te PRIMORSKI DNEVNIK ^2. Stev. 388 - Cena 4,- Ure GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA TRST, petek, 6. septembra 1946 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale LOVENSKO PRIMORJE UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št. 1 - I, __Tel, št.: Ur. 93806, 93808 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajb Kri, ki ]e takrat omočila bazoviška tla, je bila seme, ki je rodila nove junake. Ni šio za maščevanje, šlo je poslej za to, da se nadal-uje in dovrši delo naših prvih borcev za narodno svobodo, za socialne in demokratične pravice. Bazoviški heroji, narod vas ne bo pozabil ič iz Bazovice *9 premalo dajemo na zunaj “arka velikemu dogodku, ka-:mu Je bila Bazovica nema J Pred 16 leti, ob zori 6. sep-* ra 1939. Kraj, kjer se je zgo-za potnika, ki se vozi pro-, J,kvl, ali po režki cesti, skrit frmovjem kraške brežine J? Vraščenim gričem nad stre-t e»' in nikjer ni znamenja, ki j, ^opozorilo: Popotnik, ozri se ; Pod grič }n 3e pobožno poklo-- tam je bila pred 16 leti preji«! štirih slovenskih fantov, ^ “ slovenskih protifašističnih s^mikov, štirih predstavnikov 'vanake primorske revolucio-ara« mladine! Jafisko leto se je tam zbrala kr»r8ledna množica & vsfh ^ slovenske in jugoslovan-Ij^aPmovine, prišlo so trume iz jTj4' iz Istre, z Goriškega in )Z , an'Je, od vsepovsod, kamor il» Ilir :iv e* oJ „1, J. j»-lis. ri» i. A svetloba Luči, ki je zasijala dne 6 septembra 1930. na ^'Isču v Bazovici iz mučeni-Uto.’ * ^inh slovenskih fantov, dr !fm *n t!so, k[ so bile spričo tedanje-ijj, ^Plosncga političnega polo-neizogibne in za katere nihče Me 1 Predvidevati, ali jim bo ^ ljudstvo kos. Saj smo bili tu^-sni , sami sebi, tako predor-.0i ta zapuščeni, da so nas ii,au zatajiti tudi tisti, ki so bi-i»t rcem na naši strani. In ven-^nadaljnji zgodovinski raz-1» t, azal. da bi brez Bazovice J nagega drugega narodne-p*Poroda! nnjt revolucionarni podvig ''iv03'46 Primorske mladine no-4 * obeležji. Slo je za družbe-Lavducijo le v smislu upora E®e proti miselnosti tedanje-B^jšega rodu; ta revolucija •^“■i neutajljivi pečat in obe-% nacionalne revolucije, ki je V,, v®e sloje slovenskega pribij *e8a ljudstva. Prvenstveni \ pura slovenske primorske Mv6ne> upora, katerega prve bil S° bi*i bazoviški mučeniki, J4 cepitev slovenske zemlje ki jo je vklenila v su-* tu,.6°kove, in od fašizma, ki f. krinko italijanske družbe-,sko nlucije potenciral jtalijan- ^ oS-?j<5cvalno deI° do zl0LMn' ** je e> V tem zadnjem smislu Vi *npet tej naši prvenstveno j n^be revoluciji pridružil Sko Poudarek. Evo, zakaj antifašistično ljudstvo % krajine, vstevši italljan-fc°žio a“i*tične demokratične ,y*Jo s *• 2avestno in odkrito sla-i itoi. J0'® na naše nacionalne “ VaisS!dt ^ kot u^'<5a ln J1®1 klanja tu- Na proinjo za dovoljenje lalne proslave ob obleinlol bazoviiklh irtev je odgovoril odgovorni zavez, niiki častnik: «y zvezi z vastm pismom SO. avgusta 1946: 1) dasi se popolnoma strinjam s predmetom proslav9, vas moram obvestiti, da ni dovoljeno ne zborovanje ne sprevod. H.P.P. Robertson Col conski komisar Kopija: C.A.O. Trst mesto. Predhodno je častnik ZVU tudi izrazil zahtevo, da bi morale odgovorne oblasti, preden odobrijo prireditev, cenzurirati spominski govor. Slovensko prosvetno društvo rSimon Jenko» tn kulturni kroiek Kraljič» sta nato posla, la naslednji odgovor: ZavezniSki vojaški upravi, gospodu polkovniku A. Bounnanu, višjemu častniku za civilne zadeve. Cenjeni gospod polkovnik! Podpisani društvi sta prosili pri ZVU za dovoljenje spominske svečanosti ob priliki 16 obletnice bar zoviških herojev. Spored prireditve, ki naj bi se vršila dne 6. t. m. ob | io.30 uri v kinodvorani tva, vseh zatiranih “ «22<5uda> 8^saia sr **hji * kraJine, ko je šlo v se-X °Jni za odločilno borbo 'i za,.0'onalnemu in dpužbene- J*la a cu’ Sv«t,a ki J* >l«|_ * septembra 1930. v Bali 1,1-vai ,raMvetl'da slovenskemu V3;o6 ;! emu ljudstvu Julijske |3n0 . (?2h’otijivo pot v Osvo-°nt°. je bila nezmotlji-Italijanskemu an-in demokratične- na- če J« ta svetla Xjs^a srca tisočerih množic ‘»tič ... »*vu tega ozemlja, ki ^Vei,»kon!?10č d* veiJ : tud‘ “ jU ° Julijske kraji-'Vni brvi’ nacionalna svo- Pogoj vsak* družbene °de. 20- j e Ja neki globoko i: W brli, ,0zernec, s katerim sem ^ 'Mn |a.n°8t govoriti, prav od-Hu^bgov n° čudil, ko sem mu **» (^^^'KtjnJ o kakem piebl-0ril. da bi bil predlog Zldie odklanlalo ^DRleSko povabilo Jeruzalem, 5. — V krog h židovske agencije javljajo, da se nobena židovska organizacija, ki jih je britanska vlada povabila na razgovore o Palestini, ki bodo 9. septem- o plebiscitu za slovensko ljudstvo Julijske krajine — žalitev. Ko pa sem mu povedal o Luči, ki Je že pred šestnajstim leti zasijala na bazoviškem strelišču, m ki obseva mučeniske groftove na Ončlnah in tisoče in tisoče grobov, ki so se odprli trkom zadnjs vojne po vsej naši deželi, o krva-vem obroču, ki zapira ludl sam Trst in o krvavih sledovih še v mastu samem, je razumel Šaljivost predloga, da fc! naJe ljudstvo napisalo na košček pa.irja, kar je zavpila Se pred šestnajst leti srčna kri naših nacionaln.lt herojev Bidovca, Mfttusiča, Mit lofca in Valenčiča. Luč iz Bazovice ja obsijala tudi njega in je z globokim razumevanjem sklonil glavo. Dr. IGRANE TONCIC bra v Londonu, ne bo odzvala povabilu. Izvršni odbor palestinske arabske stranke se je včeraj sestal v Jeruzalemu in sklenil zahtevati ne-odvistnost Palestine ter ustanovitev arabske vlade. Skupni manevri anploame' riškega In turškega brodovja Carigrad, 5. - VZN — Turško brodovje je s križarko «Covoul Yov» na čelu sinoči odplulo v Smirno, kjer se bo — kot poročajo — srečalo z britanskim brodovjem, ki prihaja iz Egeja. V turških uradnih krogih ne potrjujejo, da se bo turško brodovje udeležilo manevrov Scocclmirro pojasnjuje ltaijanskl finančni položaj Rekel je, da je presenečen nad odstopom ministra Corbina in da morajo obstajati globlji vzroki, kot jih je navedel. Scoccimaro je dejal, da je treba kor.čno določiti mere za uresničenje vladnega programa. «Zato je potrebno dvoje: uvesti ravnovesje v rednem obračunu in preskrbeti italijanski državi izredne vire za izredne vladne potrebe. V rednem obračunu predvideni dohodki se približno ujemajo z izdatki. V izrednem proračunu pa še nismo premostili mrtve točke in ipojl predlogi skušajo rešiti ta problem. 1) Izdati posojilo z zmerno obrestno mero, prosto izrednega davka na premočenja, z višjo emisijsko čeno, kot Je nominalna. Ali 2) menjava denarja s takojšnim dvigom na,plačila za izreden pre moženjski davek. Ali 3) zahteva po desetih letnih plačilih davka na premično bogastvo kot naplačilo na izreden premoženjski davez, sc. veda z Izključenjem siromašnega stanu. prebivalstvo v nekaterih pristani, šč-ih dežele večinoma italijansko, ni odločilno, ker sta v celokupni deželi dve tretjini slovenski in hrvat-ski. Trst pa je živčno središče vse dežele. Trst diha slovenski zrak in zato ga od Slovencev ni mogoče ločiti. Se trežji so bili Višlnskijevi go-spodarski argumenti. Trst je ustva. rila Avstrija. Bil je cela stoletja avstrijski ali je prav za prav pripadal narodom, ki so bili vključeni v avstrijske mpje. Le nekaj desetletij Je bil v svoji tisočletni zgodovini italijanski. Pred prvo svetovno vojno je bil Trst tretje pristanišče v Evropi. Propadati je pričel, ko so ga dali Italiji, Trst je edino veliko pristanišče, ki bi moglo služiti Jugoslaviji in je življenjskega pomena za to državo. V času prve svetovne vojne so celo Lloyd Georgee in profesor Toynbee, kakor tudi resni italijanski državniki s slovesom, ki se ni opiral zgolj na njih Tudi danes se je setala cela vrsta konferenčnih odborov, polttično-terltorialnih in gospodarskih od Finske do Balkana in Italije, ki pa so po svojem pomenu docela za-bledeli vpr.čo polittčno-teritorialne-ga odbora za Italijo. Agencija AFP ugotavlja o Višinskem, da je govoril izčrpno in o-gn j e vito, da je jedko razkrojil vse zgodovinske in druge argumente De Gasparija v plenumu im Bono-mija v odboru glede Trsta In Primorske. Višinski je takoj od početka očital Bonomiju,. da je v svoj zagovor v odboru premišljeno zgradil na potvorbah dejanskih dejstev. Obtožil Je italijansko delegacijo, da zasleduje pri tem interese «m-parske politike*, politike, ki jo je Bonom! označil za «pravlčno !n koristno*. Aneksija ozemlja na vzhodni obali Jadrana, ki si ga je prisvojila Italija po prvi svetovni vojni, ni bila nič drugega kakor rop. Italija je šla tako daleč, da je Jugoslaviji iztrgala kar vrsto majhnih otokov in celo skalnatih čeri. Ob pričetku prve svetovne vojne je bila politika liberalne Italije nasproti Avstriji politika šakala, ki išče po puščavi svoj plen. Bonomi pa jo je hotel sedaj predočiti kot politiko zmagovalca, ki naj bi bil v svojem, «velikodušju» pripomogel k osvoboditvi Jugoslovanov in razsulu avstro-ograkega imperija. Bo. nemi, je dejal Višinski, je pripisal italijanski vojski zaslugo za poraz avstrijskega cesarstva, vsakdo pa ve, da zna ta vojska mnogo bolje bežati kakor pa se vojevati S takim potvarjanjem zgodovinskih dejstev je Bonomi samo sledil korak za korakom zgledom mnogih nekdanjih Italijanskih diplomatov. Do leta 1915., Je Višinski poudaril. Je Italija koketirala z obema nasprotnikoma, ko pa je videla, da Je kocka padla, Je stopila v zavezniški tabor. Taki izdajniški obrati, tako premetavanje zavezništev so bili in so osnova italijanske zunanje politike. V drugi svetovni vojni pa se je hudo zmctila. Trst živgfn središče i rlir.orske !c Istre V drugem delu svojega govora je Višinski segel po nepvržnih argumentih narodnostnemu in gospodarskega značaia in d-.kazal, da je mogoče rešiti tržaško vprašanje zgolj tako, da se Trst, če ga že ni mogoče vključiti v sklop jugoslovanskih edinic, vsaj čim manj leči od njih. Prebivalstvo Julijske kra-1 gležtv v grčke notranje zadeve jine je slovansko. Dčjstvo, da je I Plebiscit se ne more imeti za ne- liberalne vidike, ugotavljali, da Trst ni italijansko mesto. Treba ga je prisoditi Jugoslaviji, ker sta od tega odvisna njegov lastni Razvoj in razvoj vse dežele okrog njega. Ustvaritev mednarodnega področja pomeni dejansko minimum pravice ter predstavlja skrajno koncesijo, na katero bi mogla pri. stati ZSSR. Višinski je odločno odklonil Bonomijeve zahteve glede zapadne in južne Istre in še bolj preračunano brazilsko pobudo, da-bi se rešitev tržaškega vprašanja odgodila za novo leto dni. V nobenem primeru ni bila za mirovno konferenco primerna južnoafriška zia napoved, da bi bilo treba žrtvovati življenja še mnogih tisočev Južnih Afričasov za mir. Višinski se je v tretjini delu svojega govora trdno zavzel za jugoslovansko zah.-tevo, da se popravi francoska črta in jugoslovanska meja prestavi nekoliko na zapad ter skrči na najmanjši obseg tržaško mednarodno ozemlje. Izrazil je nado, da bodo tudi ostali člani sveta štirih velesil podprli njegovo stališče. Albanija In Grčija utemeljili svoje reparacljske zahteve nasproti Italiji Seji gospodarskega odbora za I-talijo je prisostvoval na predlog jugoslovanskega zastopnika Beblerja tudi albanski ^elegat. V odboru sta danes govorila grški in albanski delegat. Zastopnik Grčije, je v svojem govoru očrtal težavni go. spodarski poležaj v Grčiji in je očital'zaveznikom, da v večji meri podpirajo Italijo, kakor zavezniško Grčijo. Albanski delegat, pa je očrtal gospodarsko Izkoriščanje Albanije v šestih letih fašistične okupacije. Medtem je bilo objavljeno, da zahteva Belgija od Italije na račun reparacij 61.4 milijona dolarjev, Francija je specificirala svoje re-paracijske zahteve tako, da bi ji pripadlo vse italijansko imetje na ozemlju pod francosko suverenostjo ali zaščito, da b! Ji Italija odstopila del svojih Industrijskih naprav in strojev za proizvodnjo orožja ter italijansko državno imetje skl zvezi. Dejal je, da si je načrt mirovne pogodbe, kolikor se tiče italijanskih reparacij, razlagal tako, da bo ZSSR dobavljala Italiji surovine, s katerimi bo italijanska industrija proizvajala blago, ki ga bo Italija odvajala Sovjetski zvezi na račun reparacij. V vojaškem odboru je dane* delo spet zastalo zaradi zahteve Grčije, da ji Italija vrne ves vojni material, ki ga je v Grčiji zaplenila in sicer v taki oblik), kakor bd odgovarjal grškim željam. Sovjetski general Slavin in jugoslovanski de. legat Manola sta grško zahtevo zavračala, Alexander jo je podpiral. Do kakega zaključka ni prišlo. V gospodarskem odboru za Balkan je bilo sklenjeno, da bo Ru-munija vrnila zaplenjeno imetje vsem državljanom zavezniških drž.av, ki so pred 22. Junijem 1941 bivali v Rumuniji. Na seji politično teritorialnega odbora za Finsko so pričeli danes obravnavati poslednje določbe načrta mirovne pogodbe z njo. V politlčno-terttorialnem odboru za Madžarsko, je bil zavrnjen madžarski ugovor proti sklepu aveta štirih, da se popolnoma razveljavi dunajski diktat o razdelitvi Transilvanije. Na tej osnovi je bilo določeno, da bo potekala meja med Rumunljo in Madžarsko tako kakor leta 1938. . Madžarski ministrski predsednik Nagy je danes odpotoval iz Pariza. kjer se je seetal z Bidaultom, Byrnesom in Višinskim ter se z na ozemlju, ki ji bo pripadlo na njimi razgovarjal o madiarako-ru-osnovi nove mirovne pogodbe. murskih mejah ter o preselitvi Brazilec De Fcntura pa je tve- 200.000 Madžarov iz češkoslovaške gal danes nov izpad proti Sovjet-1 na Madžarsko. Bolgarsko ljudstvo bo na volitvah zavrglo monarhijo Sofija, 5. - Tanjug — Na pobudo bolgarske delavske stranke je bilo v Sofiji veliko zborovanje, ki se ga je udeležilo 200.000 oseb. Tajnik centralnega komiteta Červen-kov je v dolgem govoru orisal pro-tinarodno in protislovansko politiko koburške dinastije, ki je bila zvest agent nemškega imperializma na Balkanu. VARNOSTNI SVET Grški monarholašislični šovinizem vodi politiko ekspanzivnosii v škodo miroljubnih narodov New York, 5. — Na včerajšnji »eji Varnostnega sveta je ukrajinski delegat Manuilski obrazložil svoje obtožbe proti grški vladi in proti britanskemu vmešavanju v grške notranje zadeve. Iznesel je tudi dokaze o dogovoru med grškimi monarhisti in britanskimi četami za oboroževanje makedonskih reakcionarnih kmetov. Govoril je nato o obljubah Bcvina in Attleeja pred Varnostnim Bvetom, da bodo britanske čete umakpili iz Grčije po volitvah meseca marca ln da se plebiscit ne bo izvedel pred letom 1948. Manuilski Je nato iznesel obširne dokaze o monarhističnem terorju in je navajal številne izjave. Navedel je izjavo treh članov britanskega parlamenta ki so, na potovanju po Grčiji izjavili: »Grč ja ie že 90% fašistična*. Dejal je dalje da se Je marčnih vol.tev udeležilo samo 50% volivcev. Predložil je članoai Varnostnega sveta tudi ' 'tografijo vodje britanske l:o-m’aije v Grčiji ki je bil priča neki kazenski ekspediciji v Makedoniji. Go> orli je nato o zadnjem plebiscitu h. izjavil, da je ta plebiscit rezultat trajnega vmešavanja An tranjo zadevo, ker se ga grški monarhisti poslužujejo za svoje zahteve proti sosedom. S to napadalni politiko ograia Grčija mir na Balkanu. Na današnji seji je govoril grški delegat. Ponovil je staro pesem da ja Grčija še vedno v vojnem stanju z Albanijo. Zatrjeval je tudi, da prisotnost britanskih čet v Grč,ji ne ograža grške neodvisnosti. Dalje je izjavil, da obtožbe proti desničarskim strankam niso bile nikoli dokazane ln da se je plebisc.t izvršil v popolnem redu. Nato je govoril angleški delegat Cadogan. Albanski poslanik je zahteval, da mu Varnostni svet prizna pravico, da v imenu Albanije poda izjave o ukrajinski pritožbi proti Grčiji. Tiranski list «Luftetari» pike v tej zvezi, da grške čete vedno če-šče silijo preko albanske meje in da Jo obmejno prebivalstvo izpostavljeno stalnim napadom Zerva-sovih.tolp. List prav! dalje, da je Grčija postala središče pokoljev, nasilja in terorja, ki ga izvajajo faštsterji elementi, ki so sedaj v Grčiji na oblasti. List zaključuje da bodo vsi demokratični narodi podprli ukrajinsko zahtevo, naj se dokončno un:či grški monarho-fa-šist.čni šovinizem, ki vodi politiko ekspanzivnesti v škodo miroljubnih narodov Prve aretacije v Grčiji zaradi žai.tve kraljeve osebe Atene, 5. Komunistični tisk obtožuje člane sedanje delavske zveze, ki jih Je imenovala vlada, kateri klevetajo komunistične skupine v delavski zvezi. Grška socialistična stranka objavlja proglas, s katerim izjavlja, da ima plebiscit, ki se je izvedel pod terorjem, za neizvedenega. V proglasu se izraža upa^nje, da oi tuji zaščitniki monarhije ne bodo naprtili odgovornosti za to uduČitev grškega mnenja. Davi je v Makedoniji tolpa sto teroristov napadla neko vas, zažgala vse hiše ter odpeljala s seboj živino in pet talcev. V pokrajini Volos je neka druga tolpa napadla ln zažgala vas Puri. Sodišče je že obsodilo več oseb, ki so jih bili aretirali zaradi žalitve kraljeve osebe, na 75 dni zapora. Govoril je tudi o dveh tendencah v mednarodnem življenju. Prva, kj jj načeluje 'Sovjetska zveza, stremi po mednarodnem sodelovanju na podlagi načel enakopravnosti med malimi in velikimi državami, druga tendenca, ki ji načelu-iejo imperialistični reakcionarni krogi v Veliki Britaniji in v Združenih državah pa je proti mednarodnemu sodelovanju in za imperialistično politiko, proti pravicam malih narodov. Cervenkov je nato dejal, da je za Bolgarijo edina prava pot pot trajnega prijateljstva s Sovjetsko zvezo in z novo Jugoslavijo ter pot mira in sodelovanja z velikimi narodi Velike Britanije Amerike, Francije in drugih držav. KRATKE VESTI\ Moskva, 5. — Informacijski urad sovjetskega zunanjega ministrstva je objavil noto v odgovor na izjavo Foreign officeja, s katero objasnju-je, zakaj ni mogla sovjetska ženska delegacija, ki se mudi v Veliki Britaniji, odpotovati 11. avgusta v Avstralijo. Nota pravi, da delegacija ni mogla odpotovati zaradi Evattovega nasprotovanja. Opozicijo je podpirala tudi Velika Britanija v nasprotju z dogovori in je ta incident povzročil v Sovjetski zvezi skrajno nezadovoljstvo. London, 5. (VZN). — Udruženje tehnikov britanskega letalstva je sporočilo dane« anglo-južnoameri-ški letalski družbi, britanski družbi za prekomorske letalske prevoze, da bodo njegovi člani pričel 12. septembra stavkati. . Nurnberg, 5. (VZN). — Štirje sodniki mednarodnega socUSča za vojne zločine v Niimbergu ln njihovi štirje namestniki so se včeraj sestali, da pripravijo razsodbo za glavni nemške vojne zločince. Ti sestanki bodo odslej vsak dan. PRIMORSKI DNEVNIK 6. septembra IM*. Za svobodo dela! TISOČE DELAVCEV JE PROTESTIRALO PROTI NAVZOČNOSTI POLICISTOV V TRZI-SKIH LADJEDELNICAH Tržiško delavstvo je razburjeno ln ogorčeno, ker je v ladjedelnicah še vedno polička, prav tako tudi zaradi obnašanja nekaterih policistov. Pretekle dni so agenti civilne policije strgali stenčas Enotnih sindikatov, ki izhaja z dovoljenjem AlSa. Zato je šla delegacija delavcev protestirat k zavezniškim o-blastem, ki nadzorujejo ladjedelnice. Odgovorili so ji, da stvar obžalujejo,‘toda to ni dovolj. Zavezniški policisti pregledujejo tudi ob vhodu ladjedelnice torbe delavcev, čeprav so stražniki CR-DA že zdavnaj opustili to navado. Vse to ni v skladu z izjavo, da je pcllcija dobila ukaz, da se ne vtika v zadeve delavcev. Ce pre skave delavcev, trganje stcnčasov in podobno ni vmešavanje, kaj naj bi še policija počela? Zaradi vsega tega so se v petek ob 13. uri zbrali pred ravnateljstvom ladjedelnice tisoči delavcev, odločno protestirali proti zasedbi ladjedelnic po policjskih silah in izglasovali resolucijo na mirovno konferenco v Parizu. Slovenska Benečija izraža svojo voljo kljub terorju iz sindfkaineaa življenja Mezde litografskih delavcev Družbi E. Passero iz Tržiča in SATIM iz Trsla se ukvarjata z izdelavo kovinske embalaže, pri čemer zaposlujeta kovinarje. Poleg oddelka kovinarjev pa Imata ti družbi tudi litografski oddelek, ki se bavl s tiskanjem napisov na embalažo. V preteklosti je za delavce litografskega oddelka veljala ista delovna pogodba kot za delavce v tiskarskih podjetjih. Sele leta 1944. so Nemci za to kategorijo uvedli iste plačilne pogoje kot za kovinarje. Ko so se pred Uradom za delo vršila pogajanja sklenitev de’ovne pogodbe za tiskarska podjetja, so razpravljali tudi o litografskih delavcih omenjenih dveh podjetij, ter' raztegnili tudi nanje pogoje omenjene delovne pogodbe. Zato velja za biografe isti pogoj kot za delavce v tiskarskih podjetjih, k! so sklenili delovno pogodbo 13. marca t. 1. Mezde, ki jih določa ta pogodba, pa veljajo od 1. februarja t. J. Kljub vsemu strahovanju in zatiranju, katerih se poslužuje italijanska imperialistična in šovinistična reakcija v Benečiji po svojih policijskih in vojaških formacijah in s podporo vseh desničarskih strank, beneško ludstvo ne klone. Nasprotno, odgevarjj s svojo narodno zavednostjo in«je popisalo po vaseh Benečije hišne in cestne zidove s svobodoljubnimi gesli, s katerimi zagotavlja, da ne bo klonilo in da bo nadaljevalo z narodno borbo. 'Med taksnimi napisi v vaseh Trpeč, Klenje, Sovodnje smo dne 30. p. m. brali tudi sledeče; «Tukaj bo Jugoslavija, ker je to zemlja naših dedov, ker smo tu mi! Za njo smo se borili, za njo smo prelivali kri, da bo po dolgem trpljenju . svobodna.* Cim hujši je pritisk karabinerjev in vseh sovražnikov beneškega ljudstva, tem silr.ejši je odpor. To se opaža zlasti na kulturnem polju. V Brnasu in Polju so rodoljubi ustanovili pevske zbore in gojijo slovensko narodno pe3em in pe- smi iz narodno osvobodilne borbe. italijanska redna vojska zopet vpadla v cono A Italijanski' «alpini» s postojanke Cepletišče so 2. septembra ponovno vpadli 7.30 km jugozapadno od Kobarida v notranjost cone A, skoraj 2 km globcko. V vasi Sturmi so povpraševali, kdo je upravnik občinskih gezdov. Zdi se, da mislijo zopet pričeti s sečnjo gozdov, kot so to delali vso prejšnjo po-rriad. Ubogo obmejno ljudstvo trpi ne samo od oboroženih civilnih teroristov, marveč tudi od redne oborožene italijanske vojske. O vseh teh podvigih in prestopkih je prebivalstvo javljalo merodajnim čini. teljem kakor tudi civilni policiji. Vendar pa vse to nič ne zaleže. Zaradi tega je nastalo med tamkajšnjim prebivalstvom taksno razpo- Gospodarska vprašanja in zanimivosti Tuji kapital Tržiču Italijanski gospodarski list «11 Sole* poroča, da že delj časa prihajajo v Tržič in spodnjo Furlanijo razne italijanske in tuje osebe, da bi ugotovile, ali je možno ustanoviti razma industrijska podjetja. Na jod legi teh razmoirivanj je baje kupila skupina lombardijsklh in-dustrijcev ln velika italijansko-švicareka družba večje komplekse zemljišč. Po teh poročilih je tudi neka ameriška avtomobilska družba kupila v bližini Tržiča zemljišče za zgraditev velikih pavilijonov za montažo avtomobilov. Po drug’ strani pa zanikajo vest, po kateri naj bi Američani vlagali kapitale v jadranske ladjedelnice. Te vesti še niso potrjene, so pa vsekakor zelo zanimive ln bi nam lahko razlagale stališče nekaterih velesil, ko se bo na mirovni konferenci obravnavalo vprašanje Tržiča. Premog za Italijo V mesecu Juliju je odplulo v Italijo 97 ladij, natovorjenih s premogom. Od teh jih je prišlo 77 iz ZDA, 20 pa iz Holandije, At^lije in Južne Afrike. Za mesec september so dodelili Italiji 630 tisoč ton premoga. Proizvodnja sladkorja na sve!u Pričakujejo, da bo letošnji pridelek sladkorja na vsem svetu znašal 24.1 milijona ton kosmate teže. Od teh *Je treba odšteti okrog 10% teže, ki odpade pri rafiniranju.' Letošnji pridelek bo nekeliko višji od lanskega, k> je znašal 23.5 mil. ton. vendar pa je še mnego pod nor- malno količino v predvojnih letih. V letih 1939 in 1940 so namreč pridelali 30.90 milijonov tAn sladkorja. Od celokupne količine, ki jo predvidevajo za letos, je 18 milijonov ton sladkorja iz sladkornega trsa, a nekaj več kot 6 mil. ton iz cladkorne pese. Zato bedo morali tud: letos racionirati porabo sladkorja. Prihodnje leto pa nameravajo zasaditi obsežnejša zemljišča s sladkorno peso, zlasti v Nemčiji, Poljski in Češkoslovaški. Povečali bodo tudi plantaže sladkornega trsa. Ker so se v Amerik! zvišale cene sladkorju, pričakujejo, da bo pridelek v Kubi dosegel 6 milijonov ton. ---------------- Državni prispevek za zemljlSke zboljfiave Kmetovalci se obveščajo, da je bil vsled splošne odredbe Zavezniške vojaške uprave štev. 196 povišan najvišji državni prispevek za kmetijske izboljšave, ki naj bi se izvršile v coni A Julijske krajine, od 38% na 60%. Dela, ki naj bi se podpirala, zadevaj0 hid-avlično-krnetijsko uravnavo zemljišč, preskrbo in izkoriščanje voda v kmetijske namene, zgradbo in preuredbo kmetijsk'h Zgradb in sploh vse kmetijsko izboljšave, ki naj bi se izvršile v prid enemu ali več zemljiščem. Kmetovalti, ki nameravajo izvršit; dela z ugodnimi državnimi pogoji, se morejo obrniti do Kmetijskega nadzornijltva in do njemu podrejenih uradov, kjer dobe vsa potrebna pojasnila in navodila. loženje, da so v bodoče pripravljeni vsi — čeprav neoboroženi — spustiti se v boj proti tolpam, ki ne bi smele imeti dostopa v cono A in* ki delajo tako ogromno materialno škodo. Tudi to pot so «alpini» po svojem odhodu Jz vasi streljali iz brzostrelk in pušk ter metali ročne bomb;. Streljali so — kot pripovedujejo domačini — v Prelogu, ki je oddaljen kakih 300 m jugovzhodne od vasi. Ob tej priliki so tudi ukradli vsa pripravljena drva posestniku Simonu Korenu iz št. 81. — V vasi Polava pa zatrjujejo, da so se isti «al,pini» bahavo hvalili, da so izstrelili vso municijo in da je bila njihova predhodnica trikrat ponoči v Lvku. Prebivalstvo je zopet vložilo o-ster protest zaradi teh dogodkov pri ZVU in je o tem obvestilo tudi mirovno konferenco v Parizu. V protestu, naslovljenem na ZVU, opozarjajo na resne posledice, ki bi utegnile nastati v primeru, da se prebivalstvo pred temi tolpami ne zaščiti tako, kot bi bilo treba. V znamenju svobode Tudi na Kanalskem ne dovoljujejo zborovanj Dne 4. t. m. je inšpektor C. P. v Kanalu g. Ozebek odbil prošnjo-za dovoljenje zborovanj po vaseh. Zaradi tega se je okrajni SIAU obrnil na g. guvernerja s pritožbo. On pa je dejal, da je treba po novih navodilih iz Gorice vložiti prošnje za zborovanja 10 dni prej pri njem. Taka je torej svoboda! Ljudstvo pa naj hodi od Judeža do Kajfeža iskati dovoljenja! (katerega potem ne dado). S. A. Kanalskl okraj za preganjane antifašiste V kanalskem okraju se nadaljuje nabiralna akcija za pomoč antifašistom v goriških zaporih, kjer so po »zaslugi* civilne policije. V ta namen so vasi darovale sledeče: Ciginj 840 lir, KozaTŠče 865 Ur, Modrejce 345 lir, SeloKozmerice 430 lir, Usnik 530 lir, Log 300 lir, Ajbe 200 lir, uslužbenci okrajnega odbora 455 lir, Gabršček Ivan iz Clginja 100 lir, Ročinj 25 kg moke in 6 kg fižola, vas Log tudi 42 kg koruze, Kozaršče pa 2 kg orehov. Vsem darovalcem najlepša hvala! Kanalčant odgovarjajo tako na ukrepe policije Ker je civilna policija pred drevi zaplenila na sedežu okraj, odbora SIAU precej pohištva in tako skoraj izpraznila prostore, so nekateri prebivalci na lastno pobudo ponudili na posodo svojo opravo In s tem pokazali željo, pomagati odboru v vsaki težavi. Garlatti Alfonz in Segala Oskar sta sama prinesla na sedež mize in stojala. Vsem, ki so pomagali, najlepša hvala! Izplačila Škode na poljib zaradi zaveznikih manevrov ZVU javlja, da morajo biti prošnje za povračilo škode na poljih, ki so jo povzročili zavezniški manevri, predložene tržaški mestni občini, katera jih bo izročila vodstvu vojaških tehničnih del. Prošnje se merajo.predložiti čVnprcj, ker bolo upoštevane samo tiste, ki bodo predložene v roku dveh mesecev po nastali škodi. Spisane morajo biti na pesebnem obrazcu, ki se dobi pri mestnih odsekih Sv. Marije Magdalene Spodnje, Sv. Ivana, Ro. jnna, Opčin in Proseka, pri krematoriju, po okrožju, kamor pripadajo polja, ki so utrpela škodo. Podrobnejše informacije se debijo pri uradu mestnih stražnikov v mestni občini II. nadstr. OD TRIGLAVA DO Sebrelje PRAZNIK DELA Po sedmih letih so Sebreljčan! zopet praznovali priljubljeni praznik nngelj3ke nedelje. To leto pa so ga praznovali v znamenju obnove, dela in napredka, saj so v trimesečnem Titovem tekmovanju obnov.li 45 požganih hiš in poslopij. S tem so dokazali, da j; le z medsebojno .pomočjo in razumevanjem možno graditi novo vas in nove ljudi. Sebreljče.ni niso poslušali t stih, ki so govorili o «grebu» nedeljskega dela, ampak so delali z zavestjo, da si čimprej obnovijo porušene domove. Priredili so tudi pevski koncert, na katerem so Ireli pevci domačini obilo odobravanja. Ilirska Bistrica DELOVNI POLET MLADINE Delovni zagon mladine okraja Ilirska Bistrica še ni zetnrl nasprotno \Ssak dan je vsčji. Kakor je mladina v letih 1943-44 in 1945 odhajala v vrste Narodno osvobodilne vojske, tako odhaja danes v delovne brigade za obnovo domovine. Tudi iz ijašega okraja mladina ne zaostaja za drugimi ter je sodelovala pri delovnih brigadah, ki so delale v Brčkem-Banovičih na gradnji proge. Te dni se je mladina po. novno prijavila za novo mladinsko brigado za progo Brčko-Banoviči. Prijavilo se Je 70 mladincev in mladink, ki so s tem ponovno pokazali svoj delovni polet. Zadnje dni pa se je osnovala tudi delovna četa sestavljena iz 16 mladincev in mladink povečini s Pivke. Odšla je obnavljat vas Kilovče, ki se jo meji prvimi požgali v našem okraju. Ta delovna četa nesi ime narodno osvobodilnega bdrca s Pivke Grž!-na Matija - Silva. Izredno pa se je izkazala pri obnovi mala po okupatorju požgana vasica Sušak. Kakor j; ta vasica za časa narodno'osvobodilnega gibanja dajala narodno osvobodilne borce, tako daje sedaj borce za ob novo. V okviru Titovega tekmovanja je samo ta vasica opravila 6.144 delovnih ur v vrednosti 75.300 lir. S. U. Salež VOLITVE SIAU V SALE7.U V nedeljo so se v Saležu vršile volitve SIAU, katerih se je udeležba vsa vas. Ze v zgodnjih jutranjih urah je bila vsa vas okrašena ? zastavami, kakor tudi soba, kjer so se vršile volitve. Opoldne po končanih volitvah pa so se vaščani uvrstili v povorko ter med prepevanjem partizanskih pesmi manifestirali za priključitev k Jugoslaviji. Povorka se je zaključila sr;dl vasi, kjer je zbrani množici spregovoril domačin, ki Je med drugim dejal: «Z današnjimi volitvami v TEKME V SVETU Plavanje v Parizu V Parizu so se 1. septembra vršile mednarodne plavalne tekme, na katerih so nastopili plavalci in plavalke iz Francije, Danske, Holandske, Švice, Egipta in ZDA, ki so dale sledeče rezultate: 100 m hrbtno Senske: 1. Harub (Danska) 1.17.3, 2. Gallijard (Holandska) 1.18.8; 100 m hrbtno mošfci: 1, Val-larey (Francija) 1.0.9, 2. Zins (Franclja) 1.12.7; tOO m prsno motki; 1. Kandil (Egipt) 2.58.7; 100 m prosto moški; 1. Alex Jany 58.7, 2. Olaon (Švedska) isti čas; 200 m prosto senske: 1. Harub (Danska) 2.33.2, 2. Nathansen (Holandska) 2.35.3; Štafeta 4 x B00 m moSkit 1. Francija, 2. Švica. Waterpoo'.o tekma med Francijo in Švico se je končala z zmago Francije 6:1. Na boksarski prireditvi v Benetkah Je Tržačan Tiberlo Mitri p~e-magal z k.o. Gilardonija iz Milana. Tu je njegova druga zmaga, odkar je prestopil iz kategorije amaterjev k profesionalcem. Na boksarski prireditvi v Rimu so bili dos-ženi sledeči rezultati: Proiettl (Rim) je premagal v 7. kolu Negrettlja iz Nice. Martin je po točkah v 8. kolih premagal Ber-tola. Palermo iz Na-polija Je v 10. krogi/h po točkah premagal Botta Iz Rima. Najvažnejše srečanje je h To med Peyre1em iz Trevisa in Young Raymondcm iz Nice, v katerem Je zmagal Peyre v 10 krogih po točkah. FIZKULTURA Spored italijanskega nogometnega prvenstva za leto 1946t47 Prvo koto; Milan-Vicenza, TorJ-no-Triestina, Bologna-Venozia, Ata-larata-Juventus, Fiorentina-Inter, Genoa-Brescla, Alessendria-Mode-na, Napoli-Livomo, Roma-Samp., Bari-Lazlo. Drugo kolo: VJcenza-Bologna, Triestina Milan, Venezia-Genoa, Juventus-Aleeeandria, In-ter-Atalanta, Brescls -Napol!, Me- dena Bari, Llvorno-Roma, Samp,- Fioiontina, Lazio-Torino. Tretjo kolo: Vicenza-Venezia, Milan-Ju- ventus, Genoa-Inter, Alessandria-Bologno, Atalanta-Trleotir.a, Brc-sc:a-Bari, Modcna-Napoli, Roma- Lazlo, Fiorentina-Livorno, Torlno- Scmp. Cetrta^olo: Venczia-Tfcrino, Juventus Fiorcntina, Inter-Brcscla, Bologna-Genoa, Triestlna-Roma, Bari-Vicenza, Napoli-Alessandria, Lazio-Modena, Llvorno-Atalanta, Samp.-Milan. Pelo kolo: Torino- Juventus, Bolcg.ia-Trie3t’na, FiO-rentina Modena, Genoa-L’vorno, Vonezla-Roma, Napoli-Vicenza, Lazlo-Brescla. A-talanta-Samp., Mllc.n-Intcr. Šesto kolo: Rorr.a-Torln«, Triestkia-Fio-ren.t'.na, Modena-Venezia, Livomo-Eari, Intcr-Lazio, Alessandria-Ata-lanta, Vlcenza-Genca, Brescla-Mi-lan, Samp.-Bologna, Juver.tus-Na-poli. Sedmo kolo: Livorno-Lazlo, Atalanta-Mllan, Venezia-F.orentl-ra, Inter-Torlno, Roma-Brcscla, Trlestina-Napoll, Samp.-Genoa, Bo-logna-Modena, Alessandria-Vicenza, Juventus-Bari. Osmo kolo: Mllan-Roma, Torlno-Bologna, Genoa-Ju-ventus, Bari-Atalanta, Brercla-Lt-vorro, Florentlna-Alessandria, I/>-zic-Samp., Modena-Trlestina, Nn-poli-Verezla, Vicenga-Inter. Deveto kolo: Torino-Brescia, Roma-Juven-tus, Bolcgna-Lazlo, Barl-Venezia, Napoli-Atalanta, Genoa-Modena, Aleosvndria-Scimp., Florentina-Vl-cenza, Milan-Livorno, Trie3tina-In-ter. Deseto kolo: Juventus-Triestl-na, Vcnezia-Alessandrla, Samp.-Barl, Lazio-Napoli, Atalanta-Genoa, Inter-Romo, Modena-Milan, Livor-no-Bo!ogna, Vicenza-Torino, Bre-scla-Frircntlna. Enajsto kolo: Trie-s'ina-Brescia, Vlcenza-Samp., Bari-Napoli, Alessandria-Inter, Genoa- Lazio, Roma-Modena, Milan-Vene-zia, Bologna-Juventus, Torino-Li-vorao, Fiorentina-Atalanta. Dva-tiajsto kolo: Roma-Atalanta, Vene-zla-Brescla, Samp.-Tricst|nra, Napo-li-Torino, Bari-Bologna, Alosaan-dria-LIvorno, Milan-Genoa, Mode-na-Vicenza, Juventus-Inter, Fio-rentima-Lazio. Trinajsto kolo: La-zfo-MMan, Atalanta-Vicenza, Genoa-Roma, Napoli-Bologna, Ttfrino-Fio-rentina, Inter-Barl, Modena-Juven-tus, Livcrno-Triestina, Brcsc’a-Alessandria, Venez'a-Samp. S trinajsto kolo: Inter-Napolt, Bologna-Barl-Alesaandrla.jlMilan, Trlestina-Bari, Roma-Fio- rentlna, Livorno-Venezia, Alessan-dria-Genoa, Vlcenza-Lazio, Samp,-Modena, Atalanta-Torino Juventus-Brescia. Petnajsto kolo: Florenti-na-Napoli, Genoa-Tortno, Modena • Livorno, Ba|ri-Roma, Mllan-Ales-sandrla, Juventus-Sam p., Venez'a-Inter, Brescla-Bologna, Triestina-Vlcenza, Lazlo-Atalanta. Šestnajsto kolo: Samp.-Brescla, Torino-Bari, Bolcgna-Roma, Lazlo-Venezia, Vi-cenza-Juventus, Nipoll-Georta, Flo-rentlna-Milan, Atalanta-Modena, Al e sram d ri a-Tri estlna, In-ter-Livor-no. Sedemnajsto kolo: Alcssandrla-Torino, Atalanta-Bologna, Llvomo-Sa-mp., Brescia-Vlcenza, Mllan-Bar|, Juventus-Venezia, Modena-Roma-Napoli, Genoa-Fioren-Trlesti-na-Lozio. Osemnajsto Lazi-o-Alessandrla, Bologna-Venezia-Atalanta, Bari-Fio-rentina, Samp.-Napoll, Triestina-Genoa, Mila-n-Torlno, Brescia-Mo-dena, Juventus-Livomo, Vicenza-Roma. Devetnajsto kolo: NapolI-MMan, Torlno-Modena, Laz'o-Ju-ventus, Alesssndrla-Roma, Flore n-fna-Bologna, Genoa-Barl, Atalanta-B rese la, Inter-Samp., Llvorno-Vl-cenza, Ventila-TrleaUna. * Inter, tina, kolo: Inter, SIAU smo ponovno dokazali ogrc-men pomen slovansko-Italijanske antifašistične zv; z e, v kateri je združeno vse pošteno slovensko in italijansko ljudstvo. Manifestacija sc Je zaključila s himno «Hej Slovanu. P. B. Žaga pri Bovcu USTANOVITEV PROSVETNEGA DRUŠTVA «KANIN* Dne 1. septembra so na 7agi pri Bovcu ustanovili prosvetno društvo «Kanln». Za predsednika društva je b|l izvoljen Franc Rot, za tajnico Štefanija Rot. Tud! od ostalih članov društvenega odbora se pričakuje, da bodo delovni in sposobni. V novo ustanovljeno društvo je bila povezana tudi vas Log Cezso-ški. Člani so sklenili poživiti pevski zbor; pripravljajo sc tudi na na-sjop z igro «Bucek v strahu*. Novemu prosvetnemu društvu želimo obilo uspeha! Kanal OGORČENI PROTEST ZARADI ARETACIJ Veliko ogorčenje je nastalo na Kanalskem zaradi aretacij, ki jih je civilna policija izvršila 1. septembra, ko je med drug'mi aretirala tudi tajnika okrajnega odbora SIAU Franca škabra in članico Marijo Štrukelj. 7e v penedeljek so-se podale k okrajnemu guvernerju ZVU v Kanalu delegacije iz vasi, nakar je v torek protestirala pri ZVU tudi delegacija okrajnih odborov antifašističnih organizacij. G. guvernerja so opozorili na to, da je GP aretirala tajnika in članico okrajnega cdb. SIAU ob priliki konference, ki je bila dovoljena od ZVU in katere so se lahko udeležil! — kot je bilo že v tozadevni prošnji navedeno — simo člani organizacije in n)30 imeli zato pravice, da bi ji prisostvovali civilni policisti, ki niso člani. Do aretacij je prišlo samo zategadelj. «VOLGA, VOLGA* Ob veliki udeležbi občinstva iz Kanala in okolice je 3. t. m. zvečer potujoči kiflo goriškega okrožja predvajal na dvorišču mladinskega doma sovjetski film «Volga, Volga*, Prebivalstvo si toplo želi, da b| ga čiim češče obiskali s takimi predstavami. Božiči OTVORITEV KULTUR* KROŽKA «CREVATIN FERRUOCIO* 18. avgusta t. 1. je bil v Božičih otvorjen nov kulturni krožek, ki nosi ime mladega mučenca, ki je padel v borbi proti naclfaiizmu. Neki tovariš domačin je orisal važnost kulturnih krožkov, v katerih se ljudstvo duhovno vzgaja. Za r.iim je govorila neka tovarišica v italijanskem jeziku, neki tovariš pa v slovenskem. V kratkih besedah sta opisala življenje mladega mučenca. Po govorih so združeni pevski zbori iz Sv. Barbare, Plavja, Hrovatinov in Campora zapeli nekaj pesmi, nakar se je pričela ljudska zabava s plesom. Protestna stavka na Goriškem in v Furlaniji zaradi odloka ZVU o nezakonitosti stavke Nedvcinno jc estra diplomatska borba v konferenčnem odboru za politične in teritorialne določbe za mirovno pogodbo z Italijo elektri-zirala vsakega povprečnega Goričana. Stanje v mestu je Ze itak napeto in politično ozračje s; je še poslabšalo s tem, ker je ZVU zavzela odklonilno stališče do vseljudske proslave in tretje obletnice poraza italijanskih militaristov. Napetost položaja se izraža v resolucijah in protestih, ki jih pošiljajo množične ljudske organizacije merodajnim činiteljem na mirovni konferenci in sami Zavezniški >*ojaški upravi. Ostri ton spomenic in protestov so pravi barometer nastalega položaja, so dokaz Delo bomfsije za nadziranje cen Komisija za uvajanje cen sporoča, da je od 1. januarja do 31. avgusta izvrš la pri nadziranju cen 16.160 pregledom- na licu mesta, u-gctovila 4553 kršitev, izrekla 4128 ustmenih epeminov, prijavila ZVU 131 primerov, preturi 17, policiji pa 6 primerov kršitve ohstoječih predpisov. Nova žrtev čiščenja min Včeraj zjutraj ob 8.45 je skupina čstilcav min čistila mine na otoku Mcrcslni. Ko je bilo to delo že de'-no končano, so pričeli pregledavati nova ininska polja. Z ugotavljanjem novih minskih polj je pričel vcd.ia Benedetti Bruno, stav 26 let. po rodu iz Trsla, stanujoč v ulici Ccncellieri št. 2. Komaj je pričel s svojim delom, ja nenadoma eks. plodirala mina. Ko so ostali tovariš: pritekli na mesto, so našli Be-nedettija v mlaki krvi. Eksplozija mine mu je odnesla desno roko in ga oslepila. Prepeljan je bil v tržiško bolnico, kj;r je bil takoj operiran, vendar pa je kmalu po ope-rnoji izdihnil. Pogreb bo jutri 7. t. m. ob 9.30 izpred sedeža častilcev min v ul. G. Gallina 2. Staršem izražamo naše globoko sožalje. Prepoved vožnje z vozili Tržaška mestna občina, urad za iavna dela, javlja, da bosta z 9. septembrom 1946 naprej zaradi ob. nevitvenih del tlakovanja zaprti za vožnja z vozili ulici Maiolica in S. Maurizio. Naznanjamo, da je ulica Morelll, ki je posebno ozka, sadaj proglašena za ulico s prometom v eni sami smeri in sicer od juga proti se- vsru. Zato je prepovedano vsem avtem. motorjem in vozilom, veziti z nasprotne strani. V ta namen so postavljena tudi predpisana cestna znamenja. v. Prireditve, predavanja ln aestankl PEVSKO DRUŠTVO »ŠKAMPERLE* PRI SV. IVANU Vabi vse člane pevskega društva na sestanek. ki bo danes ob 20.15 uri v društvenih prostorih-^ KULTURNI KROŽEK «MARUŠIČ* IZ ROCOLA priredi v soboto 7. tj m. predavanje v gostilni Zajc ob 20.30 uri. Prcsi se točnost. Predaval to tov. Smidichen. PROSV. DRUŠTVO ;«A. CEBU-LEC* pri Šv. Mariji Magdaleni priredi v soboto dne 7. t. m. v gostilni «Vittorla» ples za siarejše Pričetek ob 20. uri. Vabljeni vsi! Solatvo GLASBENA MATICA V TRSTU javlja, da se Je vpisovanje novih in lanskoletnih gojencev že pričelo ter bo trajalo vse do preklica. Vpisovanje se vrši dnevno od 10. do 12. ure in cd 16. do 18. v šoli Vicolo delTOspedale Mllitare 2, soba 11. V žolskem letu 1946-47 se bo poučeval klavir, violina, viola, čelo, bas in evsntualno pihala, kolikor bo za te inštrumente možnosti, V posebnem pripravljalnem tečaju bodo dobili gojenci najprej teoretsko podlago, nakar bedo šele prešli k igranju inštrumentov. Vsakomur bo dana možnost temeljitega glasbenega študija. Podrobne informacije se dobijo v šoli. Poudarjamo, da je potreben za novo šolsko leto vpis tudi za lanskoletne gojenec. Srednja glasbena šola (licej) v Trstu Javlja, da je rimsko gledališče razpisalo dve štipendiji za mlade pevce. Navodila za natečaj dobijo lalhko Interesenti pri šolski upravi. NIŽJA GIMNAZIJA V HERPE-LTAH - KOZINI javlja, da bodo sprejemni izpiti za 1. razred 9. in 10. septembra, popravni pa 11. in 12. septembra. Vpisovanje'v 2. razred in v tečaj za razredni izpit čez 2. rc.zred bo 13. tn 14. septembra. Podrobnosti za izpite in vpisovanje so objavljeni na deski zavoda in v delegatovi pisarni. O pričetku pouka bomo pravočasno Javili. Enotni sindikati SESTANEK TISKOVNIH REFERENTOV. Danes ob 19. uri bo v ul. Imbrianl 5 »sstanek vseh tiskovnih referentov pri dlrektivnih svetih in tovarniških odborih. Dobili bodo važna obvestila. SESTANEK REFER. PRI PI-REKTIVNIH SVETIH. Drevi bo občajnl sestanek referentov pri dlrektivnih svetih. SINDIKAT BANČNIH, ZAVAROVALNIH IN PRIVATNIH U-RADNIKOV se je preselil iz ul. Imbrlani 5 v ul. Zonta 2, tel. 3998. SINDIKAT GRADBENE STROKE obvešča vse pleskarje, naj se javijo na sedežu ul. Imbrianl 5, soba St. 7. SINDIKAT HOTELSKIH DELAVCEV, DELAVCEV V MENZAH IN PODOBNIH. Odbor gostilničarjev, razpečevalcev vina ln podobnih, vabi vse člane na sestanek, ki bo v ponedeljek 9. t, m. ob 15. uri na sedežu v ul. Imbrianl štev, 6. , Delitev racloniranega blaga DELITEV MILA ZA ZDRAVNIKE, BABICE IN ASISTENTE. Vsi zdravniki, bebicc in naistenti v Trstu se obveščajo, da dvignejo bone zn čisto angleško milo. Bone dobijo v uradu za delitev v ul. Genova 9. Delitev bo trajala do 25. t. m. DVIG NAKAZIL ZA SLADKOR. Vsi trgovci naj dvignejo pri uradu za delitev racloniranega blaga v teku današnjega dne nakazila za sladkor. Uradne ure: od 9. do 12. ure. VELJAVNOST DODATNIH 7.1-VILSKIH NAKAZNIC ZA' DELAVCE, KI DELAJO PRI ZAVEZNIŠKIH VOJAŠKIH STLAH. «Se-pral* sporoča, da bodo vso dodatne živilske nakaznice za kruh in zakuho, ki so bile izdane delavcem, ki so delali pri zavezniških vojaških silah, izgubile veljavnost z dnem 15. septembra. Nove dodatne nakaznice za te delavce so se pričele deliti s 1. septembrom. Opremljene bodo n posebnim žigom ter bo na njih označen mesec, v katerem so bile nakaznice izdane. Veljavne bodo do 15. oktebra t. 1. Za počitniško kolonijo v Čezsoči 7,ene bovškega okraja so veliko pripomogle k vzdrževanju otroške počitniške kolonije v Čezsoči. 7.ene iz Čezsoče so napravile 204 ur prostovoljnega dela za čiščenje prostorov kolonije, za pranje ln šivanje. Na Zagi bo žene napravile o-trokom 12 parov copatk, v Bovcu 17, v Kal-Koritnici 6, v Plužni 5, v Logu Cezsoškem 5, skupno 45 parov. Mnogo so darovale tudi v blagu in gotovini. 7ene iz Bovca 55 zavojev sadja ln jestvin ter 10.000 lir, žene iz 7,age 1769 lir. Izgubljeni predmet! Včeraj od 7. do 7.15 Je tov., Sa-r'gu Enrlco, stan. v ul. S. Cihno 77 izgubil na poti od doma po ulicah S. Cilino, Raff. Sanzio, G.ulla. Battisti, Carducci, trg Goldoni, ga-leria Sandrinelli, Bramante denarnico z osebnimi dokumenti in knjižico za motorno kolo SP 0257, naslovljeno na 7orL-Ajdov£č.na ter vsoto denarja. Pošten najditelj si denar lahko obdrži, dokumente pa naj vrnp na naslov Sarigu Enrico ul. S. Ciino 77 ali pa v upravo »Prlmprskcga dnevnika*. Najden! predmeti Podpoveljstvo mestnih straž (ul. Mazzini 7 v Gorici) javlja, da je bila najdena zlata verlUca ih očala. Kdor lahko dokaže lastninsko pravico, Jih lahko dobi pri zgoraj omenjenem podpoveljstvu. Pesmarica . Slovenska prosvetna zveza javlja da so dospele pesmarice «33 zborov*. Naročniki naj jih dvignejo pri Slovenski prosvetni zvezi v ul. S. Vito 17, I. V prodaj so tudi odveč izvodi te p:smarice. Cena pes-mariei • »ri-oiki vred > 20 lir. Dobra srca Ob priliki poroke tov. Bogomira Ceha in M'.rije Trampuževe v Kostanjevici je zbrana družba vačklh fantov darovala 400 lir za sirote padlih Jn 100 lir za sklad «Primor-»kego dnevnika*. Najlepša hvala! Delavci tovarne mila »Adria* so nabrali 910 lir za počitn.šk« kolonije. KINOPKEDSTAl/ES NAZIONALE. 16.30: «Nihče ne pobegne* - M. Hunt, A. Knox- SUPERCINEMA. 16: »Uporniki sedmih morij* - L. Car.llo, B. Ca bot. ITALIA. 16: »Vrni se v Sorrento*, A. Benetti, G.^Bechi. ALABARDA. 16: «Od Mayerllnga do Sarajeva* - J. Lodge. IMPERO. 16: «Serenada v Valle-chiarl* - S. Henje. VIALE. 16: «Alarm v Gibraltarju*, V. Romance. MASSIMO. 16: »Sokolova skriv- nost* - M. Astor H. Eogart. GARIBALDI. 16: »Odhod ob sedmih* - Ch. Gelli, Campanini. NOVO CINE. 16: »Vitečka ljubezen*. ODEON. 15.45: »Družina Stod- dard* - J. Bergmann, V/. Baxter. SAVONA. 16: »Sreča je opoteča* -J. Cagncy. AZZURRO. 16: «Pregnancl Pam-pasa*. RADIO. 16: »Prva noč* - R. Vlila, A. Vivaldi. MARCONI. Ob 16 in ob 20.30, na prostem: «Zazš» - I. Miranda. VITTORIA. Ob 16. in ob 20.30, na proslem: »Majhna tatica* - D. Darrieux. ADUA. 15.30: »Taras Buljba* - Sts.nlio in Olio. VENEZIA. 15.30: »Vrli Benečan*. CARDUCCI. 16: »Alibi* - E. von Stroheim. BELVEDERE. 16: «Pustna noč* -L Pons, H. Fonda. ARGENTINA. 16: «Dan pred vojne*. GRAD SV. JUSTA. 21: »Sundrasta mladenka* - J. Blondel, M. Douglas. POLETNO GLEDALIŠČE V JAVNEM VRTU. 21: »Hočemo lju-b:%ni» A. Shirl«y, R. Bellamy. CENTRALE. Od 10 ure do 23: Velika znanstvena razstava; samo za odrasle. KINOPREDSTAVE NA OPČINAH. Danes: »Igra v treh*. Kinopred-stsve se pričenjajo ob delovnikih ob 20. uri, ob nedeljah ln praznikih ob 17. url. PROSV. DOM V NABRE7TNI. Na sporedu je film »Montekrlsto-vo maščevanje*. Predstave: v so-boto ob 20.30 uri; v nedeljo ob 17 url in 20.30 uri; v ponedeljek ob 20.30 url. Kinoprcdsfave v (foriei VITTORIA. »Zadnje srečanje* -A. Ledesma, F. Del Bene. CENTRAL. »Skrinja sanj* - V. Ro. mance. MODERNO. »Anonimno pismo* -A. Sothrrn, J. Oakie. EDEN. »Opojnost* - J. Holt, E. ICnapp. POLETNI (ESTIVO). »Zaročenec V »»j« ieaa* , ^ Cpr^ae V.Cvmi.» in merilo pravega vzdušja na na-Čun zasedenem področju. Logična posledica takega položa. ja je tudi današnja 15 minutna splošna protestna stavka po vsem Goriškem. Od 10. ure pa do 10.15 je počivalo v znak protesta vsako delo. Po porečilih, ki smo Jih prejeli, je protestna stavka zajela vse industrijske obrate, kakor tudi večje delavnice in gradbena podjetja. Predvsem pa je ta četrturna stavka v bistvu političnega značaja in ja silen ptotest vsega delovnega ljudstva na Goriškem, ki energično zahteva takojšen preklic zapornega naloga, ki so ga zavezniške oblasti izrekle za voditelja splošne dvanajstdnevne stavke. V obratih so v j>etnajstih minutah, ko je počivalo delo, prebrali in izglasovali protestne resolucije, ki jih bedo po končanem delu odnesli na meroda jna mesta. Ponovno je prišla do iz. raza enotna volja in solidarnost delavskih in kmečkih množ c po vsej goriški deželi. Stavkali so celo v mnogih pekarnah. Tudi Furlanija s? je to pot odlikovala kot vedno. Rornaos, Krrnin in Gradiška, kot največji centri, so so v celotj odzvali. Izpred »od Sča Obsojen zaradi tatvine Pred zavezniškim vojaškim ščem v Gorici se Je včeraj M|S vnrjal Franc Kodelja, civilni us benec pri 349. Clubu zav voj«, obtežen zaradi tatvine 5 stek ■ likerja, od katerih sta bili 2 pr ni. Aretiran 23. avgusta, je bil ^ raj obsojen na 6 mesecev zapo la to 5 mesecev pogojno. Kazen poteka od dneva obsodbe. Zeleni krti -se zahvaljuje du Adrianu Fonzariju za 200 ■ ki jih je poklonil v počastitev sf mina notarja Rodolfa Seculma. Obsojeni zaradi raznih prestopkov Zavezniško vojaško sodišč; J* teku razprav pred dnevi °PJ’oa^ Benedttti Luigija iz Solkana »t ‘ ki je bil 25. avgusta aretiran * Croce v Gorici, češ da j« ^ ni red. Oproščen j9 bil tana Ruggero iz ul. Tunisi »• ' ki je bil obtožen, da je prodal® merikancem obložene kruhke dovolj :nja. Na 6 mesecev zap«»| šestintrideseti*! NaVranve semenja son"n'c Odsek za prehrano goričkega okrožja obvešča, da je strogo prepovedano prodajati ali izvr.žati seme sor. *-v'c kupovalcem alj nabiralcem, ki nimajo za to dovoljenja. Policijski agenti imajo nalog, takoj zapleniti sime sončnic vsakemu, ki nima za to potrclincga dovoljenja. Odredbe za ustanavljanje družb Trst, 3. - VZN — Z ukazom ZVU so nedavno odredili, da, bo za ustanovitev trgovskih družb s kapitalom nad 100 milijonov lir potrebno pooblastilo predsednikov področja Enalca odredba velja za povečanje kapitala ter za izdajo zadolžnic, ki znašajo več kot 100 mil'jo-nov lir, četudi bi bili tl poviški in Izdaje z-dolžnic izvedeni v obročnih plačilih. Pooblastilo predsednikov bo potrebno za zvišanje kapitala in za. izdajo vrednostnih papirjev onih družb, katerih vrednostni papirji notirajo na borzi. Tatovi draguljev padli v past Nedavno so neznanci okradli neko Margerito T9lloy Jn ji odnesli več dragocenih draguljev. Zadeva bi bila že pozabljena, ako 29. avgusta delavci ne bi priskočili na pomoč družini Fabi in napadli vlomilce, ki so hoteli okrasti stanovanje te družine. Uspelo je ujeti enega od vlomilcev, nekrga Jos pa Vergosa, katerega so potem Izročili pCseibnemu ' policijskemu oddelku. Policija je našla pri njem poleg vlomilskega orodja tudj časopisni članek o tatvini dragujev. Nastavili so mu past na ta način, da so ga izpustili, češ da mu verjamejo, da je nedolžen in da lahko ob ače svojo sestro v tolnici. Nato so prežali pr;d vhodom in ga ponovne aretirali, kaker hitro Se je vrnil iz bonice. Pri sebi je imel dragulje. Skril jih je svoje dni na hodniku v bolnici ln je šel sedaj ponje v prepričanju, da mu je policija verjela In da jc dokončno prost. Tako so prišli na dan tudi dragulji gospe ToIlcy. RADIO TRST II. PETEK, 6. SEPTEMBRA 7 jutranja glasba; 7.25 koledar; 7.30 vesti v ital.; 7.45 vesti v slov.; 12 orkester Melachrino, prenos iz Vidma; 12.30 slov. umetni p>es-ni pcieta- Elza1 Karlovac in Samo Smrkolj; 12.45 napoved časa - ve-s.i v slov.; 13 vesti v ital.; 13.15 gledališki orkester BBC, prenos iz Vidma; 14 pregled vesti - citanje sporeda; 14.05 predavanje; 17.30 plesna glasba, prenos Iz Vidma; 18 Chopinove skladbe; 18.15 radijska univerza; 18.30 ljudska glasbena ura; 19 predavanj;; 19.15 komorni zbor Ubalda Vrabca; 19.45 predavanje; 20 napoved časa - vesti v sle v.; 20.15 vesti v ital.; 20.30 glasbena razstava; 20.45 prestolnice sveta; 23.10 zadnje vesti v slovenščini na postaji Trst I. na valu 263.2 m. SOIJOTA, 7. SEPTEMBRA 7 jutranja glasba; 7.25 koledar; 7.30 vesti v ital.; 7.45 vesti v slov.; 12 reproducirana glasba; 12.30 pe-s.ra glasba; 12.45 napoved časa -vesti v slov.; 13 vesti v Ital.; 13.15 športno predavanje; 13.30 plesna glasba; 14 pregled vrsti - čitanje sporeda; 14.05 predavanje; 17.30 lahka glasba; 18 simfonična glasba; 18.45 partizanske pesmi; 19 predavanje; 19.15 slušna igra; 19.45 koncert za-saksefon, izvaja Dražil Srečko; 20 napoved časa - vesti v slov.; 20.15 vesti v ital.; 20.30 slovenščina za Slovence; 20.45 politični pregled; 23.10 zadnje vesti v slovenščini na postaji Trst I. na valu 263.2 m. bila obsojena sesum-nu«— . Pregori Dora, ki je kljub prePs občevala z vojaki. Zaradi is ® tožhe je prišla pred zaveznis*0 . dišče osemnajstletna Darica^^ nik, katere razpravo pa so o raz?r>vl na prihodnjo s-edo. Tudi - • rroti Suzrnel Francu, ki s° 2® w šli brez osebnih dokumentov, nadaljevala prihodnjo sredo. Pokvarjeni mladoletniki V noči od 4. na 5. seP^en?*,eL;r civilna policija na telefonski prihitela v trgovino z dro ^ tlagom v ulici Cesare Lj. kjer je po kratki preiskavi rala tri mladoletnike, ki so z ^ in se skrili med raz val-nami ^ nje hiše. Na kvesturi so u&° ^ njih imena. Mladoletniki, ,eUj bredli v kriminal so: petnaj5- ^ Alessio, sedemnajstletni Steri1! netto, šestnajstletni Raimona , vanni ih Zubino Annibale, ^ ^ atirj« je uspelo pobegniti. Vsi si prebegli z Reke. Pazite na žeparje! Leonidi ^ V tramvaju št. 9 so dolfo ukradli ročno .torbicp z menti. Okradeni so bili Gregorini Euru, stan. • Magd. spodnja 672, so ukra ■ raj zjutraj iz jopica, ki ga ) „ti< v kuhinj!, listnico z dok1: ^ l3tega dne je bil okraden tu jri, lan Pietro, stan. v ul. fpj 2, kateremu je neznan tat iz ^ lis.nico s 750 lirami in doku Kolo je spoznal . , . »rffOViU , Luigi Arbore, lastnik kolesi v ul. Marconi 8, j€ ^e^1' kolo, ki mu je bilo prei* ^ ^ ukradeno. Rodolfo Pešca jf vil, da je kupil to kolo 0 0le Nicolette Pagliaro, ta p z J® ,;r o/ dala, da ga je kupila za 5000 Zorro Luciana. Policija je ^ vila, da je cmsnjeni že^ ji* ija v zaporu. Podobno I! kaS kolo je Jemal tudi druga na pesodo, potem pa jih m ampak prodal. Jugoslovanske cigare*® -o- N® f- ■ so našli pri Mariji Prior-®, budo anonimne telefonske tr?°v je policija preiskala njeno jj\i z jestvinami in pri tem 6200 jugoslovanskih cigaret' zaple Aretacije Včeraj je civilna polic_!a ,-eirii‘ rala v ulici Corsica Č3U d’Esteja v trenutku, ko 1®% u>' tros ti letake, ki so vsebo'’ , (joi pade na civilno policijo. so aretirali Marija Vefflturi ^ katerem so našli letake I8 Izpiti za carinike atelj* Višje carinsko ravnal--' ei Trstu izjavlja, da bodo na ^ nem ranctpljstvu v kratkeb^nj- sobljenostnl izpiti za izV » carinskih pcslov. Podrobne |jji' macije daje tajn štvo ravn* v ulici Cavour Jt. 6. Rojstva, smrt', Pfr°, Anagrafski urad triadi1® . javlja, da se je 5. septemi ^ rodilo 10 otrok, umrlo 9 b1 rok pa je bilo 11. 'k pa je bilo 11. Izvršen« poroke: Tid®y >(>, radnlk jn Culiat Nerina, za . Vknjlžene: Biondi Pari0' in Radettl lema, šivilja' in Radetti lema, 8ivnj»> 'a Valerij, težak in Pachor sebnica; Zambcrlin Iv,an,.,g, pomočnik ln Godnig Jl nlca; Trinca Bruno, hi yjilO® Scherl Marija, zasebnica. Merčelo, težak in Sherjan i portrcžnlca; Pftronio H>u c* ek! pomočnik in Parma jgr% sobnica; Postogna dr. L.e ' ,)( , cevt in Scrgi Edoarda • gte . Lozej Ludvik, elektrlclsytt0 Jib Bruna, zasebnica; Grig0 t:žak in Marcuzzi vdoVaK3re'1 na,.zasebnica; Kosovel , in Starec Neda, zasebn Umrli: Marcuzzi vdoV® „ >!*., Ulili 11. 11 Elvira, 67 let; Sentf®" ? ffi*, Ana, 1 leto; Lionefti An A6*!,! t, — nnrfnuk ^ Kristančič por. Gad"U!lt; nhehei- Anton. »loj Aj let; Cheber Anton, 70 "a\ol\i, 1 mea.; Romanih^59 Drija, J. mea.: «w**— let; Fraglacpmo Dome Tulilo Gregor, 56 let. ^, Odg. urednik DUŠAN Potrti vsled neizrekljivo žalosti Javljamo vsem * j« kom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da naš ljubljeni sin, krat in stric FRANC SVETINA komaj 26 let star, nenadoma zapustil. Obenem s; zahvaljujemo vsem, ki ate se v *a^,Ka -številu udeležili in spremili našega blagega Polto'boru 1 njegovi zadnji poti. FAsebna zahvala pevskem * cVptje* Lokve, vsej mladini ter oitallm za prekrasne vence Dane pri Divači, 5. 9. 1946. qrA^” Žalujoči: oče FRANC, mati MARIJA, brat S SLAV, sestri AVGUSTA in MARIJA por. ter ostalo sorodstvo. PAPIRNICA IN KNJIGARNA BUDAJLi M!a.i pdi OORICA Corso v« Im« v »BI07I veliko lxblro 1°!' ■kih ln pisarniških polrebičl®