naši brzi oddelki se bore s sovražnikom, ki se je razvrstil vzdolž Zbrucza in si prizadevajo, da bi si izvojevali prehod čez reko. Kolesarski oddelki so s svojim naglim prodiranjem znatno prispevali k uspehom, ki so bili doslej doseženi. Svoj delež pri tem uspehu imajo tudi inženjerske čete.
Roosevelt pripravlja napad na Evropo
Z zasedbo Islanda je prišla Amerika v področje, kjer imajo
besedo topovi
Rim, 10. julija «- Po evropskih glavnih mestih ugotavljajo glede na ameriško okupacijo Islandije naslednje:
L Zedinjene države so v pravem pomena besede napadle evropsko skupnost.
2. Okupacija otoka pomeni nasilje nad malo državo, kakršna je Danska, ki ni sposobna opreti se velikanu, ki jo je napadel In oropaL
3. Zasedba je nov dokaz ane leske era protievropskega daha, ker je Anglija s svojimi lastnimi rokami odprla vrata v Evropo severnoameriškemu imperijalizma.
4. Zasedba pomeni nov korak Zed in jenih držav k intervenciji in diktatorsko potezo Roosevelta. da bi povedel severoameriški
narod v vojno, ki je ta ne mara.
5. Roosevelt je že ponovno poteptal Mon-roeoovo doktrino na moralnem in diplomatskem področja, sedaj jo je s svojimi predsedniškimi škornji še na zemljepisnem, premišljeno je stopil iz severoame-rfškega v evropski prostor.
6. Ameriški ukrep pomeni grožnjo tudi n ostale otoke na Atlantskem oecanu in države, ki jih posedujejo.
7. Ta nkrep pomeni nov doslej najdrznejši in skoraj najstrašnejši poskus Roo-sevelta, da bi povzročil krvave incidente, s katerimi bi predsednik hotel razvneti nacionalno   zavest   severameriškega na-
&. Zasedba otokov pomeni končno jasno priznanje, da je za Anglijo in za Roose-velta bitka na Atlantika tako, kakor se stvari sedaj razvijajo, izgubljena, in da je zaradi tega treba nujno najti izhod iz položaja.
Berlin, 10. fcA. a »Politično diplomatska korespondenca« se bavi z zasedbo Islanda in pravi da je hotel Roosevelt na vsak način storiti korak dalje v vojno v trenutku seveda, ko vsi evropski in mnogi ameriški narodi z največjim zanimanjem spremljajo veliko bitko, ki bo uničila boljševizem. Predsednik Zedinjenih držav je v nasprotju z vsemi svojimi slovesnimi izjavami ameriškemu narodu ustvaril položaj, iz katerega se ne bo mogel več umakniti. Iz tega jasno sledi, da Roose-veltu m mar usoda njegovega naroda in drumh narodov, ki so popolnoma nemte-resirani na konfliktu. Sovraštvo in imperialistični cilji ga silijo vedno boli v pustolovščino in za njene posledice bo odgo-vecsa izključno le on.
Pod naslovom »Rooseveltova odgovornost« piše »Borsenzeitung«, da se ne more niti reči. kakor da bi osne države pripravljale napad na ameriško celino, pač pa je res baš nasprotno, kajti Amerika pripravlja napad na vzhodno poloblo. Predsednik in njegova masonska klika so prevzeli s tem dejanjem docela prostovoljno pravno vlogo napadalca. Washing-ton išče vsa mogoča sredstva za čimvečjo publikacijo svoje solidarnosti z boljševizmom. Dočim se na eni strani predsednik proglaša za prvoborca svobode prodov m zaščitnika civilizacije, odreja na drugi
strani svojim četam zasedbo dežele, ki je vseskozi izven konflikta. Tako je Roosevelt pogazi!  pravice  malega in mirnega
naroda. Gospod Roosevelt in njegovi pajdaši so stopili prostovoljno v odsek, kjer imajo besedo topovi. Tako je stopil v okrožje evropske poloble ter ie treba dobro poudariti, da bo vsaka ladja s spremstvom ali brez spremstva, ki bo prišla pred naše topove, cilj naših topov. Odgovornost za vse nosi izključno Amerika.
Roosevelt je prekoračil svoja polnomočja
New York, 10. jul d. Za ameriško javnost je prišla okupacija Islanda po četah ameriške vojne mornarice precej nepričakovano in ni naletela na tako splošno odobravanje, kakor skušajo to prikazovati z ameriških službenih mest. Tako na prim. piše »Daily News« v uvodniku, da načenja Rooseveltov korak dve važni vprašanji: 1. ali spada Island v zapadno zemeljsko pol u to, in 2. ali je imel predsednik; Roosevelt za ta korak tisto polnomeč-je, ki mu pritiče po ustavi. GeDgrati na splošno prištevajo Island v vzhodno - zemeljsko pol uto in tudi vlada Zedinjenih držav doslej ni nikoli reklamirala tega otoka na zapadno stran. Teh reklamacij vsaj ni bilo do zadnjega meseca, ko je vlada Zedinjenih držav uvrstila Island med tista področja, za katera ne velja prepoved o izvozu ameriškega petroleja.
Drugo vprašanje o Rooseve-to vem ustavnem polnomočju je sporno, zakaj predsednikovo polnomočje v činu vrhovnega poveljnika ameriških oboroženih sil sicer ni omejeno, toda samo kongresu pritiče pravica napovedati vojno. Roosevelt je označil zasedbo Islanda sicer kot defenzivni ukrep, toda treba je počakata, kaj prinese bodočnost. List izraža nato upanje, da Roosevelt tega svojega »defenzivnega koraka« pač ne bo poizkušal brez formalnega privoljenja kongresa izpremeniti v »ofenziven korak«,
Mnogo pa se v Zedinjenih državah ▼ zvezi z zasedbo Islanda komentira tudi zelo dvomljivo stališče, ki so ga zavzeli mnogi prominentni izolacionisti Ti namreč zdaj po večini označujejo to Roosevel-tovo akcijo za »stvar, o kateri se da razpravljati«. TI izolacionisti pa bi bili pripravljeni »razpravljati« o tej Roosevelto-vi akciji še zmerom le pod pogojem, da se iz nje ne bi m-inila vojna. Presenetljivi mir in ravnodušnost, s katero so mnogi izolacionisti sprejeli Rooseveltov korak, si je po mnenju diplomatskega sotrudnika »New York Timesa« Trocfca mogoče tolmačiti tako, da pač vsi ameriški strategi vidijo v Islandu ameriški branik na vzhodu, kar naj bi bil po njihovem mnenju že zadostni argument za okupacijo tega nevtralnega ozemlja. Nekateri ameriški listi, ki so bih' poprej zelo strogi gleda Rooseveltovih obljub, da si bo prizadeval obdržati Ameriko
kažejo zdaj naenkrat napram predsedniku Roosevelt u nenavadno popustljivost Tako
n. pr. trdi Slapper v »Daily Newsuc, da je mnogo članov ameriškega kongresa celo
veselih, da niso bili vprašani, ali se z zasedbo strinjajo ali ne, češ da so bili s tem razbremenjeni odgovornosti za ta korak, ki utegne biti daljnosežnega pomena.
Preiskava Rooseveltovih ukrepov
Washington, io. julija, s. Izvedelo se je, da bo kongres na nepopustljivo zahtevo nekaj najvplivnejših ameriških politikov, ki so proti intervenciji, poveril senatske-mu zunanjepolitičnemu odboru preiskavo o Rooseveltovi zunanji politiki. Odbor naj bi predvsem dognal razloge, ki so Roose-velta dovedli, da je odredil zasedbo Islandije. Mnogo ameriških parlamentarcev je mnenja, da je predsednik s tem ukrepom prestopil okvir svoje oblasti.
Ostra kritika v ameriškem kongresu
New York, 10. julija s. Člani kongresa ostro kritizirajo to dejanje, pripominjajoč, da predstavlja vojno dejanje, ki lahko spravi Ameriko v vojno. Senator Wheeler je obtožil Roosevelta, da je prekršil ustavo in se pregrešil proti obvezam, ki jih ima do ameriškega naroda. Ob velikem odobravanju je izjavil, da predsednik in njegovi sodelavci Knoxove vrste, ki ščuvajo za vojno, nimajo nobene pravice pošiljati ljudi in ladje čez Atlantik, ker bi to povzročilo vojno. Senator Wheeler je zavrnil obtožbe, da je razne-sel predčasno vest o zasedbi Islandije, izjavljajoč, da ima narod pravico vedeti, kaj se godi v njegovo škodo.
Zapadna fronta
Berlin, 10. julija s. Kakor poroča DNB, je bilo včeraj popoldne sestreljenih nad Kanalom 17 angleških letal, ki so skuhala napasti francosko obalo. Boji se še nadaljujejo ob času. ko je prišla ta vest v Berlin.
K odan j. 10. julija, s. Osem angleških letal je v nizkem letu s strojnicami napadlo pet danskih ribiških ladij. Eno angleško letalo je pri tem zadelo ob jambor neke Tadje in se je vnelo. Treščilo je v morje ter se je z vso posadko vred potopilo.
v Angliji zaradi veleizdaje
Rim, 10. julija, s. Včeraj je bil obsojen na smrt angleški državljan George Johnson Armstrong, ki je bil obtožen veleiz-dajstva. Bil je to v Angliji prvi primer obsodbe na smrt iz takega razloga. Ze včeraj je bil Armstrong obešen v kaznilnici v Wandsworthu.
proti italijanskim
Norfolk, 10. julija, s. Zaključene so bile pred sodiščem v Norfolku razprave prod posadkam italijanskih pamlkov, ki so jih ameriške oblasti zaplenile. Vsi člani posadke pamlkov »Giuanc, »Guidoniac, >Laoo» nia< in »San Giuseppe« razen treh so MU oproščeni obtožbe, da so izvršili aabotažna dejanja. Italijani Sglietto, Mirigi m Ratto pa so MU spoznani za krive, toda prijavljen je Ml priziv na apelacijsko sodišče
I
Bombe na Malto in Marso Matruh
Dve sovražni letali sestreljeni — Delovanje topništva na
tobruškem odseku
Glavni Stan Oboroženih Sil Je objavil 9. julija naslednje 399. vojno poročilo:
V noči na 9. julija so naše letalske formacije    bombardirale    neko    letališče na
Malti.
V severni Afriki u dejstvo van je topništva na fronti pri Tobruku. Naša letala so bombardirala utrdbe v Tobruku. sovražne postojanke v Marši Matruchu ter letali -lišča vzhodno odtod in povzročila požare. V letalskih bojih je naše lovsko letalstvo sestrelilo eno sovražno letalo; drugo letalo je bilo sestreljeno od protiletalske obrambe.
Na Bengazi in Tripoli so bili izvedeni
britanski letalski napadi.
V vzhodni Afriki nobenega važnega dogodka.
Rim, 10. julija, s. V noči na sredo so skupine italijanskih bombnikov v valovih napadale letališče v Mikabi na otoku Malti. Naprave na letališču so bile intenzivno bombardirane. Doseženi so bili zelo dobri rezultati. Izbruhnilo je več obsežnih poža-rov. posebno na južnem predelu letališča. Protiletalsko topništvo je intenzivno reagiralo na napade in tudi žarometi so biU stalno v akciji. Sovražni lovci so ponovno napadli italijanska letala, ki pa so se z letalskim orožjem učinkovito branila.
Izgube Oboroženih Sil v juniju
Rim, 10. julija, s. Glavni Stan Oboroženih  Sil  je snoči objavil:
Izgube v mesecu juniju in v prejšnjem času, koliko niso bile navedene v prejšnjih seznamih in o katerih so predpisani podatki z navedbami imen. prispele do 30. junija t. L, so znašale:
Za vojsko: v Severni Afriki 319 padlih, 364 ranjenih. 7852 pogrešanih, na grško-albanski in albansko-jugoslovenski fronti: 463 padlih in 630 ranjenih. Podatki o iz-
gubah v Italijanski vzhodni Afriki še niso dospeli.
Za mornarico: 65 padlih, 169 ranjenih. 999 pogrešanih.
V letalstvu: 39 padlih, 30 ranjenih in 56 pogrešanih.
Seznam padlih je objavljen v posebni prilogi današnjih »Le Forze Armate«. Slavnim borcem in njihovim družinam pritiče ganjena in neskončna zahvala domovine.
Bombe su Malta e Marsa Matruch
Dne velivoli nemici abbattuti — Attivita d'artiglieria std
settore di Tobruk
II Quartier Generale della Forze Armate comunica in .lata di 9 luglio il seguente bollettino di guerra n. 399:
Nella notte sul 9 nostre foimazioni a^ree hanno bombardato mi aeroporto di Malta.
NeirAfiica s»cttentrionale attivita di ar-tJglieria sul fronte di Tobruk. Nostri velivoli hanno colpito fortificazioni della piaz-za, posizicni nemiche a Marsa Matruch ed
i aeroporti ad est di tale localita provocan-do incendi. In comhattimenti aerei la no-stra caeeia ha abbattuto un velivolo nenil-co; altro velivolo e stato abbattuto dalla difesa C. A.
Su  Brngasi e   Tripoli    ineiirs+ioni aereo
britanniche.
NeU'Airiea orientalc nessuna novita dl rilievo.
Le perdite delle Forze Armate nel glugno
ROMA, 10 luglio. s. H Quartier Generale delle Forze Armate comunica:
Le perdite verificate nel mese dl glugno e quelle non comprese in precedenti elen-chi, per le quali sono pervenuti sino al 30 giugno u. s. i documenti prescritti con le segnalazioni nominative, sono: _
Esercito — Africa settentrionale, caduti SI9, feriti 364, dispersi 7.852; fronte greeo-albanese e al ban ose-j u so slav o, caduti 463,
feriti 630. Non sono giunti gli elenchl del-
PAfrica orientale Italiana.
Marina — caduti 65, feriti 169, dispersi 299.
Aeronaut les. — caduti 39, feriti 30, <Hs-persi 56.
Gli elenehi del caduti sono pubblicarl m un supplemento straordinarlo odierno del giornale »Le Forze Armate«. Al gloriosl combattenti e alle loro famiglie va la. com-mossa, imperitura gTatitudine della Patrla.
Razmejitev med Italijo in Nemčijo
Meja poteka od Petelinka do južno od Žirov, od tam pa v vzhodni smeri do nemško-italijansko-hrvatske tromeje
Rim, 10. julija, s. V nemškem ministrstvu je bil 8. julija sklenjen med Italijo in Nemčijo sporazum, ki določa novo skupno mejo med obema državama, kakor se je za to pojavila potreba spričo razsula bivše jugoslovenske države. Sporazum sta podpisala veleposlanik Dino Alfieri za Italijo in državni tajnik nemškega zunanjega ministrstva baron von VVeizsacker za Nemčijo,
Nova meja med Italijo in I"*emčl|o gre od bivše tromeje med nemško državo, Italijo in Jugoslavijo vzdolž bivše italijansko-jugoslovenske meje do južno od žirov la od tam v splošnem proti vzhodu do nove tromeje med Nemčijo, Italijo In Hrvatsko« Posebna italijansko-nemška komisija, ki bo v kratkem pričela poslovati, bo na terenu definitivno določila mejno črto.
L'accordo di conf ine 'talo-germanico
Da Petelinek a sud di Žiri, di la generalmente veno Test Sino al punto triconfinale fra il Reich, lltalia e la Croazia
Roma, 10 luglio. s. L»8 luglio al Ministero degli Affari Esteri del Reich e stato con-cluso un aceordo tra lltalia e la Germanla col quale viene flssata la nuova comune frontiera tra i due paesi ln segriito alla dis-soincione dello stato jugoslavo. L'accordo e stato flrmato da pa rte Italiana dallam-basciatore Dino Alfieri e da parte tedesca dal segretario di stato del ministero de gli esteri barone von VVeizsacker.
II nuovo confine fra l'Italia e la Ger-
ma nia e segnato da u na hneo oho parte n-do dal cesaato punto đi i neon tro trico n finale Reich germanlco — Italia — Jugo-slavia, si svolge lungo Pex confine italo-jugoslavo fino a sud dl žiri e dl qui, con an da men to generale ad eat, fino al punta -, triconfinale fra U Reich germanlco. Mta-lia e la Croazia. TJna commlssione Italo-tedesca, r-he iniziera prossimamente 1 suot lavori, provvedera a tracciare definltiva-mente sul terreno la linea «11 confine. _
Ker ni
Konec boiev v Siriji
mogoče poslati ojačenj, je francoska vlada naročila generalu Dentzo, da položi orožje
Vichy, 10. julija. (DNB.) Službeno objavljajo:
že mesec dni so naše čete v Siriji ln Libanonu v hudi borbi, da zagotovo varnost ozemlja, ki je bilo poverjeno francoskemu varstvu. Kljub vsem prizadevanjem se vladi ni posrečilo, da M poslala v Sirijo Izdatno pomoč, ki bi omogočila nadaljnjo borbo. Da se prepreči nadaljnje prelivanje krvi
v borbi, ki je vsak dan bolj neenaka, ter da se napravi konec trpljenju, ki mn Je zaradi vojne izpostavljeno prebivalstvo Sirije in Libanona, je francoska vlada pooblastila vrhovnega poveljnika vojske V Siriji in Libanonu generala De nt za, da položi orožje. Preko ameriškege konzula ▼ Bejrutu so bili včeraj v tem smislu izvršeni koraki.
Albanski Civilni Komisar za Kosovo
Tirana, 10. julija a Na osnovi Duceje-veg* razglasa je albanski ministrski svet na svoji včerajšnji izredni seji imenoval za albanskega Civilnega Komisarja na področja Kosova, Boran in Struge Ministra Foklzija Ahaottja, ki mn jo bila poverjena
obisat na tem ozemlju.
Novi Komisar spada med najbolj znano politične osebnosti v Albaniji. Bil je več-kiatni minister.
se vri
Zagreb, 10. julija s. V Sarajevo je včeraj prispelo 220 vojnih ujetnikov, večinoma Bosancev, ki so bili ujeti od Italijanov v Skadru in odposlani v Bol za no. V razgovoru z novinarji so izrazili svoje zadovoljstvo spričo ravnanja, ki so ga bih* deležni M času, ko so bili x Italiji. •
_
_
04
Pomembna kulturna v Ljubljani
aniSestadja
Prisrčen sestanek s člani Kr. Rimske opere na unlonskein vrtn v navzočnosti na)' viijih dostojanstvenikov — Impozantna predstava v operi
Ljubljana, 10. julija. Včeraj popoldne je ljubljanski župan priredil na vrtu hotela Union zakusko v čast članom Kr. Rimske opere.
Okrog- 5. ure so se zbraJi na vrtu. ki je bil okusno okrašen s trobojnicami in cvetjem, številni gostje, ki jih je sprejemal župan z gospo. Prišel je Visoki Komisar Eksc. Emilio Orazioii z gospo Pavlo, Poveljnik 2. Armadnega Zbora Eksc. General Robotti s številnimi višjimi oficirji, Kve-stor   Gr. uff. Messana   Ettore, Vicepre-fekt  dr. Ruda   in   funkcionarji Visokega Kcmisariata, med   njimi   šef Tiskovnega urada Comm. Karlo Tigoli. S svojo udeležbo so počastili odlične goste člani sosveta m člani ljubljanskega mestnega sveta, upravnik Oton Župančič, ravnatelj Golta, ravnatelj dr. Tkmar in mnogi drugi predstavniki naše javnosti. V prijetnem razpoloženju so potekle prve minute, preden je župan dr. Acllešič pozdravil odlične goste. V živahnih pogovorih so bili člani slavnega ansambla s člani naše opere in drame. Pozornost so vzbujali najodličnejši predstavniki glasbene umetnosti Fašistične Italije Benjamin Gigli. dirigenta Tulilo Serafin, Fabritils ln drugi.
Županov pozdravni nagovor
Ekscclcnce. gospe, gospodje! Dovolite, da Vas kot župan sredi bele Ljubljane naj>krencje pozdravim. tfa£a misel vodi k Duccju, ki je blagohotno odločil obisk slavne kraljeve rimske opere da bo tudi prebivalstvo Ljubljane in Ljubljanske province deležno visoke umetnosti, ki diči umetnike Vašega, širom sveta s'av-nega opernega gledališča. Zato mu izrekam v 'mmu mesta Ljubljane m ljubljanskih prebivalcev na^o naj prisrčne j šo zahvalo. Iskrena zahvala vsem častitim damam in gospodom, ki se niste krasili truda ter dolge poti, da tte obiskali po tako krasnih uspehih v kraljevskem Zagrebu tudi našo belo Ljubljano in prinesli tudi našemu mestu in narodu neposreden užitek Vaše -- šoke umetnosti. NaSe mesto in narod Vam b<ista zu to od srca hvaležna.
Zelo sem počašćen, da se morem v te.n t-enutku spomniti Ekscelence princa lior-gLesea, rimskega guvernerja, ki je kot tolmač Ducejeve volje hotel nuditi Ljubljani svojo visoko- pomoč in nasloviti naj-vdar>ejšj in prisrčni pozdrav na Vas knez Dentice. ki s tako ugledno modrositio vodite usodo velikega teatra. Z enakim! ob-čutk: izražam priznanje Ljubljane uglednemu maestru Scrafiniju, velikemu Benjaminu Gigliu, famozni Mariji Caniglia in preko teh imen vsem umetnikom :n onim, ki
so tvorci slave kraljevega teatra r Rimu Ljubljana je že v svoji preteklosti imela  večkrat  čast  uživati   lepote  ita'ijansice pevske umetnosti. 2e v 18. stoletju so pri
nas gostovale pomembne italijanske umetniške družbe. Za najuglednejšo izi:.cd njih. Mmgotti, *-> bili tiskani tu v Ljubljani ce-'o bbreti. V dobi velikega mccc;u barona Z,** se so dale italijanske opeme družbe umetniško obliko tudi slovenski be%e*n.
V ste zepet navezali stike s to pretc-*»Vstjo. Vsa slovenska javnost ie z veseljem sprejela vest o Vašem gostovanju in to .-.enavaJr-c zanimanje 1 jubljan>k;'g.i prebivalstva dokazuje, kako visoko ceni Vašo umetnost. Nadejam se, da bo imelo še voćki at prilika slišati Vas v svoji s*edi.
Svojo /ah^alo združujem z že;jo, da bi V* m bilo o vanje v našem mestu prijetno in da bi odnesli v večno mesto od nas najbolj*«- sp».tn'ne.
županove besede so navzoči sprejeli z odobravanjem, nakar se je glavni Intendant
rimskih gledališč knez Francesco Dentlce zahvalil za pozdrav. Knez D en tiče je izjavil, da se umetniki, ki jih vodi. prav dobro počutijo v Ljubljani in da so v našem mestu kakor domači. Enak občutek so Imeli v Zagrebu. Gostom je znana velika ljubezen, ki jo ima Ljubljana in njeno prebivalstvo, kakor tudi prebivalstvo vse Ljubljanske pokrajine zlasti do glasbene umetnosti. Zaradi tega je ansambel Kr. Rimske opere s čim večjim veselje prišel gostovat v Ljubljano, kar se je zgodilo po volji Du-ceja in po zaslugi Visokega Komisarja, ki kaže toliko naklonjenost do slovenskega prebivalstva. Duce je Slovencem obljubil, da bodo njih kulturne pravice spoštovane in da bodo ohranili svoje narodne lastnosti. In tako se bo tudi zgodilo. Dejanja izvrševalca Ducejeve volje Visokega Komisarja dokazujejo, da se Duce jeva volja v celoti izpolnjuje. Vsa Italija je ponosna na svojo Vojsko in slovensko prebivalstvo naj bo hvaležno Italijanski Vojski, da Je pod njenim okriljem.
s pozdravom Duceju, Visokemu Komisarju, Vojski in županu je zaključil knez Dentlce svoj govor s prošnjo županu, naj bo tolmač te zahvale pri ljudstvu. Navzoči so z velikim odobravanjem sprejeli izjave kneza Denticea.
Pri številnih mizah se je razvil neprisiljen pogovor med gosti in našimi gledališkimi umetniki. Mnogi so oblegali Benjamina GIglia, ki je radevolje dajal avtogra-me in se prisrčno razgovarjal s članicami in člani našega gledališč.
Verdijeva „Traviata" v izvirni obliki
Prekrasna inscenacija in mojstrsko izvajanje
cenila ter prirejala gospodu Serafinu po predigrah in po vseh dejanjih iskreno tople ovacije.
Med pevci umetniki pa smo spoznali kar troje rojakov: na prvem mestu Mario Ca-niulia. ki je podajala naslovno partijo Vio-lette Valerv. Gina Beehija, ki je pel očeta Germonta in proslulega ljubljenca svetovnega filmskega občinstva, prvaka tenoristov. Beniamina Giglia ki je pel Alfreda.
Maria Caniglia je pevski fenomen, umetnica vprav čudežne glasovne zvon kosti, razsežnosti, prodornosti in lepote. Caniglia je visoko dramatična koloraturka. impozantna lepotica, silna igralka, enako do viska sposobna za Aido, Normo, Sento kakor za Violetto! Torej resnično Čisto izjemna umetnica, živa senzacija! Svojo partijo Je podajala z vztrajnim naponom, temperamentom in čustvom od začetka do zaključka. Imela je prekrasne prizore, ki so vz-burkali  poslušalce  do spontanih viharnih
ploskanj.
Gino Bechi je bariton, ki živo spominja na Tita Ruffa; Ima topel, velik, do skrajnosti prožen in vzorno kultiviran glas, izvrstno igro in je zmagovito učinkovit v svojem nastopanju.
O Gigliju pisati bi bilo vodo nositi v morje. Nima enakega na opernem odru in svet se mu klanja do tal. Kot osebnost ve-lesimpatičen mož, ima zlato grlo in umetnost slavčevega petja. Učinek svojega podajanja je stopnjeval od dejanja do dejanja; še nikoli nismo čuli tenorista, ki bi bil dvignil finale tretje slike do take krasote in ki bi zaključil četrto sliko s toliko silo. Kajpak mu je občinstvo na vse načine izražalo svoje zadovoljstvo.
»Traviato« smo Culi po dolgem času v prvotni, originalni obliki. Odprli so pri nas
krajšane scene, zlasti zaključek 2. in 4. slike. Videli smo zopet enkrat baletni na-
stop t 3. »liki, t kateri se je odlikovala prva plesalka Attilba Radice. Ker me Je predstava začela ob 20.30 Je trajala do 23.45 ponoči.
Na oder sta bila klicana razen solistov opetovano tuđi dirigent Serafin, režiser Govoni, pa bi radi ploskali Se scenskemu mojstru Periclu Anaaldu . . . Bil je diven, nepozaben večer! Vsem: hvala! hvala!
Fr. G.
Naše operno gledališče je majhno in zato seveda ne more sprejeti mnogo poslušalcev in tudi ni moglo ustreči željam tiso-čev, ki bi bili radi slišali snečnjo predstavo >Traviate«. Da pa Ljubljančani vseeno niso bili prikrajšani za ta izredni umetniški užitek, so opero prenašali po radiu, hkrati pa je bil tudi javen prenos na Kongresnem trgu, kjer so pred dnevi na kandelabre montirali tri zvočnike. Snoči. že dolgo pred napovedano predstavo. se je pričel polniti prostrani Kongresni trg. Vse klopi v parku so bile hipoma zasedene, mnogo jih je sedlo oh vznožle spomenika, drugi na stebre okoli Zvezde, tretji na ograjo pred Zvezdo, a prav tako je bil nabito poln veliki vrt restavracije »Zvezde«, kjer so prav tako prenašali opero po zvočniku.
Prenos je bil brezhiben, škoda le, da so v višinah glasovi tremolirali in vibrirali, ker so bile o;ačevalne naprave premočne. Vendar so pa poslušalci na prostem doživljali resničen umetniški užitek, ki ga nam je nudila Rimska opera, zlasti pa njeni prvaki Benjamino Gigli. primadona Maria Caniglia in baritonist Gino Becehi. Čeprav je predstava trajala skoraj do 23.45, je večina občinstva vztrajala prav do konca, poslušajoč in uživajoč prekrasne napeve in melodije nesmrtnega Verdija. Ko so se ljudje razha'ali. so zatrjevali, da takih mojstrov pevcev in takega umetniškega užitka Ljubljana pač še ni doživela.
Seveda pa je na tisoče Ljubljančanov raje sedelo doma pri radijskih aparatih, kjer jim je prenos nudil še večji užitek kakor na prostem. Mnogi, ki nimajo aparatov in ki lim je središče mesta predaleč, pa so postajali pred hišami, kjer so kar cele skupine pozorno sledile glasovom iz radijskih aparatov.
La prima serata degli artisti da Roma
n brindisi del sindaco — Incessanti applausi hanno confer-malo la fanta mondiale delTarte di Beniamino Gigli
Predstavo v operi so počastili s svojim obi&kom Visoki Komisar Eksc. Emilio Gra-zioii oh spremstva gospe. Poveljnik Ar-madnega zbora Eksc. Robotti, Poveljnik Divizije Grenadirjev General Orlando, Poveljnik Divizije Isonzo general Romero, Kvestor Messana. zastopnik Stranke cav. Gaiti, Viccprcfckt dr. Bisia nemški konzul dr. Brosch in drugi najuglednejši zastopniki, med njimi župan dr. Adlešič, rektor univerze dr. Slabič in drugi.
Prva in najgloblja hvaležnost naše bnr Jjubeče in skoro pol stoletja poaebcj operno umetnost resno goječe ter vedn^ ljubeče in razumevajoče publike velja za snočnji historični kulturni dogodek Eksc. Visokemu   Komisarju Grazioliju.
Njegova je zasluga, da je prvič, odkar stoji naša Opera, prišel v Ljubljano celokupni operni ansambel svetovnega slovesa gostovat: kraljeva rimska opera s solisti in dirigentom najvišjega mednarodnega ugleda, z vzornim orkestrom, rzvTStniim zborom, z idealno opremo in z vsem ostalim moj sirski m aparatom. Odkar teče slovenska visoka kulturna zgodovina, nismo doživeli sreče, da bi poslušali in gledali operno predstavo tako krasne kvalitete v izvirniku in po interpretih tolike slave.
Najlepše, kar ima italijanska glasbena umetnost, opero, ki je že stoletja v svetu vodilna in po vsej naši zemlji milijone duš in src navdušujoča, dvigajoča in pretresajoča, nam je pri vedel Eksc. Visoki Komisar. Da je pridobil za ta višek kulturne simpatije kr. ital. vlado, posebej prosvetno ministrstvo, solist© najuglednejših imen, dirigenta mojstra Tullia Serafina in
vse osebje z orkestrom, zborom, baletom ter tehničnim personalom, ne bo nikoli pozabljeno.
Predobro se zavedamo njegove zasluge in žrtev, ki so zvezane s tem gostovanjem, pa zlasti še idealne trudeljubnosti umetnic in umetnikov, ki so dospeli k nam iz Večnega Rima.
Nabito polno gledališče in prekipevajoče navdušenje publike, srečne ob uživanju že pol stoletja prav posebno ljubljene ital. opere, sta kazala, da je našla kavalirska umetniška gesta najtoplejši odmev. Scene, ki sta jih ustvarila Camillo Parravicini in Perici« Ansaldo ter kostumi iz časa okoli 1. 1830 v Parizu po zasmovnh Maria Pom-peia, so takoj zavzeli naše občudovanje. Te sobane in ta dvorana so imponirale. Končno sono gledali slikoAito stilnost oblek in prostorov v popolni pravilnosti. Odlični režiser Marccllo Govoni pa je issftrarll na odru življenje in prelivanje situacij, ki so se neprestano menjavale kakor v čarobnem ka leidoskopu.
Dirigent TuMio Serafin je že dolgo priznana kapaciteta svetovnega slovesa. Spoznali smo v njem umetnika najfinejše duše, ki d ose za s svojim mojstrskim orkestrom najvišje, najmočnejše in najnežnejše efekte brez vsakršnih zunanjih demonstracij, skop v gestah, mirno in elegantno. Snoči smo poslušali diven orkester, ki svira, ki se čudovito uveljavlja zase, a le spremlja, razlaga in podčrtava, kadar imajo torej besedo pevci. Mojster Serafin nam je podal predstavo, ki je imela svoje vi-ke ne le v solistih, temveč takisto v orkestru in zboru. In naša publika je to takoj razumela in
La citta, di Lubiana che gia profuse al-lori al nostri artisti del 700 ed Ottocento, e stata ieri presa come per un antico ri-chiamo da un entusiasmo veramente pro-fondo e sentito per la prima rappresenta-zione data dalla compagnia lirica del Tea-tro Reale deli'Opera di Roma. In un cor-dialissimo ricevimento offerto nel pomerig-gio dalla podesteria nel giardino di un al-bergo cittadino alla presenza dell'Alto Commissario, degti artisti e tutte le auto-rita italiane e slovene della nuova provin-cla. 11 podesta dott. AdlešiČ ha voluto ap-punto ricordare le antiche tradizioni che legarono un tempo la bianca citta slovena alTItalia ed ha espresso a nome del popolo la sua gratitudine per il Duce per 1'odiemo avvenimento. Egli ha pure lnviato un salu-to al governatore di Roma. LTn felice indi-rizzo di risposta gli ha rivolto il sovrinten-dente del teatro Senatore Dentice.
Ieri sera una enorme ressa di ammira-tori assediava il teatro cittadino dove la :>Traviata' di Giuseppe Verdi ha raccolte le folle incontenibili    dčgli avvenimenti
straordinari. Diretta dal Maestro Tulilo Serafin coadiuvato dal Conca per i cori. da Marcello Govoni per la Regla e da Perlcle Ansaldo per lo allestimento scenico 1'ese-cuzione e stata ottima. Maria Caniglia ha dominato dapprima con leggerezza soave quindi con la potente drammaticita del suo canto cosi vivo e vario e delicato ad un tempo. Beniamino Gigli ha donato accenti di estrema dolcezza e la piti colorita gam-ma della sua impareggiabile arte canora. CompTetava la triade di eccezione Gino Becehi nella parte di Germont egii pure fatto oggetto ai piti insistenti applausi. Al successo sottolineato da un numero lnfini-to di acelamazioni che hanno interrotto spesso le scene ed hanno coronato ogni fine d'atto. Hanno contribuito Maria Huder, La Macchia, lo Zagonara, il Conti e gli al-tri, tutta la massa corale, quella orche-strale ed il corpo di ballo guidato dalla Radice. £ stata una festosa serata italiana calda intensa emotiva, che, espressa in una cosi eletta forma drarte, ha lasciato una durevole impronta ed un ricordo indelebile.
Ljudski koncert na Kongresnem trgu
Ljubljana, 10. julija. Ljudski koncert solistov Kr. opere iz Rima, ki bo danes popoldne ob 17. uri na Kongresnem trgu, odnosno če bo slabo vreme v veliki unionski dvorani, je dobrodelni koncert in je ves dohodek namenjen deloma Rdečemu križu, deloma pa v podporo umetnikov. Na koncertu bodo nastopili naslednji umetniki pevci: tenorist Benjamin Gigli, soprani stka Marija Caniglia, sopranistka Marija Huder, mezzo-sopranistka Medera Limberti, sopranistka Tina Macchia in baritonist Gino BecchL Na klavirju bosta spremljala pevce maestro Nicola Russi in maestro Reinoldo Zam-boni. Pred začetkom koncerta in ob sklepu bo sodelovala godba grenadirjev. Sporedne točke ljudskega koncerta se bodo sproti napovedovale. Vse posetnike koncerta opozarjamo na točen začetek. Ce bo vreme ugodno, bo koncert na Kongresnem trgu, sicer pa prav tako ob 17. v veliki unionski dvorani. Pred proda j a vstopnic bo danes do
16. ure v veži kina Matice, od 16. ure dalje pa bo poslovala ena blagajna pri lekarni Bahovec, druga blagajna pa pn Novi založbi. Na obeh teh mestih bo tudi dostop za občinstvo na koncertni prostor. Iz Gradišča ne bo dohoda na koncertni prostor, zato prosimo občinstvo, da prihaja h koncertu iz Selenburgove ulice ali pa po Kongresnem trgu. Ponovno opozarjamo, da se dobe v predprodaji bele in zelene vstopnice. Bele vstopnice imajo natančno naznačeno vrsto in številko sedeža tako za Kongresni trg kakor tudi za unionsko dvorano. Sedeži po 15 lir so v sredini, med znamenjem in nunsko cerkvijo. Ti sedeži so razvrščeni v Unionski dvorani od 1. do 15. vrste v parterju. Sedeži desne skupine po 10 lir so na Kongresnem trgu proti kavarni Zvezdi, v unionski dvorani pa od 16. do 30. vrste v parterju. Sedeži leve skupine po 10 lir so na Kongresnem trgu proti GradiSču, v uriSoneki dvorani na vsem
balkonu in v ozadju parterja. Stojišča so po 3 lire.
Ker je-zanimanje občinstva veliko, se je pripravilo za Kongresni trg 1430 stolov, medtem ko je v unionski dvorani 980 sto. lov. Kar je več stolov na Kongresnem trgu, so vsi numerirani in razvrščeni od 15. do 25. vrste desne in leve skupine sedežev. Za zelene vstopnice (sedeži in stojišča) v Unionu ni prostora, zato se bo denar za te vstopnice, če bi bilo slabo vreme, vrnil v Matični knjigarni. Občinstvo, ki bo v predprodaji dobilo zelene vstopnice, prosimo, da ob slabem vremenu ne pride v Union, ker bi ne moglo dobiti mesta, ker je vse numerirano. Zelene vstopnice pridejo v predprodajo šele takrat, ko bodo bele popolnoma razprodane. Vstop na koncertni prostor in v unionsko dvorano bo od pol 17. ure dalje. Prosimo občinstvo, da to upošteva.
Naše «*leita!Išče
DRAMA
Začetek ob 20. uri.
Četrtek, 10. julija: zaprto.
Petek, 11. julija: Via mala. Izven. Cene od 7.60 Lit navzdol. Igra skupina slovenskih mariborskih igralcev.
Sobota. 12. julija: Okence. Izven. Cene od 7.60 Lit navzdol. Igra skupina slovenskih mariborskih igralcev.
Nedelja. 13. julija: Via mala. Izven. Cene od 7.60 Lit navzdol. Igra skupina slovenskih mariborskih igralcev. O P ti K A
Začetek ob 20. url.
Četrtek. 10. julija: ob 20.30: Madame But-terflv. Izven. Gostovanje Kr. Rimske Opere.
Petek, 11. julija: zaprto. (Generalka).
Sobota. 12. julija: Pri treh mladenkah. Premiera. Red premierski.
Nedelja, 13. julija: ob 10. dopoldne: Javna pevska preizkušnja. Izven.    Cene od 5 Lit navzdol. Ob 20: Pevska tekma. Izven. Cene od 10 Lit navzdol. Drevi bo gostovala Kr. Rimska Opera
9 ruceinijevo  »MADAME BUTTERFLT«,
katere zasedba je tale: madame Butterflv
— Oltrabella Augusta, Suzuki — Edmea Limberti. Kate Pm k e rt on — Tina Macchia, B. F. Pinkerton — Alessandro Zli lani, Sharples, konzul — Emilio Ghlrardlnl, Goro — Adelio Zagonara, Princ Tamadori
— Gino Conti, Bonzo — E mesto r>ominici, Komisar — Milio Maru cel, uradnik regl-strature — Giovanni Bertarelli. Opero bo dirigiral dirigent Oliviero de Fabritlis. Ro-žiser: Marcello Govoni. Zborovodja: Giuseppe Conca. Scena: Alfredo Furiga. Dodatek: Balet 3>štiri letni časi« iz Verdijeve opere »I vespri sicllianl« (>Sicilijanske ve-Černicec). Dirigent: Nino Stlnco. Inscena-tor: Camillo Parravicini. Soloplesalca: Attilia Radice in Marcello Fenchel. Koreograf: Aurelio M. Milloss. Scenerlja ln kostumi so last rimskega gledališča. Za >Ma-dame Butterfly< je bila radi malih dimenzij ljubljanske opere napravljena posebna scenerija od slikarja Furiga. — Opozarjamo na začetek predstave, Id bo ob 20.30.
KOLEDAR
Danes: Octrteik, 10. julija: Amalija DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Gospodična Kino Sloga: Zlata past Kino tTnion: Begunci
Razstava slik Eda Deržaja v palači Bata, odprta od 9. do 12. in od 16. do 18.
Koncert solistov Rimske opere ob 17. pred nunsko cerkvijo
Veseli teater ob 20.30 v Delavski zrx>rnici DE2URNE LEKARNE
Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47.
Radio Ljubljana
Petek, 11. julija.
Ob 7.30 poročila v slovenščini, 9.45 pestra glasba. V odmoru napoved časa. 8.15 poročila v italijanščini, 12.30 poročila v slovenščini, 12.45 pesmi in melodije, 13 napoved časa, poročila, 13.15 komunike Glavnega stana Oboroženih sil v slovenščini, 13.20 odlomki iz operete, dirigira mojster Arlandi, 14. poročila, 14.15 radijski orkester, dirigira M. Sijanec, 14.45 poročila v slovenščini, 17.15 koncert pianistke Marije Golie, 17.40 koncert sopranistke Rine De Ferrari, 19. tečaj italijanščine, poučuje prof. Stanko Leben. 19.30 poročila v slovenščini, 19.45 operna glasba, 20 napoved časa - poročila, 20.20 predavanje ▼ rigira mojster Angelo Questa, 21.15 kon-slovenščini, 20.30 simfonični koncert, di-cert pianista Marijana Lipovška in violinista Alberta Dermelja, 22 slovenske narodne pesmi poje slovenski vokalni kvintet in podeželski trio, 22.45 poročila v slovenščini.
" Malo italijanščine za vsak dan <*
»Presneto, danes sem pa žejen, da je od sile. Prav nič se mi ne da učiti,c je potožil gospod Piškur po večerji, ko naj bi se bil začel tečaj.
»Žejen sem — ho sete. Žeja je namreč Ja sete'. Italijan pravi: imam žejo
— ho sete. Kaj bi? Pivo? Ali vino?« ga je podražil Bolči.
»Nikar mi ne zbujaj skomin!«
»Pivo — la birra, vino — il vino, čisto po slovensko, kaj? Kozarec — il bicehiere (izg. bikkjere). Kozarec piva
— un bicehiere di birra.«
»Rad bi pil —*■ kako se pa to reče?«
»Rad bi pil — vorrei bere. Piti — b£re, pijem — io bevo. pil — bevuto.«
»In jesti?« je vprašala gospa Piškur-jeva, ocividno zato. da bi spravila družbo na druge misli.
»Jesti — mangiare (izg. mandžare). Jedel — mangiato.«
»Poslušaj, fant, nekaj si nam pravil o sestavljenih časih. Ali ima tudi italijanščina take sestavljene čase kakor slovenščina ali nemščina?«
»Zato pa omenim tu pa tam kakšen pretekli deležnik — pil, bevuto — jedel, mangiato. Dobro, bom pa nocoj to povedal. Poleg Časov, ki so nam že znani, imamo še celo vrsto sestavljenih (asov...«
»Boš že spet nametal na papir — ?«
»Nak, nocoj bom povedali samo nekaj, kar je najnujnejše. Sestavljeni časi se tvorijo tudi v italijanščini tako kakor v drugih jezikih: s pomožnim glagolom in deležnikom. Pomožna glagola sta pa dva, ,essere' — biti in ,avere' — imeti. Večina glagolov tvori sestavljene Čase z ,avere\ In to nas Slovence najbolj moti.«
»Kako?«
»Tako: po slovensko se reče — sem jedel, sem pil. V slovenščini tvorimo sestavljene čase s pomožnim glagolom ,b i t i'. Italijan pa pravi: h o mangiato, h o bevuto, uporablja torej pomožnik ,a v e r e'!«
»Kakor Nemec!« se je oglasil gospod Piškur. Ich habe gegessen, ich hibe getrunken... To bom pa že razumel.«
»Vsi pa nemškega ne znamo, zato bo res nerodno,« je rekla gospa Pi-škurjeva. »,Ho mangiato', ,ho bevuto' se prav za prav pravi — ,imamf jedel, .imam' pil...«
»Bog ne daj, mama, da bi na to mislila. Pozabiti moraš, da pomeni ,ho' — imam. Mislit moraš vedno le, da pomeni ,ho mangiato', ,ho bevuto', vsako kot nerazdružljiva celota — Cisto navadni pretekli Čas, ki se glasi po slovensko slučajno sem jedel, sem pil. Saj se pri slovenskem preteklem časa
tudi ne zavedamo več pomena pomožnega glagola ,s e m'!«
»Pa se vsi glagoli ravnajo po tem, kar pripoveduješ?« vprašuje gospa Piškur jeva.
»Vsi ne, pač pa večina. Večina glagolov tvori sestavljene čase z ,avere\ Z ,essere' tvorijo sestavljene čase: glagol ,essere' sam, potem nekateri glagoli, ki izražajo premikanje, in pa povratni glagoli. Povratni glagol je na primer: umivam se. Ob njem stoji tako imenovani povratni zaimek ,se*.«
»Hm. Kateri pa so ti sestavljeni časi?«
»Za nas prihajata v poštev zaenkrat le dva: sestavljeni do vršni pretekli čas in pa predpretekli čas. Prvi se imenuje po italijansko passato prossimo. Ta nam nadomešča v pogovornem jeziku tisti perfekt ali nesestavljeni dovršni pretekli čas, ki smo o njem že govorili.«
»Aha, tega se pa še spominjamo!«
»Vidite, ta čas tvorimo s sedanjim časom pomožnika in s preteklim deležnikom. Recimo: ho mangiato, ho bevuto — je passato prossimo ali sestavljeni dovršni pretekli čas. čakaite, napisal vam bom.«
In je Bolči napisal naslednje: A vere — imeti ho avuto — imel, imela sem hai avuto — imel, imela si ha avuto — imel, imela je
abbiamo avuto — imeli, imele smo avete avuto — imeli, imele ste hanno avuto — imeli, imele so Mangiare — jesti h6 mangiato — jedel, jedla sem hai mangiato — jedel, jedla si ha mangiato — jedel, jedla je abbiamo mangiato — jedli, jedle smo avete mangiato — jedli, jedle so hanno mangiato — jedli, jedle so
»Tu imate dva primera glagolov, ki tvorita sestavljene čase z ,avere\ Zdaj pa še primer za sestavljeni dovršni pretekli čas z ,essere\ Najprej ,essere* sam. Pcznati moramo njegov pretekli deležnik. Sam ga nima in si ga je izposodil pri glagolu ,stare' = stati. Glasi se .stato'.«
Bolči je nato spet pisal, fissere — biti
s6no stato, s6no stata — bil. bila sem sei stato, sei stata — bil, bila si e stato, e stata — bil, bila je sišmo stati, siamo state — bili, bile smo siete stati, siete state — bili, bile ste, s6no stati, s6no state — bili, bile so
»Čakaj, čakaj, tu je pa nekaj spet drugače!« je zasopihal gospod Piškur.
»Seveda je drugače, ,essere' namesto ,avere'!« je rekla gospa Piškurjeva.
»Ne samo to,« je pokimal Bolči očetu. »V sestavljenih časih, ki se tvorijo z ,essere\ se pretekli deležnik spreminja po spolu in številu osebka! Moški
zato reče: sono stato — sem bil, ženska pa: sono stata — sem bila. Čisto kakor v slovenščini! — Zgoraj, pri časih, ki se sestavljajo z ,avere\ pa smo opazili, da ostaja pretekli deležnik vseskozi nespremenjen! In ker je teh poslednjih glagolov več, bo stvar mnogo bolj preprosta kakor bi bila sicer, papa!« je rekel Bolči in hudomušno poškilil proti gospodu Piškurju.
»To bi bilo meni vseeno, da veš, fant!« je siknil gospod Piškur.
»Saj, saj!« se je podal Bolči. Zdaj pa vzemimo še drug. navaden glagol, ki tvori sestavljene čase z ,essere\ Recimo — ven iti, ,sortire'. Pretekli deležnik — sortito. Čakajte, napišem vam sestavljeni dovršni pretekli čas.« Sortire — ven iti
sono sortito, -a — šel, šla sem ven sei sortito, -a — šel, šla si ven e sortito, -a — Šel, šla je ven siamo sortiti, -e — šli, šle smo ven siete sortiti, -e — Šli, šle ste ven sono sortiti, -e — šli, Šle so ven.
»Zdaj pa čisto razumem!« je poki-mala gospa Piškurjeva.
»Naš čas je potekel, grazie. Ne vzdr-žim več, h6 sete. Sortir6. Vorrei bere un bicehiere di birra!« je izjavil gospod Piškur in res vstal. »Fant, ti se spravi lepo spat. Mama, greš z mano? In vi, gospod Ovca?«
Ali se je lekcija pri pivu nadaljevala, ne vem.
_
156
mor****! ITAROIK
S 1
Računski zaključek OUZD v Ljubljani
Poslovni prebitek v preteklem letu znaia 2«M*.5S7 din — Lami |e bito pevprtžno
104*408 zavarovancev
Ljubljana, 10. julija. Ravnateljstvo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev je na svoji seji v torek odobrilo računski zaključek za poslovno leto 1940. Nedvomno bo zanimalo tudi širšo javnost, kako je OUZD gospodaril lani in kako so se kazale v njegovem poslovanju splošne socialne in gospodarske razmere.
gibanji: števila zavarovancev
Lani je bilo povprečno števijo zavarovancev precej višje kakor predlanskim, znašalo Je 104.408 (predlanskim 99.995) ali 4.412 več. Najmanj delavstva je bilo zavarovano januarja, 89.944, največ pa septembra, 113.320. Oktobra se je število zavarovancev ze znižalo na 111.354, novembra na 108.373, decembra je pa Se nazadovalo na 100.525. Predlanskim je znašalo najvišje
število zavarovancev 108.401 (avgusta). Sorazmerno precej visoko Število zavarovancev je lani omogočilo OUZD uspešno poslovanje.
POVPREČNA DNEVNA
ZAVAROVANA MEZDA 28.92
Povprečna dnevna zavarovana mezda je la lani znatno višja kakor predlanskim; znašala je 2S.92 din, predlanskim pa 25.17. Zelo se je dvignila povprečna dnevna mezda zlasti decembra zaradi spremembe mezdnih razredov; znašala je tedaj 34.55 n a v začetku leta je bila zelo nizka 28 07 din. zato ni baosjIo biti doseženo višjo letno povprečje. Na zvišanje zavarovane mezde so pa seveda vplivali tudi predpisi o minimalnih mezdah.
LETNI ZAVAROVANI ZAŠLI ŽER
SKORAJ  MILIJARDO DIN
Letni zavarovani zaslužek zavarovancev ; znašal lani 945 milijonov din, predlanskim pa samo 788 mibjonov. Povprečni dnevni zavarovani zaslužek je znašal lani 3 019.947. Najnižji je bil januarja, 2.254.992 din, najvišji pa novembra, 3.723 030. Decembra je že očiten velik padec; dnevni zavarovani zaslužek je znašal 3,473.150 din.
t LABE  ZDRAVSTVENE RAZMERE
POZIMI
Na uspeh poslovanja vplivajo tudi zelo zdravstvene razmere zavarovancev. Lani v-o zimi so bile zdravstvene razmere zavarovancev zelo neugodne. Odstotek bolnikov je znaAal 3.6 skupnega števila zavarovancev. Nekoliko manj bolnikov je bilo februarja, vendar Se vedno 3.35%. V drugem polletju so bile zdravstvene razmere ugodnejše, a že v maju je znašal odstotek bol-
nikov samo 2.33%. Decembra »e je odstotek bolnikov zopet povečal, in sicer na 3.06rr. Lani je bilo povprečno na dan 2.744 dela nezmožnih zavarovancev, a predlanskim je prejemalo podpore povprečno po 2.900 bolnikov Da dan.
PODALJŠANA PODPORNA DOBA
Lani le OUZD izplačeval za bolnike z bolezensko dobo nad 26. tednov iz »sklada za dajanje večjih podpor^; likvidacijsko premoženje bolniškega zavarovanja, ki je služilo prej temu namenu, je bilo že predlanskim porabljeno. Sklad dopolnjujejo iz čistega poslovnega prebitka OUZD. Toda OUZD je predlanskim zaključil poslovno leto s primanjkljajem, zato niso mogli dopolniti sklada za večje podpore, tako da se naglo zmanjšuje, a po pravilih ga mora ostati najmanj četrtina nedotaknjenega. V začetku leta je znašal sklad 2.310.148 din. ob koncu pa samo še 1,236071 Za letošnje podpore je ostalo samo še nekaj nad 500 tisoč din.
MORALI SO NAJETI POSOJILO
Po zakonu o zavarovanju delavcev je treba voditi za vsako zavarovalno panogo pesebej račune in vsaka panoga se mora vzdrževati le s svojimi dohodki Zavarovalne panoge, osnovane na kapitalnem kritju, nesgodno zavarovanje, zavarovanje za onemoglost, starost in smrt. ne občutijo pomanjkanja likviinih sredstev tako kakor bolezenska panoga, ker pobirajo primerno visoke zavarovalne premije za tekoče Izdatke. Bolniško zavarovanje pa mora izplačevati podpore, dajatve in storitve sproti, medtem ko prejema zavarovalne prispevke šele čez 3 do 4 mesece. Zato bi moralo imeti večjo obratno glavnico, najmanj 4 do 5 milijonov din. a obratna sredstva so navadno zelo skromna. Zato si morajo za kritje izdatkov bolniškega zavarovanja izposojati denar, in sicer od nezgodnega z» varovanja. Urad je bil lani v hudih denarnih težavah zaradi slabih zdravstvenih razmer prve mesece in zaradi neugodnega zaključnega računa predlanskim, zato je moral že aprila najeti posojilo dva milijona din. Osrednji urad ;> odobril posojilo v znesku 3 milijone din iz sredstev nezgodnega in starostnega zavarovanja.
DOLGOVI DELODAJALCEV
S2.»y8 MILIJONA DIN
Lani je bilo potrebno še Intenzivnejše izterjevanje prispevkov, da bi urad ostal likviden. Ugotavljajo, da veliki svetovni dogodki,  ki groze  z nevarnostjo razširitve
konfliktov, vplivajo na plačilno moralo; vplačila se tedaj navadno zmanjšajo celo na četrtino normalnega inkasa. Lani je urad izdal 303.364 plačilnih nalogov. Opominov in prisilnih izterjav je bilo 85.936. Značilno je dovolj že. da je bilo treba lani posebej iz«eriavati 54.893.207 din, a skupni predpis za vse zavarovalne panoge je znašal din 127 41«.700. Po bilanci z dne 31. decembra lun: so znašali zaostanki 32.997.795 din ali 25 59r,J. predpisa. Največ zaostankov odpade na bolniško zavarovanje, 16,612.350 din. Za zaostanke je določena najviSja dopustna meja 25'^ in kakor vidimo je bila že nrekoračena.
NAJVECII IZDATKI ZA HRAN AR I NO
Kratek pregled izdatkov nam pokaže, da najvišji odstotek doseže hranarina 27.f»6. Skupno so izplačali na račun hranarin din 8.168.821. Na drugem mestu so upravni stroški, 9,010.856 din ali 13.69%, na tretjem zdravniški stroški. 6.23 milijonov din ali 9.47% itd. Precej zmanjšujejo dohodke dotacije skladu za odpis neizterljivih prispevkov, ki so znašale lam 1.61 mil., in dotacije skladu za pokritje primanjkljajev. Ta sklad je upravljal Osrednji urad v Zagrebu Lani je OUZD plačal v ta sklad 1.61 mil. din. Razveseljivo je, da se jim je vendar posrečilo zaključiti poslovno leto s prebitkom, ki znaša 2,808.557 din ali 1.27% predpisa Bolniško zavarovalni prispevki so lani znašali 64.521.089 din.
KOLIKO ZAVAROVANCI PREJMEJO
Posebno zanimivi so statistični podatli. kako se razdele dohodki in izdatki glede na število zavarovancev. Tako je odpadlo od skupnih dohodkov na zavarovanca lani din 630.42 (predlanskim 547.79), od skupnih izdatkov pa 603.52 (561.09). Od poslovnega prebitka odpade na zavarovanca 26.9 din, med tem ko je predlanskim znašal primanjkljaj na člana 13.3 din. Dohodki bolniškega zavarovanja so dosegli lani din 65.521.089 din, predlanskim pa 54.776.641. Dolniško zavarovalnih prispevkov je bilo lani predpisano za 11.24 mil. din več kakor predlanskim. Na zavarovanca odpade lani samo na račun hranarine 174.02 din (predlanskim 165.73), »a zdravila 66.87 (58.67), za zdravniške stroške 59.69 (60.58), za oskrbne stroške v bolnicah 70.93 (67.22), za zdravilišča in kopališča 31.16 (32.4), za zdravljenje zob 11.65 (9.27) na ambula-torijske stroške 14.32 (14.42) in na upravne stroške 86.3 (69.76).
DNEVNE VESTI
— Nemčija pomaga Hrvatski. Na nedavnih nemsko-hj^a tekih gospodarskih pogajanjih so proučili možnost pospeševanja hrvatskega gospodarstva  s  pomočjo teh-
ričnih in finančnih sredstev, ki z njimi razpolaga Nemčija. Dokler ne stopi v ve-avo nemško-hrvatska trgovinska pogodba, bo veljala pogodba, sklenjena med Nemčijo in bivšo Jugoslavijo 1. maja 1934. Za nemški uvoz iz Hrvatske je bila določena za čas od 1. julija do 30. septembra 1941 vrednost okrog 30,000.000 nemških mark. Gre v prvi vrsti za les in poljske pridelke. Hrvatski uvoz iz Nemčije bo obsegal v prvi vrsti blago, potrebno za zgraditev hrvatskega gospodarstva in za odstranitev po vojni povzročene škode. Plačilni promet bo urejen s posebno pogodbo med obema državama, in sicer po tečaju 5 nemških mark za 100 dinarjev. Ceško-moravski protektorat bo vključen v to pogodbo. Za civilni potniški promet med obema državama je predvidenih na obeh straneh po 300.000 nemških mark.
— Blagovni promet med Nemčijo in Balkanom. Z odlokom nemškega prometnega rninistra z dne 5. februarja 1941 je bil postopek glede prevoza blaga v bivšo Jugoslavijo in iz nje razširjen. Zaradi razpada t vše Jugoslavije so nastale naslednje iz-premembe: Blagovna centrala v Beogradu je pristojna zdaj samo še za promet s Srbijo. Ker je bilo odpravljena zastopstvo nemških državnih železnic, je prevzel vodstvo centrale Walter Muller. Centrala ima začasno svoj sedež v Zemunu. Ustanovi se blagovna centrala v Zagrebu. V njeno pristojnost spada promet iz Hrvatske. Dodeljena je glavnemu zastopstvu nemških dr-^\-nih železnic v Zagrebu. Za promet z ozemljem bivše Jugoslavije, ki je bilo priključeno Bolgariji, je pristojna blagovna centrala v Sofiji. Glede prometa z ozemljem bivše Jugoslavije, priključenim Madžarski, bodo izdane še posebne odredbe. V veljavi pa ostanejo glede prvih treh primerov pri uvozu iz teh dežel določbe naredbe z dne 5. februarja 1941, po katerih je treba tudi uvozne transporte načeloma prijavljati blagovni centrali za jugovzhod v Berlinu. Za promet iz Grčije se ustanovi blagovna centrala v Solunu.
— Ne pošiljajte denarja v pismih. Poštna direkcija objavlja: Občinstvo opozarjamo, da je prepovedano pošiljati denar v navadnih in priporočenih pismih. Prepovedano je tudi pošiljati v pismih poštne znamke v vrednosti nad 30 lir.
— Iz zemljiške knjige. Ljubljanski zem-Ijeknjižni urad je dosegel od začetka tekočega leta do konca junija nad 3500 poslovnih številk. V šestih dneh julija je bilo zaznamovanih že 64 kupnih pogodb v skrrprii vrednosti 8.220.300 din. Največ zemljišč" v mestu in okolici je bilo letos
Drodanih po 100 do -500 din kvadratni meter.
— Sada nesreča z lovsko puško. V Polj-
čanah se je pripetila v ponedeljek huda nesreča z lovsko puško. 26!etni posestnikov
sin Alfred Ošina je našel na travniku lovsko puško in hotel se je prepričati, ali 3e
nabita, V ta namen je obrnil cev navzgor in sprožil.   Cev je bila  zatrpana  s prstjo
in jo je zato razneslo. Mladeniču je udarilo več drobcev cevi v oči, tako da bo najbrž oslepeL Ponesrečen ca so prepejali v bolnico.
— Nesreče. Angelo Tomaničevo, 4letno hčerkico orožniškega narednika iz Horjula je včeraj popoldne podrl neki avtomobilist. Otrok je dobil nevarne poškodbe po vsem telesu. — Vera Žagar, 301etna delavka v
tovarni Satumus. je včeraj dopoldne pred magistratom prekmalu stopila z drvečega tramvaja m padla je tako nesrečno, da se
je precej poškodovala na glavi. — Ferdinand Nabler, 14letni sin delavca iz Ribnice, je padel s češnje in se poškodoval na glavi, poleg tega je dobil se hude notranje poškodbe. Enaka usoda je doletela tudi Ivana štreklja, 141etnega delavčevega sina iz Kozarij, ki je padel s češnje in se tudi poškodoval na glavi.
Iz Ljubljane
—lj Italijanska violinistka   Pina Carmi-
relli, ki bo koncertirala prihodnji ponedeljek v veliki Filharmonični dvorani, bo igrala dela naslednjih skladateljev: v prvem delu Frescobaldija. Vivaldija v prireditvi Respighija in Brucha; v drugem delu pa so na sporedu dela skladateljev: Schi-manovski, Schubert, De Falla, Paganini, Strauss in Casella. Pri klavirju bo spremljala umetnico pianistka Mana Sala. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Koncert je iz cikla onih koncertov italijanskih umetnikov, ki se vršijo pod pokroviteljstvom Visokega Komisaria-ta.
— lj Jutranja megla nad Ljubljano. V
Ljubljani običajno poleti nimamo megle in prve meglice se pojavijo nad mestom navadno šele v avgustu. Letos pa imamo precej čudno in nezanesljivo vreme. Ze v juniju je večkrat ležala nad Ljubljano gosta jutranja megla, prav tako pa smo že sedaj v juliju, ko je navadno pri nas najhujša vročina, imeli večkrat meglo. Tudi davi je ležala nad mestom, zlasti pa nad Barjem gosta megla.
—lj Pripravljalni tečaj za ponavl jalne izpite. Danes se je pričelo vpisovanje v pripravljalni tečaj za popravne izpite, ki ga tudi letos prireja Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov. Vpisovanje se bo vršilo do vključno nedelje od 8. do 12. ure na I. državni realni gimnaziji v Vegovi ulici. Učnina zmerna, za revnejše popust. Starše ponovno opozarjamo na prodoren uspeh teh tečajev: od 98 kandidatov, ki smo jih lani v svojem tečaju pripravili za popravljalni izpit, jih je izpit napravilo 97f —lj V Iško bo vozil avtobus redne proge Ljubljana—Ig ob nedeljah zjutraj ob 8. uri izpred Krekovega trga. in sicer planince in izletnike, ki so se vsaj do sobote opoldne prijavili v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi cesti. Povratek iz Iške je ob 13. Ker je ob nedeljah velik naval na redni avtobusni progi Ljubljana—Ig—Iška. prosi SPD svoje člane, ki so namenjeni k zavetišču SPD v lški, da se vsaj do sobote opoldne prijavijo za navedeni avtobus.
—lj Lep dar. Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč je daroval neimenovani po F\ Novaku, trgovcu v Ljubljani, Kongresni trpr 15 5000 lir. — Najlepša hvala«
—lj V počastitev spomina umrle ge. Terezije Jančarjeve so darovali uradniki Pokojninskega zavoda v Ljubljani 180 lir Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč. Najlepša hvala!
SAMO   SE DANES
PRVI PROGRAM
»VESELEGA TEATRA4
—U Člani Ljubljanske čebelarske podružnice, ki še nimajo stojišča za ajdovo pašo na Dolenjskem, naj to takoj spo-roče društveni čebelami Navedejo naj število panjev.
—lj Sobe in stanovanja za oficirje in uradnic tvo so še vedno zelo potrebna, zato mestno poglavarstvo prosi naj vsi, ki hočejo sobe ali stanovanja oddati, za oddajo namenjene prostore naznanijo v glavnem vložišču na mestnem magistratu, soba št. 1, v pritličju hiše na Mestnem trgu st. 27. Tudi tisti, ki so sobe že naznanili in jih oddali, naj to naznanijo, prav tako pa tudi, če so sobe spet na razpolago, ker je prav veliko povpraševanje ter si moramo prizadevati, da Ljubljana ohrani sloves gostoljubnosti.
Rdeči križ poroča
Javljamo, da ima Poizvedovalni oddelek Rdečega križa. Miklošičeva c. 22b, na razpolago tiskovine za dopisovanje z vojnimi ujetniki po 0.50 lire. Priporočamo svojcem vojnih ujetnikov, da se poslužijo le teh dopisnic .
Prosimo, da  se zglase  v  naši pisarni sledeče   osebe   zaradi  pošte:   Filipič E., GerbiČeva 21, Wudler Branko, uradnik iz Celja, Stupica NuŠa, Vodnikova 108. Mir-nik Lotka, Tvrševa lb-V, Srebotnjak V.,
ljubljanski kinematografi
ob 1&, 19. tn 2L ari.
KINO UNION Telefon 22-21
Drzne pustolovščine, senzacije in prekrasna drama velike ljubezni
»BEGUNCI«
Film je opremljen s 495. slovenskimi napisi
KINO MATICA Telefon 22-41
Zanimiv roman iz današnjega meščanskega življenja GOSPODIČNA Erik Frey       Kari Schonbock lise Werner
KINO  SLOGA Telefon 27-30
Duhovitost in satira sta glavni odliki filma
ZLATA PAST
v katerem ima glavno vlogo karakterni igralec E. G. Robinson
mu
J
Podhmbarskega 36, Vilfan Marija, Lah Neva, Holzapfleva 7. Ivanšek, Tvrševa c lb-      Lah   Ivana,   trgovina.  Tvrševa c
Prosimo, da se zglase v naši pisarni zaradi zaostale pošte sledeči: Erjavec Franc, Wolfova 12. Fink Olga. Rudnik 102. Je-kič R. 3vetolik. Machieda. sodnik, Miklin Olga. Tvrševa 98. Ramšak Apolonija. La-vričeva 2. Rutar Ivan. Langusova 17. Zidić Franc. Semeniška 4, Vidmar Franc, Jarnikova 11. Milenkovič Marija. Mala čolnarska 6. Zvanove sestre. Marmontova 17-1, Ristovič Obrad. Vošnjakova 7, Pav-lovič Branislav, preje stanujoč na Brezovici, Andrič Sreten. preje stanujoč na Brezovici, Krmer Matevž, Miklošičeva. Kbstner Heinnch. Levstikova ul., Kraše-vec Ivan, Kamniška ul., Jerše Alojzij, Celovška 50, Podbrežnik Stanko. Delavski dom, NeleviČ Ljubomir. Sketova 5, Mal-ner Fani, Gosposka 3, Sindič Djoko. Ko-menskega 4. Korajs Dragotin. Splošna bolnica. Pejovič Mihajlo. Ilirska 29, Zavodnik Miha. Svabičeva ul., Bogovlje Hugo, Verstovškova 7a. Sirk Tulka. Tržaška 93. Cujnik Ivan. Tvrševa 217. Luknjar Aloj-zii. Celovška 117. Hlebec Franc. Gledališka 7. Burič Helena, Resi jeva 24.
Poizvedovalnemu oddelku Rdečega križa so darovali: Gg. Juhova 1.000.— L, dr. Poček 1.000.— L. Naglas Viki 1.000.— L. Moskovič Feliks 200.— L. neimenovani 200.— L. Plemenitim darovalcem se Rdeči križ iskreno zahvaljuje.
DVOJNA LOGIKA
— \Ta kaj misliš?
— N"a nič.
— To jc pa zopet prava ženska logika. Na nič človek vendar ne more misliti.
— Kdo pravi, da ne? Mislila sem na to, kaj si mi podaril za god.
smel prodajati meso samo bodo vpisane v njegovem
Razdeljevanje mesa na novi način
Po odredbi Prehranjevalnega zavoda Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino se mora zaradi preskrbe z govejim mesom vsak odjemalec (stranka) najkasneje do 15. Julija t L prijaviti najbližjemu ali pa tistemu mesarju, kjer je doslej navadno jemal meso.
Mesar mora vsakega družinskega glavarja in vse člane njegove družine vpisati v poseben seznam, navesti njih imena in druge podatke. Za to potrebne for-mularje seznamov bodo mesarji dobili pri svojem združenju.
Po tri izvode vestno in pravilno izpolnjenih seznamov morajo vsi mesarji do četrtka 17. julija opoldne predložiti mestnemu preskrbovalnemu uradu v II. nadstropju Mestnega doma. Mestni preskr-bovalni urad bo po ugotovitvi pravilnosti in resničnosti prijav en seznam vrnil mesarju.
Mesar bo strankom, ki seznamu.
Zaradi pravične in natančne prodaje mesa bo vsak mesar za svoje stranke priskrbel knjižice, kamor bo vsakokrat vpisal količino mesa in datum, kdaj je meso prodal. Brez te knjižice stranke ne bodo dobile mesa.
Zavodi in gostinski obrati ter vse civilne zavodske družine morajo prav tako mestnemu preskrbovalnemu uradu do 17. julija opoldne natanko in pravilno prijaviti število oseb. ki so pri njih na hrani. Za pravilnost prijav je odgovoren predstavnik zavoda oziroma lastnik gostinskega obrata. Ce bi se pa ugotovilo, da se je kdo dvakrat ali celo večkrat prijavil, bo najstrože kaznovan ter bo izgubil za nekaj časa pravico, dobivati meso.
Prodaja mesa bo pod najstrožjim nadzorstvom in bodo mesarji dobili še posebna navodila.
Prva oddaja mesa na ta za pravično razdelitev zanesljivi način bo v soboto 26. julija t 1.
Mestni preskrbovalni urad bo to razglasil še s posebnim lepakom, da se nikdo ne bo mogel izgovarjati, češ, da ni bil o tej odredbi poučen.
Ženske postajajo lažje
Velika ameriška Metropolitan zavarovalnica je ugotovila težo svojih zavarovancev ob priliki zdravniškega pregleda in izkazalo se je, da so postale v primeri z letom 1922'23 ženske vseh velikosti in letnikov lažje. Njihova teža se je znižala za 1350 do 2250 gramov. Zanimiva je enakomernost nazadovanja teže v raznih starostnih dobah. To se ne da utemeljiti samo z modnimi novotarijami, temveč v prvi vrsti s prehrano, ki se je v zadnjih letih močno izpremenila.
Poleti izpopolnjujte rejo malih živali
Dre vi ob 20. bo na bežigrajski Soli brezplačno predavanje o reji malih živali
Ljubljana. 10. julija
Reja malih živali je poleti na višiku. Fo-mladanski mladići dorašćajo, pripravljajo se nova gnezda in marsikje imajo že drugič prirastek.
In ker se je letos neizmerno pomnožilo število malih gospodarjev, ki se bavi jo z rejo malih živali, je nujne potrebno, da se vsri rejci pouče o vsem, kar je važno za uspeh reje.
Tako je začelo društvo Mali gospodar prirejati po okrajih predavanja. Nra predavanjih poučujejo strokovnjaki vse interesente o reji v splošnem, o negi bolne živali, o krmilih in o vsem drugem, kar je pomembno za napredek te važne gespodarske panoge, ki postaja vsak dan pomembnejša.
Nedvomno nastajajo tudi pri reji malih živali često te/ave. Znatne so neprilike pri reji kokoši, ker primanjkuje piče. Vendar se pomanjkanje piče vsaj delno lahko nadomešč i z raznimi pripomočki, ki pa jih lahko s pridom uporablja le rejec, ki je o tem poučen. Tudi kunčjereja je uspešnejša, če rejec dobro pozna, kako in kaj naj krmi svojim kuncem, da bo lahko pečeni vzredil izvrstne živali. Izkušen rejec bo lahko na preprost način dosegel lepše uspehe z zeleno krmo in z odpadki, ki jih daje vrt, nego bo nevešč rejec dosege! pri krmljenju z dragim ovsom.
Pri predavanjih pojasnjujejo besede predavateljev skioptične slike in filmi. Tako
so predavanja še prav posebno nazorna in koristna za vse interesente.
Nikdar ni dovolj naglašeno, da je nujno potrebno, da se število rejcev malih živali še bolj pomnoži. Čim već jih bo, tem lažje bomo premagali težkočo, ki bodo vedno večje v prehrani mestnega prebivalstva. Družine, ki imajo na svojem vrtu dobro urejeno kokošjorejo, prijetno občutijo, koliko pomenijo jajca, ki jih kokotši vsak dam naneso. In če jt krmljenje kokoši pri tem smotrno, je korist še tem i-zdat-re ša, ker je dosežen pridciek brez previs-kih izdatkov. Zlasti pa se korist smotrne reje pokaže pri kuncih, ki jih je gotovo najlažje gojiti in ki prinašajo najcenejšo prirejo.
Uspehi pa so seveda vedno odvisni od znanja rejca. Zategadelj naj vsak rejec skrbi, da bo o vsem zadostno poučen in da se bo v vseh primerih obračal na strokovnjaka in na društvo, ki ahko vedno priskoči v pomoč.
D revi ob 20. priredi društvo Mali gospodar na bežigrajski ljudski šoli brezplačno predavanje o reji malih živali. Predaval bo na podlagi slik inž. Freif A. V zvezi s predavanjem bodo nato izvedeni razgovori o vsem, kar bo zbrane rejce zanimalo. Na predavanje vabimo vse rejce in male gospodarje iz severnega dela mesta in tudi od drugod.
Q        S. A. Disrilleria     f g
liojuore 31irega
POHIŠTVO
izdelujem po naročilu in izvršujem vsa popravila.   — Zorman,
Ljubljana, Breg 14.
1158
OTROŠKI VOZIČEK
in rabljen šivalni stroj
kupimo. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenskega Naroda* pod šifro »Takoj«. 1147
PRASKA
DOMAČA MAST
čisti in zdravi rane. — Dobi se v vwh lekarnah! R. d. flt, 2/41.
POSTREŽNICO
mlajšo, pridno in pošteno za čez dan sprejmem takoj. VaupotiC, Gallusovo nabrežje 7, j
m. nadstropje. 1162
DAME!
Olajšanje bolečin pri
mesečni čiščl dosežete
na blazilen način, oe pijete pravilno pripravljeno medico (izjava doktorja med. A. Springerja). Pristno »AMBROŽEVO MEDICO« dobite pravilno pripravljeno lev ME-DARNI — Ljubljana, židovska ulica 6. 32 T,
atttioa c
D I T T A   ALBERTI   — BENEVENTO
Kolporterje
(nllćne predajal«)
o mlajfte moške, ki imajo veselje do tega dela, iščemo za takoj. — Reflektanti naj se zglase v naši pisarni
Uprava »SLOVENSKEGA NARODA"
GRADO
Tisoia della sabbia d*oro
(Prov. di Trieste)
Spiaggia ideale per fami-glie e bambini.
Impianti curativi uniči in Europa.
TERME MARINE
Bagni caldi d'acqua marina Bagni  di  mare all'acido carbonioo. Bagni di schiu-ma al zotofoan. Inalazioni. Nebulizzazionl. Irrigazioni.
SOLARIUM
Bagni di sole e di sabbia. Tutte le core sorto sorve-
gUanza medica. Ri duzi oni ferroviarie del 50 per cento.
Informazioni:
ENTE PROVINCIALE PER AZIENDA   AUTONOMA DI a Lubiana — 17 f f icio
Otok zlatega peska
(Tržaška pokrajina)
Idealna plaža za družine in otroke. V Evropi edinstvene  negovalne naprave
MORSKE TERME
Tople morske kopali. Morske kopeli z ogljikovo kislino. Kopeli v zotofoan-ski peni. Inhalacije, parne kopeli, grgranje.
SOLARIJ
Sončne kopeli, kopeli v pesku.
Vsa nega pod zdravniškim nadzorstvom.
50odstotni   železniški popusti.
Informacije:
IL TURISMO - TRIESTE S0GGI0RN0 - GRADO CIT, Tvrševa 11.
ALBEKGO PARCO 4ALLA SALUTE4 - GRAJ
Časa tamiliare distinta. Di fronto
alla aplag-gla. 100 letti. Acqua corrente. Bagni- Prezzi conveni-
entL — Prospetti a riehiesta. — Telef. 75.
Odlična družinska hlSa. Tik ob piaJtt. 100 postelj. Tekoča voda.
Kopeli. Cene zmerne. — Prospekti na zahtevo. — Telef. 75.
Razvoj italijanske kinematografije
V zadnju letih izdela)« ▼ ItaBfl
Cioecitta, centro della produzione cinematografica Kaliana — Cinecitta, »redišće
Italijanske filmske Industrije
TucM nasi javnosti so ze znani veliki ■epehi. ki jih je dosegla v zadnjih letih italijanska kinematografija. Italijanski flhni so po svetu vedno bolj priljubljeni. Zato bo zanimalo vse, ki slede razvoju kinematografije, g kakšnimi sredstvi je Italijanska filmska industrija dosegla tako visoko stopnjo, da se lahko meri s filmskimi industrijami vseh velikih narodov In da Ima zelo važno vlogo v vsem sodobnem kulturnem življenju Italije.
>KinematogTafija je najmočnejše orožje«, je dejal Duce Fašizma in Predsednik Vlade Mussolini. S tem je bilo jasno rečeno, koliko važnost polaga na kinematografijo kot orodje ljudske prosvete in propagande idej na katerih sloni sodobna Italija. Italija spada med države, kjer posvečajo filmu veliko pozornost. Koncepcija moderne države sploh izključuje, da bi bila kinematografija v rokah zasebni-
kov, da bi bila torej navadno trgovsko
podjetje, iz katerega kujejo dobiček samo poedinci. Italija je uvedla oficielno kontrolo nad vso filmsko industrijo leta 1934. V Ministrstvu za narodno prosveto je bilo ustanovljeno generalno ravnateljstvo za kinematografijo.
O rezultatih tega ukrepa govore naj-zgovorneje številke in dejstva. Po državni intervenciji se je filmska proizvodnja več ko podvojila. V zadnjih letih izdelajo v Italiji povprečno 120 filmov na leto. To pomeni nad polovico vse domače potrebe filmov ali z drugimi besedami, število uvoženih filmov ne doseže števila doma izdelanih, ki jim daje občinstvo prednost. Toda napredek italijanske filmske proizvodnje se ne da meriti samo po dvigajoči se krivulji izdelanih filmov. Enako zanesljivo merilo so tudi vedno večji produkcijski stroški, ki dokazujejo med drugim, da
se obenem s večjim kapitalom, nira v produkcijo, veća tudi celotna organizatori črta in umetniška skrb, posvečena produkcijskemu procesu.
Rezultat državnega nadzorstva so po-trojeni produkcijski stroški, v letih 1934/35 so znašali približno 600.000 lir letno, zdaj pa znašajo že 1.500.000 lir. Povečalo se je tudi število v Italiji izdelanih večjih filmov. Rekorden znesek predstavlja lO milijonov lir za izdelavo enega filma. Enako zanesljivo merilo italijanskega filma je tudi naraščajoče število filmskih izdelo-valnic, ki jih ima zdaj Italija okrog 70. če računamo tudi manjše produkcijske družbe. Lepo napreduje tudi izvoz italijanskih filmov v inozemstvo In celotni inkaso. Prizadevanje Ministrstva za narodno prosveto na polju filmske produkcije je visoko dvignilo etično, umetniško in kulturno-politično raven filma. Ena izmed zadnjih akcij za zvišanje vsebinskega nivoja italijanske kinematografije je bil razpis nagrade 100.000 lir za najboljši libreto s scenarijem. Tekme, ki je dosegla lep uspeh, se je udeležilo 800 avtorjev. Razmerje države do filma v Italiji je karakte-riziral Minister narodne prosvete Pavolini z naslednjimi besedami:
Država ne dela producenta, pač pa uvaja disciplino v produkcijo, ki je ostala v rokah zasebne pobude in podjetnosti. Država si bo vedno prizadevala zatreti vsakršno improvizacijo poedincev in skupin, ki se lotevajo filma z izključno priložnostnimi in spekulativnim i nameni. Obenem se bo zahteval točen elaborat ter skrbna metodična in vestna predhodna priprava vsega, kar se potrebuje za realizacijo filma. To je temeljni pogoj, če hočemo doseči prihranek na času in denarju.
Žid Tannenzapf pred sodiščem
Veleslepar, ki mu očita obtožnica poneverbo milijonov frankov
Pred enajstim pariškim sodnim dvorom se zagovarja žid Bernard Nathan Tannen-zapf. Sodni uradnik je trikrat poskusil, preden se mu je posrečilo izgovoriti njegovemu galskemu jeziku povsem tuje ob-toženčevo rodbinsko ime. Obravnava proti temu židovskemu velesleparju, ki bi ga lahko primerjali Barmatom, Kutiskem, Mannheinerju in Staviskemu, vzbuja veliko pozornost tako zaradi obtcženčeve osebe kakor tudi ogromne, po njem povročene Škode. Gre približno za T00 milijonov predvojnih francoskih frankov. Toliko je po-neveril Tannenzapf vsega skupaj, medtem ko gre v sedanji obravnavi za 105 milijonov. Tannenzapf ni bil znan v javnosti pod tem imenom, ki ga Francoz tako težko izgovori. Ta prebrisani Zid se je zadovoljil s svojima krstnima imenoma Bernard Nathan. Rabil ju je tudi v svojem podjetju in še nedavno je žarela na mnogih projekcijskih platnih njegova kratica Nathan-Palhe. Za to značko se je dolgo skrival filmski diktator bivše Francije in veleslepar. kakršnih pozna svet malo.
V gostoljubni predvojni Pariz je prišel Tannenzapf v času, ko so ljudje še nosili tam visoke stoječe ovratnike, ozke hlače in komične klobuke, torej leta 1906. Prišel je naravnost iz židovskega okraja mmun-skega mesta Jassy. Toda imel je že takrat dober nos za novo dobo. Spoznal je. kako neslutene možnosti prinaša s seboj izum bioskopa. Hitro si je poiskal v Parizu nekaj mladeničev njegovega kova, ki se ponoči neopaženo približujejo na Mont-martru in Montparnassu po zabavi hrepe-nečim gospodom in jim ponujajo zajamčeno neretuširane^ fotografije. Za nje je jel Tannenzapf izdelovati pornografsko robo in kmalu je prijadral k »živim slikam«. Oblasti so ga sicer prijele, toda to ga ni motilo, ker se je znal hitro izmotati. Niti svetovna vojna ni mogla prekiniti njegovega delovanja. Po vojni je ustanovil filmsko izposojevalnico pod mnogo obetajočim imenom >Rapidfilm«. Prišel je v stik z velikim svetom in tam se mu je posrečilo najti pokrovitelje, da so mu izbrisali njegovo predvojno kazen in mu avečano  podelili  francosko državljanstvo.
Francoski trg je obvladovala takrat še filmska družba Pathe. Njen vodilni ravnatelj Pathe je bil pa že naveličan trgovskih poslov in hotel se je umakniti iz javnosti. Kdo naj bi zavzel njegovo mesto? Družba
Pathe je imela 50.000.000 frankov kapitala. Tannenzapf je bil pa takrat še brez premoženja. In vendar je znal spraviti pod svoj vpliv to družbo. Dva židovska bankirja sta mu podpisala menico na 5-1 milijonov frankov. Tako je postal Tannenzapf kar čez noč ravnatelj in lastnik vodilne francoske filmske družbe. Kako je likvidiral menici in izplačal Pathea? S potvor-jeno bilanco je bila najprej izpraznjena blagajna, potem pa je šlo lepo po znanem zgledu. Bernard Nathan, kakor se je pisal veleslepar, se je, čim je dobil v svoje roke veliko filmsko podjetje, udeležil ustanovitve manjših podjetij in je tako sčasoma
dosegel zvišanje delniške glavnice svoje družbe na 160.000.000 frankov. Potem je pa tekel denar kar v potokih. Enako hitro je narasel njegov vpliv, in nihče več si ni upal dvomiti o njegovi poštenosti, saj je vendar obedoval z ministri in celo s prezidentom republike.
Tako je šlo do leta 1935. Takrat je pa doživela polom neka manjša filmska družba. Prišla je v konkurz. toda šele čez nekaj mesecev je prišla na vrsto tudi družba Nathan-Pathe. Afera je dvignila takrat v francoski javnosti mnogo prahu. Ni se pa našel noben francoski državni tožilec, ki bi si upal zapreti preaidentovega gosta. Poldrugo leto je potrebovalo sodišče za pripravo obravnave in šele v septembru 1938 je bil Tannenzapf aretiran. Ko je bila pa obtožnica proti njemu že sestavljena, je izbruhnila vojna. Tako je minilo še poldrugo leto. preden je stopil Tannenzapf pred sodišče. V rok?.h tega velesleparja se je razblinilo 500 do 700 milijonov francoskih frankov. Obtožnica mu očita poneverbo 105 milijonov frankov, za dru^o pa
sodišče Se zdaj nima dokazov. Obravnava proti Tannenz^pfu se je pričela v zndniem tednu junija in bo trajala približno mesec dni.
— Izvoz borovnic iz Bolgarije v Nemčijo. V Bolgariji so letos zelo dobro obrodile borovnice, ki so jih že začeli izvažati v Nemčijo. Vsak dan jih izvozijo 2 milijona kg. Izvozili jih bodo 70,000.000 kg, od tega nekaj tudi konserviranih. Obenem se že vrše pogajanja glede izvoza bolgarskega grozdja v Nemčijo. Izvoziti ga nrmera-vajo 10 milijonov kg.
Obnova Manzoni jevega doma
Obnovitev doma slavnega italijanskega pisatelja Alessandra Manzonija 1784 do 1S73 v Rimu v ulici Morone bo končana letos jeseni. Strokovnjaki in tehniki, ki jim je bila poverjena obnova spomenika slavnega in zelo popularnega pisatelja, so sklenili dati Manzonijevemu domu prvotno obliko, kakršno je imel, ko je prebival v njem pisatelj. To pa je pomenilo precej težavno nalogo, kajti odstraniti bo treba vse izpremembe, ki so nastale sčasoma zlasti v notranjosti doma. Tako so padle stene in prizidki, o katerih se točno ve, da jih v Manzonijevih časih ni bilo. Odstranili so tudi moderne kopalnice. Pod ometom in baročno stukaturo so se pojavili mnogo lepši prvotni stropi.
Vse pritličje doma bo preurejeno ▼ muzej in bo torej dostopno javnosti. Ostali deli palače bodo izp remen jeni v arhiv Jn knjižnico, kjer bodo lahko delali obiskovalci s pomočjo bogatega studijskega materiala o Manzonlju. Vsa ta dela nadzira centrala za proučevanje Manzonijevih deL Rimska javnost z napetostjo pričakuje otvoritev muzeja v Man zoni jevem domu. Omenjena centrala je že izdala prvi zvezek, obstoječ iz treh delov manjše Izdaje Manzonijevih del, in sicer brez kritičnih opazk. Kritično izdajo pripravlja centrala kot veliko izdajo Manzonijevih del. Njeno uredništvo je v rokah profesorjev Barbia in Onisalbertia (Promessi spozi), Piera Fossia (La Morale Cattohca), Irenea Se-nesia (Tragedie e Poesie), Michela Ziina (La eolonna infame), Bruna Migliorinia (Scritti sula lingua) in Marino Parentia (Epistolario). V dokaz tega, kako živa in priljubljena so še vedno Manzonijeva dela zadostuje omeniti dejstvo, da se njegov slavni roman »Promesi spozi« pravkar filma   v  rimski  Cinecitta.  v  režiji Maria
Camerinia.
Neka} o tetoviranju
V vsem Južnem morju se je ohranilo tetoviranje od pradavnih časov kot ljudski običaj, toda v ospredju so vedno stali verski nagibi. Izraz sam izvira od tahit-rk^ca tatau, kar pomeni risati. Predpisi tabu, ki urejuje vse socialno življenje primitivnih narodov v območju Tihega oceana in Maurov na Novi Zelandiji, obsegajo stroga navodila o tem kdaj in kako je treba tetovirati sinove plemena, ko jih proglase za može. Tetoviranje obstoja večinoma iz vžiga van j a ali ponovnega zarezovanja v kožo. Primitivni narodi uporabljajo v ta namen navadno ostre trne ali pa naostrene kosti.   V ranice vtirajo ali
Roma: il Duce passa in rivista una grande unita motorizzata del Corpo di spodi/ione contro riT. K. S. S. — Rim: Duce pregleduje veliko motorizirano edinico ekspedicijskcga zbora, ki je bil poslan na fronto proti Sovjetski Rusiji
vbrizga java j o pod kožo barvilo, ki postane potem temnomodro.
Tetoviranje varuje baje človeka bolezni in hudobnih duhov Na otokih Južnega morja je pa tudi znak politične in družabne pripadnosti. Od tod so pripeljali navado tetoviranja tudi mornarji. Na parni ki h je bila že davno moda nositi na roki ali na prsih po vzorcu Malajcev različne tetovirane figure. Mornarji se najbolj navdušujejo za sidra, ladje ali lepe ženske. Modernemu mornarju, ki ne more
živeti brez tega svojevrstnega okraska se ni treba več mučiti po primitivnih metodah Avstralcev, kajti v velikih pristaniških mestih so povsod strokovnjaki za tetoviranje. Nedavno je prišla v javnost vest, da nameravajo v Aemriki tetoviranje prepovedati. Malo je pa veri etno. da bi sama prepoved zadostovala. Mornarji so namreč vneti za razne posebnosti in ponosni na svoje tetoviranje, čeprav ne vedo zakaj in Čemu imajo tetovirane na rokah, ali prsih razne podobe.
Schubert - Berthe: Pri treh mladenkah
Prva letošnja uprizoritev te priljubljene spevoigre
bo v soboto
Ljubljana, 9. julija Kot zadnje   repertoarno   delo v tekoči sezoni   pripravlja   opera   spevoigro »Pri treh mladenkah«, katere letošnja vprizo-ritev bo prvič v soboto 12. t m.
La soprano Xenla Viđali e 11 baritono Veko-slav Janko, membri delTOpera canteranno nelPoperetta »La easa delle tre ragazze* dl Schubert-Berthe, diretta da Zebre a mcsaa In scena da Drago Zupan. — Operna člana* baritonlst Vekoslav Janko in sopranistka Ksenija Vidalijeva bosta pela glavni partiji v Schubert-Berthe je vi opereti »Pri treh. mladenkah«. Delo je muzikalno naštuđiral dirigent Zebre, zrežiral pa ga je Drago Bnpanu
»Pri treh mladenkah« je delo, ki je šlo že velikokrat čez naš oder. To je znamenje, ki govori delu in okusu našega občinstva v prid. Prisrčnost in čustvenost, ki sta osnovni ton dela, dvigata to spevoigro visoko nad raven običajnih operet. Zgodba o brezupni ljubezni skladatelja Franca Schuberta, (ki je osrednji lik) sicer menda biografsko ni povsem verodostojna, vendar je način, kako je obravnavana, okusen, tako da je verjetna, ganljiva in nekoliko tragikomična.
Berthe je uporabil pri kompoziciji te spevoigre motive najrazličnejših Schuber-tovln skladb, štiri njegove pesmi pa je poraba za osnovo zgodbe, v kakšnih ok» »ii -Kčfaafa so nastale.
Celo*ni libcneto je ^scJbiiisfco rj<ubezn£*na Zgodba, v pristnem čVuaajskem. bieder-meirskem stogu, z vsemi značilnostmi tiste dobe m njenih ljudi. Meščansko okolje, v katerem se dejanje suče, daje tudi dovolj povoda za huroorrne prizore, brez katerih, si take spevoigre ne moremo misliti. Domačnost, prisrčnost in gracija se družijo s SchuberVovknd pesmimi v bledermeirsko ljubek šopek.
Trije glavni Junaki so: Schubert, (ki ga bo pel pri novi v^jrizorltvi operni barrto-n±st Janko), njegova ljubljenka Hannerl (operna sopranistka Vidali jeva) in baron Scnober (Belizar Sancin), dobri Schuber-tov prijatelj, ki si prizadeva pomagati mu do ljubezenske sreče.
Komični trio so: dvorni steklar papa Tscholl (Zupan, ki Je v tej vlogi ie popularen), italijanska pevka Grisi (Poliče-va, ki Je z italijanskim naglasom v govoru iri celotno zasnovo vloge odnesla doslej vodno velik delež na uspehu); nov bo Mo-dest Sendn v vlogi tajnega agenta Nawat-nega. Ne smerno pa pozabiti omeniti epH
sodnega ntka dunajske hišnice; tudi tokrat Jo bo poosebi jala dramska članica Rakap-jeva, ki Je ostala v tej vlogi nepozabna.
Originalne Senubertove pesrrd, ki so v tej spevoigri, pojejo: Schubert: Blažen dan .. n Ko se nad zemljo mzpne noč .. ■ Vidali Jeva: Podoknico, Schober: Na vsako deblo to bi vrezal rad ...
Spevoigra vsebuje trt dejanja, za ferto-ra sta napisala libreto dr. A. M. Wfflner in Heinz Redchert.
Spevoigro bo dirigiral Demitrij Zebre, zrežiral pa Jo Je Drago Zupan.    Maša si.
Obnovite naročnino!
Spagnol:
31
IZDAJALSKA PUNČKA
Roman
— Da* bila je. Odpeljala se je tja tretjega ali četrtega.
— Po kaj ?
— Ah, tega ne vem. Od mene je zahtevala tisoč lr, feš, da mora nekaj nakupiti. Sicer se je pa večkrat vozila v Benetke, preden jo je jela mučiti srčna bolezen.
V naslednjem trenutku sem moral zapustiti svoje opazovališče pri vratih salona, ker sem bil zaslišal, da je nekdo vstopil. Bil je stari baron Skalizzi, ki mu je bil nekdo povedal, da ga iščem. Pod pretvezo sem ga odvedel v vežo kajti govoril je preglasno, in slišali naju bi bili, če bi ne bila odšla iz salona, kamor sem se hotel vrniti, čim bi se otresel barona. Toda usoda je hotela, da nisem mogel več zadostiti svoji radovednosti.
Kmalu potem sta prišla skozi vežo dva služabnika s čajno mizico in odšla sta v salon, kjer so servirali čaj in kjer so se bili zbrali gostje, ki so se mudili dotlej v vestibulu. Izmed rodbinskih članov ni bilo med njimi nikogar.
— Ti so vsi z notarjem v knjižnici, — mi je povedal baron. — Tudi jaz sem bil doslej tam...
uboga grofica je mislila tudi name. • . Ah, zve-nepozabna prijateljica!
Ubogemu možu so se zalesketale solze v očeh in šele ko se je njegova ginjenost nekoliko polegla, sem ga mogel vprašati po grofičini oporoki.
— Seveda je mogla razpolagati samo s premoženjem, ki je bilo njena last, to se pravi s svojo doto in z denarjem, ki ga je bila podedovala po svojem bratu. Vse to so dobili v enakih delih njeni otroci in vnuki. Baron Scalizzi je dobil velik, reveži župnije, cerkev in služinčad pa majhne legate. Dru-žabnici je zapustila prstan. Tudi na strica Polda je mislila, zapustila mu je dragoceno sliko iz 16. stoletja, krasno Zveličarjevo glavo.
— Koliko je bila podedovala po svojem bratu? — sem vprašal barona.
Toda grofica v svoji oporoki ni določila nič točnega temveč se je zadovoljila s tem, da je samo povedala, da je shranjeno v bančnem safu v Benetkah vse, kar je imela, razen dote.
— To bomo pa kmalu zvedeli, — je pripomnil baron. — Seveda ne verjamem da bi šlo za večje premoženje, čeprav si je mogel človek takrat, ko je odpotoval njen brat v Avstralijo, tam še pridobiti veliko premoženje.
— Kaj pa je počel v Avstraliji?
— Tega ni nihče vedel. Približno pred petnajstimi leti se je izselil in nikoli več se ni vrnil v Evropo. Tu pa tam je pisal svoji sestri, zdaj iz enega zdaj zopet iz drugega mesta, nikoli ji pa ni v pismih opisoval svojega življenja. Na temelju samega dejstva da ni nikoli zahteval denarja, so vsi mislili, da je v Avstraliji obogatel.
Med tem pogovorom se je bila ura že močno pomaknila naprej. Ob pol sedmih sta preiskovalni sodnik in državni tožilec, ki sta bila ta čas končala zasliševanje, zapustila salon. Preiskovalni sodnik je odšel s poročnikom Marsicom in zapisnikarjem v prvo nadstropje od koder so se čez četrt ure vrnili. Slišal sem, kako je dejal preiskovalni sodnik poročniku :
— Dobro, vi se torej za vzamete za to. Nespametno bi bilo prevažati vse to v Trbiž. Preglejte vse dobro in zadržali bomo samo to, Kar bi nam utegnilo kaj koristiti.
Kmalu potem sta državni tožilec in preiskovalni sodnik zapustila vilo. Ko sta šla mimo mene, me je preiskovalni sodnik nekam presenečeno pogledal, rekoč:
— Vi ste še vedno tu ? Jutri ob devetih bo obdukcija, če ji hočete prisostvovati, lahko pridete. Lahko noč!
Bilo je razumljivo, da se je zdela preiskovalnemu sodniku čudna moja navzočnost. In tako sem odšel tudi jaz — nekoliko proti svoji volji. Zdaj sem bil že tako zapleten v to meni novo zadevo, da bi se najraje ne bil več ganil z mesta in zavidal sem celo Karabinjerju, ki je smel stati pri vratih v park na straži.
IX.
Doma sem našel strica Polda, ki se je bil pravkar vrnil od nekega umirajočega bolnika. Poklicali so ga bili okrog Štirih in zato ni mogel priti v vilo.
— No? — me je vprašal, ko je odmolfl očenad pred večerjo in sedel.
— Se nič, — sem odgovoril. — Državni tožile« in preiskovalni sodnik sta se odpeljala in jutri zjutraj bo obdukcija. — Pripomnil nisem ničesar. Ca-tina je jedla z nama in ni se mi zdelo umestno govoriti v njeni prisotnosti preveč. Bila je sicer dobra žena, samo klepetala je rada. Stric Poldo je zmajal z glavo in ker je razumel moj molk, je napeljal pogovor na nekaj drugega,
Z jedjo še nismo bili pri kraju, ko je prišel stričev koadjutor, mlad, vnet duhovnik, ki pa je bil zelo priliznjen kar mi ni ugajalo. Zato sem takoj po sadju vstal od mize, si prižgal cigareto, vzel popoldne prinesene liste in odšel na vrt. Bilo je še dovolj svetlo, da sem mogel malo brati in zamišljeno sem prebiral novine.
Večer je bil miren. Zrak je bil poln vonja po solncu segrete zemlje. Iz hišic, raztresenih po gričih, so se razlegali od blizu in daleč različni glasovi, iz bližine se je pa slišal stricev in koadjutorjev glas. Catina je kramljala v kuhinji s kmečkim dekletom, ki je opravljalo težja dela, mačka si je pa zaman prizadevala ujeti netopirje, frfotajoče tik nad zemljo. Bil je večer, kakor vsak drugi, topel, prijeten in neizrečeno miren. Toda ta mehki čar ni mogel učinkovati name tako, kakor sicer. Bil sem nemiren in raztresen, kajti dogodki zadnjih dveh dni so mi stali živo pred očmi in zdelo se mi je kakor da je minilo mnogo več časa,
Urejuje Josip Zmjanjflg fl Za Narodno tiskarno Fran Jeran ti Za upravo in tnseratni del Usta Vlađ. Regmlly // Vsi v Uubljairi