^^IIHa 15 • leto XXX¥III • cena 17 din___Celle, 12. aprila Itm
J^vTtIEDNIK je glasilo občinskih organizacij SZDL CEUE, laško, mozirje. slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec
Hamesio ¥onla rožic
¥aiha¥alo neznosen
snwad
Med krajani Ložnice pri Žalcu je za-
vrelo zaradi neurejenega odlagališča
smeti. Stran 13.
Pllemo neškoaill¥o mleko Cepra¥ slabo
po kakO¥Ostl
v mleku, ki ga odkupujejo, je vse preveč škodljivih snovi,
zato se tudi hitro kvari. Strim 10.
Prekratek dinar za kulturo
Mozirska ZKO je razpeta med željami po visoki in potre-
bami po ljubiteljski kulturi. Stran 8.
Krpe za ceste
Delavci celjskega Cestne-
ga podjetja so v ponedeljek
začeli krpati ceste, ki jih je
precej načela letošnja dolga
zima, pozna pa se tudi, da že
tri leta ni bilo denarja za
večja popravila cestnega
omrežja na našem območju.
Nekateri odseki cest so po-
polnoma uničeni. Delavci
Cestnega podjetja pa so pre-
gledali vse ceste in ocenili,
da bi za krpanje in sanacije
94 kilometrov magistralnih
in 466 kilometrov regional-
nih cest potrebovali 25,9 mi-
lijonov dinarjev, za nujne
izravnave z asfaltom pa še
dodatnih 80 milijonov dinar-
jev.
Za krpanje in sanacije 1571
kilometrov lokalnih cest bi
potrebovali nekaj več kot 32
milijonov dinarjev, za nujne
izravnave pa še 48 milijonov
dinarjev. Skupaj torej več
kot 180 milijonov dinarjev, v
ta znesek pa niso vštete ma-
kadamske ceste, ki jih je dol-
ga zima tudi zelo načela.
Izven tega okvira bodo letos
na Celjskem opravili samo
še dve večji deli: odsek ma-
gistralne ceste Celje-Ljub-
Ijana pri Vranskem bodo
prekrili z asfaltno plastjo, as-
falt pa naj bi dobil tudi kla-
nec pred Planino pri Sevni-
ci, medtem ko novogradenj -
razen priključka na most v
Laškem - letos na našem ob-
močju ne bo.
Cestarji so pričeli spomla-
dansko krpanje cest tudi s
precejšnjimi finančnimi za-
dregami, saj se veča razko-
rak med porabljenimi in na-
kazanimi sredstvi, ker so ne-
kateri občinski sisi v precejš-
nji zamudi s plačili, veliko
več denarja, kot so sprva ra-
čunali, pa so morali odšteti
tudi za zimsko službo. Pri
Cestnem podjetju se zaen-
krat rešujejo tako, da preli-
vajo denar med tozdi, da so
lahko izplačali osebne do-
hodke (podjetje ima namreč
razvejano deja\Tiost in le po-
lovico  celotiiega prihodka
ustvarijo s svobodno menja-
vo). V podobnem položaju so
bili tudi lani, vendar pa so
takrat uspeli izplavati do
polletja, medtem ko letos ka-
že slabše.
Sicer pa cestarji menijo, da
letos ne bi smeli preveč var-
čevati pri obnavljanju naše
cestne mreže, saj se nam lah-
ko to kasneje maščuje in ne-
katerih cest ne bomo mogli
več obnoviti. g §^^0-^
Bili smo v
Marija Reiti
Prejšnji teden smo obiska-
li Marija Reko nad Prebol-
dom. Predsednik vaškega
sveta Jože Zupan je med
drugim dejal: »V teh hribovi-
tih predelih vztrajam©. Res
je življenje težko in trdo, pa
težave premagujemo tudi z
združenimi močmi. Tako je
lažje. Zemlja tod je trda in
težita, a trdni smo tudi lju-
dje, ki živimo tu.«
Več o letečem uredništvu
v Marija Reki pišemo na 12.
strani.
OčiSCevaine
akcije
Koordinacijski odbor
2a prostorsko načrtova-
lne in hortikulturo pri
OK SZDL v Celju je sku-
paj z delovnimi organi-
jacijami (Javne naprave.
Surovina, Dinos) pripra-
vil načrt za spomladan-
g)(o očiščevalno akcijo,
potekala naj bi od 13. do
26. aprila v vseh krajev-
nih skupnostih v celjski
občini.
Cas pričetka naj bi v
tem obdobju vsaka kra-
jevna skupnost prilagodi-
la svojim potrebam. Ne-
katere krajevne skupno-
sti so z akcijo že pričele.
V tem času se naj opra-
vijo naslednja dela: spo-
mladansko čiščenje in
urejanje zelenic, nasadov,
čiščenje podstrešij in kle-
ti, urejanje »črnih točk«,
obrežij rek, potokov, je-
zer ter organizirano zbira-
nje sekundarnih surovin
(papirja, stekla, železa
oziroma kovin). Slednje
naj bo načrtovano tako,
da se bodo vsi odpadki
odvažali v speciahiih za-
bojih.
Vsaka krajevna skup-
nost lahko v poprečju ra-
čuna na dva kontejnerja,
lahko pa uporablja tudi
lastne.
Zadolženemu izvajalcu
je potrebno do 13. aprila
sporočiti okviren datum
akcije, najmanj dva dni
pred pričetkom tudi zbir-
no mesto odpadkov zara-
di postavitve kontejner-
jev. Vsi odpadki se bodo
vozili na odlagahšče v
Bukovžlak, kjer bosta se-
lekcijo napravila Surovi-
na in Dinos.
Vsa inciativa v letošnji
pomladanski akciji je
prepuščena krajevnim
skupnostim, zato bo tudi
uspeh akcije odvisen od
njihove aktivnosti.
Z. S.
Ste videli ptičko? Priletela je naravnost iz pomladnega gozda v mestni park in vščipnila
v nosek deklica, odnesla zobek fantiču. Potem je vsem trem zažvrgolela, da bo pomlad
prišla, tista prava, da bodo lahko sneli kape in slekli plaščke. Malčki pa v smeh in
veselje je bilo tu. Foto: EDI MASNEC
V pritožbah občanov se pogosto
zrcalijo naše trenutne težave
Ker nI enotnih občinskih evidenc o pritožbah, le težko
dobiti predstavo o tetn, kal nalboll žuU občane
Pred leti so naši državlja-
ni večkrat iskali pravico na
maršalatu v Beogradu, po-
datki pa kažejo, da precej
manj zaupajo komisiji za
vloge in pritožbe pri zvezni
in tudi republiški skupšči-
ni, ki sta prevzeli vlogo
maršalata.
Takšni so podatki za Slo-
venijo in podobno je tudi v
večini občin na celjskem ob-
močju. Občani raje rešujejo
svoje težave v občini in tudi
v krajevni skupnosti, kjer ži-
vijo, in vse kaže, da precej
učinkovito.
Največ vlog in pritožb na
našem območju je lani dobi-
la celjska občinska komisija.
Celjani so se 262-krat pritoži-
li, od tega v 61 primerih pi-
smeno. V Slovenskih Konji-
cah so našteli 50 pritožb (17
pismenih), v Titovem Vele-
nju 31 pritožb (13 pismenih),
precej dela je imela tudi žal-
ska komisija, medtem ko so
v Šentjurju in Mozirju prejeli
le dve pritožbi, v Laškem 3
in v Šmarju pri Jelšah 4 pri-
tožbe.
Seveda je število vlog in
pritožb odvisno od velikosti
posamezne občine, njene ra-
zvitosti, nenazadnje pa tudi
od dela komisije. Tam, kjer
imajo te komisije svoje stro-
kovne tajnike, ki delajo sa-
mo na tem področju, je pri-
tožb več in tudi sorazmerno
hitro jih rešujejo.
(nadaljevanje na 5. strani)
S kurirčkovo
tortilco
Pri spomeniku na Stra-
nicah je v ponedeljek za
nekaj hipov obstala ku-
rirčkova torbica, ki so jo
teden dni skrbno varovali
in nosili po skrivnih poteh
pionirji konjiške občine.
Na kurirskih poteh so pri-
pravili več slovesnosti,
borci NOB so jim pripove-
dovali o pogumu pravih
kurirjev.
Kurirčkovo torbico so
od straniških pionirjev
prevzeli celjski, ti jo bodo
jutri predali svojim ve-
lenjskim vrstnikom.
Letošnje sporočilo v tor-
bici je nameiijeno pred-
sedstvu republiške konfe-
rence SZDL Slovenije.
Pionirji ga bodo po preho-
jenih tisočih kilometrih
prebrali na zboru pionir-
jev, ki bo 2. junija v Tr-
bovljah.
MATEJA PODJED
2. STRAN - NOVI TEDNIK
12. APRIl I9fc
Na izpitu Odnos do
nepriietnili resnic
Včasih je pesnik ugotavljal, da v najvišje vrhove
udarjajo strele, sedaj lahko ugotavljamo, da z najvišjih
vrhov, partijskih in državnih, udarjajo strele. Strele v
obliki najresnejših opozoril, da se moramo stabilizacije
lotiti z večjo vnemo.
To kaže, da se stvari ne premikajo tako, kot smo jih
začrtali: premalo dosledno, ne dovolj odgovorno, pre-
počasi. Tudi (trdi) razgovori z mednarodnim denarnim
skladom, ki so se vlekli vse do zadnjega meseca letoš-
njega četrtletja, so na svoj način dali misliti, da smo
marsikaj dobrega za stabilizacijo družbenoekonom-
skega razvoja svoje države sicer zapisali, pa po svoji
stari navadi zapisano tudi malo odložili, pozabili. Tako
se nam je pač zgodilo to, da so nas drugi, naši zunanji
upniki, sami spomnili na zapisano in opredeljeno v
tekoči in dolgoročni stabilizacijski usmeritvi.
In smo zaradi tega zagnali vik in krik, namesto, da bi
začeli udejanjati svojo stabilizacijo.
Nič manj dramatična niso zadnja opozorila, češ da
smo se lani še umaknili z zadnjimi močmi na suho,
letos pa se nam ob enakih stabilizacijskih prizadeva-
njih kot lani, vseeno lahko zgodi, da bomo ostali v vodi
- če že ne do vratu, pa ne dosti pod pasom.
Z opozorili, tudi najresnejšimi, smo že doslej razme-
tavali. Nekaj smo jih vzeli zares, na druga pa pozabljali.
Kolikokrat smo že zapisali in rekli: zdaj gre zares,
prelomno leto, prelomno obdobje, zrelo za preobrat, in
podobno. Težko je to spet zapisati in izreči, pa če je še
tako res.
Toda ugotovitve predsedstva CK ZKJ so povsem
jasne: pri uresničevanju stabilizacije in njenega pro-
grama zamujamo na vseh ravneh. Člane, organizacije
in vodstva zrveze komunistov, ki bodo delovala proti
dogovorjeni politiki je treba politično obsoditi in od-
straniti oziroma odstaviti.
Res je, da bi tudi ta zadnja opozorila vzeli bolj resno,
če bi se kaj podobnega že zgodilo, saj razlogov ni bilo
malo. Tako pa smo še kar naprej nežno čuteči z nepra-
vilnimi dejanji in nepravilnimi ljudmi, kar ni odpust-
Ijivo, če za nepravilnosti vemo. Razumljivo je vsaj, če
tega ne vemo, ker se samoupravna in delegatska, pa
tudi politična informacija še vedno opoteka med Sci-
lami in Karibdami birokracije, odtujene moči in obla-
sti ter demagoškega dušebrižništva poslovodnih in po-
litičnih terencev.
Dejstvo je, da je prav gotovo na izpitu naš odnos do
neprijetnih resnic, pri čemer smo preveč občutljivi pri
razkrivanju imen in osebnosti ter »lokacij« za nepravil-
nosti.
Partijske programske in volilne konference so
najbrž dale dovolj motivov za odgovornejše delo in v
vodstva je prišlo dovolj novih in poštenih ljudi, ki se
bodo morali dokazati že danes, ne jutri.
MITJA UMNIKi
Raziforak med možnostmi in zahtevami
Zdravstveni delavci zahtevajo več denarla preišvsem za osebne dohodke
Pravice iz zdravstvenega
varstva ostajajo enake, ob-
seg storitev se prej poveču-
je kot zmanjšuje, za njihovo
plačilo pa ostaja zaradi
omejevanja skupne porabe
vse manj denarja. To je
osnovni razlog, zaradi kate-
rega tudi letos prihaja do
razkoraka med tistim, kar
lahko občinske zdravstvene
skupnosti zagotovijo izva-
jalcem zdravstvenega var-
stva po resolucijskih izho-
diščih in zahtevah izvajal-
cev.
Pri bolnišnični in speciali-
stični dejavnosti Zdravstve-
nega centra Celje je razkorak
med zahtevami in že konec
preteklega leta opredeljeni-
mi izhodišči vreden 60 mili-
jonov dinarjev. Nastaja zara-
di zahteve zdravstvenih de-
lavcev po več sredstvih za
materialne stroške, pred-
vsem pa po večjem poveča-
nju osebnih dohodkov. Za-
hteva izvira iz nizkih oseb-
nih dohodkov delavcev v
zdravstvu in iz razlik v plači-
lu za enako delo po različnih
občinah, kjer imajo temeljne
organizacije sedež. Zaradi te-
ga v Zdravstvenem centru
ne pristajajo več na indek-
sno povečevanje, pač pa so
prešteli vse delavce in enot-
no ovrednotili ijosamezne
kategorije.
Člani sveta občin celjske-
ga območja so se na svoji seji
v petek, ko so obravnavali
problematiko zdravstvenega
varstva in menjavo dela, si-
cer strinjali, da imajo delavci
Zdravstvenega centra pravi-
co do normalnega plačila za
normalno delo, vendar so
opozarjali na skromne mož-
nosti dodatnega zagotavlja-
nja sredstev za zdravstvo
znotraj skupne porabe. Teža-
ve so velike in pereče tudi na
drugih področjih - pri izo-
braževanju na primer.
Skupno porabo in delež
sredstev za izvajanje zdrav-
stvenega varstva bremeni tu-
di prispevna stopnja za mo-
dernizacijo bolnišnice. Ni si-
cer velika - z 0,9 odstotka je
upadla na 0,5 odstotka iz
bruto osebnih dohodkov, a
pozna se. Z modernizacijo
moramo nadaljevati, so po-
udarili na svetu občin.
Kako pa bo letos z denar-
jem za zdravstveno varstvo,
se bodo odločili delegati ob-
činskih zdravstvenih sk^
nosti do konca maja, ko m
bi že po tretji premaknit,
rokov le podpisali sanj,
upravne sporazume o men
vi dela.
Pri vsebinskem dogovar
nju menjave dela je letos r
kaj bolje, kot je bilo pretel
leta, saj v sporazumevaj
vključujejo tudi za odstot
zmanjšanja bolnišnične ()
javnosti, skrajšanje ležalni
dob, kjer je to še mogoče,
spremenjeno razmerje
prvimi in ponovnimi speci
lističnimi pregledi v kor
prvih.
MILENA B. POKL
Za osebne dohodke delav-
cev zahtevajo v Zdravstve-
nem centru Celje: za kvali-
ficirane delavce 13.000 di-
narjev, za delavce s srednje-
šolsko izobrazbo 16.000 di-
narjev, za delavce z višjo
22.000 dinarjev, z visoko
28.000 dinarjev in za specia-
liste 33.000 dinarjev.
Za letos na primer pred-
/ideva občina Slovenske
Konjice za materialne stro-
ške za 29 odstotkov več kot
lani, vse druge občine pa le
za 25 odstotkov. Povečanje
dohodka pa načrtujejo v ob-
činah Celje, Šentjur in
Šmarje za 20 odstotkov, v
Žalcu 22, v Laškem 23 in v
Slovenskih Konjicah za 25
odstotkov. Razlike so veli-
ke tudi zato, ker nekatere
občine upoštevajo lani pla-
nirana, druge pa lani reali-
zirana sredstva.
V Celju vztrajno zmaniševanje
prispevnili stopenj za SIS
v celjski občini se bodo pri-
hodnji teden zvrstile seje
skupščin samoupravnih in-
teresnih skupnosti družbenih
dejavnosti. Delegati bodo
spregovorili o uresničevanju
programov dela v letii 1983, o
planih za letos in v zvezi s tem
tudi o prispcTiih stopnjah.
Prispevne stopnje so tudi ena
izmed skupnih točk vseh
skupščin.
Povprečna prispevna stop-
nja je bila v celjski občini lani
22,89, v prvih treh mesecih le-
tos, 20,92, od 1. aprila dalje pa
20,79. Znotraj tega se vztrajno
manjša prispevna stopnja za
izobraževanje, telesno kulturo,
kulturo in zdravstvo, medtem
•ko se je povečala prispevna
stopnja za socialno skrbstvo in
skromno še za zaposlovanje in
raziskovalno dejavnost (za sto-
tinko odstotka). Prispevna
stopnja za občinsko zdravstve-
no skupnost, ki je od 1. aprila
10,75, se za zdravstveno var-
stvo v primerjavi z lani maien-
skostno znižuje, v primerjavi s
prvimi tremi letošnjimi meseci
pa povečuje. Za cel odstotek se
zmanjšujejo edino sredstva za
nadomestila, ki bi jih moralo
prevzeti združeno delo.
Delegati bodo spregovorili
še o organiziranosti in poslova-
nju skupnih strokovnih služb
SIS družbenih dejavnosti. 1
so opravile v letu 1983 vs
sprejete naloge, pri tem pa s
upoštevali tudi stabilizacijsk
usmeritve. Od leta 1981 d
konca 1983 se je število zap(
slenih v njih zmanjšalo od 10
na 88.
MBI
V banifi se manjšajo
sredstva gospodaistva
v sestavi sredstev LB,
Splošne banke Celje se
manjša delež sredstev go-
spodarstva, so opozorili na
prvem zboru banke četrte-
ga mandatnega sklica, ko so
delegati sprejemali zaklju-
čni račun in poročilo o ure-
sničevanju delovnega oziro-
ma poslovnega načrta.
Skupna sredstva banke so
ob koncu leta 1983 znašala 30
milijcird dinarjev sicer pa je
LB, Splošna banka Celje lani
veliko skrb namenila zago-
tavljanju tekoče proizvodnje
v delovnih organizacijah,
svojih članicah. To se je po-
kazalo tudi pri ugodnih
izvoznih rezultatih.
V prihodnjem obdobju
morajo priti do izraza kako-
vostnejši izvozni programi,
ki so jih tuji finančni viri in
posojila že podprla z deseti-
mi milijoni dolarjev.
Zaradi deviznega neravno-
vesja obstaja problem nepo-
kritih tečajnih razlik, zato bo
odpravljanje tega neravno-
vesja letos ena izmed temel;
nih nalog, ki jo bo mogo6
uspešneje reševati tudi tal^
da bo banka nadaljevala:
odkupom deviznih sredst«
občanov in s prenosom t
čajnih razlik na tiste, ki j
največ tudi povzročijo.    !
Na prvem zboru Lj
Splošne banke Celje v «
vem mandatnem sestavu j
razpravljcili tudi o kakovoS
nejših bančnih storitvah 1
prebivalstvo, saj gneča p«
bančnimi okenci nedvomi
kaže na premajhno števil
teh okenc, hkrati pa je rač
nalniška oprema v banki i
iztrošena. Prav zato so se d
legati opredelili za izgradu
nadomestne stavbe na Trj
V. kongresa v Celju, kjer
celjska banka že imela svo
poslovne prostore. Ti pa !
bili uničeni ob eksploziji p
na. Delegati so podprli tu
predlog, da se nameni den
tudi za posodobitev računi
niške opreme v združe
bariki, saj je celjska bani
tudi koristnik te opreme.
Na zboru celjske LB pa
obravnavali več kadrovsk
zadev. Tako so razrešili doi
danjega namestnika prt
sednika poslovodnega odt
ra Nika Zimska, ki je prev
novo delovno dolžnost v P'
rodni banki Slovenije
imenovali Nika Kača za p(
predsednika poslovodne
odbora.
Delegatske funkcije pa 1
do opravljali: Rado Maro1
šentjurskega Alposa je pn
sednik zbora, podpred
dnik je Peter Tilinger iz o
ske Kovinotehne, za pp
sednika izvršilnega odbc
ki je imel v torek že tudi pi
sejo, pa je bil ponovno iz
Ijen Jure Toplak iz so;
Merx. Za podpredsednika
izvolili Ivana Špesa
Uniorja Zreče, za preds
nico kreditnega odbora P
rijo Krajnc iz žalske Gr
nje in za podpredsednika
ga odbora Leopolda Razt
ška iz zreškega Cometa.
B.
IViar delegati res štiri leta spijo?
Kritične ocene predsednikov KK SZDL Smarle
Na vprašanje, koliko in
kako so programi dela kra-
jevnih konferenc SZDL us-
klajeni s programi dela sve-
tov in koordinacijskih od-
borov pri predsedstvu ob-
činske konference SZDL
Šmarje pri Jelšah, zadnji
posvet s predsedniki kra-
jevnih organizacij SZDL ni
dal zadovoljivega odgovo-
ra. Kaže, da so interesne
oblike dela v okviru nalog
Socialistične zveze v kra-
jevnih skupnostih šmarske
občine še vse premalo vra-
ščena oblika v sistemu dela.
Še najbolj so zaživeli sveti
za kmetijstvo, kar so doka-
zale nedavne razprave o
kooperantskih odnosih v
krajevnih skupnostih ob-
čine.
Veliko bolj zgovorna je bi-
la ocena delovanja delegat-
skega sistema v krajevnih
skupnostih šmarske občine.
Po vsem izrečenem bi se čr-
nogledi poslušalec lahko
upravičeno vprašal, kam naš
delegatski sistem vodi. Nes-
klepčne skupščine samo-
upravilih interesnih skupno-
sti so postale že pravilo dele-
gatske prakse, ki temelji bolj
na nuji kot pa na resničnem
interesu občanov v krajev-
nih skupnostih. Da ne bo po-
mote, na posvetu s predsed-
niki krajevnih konferenc
SZDL v Smcirju ni bila izre-
čena nezaupnica delegatske-
mu sistemu, ampak posa-
meznim činiteljem, ki krojijo
samoupravno delegatsko
prakso. »Ctnitelji« imajo lah-
ko tudi svoje ime, najdemo
pa jih na primer v strokov-
nih službah SIS, ki še vedno
ne znajo pripravljati prebav-
ljivih skupščinskih materia-
lov. »Stvari so pripravljene
do take mere, da nimaš dru-
ge izbire, kot da dvigneš ro-
ko. Velikokrat sploh ne veš,
za kaj si glasoval«, je na ra-
čun delegatskega odločanja
v skupščinah SIS pripomnil
eden od razpravljalcev.
Da se je do cilja mogoče
dokopati tudi po »nezakoni-
ti« bhžnjici, da se s predlo-
gom sklepa lahko delegat
sreča prvič na zasedanju
skupščine in potem v imenu
svoje delegatske baze ne mo-
re odločati, so le nekatere ne-
gativne ocene delovanja de-
legatskega sistema iz krajev-
nih skupnosti občine Šmarje
pri Jelšah. Ljudje so sicer ve-
dno bili in so še za skupne
akcije, ne morejo pa razume-
ti najrazličnejših izigravanj
in zahtev tistih, ki najbolj ne-
posredno krojijo in vplivajo
na način življenja v krajih.
Zaradi tega izgubljajo voljo,
postali so apatični in nezaup-
ljivi. Primer iz Podčetrtka,
ko trgovska delovna organi-
zacija občanom nikakor ni
mogla ustreči glede odpircd-
nega časa krajevne trgovine,
je že eden zgovornih prime-
rov. Kako naj krajani v KS
Sladka gora zberejo tisoč ki-
logramov bakra, ki se ga tež-
ko dobi? Kot vedo in znajo,
sicer s telefonom ne bo nič,
je praksa celjskega PTT.
Neuresničena naloga s po-
svetov o kooperantskih
odnosih v kmetijstvu so še
vedno neurejene zbiralnice
mleka, Celjske mlekarne pa
krajanom niso znale pojasni-
ti, zakaj problem še do danes
ni rešen. Ob takšnih in po-
dobnih primerili občani res
ne vidijo smisla samouprav-
ljati na delegatski način, ki je
premalo učinkovit. Napake,
ki hromijo delegatski način
odločanja, so torej subjektiv-
ne narave, zato bi bila kakrš-
na koli pieteta do teh napak
le na škodo razvoju delegat-
skega sistema, odločanja in
samoupravljanja.
MARJELA AGRE2
Dogovor Je preveč splošen
Osnutku družbenega do-
govora o skupnih osnovah
in merilih samoupravnega
urejanja odnosov pri prido-
bivanju in razporejanju do-
hodka ter čistega dohodka,
delitvi sredstev za osebne
dohodke in za skupno pora-
bo delavcev v SFRJ lahko
sicer očitamo vrsto nedore-
čenosti in zlasti preveliko
splošnost, vendar ga je ne
glede na to potrebno pod-
preti, saj je korak naprej k
poenotenju teh pomembnih,
področij v Jugoslaviji.
Tako so menili na regij-
skem posvetu, ki je bil zaradi
skromne udeležbe vabljenih
bolj okrogla miza, pripravil
pa ga je medobčinski svet
zveze sindikatov v torek v
Celju. Velika načelnost do-
govora v posameznih delih
je odraz in posledica doslej
različnega položaja v repu-
blikah. Na posvetu so osnut-
ku dogovora očitali podobne
slabosti, ko so jih ugotavljali
že drugje. Tako na primer
osnutek ne opredeljuje nači-
nov kako doseči dogovorje-
ne cilje. Manjka še vrsta
stvari, ki bodo omogočile
njegovo resnično uporabo -
tako bo treba dopolniti ka-
zalce za planiranje dohodka
in izdelati metodologijo za
njihovo uporabo, opredeliti,
kaj je posebni dohodek, na-
tančneje opredeliti minulo
delo.
Na posvetu so ugotavljali,
da se v dogovoru ponavlja
zakon o združenem delu in
program dolgoročne gospo-
darske stabilizacije, na naj-
bolj pereča vprašanja pa ne
odgovarja. Postavljalo se je
vprašanje usklajenosti dogo-
vora z republiškim dogovo-
rom, sprejeti v letu 1983 in
strokovnimi podlagami. Me-
nili so tudi, da je kategorija
dohodka preveč izpostavlje-
na, ker je veliko večji pro-
blem boljše gospodarjenje in
v zvezi s tem problem na po-
dročju pridobivanja do-
hodka.
Razprava o osnutku še ni
zaključena, torej so se mož-
nosti, da vanj vnesejo vsaj
nekoliko natančnejša določi-
la in opredelitve. Da je pro-
blemov pri usklajevanju ve-
liko, je dokazala že priprava
osnutka, ki je pokazala tudi
na to, da je veliko lažje uskla-
diti pravice, kot to, od kod
izvirajo. A poskušati je treba
še naprej.
MILENA B. POKLIC
t2. APRIL 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 3
pomoč tistim, ki težko živilo
sporazum o uresničevanlu soclalnovarstvenih pravic
o predlogu samoupravne-
ga sporazimia o uresničeva-
j^ju socialnovarstvenih pra-
y|c in ne pomoči, kot je bilo
prvotno rečeno, so v Slove-
niji začeli razpravljati pred
tremi leti, zdaj pa, ko se raz-
prave bližajo koncu, je vre-
lišče dvignjeno na maksi-
mum. V sporazumu so po-
inembne rešitve za celot-
gostno socialno politiko v
republiki in občinah.
O sporazumu, ki bo stopil
v veljavo sredi prihodnjega
ali v začetku leta 1986, so raz-
pravljali tudi na seji sveta za
socialno politiko pri pred-
sedstvu OK socialistične
zveze v Celju.
Člani sveta so bili sezna-
njeni s pripombami, ki jih je
k samoupravnemu sporazu-
mu prispevala samoupravna
interesna skupnost socialne-
ga skrbstva v Celju, ki se je
opredelila tudi proti spora-
zumu trinajstemu členu, ki
je sedaj v sporazumu po-
pravljen. Sporazum je na-
mreč predvideval, da naj bi
bilo v občinah, kjer dosegajo
večjo produktivnost in večji
dohodek, socialna raven viš-
ja kot drugod. Toda večina
ljudi, ki so o tem razpravljali,
je temu nasprotovala, ker so
videli boljšo rešitev v tem,
da bi bila socialna raven v
Sloveniji enaka.
Osnutek sporazuma o so-
cialnovarstvenih pravicah se
mora takoj prenesti v razpra-
vo v krajevne skupnosti in v
organizacije združenega de-
la.
Da bo delo olajšano, bodo
socialne službe izdale priroč-
nik, ki bo v veliko pomoč
socialnovarstvenim komisi-
jam v krajevnih skupnostih
in v organizacijah združene-
ga dela. Da pa ne bi čakali
nanj in na sprejetje samou-
pravnega sporazuma o so-
cialnovarstvenih pravicah, je
treba začeti z delom takoj.
Kajti, ponekod je ogroženost
ljudi že velika, saj ljudje s
svojim delom ne zmorejo
vseh dajatev, ki jih terja dru-
žina ali posameznik.
ZDENKA STOPAR
Konferenca
mozirskih
komunistov
o sedanjih samouprav-
nih, družbeno ekonomskih
in političnih razmerah v
občini Mozirje bodo v sobo-
to spregovorili tudi komu-
nisti te občine, ki se bodo
srečali na programsko vo-
lilni konferenci. Po spreje-
mu poročil in oceni dela v
minulem obdobju bodo
sprejeli še programske
usmeritve za prihodnje ob-
dobje.
Preveč
dušičnih spolln
v vodi
v talnici vodnjakov v
Medlogu je preveč dušič-
nih spojin - od 48 do 56
miligramov v litru vode.
Zdravja sicer s tem še ne
ogrožajo, vendar je celj-
ski izvršni svet opozoril,
da bodo morale ukrepati
inšpekcijske službe, saj
očitno Hmezad ne spo-
štuje »gnojitvenega načr-
ta« na tem območju.
MBP
Obrtniki so še neenakopravni
s skupščine zOruženla mozirskih ohrmikov
S prvo razstavo obrtnih
dosežkov, ki so jo lani pri-
pravili v Mozirju, so obrtni-
ki opozorili na možnosti
drobnega gospodarstva pri
premagovanju današnjega
gospodarskega položaja.
Kljub temu, da je v občini
več kot 400 obrtnikov in
okoli 300 pri njih zaposle-
nih delavcev, kar je skupaj
med petino in četrtino zapo-
slenih v gospodarstvu obči-
ne, obrtniki še vedno niso v
enakopravnem položaju z
združenim delom, so po-
udarili na letni skupščini
združenja v Mozirju.
Neurejana preskrba z re-
promaterialom, nezagotov-
Ijeno plačilo v zakonskem
roku in še vrsta drugih nere-
šenih vprašanj postavlja
obrtnike v neenakopraven
položaj. Ob tem tudi sedanji
sistem usmerjenega izobra-
ževanja ne zagotavlja novih
usposobljenih kadrov. Veli-
ko so si obrtniki obetali od
razprave o obrtništ'/u v dele-
gatskih klopeh republiške
skupščine, ki so jo prestavili,
zato se obrtniki boje, da bo-
do odveč vse besede o pome-
nu drobnega gospodarstva,
če družba ne bo upoštevala
njihovih pripomb in predlo-
gov.
Tudi program dela združe-
nja, ki so ga sprejeli na skup-
ščini in ki je povezan s priza-
devanji za uresničevanje
družbenega dogovora o po-
speševanju drobnega gospo-
darstva v občini, ne bo mo-
goče v celoti izpeljati brez si-
stemskih rešitev. Dogovorili
so se, da bodo največ pozor-
nosti posvetili kreditni poli-
tiki, oskrbi, stanovanjski
problematiki svojih članov
ter dolgoročnemu proizvod-
nemu povezovanju z indu-
strijo v občini. Pridobiti na-
meravajo tudi čim več obrt-
nikov za osebne storitve in
tehnične servise, saj je stori-
tvena obrt v občini slabo ra-
zvita. Okrepili bodo tudi do-
hodkovne in samoupravne
odnose z Kmetijsko zadrugo,
kjer bodo ustanovili skupno
hranilno in posojilno službo,
s podjetjem za PTT promet
pa se pogovarjajo o gradnji
skupnega objekta. Na ta na-
čin bi Mozirje pridobilo pro-
store za telefonsko centralo,
obrtniki pa prostore za sedež
združenja ter za nekaj usluž-
nostrdh in nehrupnih obrt-
nih dejavnosti.
RP
Kam s pripravniki?
Akcllo so prevzeli komunisti
Vsem učencem je potrebno
zagotoviti opravljanje pri-
pravništva. To je osnovno
izhodišče za akcijo, ki jo bo
vodil občinski komite zveze
komunistov v Celju in zato
spremljal delo vseh, ki so od-
govorni za to, da učenci po
končanem usmerjenem izo-
braževanju ne bodo ostali na
cesti.
Tako se je na zadnji seji do-
govoril aktiv ravnateljev sred-
njih šol, ki ga je sklicalo pred-
sedstvo občinskega komiteja
ZK v Celju. To je bilo potrebno
zato, ker sedaj, na pragu za-
ključka šolskega leta, še vedno
ni znano, kje bo opravljalo pri-
pravništvo okoli 400 učencev,
ki letos končuje četrto stopnjo
usmerjenega izobraževanja.
Nižjo stopnjo usmerjenega
izobraževanja bo letos za-
ključilo 72 učencev. Le trije
med njimi imajo 2:agotovlje-
no pripravništvo. Četrto
stopnjo bo zaključilo 1303
učencev, 350 ne ve, kje bo
opravljalo pripravništvo. Po
starem programu pa letos za-
ključuje šolanje 550 učen-
cev. Tudi zanje še ni povsem
jasno, kako naprej?
Iz razprave, ki jo je imel
predstavnik republiške gospo-
darske zbornice smo med dru-
gim izvedeli, da še vedno niso
usklajeni temeljni dokumenti
o pripravništvu. Tako še sedaj
ni znano, kakšen je pravzaprav
položaj učenca, ki zaključi
usmerjeno izobraževanje. To
bi moralo biti jasno že lani, ko
smo zaposlovali prvo generaci-
jo učencev iz novega srednje-
šolskega programa.
Tu se še druga nerešena
vprašanja: koliko časa naj bi
trajalo pripravništvo, kakšna
je vloga in status mentorjev in
nenazadnje, delovne organiza-
cije še nimajo programov za
izvajanje pripravništva.
Da bi pospešili akcijo za za-
poslovanje pripravnikov bo
predsedstvo občinskega komi-
teja ZK Celje sklicalo tudi se-
stanek s kadrovskimi služba-
mi posameznih delovnih orga-
nizacij ter z direktorji.
O tem, kdo je odgovoren za
zaposlovanje pripravnikov, ne
bomo besedičili, vsekakor pa
za to ne morejo skrbeti le šole
in skupnost za zaposlovanje,
temveč v prvi vrsti delovne or-
ganizacije. Te pa še vedno niso
pripravljene na vlogo, ki jo
imajo v sistemu reformirane
šole.
Zavedati se moramo, da je
usmerjeno izobraževanje še
vedno na preizkušnji. Uspeš-
nost reforme pa se bo pokazala
v končnem rezultatu: takrat ko
bodo učenci postali delavci. Ce
jih ne bomo mogli zaposUti,
potem je padla na izpitu refor-
ma in z njo vsi, ki so prevzeli
odgovornost zanjo.
VIOLETA V. EINSPIELER
40-letnlca
osvoboditve
Gomle Savinl-
ske doline
Občani Gornje Savinj-
ske doline ter borci domi-
cilnih in drugih enot NOV
in KOS, ki so se borile na
tem območju, bodo letos
proslavili 40-letnico osvo-
boditve Gornje Savinjske
doline.
Praznovanje pomembne-
ga jubileja bo stabilizacij-
skim razmersim primemo,
pa vendar vsebinsko do-
stojno, so sklenili na prvi
seji Iniciativnega odbora,
ki so se je poleg predstavni-
kov občin in borčevskih or-
ganizacij udeležili tudi ge-
neral IvcUi Delničar iz RK
SZDL, Drago Uranič, pred-
sednik odbora Koroških
partizanov in general Jan-
ko Sekimik, predsednik
Skupnosti borcev Zidan-
škove brigade.
Ker bomo letos vse po-
membne revolucionarne
dogodke na Štajerskem
pred 40 leti obeležili z
osrednjo proslavo pod ge-
slom »Štajerska v borbi«,
ki bo 4. julija v Mariboru,
bo proslavljanje v Gornje
Savinjski dolini drugačno
od prvotno zamišljenega.
Tako bodo vse letošnje
družbenopolitične, kultur-
ne, športne in društvene
prireditve ter manifestacije
v krajevnih skupnostih ob-
čine Mozirje posvečene po-
častitvi tega jubileja.
V praznovanje, ki ga bo-
do skušali čim bolj pribli-
žati ljudem v krajevnih
skupnostih, bodo vključili
veliko mladih, ki se bodo o
dogodkih pred 40 leti pogo-
varjali z borci, piisali bodo
spise in prirejali kvize na
temo osvoboditve.
V maju bodo odprli pre-
novljeno partizansko bol-
nišnico Celje, v istem me-
secu pa bodo pionirje spre-
jeli v mladinsko organizaci-
jo na množičnem pohodu
po planinski poti XrV. divi-
zije. Osnovno šolo Ljubno
bodo poimenovali po VI.
SNOUB Slavka Slandra,
osnovno šolo Mozirje pa po
11. grupi odredov. Organizi-
rali bodo tudi spominske in
likovne razstave, organizi-
rali srečanje aktivistov OF,
srečanje grupe ukradenih
otrok, "odbor VOS pa pri-
pravlja tudi razvitje spo-
rninskega prapora.       RP
Reorganizacila strokovnib
služb SIS le začetek
CIU nI zmanišati število zaposlenih, temveč povečati
učinkovitost In okrepiti samoupravno oOločanlo
Podobno kot drugod tudi
v Laškem ugotavljajo, da je
za delo samoupravnih in-
teresnih skupnosti na raz-
polago vse manj sredstev.
Razdrobljenost in slaba or-
ganiziranost le teh zato še
zmanjšuje njihovo učinko-
vitost.
Merila za reorganizacijo
izhajajo torej iz tega, da z raz-
položljivim denarjem pove-
čajo učinkovitost in kako-
vost dela skupnih in stro-
kovnih služb SIS.
V izhodiščih za reorganiza-
cijo zato predlagajo, da stro-
kovna opravila, ki so potreb-
na za nemoteno delovanje
SIS v osnovi ločijo na del, ki
se nanašajo na nemoteno sa-
moupravno delovanje skup-
nosti ter na del strokovnih
opravil, ki že sodi v področje
izvajalcev. Področje delova-
nja samoupravnih interesnih
skupnosti v občini je dovolj
široko, da je v okviru teh
možno ločiti in posebej orga-
nizirati: splošna pravno
upravna in administrativna
dela, dela s področja planira-
nja, financ in računovodstva
ter strokovna dela, ki se na-
našajo na področje določene
skupnosti.
Nova organiziranost naj bi
dajala možnost za uvajanje
novih oblik in metod dela,
uvajanje delovnih normati-
vov in ustrezne mehanogra-
fije   v   administrativna   in
knjigovodska dela. Nova or-
ganiziranost mora dajati
možnost tudi za pridobiva-
nje ustreznih strokovnih ka-
drov. Delavci, ki so zaposle-
ni v SIS pa morajo imeti za
uresničevanje vseh svojih
pravic in dolžnosti več mož-
nosti kot do sedaj.
Kakšna bo organizacija sa-
moupravnih interesnih
skupnosti v podrobnostih je
za sedaj še preuranjeno go-
voriti, ker bo potrebno za to
natančno in podrobno prou-
čiti sedanjo zasedenost de-
lovnih mest ter opravil in na-
log.
VIOLETA V. EINSPIELER
Izhodišča in cilje za novo
organiziranost so na svojih
sejah podprli že izvršni svet
občine Laško, predsedstvo
občinske konference SZDL
kot tudi zveza komunistov
in sindikat, ki sta pobudni-
ka te akcije. O tem je pred-
sedstvo SZDL seznanilo tu-
di predsednike zbora upo-
rabnikov in izvajalcev SIS,
trenutno pa o reorganizaciji
razpravljajo tudi na skup-
ščinah posameznih inte-
resnih skupnosti. Končno
bo o tem razpravljala tudi
občinska skupščina.
Predsedniki S'S so na se-
stanku pripomnili, da bi se
reorganizacije morale lotiti
tudi drugje, kjer se kopiči
birokracija in administra-
cija. Naprimer v občinski
upravi. Odgovor je bil pre-
prost. Nekje je potrebno za-
četi. Je pa to težka in občut-
ljiva naloga, ki ne bi mogla
že v prvem zamahu prenesti
aktivnosti za reorganizaci-
jo drugod.
POGLED V SVET S kovinotehno
Senatorji proti predsedniku Reaganu
Piše J02E ŠIRCEU
»Ta administracija (Reaganova
vlada) nas čedalje bolj tira v vojno
v Centralni Ameriki, in čas ježe, da
temu napravimo konec«, je izjavil
ameriški senator Edward Kenne-
dy, ko je ameriškemu senatu pred-
ložil resolucijo, ki obsoja minira-
nja voda ob obali Nikaragve in za-
hteva, da Washington opusti to po-
četje.
Kennedyjev predlog je ne samo
dobil potiebno večino glasov, mar-
več je pri tem prišlo do pravega
pravcatega upora senatorjev iz
vrst republikanske stranke proti
predsedniku ZDA - republikancu.
Resolucijo so odobrili z izdatno ve-
čino: 84 glasov za, samo 12 proti.
Združene države so zdaj sredi
burne javne debate o tem, kakšno
vlogo naj ZDA igrajo v Centralni
Ameriki. Prejšnji teden je Ronald
Reagan napadel tiste Američane,
ki jih ima za mehkužne in obotav-
Ijivce, ker imajo pomisleke proti
uporabi ameriške vojaške sile na
tujem, zlasti še v Centralni Ameri-
ki, češ da jih še naprej navdaja
strah pred porazom, kakršnega je
ameriška vojska doživela v Vietna-
mu. Zdaj se je pokazalo, da so proti
avanturam z vojaškimi intervenci-
jami ne samo vodilni demokratski
senatorji, kot sta Edward Kaimedy.
in Gary Hart, ki izjavlja: »Proti te-
mu sem, da bi ameriški fantje iz-
gubljali življenje kot telesni stra-
žarji centralnoameriških diktator-
jev.« Proti so tudi številni republi-
kanski politiki.
Značilno je tudi, da vodstvo ame-
riške obveščevalne službe CIA ni
niti potrdilo niti zanikalo, da so
njeni agenti položili mine ob nika-
ragovski obali, spričo česar je bilo
poškodovanih več trgovskih ladij.
Hkrati je uradni Washington spo-
ročil, da ne priznava pristojnosti
mednarodnega razsodišča v Haagu,
ko gre za centralnoameriške spore,
ob čemer poznavalci razmer opo-
zarjajo, da so ZDA doslej imele zelo
ugodno mnenje o vlogi tega sodi-
šča.
Predsednik Reagan je naletel na
odpor svoji politiki do Centralne
Amerike nasploh in Nikaragve še
posebej ne samo v vrstah lastne
stranke, marveč tudi pri zavezm'-,
kih na tujem. Tako je nasprotova-
nje miniranju nikarogovskih obal-
nih voda izrazila najprej franco-
ska, nato pa še britanska vlada, ki
velja za eno najtrdnejših zaveznic
Washingtona.
Hkrati so v Hondurasu, sosedi
Nikaragve, začeli nov krog voja-
ških manevrov ob sodelovanju
ameriških vojakov. Nikaragovska
sandinistična vlada trdi, da so ti
manevri ne samo oblika pritiska
na to državo, marveč uvod v inva-
zijo na Nikaragvo.
Iz povedanega sledi, da je v ZDA
slej ko prej eno osrednjih vprašanj,
ali je pametno žrvovati »ameriške
fante« na tleh drugih držav. Potem
ko so ZDA v Bejrutu izgubile nad
200 vojakov, je predsednik Reagan
ukazal umik ameriških marincev
in Libanona. Zdaj - v letu predsed-
niških volitev - narašča bojazen,
da bi Reagan v primeru ponovne
zmage na volitvah za predsednika
ZDA dobil dejansko proste roke:
ameriški predsednik sme biti v Be-
li hiši samo dva mandata po štiri
leta. Če bi bil Reagan iltvoljen, ne
bi bil dolžan nikomur polagati ra-
čunov za morebitne vojaške inter-
vencije na tujem, opozarjajo Ame-
ričani, ki se ne strinjajo s predsed-
nikovimi načrti.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
JZ^PRIM^
Bor Laško si le opomogel
Lani oktobra je v tozd Bor
Laško pričel veljati ukrep
družbenega varstva, ker
jim kljub dobro zastavlje-
nim sanacijskim progra-
mom ni uspelo rešiti števil-
nih vprašanj, ki so imela za
rezultat večje izgube. Ta je
bila lani avgusta 21 milijo-
nov, ob kot^cu leta pa je zna-
šala še 15 milijonov. Letos
bodo morali poslovno leto
zaključiti pozitivno.
Po prvih treh mesecih, kar
je začel veljati ukrep družbe-
nega varstva, se je storilnost
povečala za več kot 20 od-
.stotkov. To so dosegli z več-
jimi normami v strojnem
obratu in z nekaterimi izbolj-
šavami v organizaciji dela.
Ob koncu leta so povečali ce-
lotni prihodek za 45 odstot-
kov, za 70 odstotkov pa se je
povečal izvoz.
Kljub nekaterim ugodnim
premikom pa je položaj v
Boru precej bolj zapleten, da
bi se ga dalo ocenjevati le
skozi številke. Zelo težko bo
premostiti težave, ki so plod
dolgoletnih trenj med vod-
stvom in drugimi strokovni-
mi službami v delovni orga-
nizaciji. To je imelo za posle-
dico slabo delovanje družbe-
nopolitičnih organizacij in
zlasti preslab vpliv komuni-
stov in sindikata, kar je po-
vzročalo med zaposlenimi
nezaupanje in slab odnos do
dela.
Med glavne probleme še
vedno sodi fluktuacija. Bor
je v preteklem letu izgubil 40
delavcev, zlasti kvalificira-
nih kadrov. Ti so si poiskali
bolje plačano delo v drugih
delovnih organizacijah. Pro-
blem osebnih dohodkov bo
še vedno prisoten, kljub po-
skusom, da bi se nekoliko
dvignili. Lani je bil povpreč-
ni osebni dohodek na zapo-
slenega okoli 12.000 dinar-
jev. Ta je zaostajal torej za
okoli 600 dinarjev za pov-
prečjem v občini. Manjkajo-
če delavce so v Boru nado-
mestili z mladimi, na žalost
pa še neizkušenimi kadri, ki
bodo šele čez nekaj mesecev
lahko dajali od sebe prave
rezultate. Kljub temu, da so
pod ukrepom družbenega
varstva, se redno sestaja de-
lavski svet. Zbor delavcev je
tudi redno seznanjen s po-
slovanjem v tozdu.
Drugo vprašanje so repro-
materiali. Nenehni dražitvi
teh niso sledile prodajne ce-
ne. To je tudi vplivalo na
neugodno poslovanje. Anali-
ze prodaje pa kažejo, da trg
ne bo mogel prenesti bistve-
nih podražitev.
Zaradi nizke storilnosti v
preteklosti je bila temeljna
organizacija prisiljena naje-
mati visoke kredite. Visoke
obresti so podražile dobršen
del dohodka in je zato eko-
nomičnost poslovanja padla.
To je tudi vzrok, pravi
predsednik KPO Jože Sadar,
da tozd ni mogel pozitivno
poslovati.
Plan celotnega prihodka za
letos je visoko postavljen.
Medtem, ko je bil lani ta 310
milijonov dinarjev, naj bi bil
letos 550 milijonov dinarjev.
Ce tega ne bodo ustvarili, Bor
ne bo mogel preživeti 240 za-
poslenih. Ob tem so zastavili
tudi obširni izvozni program.
Lani so z izvozom zaslužili 34
milijonov dinarjev, letos naj bi
iz izvoza dobili 32 milijonov di-
narjev. Lani so precejšnji del
izvoznega plana realizirali z
izvozom rezanega lesa, letos
naj bi izvozili več finalnih pro-
izvodov, in to kar za 70 milijo-
nov dinarjev. Uresničitev
izvoznega programa pa ni lah-
ka naloga. Imajo zastarelo
opremo, ki zahteva bistveno
večji proizvodni čas, če hočejo
doseči kvaliteto, ki je primerna
za zunanje tržišče.
VIOLETA V. EINSPIELER
Sedaj se dogovarjajo, da
bi kratkoročne kredite, ki
so jih najeli v delovni orga-
nizaciji, spremenili v dolgo-
ročne z nižjo obrestno mero.
Vprašanje je, če jim bo to
uspelo, kajti tudi nekatere
druge tozd v Lesnini imajo
podobne težave.
ZRCALO
Riše Bori Zupančič
V Kovinarstvu zmanjšujelo strošiie
V Kovinarstvu Ljubno, temeljni or-
ganizaciji ravenske železarne, bodo z
opuščanjem starih in z uvedbo novih
proizvodnih programov v letošnjem
in naslednjih letih bistveno zmanjša-
li stroške proizvodnje. V skupnih
stroških, prikazanih v celotnem pri-
hodku, so za proizvodnjo porabljena
sredstva doslej predstavljala kar po-
lovico stroškov
Lotevajo se predvsem proizvodnje
takšnih izdelkov, v katere bodo vložili
več kvalitete in dela ter manj materia-
la. V prvi vrsti so to noži za kmetijsko
mehanizacijo ir^ težje gozdarske stroje,
s katerimi bodo dopolnili skupni pro-
izvodni program Železarne Ravne. S
tem se ta železarna počasi uvršča med
vodilne proizvajalce kvalitetnih rezil.
Za tozd Ko vinarstvo je takšen korak
tem ugodnejši, saj bodo predelovali
kvalitetna jekla delovne organizacije, s
katero so povezani, tako da tudi pri
preskrbi ne pričakujejo posebnih te-
žav. Takšna proizvodnja je tudi dohod-
kovno zelo zanimiva, saj po lanskolet-
ni odpremi nožev za lupilne stroje v
Kanado, pričakujejo še dodatna naro-
čila iz tujine.
V Kovinarstvu so tudi poskrbeli, da
domačim kupcem ne bo več potrebno
uvažati strojev za rezanje kovin. Te so
namreč na osnovi že obstoječih, ter s
pomočjo lastnih konstrukcijskih reši-
tev, razvili sami. Stroj, za katerega iz-
deluje hidravlične elemente Hipos iz
Mute, bo tudi cenejši od uvoženih.
V tozdu bodo prenehali proizvajati
prednje mostove traktorjev, saj so v
proizvodnjo teh doslej vlagali bolj ma-
lo dela, a zato tem več materiala. Se
naprej bodo sicer proizvajali zobate
vence za traktorsko in težko avtomo-
bilsko industrijo, ter mehansko obde-
lane zvarjence za rovokopače in bagre,
vendar bodo to, materialno intenzivno
proizvodnjo, bistveno zmanjšali. Po-
membno novost v proizvodnem pro-
gramu pa predstavlja izdelava strojev
in opreme za pripravo materiala.
Ob tem, da imajo zagotovljene!
osnovne materiale za proizvodnjo, skr-'
bij o tudi za šolanje kadra, kar je eden
izmed predpogojev kvalitetnega dela.
Ker je delovna usmeritev v tozdu bi-
stveno različna od lesarske tradicije
Gornje Savinjske doline, morajo skr-
beti predvsem za šolanje lastnih delav-
cev, razpisujejo pa tudi veliko štipen-
dij za srednje, višje in visoke šole.
R. PANTELIC
Obrtniki, uporabljajte
limitirani ček
Poslovanje s tekočimi računi se
je že na široko uveljavilo med ob-
čani, z zadnjo odločitvijo bank, da
je najvišji znesek na čeku 6.000
dinarjev, pa se je prilagodilo tudi
vsakdanjim potrebam pri plačeva-
nju računov s čeki.
Seveda pa običajno poslovanje
s čeki, ki je najbolj množična obli-
ka takšnega poslovanja, ni edina
in v vsakem primeru najustreznej-
ša oblika brezgotovinskega poslo-
vanja.
Številne pobude obrtnikov in
drugih občanov, ki z osebnim de-
lom opravljajo gospodarske in ne-
gospodarske storitve, so potrdile,
da je tekoči račun z omejeno vre-
dnostjo posameznega čeka pre-
malo prožen. Prav zato so temelj-
ne banke, združene v Ljubljansko
banko, uvedle nov, LIMITIRAN
ČEK, ki lahko v večji meri služi
potrebam pri vsakodnevnem fi-
nančnem poslovanju obrtnikov in
drugih občanov.
Kaj j8 torej limitiran ček?
Predvsem je limitiran ček še ve-
dno ček temeljne banke in v obrt-
nikovo oziroma občanovo poslo-
vanje ne prinaša nobenih ^ovih
obveznosti. Zato pa ima, poleg
prednosti, ki jih je brezgotovinsko
poslovanje že dokazalo, še večjo
možnost uporabe.
Vrednost čeka oziroma znesek,
za katerega izplačilo jamči ban-
ka, je neomejena v okvirju kritja
na žiro računu, zato je ček name-
njen predvsem za plačilo blaga in
storitev večje vrednosti, repro-
dukcijskega materiala in tudi
drugili večjih finančnih obvezno-
sti. Celoten račun bo lahko obrt-
nik oziroma občan poravnal z
enim samim čekom.
Ljubljanska banka, Splošna
banka Celje bo za kritje poskrbela
že ob izdaji čeka, zato še tako
visok znesek, ob doslednem pre-
verjanju dokumentacije pri vnov-
čenju ne predstavlja nobenega ri-
zika.
Uporaba limitiranega čeka je
prav gotovo sodobna in zanimiva
oblika finančnega poslovanja,
zato ga Ljubljanska banka.
Splošna banka Celje toplo pripo-
roča.
Kongrad v konkurenčnem boju
GraaiBenIštvo le ve/a, M lo le kriza močno upognila
Delovna organizacija
Kongrad Slovenske Konjice
je s svojima dvema tozdo-
ma, tako predvideva tudi
resolucija, skupaj z Dra-
vinjskim domom nosilka
obrti v občini. Zato so se
lotili naloge, s katero bodo
analizirali zasebno in druž-
beno obrt v občini in obe-
nem raziskali in nakazali
smeri za hitrejši razvoj te,
čedalje pomembnejše de-
javnosti.
Gradbeništvo je tista go-
spodarska veja, ki jo je moč-
no upognila gospodarska re-
cesija doma in v svetu. Kako
poiskati izhod iz te zagate?
Pri Kongradu si pomagajo
na več načinov. Delo iščejo
tudi izven svoje občine, ra-
zmišljajo pa tucli o prestruk-
turiranju dela dejavnosti.
Pomanjkanje dela je po-
vzročilo velik nered na grad-
benem tržišču. Investitorji
izrabljajo ta položaj s pritiski
na zbijanje cen pod realno
mejo, zahtevajo kreditiranje,
ne spoštujejo zalconodaje na
tem področju in podobno.
Tako ostajajo giadbeniki, tu-
di iz Kongrada, pod prisilo
dobiti delo za vsako ceno, pri
čemer cesto kršijo načela po-
slovne morale. Posledice se
kažejo na dveh področjih:
pri zmanjšanju reproduktiv-
ne sposobnosti organizacij
združenega dela in v slab-
šem socialnem položaju
gradbenih delavcev. Vsi ti
problemi niso obšli konjiške
občine.
Uspešnost konjiškega go-
spodarstva, ki je še vedno
sposobno investirati v grad-
bene objekte, pa ni ostala
skrita gradbenim firmam v
Sloveniji, zato je njihov pri-
tisk, da bi izvajali dela na ko-
njiškem področju, iz dneva v
dan večji. Gradbena podjetja
so, s Kongradom vred, pri-
pravljena sprejeti vse mogo-
če in nemogoče pogoje, ki jih
nekateri investitorji zahteva-
jo. Eden od hujših pogojev je
zahteva fiksne cene, čeprav
gradnja traja več mesecev.
Sprostitve cen bodo pomeni-
le za tiste gradlpenike, ki že
imajo sklenjene pogodbe s
fiksnimi cenami pravo kata-
strofo, saj investitorji ne
priznavajo določil zakona o
obligacijskih razmerjih, ki
govorijo o priznavanju razlik
v ceni gradnje,
Za Kongrad je posebej
problematično kreditiranje
dela investicije m gradnja na
ključ in sicer predvsem zato,
ker je nemalokrat projektna
dokumentacija tako skrom-
na in nepopolna, da tudi več-
je gradbene organizacije z
močno kadrovsko zasedbo le
težko ponudijo gradnjo ob-
jekta za realno ceno.
Mnogi gradbeniki vidijo
rešitev iz pomanjkanja dela
v stanovanjski izgradnji.
Zadnje ugotovitve v Sloveni-
ji, pa tudi v konjiški občini,
kažejo na zmanjšan interes
za stanovanje, zato si tudi
Kongrad na tem področju ne
obeta veliko dela. V takšnih
pogojih je težko gospodariti,
Posledica tega so tudi nizki
osebni dohodki gradbincev.
Povprečni čisti osebni doho-
dek delavcev tozda gradbe
ništvo v Kongradu je bil lani
16.590 dinarjev, v konjiškem
tozdu Ingrad pa še nižji.
V Kongradu v Slovenskih
Konjicah ob v:,em tem ugo-
tavljajo, da se je treba enake
intenzivno lotiti odstranjeva-
nja notranjih pioblemov, ki
hromijo uspešnost delovne
organizacije. Svoje napore
zato usmerjajo v izboljšanje
lastne organizacije dela, \
boljše poslovanje in stimula
tivnejše nagrajevanje ter \
prilagajanje svojih zmoglji
vosti bodočim potrebam.
MATEJA PODJEE
Več kot 1900 ton na dan
Velenjski rudarji so uspešno končali prve tri mesec
letošnjega leta, saj so v poprečju na dan nakopali kar 190'
ton premoga več kot v istem obdobju lani. V letošnjih trel
mesecih so nakopali v 75 delovnih dneh milijon 442 tisoč toi
premoga.
Z letošnjimi rezultati presegajo osnovni načrt za štiri od
stotke, delovnega pa kar za sedem.
Sicer pa so marca nakopali 509 tisoč ton premoga v 2
delovnih dneh, za april pa imajo načrt izkopa v 21 delovnil
dneh v višini 382 tisoč 830 po osnovnem načrtu ter p
delovnem 390 tisoč 600. Do ponedeljka, 9. aprila, so nakopal
že 141 tisoč 900 ton. Velenjski rudarji so tako uspešno začel
letošnje leto in kljub različnim težavam ter morebitnin
neprijetnostim ni bojazni, da tudi letos ne bi izpolnili zastav
Ijenega plana.
T. VRABl
.2. APRIL1984
novi tedmk - stran 5
Obnavljajo
partizansko
HolnlSnlGO
Celie
pn krajevni organizaciji
2ZB Ljubno so imenovali
gradbeni odbor, ki naj bi
poskrbel za obnovo Slo-
venske partizanske vojaške
bolnišnice Celje na Ko-
j^nu. Dela bodo prostovolj-
ko opravili borci, planinci
in šolarji, sredstva in les pa
so že prispevale delovne or-
ganizacije in občani.
pod Komnom, kjer je
rned vojno delovala parti-
zanska bolnišnica, Ijuben-
ski planinci in borci že ne-
kaj let prirejajo tradicional-
ne pohode. Na mestu, kjer
je stala bolnišnica, je vzida-
na spominslca plošča, sedaj
pa so se borci odločili po-
staviti tudi objekte, spo-
minsko obeležje, ki bo po
svoji podobi edinstveno pri
nas. Po navrtih, ki jih je
brezplačno naredil celjski
arhitekt Dani Jagrič, bodo
postavili operacijsko bara-
ko, tam, kjei so stale ostale
barake, pa lesene portale z
opisi zgradb.
Planinci in šolarji bodo
poskrbeli tudi za spremem-
bo dosedanje poti, tako, da
bodo pristop vključili ludi
v Evropsko pešpot.
RP
V pritožbah občanov se pogosto
zrcalijo naše trenutne težave
Nadaljevanje s 1. strani
Za Šmarje pri Jelšah, La-
ško in Žalec velja, da občani
še vedno bolj zaupajo zvezni
in republiški komisijo kot pa
njihovi, občinski. Večino teh
pritožb pa zvezna in republi-
ška komisija le vrneta nazaj
v občino, da jih reši tamkajš-
nja komisija. V Titovem Ve-
lenju se n^ »višjo instanco«
raje pritožujejo delavci iz
drugih republik, medtem ko
za druge občine velja, da se
občani le izjemoma pritožu-
jejo na zvezno in republiško
komisijo. V Celju so imeli la-
ni pet takih pritožb, zelo ma-
lo v Slovenskih Konjicah in
prav tako v Šentjurju, kjer
pa je tudi značilno, da občani
prav tako ne zaupajo preveč
občinski komisiji, ampak
svoje težave raje rešujejo v
krajevnih .skupnostih na po-
ravnalnih svetih, ali pa tudi
na sodiščih in pri družbene-
mu pravobranilcu samo-
upravljanja.
V pritožbah se zrcalijo tudi
trenutne težave naše družbe.
Tako je značilno, da se zad-
nja leta največ pritožujejo
občani z nizkimi- osebnimi
dohodki, lani pa je bilo naj-
več pritožb iz stanovanjske-
ga gospodarstva, kjer se
odnosi vse bolj zaostrujejo.
Precej je tudi pritožb iz so-
ciamega zavarovanja in de-
lovnih razmerij, kar precej
pa tudi zemljiških sporov.
Za Celjane so bile pred leti
značilne še pritožbe gradite-
ljev, ki pa jih je sedaj vse
manj, za šmarSko občino pa
v prvih letih po potresu pri-
tožbe zaradi posojil oziroma
za odložitev odplačevanja.
Večino pritožb je še vedno
podpisanih, vendar pa komi-
sije sedaj pregledajo tudi
anonimne vloge, ker je v njih
marsikdaj tudi kakšna re-
snica.
Komisije praviloma zelo
hitro rešijo pritožbe, če je po-
trebno, pa večkrat opravijo
tudi strokovni ogled na tere-
nu. V Celju so lani rešili veči-
no ustnih pritožb - nekatere
že kar takoj s telefonskim
klicem - od pismenih pri-
tožb pa je bilo 30 upraviče-
nih, 18 neupravičenih, 3 pa
še rešujejo. V Titovem Vele-
nju so rešili 27 od 31 pritožb,
v Laškem rešijo pritožbe v
treh, štirih mesecih, zelo hi-
tro pa rešujejo pritožbe v
Slovenskih Konjicah in za
preteklo leto je značilno, da
so od 50 kar 49 pritožb rešili
v korist občanov, tisto eno
pritožbo pa še rešujejo.
Skupno število pritožb, ki
jih prejmejo komisije v obči-
nah na celjskem območju
pravzaprav ni veliko. Ne bi
pa smeli dobiti napačne
predstave, da je v naši družbi
vse urejeno in da se občani
malo pritožujejo. Komisije
za vloge in pritožbe so le en
ventil za pritožbe. Precej pri-
tožb in sporov rešijo v kra-
jevnih skupnostih, družbe-
nopolitičnih organizacijah,
pri družbenem pravobranil-
cu in seveda tudi na sodi-
ščih. Ker ti podatki niso
zbrani, je težko dobiti pred-
stavo, koliko in zakaj se pri-
tožujejo občani. V naši repu-
bliki smo sicer sprejeli dogo-
vor, da naj bi občinske komi-
sije vsaj vodile evidenco o
vseh pritožbah. Na Celjskem
tega dogovora niso še nikjer
uresničili in, ker je sodelova-
nje komisij z družbenopoli-
tičnimi organizacijami pravi-
loma zelo slabo, težko, da ga
bodo kmalu.
Usmerjeno izobraževanje ne spodbuja
Učliell nal bo vzgošlieU In prUatell
Preobsežni programi v srednjem
usmerjenem izobraževanju dušijo
ustvarjalnost učencev. Vzgoja je še
vedno potisnjena na stranski tir. To
sta osnovni ugotovitvi s srečanja
učencev srednjih družboslovnih šol
Slovenije, ki ga je prejšnji četrtek
sklicala OK ZSMS Celje.
Učenci na svoje srečanje niso vabili
nobenih »avtoritet«. Hoteli so najprej
razčistiti sami med sabo probleme, ki
jih težijo, zaključke s posvet^, pa bodo
poslali na republiške institucije, ki se
ukvarjajo s šolstvom.
Ugotavljajo, da učitelji še vedno
ohranjajo tradicionalni odnos učenec-
učitelj. Učenci pa želijo imeti v učite-
lju vzgojitelja-prijatelja, ki jih bo
usmerjal in jirr, razlage pri posameznih
predmetih aktualiziral z izkušnjami iz
vsakdanje stvarnosti. Zlasti to velja za
učitelje, ki predavajo samoupravljanje
s temelji marksi2ana. Ti še vedno osta-
jajo zgolj pri razlagi tistega, kar je zapi-
sano v učbenikih, medtem ko svojo
snov ne povezujejo z aktualnimi druž-
benopolitičnimi gibanji. Samo v tem
primeru, menijo učenci, bi lahko tudi
oni sami našli odgovore na številna
vprašanja, ki jih težijo ter našli način,
da se aktivno vključijo v družbena pri-
zadevanja. Cp k temu prištejejo še
preobsežne učne načrte, ki ne spodbu-
jajo lastne ustvarjalnosti in samoini-
ciative, potem je program usmerjene-
ga izobraževanja zgolj tekma s časom
in ocenami.
Veliko kritike smo slišali tudi na
izvajanje kulturnih in družboslovnih
dni. Ponavydi so ti organizirani tako,
da so nezanimivi in ne spodbujajo
ustvarjalnosti učencev, učitelji pa jih
premalo ali sploh ne pripravijo na to,
kaj bodo videli in zakaj. Kaže, da učite-
lji ne znajo prisluhniti pot. abam mla-
dih.
Vse to ne bi bilo tako hudo, če bi
učenci sami bili brez idej. Prepogosto
pa se dogaja, da njihove predloge v
zbornicah, ne upoštevajo.
Govorili so tudi o slabih in predra-
gih učbenikih, o učnih pripomočkih,
ki jih vse bolj primanjkuje. Zlasti ne-
zadovoljni so s predmetom računalniš-
tvo, ki jih preozko usmerja v že sedaj
zastarel računalniški jezik. O tem, da
bi svoje znanje preverjali na računalni-
kih, pa zaenkrat lahko le sanjajo.
VIOLETA V. EINSPIELER
Republiško tekmovanje mladih matematikov
Na celjski srednji tehniški šoli se je v sobo-
^ pomerilo 150 učencev slovenskih srednjih
^1 na 28. republiškem tekmovanju iz mate-
?iatike. Tekmovali so najbolje uvrščeni na
Izbirnih tekmovanjih, na katerih je sodelova-
J'> 1200 učencev. Pomen tekmovanja je torej
|*ko v njegovi množičnosti, ki naj bi približa-
matematiko čim širšemu krogu učencev,
tudi v oblikovanju kakovostnega vrha
'*?iroma iskanju talentov, To dvoje bo tudi
^'U tekmova^ija v prihodnjih letih.
., O nadaljnji usodi tekmovanja se je 35 učite-
'J^v in učencev pogovarjalo za okroglo mizo na
'^rno »Tekmovanja iz matematike v novih raz-
^^rah, pogojenih s spremembami v sistemu
'zobraževanja <. Zaradi očitne neenotnosti v
f"'ogramu pouka matematike na posameznih
^•"ednjih šolali učenci nimajo enakih možnosti
^ Uspeh na tekmovanjih. Zaradi različne po-
•"^delitve učne snovi po razredih in zaradi nee-
•^otnega števila ur iz matematike v posameznih
razredih bodo zato prihodnje leto tekmovanje
razširili tako, dvi bodo izbirna tekmovaj ija pote-
kala v dveh fazah, repubUško tekmo\anje pa
bo ostalo enotno. Na ta način bodo ohranili
tako množičnost kot izbor najboljših tekmoval-
cev za nadaljnja zvezna tekmovanja in olimpia-
de matematikov.
Letošnje tekmovanje je prvič v Celju pripra-
vila podružnica Društva matematikov, fizikov
in astronomov Slovenije Celje, pri tem pa so
jim pomagale tudi organizacije združenega de-
la v občini. Mladi tekmovalci so čas od reševa-
nja nalog do ra^iglasitve rezultatov preživeli ob
ogledu celjskih znamenitosti ter delovne orga-
nizacije Libela in Cinkamine temeljne organi-
zacije Grafika. Med najboljšimi matematiki v
Sloveniji je le eden učenec s celjskega območja
- Blaž Zmazek s STC Celje se je uvrstil na
tretje mesto pri tekmovalcih iz prvih razredov
srednjih šol.
MILENA B. POKLIC
Tekmovali so
mladi tehniki
Sredi preteklega tedna je bi-
lo v Žalcu prvo občinsko tek-
movanje niladih tehnikov. V
prostorih osnovme šole Peter
Sprajc-Jur in na okoliških
športnih objektih so tekmovali
v delu z malim električnim
orodjem klip-klap, v uporabi
majhnih avtomobilčkov na
električni pogon, v fotografiji
in spuščanju zmajev.
Pomerilo se jih je sedem-
deset iz vseh osnovnih šol, po-
krovitelj pa je bil občinski sin-
dikalni svet. Med drugim so si
ogledali tudi Ferralit, izstreli-
tev raketnih modelov in več
filmov s predstavitvijo razno-
vrstnih tehničnih dejavnosti.
Na tej prvi prireditvi so poleg
učencev osnovnih šol sodelo-
vali še člani radio kluba, občin-
ski svet za vzgojo in preventivo
v cestnem prometu ter naro-
dna obramba občine Žalec.
TEDNIKOV INTERVJU
Potniki se morajo
počutiti varno
Visok, vitek, črn, z drobni-
mi brčicami, predvsem pa ve-
dno dobre volje, širokega na-
smeha, tople, prijateljske be-
sede. Odličen šofer, še boljši
prijatelj in izvrsten plesalec.
V vsaki situaciji se znajde in
to je moč, ki jo ima malo ljudi.
Taikšen je Tone Tumšek, šofer
pri celjskem Izletniku.
NT: Kje ste zagledali luč
sveta?
T. Tumšek: "Rojen sem na
Pemovem v Veliki Pirešici. V
pa verski družini. V lepem kra-
ju in dobri družini sem začel
svojo življenjsko pot, pa če-
prav je bila mnogokrat hudi-
mano težka. Vendar zmogli
smo jo. Tudi z nekaj trme in
predvsem dobre volje.«
NT: Stari ste 36 let.
Kakšna je bila pot po kon-
čani osnovni šoli?
T. Tumšek: »Moja želja je
bila, da bi postal mehanik.
»Sraufarija« me je vedno zani-
mala. Zal pa so bila takrat vsa
učna mesta zasedena in tako
sem se znašel v poklicni šofer-
ski šoli. No, tudi tam se je del
mojih želja izpolnil, saj moram
znati kot šofer domala vse po-
praviti. Kako pa bi bilo, če bi
se sredi puščave avto ustavil,
jaz pa ne bi nič znal? To bi bilo
grozno. In da poleg tega še vo-
ziš po 50 potnikov. Grdo bi me
gledali in verjetno nikoli več
ne bi z mano potovali.«
NT: Mladi ste, koliko de-
lovnih mest imate zapisa-
nih v delovni knjižici?
T. Tumšek: »Tri. Začel sem
pri Juteksu v Žalcu, odšel v
vojsko, se vrnil in zaposlil pri
Hmezadu, kjer sem vozil to-
vornjak, nato pa sem odšel k
Izletniku, kjer sem že dvajset
let.«
NT: Vam je žal?
T. Tumšek: »Ne, kajti smo
dober kolektiv, kjer tudi more-
bitne pomanjkljivosti ali ne-
prijetnosti s tovariško razu-
mnostjo hitro in uspešno od-
pravimo.«
NT: Vozili ste tovornjak,
zdaj avtobus. Kakšna je
razlika?
T. Tumšek: »Ogromna. V to-
vomjaku voziš »mrtvi« tovor,
ki je sicer dragocen, vendar
imaš v avtobusu živi »tovor«,
po 50 ljudi, kar je še dragoce-
nejše. Tega se globoko zave-
dam. Zamislite si, da povzročiš
nesrečo in izgubiš človeško
življenje, s tem pa povzročiš
celo vrsto verižnih težav. Vož-
nja mora biti vama, prijetna,
kajti potnik je tudi plačal vo-
zovnico ter ga ne smeš od po-
staje do postaje voziti v strahu,
krčevitosti... Potnik se mora
za šoferjevim hrbtom počutiti
povsem varnega.«
NT: Velikokrat beremo o
pritožbah pa tudi pohva-
lah, ki letijo na delavce
Izletnika, predvsem šofer-
je,   še bolj  pa  sprevo-
dnike. ..
T. Timišek: »Roko na srce,
vsi smo pod kožo enaki ali vsaj
podobni. To ni opravičilo, ven-
dar je tako. Veseli smo, da v
našem podjetju na cestah ni-
mamo veliko karambolov, če
pa pride do pritožb, je zato več
vzrokov. Enostavno se dva člo-
veka ne »najdeta«, pa si skoči-
ta v lase. Beseaa da besedo in
konflikt je tu. Sam lahko re-
čem, da posebnih konfliktov
nisem imel. Veste, jaz vozim
potnike in oni imajo prav. Jaz
moram skrbeti, kot sem že re-
kel, da se varno počutijo za
mojim hrbtom, ko sedim za vo-
lanom in »telovadim« križem
kražem po jugoslovanskih ce-
stah.«
NT: Samo po jugoslo-
vanskih?
T. Tumšek: .-Zdaj sem pri
Izletniku za »skakača« ali za-
menjevalca na progah. Doma
imam nekaj dela in ne morem
več toliko potovati. Vozil pa
sem tudi izven jugoslovanskih
meja. Trikrat sem bil v Flimu,
ko sem šest let vozil pri Izletni-
ku na turističnih vožnjah. Vo-
zil pa sem tudi po Zvezni repu-
bliki Nemčiji, Franciji, Švici,
Italiji, Avstriji, CehoslovaSki,
Poljski, Romuniji, Madžarski,
Jugoslavijo pa sem prevozil
podolgem in počez. Skoraj z
zavezanimi očmi bi jo lahko
ponovno prevozil. Za šoferja je
zelo pomembno, da pozna ce-
.ste, neprijetnosti na \ijih, da
ima dobro kondicijo, ter da se
ne razburja. In seveda, da ima
rad potnike ter se jim poskuša
v največji možni meri prilago-
diti, ne pa da jih maltretira.
Vsaki skupini, ki jo voziš, se
moraš prilagoditi, kajti potem
bo vse delo lažje in izlet prijet-
nejši.«
NT: Zadnja leta vozite z
BVojkom      Grorenjakom
stalno tudi 100 kmečkih
žensk na morje. Kaj vam
pomeni ta izlet?
T. Tumšek:    »Brez    lažne
skromnosti, veliko. Težko ča-
kam vsak marec in seveda va-
šega vabila. Zame je priznanje,
če nekdo zahteva, da vozim
jaz. Sploh pa to akcijo poz-
dravljam, škoda, da ni vsak
mesec.«
NT: Tone in Vojko vsako
leto ne vozita samo avto-
busa. Pripravljena sta po-
magati tudi drugje, tako
da je naša moška ekipa, ki
spremlja izlet močnejša.
Vljudnost do potnic je
prva stvar poleg previdne
in vame vožnje. Drugo je
pripovedovanje dovtipov
med vožnjo, tretje, pomoč
pri srečolovu in podobnih
stvareh, četrto pa ples,
kjer je Tone poseben ma-
ček...
T. Tumšek: »Rad plešem.
Kdo pa ne bi plesal, če ima ob
sebi sto imenitnih punc, doma
pa eno samo...«
NT: Najbrže imate tudi
kakšnega konjička...
T. Tumšek: »Prej, ko še ni-
sem imel veliko dela doma
sem izdeloval modele vseh
vrst avionov. Okoli 80 sem jih
naredil. Najmanjši modelček
je avion francoskega konstruk-
torja iz leta 1912, ki je velik
samo 10 centimetrov. Imam
vse modele od začetka letal-
stva pa do najmodemejših ti-
pov.«
NT: Zakaj takšna ljube-
zen do modelov letal?
T. Tumšek: »Moja tiha želja
je bila, da bi postal pilot. Pa
nisem, sem ostal kar na zemlji.
Zdaj sem pa pre star in sem se
za uteho lotil izdelave mode-
lov.«
NT: Zdaj ste bolj doma,
kako pa je to bilo pred leti,
ko ste krmarili po Evropi?
T. Tiimšek:    »Doma   sem
imel pripravljene 10, 5 in dvo-
dnevne  kovčke  s  potrebno
osebno prtljago. Ko sem prišel
domov sem oddal umazano,
vzel sveže in odpotoval. Bil
sem pravi nomad.«
TONE VRABL
6. stran - novi tednik
12. april nJ
Namesto telefonov radijske postaje
Ali kako so se znašli kralani Brez naO Laškim
Na Brezah, v nerazviti krajevni
skupnosti občine Laško, se je že zdav-
naj pokazala potreba po razširitvi te-
lefonskega omrežja. Epa telefonska
linija zaradi oddaljenosti Laškega n)a
eni in Šentjurja na drugi strani, ne
zadošča več.
Ta edini telefon je dvojček, eden je
na pošti, drugi v krajevnem uradu. Ka-
dar sta pošta in urad zaprta, krajani do
telefona ne morejo. Zato ni slučaj, da
je v zadnjem času vse več sestankov v
krajevni skupnosti pa tudi v občini
namenilo razpravo telefoniji v Brezah,
pije od ugotovitve, da krajani potre-
bujejo več telefonov, niso prišli. Širi-
tev mreže je predraga, lega Brez pa je
takšna, da PTT tudi ne more jamčiti
slišnosti. Kakorkoli že, krajani so mo-
rali poiskati drugo pot, ki bi jim omo-
gočila boljše zveze s svetom, vsaj v
najnujnejših primerih.
Dogovorili so se, da se bodo v sode-
lovanju z občinskimi in krajevnim šta-
bom za civilno zaščito, povezali z doli-
no brezžično.
Krajevna skupnost je že kupila radij-
sko postajo, ki je trenutno pri tajniku
KS Breze Viljemu Videcu v Brezah
Ostali dve, ki jih bodo dobili od civilne
zaščite, pa bodo namestili v Trobnem
dolu in na področju zaselka Breze.
Radijska postaja, ki so jo kupili pred
dobrimi šestimi meseci, jim je že ne-
kajkrat prišla prav. Moti pa jih pred-
vsem to, da se preko radijskih valov ne
morejo povezovati direktno z ustano-
vami, ki jih najbolj potrebujejo. Tako
se najprej ulovijo s Smohorjem in Ti-
mom, od tam pa posredujejo sporočilo
naprej.
»Vsake uspele intervencije smo ve-
seli,« pravi tajnik Viljem Videč:
»Uspešno smo intervenirali ob požaru
pri družini Hrastnik, v zadnjem prime-
ru pa smo dobili hitro zdravniško po-
moč pri porodnici. Tudi obema posre-
dnikoma smo hvaležni, saj bi brez nji-
ju naša zamisel padla v vodo.«
VLADO MAROT
ribniki poslej drugače
a območju Jerneja in
»mjih Laž v konjiški ob-
' je na površini skoraj
jstih hektarjev več rib-
'>v, ki pa do sedaj niso
izkoriščeni tako kot to
/.ahteva zakon o sladkovo-
dnem ribištvu in zakon o
kmetijskih zemljiščih.
Z ribniki in še s pripadajo-
čim zemljiščem je doslej
upravljala Zveza ribiških
družin Maribor. Toda ker so
v konjiški občini ugotovili,
da slabo, čeprav je na to ma-
lomarnost upravljalce konji-
ški izvršni svet večkrat opo-
zoril, so sprožili postopek za
odvzem teh ribnikov in zem-
ljišč. Družbeni plan razvoja
občine za to srednjeročno
obdobje med drugim ureja
tudi problematiko gojitve
sladkovodnih rib.
Na zadnji seji izvršnega
sveta je bil tako sprejet
sklep, da z ribniki in zemlji-
šči v Jerneju in Zgornjih La-
žah poslej upravlja ribiška
družina Slovenska Bistrica,
sekcija Slovenske Konjice,
oziroma Kmetijska zemlji-
ška skupnost. Sporazum je
bil torej dosežen in do sep-
tembra letos bo potrebno
pripraviti program razvoja
teh ribnikov. V tem vidijo v
konjiški občini možnosti za
razcvet športnega ribolova,
gojitev rib in razvoja drugih
aktivnosti v krajevni skup-
nosti Jernej. Razvoj turizma,
tudi kmečkega, bi krajanom
v tem predelu občine veliko
pomenil, zato se bo potrebno
čimprej lotiti ureditvenih
del, za kar bo Ribiška druži-
na Slovenska Bistrica že le-
tos namenila 500 tisoč dinar-
jev, v naslednjih letih pa še
več.
Z voljo na delo
Po komerencl Partizana Gaberle
skupnostih. Seveda so z veli-
ko mero optimizma ponovno
obljubili, da bodo storili vse,
da se kaj takega ne bo zgodi-
lo, saj imajo navsezadnje tu-
di v Zvezi telesnokultumih
organizacij Celje močno opo-
ro. Zato pa so se odločili, da
bodo neprimerno več časa
posvetili notranjemu delu z
oddelki, vodniki in član-
stvom, da bo le to zadovoljno
z vadbo, ki naj bo pestra, za-
nimiva in privlačna ter prila-
gojena starostnim skupi-
nam. Istočasno so se odloči-
li, da postopoma ponovno
navadijo vodnike in članstvo
v oddelkih na še bolj inten-
zivno uporabo telovadnega
orodja.
»Leto, ki je pred nami ne
bo lahko, toda zmogli smo še
kaj hujšega pa bomo tudi
to!« je dejala Irena NARA-
GLAV, nova predsedujoča v
kolektivnem predsedstvu z
enoletnim mandatom.
METOD TREBICNIK
1300 članski kolektiv
društva za športno rekrea-
cijo in telesno vzgojo Parti-
zan - Gaberje, Celje, je imel
minuli petek redno letno
konferenco.
Skoraj 200 članov več, pre-
ko 110 izvedenih akcij - od
oddelčnih do slovenskih,
skoraj 6000 udarniških ur in
amatersko delo, izobraževal-
ne akcije, Puntižela, uspehi
pri vzdrževanju doma, ra-
zmah aktiva v Novi vasi, vse
to o uspehu dovolj zgovorno
priča.
Nikakor pa iiiso mogli mi-
mo dejstva, da za svojo boga-
to razvejano dejavnost in za
družbeno koristno delo do-
bivajo premalo družbenih
sredstev, pa čeprav, kot je to
že v njihovi navadi, vsak di-
nar vsaj 10 krat obrnejo. Ce
bo šlo tako naprej, potem bo
društvo moralo opustiti ne-
katere tradicionalne akcije
in prireditve in tudi pozabiti
na aktive v drugih krajevnih
Brez lažnega blišča
Mesec mladosti mora biti odraz življenja in dela mladih,
menijo mladipci v občini Šmarje pri Jelšah. Temu vodilu
primerno so izoblikovali program prireditev v mesecu mla-
dosti, vključno s sprejemom Zvezne štafete mladosti v
šmarski občini in z osrednjo prireditvijo Dneva mladosti 25.
maja.
Zvezna štafeta mladosti bo v šmarsko občino prispela 13.
maja. Ta dan bodo v občini tri osrednje prireditve: v Šmarju,
Rogaški Slatini in v Kostrivnici. MAj
Gradilo čistilno napravo
Pred kratkim so v tovarni nogavic na Polzeli pričeli
izgradnjo čistilne naprave za odpadne vode iz barvarne. I
tem nam je ing. Vilč Danilo, vodja TOZD Vzdrževanje povi
dal: »Ko smo zgradili novo barvamo bi morali istočasn
zgraditi tudi čistilne naprave za tehnološke in tudi za san
tame odpadke. Ce bi hoteli zgraditi takšno napravo, bi na
veliko stala. Ker pa smo eden od manjših onasnežavalcei
smo s kompletno čistilno napravo odlašali. Na našo pobud
je bilo več sestankov, na katerih so sodelovale strokovn
službe Zveze vodnih skupnosti, Kemijskega inštituta Bon
Kidrič iz Ljubljane, NIVO Celje, in Republiškega vodnog
spodarskega inštituta. Čiščenja sanitarnih odplak od nas n
zahtevajo več in lahko počakamo, da se bomo priključili r
javno kanalizacijo, ko bo ta zgrajena. Tako sedaj gradim
zbiralni bazen v katerem se bodo odplake ohladile in egaliz
rale, nakar jih bomo odvajali preko nevtralizacijske naprav
v Strugo.«
Dokumentacijo je pripravil NIVO Celje, ki dela tudi izvaj
in je tudi dobavitelj opreme.
TONE TAVC^
Celjani na Brionib
če izvzamemo tiste ljudi z
našega območja, ki že nekaj
let hodijo dopustovat na
Brione, potem sta bili so-
botna in nedeljska skupina
izletnikov iz Celja in širše-
ga zaledja, ki so odšli na te
otoke po zaslugi celjskega
Hortikultumega društvai
seveda turistične agencj
Izletnika, med prvimi vi
žavi sploh, ki so kot izleti
ki prišli na ta čudoviti pi
del našega Jadrana.
Brioni postajajo narod
park in poslej jih bo moč [
posebnem programu, ki |
je pripravil kolektiv
upravljanje tega bisera, ki
tesno povezan z delom
življenjem predsednika Tii
obiskati in si na njih ogledi
določene objekte. Prograi
ki je vključil tudi okoli 2
Celjanov, ni zadovoljil, na
zlic temu pa je vendarle op
zorU na vse lepote teba otc
ja, na njihovo pisano zgod
vino in pomen, ki ga ima
našo zgodovino.
Celjani so se v Fazani vi
cali na ladjico, ki jih je pri{
Ijala v pristanišče Velike
Briona. Tu so že ob sam«
prihodu videli jahti Podg»
sko in Jadranko. Na sprel
du po lepo speljanih asfa
ranih poteh so videli še za
mi v živalski vrt, na travnil
velike črede jelenov in si
številne ptice, mnoga red
in zelo stara drevesa, prav
ko zbirko istrskih fresk, ]
rodopisno galerijo, rims
izkopanine in drugo. Ti
dva hotela in nekatere dnJ
objekte. 2al pa v tem prog
mu obiska niso bili objel
ki so bolj tesno po veza r
delom in življenjem pr«
sednika Tita. Sicer pa, kot
povedali upravljalci oto^
se bo program turističi
obiskov stcdno dopolnje
in najbrž ni daleč čas, kc
bodo naši ljudje lahko oi
dali tudi nekatere druge <
jekte.
Ana Strbenk
Za posledicami pro-
metne nesreče je v slove-
njegraški bolnišnici umr-
la Ana Štrbenk-Darinka
iz Titovega Velenja, roje-
ne leta 1895 v veliki ru-
darski družini v Trbov-
ljah.
Ker za vse doma ni bilo
kruha, so morah otroci v
svet. Tudi komaj štiri-
najstletna And, ki je šele
spoznavala rojevano
otroštvo, je morala v svet.
Ustavila se je na Dunaju,
pa v Trstu, ko pa se je
vrnila, so bili njeni že v
takratnem Velenju. Imela
je kanček sreče ter se za-
poslila v Rudniku lignita
kot prodajalka premoga,
kar je opravljala vse do
okupacije. Aretirali so jo
in odpeljali v zapora Stari
pisker v Celju ter Bori, od
koder ji je uspelo pobeg-
niti v partizane, kamor je
vzela tudi dvanajstletne-
ga sina Sašo.
Takoj po vojni se je vr-
nila na delo v rudnik ter
sodelovala pri obnovi do-
movine z udarniškim de-
lom. Bila je prva tainica
takratnega okraja, pover-
jenica za ljudsko imovi-
no, zadolžena za ustano-
vitev prvih domov igre in
dela, pa prvih domov za
ostarele itd. Leta 1954 se
je upokojila, vendar je
ostala na različnih po-
dročjih aktivna vse do-
kler ji je to zdravje dopu-
ščalo. Ana Sterbenk-Da-
rinka je bila velika ljubi-
teljica narave, zelenih
gozdov, gora in zbiralka
umetnin, ki jih je izobli-
kovala narava. S tem je
hotela vedno povedati, da
je prav narava največja
umetnica.
LOJZE OJSTERŠEK
Za šoštanjske otroke
Društvo prijateljev mladi-
ne v Šoštanju je lani pripra-
vilo kar 13 večjih akcij za
otroke te krajevne skupno-
sti. Pozimi je na Goricah or-
ganiziralo teden sankanja in
smučcuija, lepo je uspela
otroška maškerada, tekom
leta so prizadevni člani druš-
tva izvedli več planinskih
izletov, v poletnih mesecih
so na bazenu organizirali
plavalni tečaj, v poletnih po-
čitnicah pa igre v naravi. V
sklop prireditev in akcij
društva prijateljev mladine
Šoštanj sodi še risanje po as-
faltu ob Dnevu republilie, pa
filmske, lutkovne in dram-
ske prireditve, zlasti pa je bil
privlačen Novoletni tobogan
z obiskom dedka Mraza.
Okrog 1200 otrok se je lani
udeležilo številnih akcij in
prireditev društva prijateljev
mladine v Šoštanju. Ob tem
je pomembno zlasti to, da je
bilo v ta namen porabljenih
izredno malo družbenih
sredstev.
Odbor društva prijateljev
mladine Šoštanj je imel lani
kar 18 rednih sej, občni zbor
društva pa je bil pred dnevi.
Člani so izrazili zadovoljstvo.
ker je društvo pridobilo kar
80 novih članov, ker je dobi-
lo nove delovne prostore in
ker sta njihovo materialno
delo podprli delovni organi-
zaciji Merx in Šoštanj ska ter-
moelektrarna. Razprava na
občnem zboru je opozorila
predvsem na problem otro-
ških igrišč. Društvo se bo v
bodoče tesneje povezalo z
mladinsko organizacijo, po
posameznih območjih pa na-
meravajo ustanoviti ulične
pionirske svete. Posebna
priznanja za delo v društvu
so prejeli Štefka Vuga, Anica
Vrčkovnik in Slavko Toplak.
Žal se občnega zbora, razen
predstavnika krajevnega od-
bora RK, ni udeležil nihče iz
vrst družbenopolitičnih or-
ganizacij Šoštanja, kar je
spričo pomembne dejavno-
sti, ki jo na vzgojnem po-
dročju opravljajo ta društva,
povsem nerazumljivo.
V. KOJC
Delovni
mladinci
Mladi iz Loke pri Zusmu
so pokazali, da se znajo
tvorno vključiti v delo in
življenje svojega kraja. To
se kaže v številnih skup-
nih delovnih akcijah, pri-
reditvah in nenazadnje tu-
di v zanimanju mladih za
težave in potrebe s kateri-
mi se srečujejo krajani.
Občinska konferenca
mladih iz Šentjurja je sku-
paj z mladinci iz Loke pri-
pravila drugo prireditev
Rdeče boogie. To ni več le
prireditev v počastitev me-
seca mladosti in lokcdne
štafete, ampak mladi na
njej poskušajo skupaj s
predstavniki krajevne
skupnosti najti odgovore
na vprašanja, ki najbolj pe-
ste krajane. Tako so v Loki
pri Zusmu odprli vprašanje
urejanja cest, avtobusnih
povezav s Šentjurjem, vsa-
kodnevnega pobiranja
vzorcev pri odkupu mleka,
sodelovanja z borci in pre-
male aktivnosti krajanov v
skupščinskem sistemu ob-
čine Šentjur.
IF
AH le Staro
železo res
tako
dragoceno?
Takole nekako so se
vprašali mladinci Osnovne
organizacije ZSMS Kame-
no iz Šentjurja, ko so opazi-
li, da jim iz kupa zbranega
starega železa neznanci pri-
dno odnašajo posamezne
iztrošene akumulatorje,
zarjavele ležalnike in ostalo
ropotijo.
Mladi iz Kamena že nekaj
časa zbirajo staro železo,
uredili so si tudi primemo
odlagališče s kontejnerjem
in opozorilom, da je železo
njihovo, a kaj, ko tudi to ne
pomaga. Neznanci še na-
prej odnašajo že zbrane od-
padne surovine in tako na
račun tujega dela le nekaj
zaslužijo. Mladinci iz Ka-
mena pa se sedaj sprašuje-
jo, če se jim še splača nada-
ljevati z zbiralno akcijo ali
pa naj rajši počakajo in se
prepričajo, če bodo
neznanci pripravljeni iskati
in zbirati staro železo tudi
po okolici. Verjetno na kaj
takšnega ne bi bili priprav-
ljeni, saj je veliko bolj pri-
pravno odpeljati že zbrano
staro železo...
IVANA FIDLER
,g nmi 1984
novi tednik - stran 7
If najmlajšem mestu v Hrvaškem Primorju
tffBllevIca le predvsem v znamenlu kralla petrolela
^ se po tem, ko si brez težav prevozil Rijeko, ta pro-
gtni zamašek v glavni turistični sezoni, ustaviš nekje
rafinerijo v Urinju, se od tod ponuja čudovit razgled
jjid severni del Kvamerskega zaliva. Včerajšnja burja je
^jstila zrak in zato se zdi vse tako blizu. Tudi destilatorji
^ (jestilacijski stolpi, v katerih potekajo zapleteni fizi-
yjni in ^ bolj zapleteni kemični procesi, da dobimo tako
iitjne stvari kot so bencin, pa navsezadnje tudi bitumen.
Seveda se oko ustavi tudi
^ elegantnili črtah 1430 m
[olgega Titpvega mostu, ki
g z dvema lokoma povezal,
-opno z našim največjim
Itokom. Levo od tega izdel-
0 človeškega uma in spret-
losti je v strmino pod cesto
jrislonjena in v zalivček
^jiiaknjena - Kraljeviča. Ce-
jrav se zdi, da bi jo lahko
prijel, je do nje še približno
|5 minut vožnje po jadranski
^gistrali, ki je skoraj praz-
na, saj je do glavne turistične
jezone še daleč. Še vedno pa
irBakarskem zalivu, ki prav-
zaprav umira, opozarjajo na-
je »tunere«, ki spominjajo
na stare čase, ko so dnevno
iialovili tudi po tri vagone"
tun in ko morje še ni bilo
onesnaženo.
j V Kraljevico sem prišel, ko
je bila obsijana s prvimi žar-
Id pomladanskega sonca. V
mestnem središču je mimo,
aj so delavci že zdavnaj odš-
ina delo v »škver« oziroma
v reške tovarne. Bolj živahno
jena »rivi«, kjer se številni,
predvsem starejši domačini
iTtijo okoli lesenih »pasar«
in »trupcev«, saj je pravza-
jrav zadnji čas, da plovila
popravijo, popravijo mo-
orje.
Kral stoletna
Iclla
Kraljeviča je nedvomno
mano turistično mestece.
Tajnica turističnega društva
Dobra Canderlič pripove-
\ex\e:
»2e v letu 1887 je bilo usta-
novljeno kopališko dmštvo,
ki je organiziralo akcijo za
pogozditev prej golega rta
Ostro in ki je tudi uredilo tod
javno kopališče. Dmštvo je
že leta 1894 sodelovalo na tu-
ristični razstavi na Dunaju,
dve leti kasneje pa tudi na
podobni v Budimpešti. Turi-
zem ima taj-io zagotovo kar
lepo tradicijo!«
Kraljeviča ima danes 24
dvoposteljnih sob v Hotelu
Almis in 400 ležišč v zaseb-
nih sobah. V kampu Ostro je
v borovem gozdu prostora za
400 šotorov in prikolic. Tam
so tudi turistične vile in Ho-
tel Praha, ki lahko sprejme
82 gostov. Lani je v Kraljevi-
či letovalo 9237 domačih go-
stov, ki so ustvarili 51.358
nočitev in 8886 tujcev, ki so
prenočevali 55.592 krat.
Razen dvigala tudi
prijaznost
v pogovom s šefom luške
kapetanije Rijeka, izpostava
v Kraljeviči, kapitanom dol-
ge plovbe Ivanom Rempeši-
čem izvem, da je lani splovi-
lo svoje jahte v Kraljeviči 600
tujih in 300 domačih polet-
nih kapitanov. »Čeprav je se-
daj manj dela, pa ga imava z
namestnikom, kapitanom
Milanom Kukuljanom, ven-
dar dovolj, saj naša izpostava
- luška kapitanija je bila v
Kraljeviči ustanovljena že v
18. stoletju - pokriva pre-
cejšnjo območje do Jadrano-
vega, pa do Omišlja in Ba-
karca. Lani je v pristanišče
priplulo na popravilo tudi
100 velikih ladij.« Rempešič
je prepričan, da ni naključje,
da želi prav v Kraljeviči zače-
ti svoje križarjenje po Jadra-
nu toliko lastnikov jaht.«
Vzrok za to je 3 tonsko dvi-
galo blizu kapitanije, tako da
tekanje za dovoljenji odpa-
de. Seveda pa nekoliko pri-
speva k temu tudi naša pri-
jaznost, se smeje barba Ivan.
Kraljeviča In
Slovenci
Ce se sprehodiš ob obah
pod bolnišnico za zdravlje-
nje kostnih bolezni, prideš
do Zavoda za zdravljenje
alergičnih bolezni in rehabi-
litacijo mladine. V arhivu
Kraljeviče je zapisano:
Na temeljih utrdbe je leta
1906, gospa Štajerac-Fajerle-
šer zgradila vilo Mirvano; to
je po njeni smrti kupil nek
Madžar in jo imenoval Ilu-
ška. Od leta 1918 je last Ljub-
ljančanov in od tedaj se ime-
nuje Dom Franje Tavčar. Po
osvoboditvi je dom obnov-
ljen in razšiijen.
»Organizirano je Dom na
Fortici, kot mu pravijo do-
mačini, začel sprejemati
otroka z alergičnimi bolezni-
mi in sladkorne bolnike leta
1957,« pravi duša doma Ani-
ca Princ, Ljubljančanka, ki
pa že preko 20 let živi v Kra-
ljeviči. Dom danes lahko
sprejme 80 pacientov, za ka-
tere skrbita tudi dva zdravni-
ka splošne prakse, dr. Radi-
slav Komparič in dr. Viola
Renata. V enem letu (od
marca do decembra) letuje
tod približno 1000 otrok.
»Kot vse, je tudi nas prizade-
la stabilizacija, saj nam ob-
činske zdravstvene skupno-
sti iz Slovenije pošiljajo pre-
cej manj pacientov,« po tarna
upravnik doma, dr. Radislav
Komparič. Lahko še doda-
mo, da dom, tako kot mešča-
ne nasploh močno moti dim
iz koksame, pa vonj po nafti
iz bližnje rafinerije.
Realizem bartie
Eugena
Kot vsak turistični kraj
ima tudi Kraljeviča precej
gostinskih lokalov. Etelavci
iz »škvera«, ribiči in stari do-
mačini se zbirajo predvsem
v Ugljici, v majhnem lese-
nem lokalu, postavljenim
pod mestnim zidom, last Bo-
gdana Kršulje.
»Okoli 5 milijonov me bo
stalo popravilo barke, »se za-
pletem v pogovor s stalnim
gostom barbo Eugenom,
najstarejšim kraljeviškim
»barkarjolom«, ki ni bil pri
zdravniku že 30 let in kljub
svojim 84 letom upa, da bo v
poletnih mesecih še dolgo
vozil turiste na Krk in v oko-
liške kraje. »To delam že od
leta 1961 in brez morja, bark
in rib ne morem. Še celo ro-
jen sem bil v nekdanji luški
kapitaniji, le 3 metre od mor-
ja«, še pristavi nekdanji la-
dijski strojnik. V Ugljici je še
posebej prijetno zvečer, ob
kozarcu domačega vina in
pršuta in v pogovom z do-
mačini trdega videza, pa pri-
jaznega značaja. Predvsem
povedo, da jim je hudo za
staro Kraljevico, da pa jim
industrializacija vendarle
prinaša delo in s tem lažje
življenje.
Vendarle: spet
nasvidenje
V analih Kraljeviče je zapi-
sano, da so tod preživljali po-
čitnice gosti iz vse Evrope,
pa tudi znani kulturniki kot
so bili Senoa, Kispatič, Tu-
čan, Krleža, Cesarec... Oton
Zupančič naj bi tod napisal
znano pesem »Ob Kvarner-
ju«. Zapisano pa je tudi, da
so se gostje vsako leto znova
in znova vračali. Kraljeviča
seveda še zdaleč ni več taka,
kot jo v svojem najboljšem
potopisu »Refuli« opisuje
Matoš ali na oljni sliki
»Kvamer« znamenitega sli-
karja Klementa Crnčiča.
Predvsem manjkata bakar-
ska koksama pa naftna ter-
minala v Urinju in Omišlju.
Pa vseeno, ta del hrvaškega
Primerja je še vedno privla-
čen in zasluži, da se gostje
vanj še vračamo.
MATJA2 GALJOT
0 nastanku Imena
Kraljeviča je eno izmed najmlajših naselij v Hrvaškem
Primorju. »Zgodovinarji so imeli dosti težav, ko so razisko-
vali nastanek imena,« razlaga upokojeni profesor Zdravko
Gudac, ki je služboval v Dubrovniku, Zadru, Sibeniku,
Rijeki, nazadnje, pred upokojitvijo, pa se je vrnil v svoj
rojstni kraj. »Po najnovejših ugotovitvah je najbližje resnici
teorija Riješkega zgodovinarja Koblerja, ki pravi, da je ime
mesta povezano z mitnico (Portorium), o kateri pričajo
najdbe v bližini Klančine. Kasneje je šlo za »Porto mare«, pa
»Portus Regius« in »Pontus Regius«, da bi končno nastalo
italijansko ime »Porto Re«, kar pomeni kraljevsko pristani-
šče.«
V Kraljeviči so pristanišče zgradili zelo zgodaj, zaradi
ugodne lege je bila to vojaška luka, od 17. pa do dmge
polovice 19. stoletja, ko je bila Kraljeviča pomemben po-
morsko trgovski center, pa so povečali zmogljivosti pred 300
leti zgrajene ladjedelnice, katere prvi lastnik je bil domačin
Arčanin.
Matjažu v slovo
Vsakič, ko ugasne mlado življenje, je hudo. Hudo je
tudi tokrat, ko je ugasnilo življenje našega znanca,
prijatelja, človeka, ki bi postal stanovski kolega, trma-
stega borca proti naravi, ki ga je obdarila z bistrim in
prodornim umom, a s šibkim, bolnim telesom. Našega
Matjaža Galjota ni več.
Njegovo trmasto naravo, ki ga je gnala v samopotrje-
vanje in samodokazovanje, da um lahko obvlada in
nadvlada telo, je zlomil trenutek duševne stiske. Pa je
bil tako čvrsto na začrtani poti. Zdaj nas ne bo več
dramil jutranji ropot njegovega opornega vozička, ne
bomo se več nasmejali njegovi vedrini, ki se je norče-
vala tudi iz sebe. Ne bomo več brali njegovih prispev-
kov. A vendar bo ostal z nami. Naš Matjaž.
Njegov zadnji prispevek, ki ga objavljamo, je name-
njen njemu, njegovemu spominu.
Turistična agencija EMONA GLOBTOUR
le v Celju odprta svojo 28. turistično poslovalnico
2e od začetka aprila vabijo plakati, na-
.pisi, odprta vrata in prijazni turistični re-
lerenti v novo, že osemindva^to turistič-
'10 poslovalnico velike turistične agencije
EMONA GLOBTOUR iz Ljubljane. Pri-
vlačne prostore so si uredili na Cuprijski
! ulici 1, nasproti hotela Evropa v Celju. Že
obisk v prvih dneh je pokazal, da nudijo
'dovolj zanimivega in privlačnega.
: Poslovalnica ni velika, vsaj po prostom in
3številu zaposlenih ne. Njen vodja je Milan
»Kancler, turistična referenta pa sta Milena
(Blagojevič in Roman Gračner, Le trije so,
»Vendar je poslovalnica odprta vsak dan od
^30 ure do 17. ure in ob sobotah od 8-12.
: ^e. Dejavnost pa je enako široka in razveja-
la kot v vseh turističnih poslovalnicah
cEMONE GLOBTOURA
Ukvarjajo se s prodajo izletov doma in v
tujini, strokovnih ekskurzij, še zlasti različ-
nih mednarodnih prireditev in sejmov, let-
nih oddihov, skupinskih potovanj, zdrav-
stvenega turizma, poleg tega pa še s prodajo
domačih in mednarodnih letalskih vozov-
nic iri železniških vozovnic, s prodajo ko-
mercialnih bonov ter z menjalniškimi posli.
Letni oddih
Za letošnje počitnice so v EMONA
GLOBTOURU med prvimi pripravili po-
nudbo oziroma program. Program je sUko-
vit, v njem najdete več kot 100 krajev ob
jadranski obali in v notranjosti Jugoslavije,
po kakovosti in ceni pa tudi za večino dosto-
pen in privlačen. Nudijo tudi popestritev
dopusta z izletom ali vožnjo z ladjo. Tudi če
boste potrebovali rent-a-car, vam bodo v
vseh Globtourovih poslovalnicah, torej tudi
v celjski, lahko pomagali, prav tako kot z
dodatnimi pojasnili, V programu so naštete
tudi poslovalnice v letoviških krajih. Z veli-
kimi črkami so na dmgi strani programa
letošnjih počitnic zapisali: »Pokličite ali se
oglasite v naših, Globtourovih poslovalni-
cah!« Prepričajte se v Celju. Njihov telefon
ima številko 23-139.
Skupinska potovanja za
kolekUve
EMONA GLOBTOUR že nekaj let skrbi
za skupinska potovanja kolektivov. Tudi za
letos so izdali knjižico, kjer predstavljajo
izbor programov za izlete, ki so namenjeni
predvsem manjšim in večjim skupinam.
Informacije in prijave: Globtour, poslo-
valnica Celje, Čuprijska 1,
telefon 23-139.
članom organizacij sindikata in raznih dm-
štev, šolskim izletom in podobno. V progra-
me so vključili najzanimivejše predele ožje
in širše domovine ter tujine, prepričani pa
so, da bi nekaj programov ustrezalo vsod<;i
želji. Program lahko prilagodijo tudi po že-
lji. Omenjeni program lahko najdete na po-
licah Globtourja, poslali pa so ga tudi večini
sindikalnih organizacij.
Prvomajski Izleti
Globtour ima pripravljene številne pro-
grame za prvomajske praznike:
25. maj - Zbor Teleksovih bralcev na
Rogli
28. april do 1. maj: V Umagu bo vesela
karavana, bogata z zabavnim programom,
nagradami
27. april do 29. april - San Marino-Urbino
27. april do 1. maj - Azuma obala
27. april do 28. april - Zamejstvo: Koroška
in Goriška
27. april do 1. maj - Miinchen-Praga
27, aprU do 1, maj - PooUmpijsko Saraje-
vo-Dubrovnik
Poleg tega imajo v programih še smuča-
nje v Val Senales in na Kaninu, počitnice v
zdraviliščih m ob morju ter križarjenja po
Jadranu z ladjo »Vladimir Nazor«.
^^'je in Čuprijska ulica sta bogatejši za
^ovo, prikupno turistično poslovalnico.
Turistična referenta Milena Blagojevič in Roman Gračner razpolagata s številnimi
programi turistične agencije Globtour v celjski poslovalnici.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
12. APRIL m
Skrb izboru pevske literature
wmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmafammmm
Po uspelem srečanlu malih vokalnih skupin v ¥olnlku
v soboto, 7. aprila, je bila
v Vojniku revija malih vo-
kalnih skupin, ki jo organi-
zirata mešani oktet »Lok-
vanj« in prosvetno društvo
»France Prešeren«. Revija
je že četrta po vrsti, ter je
postala v Vojniku že tradi-
cija. Pokroviteljstvo nad
prireditvijo je prevzela
ZKO Celje.
Na koncertu je nastopilo
11 skupin: šest oktetov in si-
cer: oktet iz Ponikve, Lesko-
ški oktet iz Krškega, oktet
»Studenček« iz Celja, »Loški
oktet« iz Loč, »Rudarski ok-
tet iz Titovega Velenja in me-
šani oktet »Lokvanj« iz Voj-
nika. Poleg oktetov (med ka-
terimi sta bila dva noneta) so
sodelovali še: dekliški kvar-
tet iz Boštanje, moški kvin-
tet »Lastovka« iz Polzele,
ženski kvartet iz Vojnika,
moški kvartet »Ingrad« iz
Rogaške Slatine, ter moški
kvintet »Frankolovčani« iz
Frankolovega.
Dvorana je bila polno zase-
dena, kar je dokaz, da poslu-
šalci želijo stik z živo glasbo,
verjetno pa je med vzroki do-
brega obiska tudi želja ugo-
toviti, koliko se je kvaliteta
petja v enem letu izboljšala.
Organizacija je bila brezhib-
na, pač takšna, kot smo jo v
Vojniku navajeni. Glavno te-
žo organizacijskih skrbi pre-
naša njihov mešani oktet in
verjetno jim lahko vsi, ki
smo prireditev spremljali,
damo za njihov organizacij-
ski uspeh odlično oceno.
Kljub temu, da revija ni ime-
la tekmovalnega značaja, pa
je pokrovitelj povabil Franca
Plohla, člana glasbenega od-
bora medobčinske zveze
pevskih zborov celjske regi-
je, naj po končanem koncer-
tu pove svojo kritično mne-
nje o nastopih posameznih
skupin in neuradno oceno
prireditve kot celote.
Iz razgovora z vodji nasto-
pajočih bi navedel nekatere
najbolj značilne pripombe in
ugotovitve: Prireditev je bila
na dostojni pevski višini, kar
pomeni, da ni bilo niti enega
podpovprečnega nastopa.
Vse skupine so se za svoj na-
stop dobro pripravile. Tudi
izbor pesmi je bil zanimiv,
saj se pesmi niso ponavljale,
čeprav smo na koncertu sli-
šali kar tri izvedbe dalmatin-
ske pesmi. Izbor repertoarja
je verjetno dokaj nehvaležna
zadeva za vodjo, kajti zmog-
ljivosti male vokalne skupi-
ne so bistveno bolj omejene,
kot pa zmogljivosti zbora in
pri izbiri pesmi je treba to
brezpogojno upoštevati ne
glede na želje in ambicije
pevcev in vodje. Interpreta-
cija se je gibala v ustaljenih
okvirih, vendar so ponekod
preveliki dinamični razponi
porušili zlitost glasov. Mno-
go skrbi bi bilo treba posve-
čati glasovno tehničnim va-
jam, dihanju in oblikovanju
glasu, kajti ni lahko v malem
vokalnem sestavu ustvariti
homogen zvok. Posebno
skrb bi bilo treba nameniti
izboru pevske literature. Ne
posegati po zahtevni, za ma-
le sestave neprimerni litera-
turi, ki bi zahtevala veliko
dela pa prinesla malo uspe-
ha. Poslanstvo takšnih pev-
skih skupin je, so menili,
predvsem obnavljanje ljud-
ske, pristne slovenske pe-
smi.
Želim, da bi na nasled-
njem srečanju v Vojniku, čez
leto, ugotovili ne le kvantita-
tivno, marveč predvsem
kvalitativno rast, kajti, če že
imamo male vokalne skupi-
ne, moramo za njih postav-
ljati takšne umetniške krite-
rije, ki ne bodo dosegljivi z
majhnimi marveč z velikimi
napori. Le to bo prava
vzpodbuda za njihovo trdo,
plemenito delo.
MARJAN LEBIC
Zakai pesniki
umirajo mladi
poezija Vladimirja Me-
mona (1953-1980)
V četrtek, 12. aprila ob
18. uri se nam obeta pre-
tresljivo srečanje z
mrtvim pesnikom, ki je
nosil v sebi smrt in življe-
nje, ki pa se je na koncu
odločil le za smrt kot edi-
no varno zatočišče svoje-
ga življenja. Srečali .se bo-
mo z odličnim interpre-
tom Brankom Grubarjem
in esejistom Denisom Po-
nižem, ki bo dopolnil ve-
čer s posthumnim pogo-
vorom z mrtvim pesni-
kom. Memonova poezija,
ki je neizprosno kruta, a
tudi vseodrešujoča, je
vredna nadaljevalka in
slednica Murpovih, Jar-
čevih in tudi Kosovelovih
stihov.
Josip Ipavec v Ameriki
Po zaključeni 16-dnevni razstavi v ugledni galeriji Llo,
Shine Fine Arts v Chicagu, sedaj razstavlja slikar v zn^
galeriji Karcasis v Michigen Avenue v središču tega am^
škega mesta.
Na prvi razstavi je slikar razstavil 18 v Ameriki naslikar,
akvarelov s katerimi je dosegel izreden uspeh. Slikarji;
stvaritve so bile zelo ugodno ocenjene, saj predstavljajo rii
nov pristop v akvarelnem slikarstvu. Ipavčevi akvareli
vzbudili veliko zanimanje, kar je dokazal tudi precej^
odkup slik.
Razveseljivo je, da se je naš rojak, ki je sin znanega sklac
telja Josipa Ipavca uveljavil v tako pomembnih galerijal,
inozemstvu. E. RECN]
Sreča pod marelo
Nocoj bodo zvesti člani Gledališča pod kozolcem
Smartnega ob Paki zaigrali kabaret Sreča pod marelo, ki
sestavljen iz treh ciklusov pesmi Janeza Menarta. Tek;
vsebujejo impresijo na temo NOB, na temo kmečkega vpr
sanja in o ostalih družbeno kritičnih pogledih. Poskus kab
reta, ki ga je zrežiral Bogomir Veras ter ga skupaj s Emilo
Strbenkom tudi glasbeno opremil, ni posnemanje anglešk
kabaretov. Igralci interpretirajo poezijo v glasbenem izra
in delo kljub petju in plesu ni namenjeno le zabavi. Te
Menartovih pesmi je namreč tolikšna, da bo gledalec s pre
stave odnesel še kaj več.
Predstava bo ob 20. uri v avli osnovne šole, ker kultur
dom še adaptirajo. M
Prekratek dinar za kulturo
MozIrskI ZKO meti željami po visoki In potrebami po
UubItellskI kulturi
v krajih Gornje Savinj-
ske doline se ljubiteljski
kulturni delavci vse bolj
sprašujejo, kako naprej, kaj
storiti, da dejavnost s sto in
več letno tradicijo ne bo za-
mrla in to v letih, ko govori-
mo o znanstvenemu in te-
hnološkemu napredku, ki
mu ni videti meja. Dejstvo
je namreč, da je za dejav-
nost, ki združuje kmete, de-
lavce, učitelje, mlade in sta-
re, dejavnost torej, ki pove-
zuje, namenjeno premalo
sredstev.
Pri dodeljevanju dotacij
prosvetnim društvom, ki jih
je v občini 11, ni govora o
velikih milijonskih vsotah,
najpogosteje je potrebno
krepko razmisliti o tem, ko-
mu dodeliti nekaj tisoč di-
narjev več ali manj. Tako je
na primer, PD Gornji grad
lani prejelo 47 tisoč dinarjev,
samo stroški kurjave in elek-
trike pa so bili najmanj pet-
krat višji. Podobno je tudi v
drugih društvih in kljub te-
mu, da vedno najdejo rešitev
(če ne drugače, priskočijo na
pomoč kraje\Tke skupnosti),
je to le životarjenje, ki ljubi-
teljski kulturni dejavnosti
gotovo ni vzpodbuda. Neka-
tera društva sploh nimajo
ustreznih prostorov, drugod
so domovi potrebni temelji-
tega popravila. Posebno pe-
reče je stanje v Lučah, Solča-
vi, na Ljubnem, v Rečici in v
Kokarju. Res je, da kulturna
skupnost namenja za obno-
vo več sredstev, vendar je
teh še vedno premalo. Kul-
turna skupnost pri takšnem
načinu zbiranja sredstev, kot
ga imajo sedaj, za amortiza-
cijo ne more zbrati dovolj
sredstev, 2:ato ostaja to vpra-
šanje tudi v tem letu odprto.
Zveza kulturnih organiza-
cij si prizadeva, da bi progra-
me obogatila z gostovanji
poklicnih kultumili skupin.
Ker financiranje ene gledali-
ške predstave včasih stane
toliko, kot letna dotacija
d vem prosvetnim društvom,
v slednjih s tem seveda niso
preveč zadovoljni. Vsekakor
zvezi ne gre oporekati, da že-
li z obiski takšnih predstav
prispevati k dvigu kulturne
ravni, s čimer se strinjajo tu-
di amaterski kulturni delav-
ci, vendar pa je v občini po-
trebno poiskati kompromi-
sne rešitve, ki domačo, ljubi-
teljsko kulturo ne bodo po-
stavljale ob stran.
Tako se, največkrat zaradi
sredstev in neurejenih
osnovnih pogojev, v kultur-
no dejavnost vključuje vse
manj mladih pa tudi tistih, ki
so tako rekoč poklicani po-
magati pri ljudski kulturi.
Prosvetni delavci v Gornje
Savinjski dolini so že od
nekdaj tisti, ki najbolj vpli-
vajo na ljubiteljsko kulturno
življenje v posameznem kra-
ju. Kljub zagotovilu ZKO, da
je učiteljev, ki se vključujejo
v kulturno udejstvovanje zu-
naj šolskih prostorov vse
več, so med posameznimi
kraji še vedno velike razlike.
Pri tem velja pohvaliti gor-
njegrajske učitelje, ki jih sre-
čujemo na odrskih deskah,
pri pevskem zboru in sploh
pri organiziranju in izvajanju
vseh kulturnih prireditev v
kraju, medtem ko je drugod,
predvsem pa v središču ob-
čine, takšnega vključevanja
manj. Res je sicer, da je Gor-
nji grad manjši kraj, kjer si
brez sodelovanja prosvetnih
delavcev težko predstavlja-
mo razvoj ljubiteljske kultu-
re, vendar pa bogata kultur-
na dediščina in tradicija terja
več tovrstnega udejstvova-
nja tudi v Mozirju.
R. PANTELIC
Ob osnovnih vprašanjih fi-
nanciranja, se včasih amater-
ski kulturni delavci ubadajo
tudi z bolj drobnimi, a tudi
perečimi problemi. V Šmihe-
lu nad Mozirjem imajo v po-
družnični šoli večnamensko
dvorano, ki jo uporablja tam-
kajšnje zagnano prosvetno
društvo, vaški odbor, gasilci,
mladi in še kdo. Mladinci en-
krat po svoji prireditvi niso
očistili prostorov, zato je uči-
teljski svet v Mozirju sklenil,
da krajanom oidvzamejo
ključ, tega pa lahko sedaj do-
bijo pri učiteljici podružnične
šole. Ob njeni odsotnosti je ta-
ko dostop v te prostore, zgra-
jene za društvene potrebe
krajanov, nemogoč. To močno
ovira društveno življenje in
močno demoralizira kulturne
delavce tega kraja.
Bogatijo kulturni utrip kraja
85 letnica Prosvetnega ilruStva Polzela
V nedeljo popoldne je bila
v dvorani Svobode na Pol-
zeli prireditev v čast 85 let-
nice delovanja posvetnega
društva Polzela. V nabito
polni dvorani so se predsta-
vile vse sekcije društva, ki
so z bogatim programom
dokazale, da je kulturno de-
lovanje na Polzeli plodno in
kvalitetno.
O dolgoletnem delu druš-
tva je govoril sedanji pred-
sednik Stanko Novak, ki je
med drugim dejal: »Prvi za-
četki kulturnega delovanja
na Polzeli segajo že v prejš-
nje stoletje. Začelo se je s
Katoliškim bralnim druš-
tvom, ki je bilo ustanovljeno
9. julija 1899 in je imelo 53
članov. V tem času so tudi že
pričeli s petjem in igranjem.
V tem okviru je društvo de-
lovalo do prve svetovne voj-
ne. Leta 1923 se je društvo
preimenovalo v prosvetno in
se pridružilo Prosvetni zvezi
v Mariboru. Dejavnost druš-
tva se je toliko razmahnila,
da so morali začeti razmišlja-
ti o lastnih prostorih. Začeli
so zbirati sredstva. Dom je
bil zgrajen leta 1931. Seveda
je bilo društvo ta čas v hudi
finančni stiski, ki se je še po-
večala, ko je bilo društvo leta
1933 razpuščeno, češ, da t\}
govo delovanje ni le kultu
no prosvetno, temveč tu(
politično, to pa je bilo v n
sprotju s pravili zveze." Dovi
Ijenje za delovanje so dobi
šele leta 1935 in do leta 19!
so odplačali dolgove. Potei
pa je prišla druga svetovi
vojna. Številni člani društ\
so bili aretirani, in prenek
teri tudi ustreljen.
Prišla je svoboda in čla
društva so se ponovno zbr
li. Dom so adaptirali le
1952 in takrat dobili tudi k
noprojektor. Dejavno
društva se je širila, vedr
več je bilo članov, tud'' . j
je bilo več. Prostorsl- '4
je terjala razširitev in ,
doma, ki je bila konci ^
1974. Pri tem sta nan
pomagali Tovarna n "-^
Polzela in Garant Polz
T.TAVv
Tajnik ZKPO občine Ža-
lec Ivan Centrih je društvu
ob 85 letnici podelil zlato
odličje ZKO občine Žalec,
društvo pa svojim zasluž-
nim članom priznanja, ki so
jih prejeli: Pongrac Turn-
šek. Slava Cufl, Milan Ger-
želj, Jože Korber, Marija
Slokar, Franc Rojnik, Stan-
ko Kosec, Jožica Škorjanc,
Ivan in Franci Palir, Helena
Kronovšek, Brako Sande,
Ivan Živortnik in Milko Me-
dvešek.
90 let slovenskega petja v Gotovljah
V nedeljo popoldne so s
koncertom moškega, žen-
skega in otroškega pevske-
ga zbora v Gotovljah pro-
slavili 90 let slovenskega
petja.
Organizirano petje sega v
Gotovljah v leto 1890, ko je
bilo ustanovljeno tudi druš-
tvo Kmetovalec Na pobudo
Antona Gorska zavednega
Slovenca iz Gotovelj, je bila
leta 1893 v okviru društva
Kmetovalec ustanovljena
pevska sekcija. Zbor je imel
številne nastope, najbolj
znan pa je iz leta 1898 pri
Sribarju v Doberteši vasi, na
občnem zboru društva Kme-
tovalec. Ob tej priložnosti se
je zbralo več kot dva tisoč
ljudi. Vse do prve svetovne
vojne je bilo delo zbora zelo
plodno. Med prvo vojno je
zastalo, po vojni pa je štel
zbor od 30 do 40 pevcev in
nastopal po raznih krajih Sa-
vinjske doline. Posebno ve-
lik razcvet je doživel v letih
1925 do 1927 pod vodstvom
učitelja in pevovodje Milana
Apiha, ki je danes znan pe-
vovodja in komponist mno-
gih znanih partizanskih pe-
smi. Za posebno čast si je
zbor štel nastop na Radiu
Ljubljana leta 1933, saj je bil
gotovo med prvimi, če ne
kar prvi podeželski zbor, ki
je imel tak nastop. Drugič je
nastopil na radiu leta 1938.
Med drugo svetovno vojno je
znova nastalo zatišje.
Takoj po osvoboditvi se je
zbor ponovno zbral, pridobil
še nove pevce in nastopi so
se vrstili vse do danes. Na
prehojeno, devetdeset let
dolgo pot, so Gotovljani lah-
ko ponosni.
Bila je plodna, kar dokazu-
je tudi odličje Zasluge za n
rod s srebrno zvezdo in Sff
nova nagrada, ki ju je zb
prejel ob 80 letnici delo\
nja, ob 85 letnici pa mu
ZKO Žalec podelila zli
plaketo.
V zadnjih letih so zbor ^
dili Jurij Goršek st., Raf
Gorenšek, Janja Kipšič, Iv
Gostenčnik, sedaj pa ga v£
Vojko Rizmal.
Poleg moškega zbora p
Gotovljah delujeta še ženS
ki ga vodi Valerija Dolar
otroški zbor, ki ga vodi V
da Rode.    TONE TAVCi
Ob 90 letnici je predse
nik Zveze kulturno prosv*
nih organizacij Žalec Mil
Lesjak podelil društvu p
sebno priznanje, zlate Gal
sove značke so preje
Stanko Bizjak, Jože Zu])
nič, Vinko Cremožnik, Sla
ko Škafer, Ivan Bizji
Alojz Puntar, Anton Rib
Albina Vrednik, Vlada B
de, Aleksandra Lebar; si
bme: Bogomir Rotoviii
Franci Cokan, Jože Štukfl
nik in bronaste Anton G<
šek ml. in Boris Bomš<
Posebna priznanja Kulti
nega društva Gotovlje
prepevanje nad 50 let
prejeli: Franček in Jo
Antloga, Anton Goršek s
Alojz Vidmajer in Jak
Trobiš.
APRIL 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 9
le konkurenca ali tudi boljša ponudba
Konkurenčnost je lahko zdrava in
Celj«. sejemsko mesto, ki ponuja do-
^fc možnosti za razvoj poslovnega in
tranzitnega turizma, je še vedno do-
yolj veliko, da ob dobrem delu lahko
jaje zaslužek še eni turistični poslo-
yalnici. Tako nekako bi lahko opre-
delili poslovno odločitev Globtoura,
Id je prejšnji Četrtek v Celju odprl
0OVO turistično poslovalnico.
In kakšen je program Globtoura, ki
je letos med prvimi izdal ponudbo
»počitnic 84«. V primerjavi s štirimi
agencijami, ki so v Celju že prisotne,
ne ponuja bistvenih novosti. Res, da v
povezavi z ostalimi agencijami, v Celju
je to TTG, ponuja tudi počitnice za
vsak žep, sam pa tudi skupinska popo-
tovanja za delovne organizacije ter po-
seben program zdravstvenega turi-
zma, to pa je poleg cen (te za vse agen-
cije še niso znane), verjetno vse, kar jih
po vsebini dela loči od ostalih agencij.
V prvi vrsti gre torej za željo, da bi bil
tudi Globtour prisoten na celjskem
območju.
Da je konkurenčnost zdrava, se lah-
ko strmjamo, vprašanje pa je, v kakšni
smeri se bo ta razvijala. Veliko je na-
mreč slabosti, ki jih v zadnjih letih
očitamo našim turističnim poslovalni-
cam. Predvsem mislimo s tem na nji-
hovo povezavo z ostalimi nosilci turi-
stične dejavnosti, ter s tem v zvezi na
pomanjkljivo ponudbo dobrih aranž-
majev, ki bi v Celje in okolico pripelja-
li več turistov. Več kot polovico noči-
tvenih zmogljivosti na našem območju
je pretežni del leta namreč še vedno
nezasedenih. Preveč je pač prodaje in
posredovanja počitniških programov
za letovanje drugod in premalo proda-
je lastnih zmogljivosti. Ce bo otvoritev
nove poslovalnice kaj vplivala na
izboljšanje tega stanja, na boljšo pove-
zavo med agencijami, na poenotenje
cen (konkurenčnost naj se izraža v ka-
kovosti programov), pa tudi na to, da
bodo agencije vlagale tudi sredstva v
razvoj gostinstva in turizma, lahko tak
korak pozdravimo, če pa se bo konku-
renčnost kazala zgolj v prilagoditvi od-
piralnih časov, potem pri razvoju naše-
ga turizma ne bomo naredili bistvene-
ga koraka naprej.
R.PANTELIC
Kompas Celje za 1. maj
Za prvomajske praznike prireja
Kompas Celje štiridnevno
potovanje v Dubrovnik, Mostar in
Sarajevo
28. 4 ob 17.30 se bodo udeleženci izpred Vrtnice v
Celju odpeljali na letališče in v Dubrovnik, kjer si
bodo naslednji dan lahko ogledali to zgodovinsko
mesto. Tretjega dne se bodo odpeljali v Mostar, si
vmes ogledali Jablanico ter spominska obeležja,
posvečena padlim v bitki za ranjence. Zvečer bo
prihod v Sarajevo. Četrti dan si bodo izletniki
ogledali znamenitosti olimpijskega mesta, zvečer
pa se bodo vrnili v Celje.
Prijave sprejema Kompas (}elje do 20. aprila, kjer
lahko dobite tudi natančnejše informacije o tem
zanimivem izletu.
Pomlad je prišla - v Dobrni mislimo na vas
Vabimo vas, da popoldneve In večere preživite ob
rekreaci|sklh aktivnostih, posvetite več časa negi
telesa In poskusite naše kulinarične posebnosti.
Večer pa zaključite ob prijetni glasbi in plesu.
Vsak dan od 11.-19. ure se lahko kopate v bazenih
ali kabinah s termalno vodo, koristite trimkabinet,
sauno, kegljišče, masažo, namizni tenis, trim stezo
ali se sprehodite po urejenih sprehajalnih poteh.
Dopoldne In popoldne obiščite naš medicinski ko-
zmetični sak>n, kjer vam nudimo ceiutron, iepo-
tllno in anticelulitno kuro. V narodni restavraciji
hotel Dobrna vas bomo postregli vsak teden s
posebnimi kulinaričnimi specialitetami ob prijetni
glasbi.
Vsak petek In sobota VIDEOTEKA, v zdraviliški re-
stavraciji pa vam igrajo za ples
J.   iomačem okolju Zdraviliškega doma vam ponu-
lo poseben slaščičarski program,
■)stilna TRIGLAV vas vabi na pizzo in slovenske
..rodne jedi.
V Dobrno vas Iz Celja popelje avtobus vsako uro.
Uspehi bodo mogoči le ob enotni ponudbi
Gostinsko turistično dejav-
nost v celjski občini bo po-
trebno pospeševati z dveh vi-
dikov. Kratkoi-očno, z izbolj-
šanjem storitev v obstoječih
lokalih, in dolgoročno, s pri-
dobivanjem novih poslovnih
prostorov. Ali bo takšen pro-
gram, bolje rečeno uresniče-
vanje programa, ki so ga
obravnavali in sprejeli na
izvršnem svetu in pri Svetu
za družbenoekonomske odno-
se in ekonomsko politiko pri
OK SZDL v Celje in okolico
res pripeljalo več gostov?
Lahko rečemo da, seveda če
bo vsaj nekaj tistega, kar so s
programom pripravili pri ob-
činskem komiteju za družbe-
noekonomski razvoj, tudi ure-
sničili. Takoj je namreč po-
trebno povedati, da je večino
tistega, kar je bilo sprejeto lani
ostalo na papirju. Sploh pa, la-
ni so pri OK SZDL program, ki
ga je pripravil občinski komi-
te, zavrnili, novi pa je, seveda v
spremenjeni obliki, zagledal
luč sveta šele letos.
Zmogljivosti so bile izkori-
ščene komaj 47 odstotno. No-
vih hotelov torej ne potrebuje-
mo. Izjema je le Dobrna, kjer
bo potrebno usposobiti stari
del zdravilišča, ter pridobiti
več zasebnih sob. Letos naj bi
torej predvsem poskrbeli za
popestritev gostinske ponud-
be, gostinci naj bi s priložnost-
nimi akcijami ter s specializi-
rano ponudbo poskrbeli za
boljše počutje in pogostejše
obiske gostov. V poletni sezoni
bo pred lokali več sedežev na
prostem, več bo reda in čisto-
če, označena bo turistična ma-
gistrala, postavljeni grafični
prikazi Celja, poleg kulturno-
zgodovinskih znamenitosti pa
si bodo obiskovalci lahko ogle-
dali tudi več prireditev.
In dolgoročno? Pogled vna-
prej je malce zaimegljen, saj je
ta razvoj odvisen od gmotnih
možnosti, politike cen in osta-
lih pogojev poslovanja. Sozd
Merx, kot nosilec gostinsko tu-
ristične dejavnosti v občini in
regiji, naj bi imel tu glavno be-
sedo. V načrtih je obnova de-
pandanse Beograd v Dobrni,
ureditev kampa ob Smartin-
skem jezeru, ureditev Spod-
njega gradu v Celju. Ker v soz-
du načrtujejo tudi gradnjo tu-
ristične vasi v Mozirju, s pogo-
jem da se sprejme predlagani
sanacijski program pa namera-
va prevzeti tudi RTC Golte,
takšna usmeritev kar vpije po
združevanju sredstev, po bolj-
šem sodelovanju vseh gostin-
sko turističnih in tudi ostalih
organizacij v regiji, skratka po
tem, da celotno področje od
Rinke do Sotle opredelimo kot
enotno turistično področje in
ga kot takšnega tudi prodaja-
mo. Zakaj so Občinski plotovi
včasih še vedno previsoki? Za-
kaj tistega gosta, ki pride v Ce-
lje, poleg ogleda Dobrne ne pe-
ljemo še v Logarsko dolino in
tistega, ki pride v Gornje Sa-
vinjsko dolino ne peljemo na
izlet v Rogaško Slatino? S ti-
stim menujem, ki ga gostu ne
bomo ponudili tega dne, ne bo-
mo veliko izgubili, saj bo o na-
ši deželi zvedel kaj več kot to,
da znamo mogoče tudi dobro
kuhati. Da ne govorimo tudi o
tem, kakšni so učinki tovrstne
propagande. Nimamo torej do-
brih programov (nekaj izjem je
res), nimamo celovite ponudbe
in mogoče je tudi to eden od
vzrokov, da je republiški ko-
mite za gostinstvo in turizem
pri snovanju letošnjih turistič-
nih načrtov na naše območje
čisto pozabil, ni pa pozabil npr.
na Podravje, kjer verjetno bo-
lje vedo kaj hočejo.
RADO PANTELIC
Šoštanj - neustrezni smerokazi
Kakšnih sto metrov pred
križiščem Trga bratov Mrav-
Ijakov v Šoštanju je postav-
ljen velik, a žal, neustrezen
smerokaz. S puščico Soteska
je označena cesta, ki pelje
skozi sotesko imenovano
Penk proti vasi Gorenje, kjer
se cesta razdeli na odcep proti
Šmartnemu ob Paki in Letušu
ter preko Gorenjskega klanca
proti Mozirju.
Na drugi strani Gorenjskega
klanca je še druga soteska, ki
pa je naravni prehod iz Gornje
v Spodnjo Savinjsko dolino.
Torej gre za zemljepisni pojem
ne pa za ime kraja kot je napi-
sano na sporni smerokazni ta-
bli. Zanimivo pa je, da ima od-
cep iste ceste, ki pred Šošta-
njem zavije preko Lokovice in
se nato pred Gorenjem zopet
združita, smerokazno tablo s
pravilnim napisom Letuš-Mo-
ziije. Torej gre za različni napi-
sni tabli za isto smer, kar je
vsekakor malo čudno še zlasti
za tujce.
Žal drugi smerokaz proti
Mežici ni priporočljiv, poseb-
no v zimskem času, ko je cesta
čez Šentvid zaprta, kar pa ni na
tej tabli nikoli označeno. Res,
da je cesta iz Šoštanja za Meži-
co preko Zavodenj, Šentvida
in Cme bližja kot cesta preko
Slovenj Gradca, vendar pa od
Zavodnje do Cme ni asfaltira-
na kot bi Icihko sklepali po
smerokazu, saj je kar 30 km
makadama z ostrimi ovinki in
strmimi klanci. Le-ti pa niso
primemi za vožnjo s tovornja-
ki in priklopniki, ki cesto za-
idejo na to cesto, pa se morajo
po precej kilometrih, ko spoz-
najo da so zašli v past, vračati
nazaj. Na isti cesti je dober ki-
lometer iz Šoštanja še večja
past, ko šofer zagleda na križi-
šču tablo z napisom Ravne.
Tujci zopet nasedejo misleč,
da se bodo pripeljali v Ravne
na Koroškem, po nekaj kilo-
metrih vožnje pa spoznajo, da
se cesta konča v Ravnah nad
Šoštanjem, kar na tabU ni na-
pisano.
Tudi na križišču v Titovem
Velenju je smerokazna tabla z
napisom Soštanj-Mežica. Šo-
ferji, še zlasti tujci, namesto da
bi zavili proti Slovenj Gradcu,
peljejo naprej v Šoštanj in pro-
ti Zavodnji, od koder se mora-
jo vračati nazaj preko Titovega
Velenja in Slovenj Gradca od-
peljati v smeri Mežice.
BUo bi torej nujno, da se
pred začetkom letošnje turi-
stične sezone vse neustrezne
smerokazne table zamenjajo.
V. KOJC
Arenaturist
Iz Pulia se zahvailuje
vsem poslovnim partnerjem, novinarjem, predstavnikom
turističnih agencij in delovnim organizacijam ter vsem obi-
skovalcem za sodelovanje v predstavitvi turistične po-
nudbe Pulja, ki je bila v hotelu Evropa v Celju, 21. marca.
Po poteh XIV. divizije
piše Božo Jordan
Od Slemena do Belih vod
Do Doma na Slemenu vodi več poti iz
Šoštanja. Do Zavodnje vozi tudi avtobus. V
domu hranijo kar šest žigov razhčnih veznih
in krožnih poti (1, K, TV, S, ITC in E6). To je,
predvsem zaradi žigov, najbrž najbolj »oble-
gan« dom. Vsaj statistika tako kaže.
Od doma jo uberemo navzdol po kolovo-
zu po vzhodnem pobočju Orlovega vrha
(1043 m). Strmo pobočje pada proti potoku
Slanice, ki izvira pod Slemenom. Od tod je
videti Goro Oljko, sv. Križ, Mozirsko in
Smrekovec. Po desetminutni hoji po trav-
natem pobočju z razgledom po gozdnatih
Površinal-i, zavije pot levo k kmetiji Orel,
niarkirana pa rahlo desno v gozd. Pod elek-
tričnim vodom se lahko še enkrat ozremo
na dom. Se malo navzdol in smo dosegli
Cestni ovinek. Trikotna oznaka za E6 in
Smerna tabla pove, da je do Topolšice 1 ura,
do Šoštanja pa še ena. Nadaljujemo pot v
isti smeri naprej. Po slabih 10 min spusta
srečamo nad potjo prijeten bivak in le par
korakov naprej znano trikotno mizo. Zadnji
del spusta je malce bolj strm. Ko smo iz
gozda se odpre lep pogled na Zavodnje, Pa-
^ki Kozjak, Pohorje, pod nami je Zlebnik in
dolinica, po kateri bomo še šli. Se malo pa
snno na poti. Z leve se priključi S pot in se
Po tej dviga na Sleme. Tu so šle kar tri poti:
TV, S in E6. Smo pri Zlebniku, ŠENTVID
PRI ZAVODNJU 2 (760 m). Smo pred hišo,
pred katero stoji tonalitni spomenik na ka-
terem piše: »PRI TEJ DOMACIJI JE 22. 2.
1944 PADEL KAREL DESTOVNIK-KA-
JUH, HEROJ IN PESNIK« in na drugi stra-
ni je vklesan njegov verz: NI JE SMRTI
BREZ ŽIVLJENJA, NI SVOBODE BREZ
TRPLJENJA. V marsikaterem viru piše na-
pačno, da je padel v Belih vodah. O tem je
tekla razprava tudi v TV 15 in še kje.
Od tu dalje gremo po trasi TV in E6 navz-
dol po sadovnjaku in dolinici v gozd. Steza
gre skoro ravno po pobočju, nato zavije de-
sno in se v ključih spušča po pobočju Loma
(884 m) v dolino Slanice. Predno stopimo na
gozdno cesto, vidimo pod seboj domačijo
Turk (ŠENTVID PRI ZAVODNJI 1), ki je
malo pod sotočjem Slanice in Klošnice, ki je
tu že Hudi potok. Smo na razpotju. Desno
navzgor mimo Turka na Sleme, po gozdni
cesti navzdol, do Grebenška, drži E6. Po
cesti navzdol in takoj za mostom desno v
breg. Smerna puščica (XIV, TV, zvezda) nas
opozore, da krenemo levo, presekamo zavoj
in gremo dalje po dobri poti, skoraj po rav-
nem vzhodnem pobočju Vršiča (702 m). Pod
nami se stiska dolina Hudega potoka, ki jo
na levem bregu utesnjujejo visoke skale.
Pod njimi je Mornova zijaika. V tej votlini je
leta 1936 prof. Srečko Bordar odkril kamni-
to in koščeno orodje. V ZijaLki so tudi kap-
niki. Eden je podoben debeli ženski in mu
ljudje pravijo Baba. O tej votlini je tudi
ljudska pripovedka. V njej so gospodarile
divje žene - žal žene, ki so rade nagajale
zakonskim. Divja žena iz Zijalke je hodila
ob jutrih h gospodarju v Razpodovnikov
mlin. Zgodaj, ko je bila gospodinja v hlevu
pri živini. Zap>eljala je mladega gospodarja.
Pomagala mu je z nasveti pri gospodarstvu.
Tako mu je velela: »Sej bob! Sej bob!« Sejal
je ob pravem času in letina je bila obilna.
Na tem delu poti bomo opazili tudi stare
posebne markacije planinske poti XIV. di-
vizije. To je pravokotnik, v njem zgoraj XrV,
in spodaj peterokraka zvezda. Na drevesih
so precej deformirane. Sledimo jim od 2leb-
nika do Smrekovca. Ko pridemo iz gozda na
travniku, že vidimo šoštanjski dimnik. Cez
dvorišče Razpodovnikove domačije stopi-
mo na novo asfaltno cesto, ki so jo dobili
pozno jeseni 1983. Na njo stopimo pri stari
Upi, onstran je križ. Na vzhodu vidimo Sent-
florjanski graben, za njim Šaleško dolino,
pred nami je sv. Križ ali nekdaj imenovani
Oslov vrh. Ker je to daleč naokrog znana
božja pot, jo je obiskal s skupino koroških
romarjev tudi Prežihov Voranc in jo opisal v
knjigi svojih potopisov. Od Kotelj do Belih
vod, kar je vredno prebrati. Cesta drži po
južnem pobočju Vršiča. Paziti bi morali na
odcep, ki je po kakih 15 min hoje le za TV,
ker ta pot ne gre več k Savineku. Mimo
vodnega zaletja gremo dalje do zavoja, kjer
Cesta vodi desno mimo šole in cerkve, naša
steza pa v breg v smeri električnega voda in
se vzpne v zgornjem delu čez pašmk do
nove Savinekove hiše. Tako smo prišli v
osrčje BeLLh vod. Ce nam čas dopušča, se
lahko odpravimo na razgledni sv. Križ. Hrib
je obilno po2ddan: velika cerkev, mala cer-
kev (kapela), svete stopnice, dve cerkveni
hiši, gospodarsko poslopje in tri kapelice.
Sestopimo lahko v Šoštanj 10 km, do Mozir-
ja je 14 km, ali pa po šaleški poti mimo
Punčuha v Skorno. Lahko pa tudi na Smre-
kovec, kar bomo zapisali prihodnjič.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
12. APRIL 1984
Pijemo nešlcodljivo mlelfo,
čeprav siaho po lialfovosti
Zakaj se nam mleko sesirla In zakaj ne gre prodaja sirov na
tujem?
v prejšn,ii številki NT
smo z drobno vestjo, da pi-
jemo nezdravo mleko, po-
vzročili pravi val takojš-
njih odmevov, od katerih je
bila »intervencija« celjske-
ga občinskega inšpektora-
ta, še poseboj veterinarske-
ga inšpektorja Franca Le-
muta, najbolj energična.
Hkrati pa so se z dodatnim
j)ojasnilom oglasili še iz Ži-
vinorejsko veterinarskega
zavoda v Celju, in sicer di-
rektor zavoda Bojan Koželj.
Sklicevali smp se namreč
na podatke tega zavoda.
Podatkov, ki smo jih upo-
rabili, ni potrebno popravlja-
ti, ker so točm, poudariti mo-
ramo le, da se nanašajo na
odkupljeno mleko, ne pa na
prodano - torej tisto, ki ga
popijemo kot potrošniki te
najbolj zdrave pijače in hra-
ne hkrati.
Ce se torej sprašujemo, ah
pijemo zdravo ali nezdravo
mleko, potem je pravilen od-
govor približno takšen. Pije-
mo sicer zdravju neškodljivo
mleko, toda dosti manj ka-
kovostno, kot mislimo, kajti
-isto, ki ga odkupujemo je
se premalo kakovostno.
Nekcikovostno pa je pred-
vsem zaradi latentnega ma-
.-;titisa in higienske oporeč-
oosti pri mlečnih prideloval-
■.h.
Res je sicer, da oba vzroka
slabšo kakovost odkuplje-
ga mleka (surovine) iz leta
leto postajata manj po-
-mbna, vepdar še vedno
dosegcimo normativov, ki
strožji za kakovost v dru-
državah, na primer v
A. Mlečna predelava v
^kami v največji meri od-
-ivi bakteriološke in druge
ivšečnosti pri mleku, tako
a potrošnik kupi in pije
endarle zdravo mleko, če-
.jrav z dosti manj kakovost-
nimi sestavinami. Prav tako
;^o manj kakovostni mnogi
nlečni izdelki, kot jogurt,
mleko se hitreje sesiri, siri
niso takšni, da bi z njihovo
kakovostjo lahko bolj prodi-
rali s prodajo na tuja tržišča
in podobno.
Veterinarski inšektor ob-
čine Celje Franc Lemut:
»Mleko kot surovina ima res
veliko mikrobov, ki pa
zdravju niso škodljivi, pač
pa so vzrok, da se rnleko hi-
treje kvari oziroma motijo te-
hnološke postopke v mle-
karni. Mlekarniška pasteri-
zacija mleka ob prevelikem
številu mikrobov ne more
odpraviti vzrokov za kisanje
mleka, čeprav doseže prav
gotovo to, da je mleko zdrav-
ju primerriO oziroma ne-
škodljivo. Drži pa, da je mle-
ko manj kakovostno.«
Direktor Živinorejsko ve-
terinarskega zavoda Celje
Bojan Koželj: »Vprašanja o
kakovosti mleka so zanimiva
in potrebna. Na Celjskem, na
območju našega zavoda, od-
kupujemo letno približno 60
milijonov litrov mleka. V
lastnem laboratoriju oprav-
ljamo preiskave te mlečne
surovine in ugotavljamo, da
odkupljeno mleko v 47 od-
stotkih ne ustreza določilom
pravilnika, ki ureja higien-
sko neoporečnost. To pome-
ni, da več kot 34 milijonov
litrov mleka na leto ne ustre-
za zahtevam po higienski
neoporečnosti. Vendar po-
udarjam, da gre za mleko, ki
ga odkupimo kot surovino,
ne pa za tisto mleko, ki ga
kupimo in nato popijemo.
Vsekakor je res, da pijemo
manj kakovostno mleko,
kajti mikrobi, njihovo preve-
liko število v mlečni surovini
kakovostne snovi v mleku
same porabijo (kazein, slad-
korji in druge snovi), name-
sto, da bi jih použili z dobrim
mlekom mi, potrošniki. Ni-
kakor pa ne moremo reči, da
pijemo zdravju škodljivo
mleko. Manj kakovostno,
da.«
Boj za večjo
kakovost mleka
Bojan Koželj: »Najprej smo
pri preiskavah' mleka opravlja-
li reduktazni tast, ki je bil po-
memben za začetno delo, ven-
dar ni bil strokovno tako pod-
krepljen kot pa sedanje prei-
skave, kjer ugotavljamo kon-
kretno število mikroorgani-
zmov v mleku. Kljub temu, da
opravljamo preiskave enkrat
letno (drugje v svetu večkrat),
pa so rezultati vidni. Tako smo
na primer leta 1979 imeli pri-
bližno 18 odstotkov mleka, ki
je imelo preko sto milijonov
bakterij v mililitru, medtem ko
smo lani ugotovili le še v 3,2
odstotka mleka toliko bakterij.
To pomeni, da smo bakteriolo-
ško »nečisto« mleko kot suro-
vino bistveno zmanjšali.«
Se do ene resnice smo se
med pogovorom dokopali: do-
kler bomo vodili bitko le za
večje količine mleka, bomo
morali odkupovati pač vsakrš-
no mleko, ki nam bo ponujeno.
Sele ob zadostnih količinah
bomo lahko zaostrili tudi vpra-
šanja kakovosti in slabo, neka-
kovostno mleko pri odkupu
tudi zavrnili.
MITJA UMNIK
Zanimivo je to, da bi lahko
na tuje prodajali svoje mleč-
ne izdelke, zlasti sire, če bi jih
delali iz boljše, kakovostnejše
mlečne surovine. Tuji stro-
kovnjaki vedo povedati, da bi
bili naši siri boljši, če bi mle-
ko kot surovina vsebovalo
manj mikrobov.
V Sloveniji predlagamo, da
bi posebej nagrajevali mlečne
proizvajalce, ki bi pridelali
mleko z manj kot milijon bak-
terij na mililiter. Skratka, da
bi nagrajevali kakovost mle-
ka, ne pa samo količine, v ka-
teri pa merimp samo vsebnost
tolšče. V tem primeru bi goto-
vo dosegli pri izboljšanju ka-
kovosti mleka neprimerno
ugodnejše rezultate.
KMETOVALCI!
Izdelujemo silosna vrata
600 X 800 mm, tesnjena z
gumo, za okrogle stolpne
silose, po zelo ugodni ceni
4.500 nd (lahko tudi z
naročilnico).
Dobite jih kadarkoli na
naslovu:
Vrbovšek, Strmca 54 a.
Laško.
Gospodarno kmetovanje
Piše Franc Potočnik, dipl. kmet. Inž.
Krmni obrok za plemenske svinje po odstavitvi in
v obdobju nizke brejosti
Na kmetijah naj bi svinje prasile vsaj
dvakrat letno. Pujski naj ne bi sesali več
kot 35 dni. Tako bi celoten reprodukcij-
ski ciklus razdelili takole:
- laktacija 35 dni
- podstavitveni premor 32-33 dni in
nizka brej ost 84 dni
- visoka brejost 31 dni
Najmanjše so dnevne potrebe po hra-
nilnih snoveh v obdobju po odstavitvi
in v fazi nizke brejosti. V tem obdobju
mora dnevni krmni obrok vsebovati
1500 gramov skupnih hranilnih snovi
in 280 gramov prebavljivih beljako-
vin. Te potrebe plemenskih svinj po
hranilnih snoveh lahko večinoma po-
krijemo z doma pridelano krmo, če
predstavlja osnovo za krmni obrk mla-
da trava ali detelja oziroma travna si-
laža.
Krmni obroki:
I. 6 kg mlade sveže trave ali detelje
1,5 kg koruznega zdroba
II. 6 kg uvele travne silaže
1 kg koruznega zdroba
III. 3,5 kg koruzne storžne silaže
0,5 kg beljakovinskega koncentrata (S-
super)
IV. 1,5 kg krmila za dojne svinje (S-doj)
koruzna silaža po volji
(Ta krmni obrok je možen le izjemo-
ma, saj moramo za prašiče silirati same
storže).
V. 1,5 kg krmila za dojne svinje (S-
doj) ali
1,5 kg krmila za pitance BEK-1
6 kg korenja ali pese
K vsakemu od navedenih obrokov do-
damo še 2 dkg vitaminsko mineralne
mešanice za prašiče.
Pouk v sadovnjaku
Učenci osnovne šole v Frankolovem se zanimajo tudi za kmetovanje. Tako so se pred kratkin
učili obrezovati sadno drevje. Kje je treba odščipniti vejo, da bo na drugi zraslo več sadežev, j(
učencem sedmih in osmih razredov prikazal zunanji mentor šolske zadruge Janči Lešnik.
MI
12. APRIL 1984
NOVI TEDMK - S1RAN 11
podrti topoli
v tej rubriki je bilo objav-
ljeno pismo Jožeta Kastelica
glede odstranitve topolov v
r^ušičevi ulici. Pisec navaja,
da so bili ti topoli stari 30, 50
in tudi več let, okras in plju-
ča tega območja. Dokaj ogor-
čeno zahteva javen odgovor
zakaj in kako je do tega pri-
šlo. Strokovna služba komu-
nalno cestne skupnosti daje
skupaj z Vrtnarstvom glede
tega pojasnilo.
Topol je dokaj ponesreče-
no izbrana drevesna sadika
za sajenje na urbanih po-
dročjih. Življenjska doba je
kratka, traja približno 30 let,
zatem se prične drevo sušiti,
veje so krhke in odpadajo že
pri blagem vetru, pogosti pa
so bili primeri porušenja že
pri malo močnejšem vetru.
Zaradi tega predstavlja po-
sušen topol dokaj šnj o nevar-
nost za ljudi in seveda tudi
za bližnje objekte.
Zato smo se skupaj s stro-
kovnjaki Vrtnarstva odločili
o tej odstranitvi, podobno
smo ravnali tudi na drugih
krajih, na primer na Otoku,
podrli smo celoten drevored
na ulici Moša Pijade, ob Tru-
barjevi ulici ter pri Ojstrici.
Poudariti želimo, da pri
tem ni šlo za nikakršen nasi-
len poseg v naše urejeno
okolje ampak za nujno od-
stranitev, kljub temu, da je
bila ta na videz morda malce
boleča. Na tem območju pla-
nirano jeseni zasaditev nekaj
novih primernejših dreve-
snih sadik.
IVAN PFEIFER,
Vodja delovne skupnosti
Bo l€da|
trgovina?
Prebivalci Smarjete spra-
šujemo krajevno skupnost
Rimske Toplice ali bo v
Smarjeti še kdaj trgovina?
Doglo vrsto let je bila. Nekoč
smo imeli tudi peka, pa kro-
jača, čevljarja in mesarja, da-
nes pa nimamo ničesar. Le
gostilne so ostale, v katerih
je dovolj prometa. Tega bi
bilo dovolj tudi v trgovini,
saj smo na križišču cest, ki
peljejo v Laško, Zidani most
in Hrastnik.
Morda bi sp dalo z nasled-
njim samoprispevkom kaj
urediti? Krajevno skupnost
prosimo za odgovor.
MARIJA MALI,
Šmarjeta
Brucovaide po
šentjursico
v petek, 23. marca je bilo v
motelu v Šentjurju »bruco-
vanje«. Zakaj brucovanje v
narekovajih? Kot udeležen-
ka - brucka - ne bi mogla
trditi, da je bilo to brucova-
nje, razen če je dandanašnji
že vseeno, kako imenujemo
navadno veselico, kot je bila
ta v Šentjurju. Program, ki je
bil na začetku za bruce, res
ne more prikriti vseh ostalih
razlik, ki so to prireditev od-
tujile od njenega pravega na-
mena. Zal ne vem, kdo je bil
organizator, čeprav menda v
občini obstaja nekakšen
klub študentov, o katerem
pa je bolj malo slišati oziro-
ma se zdi, da so v njem pred-
vsem študentje iz centra
Šentjurja.
Nočem biti sentimentalna,
toda brucovanja sem se za-
res veselila, ker sem pričako-
vala, da bom tam srečala
vrstnike iz cele občine. Da se
bomo pogovorili. Skratka,
da bo večer za nas. Na žalost
pa je bilo povsem drugače.
Na prizorišču si našel vse, le
študentov in brucov bolj ma-
lo. Ze priletna šentjurska ge-
neracija je dobesedno nava-
lila, pa kaj tudi ne bi, ko pa
so vstopnice prodajali vsem
in v neomejenem številu.
Njihova malomeščanska mi-
selnost pa jim je to očitno
tudi dovoljevEila, sicer bi ob
vsakotedenskih zabavah v
motelu lEihko en večer v letu
odstopili študentom. Čre-
dnemu nagonu se je pač tež-
ko upreti. Plamteča pohlep-
nost prepolna norosti si je
dala duška, kot da je bila pri-
reditev zanje, češ, bruci so
svoje tako že v programu do-
bili. Mar ni to žalostno?
Pa še nekaj besed iz dni
pred prireditivjo. V motelu
so nam teden prej prodali
karte kot rezervacije. Ko
smo jih pokazali pred vho-
dom v dvorano, so se nam
smejali, češ, kakšne rezeva-
cije neki, ko pa jih sploh ni
bilo. Sedeže naj si poiščemo,
kjer si vemo in kod znamo.
Na poziv: »Bruci in bruc-
ke, zaplešite!« je že prej ome-
njena kategorija v trenutku
napolnila plesišče, bruci pa
smo se stiskali k mizam in
ugotavljali, kakšna generaci-
ja novih študentov je sedaj
na pohodu.
Ko so nas poskušali »okoli
prinesti« še gostinski delav-
ci, smo dobesedno pobegnili
s potolaženo razžaljenostjo
ob misli, da bomo drugo leto
spet lahko šli na brucovanje
v spremstvu očetov in ma-
mic, čeprav neupravičeno.
IRENA SALOBIR,
Dob je
Potitnice
drugače
Zimske počitnice so že da-
leč za našimi šolarji. Starejši,
ki nam je poverjena vzgoja
otrok, o počitnicah ne uteg-
nemo razmišljati. Kako bi tu-
di, ko pa moramo malčke že
ob petih buditi in peljati v
vrtec, šoloobvezni otroci pa
tako sami zapuščajo domove
in se sami v njih vračajo.
Kdo le še utegne razmišlja-
ti o njihovih počitnicah? Saj
jim tudi časa podaljšanega
bivanja ne znamo narediti
dovolj koristnega. Mnogim
učencem je to čas muke, uči-
teljem tudi. Morda je to po-
vezano tudi z denarjem. Pa
je res vse?
Zdaj je še dovolj časa, da
razmislimo o poletnih počit-
nicah. Te so dolge in vsaj
mesec dni so otroci gotovo
prepuščeni cesti, dolgočasju
in izgubljenosti, še posebej v
mestih.
Kaj storiti, da bi jim omo-
gočili ugodnejše in bolj ko-
ristne počitniške dni? Goto-
vo je v bližini vsakega nase-
lja ustrezen prostor, kjer bi
lahko razprostrli šotore. Po
skladiščih jih je dovolj in ra-
zen za vaje NNNP bi jih lah-
ko še kako koristno uporabi-
li. V naseljih bi določili zbi-
rališča, otroke pa bi ob
spremstvu z avtobusi dnev-
no prevažali v naravo in na-
zaj domov. Podobno bi jih
ustrezno oskrbovali s hrano
in sokovi. Otroci bi lahko
preživeli dan v organizirani
in prosti igri, zabavi. Umet-
niki - slikarji, kiparji, bi lah-
ko občasno vodili krožke,
otroke bi lahko obiskali tudi
pevci. Za dosežke v igrah,
športu in ročnih spretnostih
bi lahko pripravili lične poh-
vale. Starši naj bi krili le sim-
bolično ceno prehrane. Ce
odrasli na delu plačujemo
simbolične zneske za dovolj
obilne malice in kosila, pri-
voščimo to tudi našim otro-
kom.
Ob vsem tem bomo pri na-
šem delu bolj zbrani ob mi-
sli, da je otrok preskrbljen in
zadovoljen.
Zamisel, ki sem jo navrgel,
ni nova. V svetu jo praktici-
rajo že desetletja. Pred leti so
s takšno obliko organizira-
nih počitnic poskušali tudi v
Celju. Mar bomo v skrbi za
naše otroke ostali le pri bese-
dah?
SILVESTER DREVENSEK,
Rimske toplice
V pomislelc
25. marca je smučarsko
društvo Toper, sekcija za
smučarske teke, priredilo
lep tekaški maraton v čudo-
vitem okolju Logarske doli-
ne. Bilo je dejansko le nekaj
drobnih pomanjkljivosti,
bolj administrativne narave,
vse drugo - proga, smučina,
pijače in topli obrok je orga-
nizacijski odbor praktično
brezhibno izvedel. Enako so
se izkazali tudi sodelavci
športnega društva Solčava.
Pač pa je bilo malo razoča-
ranje število udeležencev -
tekačev. Res je, da so bili ta
dan vsi športno navdahnje-
ni, pred dilemo kaj izbrati.
Hkrati so bili skoki v Planici,
TV je prenašala kar dve pri-
reditvi svetovnega pokala v
•alpskih disciplinah, planinci
so imeli zimski pohod na Po -
rezen.
Toda vse pogosteje se sliši,
da je tek na smučeh zdrava
oblika rekreacije. Vse več je
lastnikov tekaških smuči.
Pričakovali bi, da jim bo ta
enkratna prireditev postala
nekakšen praznik, kot so za
Gorenjce skoki v Planici.
Poglejmo po seznamu udele-
žencev. Bili so tisti, ki tudi
sicer gostujejo na podobnih
prireditvah in redki novi
obrazi. Ena od novopečenih
tekačic je tek komentirala z
besedami: »Ker sem imela
na hrbtu startno številko,
sem čutila dolžnost, da pro-
go pretečem v celoti. Ni mi
žal napora, vesela sem, da
sem to zmogla.« Mimogrede
- šteje nekaj čez 50 let. Dru-
gi, ki je ostal doma, se je
opravičeval, češ da se je zju-
traj pokazalo nekaj oblakov
in da se mu ni ljubilo.
Kje smo torej z dejanskim
navdušenjem za zdravo re-
kreacijo? Sicer pa v seznamu
ni bilo nikogar iz krogov,
kjer delajo za napredek in ra-
zmaih množične rekreacije v
Celju, čeprav imajo doma te-
kaške smuči. Na prireditvi ni
bil prisoten nihče od pred-
stavnikov sredstev javnega
obveščanja, znan novinar je
spraševal, kdo je fotografiral
udeležence, da bi lahko do-
bil posnetek. Prisotni pa so
bili najvišji predstavniki
skupščine občine Mozirje,
med tekači je bil znani poli-
tik.
No, tekačem ne gre do ži-
vega ne strmina in ne slabo
vreme. Zato tudi takšno za-
postavljanje ne bo vzelo po-
guma. Pogum dajejo števil-
ne ustanove in delovne orga-
nizacije, ki so s simpatijo
podprle prireditev, izvrstni
tekači, ki smo jih z užitkom
gledali in vsi ostali tekači, ki
so uživali v zasneženi Logar-
ski dolini.
RUDI SKAPIN,
Celje
ISčem deicie
Delovni teden je končan,
sonce je zašlo in ko zvečer
sedem za toplo kmečko peč
in prebiram vaš list, sem se
odločil, da vam potožim, kar
me teži. S 35 leti sem še
mlad. Pravijo, da sem posta-
ven in raje sem dobre volje
kot slabe, pa vendar nisem
čisto srečen. Rad bi našel
življenjsko družico in si
ustvaril družino. Sem veren
kmečki fant, brez obvezno-
sti, imam avto in precej pri-
hrankov. Doma sem z velike
kmetije v okolici Celja. Prev-
zel jo bo brat, jaz pa hodim
delat v bližnjo tovarno. Seve-
da po službi krepko popri-
mem za vsako delo tudi do-
ma. Tu se dobro razumemo,
pa bi se vseeno rad osamo-
svojil. Rad imam zemljo in
težko bi se popolnoma odre-
kel kmetovanju. Zato bi se
rajši priženil na kakšno
manjšo kmetijo, zraven pa
hodil delat v tovarno. Po go-
stilnan ne zahajam, ne ka-
dim in ne pijem. Ce se po
delu hitro zapelješ domov,
seveda ni prave priložnosti
za nova poznanstva. Berem
in slišim, da dekleta ostajajo
na domačijah sama, ker si ne
morejo najti moža. Toda še
veliko nas je kmečkih sinov,
ki se ne bojimo dela. Starejši
ljudje pa pravijo, da nimajo
nič otrok in da ne vejo, komu
dati zemljo. Zakaj se takšni
ne najdemo, ne vem. Smo
preveč vpreženi v delo? Ali
pa smo preveč mirne in tihe
narave. So kljub temu, da je
danes svet majhen, med na-
mi razdalje prevelike? Samo
preveč plašni, da bi svoje že-
lje razodeli okolici, ki bi nam
pomagala navezati prave sti-
ke? Dekleta, ne sramujte se,
ker bo zemlja še imela svojo
veljavo, čeprav imamo dan-
danes že toliko tovarn. Glav-
no le da zemlja.
Prosim bralce Novega te-
dnika, če vedo za kakšno
takšno priložnost, da se mi
oglasijo. Bojim se, da bodo
moja leta minila, jaz pa bom
ostal sam.
F. V.
Uredništvo: Naslov bral-
ca je v uredništvu in od tu
mu bomo tudi posredovali
morebitna vaša pisma.
- Avtosejem vsako soboto od 8. do 12. ure - sejem
rabljenih avtomobilov in motorjev
- Bolšji sejem vsako soboto od 9. do 13. ure v avli
bazena Golovec
- Tenis vsak dan od 8. do 19. ure na zunanjem
igrišču Zavoda. Rezervacije igrišča pri varnostni-
ku - tel. 33-098.
- Savna vsak ponedeljek od 15. do 21. ure za žen-
ske, ostale dneve mešane skupine
- Kegljišče vsak dan od 12. do 15. ure, igranje na
žetone. V soboto 14. in nedeljo, 15. aprila tekstili-
jada.
- Bazen vsak dan od 8. do 20. ure - prosto plavanje.
V soboto in nedeljo od 10. do 20. ure.
- Aerobni paket za dekleta in žene - aktivnosti
plesne aerobike, savna in bazen.
Informacije in prijave po telefonu 33-233 int. 14 do
16. aprila.
- v petek, 13. aprila mali nogomet - ekipa zlate
selekcije proti Aero.
Vabljeni!
PRIREDITVE
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Četrtek, 12. april ob 18.: ZAKAJ PESNIKI UMIRAJO
MLADI. Poezija Vladimirja Memona. Izven. V gledališkem
foyerju.
Kulturni dom Vojnik
z veseloigro češkega avtorja Ema in trije se bodo v kultur-
nem domu v Vojniku predstavili člani gledališke skupine do-
mačega kulturno umetniškega društva France Prešeren. Pred-
stava bo v soboto, 14. aprila ob 19.30 uri.
Osnovna šola Sedraž
v nedeljo, 15. aprila ob 16. uri bo tam koncert moškega
pevskega zbora ter Tamburaškega orkestra z Vrha nad La-
škim. V programu pa bo sodelovala tudi dramska skupina ter
ansambel domačih viž.
Kulturni dom Zreče
V kulturnem domu bo v nedeljo, 15. aprila ob 16. uri revija
odraslih pevskih zborov občine Slovenske Konjice. Sodelovali
bodo Ženski pevski zbor iz Konjic, Ženski pevski zbor DPD
Svoboda Zreče, Moški pevski zbor istega društva iz Zreč,
Moški pevski zbor LIP iz Konjic, Moški pevski zbor Ivo Struc
iz Konjic, Mcj.^ki zbor Društva upokojencev Adolf Tavčar ter
Loški ciktet Loč-e pri Poljčanah. Kot gost pa bo nastopil me.šani
pevski zbor Danica iz Podjune na avstrijskem Kfjroškem.
Likovni salon Celje
V celjskem Likovnem salonu razstavlja akademski slikar
Janez Videč iz Maribora. Razstava bo odprta do 18. aprila.
Pokrajinski muzej
v Pokiajinskem muzeju je odprta lazstava /. naslovom Zcna
na podobah Pokrajinskega muzeja, ki jo sestiivija izbor iz
deponiranih muzejskih zbirk.
Razstavni salon Rogaška Slatina
v Razstavnem salonu je v teh dneh odprta lazstiiva likovnih
del Jureta Godca iz Celja. Avtor se predstavlja s 45 akvareli, ki
so nastali v zadnjem času njegovega ustvarjanja.
Razstavni prostor KC Ivan Napotnik
Titovo Velenje
Tam je odprta razstava fotografij Joca Znidaršiča. Razstavo
si lahko ogledate vsak dan od 10. do 18. ure, v četrtek in soboto
pa od 10. do 13. ure; do 30. aprila.
muzej revolucije Celje
v spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije je odprta
razstava likovnih del članov likovne sekcije 2PD France Pre-
šeren iz Celja. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 9. do 12.
in od 15. do 18. ure, vse do 20. aprila.
Pionirski dom Cvetke Jerinove Celje
v avli Pionirskega doma bodo odprli razstavo likovnih del
učencev osnovne šole XIV. divizije. Otvoritev razstave bo v
ponedeljek, 16. aprila ob 17. uri, ogledali pa si jo boste lahko do
4. maja.
IVluzej na velenjskem gradu
v muzeju na velenjskem gradu si lahko ogledate stalne
zbirke vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 12. in od 16. do
19. ure.
Dom kulture Šoštanj
Galerija del akademskega kiparja Ivana Napotnika v šo-
štanjskem domu kulture je odprta vsak dan, ključ od galerije
pa dobite pri Jožefi Znidar, Trg Jožeta Lampreta 2, Šoštanj.
Muzej XIV. divizije na Graški gori
Muzejsko zbirko o XrV. diviziji in njenih bojih na Graški
gori si lahko ogledate vsak dan. Ključe od muzeja ima Milka
Doler, Plešivec 60, ki stanuje v neposredni bližini muzeja.
Kozjanski kulturni teden
Nekatere prireditve v okviru VIII. kozjanskega kulturnega
tedna so se pričele že prejšnji teden, prireditve pa se bodo
vrstile vse do konca aprila in v pi^vih dneh maja.
V kulturnem domu v Kostrivnici bo v nedeljo. 15. aprila ob
19. uri srečanje kulturnih skupin kulturnega dmštva Mestinje
z domačim kulturnih društvom.
V šmarskem kulturnem domu bodo v nedeljo. 15. aprila
gostovali člani gledališke skupine iz Griž z opereto Vaška
komedija. Predstava bo ob 15.30 uri.
V nedeljo, 15. aprila bo prireditev tudi v Virštanju. Ob 19. uri
bo v tamkajšnjem kulturnem domu nastop tamburašev iz
Rogatca, z enodejanko pa se bodo predstavili člani kulturnega
društva iz Kozjega.
Ze v petek, torej jutri, pa bodo v Dobovcu nastopili Mešani
pevski zbor iu tamburaši kulturnega društva iz Rogatca.
Prav tako jutri, bodo v Lesičnem odprli razstavo 1. slikarske
kolonije Titovi kraji - naši kraji.
Tamburaši kulturnega društva iz Rogatca bodo \- nedeljo. 15.
aprila gostovali v Kozjem, predstavilo pa se bo tudi domatv
kulturno društvo z enodejanko Podlag^ zakonske sreče. Prire-
ditev se bo pričela ob 15. uri.
Narodni dom Celje
v Narodnem domu bo v torek, 17. aprila ob 12. in 15. uri
mladinski koncert, na katerem bo nastopila harfistka Pa\ k>
Uršič.
Kino Vojnik
v nedeljo, 15. aprila bodo pred\ajali p<,)p<.)ldanob 17. m 19.30
uri ameriški film Štirje prijatelji
12. stran - novi tednik

V Marija Reki so
dočakali iepSe čase
Preššnil teden smo blll tam na letečem uredništvu
Marija Reka je raztresena gorska vasica nad Pre-
boldom. Kmetije so posejane daleč narazen in segajo
vse tja do meje z občinami Trbovlje, Zagorje in La-
ško. Življenje ljudem v teh predelih ni bilo posebej
naklonjeno, zato so se še zlasti po vojni mnogi ljudje
izselili od tod in si poiskali boljši kruh v dolini. Nekaj
pa je vendarle bilo takšnih, ki so vztrajali in ti še
danes priznavajo, da jim za to ni žal. Najbolj trdni in
žilavi so torej ostali in končno dočakali, da je tudi
njim zasijalo lepše sonce.
Družba se jih je končno
spomnila in se jim skušala
oddolžiti za vse, kar so ti lju-
dje med vojno storili za parti-
zane, pa tudi po vojni za vse
nas. Danes šteje Marija Reka
286 prebivalcev. Prejšnji te-
den smo se novinarji uredniš-
tva Novega tednika in radia
Celje ves dan mudili med te-
mi prijaznimi in dobrimi
ljudmi, o katerih bomo še pi-
sali.
V četrtek zjutraj smo se pri-
peljali v planinski dom pre-
boldskih planincev pod Re-
ško planino. Novinarka Ma-
teja Podjed se je zgrozila, ko
je videla, da nas vsepovsod
obdaja samo megla, povrhu
vsega pa so začele naletavati
snežinke. Zeblo jo je, pa ji je
kar naenkrat postalo vroče,
ko sta ji mladinca Marjan
Tratnik in Andrej Zagožen
pričela pripovedovati, kje so
domačije, ki jih mora obiska-
ti: navzdol po cesti, po kateri
smo prišli, pri prvem odcepu
levo v hrib in pri naslednjem
desno v dolino, potem pa sa-
mo naravnost kakšna dva ki-
lometra in pri drugem odce-
pu spet desno v hrib in tako
naprej... Pa je kmalu postala
dobre volje, ko sta se Andrej
in Marjan ponudila za vodiča.
Svojo nalogo sta dobro opra-
vila in po njuni zaslugi je ve-
čina novinarjev delo opravila
mnogo hitreje kot je to izgle-
dalo v začetku.
Tone Vrabl je najprej obi-
skal Jožeta Zupana, predsed-
nika vaškega sveta in vodjo
ansambla Reški trio, ki je na-
stal iz ansambla Prijatelji iz-
pod Reške planine: dvakrat-
nega zmagovalca ptujskega
festivala narodnozabavne
glasbe in zmagovalca festiva-
la v Steverjanu v Italiji. Iz te-
ga ansmabla je kasneje nastal
ansambel Slovenija, o kate-
rem danes ni treba posebej
pisati. Jože Zupan je natrosil
kup zanimivosti o življenju in
delu ljudi v Marija Reki, ki se
je v zadnjih letih temeljito
spremenilo. Razen treh do-
mačij so sedaj vse povezane s
cestami. Največ zaslug za to
ima občinska solidarnostna
akcija povezave višinskih do-
mačij s cestami, ki pa je žal,
zadnja leta nekoliko zamrla,
ker jo v nekaterih organizaci-
jah združenega dela v občini
ne jemljejo več tako, kot so se
zanjo dogovorili. Letos bodo
krajevni praznik Prebolda
spet praznovali v Marija Re-
ki. Kot vse kaže bodo ob tej
priložnosti asfaltirali kilome-
ter cestnega odseka, ki vodi
proti planinskemu domu. In
potem počasi naprej, dokler
ne bo asfalta vse do doma. V
Marija Reki so zadovoljni tu-
di s tem, ker so končno dobili
tudi telefone. Zaenkrat je pet
telefonskih številk, z moder-
nizacijo centraJe v Preboldu
pa se ljudem v tem predelu
obetajo še Viovi telefonski
priključki. Kaj pomeni tele-
fon v hribovitem predelu, ni
treba posebej poudarjati.
Novinar Srečko Srot in so-
delavka Nada Kumer sta obi-
skala Ferda Škrabeta, Leo-
polda Zmrzlaka, Hribarjeve
in 80 letno Frančiške
Zmrzlak. Leopold Zmrzlak je
doma čisto na meji s trbovelj-
sko občino. Nasploh je za Ma-
rijo Reko značilno, da je bila
do še pred nekaj let tesno po-
vezana s Trbovljami in z Za-
savjem. Tja so prodajali kme-
tijske pridelke in druge stva-
ri. Povezava je sicer očitna še
dandanes, vendar ni več takš-
na kot še pred leti. To je po-
vedal tudi kmet Ferdo Škra-
be, ki ima napredno kmetijo,
na kateri se predvsem ukvar-
jajo z živinorejo, Ferdo pa po-
leg tega hodi še na delo v tek-
stilno tovarno Prebold, kjer
je zaposlenih kar 68 Rečanov,
precej pa je takšnih, ki so si
zaposlitev našli tudi v Miku,
pa v Hmezadu in v Gradnji
ter Sipu in še kje drugje. Se
dobro, da imamo ceste, pravi-
jo, težava pa je v tem, da se je
treba vsak dan voziti na delo
v dolino, na voljo pa imajo
prav toliko bonov za bencin
kot tisti, ki stanujejo tik zra-
ven delovnih mest. Pa si lju-
dje pomagajo med sabo in
menda ga ni človeka, ki bi se
v službo vozil kar sam v svo-
jem avtomobilu.
Andrej Urankar, predsed-
nik OO ZSMS v Marija Reki
je novinarju Viliju Einspie-
lerju natrosil zanimivosti o
delu mladinske organizacije,
ki so jo ustanovili pred dve-
ma letoma. Mladi so aktivni,
pa čeprav jih delo na kmeti-
jah priganja, večina pa povr-
hu vsega hodi še v šole ali pa
je zaposlena. Pravijo pa, da
jih tako kot tudi sicer vse kra-
jane, povezuje planinski
dom, ki so ga planinci iz Pre-
bolda uredili v bivši šoli v
Marija Reki. Solo so namreč
ukinili, ker je bilo premalo
otrok. Danes se jih v prebold-
sko osnovno šolo vozi le se-
dem. Urejen imajo prevoz s
šolskim kombijem.
Posebej lepe trenutke smo
doživeli v prijazni domačiji
Draga Lobnikarja, kjer smo
imeli urejen improvizirani
studio. Od tam je potekal uro
dolg neposredni radijski pre-
nos. Pred mikrofoni se je zvr-
stila vrsta domačine
sto v: predstavnikov
bold in tekstilne tov"
bold. Tudi Lobnik
ponašajo z vzorno
kmetijo, kjer, tako I
čini drugod, prevlac
Lahko bi rekli, da ima naj-
več zaslug za planinski dom
Adi Vidmajer. On je pravza-
prav še kot učitelj telesne
vzgoje v Preboldu sprožil
idejo, da bi iz šole uredili
planinski dom. Rečani ga
imajo danes radi in ga spo-
štujejo, kar so dokazali tudi
na večerni prireditvi v do-
mu, ko so njemu na čast za-
peli jiesem m
Pred planinskim domom sta nas pričakala vodiča Marjan
Tratnik in Andrej Zagožen in poskrbela, da se ni kdo izgubil.
Na ustnem časopisu je vse navdušil tudi barmonikaš Franc
Trataik      _____________........._____________ „  .   . ......^.......
Zvonko Brinar, TT Pre-
bold:« Za uspehe, ki jih do-
segamo v TT Prebold imajo
zasluge tudi Rečani. Kdor je
priden doma na kmetiji, ta
je prav gotovo tudi na de-
lovnem mestu v tovarni.«
Ljudi v Marija Reki druži prijateljstvo. To so dokazali tudi na večernem ustnem b
Direktor Mika iz Prebolda Stane Skok je na večerni priredi-
tvi pohvalil Rečane kot delavec ter priponmil, da se kot
rojen Prebolčan vedno rad vrača med to prijazne ljudi.
Sandi Jež, znani sli
kantavtor je navduii
jimi pesmicami, pi
pripovedovanjem ša
Fotoreporter Edi Masnec nas je v improviziraneO
trenutku, ko se je Janez Vedenik pogovarjal o tett
Reke Janez Kroflič, Adi Vidmajer in Tone Vrabl. 1
dela z aparaturami. Prenos je uspei tudi po tehnični
RTV Ljubljana.
NOVI TEDNIK - STRAN 13
[planinskem domu
noreja. Za trenutek smo vsi
skupaj onemeli, ko je Dragov
sin recitiral pesem sloven-
skega pesnika Ervina Fritza
iz najnovejše pesniške zbirke
Minevanja. Pesem govori o
propadlih domačijah v Mari-
ja Reki. Nekateri so se izselili
v dolino, drugi spet so tu do-
čakali smrt brez naslednikov,
pa še danes je precej takšnih,
ki živijo in vztrajajo na tem
koščku zemlje in še vedno
upajo na to, da bodo vendarle
našli nevesto, ki bi se podala
sem, kajti kmetije brez žen-
ske ni. Pa vendarle: časi se
spreminjajo in tisti, ki so pri-
dni, danes ne žive slabo, zato
prevladujejo trdne kmetije.
Pridnost pa je tisto, kar jim
omogoča boljše življenje, ki
se sicer res še ne da meriti z
življenjem v dolini, a gre na
bolje: ceste, telefoni, mehani-
zacija. .. Družba spreminja
odnos do hribovitih prede-
lov. Predvsem pa ljudje sami,
ki dobro vedo, da le na »druž-
bo« ne smejo čakati.
JANEZ VEDENIK
FOTO: EDI MASNEC
^bnikarjevi domačiji ujel v
imajo o ljudeh iz Marija
Pišek pa je imel polne roke
^ 'oia zasluge tehnična ekipa.
Namesto vonja rožic
vdihavajo neznosen smrad
Med krajani Ložnice pri Žalcu le zavrelo zaradi neurejene deponije odpadkov.
Krajani Ložnice pri Žalcu so na nogah. Razjarjeni so^i
slabe volje in razočarani. Zakaj, ni treba posebej poudar-J>
jati. Dovolj je, da pridete v to vasico na severu Žalca. V
kraju namreč neznansko smrdi. Smrdelo je tudi, ko smoj
jih obiskali. Vonj po gnojnici je tako zaudarjal, da j^|
skorajda nemogoče razumeti, da ljudje lahko takšeiiij
smrad sploh še prenašajo. V Ložnici je namreč občinskai;
deponija odpadkov. Deponija, za katero so takrat, ko na£
bi jo dobili v Ložnici, strokovnjaki trdili, da bo za vzgle<j
vsem podobnim objektom v Evropi.
Pa ne le to! Takratni sekre-
tar občinskega komiteja za
varstvo in urejanje okolja ter
urbanizem Ivan Glušič je z
drugimi strokovnjaki vred
trdil celo to, da bodo na de-
poniji odpadkov, ki naj bi jo
sproti prekrivali z zemljo,
rastle celo rožice. Rožice se-
daj seveda niti slučajno ne
rastejo, ugotavljajo pa, da so
ljudje spet verjeli strokov-
nim zagotovilom in raznim
strokovnim ekspertizam.
Vse pa bi bilo pravzaprav
brez večjih problemov, če bi
skozi vas položili nekaj ka-
nalov, skozi katere bi tekla
gnojnica. Pa izgleda, da je to
neznansko velik problem v
časih, ko se lahko resno po-
govarjajo o milijardnih na-
ložbah za objekte, ki ne bodo
dajali kaj posebnega.
Deponija ni urejena
»Komunalna deponija na
" Ložnici že od samega začet-
ka uporabe ni urejena tako,
kakor to zahteva ustrezni
projekt SMELT Ljubljana.
Med drugim tudi ni izdelan
bazen za razkrajajoče se sno-
vi in pokrit kanal za odvod
tekočih voda. Ravno tako ni
poskrbljeno za zadovoljivo
vsakodnevno pokrivanje na
novo naloženih odpadkov,«
pripoveduje Srečko Kuret,
mlajši iz Ložnice. Povpraša-
mo ga, če so na ta problem že
kdaj opozarjali, pa pravi, da
že neštetokrat, pa da doslej
še nič ni pomagalo: »Ko smo
videli, da pritožb nikjer ne
jemljejo resno, smo napisali
še eno pritožbo, pod katero
smo se podpisali skorajda
vsi krajani. Pritožbo smo po-
slali upravitelju komunalne
deponije odpadkov na Lož-
nici - Javnim napravam iz
Celja in občinskim inšpek-
cijskim službam skupščine
občine Žalec. Znova smo
opozorili na probleme. To je
bilo maja lansko leto. Kot sa-
mi vidite, v naši okolici še
vedno neznansko zaudarja.«
In res so po tistem krajani
Ložnice dobili odgovor Jav-
nih naprav iz Celja. V odgo-
voru so zapisali, da vedo za
probleme, da pa imajo ne-
znanske težave, ker manjka
materiala za prekrivanje od-
padkov. Po njihovem je po-
manjkljiv tudi občinski od-
lok, ki bi moral predvideti,
da se mora ves izkopni mate-
rial v občini uporabiti za po-
krivni material v deponiji.
Tako pa je bilo absurdno, da
. so denimo ves izkopni mate-
rial iz Skafarjevega hriba,
kjer sedaj na veliko grade,
odlagali na črno odlagališče
in to brez soglasja lastnika.
Za ilustracijo zapišimo, da je
Škafarjev hrib od deponije
oddedjen le kilometer.
Opozorila niso
zalegla
Krajani pravijo, da so na
vse to že neštetokrat opozar-
jali. Tudi na zasedanjih ob-
činske skupščine in na raz-
govorih z občinskimi inš-
pekcijskimi službami, pa v
krajevni skupnosti in kdo
ve, kje vse še. Vedno slišijo
le obljube, da se bo stvar ure-
dila.
Srečko Kuret, starejši ta-
kole pripoveduje: »Najtežje
je takrat, ko je nizek zračni
tlak, ko ni vetrovno in ko
vlada sušno obdobje. Takrat
tu enostavno ni za živeti.
F*rostori se ne dajo sračiti, da
je vse skupaj še težje, pa je
okolica dobesedno vsa pre-
predena z raznimi odpadki
in smetmi, ki letijo s tovor-
njakov ali pa jih iz deponije
odnaša veter.«
Justina Vizovišek živi v
hiši, ki je pet metrov oddalje-
na od grabna.: »Dovolj bo, če
povem, da hišnih prostorov
nikdar ne moremo zračiti.
Tu se ne da več živeti.«
Ana Apnar: »Nekaj bo tre-
ba storiti. Pri hiši imamo tu-
di otroka, pa si predstavljaj-
te, kako se počuti, ko vdiha-
va ta zrak. Bojim se, da bo
zbolel. Slišali smo tudi očit-
ke, da smrdi predvsem zara-
di greznic, ki so v kraju, ven-
dar je to groba laž. Predno je
bila postavljena tu deponija,
sploh ni smrdelo.«
Pepca Kuret: »Imam ast-
mo in včasih se mi zdi, da me
bo zadušilo. Zanima me sa-
mo to, kdo je izdal uporabno
dovoljenje?!«
Drago Vizovišek: »Brozga,
ki odteka iz smetišča, obup-
no smrdi, ker gnilobne sub-
stance povzročajo smrad zla-
sti ponoči. Živali, ki pridejo
v dotik s to brozgo, poginejo.
Mislim, da je nadaljnji ko-
mentar odveč.«
Kanali iHida Jeseni
Zanimalo nas je, kaj o
vsem tem meni sekretar ko-
miteja za urejanje prostora,
varstvo okolja in urbanizem
žalske občinske skupščine
Peter Marinšek. Takole je
odgovoril: »Dejstvo je, da so
življenjski pogoji ljudi v Lož-
nici nemogoči. Boljše pa bo
že v začetku prihodnjega le-
ta, saj bomo storili vse, da bi
že v jeseni lahko začeli pola-
gati kanale, po katerih bi te-
kle smrdljive odplake. Več o
tem pa vam lahko pove sani-
tarni inšpektor.
Investttorja nI wot
najn!
In poklicali smo sanitarnega
inšpektorja Srečka Setino.
Najprej nam je povedal, da se
je prejšnji teden v Ložnici mu-
dil republiški sanitarni inšpek-
tor ter ugotovil, da deponija za-
res ni urejena v skladu s pred-
pisi in zahtevami. Problem je v
tem trenutku v tem, da bo tež-
ko ugotoviti, kdo je sploh inve-
stitor.«
S. Šetina: »Uporabno dovo-
ljenje je bilo izdano leta 1981 s
strani občine, oziroma ustrez-
nega komiteja. Tisti hip, ko je
bilo uporabno dovoljenje izda-
no, preneha investitorstvo. Ce
bi vložili kakršno koU tožbo
proti sedanjemu upravljalcu,
bi že vnaprej vedeli, da je iz-
gubljena.«
- Kako potem rešiti ta pro-
blem?
S. Šetina: »Republiški sani-
tarni inšpektor je predlagal, da
bi na mestu, kjer je sedaj depo-
nija, znova urediU jezerce, ka-
kršno je bilo prej. Stroški za to
pa so tako visoki, da ne vem,
kje bi za to dobili denar, pa
četudi bi ga, je vprašanje, v
kakšnem času in kam potem
odvažati smeti. Na Skafarje-
vem hribu sedaj pospešeno
gradijo in menim, da bi bilo
naj pametneje reševati kanali-
zacijo na Skafarjevem hribu
skupaj s problemi Ložnice. Te-
žava je v tem, da je nivo Ska-
farjevega hriba drugačen od
nivoja Ložnice. Predvsem bi
bUo treba z^aditi kanalizacijo
in delno čistilno napravo.«
V začetku Irez
problemov
Za nekaj dodatnih pojasnil
smo znova naprosili Petra Ma-
rinška, člana izvršnega sveta
žalske občinske skupščine.
- Kako je torej v uporab-
,nim dovoljenjem?
P. Marinšek: »Uporabno do-
voljenje se izda, preden se zač-
ne določen objekt uporabljati.
Izda se na podlagi potrebne
dokumentacije. Mi smo ga iz-
dali šele nekaj časa po tistem,
ko je deponija že obratovala in
se je izkazalo, da obratuje v
skladu z načrtom ureditve in v
skladu z dokumentacijo, ki je
bUa za ta objekt potrebna. Sele
kasneje so nastopili problemi,
ki danes tarejo ljudi na Lož-
nici.«
- Kateri so ti problemi?
P. Marinšek: »Zmanjkovati
je pričelo nasipnega materiala.
Z odlokom imamo sicer v obči-
ni urejeno to, kam odvažati
material, ki nastane pri druž-
benih gradnjah. Toda nemogo-
če je, da bi, denimo, zemljo z
Vranskega vozili na Ložnico,
ker so prevozni stroški preveli-
ki. Do danes še tudi ni urejena
kanalizacija v Ložnici. V načr-
tih je bila predvidena. No, kot
že rečeno, jeseni začnemo z
gradnjo. V zadnjem času pa so
se pojavili tudi nekateri, ki na
Ložnico odvažajo odpadke.
Sele z njihovo dokončno raz-
graditvijo se je izkazalo, da so
strupeni. Da se razgradijo, je
potreben čas. Ce se bo izkaza-
lo, da je krivec tisti, ki ga sumi-
mo, potem teh odpadkov ne
bodo smeli več odlagati na
Ložnico.«
- Kakor koli že, deponija ne
obratuje skladno s predpisi.
Upravljajo jo Javne naprave.
Kolikšna je njihova krivda?
P. Marinšek: »Za vse niso
krive Javne naprave. Ce odva-
žajo strupene odpadke, potem
je treba držati tiste, čigar so ti
odpadki. Ti bi morali napraviti
ustrezne analize. Javne napra-
ve tudi ne morejo graditi kana-
lizacije in tudi niso krive, če ni
dovolj zasipnega materiala.«
Za nekaj informacij smo
spet naprosili sanitarnega inš-
pektorja Slavka Šetino.
- Menite, da je bilo uporab-
no dovoljenje prehitro iz-
dano?
S. Šetina: »I^ta 1981, ko je
bilo uporabno dovoljenje izda-
no, je bilo dovolj nasipnega
materiala. Laguna je takrat še
tudi opravljala funkcijo biolo-
škega čiščenja, ker je bilo v
njej dovolj vode. Sčasoma, ko
se je nabralo vse več materiala,
je bilo tudi manj vode in poča-
si je to izgubljala funkcijo bio-
loškega čiščenja. To se je na
žalost izkazalo šele po izdaji
uporabnega dovoljenja.«
Paragrafi so eno...
Nekaj bo torej treba spre-
meniti. Pridružujemo se
mnenju Slavka Setine, da je
edina možjia rešitev v tem,
da se reši problem kanaliza-
cije, in tO skupaj s kanaliza-
cijo Skafarjevega hriba in z
dograditvijo delne čistilne
naprave. Krajani Ložnice so
nam dejali, da bodo sami po-
stavili kanale, če odgovorni
ne bodo hitro ukrepali. Dej-
stvo pa je, da jim območna
vodna skupnost za to ne bo
izdala dovoljenja. Vse sku-
paj pa je tudi odraz preteklo-
sti, ko je bilo najbolj po-
membno to, kar se vidi in
blešči na zunaj, nihče pa ni
pomislil, da takšne stvari po-
trebujejo tudi še kaj druge-
ga. Deponija, ki naj bi zado-
stovala za najmanj deset let,
že nekaj časa ne ustreza po-
gojem. Papirji, soglasja in
paragrafi so eno, življenje pa
jih mnogokrat zaobide. Po-
navadi na škodo ljudi, ki ver-
jamejo strokovnjakom.
JANEZ VEDENIK
Krajane seveda najbolj
moti smrad. Vode iz manj-
šega vodnega zajetja imajo
pretok v odprt požarni ba-
jer pri Minervi, kamor se
izlivajo tudi hladilne tehno-
loške vode te delovne orga-
nizacije. To povzroča nepo-
sredno gnitje odpadkov in
fekalnih tekočin. Vse to,
oplemeniten6 še z raznimi
tekočimi odpadki, se potem
pretaka skozi naselje v od-
prtem obcestnem kanalu do
izliva v potok Ložnica. Z
manjšim pretokom in z več-
jo temperaturo zraka se šir-
jenje smradu še stopnjuje.
To je graben, po katerem se pretaka gnojnica, ki zasmraja
vso Ložnico. Res ni videti velik, toda v kraju neznansko
smrdi. Vse odplake se poleg tega izlivajo v reko Ložnico.
Hiše so od grabna oddaljene le nekaj metrov!
14. STRAN - NOVI TEDNIK
12. APRIL 1984
PO GUZAJEVIH SLEDEH Milenko Strašek
»Je zvit kakor ovnov rog!«
Počasi Je vse skopal utihnilo, meti Uudml pa so le
začela nalprel docela neopazno, potem pa vedno boli In
boli spletati velika pripoved o zvitem In pogumnem
razbolniku Guzalu In nlegovl druščini.
Maršal Marmont v svo-
jih, kasneje po njegovi
smrti izdanih spominih to
sam pripoveduje: Razuz-
danost teh tatov in ra-
zbojnikov je bila tako ve-
lika, da si prebivalci niso
upali iz mest, ako se niso
prej vsako leto z razbojni-
ki pogodili, koliko jim bo-
do dali, več ali manj, ka-
kor so bili premožni ali
ne. Ako se je kak človek
hotel te naklade osvobo-
diti, razdevali in pustošili
so tatje njegovo imetje.
Moja dolžnost je bila to
zlo odpraviti. Ali imel
sem takorekoč šele pro-
tivje prebivalcev prema-
gati, ki so se prestrašili,
ko so slišali, da se imajo
razbojnikom zameriti, m
ki so se bali za svoje sta-
novanje, za svoje življe-
nje, ako javno oblastvo
zoper razbojnike nič ne
opravi, kakor so videli, da
se je to prej večkrat zgo-
dilo.«
Ob Jurčičevih Rokov-
njačih prihajamo pravza-
prav do najznačilnejše
podobnosti za Guzajem,
do nekakšne prave resni-
ce, ki bržčas kaže nekoli-
ko natančnejšo podobo
našega junaka. Resda so
Guzaju menda naredili
krivico, ko so ga obsodili
nedolžnega. Res je tudi,
da se je hotel maščevati, a
to je bilo naposled tudi
vse. Vse njegovo razboj-
niško življenje (pa tudi
vse njegove maloštevilne
skupine), je bilo usmerje-
no k ropanju in le redko k
pomoči revnim kmetom.
To je bila nekako ob-
stranska stvar. V celoti se
je to življenje odvijalo ob
njem in za njega, za nje-
govo korist in za ohrani-
tev golega preživetja,
brez kakršne vidnejše
ideje ali morda celo pro-
grama, ki bi pomagal zati-
rani raji do poti k sreči.
Način, kakršnega je
ubral, v tistih časih nav-
sezadnje tudi ni bil naj-
bolj primeren, četudi bi
sprejeli teorijo, da je hotel
spreobrniti družbo, kot
so to počeli vsi dosedanji
opisani literarni junaki.
Guzaj ni hotel spreobra-
čati nikogar, nikogar
spreminjati, Guzaj je mi-
slil le nase in na svoje
kompanjone. Tako je rav-
nal do svojega tragičnega
konca, ko je skupaj z de-
kletom nameraval oditi v
Ameriko, kjer bi začel ži-
veti na novo. Odhod v
Ameriko izpodbija sle-
herno misel o Guzajevi
pomoči tlačenim roja-
kom: to ga ni zanimalo.
Ce bi ga, bi ostal z njimi,
se tolkel do konca.
Naposled nam ostane le
še en junak, ki ga je za-
namcem pustilo pisatelj-
sko pero, pero Miška
Kranjca, če se seveda
izognemo junaštvom
Stenka Razina pa še ko-
ga, ki so mu v burni zgo-
dovini nadeli ime razboj-
nik.
Tudi Peter Koštrca,
vnuk starih dveh Koštr-
čevih, »ki so živeli morda
pred davnim, morda pred
nedavnim v tistem čudo-
vitem kraju pri Muri, kjer
je toliko močvirnih jar-
kov, kakor nikjer na sve-
tu,« je bil razbojnik. Tako
so rekli ljudje, ki niso
poznali podrobneje nje-
govih skrivnostnih opra-
vil. Le tega niso vedeli,
kakšen razbojnik sploh
je, tale Koštrca. Je koga
ubil? Je kradel? Kaj je
sploh počel?
Miško Kranjec odgo-
varja v svoji prečudoviti
povesti Povest o dobrih
ljudeh, govori resnico o
Petru Koštrci, ki se je bo-
ril za ljudi ob Muri, a je bil
vseeno razbojnik. Za ne-
katere pač.
»Peter Koštrca je bil
podoben vsem velikim
razbojnikom na svetu.
Taki razbojniki so v tolaž-
bo in vzpodbudo majh-
nim, v strah in trepet pa
velikim in bogatim lju-
dem. Zato mali ljudje po
vaseh in v tistih posamez-
nih kočah ob Muri ne bo-
do mogli r^lj^dar razume-
ti, zakaj jih oblast tako
vneto in dosledno prega-
nja. Saj taki razbojniki ni-
so niti malo nevarni
majhnim ljudem, ki tudi
ne morejo verjeti, da bi
bili napravili kdaj kaj hu-
dega, saj se ni skrivil še
nikomur las na glavi. Za-
to so prijatelji takim ra-
zbojnikom in nezaupljivi
do oblasti. Ako pridejo
mimo žandarji in hočejo
ujeti Petra Koštrco, ki se
sprehaja nekje po gozdo-
vih ali poseda pri Koštr-
čevi peči, tedaj zadrže ka-
kor koli žandarje, med-
tem pa pošljejo enega od
otrok z naročilom:
Teci in povej Petru Ko-
štrci, da so žandarji tu!«
Vedno z vami in za vas!
Veleblagovnica T, Dom,
Oblačila, Melodija, Novost,
Salon T in Posrednik!
Ernest Tiran
Razbojnik
Guzaj
Tonček je pravkar prignal domov. Bi
šel h Greglu ? Groš dobiš! Dobil je groš
in je letel, kar so ga nesle njegove dva-
najst let mlade noge. In čez dobro uro
je bil že nazaj:
»So rekli, da bodo! In kruha so mi
dali!«
Pri Greglovih so imeli vedno kruh,
drugje pa ne povsod.
Že se je dobro zmračilo, ko se je vrnil
Drobne iz Celja. Nič posebnega ni zve-
del. Govori se o Guzaju zelo veliko. Da
jo je bojda v Ameriko popihal, drugi
spet pravijo, da je odšel v Nemški Gra-
dec ali celo na Dunaj, pač pa so včeraj
nekje pri Šmarju nekoga napadli in
izropali in celo nevarno poškodovali,
eden med roparji se je izdal za Guzaja,
pa je bil pravi Guzaj vendar na Hrva-
škem! Še tega bi se manjkalo, da bi
začeli drugi na njegovo ime! Kakor da
nima svojih grehov dovolj nad seboj!
In da bo žandarmerija dobila pomoč,
so že pisali ponjo!
Guzaj nad temi novicami ni bil ravno
navdušen, seveda ne, posebno pa sijih
ni gnal k srcu, saj je bil vsake vrste
groženj že navajen. Rekel je, da bodo
pač morah zajca ujeti, potem šele ga
bodo lahko dah iz kože. Dokler bo pri
ljudeh imel zaslombo, bo varen. Seve-
da pa je treba ljudi navezati nase. Z
denarjem. Denar, spet samo denar...
Sedela sta na klopi pri peči, pogovor
se je vlekel, se ni mogel razmahniti
kakor sicer. Drobne je bil truden, - dve
noči skoro ni zaprl oči in še hoja. Guzaj
pa je snoval svoje naklepe. Tisti grašči-
ni onkraj Sotle se pravi Miljana, druge
tam okoh ni. Lastnik živi menda v Za-
grebu ah kjer, prihaja samo vsake sve-
te čase pogledat in po denar za prodane
pridelke, živino, les, prasce, kar je že na
vrsti. Vse ima oskrbnik čez. Je že bolj
prileten, in skopuško ženo ima, posU
nikoU ne ostanejo dolgo pri hiši. Strbi-
nova najstarejša iz Olimja je lani služila
tam nekaj mesecev, pa je potem odpo-
vedala in si dobila boljšo službo v
Šmarju. Pa dva hlapca sta menda in
pastirček.
Guzaj je poslušal in tuhtal.
»Torej praviš, da se hitro menjava-
jo, « je rekel zamišljeno.
»Boš mar ti šel tja za kuharico?«
»Za kuharico pa ne verjamem, da bi
me vzeh, so menda le pregosposki, am-
pak skuhal jim bom le vseeno nekaj in
požreti bodo tudi morah... Ali pa se
bom udinjal za hlapca... Ce ne bo šlo
drugače...»
Drobne ni nič razumel, samo to je
vedel, da Guzaju nekaj roji po glavi.
»Misliš, da bi ne bil dober za
hlapca ?«
»Hahaha,« se je začel Drobne glasno
smejati; »si že odkosil kdaj celo red?«
»Saj ni treba, da bi jo. Zdaj menda ni
čas košnje, do druge pa itak ne mislim
ostati. Drobne, bom šel in povedal kar
po vrsti. Prvo: Posodi mi dvajset goldi-
narjev! Jutri zvečer ti jih vrnem. Ah še
bolj gotovo pojutrišnjem zvečer. Da
besedo držim, veš!«
Drobne je pogledal:
»Pa sem mislil, da imaš denarja kot
Ustja...«
»To mi je vseeno, kaj si mislil in kaj
še misUš. Suh sem. Teh dvajset goldi-
narjev nujno potrebujem in sicer takoj
zdajle na mestu!«
In je še z nekim posebnim naglasom,
ki je bil že grožnji podoben, pristavil:
»Če mi jih ne daš, ti jih vzamem!«
»O,« - je pogledal Drobne. »Seveda ti
jih dam. Kdo je pa rekel, da bi ti jih ne
dal Samo -«
»Vse drugo te nič ne briga. To je
moja skrb, ne tvoja. Saj me zdaj že
tohko poznaš, kar rečem, tudi nare-
dim! Vrnem ti jih in tudi obresti dobiš
kakor navadno. Kdor je zame, sem tudi
jaz zanj, to bi že lahko vedel«
Drobne je segel v žep po Ustnico in
mu hotel dati dva bankovca po deset
goldinarjev.
»Daj mi drobne, samo goldinarje!«
Drobne je šel po prstih v spalnico, da
bi ne zbudil ženo, pa sploh še zaspala
ni. Čakala je, kaj ji bo mož povedal.
Nestrpna je bUa.
»Še ne greš spat?«
»Takoj pridem! Nekaj se morava še
pomeniti s Francakom.«
Pograbil je čevelj izpod postelje, kjer
je imel svojo hranilnico. Odštel Guzaju
molče dvajset goldinarjev, potem pa se
izgovoru, da gre spat, da je truden.
»Prav,« je rekel Guzaj in spravil de-
nar v žep. »Se pa jutri pomeniva na-
prej. Jaz bom še malo posedel Pusti
vrata odprta, jih že zaprem, preden
bom šel leč. Luč lahko ugasneš, ne po-
trebujem je.«
Drobne je šel, Gregi prišel Guzaj mu
je s kretno pokazal, naj bo tiho. Zgubi-
la sta se iz hiše in v temo, kjer jima
nihče ni mogel prisluškovati.
»Jutri zvečer potrebujem šest ljudi
Sedmi sem jaz, prvi pa ti Torej še pet.
Izberi jih in obvesti, da bodo priprav-
ljeni. Daj jim vsakemu po dva goldi-
narja. Tu je denar.«
Gregi je izpljunil čik:
»Bom.   Kje  naj pridejo  skupaj?
Kdaj?«
»Do Sotle znate vsi pot in čez tudi,
hahaha,« se je tenko zasmejal Guzaj.
Onkraj Sotle naj počakajo v grmovju
desno od mostu. Enkrat žvižg pomeni
zbiranje, dva žvižga nevarnost. No, nič
ne bo nevarno. Ob enajstih zvečer naj
bodo na drugem mestu. Jih bom po-
tem sam razporedil Si razumel vse?«
»Sem. V redu. Bo kaj pijače?«
»Bo! Brez skrbi! Več, kot jo boš mo-
gel popiti! Ampak šele potem!?« se je
široko zasmejal.
»Tega ti skoro ne verjamem! Razen
če misUš Sotlo?! Za kopanje nisem pre-
več navdušen, je voda že prehladna!«
»In premokra tudi, kaj?!« ga je do-
polnil Guzaj. »Ne, ne, vinčka bo, boš že
videl Kapljica! Samo dobro opravi In
naj vzamejo seboj korošičke, da jih lah-
ko pokrijemo pod suknjičem.«
»Mhm,« je počasi prikimal Gregi po-
kazal vrsto rjavih škrbin v čeljustih.
»Bomo šU v farovž trske delat, da jih
kuharici ne bo treba ?«
»Bo že menda nekaj takega,« se je
zasmejal Guzaj nazaj.
»Ne pozabi jim dati denarja! Teh pet
goldinarjev je zate posebej. To je vse
samo na račun. Domov grede boste po-
tem že dobiU svoj delež. V redu opravi,
kar sem ti naročil To je vse. Zdaj pa
lahko greš. Izberi pet takih, ki ne spra-
šujejo preveč. Torej jutri ob enajstih
zvečer! «
Drugi dan si je Guzaj hitro pISjužini
izposodU od Drobneta njegovo najslab-
šo delovno obleko, hodno srajco, prte-
ne hlače in suknjič, ki je bil že toliko
pokrpan, da se ga sploh ni več videlo iz
samih zaplat. Še sekiro z dolgim topo-
riščem čez ramo, pa je bU pravi drvar.
Dan je bil kakor so že dnevi v jeseni,
oblačen, hladno vlažen. Guzaj se vre-
mena še spomnil ni. Vse druge misli so
se mu podile po glavi Pot iz Košnice
do Sotle se dobro vleče, pa je naglo
stopal, da pride še do časa tja, kamor je
bil namenjen. Šele pred mrakom je bil
čez sotelski most in jo ubral naravnost
proti graščini Skozi vežo, na dvorišče.
Nikjer nikogar. Na zadnji strani so sta-
la gospodarska poslopja, hlevi kašče,
svinjaki. Dekla, kije pravkar pomolzla
in stopila iz hleva, je skoraj izpustila
polni žehtar iz rok, tako se je prestraši-
la neznanega raztrganca, ki se je naen-
krat pojavil pred njo.
APRIL 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 15
pilmo
mleko!
pod tem geslom so člani
.gspodinjskega krožka os
? celjske čete v Celju s po-
močjo mentorice" judite
Je2Man-poCkaj orga-
^zirali imenitno akcijo TE-
pEN zdrave prehra-
0, Tako so dali učenci te
jole prav svojstven prispe-
^,ek svetovnemu dnevu
zdravja, 7. aprilu.
Učenci so se na predava-
ipjih preko šolskega radia
ysak dan seznanjali z nači-
nom zdrave prehrane. Pri
tem so seveda dali poseben
poudarek mleku in mleč-
j]im izdelkom, saj so ti nuj-
no potrebni za otrokov
zdrav razvoj. Toda to še ni
Ivse. Hoteli so tudi izvedeti,
jcako je s prehrano na nji-
hovi šoli. Zato so anketirali
70 učencev, kako so zado-
voljni s šolskimi malicami.
Ugotovili so, da je večina
učencev zadovoljnih, še
I bolj veseli pa so bili ugoto-
' vitve, da so mleko in mleč-
ni izdelki med učenci zelo
priljubljeni. Posebej posre-
čena je bila njihova degu-
stacija pomarančnega rnle-
ka, ki ga lahko poskusite
tudi sami. Pripravite pa ga
takole;
V 2 dl mleka vmešajte
sok 1/2 pomaranče, 2 žlički
sladkorja, za boljši okus pa
lahko dodate še vanilijev
sladoled.
Pa še dva od številnih na-
svetov, ki so jih člani go-
spodinjskega krožka OS 1.
celjske čete v Celju posre-
dovali svojim sošolcem.
• celodnevni
obrok hrane sesta-
VIMO IZ Čimbolj pe-
strih 2IVIL, KI jih v
3-5 obrokih ENAKa
MERNO porazdelimo
CEZ dan. ponudimo
JIH v 4-6 urnih pre-
sledkih.
• pameten Človek
JE zjutraj kakor
KRALJ, opoldan ka-
KOR knez, ZVECER pa
KAKOR berač.
Gospodinjski krožek   Pri večerji
Vsak petek imam gospodinjski
krožek. Dela opravljamo v skupi-
nah. Naš program je razdeljen na
jesensko, zimsko in spomladan-
sko obdobje. V jesenskem ob-
dobju pospravljamo z vrta povrt-
nino, obiramo sadje in presajamo
lončnice. V .rimskem obdobju či-
stimo šolski >iventar, likamo in
šivamo. Spomladi pa sadimo in
sejemo zelenjavo, okopavamo in
skrbimo za urejenost šolske oko-
lice.
KLAVDIJA KOLAR, 3. r.
OS GORENJE
»Zdravo, mami!« sem pozdra-
vila mamico, ki je že pripravljala
večerjo. »Oprosti, ker sem prišla
prepozno.«
»Že dobro,« me potolaži.
»Zdravo!« pozdravita očka in
sestra, ki sta se vrnila iz trgovine.
»Ali sta dobila mleko za mačka?«
vpraša mamica, saj je bH maček
zelo lačen.
»Ja, ja,« odgovori ati.
Iz kopalnice se oglasi sestra:
»Kaj bomo jedli za večerjo?«
Jaz vsa srečna odgovorim, da
bodo ribe. Sestre odgovor ni pre-
več razveselil, saj rib sploh ne
mara.
»Miza je pripravljena,« reče
mami in prinese na mizo velik
krožnik rib. Jaz hitro vzamem
največjo, saj sem zelo »požreš-
na«. Sestra pa se zmrduje, kot da
to ni hrana.
»Kako je bilo v šoli?« vpraša
očka.
»Dobro,« je moj vsakdanji od-
govor.
»Kdaj bova šli v nabavo?«
vpraša sestra mamico.
»Jutri,« saj sem ti že povedala.
»Ti pa tvoje trgovine! Kaj pa
učenje? Na to pa čisto pozabiš,«
se spet vmešam v pogovor.
»Utihni, sicer ti bom eno pri-
mazala!«
»Ti pa, ti. Glej, da je ne bom jaz
tebi!« sem se opogumila.
Začel se je prepir, dokler ni ati
povzdignil glasu: »Ce ne bo mi-
ru, bosta obe odšli iz kuhinje!«
Tega sva se zbali in utihnili.
Seveda sestra le ni odnehala in
atu je bUo dosti. Morali sva iz
kuhinje.
Sli sva v sobo.
»Ti si kriva,« nisem dalu miru.
»Utihni, dovolj te imam! Na-
vsezadnje je pa tako vseeno. Lač-
ni bova, pa konec.«
Sestri je bilo to kar po godu, a
moj lačni želodec je močno po-
grešal ribe in kazen sem v resnici
dobila le jaz.
SIMONA JAN, 6. b
OS bratov Juhart
ŠEMPETER
NaJiJubSi letni
čas
Meni je všeč pomlad, ker lahko
nabiram zvončke, mačice, ptički
se vrnejo iz toplih krajev, me-
tuljčki razpro svoja krila in zlati
sonček toplo posije.
PETRA
Poletje je najlepši letni čas, saj
gremo na morje! Rada hodim bo-
sa, v gozd pa grem po borovnice
in jagode.
DAVORINA
Ni res, jesen je najlepša, ker
zori sadje, listje sije v zlatih bar-
vah, splezam na drevo po sadje,
mečem se po kupu suhega listja,
SREČKO
Za mene je poletje najlepše, ker
zori žito in pomagam atiju žeti s
kosilnico.
tonCi
Učenci os STRANICE
Pionirji fotografiralo
^di bi vas opozorili, da morate pohiteti s
Niljanjem fotografij za naš nagradni natečaj,
^ bo trajal le še nekaj več kot mesec dni.
otem naj bi na zaključni razstavi pokazali
1.^^ fotografske izdelke. Takrat bomo razglasi-
^f^ajboljše, jim razdelili nagrade in priznanja.
^ v naslednji številki bomo tudi zapisali na-
učen datum razstave in pa prostor, kjer jo
T^Tio pripravili. Nanjo bomo povabili vse so-
Jl^jujoee. Prosimo pa vas, da nam fotografije
J delate čim večje (tudi tisti, ki ste nam svoje
3ose izdelali na manjšem formatu jih ponovi-
*\saj bodo le takšne prišle do izraza na tej
in vaši fotografski razstavi. Sicer pa bo
"^cija Pionirji fotografirajo potekala tudi na-
slednje šolsko leto.
Foto krožek Prve osnovne šole nam je poslal
posnetek, ki ga danes objavljamo. 2al niso na-
pisali avtorja izredno dinamične fotografije. V
bodoče fotografij ne bomo objavili, če ne bodo
pripisani ospovni podatki. Potrudite se in nam
isti posnetek še enkrat napravite v večjem for-
matu, saj je zanimiv in ga je vredno pokazati
tudi na razstavi. Avtor posnetka je lepo zajel
vzdušje, kakršno vlada med odmorom v raz-
redu. Rekli bi, da je to pravi reporterski zapis,
saj je primeren trenutek za snemanje zarisal na
fotografiji tekst, ki mu praktično ni potrebno
nič pripisati
Urednik fotografije
D. Jereb: Naš vrt
Na šoli imarno vrtnarski kro-
žek, ki ga vodi tovarišica Ida Te-
pej. Tovariš ravnatelj nam je do-
ločil zemljišče, kjer bomo uredili
gredice. Čaka nas veliko dela.
VRTICKARJI
Zreče: Koncert
Predstavili so se nam učenci
glasbene šole Slovenske Konji-
ce. Zaigrali so Vsi skupaj, potem
pa še posamezniki. Vsi inštm-
menti so lepo zveneli, najlepša
pa je bila flavta. Spoznali smo
tudi rog. Dekleta so tudi plesala.
Mladi glasbeniki so obljubili, da
bodo prihodnje leto spet prišli.
VALERIJA TURNSEK
Fran Kranja: Cisto
okolje
Učenci smo očistili okolico šo-
le in Pelikanovo pot, ki vodi na
Stari grad. Naslednjič smo očisti-
li še pot od šole do bencinske
črpalke na Polulah. Zbrali smo
zajeten kup smeti, ki smo jih od-
ložili na primernem mestu, da jih
je lahko avtomobil odpeljal.
SIMONA STARKL
Store: Tekmujemo
V petek, 23. 3. smo svoje znanje
preizkušali v Veseli šoli. V 6. b
razredu smo &>; zelo dobro odre-
zali, saj se je od 21 kar 16 učencev
uvrstilo na šolsko tekmovanje.
Učenci naše šole smo se pome-
rili tudi v prometnem tekmova-
nju. Za tekmovanje smo se pri-
pravljali pri razredniku in pri uri
tehničnega poulca.
Po dolgem času se je oglasil
šolski radio Klopotec. Začeli pa
smo tudi čistiti okolico naše šole.
POLONA KRAMER,
MARIJA CVRTILA,
KSENIJA URLEB
Sb'anlGe: Občni zbor
zailrage
Na šoli imamo šolsko kmetij-
sko zadrugo. Imamo njivo blizu
šole, sadimo krompir in koruzo.
Pred kratkim smo imeli občni
zbor. Na njem je bU tudi kmetij-
ski tehnik Mirko Bevc, ki je od-
govarjal na naše vprašanja. Našo
njivo bo oral Ivan Bomšek.
Krompir bomo sadili mi. Zadru-
ga ima 71 članov. Predsednik je
Ksenija Podgrajšek.
IVANKA KODRIN
os I. celjske čete:
Kajetan Kovic meil
nami
Našo šolo je obiskal pesnik Ln
pisatelj Kajetin Kovic. Pripove-
doval je o svojem življenju, pre-
bral nam je nekaj pesmi in
zgodb, ki jih je napisal. Podelil
nam je tudi bralne značke. Pove-
dal je, da ena knjiga nastaja več
mesecev ali celo leto. Napisal je
že 20 knjig.
BRIGITA RAJSTER
LaSko: Obisk Aniona
ingoiiča
v četrtek, 5. aprila nas je obi-
skal pisatelj Anton Ingolič. Pri-
povedoval naj n je o svojem živ-
ljenju, mi pa smo ga spraševali o
vsem mogočem. Predvsem nas je
zanimalo, kako je prišel do zami-
sli o knjigi Udarne brigade, Taj-
no dmštvo P.G.C. ...
Radovedni smo bili tudi, kaj
misli o današnji mladini, kako se
je počutil ob nedavno podelje-
nem priznanju AVNOJ, kako je
bUo po operaciji v bolnišnici, ko
je prestal težko operacijo...
TENI ORTL
Polzela: Radio in
tekme
OglasU se je šolski radio. Ime-
na zanj še nismo zbrali, saj smo z
delom komaj pričeli. Javlja se
dvakrat tedensko, ob torkih in
petkih.
Pred kratkim je bilo občinsko
tekmovanje v jahu. Naši šahisti
so se odlično odrezali. Pri starej-
ših pionirjih je zmagal Aleš Ma-
snec, pri mlajših pa je Tomi Ma-
snec zasedel tretje mesto.
Razredno tekmovanje v Veseli
šoU je pri nas imenitno uspelo,
saj se je kar 107 učencev uvrstilo
na šolsko tekmovanje.
JERNEJA JEZERNIK
Laške osnovnošolce je obiskal
pisatelj Anton Ingolič, ki je po-
delil tudi priznanja tekmoval-
cem za bralno značko.
Atkina zanka
Navihanka Atka vam tokrat zastavlja takšnole \-pra-
šanje:
Ali lahko kit utone?
Malce pomisli: Ze veš odgovor. Brž ga napiši na
dopisnico in jo do torka, 17. aprila 1984 pošlji na NOVI
TEDNIK, Trg V. kongresa 3 a. Tudi tokrat nagrajuje
AERO.
V prejšnji matematični zanki ste morali ugotoviti, da
je A = 3, B = 5 in C = 2. Ravilne enačbe se torej gla-
sijo: 3 + 5 + 2= 10, 1+4-203 in 9-5-3=1. Na-
grado pa tokrat dobi: Katja Korže. Okrogarje\a 7.
63000 Celje.
16. STRAN - NOVI TEDNIK

12. APRIL 1
Tanja Drezgič in Grega JuraJc sta bila junaka državnega
prvenstva v Celju. Foto: TONE TAVCAR
Pionirji Neptuna
državni prvalci
Plavalci Neptuna so dose-
gli doslej svoj največji
usi)eh, saj so postali držav-
ni prvaki v kategoriji pio-
nirjev in pionirk do 12 let.
Tekmovanje je bilo v Celju
v plavalnem bazeni^ Golov-
ca. Končni vrstni red: Nep-
tun 584, Triglav Kranj 530,
Ljubljana 222, Ilirija Ljub-
ljana 181 točk itd.
Uspešni so bili tudi posa-
mezniki. Tanja Drezgič je
osvojUa sedem prvih mest
(pri tem je postavila štiri dr-
žavne rekorde za pionirke A)
ter eno tretje, Grega Jurak
pa je zmagal petkrat in bil
dvakrat drugi. Mojca Ander-
le je bila dvakrat prva pa po
enkrat druga in tretja, Tanja
Fermentin dvakrat druga in
Polona Kočevar enkrat dru-
ga. Mateja Cvirn je bila en-
krat tretja, isto mesto pa je
osvojila tudi štafeta. Pri pio-
nirjih so ob Gregi Juraku no-
sili glavno breme Jure Vra-
čun, Ercizem Polutnik in
Aleš Zupane. Za ta resnično
lep uspeh n>ladih celjskih
plavalcev sta zlasti zaslužna
trenerja Andrej 2nidaršič in
Peter Podsedenšek. Po vseh
teh dosežkih in ob vestnem
delu lahko v prihodnjih letih
med celjskimi plavalci priča-
kujemo pravi razcvet in uvr-
stitev med najboljše tudi v
starejših kategorijah v Jugo-
slaviji.
Državni relford Ande Kavčič
GornIegralskI lokostrelcl pred novo prelzkušnlq
v lokostrelskem klubu Gor-
nji grad se že pripravljajo na
veliki mednarodni lokostrel-
ski turnir, ki bo veljal tudi za
državno prvenatvo in ki ga
bodo organizirali to soboto in
nedeljo. Pred turnirjem pa ve-
lja še enkrat opozoriti na vr-
hunske rraultate, ki so jih v
instiktivnem slogu gomje-
grajski lokostrelci dosegli na
nedavni tekmi za državno pr-
venstvo v Kamniku.
V močni konkurenci, tekmo-
valo je 160 lokostrelcev, so do-
segli nekaj odličnih ekipnih in
posameznih uvrstitev. Tako je
Anda Kavčič postala državna
prvakinja pri članicah, z 826
krogi, ki jih je dosegla, pa je
stari rekord popravila kar za 78
krogov. Na odlično četrto me-
sto se je uvrstila tudi članska
ekipa v postavi Dare Rihter,
2are Krajnc in Rudi Stakne.
Po prvem dnevu so bili celo
tretji, drugi dan pa niso mogli
več držati kora'ka s tehnično
bolje opremljenimi tekmeci.
Posamično se je 2are Krajnc
uvrstil na 5. mesto, Dare Ri-
hter je bil 9., Rudi Stakne pa
12. Vsi trije so nastreljali tudi
republiške norme in so sedaj
kategorizirani tekmovalci.
Krono uspehov predstavlja
ekipno 3. mesto mladincev, ki
so le malo zaostali za drugo-
uvrščenimi Kamničani. Po
prvem dnevu so bili sicer šele
na 7. mestu, drugi dan pa je
najboljši mladinec Rado Re-
penšek nadoknadil zaostanek
in se uvrstil med posamezniki
na 4. mesto. Vojko Majko, ki je
sicer še pionir, nastopil pa je za
mladince, je bil 21., kar je za
njega velik uspeh in vzpodbu-
da. Andrej Valte je osvojil 15.
mesto, ker kljub solidnemu
streljanju drugi dan ni mogel
nadoknaditi zaostanka iz prve-
ga dne. Vseeno je za seboj pu-
stil kopico mladincev, ki imajo
več tekmovalnih izkušenj.
Takšen uspeh je malce ne-
pričakovan, saj vemo, da loko-
strelci nimajo najboljših pogo-
jev za zimski trening in da ima-
jo neprestane težave z opremo.
Rezultati z državnega prven-
stva pa so pokazali, da se da
tudi s skromnimi sredstvi mar-
sikaj narediti, da imamo v Gor-
njem gradu odlične lokostrel-
ce v instinktivnem slogu, od
katerih jih je nekaj v samem
vrhu. Anda Kavčič pa si je že
zagotovila dres z državnim
grbom.
duSa čolnar
POD KOSI
V zveznih ligah so kon^^
li s tekmovanji in znova ^
je začela slovenska p,^,
iskanja dobrih igralcev >
ljubljansko Olimpijo, ki
izpadla iz družbe najboK
ših. V svojih vrstah bod
verjetno imeli enega naj
bolj obetavnih slovenski}
košarkarjev, Jurija Zdovc;
iz Slovenskih Konjic, zric'
va pa je na »udaru« odli^r
Celjan Tovornik. Pred pr^'
stopnim rokom torej lah^r
znova pričakujemo burn^
slovenske košarkarske sce,
ne, ki bodo polnile časopj,
sne stolpce.
Republiška liga moški;
lokalni derbi je bil v Celjt
pred 100 gledalci med zad
njeuvrščenim štorskim Ko.
vinarjem in drugouvršiJe.
nim Cometom iz Slover..
skih Konjic. Srečanje S(
dobili gostje 85:95. Pri Ko-
vinarju, ki se po dveh sezo.
nah seli v nižji tekmovaln,
razred, je dal največ košev
Slatau 23, pri Cometu p;
mladinski državni repre
zentant Zdovc - 27. 20. kole
(predzadnje): Kraški zida
- KOVINAR, COMET - Za.
gorje.
Republiška liga ženske
Metka je doma premagali
Salonit 69:61, Comet pa jf
visoko izgubil v Murski So
boti s Pomurjem 104:36
Pri Metki sta bili najučin
kovitejši Cerjakova 29 ii
Cencljeva 28, pri Cometi
pa Jevšenak 10. Metka j
šesta, Comet zadnji, deseti
19. kolo (zadnje): Kladiva
- METKA in COMET
Mengeš.
T\
20GA JE OKROGLA
Republiška liga: v 16. kolu so presenetili nogometaši
Kladivarja, ki so v Titovem Velenju iztržili predragoceno
točko v boju za obstanek proti drugouvrščenemu Rudarju.
Tekma se.je končala neodločeno 0:0. Po poročilih pa je
uspeh Kladivarja bolj posledica slabe igre velenjskih no-
gometašev, ki so bitko za prvo mesto že izgubili. Točko je
osvojilo tudi Šmartno na gostovanju v Murski Soboti, ko je
igralo z Muro 2:2, strelca pa sta bila Kodre in Hren. Zani-
mivo je, da so s kar 2:0 povedli gostje, vsi štirje goli pa so
bili doseženi v prvem polčasu. Lestvica: 1. Maribor 28
točk, 2. Rudar (TV) 23, 7. Šmartno 16, 13. Kladivar 11. 17.
kolo: Stol - RUDAR (TV), KLADIVAR - Rudar (Trbovlje)
in Koper - ŠMARTNO.
Vzhodna liga: v 14. kolu so ekipe s celjskega območja
osvojile tri točke: Steklar je doma premagal Aluminij 3:1,
Dravinja igrala neodločeno s Proletercem 2:2, visoko pa so
izgubili nogometaši Elkroja v Ptuju proti Dravi 6:0. Dravi-
nja je tretja, Steklar osmi in Elkroj deseti. 15. kolo: STE-
KLAR - Drava, Aluminij - DRAVINJA in Fužinar - EL-
KROJ.
Mali nogomet občinska liga Žalec: začel se je spomla-
danski del, kjer so bili v prvem kolu doseženi naslednji
rezultati: Ferralit - PM Žalec 2:2, Partizan - IGM Gradnja
1:4, Sušil de Brasil - Borut 2:2, Cozmos - Manchester 1:6,
Sokoli - Flamengo 2:2 in Rekreacija - TT Juteks 2:3. Vodi
ekipa Ferralita.
TV
NA KRATKO
Potrdili formo
Kandidatki KK Celje za držav-
no reprezentanco Tanja Gobec in
Tončka Pečovnik se morata stal-
no potrjevati. Tako sta nastopili
na mednarodnem turnirju meša-
nih dvojic na Rabu. Tanja Gobec
je bila skupaj z Boljatom tretja,
med posamezniki pa Tončka Pe-
čovnik peta in Tanja Gobec
osma.
J. K.
NataSa In Saša
Lavrič v Belgiji
starejši pionirji so imeli pla-
valno državno prvenstvo v Za-
grebu, kjer je bilo tudi izbirno
tekmovanje za državno pionir-
sko reprezentanco, ki bo nasto-
pila v Belgiji. Vanjo sta se uvr-
stili sestri Nataša in Saša Lavrič.
Za las pa sta izpadla Dejan Tešo-
vič in Matjaž Stopinšek, ki sta
bUa tretja.
Nataša Lavrič je osvojila na-
slov državne prvakinje za starej-
še pionirke na 200 m prsno ter
bUa tretja na 100 m prsno, njena
sestra Saša pa je bUa druga na
100 m delfin in tretja na 200 m
delfin.
J. K.
Pokal Maršala Tita
Celju
v letošnjem tekmovanju za
pokal Maršala Tita v šahu je so-
delovalo v Celju šest ekip. Zma-
gali so šahisti Celja Stucl, Pešec,
Bervar, Lesjak in Pertinač, ki so
v finalu premagali Šempeter 4:0.
Vrstni red: 1. Celje, 2. Šempe-
ter, 3. Slov. Konjice, 4. Gorenje
(Titovo Velenje), 5. Invalidi Žalec
in 6. Šentjur
J. K.
Dva zanimiva
tumirja
železničarjev
Ob prazniku železničarjev je
ŽTO Celje pripravil dva tumir-
ja v hitiopoteznem šahu. Na mo-
škem turnirju je med 32 igralci
zmagal F. Pešec 20, pred Nova-
kom 18,5 in J. Pešcem, vsi Celje
17,5 točk, itd.
Med ženskami (nastopilo je 13
igralk) je zmagala Simona Novak
12 pred kolegico iz svoje ekipe
Lojzko Pongrac 10, in Agato Tr-
sinski iz Zaboka 8,5. Suzana Uri-
sek je bila sedma, Bojana Gerič,
obe iz Žalca, deveta in Anica Ce-
bular iz Šmarja deseta.
Vsi udeleženci so prejeli spo-
minsko darilo Steklarne Roga-
ška Slatina in praktične nagrade
Topra, EMO, SIP Šempeter in
KIL Liboje.
J. K.
Nareks, Kačič In
Sivka
Trije kegljači Celja vodijo po
2 kolih na celjskem kegljaškem
območju. To so Nareks 1858 po-
drtih kegljev, Kačič 1846 in Siv-
ka 1833. Sledijo: Kompan (Žalec)
1748, Kramar (Mozirje) 1745 in
Felicijan (Šentjur) 17391
Najboljših 32 tekmovalcev se
je uvrstilo v naslednje kolo, ki bo
v Šentjurju in Iv^ozirju.
J. K.
Vodi Jožica Soško
Najboljše kegljavke celjskega
območja so se srečale v 1. in 2.
kolu prvenstva za posameznice.
Najboljši rezultat je dosegla Joži-
ca Seško 865 podrtih kegljev.
Sledijo: Tončka Pečovnik 860,
Tanja Gobec 822, SUva Razlag
817, Lojzka Bajde 812, Eva Lu-
dvig 811, Biserka Petak 808, Mar-
ta Hudournik 794, Zdenka Zim-
šek 792 (vse Celje) in Mirjana Si-
mič (Žalec) 791 kegljev.
V torek in sredo, 17. in 18. apri-
la, bo na Dobmi 3. in 4. kolo.
J. K.
Novo strelišče na
Lesičnem
strelska družina Dren v Le-
sičnem je dobila novo avtomat-
sko strelišče za zračno orožje.
Izvedli so prvo večje tekmova-
nje, kjer je nastopilo 10 ekip. Naj-
boljši so bili strelci Kozjega, sle-
dijo Buče, Rogatec, Kozje II in
Lesično. Med posameznijči je bil
najboljši Miro Stmad.
J. K.
Zmage gostujočih
ekip
Rezultati 8. kola medobčinske
kegljaške lige: Hmezad - Kovi-
nar 4895:4832, EMO - Mozirje
4895:4915, Obrtnik - Papimičar
4760:4780, Ingrad - Šoštanj
4813:4849 in Dobrna - Šentjur
4700:4711. Vodi Hmezad pred
Kovinarjem, Preboldom, Šošta-
nju in ostalimi.
T. T.
Ni počitka za
skakalce
Na Dobrovljah pri Braslov-
čah so pripravili občinsko pr-
venstvo v skokih na 10 in 25 me-
trskih skakalnicah. Nastopilo je
31 tekmovalcev, največ uspeha
pa so imeli skakalci Braslovč in
Andraža.
Rezultati: mlajši cicibani Arh
(Andraž), Jerman (Braslovče),
Sretenšek (Andraž); starejši cici-
bani; Podkrižnik, Oblak, Ažman
(vsi Braslovče); mlajši pionirji
Debeljak, Mogel (oba Braslovče),
Hanžič (Andraž); starejši pionir-
ji Kugler (Braslovče), starejši
mladinci Verdev (Andraž), Jager
(Braslovče) in člani Tanšek (An-
draž), Kralj, Plaskan (oba An-
draž).
J. K.
Vodi TilM ESOT
Laško
v Območni kegljaški skupno-
sti Celje v II. moški ligi nastopa
14 ekip. Po 7 kolUi je v vodstvu
TIM ESOT Laško, sledijo pa Re-
sevna Šentjur, Železar Store, Ko-
vinotehna, Cinkarna, Obnova,
Avto Celje, Izletnik, Libela,
Emajlirec, Žična, Rogaška, Kli-
ma in Savinja. Sedem ekip ima
srečanje manj zaradi prestavitev,
pritožb in ker še ni ustreznega
zapisnika.
MARTIN OJSTERSEK
Branko IMalec tretji
v Ljubljani na Gospodarskem
strelišču je bilo zaključno tek-
movanje v streljanju z zračno
puško za zlato puščico, icjer je
velik uspeh dosegel član Kovi-
narja Store Branko Malec, ko je
osvojil tretje mesto. Samo dva
kroga sta ga ločila od osvojitve
zlate puščice.
Ervin Seršen je bil petnajsti in
Jože Jerman osemnajsti, oba Ce-
lje.
36 let strelcev
Kovinarja
Ob tej obletnici so pripravili
tekmovanje za »kip livarja«.
Nastopilo je 19 ekip iz vseh moč-
nejših strelskih centrov Sloveni-
je. Zmagali so domačini, strelci
Kovinarja Store v postavi Jože
Cesnik, Ivan Kočevar, Branko
Malec. Peto je bilo Celje, šesti
Žalec, sedmi Mrož Titovo Vele-
nje itd. Med posamezniki je zma-
gal Andrej Peme iz Trzina, peti
pa je bil domačin Branko Malec.
TONE JAGER
Visok poraz rokometašev Aer^
Rokometaši Aera Celje
kljub optimističnim izja-
vam pred tekmo niso uspeli
presenetiti ene najboljših
evropskih ekip, ki trenutno
tudi vodi v 1. zvezni ligi,
Metaloplastiko iz Šabca.
Doživeli so nov visok po-
raz 22:34 (12:19). Vse manjše
je tudi število gledalcev, ki
se jih je zbralo okoli 500. Ti
so razočarani nad domačimi
rokometaši, pa jih tudi slovi-
ti nasprotnik ni pritegnil.
Razgor je bil s petimi goli
najučinkovitejši mož pri do-
mačinih, po daljši odsotnosti
pa je zaigral Anderluh in dal
tri gole. Nastopil ni Tomič.
Celjani so na zadnjem me-
stu, v 23. kolu pa gostujejo
pri drugem novincu v tej se-
zoni, Pelisterju, ki pa je na
odličnem sedmem mestu.
n. zvezna liga ženske: po-
mlajena ekipa Velenjčank je
doživela v spomladanskem
delu še en poraz, in to na
svojem igrišču proti Borovu
21:22. Cefarinova je dala 9
golov. S tem porazom so Ve-
lenjčanke močno zdrsnile na
lestvici in se približale me-
stu, ki vodi v nižji rang tek-
movanja. So na devetem me-
stu, v prihodnjem, 17. kolu
pa igrajo znova doma proti
Alplesu iz 2irov, ki je na
predzadnjem   mestu.   Dve
točki iz tega srečcinja bil
vredni več kot zlato.
Medrepubliška moška
ga: Šoštanj je presenetil
Skofji Loki proti Jelovic
zmago 22:26, največ golov
je dal Puc 11. Šoštanj je
odličnem četrtem mestu, k
ob začetku tekmovanja t
ner Požun zaradi odhoda i
katerih igralcev in pomla
tve ekipe ni pričakoval. "V
kolu bo igral Šoštanj dom
Dubovcem, ki je na 7. mest
Republiška liga md
Minerva je izgubila v Sevr:
30:25, je na lestvici šesta
prihodnjem kolu pa bo igi
la doma z Jeklotehno, Ifl
na 4. mestu. ^
Republiška liga žensi
Radeče so izgubile z Lis
28:18, mlada ekipa Velenji
Brežicah 28:22, Šmartno
je premagalo Fužina
14:11. Šmartno je drugo,
Radeče in 9. Velenje. 15.1
lo: Beltinka - SMARTI*
VELENJE - Rudar in B
DECE - Fužinar. T.VRAl
Cuk in Fabjan še bližje Los Angeiesu
Na velikem mednarodnem telunovanju za »Pokal Jugosla-
vije« v Beogradu sta med jugoslovanskimi tekmovalci dose-
gla velik uspeh tudi Celjana Štefan Cuk in Marjan Fabjan.
Fabjan je osvojil tretje mesto, Cuk pa je uspel priti celo v finale,
kjer je izgubil s Carlinom (NDR) ter tako osvojil drugo mesto.
Obe uvrstitvi so nova potrditev odlične forme celjskih judoistov
in želimo si samo, da bi to obdržali do takrat, ko se bodo določali
potniki za letne olimpijske igre v Los Angeiesu. TV
»Uubečna«
pokrovitelj nagradne
Igre Partizan
v letošnji nagradni igri Parti-
zan je glavni pokrovitelj »Lju-
bečna«, industrija keramičnih,
kislinoodpomih in opečnih iz-
delkov Celje. Končna nagrada bo
letovanje za tri osebe na morju,
vse pa bomo izpeljali februarja
1985 preko bobna za žrebanje,
kjer se bodo znašle vse prispele
in pravilno izpolnjene dopisnice
v vsakem mesecu.
Za prvo letošnjo igro smo dobi-
li 16 kuponov z zanimivimi pred-
logi, ki jih bomo poskušali te-
kom leta izpolniti. Tudi prvo na-
grado je podelila »Ljubečna«,
prejeli pa so jo:
1. Marta Dmgovič, Na Otoku
13,
2. Mladen Mirkovič, Kajuhova
9 in
3. Jožica Zupan, Lokrovec 70,
vsi Celje.
Omenjeni bodo nagrade dobili
po pošti.
Nagradna igra Partizan      I
Aprila začenja Partizan Gaberje jubilejni
Frenkov memorial v namiznem tenisu za
neaktivne in rekreativne igralce. Jubilej bo
društvo obeležilo z novo vsebino memoriala,
ki bo trajal od aprila do novembra.
Odgovorite, za katero obletnico Frenkovega
memoriala gre?
10 20 3C
Odgovore sprejemamo do petka, 20. aprila
1984! Nagrajuje Elkroj Mozirje!
APRIL 1984
NOVI TEOMK - STRAN 17
NOČNE
CVETKE
# Albina K. je prejšnji pe-
jglc na prehodu čez želežni-
jj^e tire v Opoki pri Storah
^del vlak. Albin je bil preveč
vinjen, da bi slišal opozorilne
2iiake strojevodje, kljub te-
pa jo je v »trčenju« z vla-
jjorn kar poceni odnesel - do-
jjil je le lahke telesne poškod-
l5e. Sicer pa je bilo to že dru-
go bolj tesno Albinovo »sre-
čanje« z vlakom - tudi prvič
je imel srečo in jo odnesel le z
nekaj manjšimi praskami.
# V Linhartovi ulici je do-
ma razgrajala in razbijala Ma-
rija V. Prišli so miličniki, da
bi jo pomirili in da bi nehala
vpiti na domače, a ni zaleglo.
jVlarijo so morali pridržati in
je ena redkih žensk, ki je od
znotraj videla prostore za pri-
držanje na celjski postaji mi-
lice.
# Prejšnji torek je na ploč-
niku v Cankarjevi ulici oble-
žal Drago K. Bil je tako moč-
no vinjen, da so mu morali
pomagati zdravniki, alkohol
pa mu je zameglil tudi spo-
min, zato miličniki niso mo-
gli zvedeti, v kateri gostilni
so mu, odloku navkljub, tako
dolgo točili alkoholne pijače.
S S.
Obtoženec zanika, da hi umorili svolo hčer
M. Mlakar vzirala pri zgotUtl o rNeh neznancih Iz FrancUe, ki nal hI umorila malo Malo
Pred velikim senatom celjskega so-
dišča se je v ponedeljek začelo soje-
nje 27-letnemu Maksu Mlakarju iz
Celja, Šaranovičeva 4. Obtožnica ga
bremeni, da je umoril svojo poldrugo
leto staro hčer Majo, da je s silo spol-
no občeval s še ne štirinajstletno de-
klico in da je izvršil več tatvin.
Maks Mlakar je bil nekaj časa v tuj-
ski legiji, ko pa se je vrnil, je pogosto
menjal službo in na delovnih mestih
tudi kradel. Decembra leta 1982 je po-
tem izvršil prvo hujše kaznivo dejanje:
k spolnemu občevanju je prisilil dekli-
co, ki še ni bila stara štirinajst let. Sad-
mega januarja lani pa naj bi umoril
svojo poldrugo leto staro hčer Majo.
Kot je pokazala obdukcija, je imela
Maja več podplutb in oteklin, zaradi
česar so preiskovalci sklepali, da je
malo Majo pretepel že prej v stanova-
nju. Kasneje jo je odpeljal k bregu Sa-
vinje pod Gričkom, kjer jo je začel sla-
čiti, nato pa še živo vrgel v mrzlo Savi-
njo. Otrok je umrl zaradi utopitve.
Medtem ko je Mlakar v preiskavi de-
loma priznal umor hčere Maje, pa je na
prvem sojenju, ki je bilo lani septem-
bra, spremenil zagovor in vse zanikal.
Povedal je, da sta usodnega popoldne-
va prišli k njemu v stanovanje dve ose-
bi, s katerima se je proti večeru odpe-
ljal na Griček. V avtu naj bi bila tudi
mala Maja. Z eno osebo naj bi potem
Mlakar šel proti restavraciji, druga pa
naj bi ostala v avtu. Potem naj bi slišal,
kako so se zaloputnila vrata avtomobi-
la. Stekel je proti Savinji, se spotaknil,
padel in obležal nezavesten. Po nepre-
spani noči naj bi se naslednji dan vrnil
na Griček.
Mlakar je na prvem sojenju govoril
tudi o tujski legiji. Njegovo bivanje in
šolanje v tujski legiji naj bi financirala
CIA, ki naj bi tudi poskrbela za smrt
otroka, ker so ga osumili, da je ob od-
hodu iz Francije ubU tri stražarje.
Eden od skrivnostnih obiskovalcev
naj bi bil Zdravko Kulak, drugega pa
ni poznal.
Po dveh dneh sojenja je sodišče pre-
kinilo obravnavo, da bi preverili Mla-
karjevo zgodbo o tujski legiji in skriv-
nostnih neznancih.
F*rvi dan sojenja so tokrat najprej
zaslišali obtoženca, ki je vztrajal pri
prejšnjem zagovoru, in pa njegovo
ženo.
V ponedeljek, prvi dan sojenja je so-
dišče zashšalo obtoženca, ki je vstrajal
pri zagovoru z obravnave pred šestimi
meseci. Malo Majo naj bi torej umorila
dva neznanca, s katerima naj bi bil
usodno povezan z dogodki izpred de-
vetih let, ko je bil v tujski legiji. Mlakar
je zanikal tudi ostala keizniva dejanja,
ki mu jih očita tožilec v obtožnici.
V ponedeljek je pričala tudi Mlakar-
jeva žena, ki obtoženca sicer ni obre-
menjevala, vendar pa je precej dejstev
izpričala drugače kot pa Mlakar.
V torek, drugi dan sojenja je bil večji
del glavne obravnave izključen za jav-
nost, ker so obtoženca in priče zaslišali
glede kaznivega dejžmja, ki ga je Mla-
kar storil v Šentjurju, ko je s silo spol-
no občeval s še ne-štirinajstletno dekli-
co, v sredo pa so pred senatom pričali
Mlakarjevi sosedje iz Saranovičeve 4
in njegovi znanci, da bi osvetlili obto-
ženčevo osebnost oziroma njegovo ob-
našanje pred usodnimi dogodki. Pred-
vsem pa sodišče poskuša razjasniti, ali
se je usodnega dne res ustavil pred
blokom v Saranovičevi ulici Renault
18 francoske registracije s katerim naj
bi se pripeljala dva neznanca in kasne-
je umorila malo Majo. Mlakar je ves
čas med obravnavo pričam postavljal
tudi dodatna vprašanja.
Danes, v čttrtek je sodišče zaslišalo
izvedence, sojenje pa se bo predvido-
ma končalo jutri, to je v petek.
S.SROT
Obsojeni
pretepači
Prvostopt njsko sodišče
je obsodilo udeležence
pretepa pred bifejem
•Hmezad« v Preboldu,
kjer so bili trije ranjeni z
noži.
Do pretepa je prišlo juni-
ja leta 1982, sodišče pa je
obsodilo Fazhja HUmija na
4 mesece zapora, ker je z
žepnim nožem zabodel Ne-
deljka Pivaševiča. Petra Pi-
vaševiča, ki je s kuhinjskim
nožem zabodel Ašima Hali-
taja v trebuh, nato pa še Fa-
zlija Hilmija, je sodišče ob-
sodilo na pet mesecev za-
pora, druga dva udeleženca
Nedelj ko Pivaševič in Dra-
gan Ristič pa sta dobila po-
gojno obsodbo: 3 mesece
zapora na preiskusno dobo
dve leti. Pioti drugim ude-
ležencem pretepa je javni
tožilec umrjknU obtožbo.
Po pretepu so se sprti
med sabo poravnali in Pe-
ter Pivašev.č je tudi plačal
Ašimu Halitaju odškodni-
no 50.000 d.narjev in pove-
dal, da obžaluje dejanje.
Obsojeni so se tudi pritožili
na Višje sodišče, vendar pa
so sodniki menili, da so
kazni primtrno visoke, ker
so v pretepu uporabili tudi
nevarno orožje - nož.
Milejša obtožba
D. Ferš le obložen le kaznivega Oelanla
lahke telesne poškotibe
Na celjskem sodišču se je
nadaljevalo sojenje skupi-
ni, ki jo je pbtožnica breme-
nila, da so sodelovali v pre-
tepu, v katerem je bil huje
ranjen Marko Arzenšek,
Drago Ferš pa je bil obtožen
za kaznivo dejanje hude te-
I lesne poškodbe.
Do pretepa je prišlo v noči
s 15. na 16. november leta
1980, ko sta se pred Dvorano
Golovec spoprijela Marko
Arzenšek in Drago Ferš. Ar-
zenšek je pot^m s prijatelji
odšel domov proti Hudinji,
Ferš pa je poiskal svoje prija-
telje in pohitel za njim. Do
ponovnega pretepa je prišlo
na Opekamiški cesti, najhu-
je pa jo je skupil Arzenšek,
ki ga naj bi Ferš udaril po
glavi s tršim predmetom.
Na sojenju, ki je bilo prejš-
nji četrtek, so zaslišali izve-
denca medicinske stroke
dr. Antona Homana in dr.
Lovšina, ki .^.ta menila, da
Arzenšek v tem pretepu ni
bn huje ranjen. Namestnica
javnega tožilca je zato spre-
menila obtožnico in je Drago
Ferš obtožen samo kaznive-
ga dejanja lahke telesne po-
škodbe, zoper ostalih 14 ude-
ležencev pretepa pa je na-
mestnica tožilca umaknila
obtožbo. Tako se je končal
postopek proti Janku Spilja-
ku, Miranu Kolencu, Viktor-
ju Skofleku, Srečku Oreho-
vu, Zvonku Tumšku, Andre-
ju Žerjavu, Radovanu Lesu,
Zdenku Palatinušu, Stani-
slavu Pisancu, Romanu Hri-
beršku, Stanku Centrihu,
Darku KotniKU, Maksimilja-
nu Zakovšku in ALešu Ko-
štomaju. Sojenje Dragu Fer-
šu pa se bo nadaljevalo.
S.Š.
Spremenjen
zagovor
v Titovem Velenju se je
začelo sojenje Alfredu Bo-
žiču, nekdanjemu v. d. di-
rektorja poslovne skupno-
sti Razvoj Mozirje in Aloj-
zu Bastlu, direktorju Ko-
munalnega podjetja iz Mo-
zirja. Tožilec ju bremeni,
da sta kot vodibia delavca
sestavljala lažne račune,
da bi prikrila izgubo v po-
slovni skupnosti.
Na obravnavi sta obdol-
ženca spremenila zagovor
in zatrdUa, da so bili računi
pravi. Ker mora sodišče za-
radi novih navedb zaslišati
še druge priče in izveden-
ca, so obravnavo pi-eložUi.
Hkrati pa je javni tožilec
napovedal možnost, da bo
še razširil obtožnico, saj sta
v teku še dve preiskavi v
zvezi s poslovno skupnost-
jo Razvoj, ki sicer ne obsta-
ja več, in mozirskim komu-
nalnim podjetjem.
s. s.
Izrečena sodba za
gospodarski prestopek
Prvostopenjsko sodišče je
obsodilo za gospodarski
prestopek Franca Z. iz Tito-
vega Velenja na denarno
kazen 11.00Q dinarjev. Dra-
ga K. iz Celja na 4000 dinar-
jev (Višje sodišče mu jo je
kasneje zmanjšalo na 2000
dinarjev) in Rajka Z. iz Pre-
bolda na 9500 dinarjev kaz-
ni. Vsi trije so kot odgovor-
ne osebe v Komunalnem po-
djetju Žalec v letu 1979 kr-
šili Zakon o knjigovodstvu.
Zakon o zavarovanju plačil
in Zakon o obdavčenju pro-
izvodov.
Tako so izdali lažni interni
račun za sanitarije, čeprav so
ves material izročili zasebne-
mu obrtniku za adaptacijo
zasebne hiše. Opravili so še
več drugih nepravilnih knji-
ženj, niso pa tudi zagotovili
evidence o porabi goriva za
tovorna motoma vozila na
gradbiščih oziroma so izda-
jali lažne in nepopolne potne
naloge.
V breme materialnih stro-
škov pa so knjižili fiktivni ra-
čun zadarskega Študentske-
ga centra, čeprav je v bistvu
šlo za plačilo posredniških
poslov Ivanu Jurjeviču.
Sklenili so tudi dve fiktivni
pogodbi o delu za vodjo
gradbišča v Zadru.
V letu 1979 so tudi kupili
gradbeni material brez pro-
metnega davka kot repro-
dukcijski material, potem pa
ga preprodali zasebnim obrt-
nikom in na ta način izigrali
plačilo 144.083,70 dinarjev
prometnega davka. Naredili
so še več manjših prestop-
kov, na sodbo prvostopenj-
skega sodišča pa se je potem
pritožil samo Drago Košto-
maj, ki mu je sodišče zmanj-
šalo denarno kazen na 2000
dinarjev.
S. S.
PROMETNE
NESREČE
Prehnevanle »v
škarle«
Voznik tovornega avtomobi-
la J02E KOREN, 28, iz T. Ve-
lenja je v blagem desnem ovin-
ku v Veliki Pirešici prehiteval
tovornjak pred seboj, in ko je
že bil na levem voznem pasu,
je opazil, da nasproti pelje
osebni avtomobil. Vozili sta se
oplazili, pri tem pa je osebni
avto, ki ga je vozil JOZE KU-
MER, 58, iz T. Velenja, zbilo s
ceste. Iz avtomobila sta padla
voznik Kumer in sopotnica
SMILJA KUMER, 54, ki sta
oba huje ranjena.
Trčil Je v škarpo
Po Celjski cesti v Titovem
Velenju je vozil z osebnim av-
tomobUom NEDZO KUPRE-
SAK, 26, iz T. Velenja. Zaradi
prehitre vožnje po mokri cesti,
ga je v blagem ovinku začelo
zanašati in je s sprednjim de-
lom trčil v rob škarpe. Pri ne-
sreči sta se huje poškodovala
voznik Kuprešak in sopotnik
BORO KUPRESAK.
PRAVNIKI ZA BRALCE
Komasacijski postopek
Vprašanje iz Slovenskih Konjic
Prizadeti iz komasacijskega območja Slovenske Konjice-
Konjiška vas prosimo, da nam pravna sJuiba preko časopisa
Novi tednik obrazloži komasacijski postopek in celotno za-
devo v zvezi s komasacijo.
Na območju Slovenskih Konjic in Konjiške vasi je sedaj v
teku komasacijski postopek. Vsi, ki smo v postopku zajeti,
smo o tem premalo informirani. V zvezi s tem se zelo veliko
govori, vendar je nam prizadetim vse premalo pojasnjeno.
Nismo proti komasaciji. Ni nam pa po volji, da nam hočejo
brez vsake odškodnine zamenjati boljše parcele za slabše.
Na sestanku pri KZ Slovenske Konjice pa pojasnjujejo
zadevo kot, da ni nobenih pritožb, da se Vsi strinjamo za
takšno zamenjavo, kot so nam jo skovali drugi. Nihče pa
noče prevzeti odgovornosti. Nobenega ni v kraju, ki bi za to
odgovarjal. Tolmačijo nam, da so izvajalci komasacije v
Ljubljani na Geodetski upravi. Vendar smo prepričani, da
temu ni tako.
Preko 20 lastnikov zemljišč nas je, ki nas zanima komasa-
cijska zadeva, ker se nam ne zdi v redu, da je po komasaciji
več parcelnih številk, kot jih je bilo pred njo. Vsi prizadeti
smo pač mnenja, da je cilj komasacije združevati nepremič-
nine, ne pa drobiti, kot je sedaj razvidno iz komasacijskega
načrta. Površine, ki so velike, naj ostanejo skupaj, ne da se
sedaj trgajo in drobijo na več parcelnih številk.
Udeležencem komasacije iz komasacijskega ob-
močja Slovenske Konjice-Konjiška vas, ki želijo po-
drobnejše pojasnilo o komasaciji in o komasacijskem
postopku, odgovarjamo v naslednjem sestavku:
Kaj Je komasacija in kje Je urejena?
o komasaciji govorimo, če se na območju dela katastr-
ske občine ene ali več katastrskih občin kmetijska zem-
ljišča zložijo, nato pa ponovno razdelijo med prejšnje
lastnike in uporabnike tako, da dobi vsak čim bolj zao-
krožena zemljišča. Komasacijo sedaj ureja zakon o kme-
tijskih zemljiščih, objavljen v Uradnem listu SRS ^
1/79, 4/79 in 11/81 ter Navodilo za izvajanje komasacij
kmetijskih zemljišč, objavljeno v Uradnem listu SRS št.
22/81.
Cilj in smisel komasacije je zagotoviti vsem udele-
žencem zaokrožitev njihovih zemljišč. Namesto števil-
nih majhnih parcel, raztresenih na števUnih območjih,
naj bi dobil vsak lastnik manjše število parcel v strnje-
nih zemljiških kompleksih. V ta namen je potrebna
vrsta posegov in postopkov s ciljem, da se komasacijsko
območje prostorsko povsem na novo uredi. Odpraviti je
na primer potrebno večino obstoječih poti, služnosti,
zgraditi novo omrežje cest, prekopov in jarkov, ustano-
viti nove služnosti.
Predlagatelj komasacije je lahko kmetijska zemljiška
skupnost, kmetijke organizacije ali kmetje pod dvema
temeljnima pogojema: na podlagi soglasja določenega
dela komasacijskih udeležencev ali brez tega neposre-
dnega soglasja.
Za komasacijo se morajo izreči uporabniki in tisti
lastniki kmetijskih zemljišč, ki so kmetje in imajo sku-
paj z lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso kmetje, več kot
polovico površin vseh kmetijskih zemljišč na komasacij-
skem območju. Neposredno soglasje komasacijskih
udeležencev pa ni potrebno, če je komasacija predvi-
dena v družbenem planu občine in v dogovoru o teme-
ljih družbenega plana.
Interese udeležencev v komasacijskem postopku za-
stopa komasacijski odbor, ki ga izvolijo udeleženci. Ta
odbor ne more odločati, daje pa predloge in se povezuje
z organi v postopku, zlasti s komisijo za izvedbo koma-
sacijskega postopka.
O uvedbi komasacijskega postopka odloča občinska
skupščina. Odločba o uvedbi komasacijskega postopka
opredeljuje komasacijsko območje in komasacijske
udeležence, vsebuje način in kraj objave podatkov o
parcelah, opredeljuje dolžnosti strank v komasacijskem
postopku glede izvajanja ureditvenih del na komasacij-
skem območju in določa način vrednotenja komasacij-
skega sklada ter predvideno dehtev komasacijskega
sklada. (Nadaljevanje v prihodnji številki)
18. STRAN - NOVI TEDNIK
12. APRIL
Nagradni razpis
1. nagrada 500 dinarjev in
5 nagrad po 100 dinarjev.
Pri žrebu bomo upoštevali le pravi],
ne rešitve, pošljite jih najkasneje
torka, 17. 4. 1984, do 9. ure. Rešen^
križanke lahko prinesete tudi osebno
na vhodnih vratih je poštni nabiralni;^!
Na kuverto napišite NAGRAD^^
KRIŽANKA in svoj točni naslov.
Rešitov nagradne križanke
Vodoravno: KUBA, CVEKA, Ka
RUN, NARAVA, OSARIJ, RABAH
NA TRŽNICI, ELO, ALA, UA, Ra!
GAN, KORAL, BARIJ, PENA, AME
RIGO, ID, CESTNINA, VANADIJ
ClŽEK, ADLER, ARAGON, ALINEA
HIBA, ANO, NAGELJ, IRO.
Izid žrebanja
1. nagrado 500 din prejme: Ivaj
Spes, Keršova 7, 63212 Vojnik.
5. nagrad po 100 din prejmejo: Josip
Slomšek, Jurčičeva 1, 63320 T.Vel^
nje, Justina Posnig, Mariborska llo
63000 Celje, Marjan Grabner, Trubar!
jeva 6, 63.000 Celje, Anka Klinar, Gori.
ška 6, 63000 Celje, Boštjan Završnik
Smrekarjeva 18, 63000 Celje.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeli po pošti.
KrKanka 2 +1
Vodoravno: 1. južnoazijska mesnata
vzpenjalka, 5. slovenski igralec in gledali-
ški vzgojitelj (Ivan), 8. rimski hišni bog, 9.
kravata, 11. drugo največje mesto na Ja-
ponskem, 13. ime predsednice Planine,
14. nebesno telo, 16. način konjskega te-
ka, 17. naša hudo strupena kača, 19. Per-
zijka, 21. glas, zvok, 22. naprava za trka-
nje po vratih, 24. zmagovalec, prvi na
kakem tekmovanju, 25. vrsta vrana, 28.
snov, ki z vidno spremembo pokaže kak-
šen kemični pojav, 31. zorana zemlja, 32.
glavna verska postavka brahmanizma in
budizma, 33. aleksandrijski škof, na-
sprotnik arianizma.
Navpično: 1. mesto v Tesaliji, 2. stara
krama, 3. kratica naše borbe, 4. rdeče
barvilo, 5. oblika ženskega imena, 6. krat-
ka šala, 7. okras v arabskem stilu, 10.
kraljica športov, 12. vrsta začimbe, naso-
ljen in vložen cvetni popek sredozemske-
ga grma, 15. ptica selivka, 16. mongolski
vladarski naslov, 17. eneikomeren, nepre-
trgan ritmični tok, 18. veUka ruska reka,
20. majhna raca, 23. sol mlečne kisline,
24. prvi ton lestvice, 26. slovenski in hrva-
ški lirični pesnik (Stanko), 27. kemijski
element (K), 29. Nemška demokratična
republika, 30. Talisova pijača.
Rešitvi Iz prejšnje številke
KRIŽANKA
Vodoravno: MILTON, SLAMA, ANTI-
KA, TENOR, cv, SAGO, MALM, JE,
OPORA, MIA, ENA, ITAKA, BT, OTKA,
ATOM, DU, KAABA, oliver, ORDOS,
RANINA.
magiCni lik
statist, kanasta, tanta, čisti-
na, ostanek.
Magieni icvadrat
1,1. gostinski objekt, 9, 2. kdor s čen
operira, 10, 3. mesto v Bački, 11, 19
Šlajmer Edo, 12, 4. vinorodna rastlini
13, 17. poljski pisatelj znanstvene fai
tastike (Stanislav), 14. 5. Inex Adria
Aviopromet, 15,15. naselje v Poljanski
dolini s tovarno obutve, 16, 6. Štip, 17
13. mejna vrednost, 18, 7. hormonska
žleza v vmesnih možganih, 20,8. mu2ei
v Leningradu.
Magični lik I
1. ponavljanje besed na začetku ve'
stavčnih členov ali verzov, 2. raj, eden
3. švedsko mesto v pokrajini Dalarna
4 slovenski pesnik (Božo »Odčaran
svet«), 5. rjavolaska.
NAGRADNO VPRAŠANJE
RESJE
OMEJ
KURARE
KOLCA
KRIPLJE
KROKI
RAMŠELJ
Samo ena od gornjih besed je
ženskega spola. Ugotovite katera
in jo vpišite v kupon.
1. nagrada 500 dinarjev in
5 nagrad po 100 dinarjev
Ob 35-letnici izhajanja je Predsedstvo SFRJ odlikovalo Novi
tednik z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo.
Glasilo občin celjskega območja Novi tednik so ustanovile
občinske konference SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske
Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec na osnovi družbe-
nega dogovora o prevzemu ustanoviteljskih pravic in zagotav-
ljanju materialnih pogojev za izhajanje Novega tednika in
oddajanje Radia Celje.
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, tel. 23-105, 22-369.
Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni
urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni ure-
dnik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Marjela Agrež
(Šmarje, mladina). Vili Einspieler (Šentjur), Violeta Vatovec
Einspieler (Laško, izobrcževanje), Mateja Podjed (Slov. Ko-
njice, kultura), Milena Brečko Poklic (Celje, notranja politika,
zdravstvo), Rado Pantelič (Mozirje, turizem), Zdenka Stopar
(Celje, socialna politika), Srečko Srot (reportaža, kronilca-kri-
minal), Mitja Ummk (gospodarstvo, kmetijstvo in namestnik
odgovornega urednika NT), Janez Vedenik (Žalec, zamejstvo).
Tone Vrabl (Titovo Velenje, šport) Franček Pungerčič (glasba
in glasbeni urednik RC). Urednik fotografije Edi Masnec. Te-
hnični urednik Franjo Bogadi.
Izhaja vsak četrtek. Tisk: CGP Delo, Ljubljana.
Cena posameznega izvoda je 17 dinarjev. Celoletna naročnina
760 dinarjev, polletna naročnina 380 dinarjev. Za tujino je cena
dvojna. Stev. žiro računa 50700-603-31198 - CGP Delo Ljub-
ljana, TOZD Novi tednik Celje.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
M'
APRIL 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 19
bodeči
im noiii
prodajalci
Mladi na celjskem območju očitno dobro zade-
lajo, da bo po novih cenah v prodajalnah še manj
prometa. To se kaže tudi pri vpisu na srednjo šolo
23 trgovsko dejavnost, kjer imajo zaenkrat kandida-
tov le za tri oddelke, lahko pa bi jih napolnili pet.
Zato pa imajo dovolj tovrstnih kandidatov na
skupnosti za zaposlovanje - takih, ki so to šolo že
končali!
Sprememba
Delavci na sodišču
v Radovljici so pred
pričetkom »celjske«
obravnave menili, da
stvar vendarle ni tako
huda, kot hočejo ne-
kateri prikazati in da
javnost ni tako ra-
zburjena, kot SO hote-
li prikazati tudi novi-
narji.
Po anonimnih pi-
smih in telefonskih
klicih ter samem po-
teku obravnave so
svoje mnenje gotovo
sprerjienili.
PONEKOD IMAJO TAKO POLNE ROKE DELA S PRIPRAVAMI NA
NOVE CENE, DA ŠE REDNO PROIZVAJATI NE MOREJO.
Perspektiva
Kot smo slišali, sodi poklic pe-
ka med tiste, ki imajo na celj-
skem območju veliko bodočnost
-zaradi tega, ker jih primanjkuje
in tudi zato, ker naj bi imeli lepe
dohodke. »Usmerjevalci« na šo-
lah so povedali, da peki zaslužijo
celo več kot direktorji.
Peki pa sprašujejo, kje imajo
tako slabo plačane direktorje!
Razlika
Ali veste, kakšna je razlika
med plačevanjem stanarine
in ogrevanja za stanova-
nje?
V tem, da neplačano sta-
narino od stranke izterjajo,
neplačano ogrevanje pa
prenesejo na kotlovnico, ki
jo potem porazdeli med vse
tiste, ki so tako »neumni«,
da ogrevanje redno plaču-
jejo!
Ni res
Ni res, da iz žalske občine nič
ne prihaja v Celje.
Tudi odplake iz Levca bodo
speljali v celjsko kanalizacijsko
omrežje.
Rekordi
Iz Gorenja prihajajo iz dneva v
dan nove vesti p rekordnih proiz-
vodnih dosežkih.
Le iz težav se nikakor ne more-
jo izmotati!
Standard stalno se znižuje,
v boju s ceno ne zmaguje -
nad tem stalno negodujemo —
za nove pa cene roke dvigujemo!
- NEKATERI SE BOJIJO, DA BOMO PO
VSEH TEGOBAH, KI SE NAM OBETAJO,
LEPŠO PRIHODNJOST ISKALI V - PRETE-
KLOSTI.
- tE JO BOMO ISKALI NA PRAVIH ME-
STIH NITI NE BO TAKO SLABO!
340 sončnih dni
Najraje bi že kar na začet-
ku opisoval svoje vtise, do-
godivščine in ugotovitve z
otoka Cipra, toda spodobi se,
da najprej predstavim ta
otok z nekaterimi osnovnimi
podatki.
Cip)er je tretji največji otok
v Sredozemlju. Večja sta sa-
mo Sardinija in Sicilija. S
svojimi 9251 kvadratnimi ki-
lometri po velikosti prekaša
Korziko in Kreto. Na vsem
otoku živi nekaj manj kot
700.000 prebivalcev, od tega
je kar 500.000 Grkov, pre-
ostali del prebivalstva pa so
Turki.
Izredno zanimiva zemlje-
pisna lega omogoča Cipru
vrsto prednosti, čeprav je tu-
di res, da je med drugim tudi
ta botrovala številnim spo-
rom v zgodovini in še danes
botruje sporoni, ki bodo kdo
ve kdaj razrešeni. Otok Ciper
je od sirske obale oddaljen le
95 kilometrov, 65 kilometrov
ga loči od Turčije in od Egip-
ta 380 kilometrov. Pravza-
prav je Ciper še najbolj od-
daljen od Grčije.
Do Krete je od tam kar 553
kilometrov. Skupna dolžina
obale tega otoka znaša 780
kilometrov, oddaljenost med
najsevernejšo in najjužnejšo
točko otoka znaša 96 kilome-
trov, med najvzhodnejšo in
najzahodnejšo pa .224 kilo-
metrov.
Te podatke navajam pred-
vsem zaradi tega, ker bodo
morda še bolj zanimivi ob
naslednjih. Otok Ciper si po-
navadi predstavljamo kot
eno državo. Dejstvo pa je, da
je otok sedaj razdeljen na tri
države: za 99 let ima Velika
Britanija tu 99 kvadratnih ki-
lometrov ozemlja. To so
skleruli leta 1959, ko je uspe-
la vstaja Cipranov proti An-
gležem. Na ozemlju 99 kva-
dratnih kilornetrov imajo
Angleži svoja vojaška opori-
šča. Tu pa sta seveda potem
še neodvisna država Turkov
severni Ciper in južni del
otoka, kjer živijo izključno
Grki. Turške republike Se-
verni Ciper večina držav res-
da ni priznala, dejstvo pa je,
da 37 odstotkov severnega
dela otoka in njegov južni
del loči meja, ki je dobese-
dno neprehodna za ene in
druge: torej za Grke in
Turke.
Pravijo, da na Cipru sije
sonce 340 dni v letu. Na tem
otoku sem bil konec februar-
ja. V času torej, ko so tam
obirali pomaranče in Limone.
Cez dan so se temperature
povzpele do 25 in več stopinj
Celzija. Morje je imelo do-
brih 20 stopinj Celzija. Torej
ni bilo nič čudnega, da smo
se konec februarja kopali v
morju in sončili. Ze po dveh
dneh bivanja na Cipru sem
bil tako rjav, kot da bi se po-
leti vrnil z našega morja. Kli-
ma na otoku je zelo zdrava.
Povprečna življenjska sta-
rost je višja kot v Združenih
državah Amerike in v Veliki
Britaniji. V hribovitem pre-
delu Trodos ni nobena red-
kost človek, ki učaka sto in
več let. Nevarnih infekcij-
skih bolezni na Cipru ne poz-
najo. Deževnih dni je zelo
malo, pa vendarle toliko, da
otok ni gol in pust. Številni
nasadi pomcurnnč, linom, ze-
lenjave, mnoga drevesa in
cvetlice dajejo Cipru izjem-
no lepoto in seveda tudi bo-
gastvo. Na večjem delu oto-
ka padejo pozimi temperatu-
re le na 15 stopinj Celzija. Pri
tem je izvzet hrilx)viti predel
z imenom Trodos, kjer je tu-
di najvišji vrli Cipra Olimp
(nekaj manj kot 2000 me-
trov).
Konec februarja in marca so na Cipru obirali pomaranče.
20. stran - novi tednik
12. APRIL
APRIL 1984
NOVI TEDMK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
12. APRIL 1 j

KAMP PRIKOLICO BRAKO - zlož-
ljivo - in seno, prodam. Parež-
nik. Gorica pred bifejem Danica.
NAJBOUŠEMU kupcu prodam
20 km iz Celja proti Ponikvi par-
celo 556 nV' z brunarico 22 m^
primerno za vikend, tudi zazid-
ljivo. Kličite (061) 447-214 po 16.
uri.
MOTORNO ŽAGO HOMETETE in
osebni avto VW, dobro ohra-
njen, ugodno prodam. Veber
Ivan, Straža 27, Dramlje, 63222
Dramlje.
FIAT 125 PZ z malo rabljenim mo-
torjem Z 1300 (16.000 km) nujno
prodam. Novak, Orova vas 13,
Polzela.
BOS KOSILNICO 127 z brusom,
malo rabljeno, prodam. Mlakar
Lizika, Ožbolt 9, 63232 Ponikva.
SENO prodam. Stepišnik, Dobrova
19.
NOVO TERMOAKUMULACIJSKO
PEČ 3 KW prodam za 15.000 din.
Jezernik Milan, Laško, Kidriče-
va 60.
TRISOBNO STANOVANJE v cen-
tru mesta Celja prodam. Tel.
(063) 710-431.
NOV BARVNI TV, ekran 56 in nov
plinski štedilnik 4 plošče pro-
dam. Tel. 25-638.
PO KONKURENČNI CENI prodaja-
mo 4 mesece stare rjave jarkice
kakor tudi enodnevne piščance
bele, težke, rjave jarkice in gra-
haste. V aprilu prodajamo 2,5
meseca stare jarkice grahaste
in rjave. Valilnica Vinter, Lopata
55, Celje, tel. 33-751.
OJAČEVALEC MARANTZ
2 X 50 W in stolp Marantz poce-
ni prodam. Tel. (063) 31-098.
ZASTAVO 101 confort, letnik 80,
registrirano do marca 1985, z
dodatno opremo, v dobrem sta-
nju, ugodno prodam. Erjavčeva
30 - Ostrožno, Celje. Ogled po-
poldan.
ZASTAVO 101, letnik 7&-76 reg. do
9. meseca, ugodno prodam. Be-
zovšek, Arciin 66, škofja vas.
PRODAJAL bom nesnice super-
king stare nad 2 meseca zaradi
mraza od 1. maja dalje vsako
sredo in soboto na tržnici dnev-
no popoldne iz hleva. Krajnc,
Slatina v Rožni dolini.
OTROŠKI POGRAD, motor Tomos
avtomatik in kolo, ugodno pro-
dam. Lesjak Stane, Čopova
25/IX, Celje.
KRAVO sivo-rjave pasme, brejo 4.
teleta, prodam. Kosmelj Ana,
Grajska vas 22,63313 Gomilsko.
DVE AVTO GUMI s platišči
825 x 20 TAM 5000, ugodno
prodam. Bordon Valerijan, Boži-
čeva 5, Celje.
VINSKO TRTO, cepljeno modro
frankinjo, lipovško ali vrix>vec -
beio, prodam. Kovačič, Mali vrh
73 a, Šmartno ob Paki.
ZEMLJO primerno za vikend v Ma-
lih Brasiovčah, prodam. Šifra:
»MALE BRASLOVČE«.
BRAKO PRIKOLICO zelo ugodno
prodam. Ogled popoldan, šta-
bus Rozalija, Oblakova 40, Ce-
lje.
VEČJO KOLIČINO KUNCEV za za-
kol ali za nadaljnjo rejo, pro-
dam. Cesta v Laško 1, Celje.
VVV 1200 J, leto izdelave 1975, reg.
do oktobra 84, prodam. Jazbec
Anti, Pod rifnikom 10, Šentjur-
/Celju.
VEČ TON SLADKEGA sena in ota-
ve in 600 litrov rdečega vina,
prodam. Ja ger Franc, Belo 8 a.
MLADO KRAVO - jalovo - prodam
ali zamenjam za dobro molzni-
co. Kračun Kristina, Črešnjice 1,
Frankotovo.
M) KOMADOV salonitnih plošč,
prodam. Ludvik Vrhovšek, Dro-
binsko 8, Gorica/Slivnici.
STAREJŠO TELEVIZIJO, barvno.
Gorenje, ekran zamenjan, pro-
dam. Tel. 31-791.
SENO IN OTAVO, dobro, sladko,
prodam po 14 din. Tajnšek To-
ne, Arnače 22 c, Šentilj pri Vele-
nju.
MAN tip 8156, prekucnik, dva po-
gona, prodam. Tel. (063) 770-
087.
TOMOS 14 M, nov, prodam. Tel.
778-041.
TV COLOR Gorenje, ekran 66 cm,
prodam. Tel: 33-557.
RABUENO okno 180/120-1-30 za-
stekljeno, z roleto, cisterno
22001, gorilec, železna vrata
90/170, ugodno prodam. Fink,
Ulica Heroja Rojška 44, Celje,
tel. 36-124 popoldan.
120 KG TEŽKEGA prašiča prodam.
Dimec Maks, Dobrova 60, Celje.
RENAULT 4 in sredstva za zaščito
lesa, ugodno prodam. Glavač,
Pečovnik 12.
KROMPIR, semenski, Igor, in cele
orehe prodam. Koleno Majda,
ZakI 4, Gomilsko.
SKORAJ NOV traktor Tomo Vinko-
vič TV 419 z vsemi priključki,
prodam. Gaberšek Irena, šibe-
nik 7, Šentjur.
TELICO SIMENTALKO, brejo 8 in
pol meseca, poreklo, dobra
molznica, prodam. Juteršek,
Ljubečna 42.
ZASTAVO 101 letnik 79, novem-
ber, dobro ohranjen, prodam.
Lesjak, Tkalska 5, Celje.
TAM 5000 kesoner, vozen in oseb-
ni avto PZ 125 reg., ugodno pro-
dam. Žmahar Anton, Prožinska
vas 47, Štore.
ŠPORTNO ŠKODO prodam, prevo-
ženih 10.000 km, prodam. Tel:
32-559 po 14. uri. Raček Ivan,
Skaletova 3a, Celje.
OPEL ASCONO 1.6 S, letnik 77,
prodam. Tel: (063)720-033.
AVTO NSU 1200 prodam za re-
zervne dele. Vinko Žolger, Zg.
Tinsko 43, Loka pri Žusmu.
KRAVO ŠEKO s teletom, drugič
pripuščena, prodam. Kovačič,
Mali vrh 73a Šmartno ob Paki.
BIKCA SIMENTALCA, primernega
za pitanje, sadike za brajde,
sortno in mešarra vino, žganje
tropinovec, ter izvrstno slivov-
ko, vse po zmerni ceni napro-
daj. Dostop: Selce-Podgorje,
Lipuš Adolf, Zvodno 63, Celje.
SLADKO SENO prodam. Resnik
Franc, Ljubečna 37a.
STREŠNO OPEKO bobrovec, 2500
kom, prodam. Cpekarniška 1
Celje.
VOZNO KRAVO s teletom, ter gu-
mi voz, prodam. Štante Vili, Ver-
pete 13, Frankolovo.
KRAVO z mlekom, vozno, prodam.
Špitalič, Tovsti vrh, Marija Ga-
ber 5.
DVE TONI sena in harnrmniko B, S,
AS prodam. Fideršek Anton,
Proseniško 17, Šentjur.
BARVNI TV ISKRA Panorama
Montreal prodam. Inf. tel: 35-
359 dnevno 15. ure dalje.
SENO OTAVO sladko, dve toni,
prodam. Petrin Maks, Mozirje
41.
KOSILNICO 8 KM za hribovit te-
ren, prodam. Vrečar Savo, Koš-
nica 36 b.
DVE MOTORNI KOLESI MZ ES
175-2 in Tomos 15 SLC, obe v
dobrem stanju in registrirana,
prodam. Cena po dogovoru. An-
ton Štimulak, Trnovlje 241 g,
Celje, (V Gajih).
KATRCO, letnik 75, ugodno pro-
dam. Reg. do 19. 3. 1985. Ogled
v soboto in nedeljo. Mastnak Ci-
ril, Velika Pirešica 6 b, Žalec.
RENAULT 4 TL, potreben manjše-
ga popravila ter motor Puch
150 ccm Goleb - oblika Vespa,
ugodno prodam. Vojč Krivec,
Prihova 36, 63331 Nazarje, tel:
(063)831-441 popoldan.
KROMPIR igor, semenski in jedil-
ni, lepo korenje in dober jatioič-
nlk prodam. Podgoršek Vinko,
Pepelno 12, Šmartno v Rožni
dolini.
126 P, dve leti star, prodam. Kra-
njec Igor, Orla vas 10, Bra-
slovče.
BMW 1802, letnik 74, dve okni z
roleto 180 X 170, avto kompo-
nento Gerhard, prodam. Vojko-
vič igor, Šmarjeta 16, Škofja
vas.
ZDOMCI, UGODNA PRILOŽNOSTI
Prodamo večje skoraj novo go-
spodarsko poslopje odlično za
obrt ali katero drugo dejavnost,
oddaljeno le 4 km iz Celja (voda,
elektrika, telefon). Rezar, Ra-
zbor 27, Dramlje.
KLAVIRSKO HARMONIKO (Stra-
ael) 120 basov, ugodno prodam.
Tel: 26-311 int. 07, Valek.
PLETILNI STROJ SINGER MEMO-
MATIC, dvoreden, prodam. Ce-
na 160.000 din Šifra: APRIL.
ŠOTOR in JADRALNO DESKO Im-
grad, ugodno prodam. Ratej Ja-
nez, Trnovlje 35.
ZASTAVO 101 SC, letnik 1980, pro-
dam. Inf. popoldan na tel: 33-
955.
ENOFAZNI HIDROFOR, 80 I bojler
in Tomos avtomatik 3a, prodam.
Ogled po 15. uri. Štante Slavko,
Ljubečna 64.
HARMONIKO MELODIJA, 60 be-
sno, prodam. Ribezi Mojca, Ce-
lje, Dobrova 31 a.
MINI MORIŠ 1000, letnik 71, pro-
dam. Kosec, Vrunčeva 9, Celje.
RENAULT 4 TLS 16.000 km, dobro
ohranjen, mali prenosni TV z ra-
diom in kasetofonom, malo rab-
ljeno, prodam. Cena po dogovo-
ru. Čelič Jože, Repno 3, Šentjur.
126 P, letnik 77, prodam. Lešnik,
Vrbje, Žalec.
TRAKTOR IMT 558, 1300 delovnih
ur in traktorsko frezo IMT 160,
prodam. Petaver Jurij, Bodrišna
vas 28, Grobelno.
NAPRODAJ KOLO (Bataglin) št.
56, cena 5 M. Prvomajska 31,
Ostrožno Celje.
ZASTAVO 101 lux letnik 76, pro-
dam. Inf. na tel: 265-53 ali na
Okopih 3, Celje.
KRAVO SIMENTALKO z junčkom
ali brejo, prodam. Inf. Germ An-
ton, Lipa 25, Frankolovo.
SENO 3000 kg, prodam. Novak
Alojz, Vrbno 19, Šentjur.
POHIŠTVO, starejše, za dnevno
sobo, dobro ohranjeno, prodam.
Hermine Seničar 8, Zg. Hudinja,
Celje (popoldan).
KASETOFON TECHNICS RSM 63,
prodam. Inf. tel: 35-730 proti ve-
čeru.
ŠKOUKO za FIAT 750 rumene
barve, novo, prodam. Informaci-
je - Grobelnik Poljane 48, tel:
831-422.
ŠPORTNO KOLO SENIOR na 10
prestav in kotalke št. 35-40,
ugodno prodam. Hržinjak Miran,
Titov trg 7.
ŠKODO 110 L, reg. do 22. oktobra
1984, cena 40.000 din, prodam.
Inf. na tel: 710-789.
SENO prodam. Roter Marjan, Do-
briša vas 7, Petrovče.
BARVNI TV Gorenje - AHAT pro-
dam. Moše Pijade 7, tel: 31-300
Celje.
DYANO, letnik 77, prodam. Mar-
guč Janko, Sp. Laže 2, 63215
Loče.
MLADE ČISTOKRVNE nemške ov-
čarje, odličnih staršev, brez ro-
dovnika, prodam. Jug Drago,
Šentjur pri Celju, Ulica Ipavčeva
18.
MOTOR E 90, prodam. Ogled mo-
žen preko celega dneva. Černič
Robert, Zadobrova 8 a, škofja
vas.
VARNOSTNI LOK s streho za trak-
tor Fiat Štore, ugodno prodam.
Ožir Ignac, Založe 31, Polzela.
HRIBOVITO ZEMUlŠČE okoli 60
arov, dostop z avtom, zaradi
starosti ugodno prodam. Vin-
cenc, Lekmarje 15, Vinski vrh
pri Slivnici.
PLEMENSKO SVINJO ali prašiča
80 kg in 100 kg, prodam za za-
kol. Sorn, Bukovžlak 9, Teharje.
MOTOR MZ 150 ccm, letnik 79 pro-
dam za 8 m. Tel. 27-411 int. 512.
STANOVANJSKO BARAKO
33 X 10 m ugodno prodam. Sitar
Milan, Pristaja 5, Vojnik.
DVA KAVČA, omaro za oblačila in
omaro za čevlje, vse skoraj no-
vo in ohranjeno, prodam po zelo
ugodni ceni. Naslov: SImič Ml-
tar, Miklošičeva 6, Celje, Ogled
po 15. uri.
APN 4 star 10 mesecev in rezerv-
ne dele za Ami 8 ugodno pro-
dam. Vodišek Zdenko, Rifen-
gozd 10 a. Laško.
BMW 316, letnik 76, reg. do aprila
85, prodam. Čehajič Mirsad, Zi-
danškova 5, Celje.
ZAMRZOVALNO SKRINJO za
16.000 din, spalnico brez jogi
vložkov za 12.000 din, nujno
prodam. Perkovič, Okrogarjeva
5, Celje, pritličje 3.
VISOKO PRITLIČNO HIŠO enodru-
žinsko, centralno ogrevanje, s
telefonom, prodam. Inf. dobite
po tel: 27-234.
Z 750 prodam za rezervne dele v
celoti po delih ali samo motor.
Lončarič Ivan, Zdraviliška 16,
63272 Rimske Toplice.
HLADILNO SKRINJO Gorenje
310 I prodam. Koštomaj, Trnov-
lje 253 pri št. 205.
FANTOVSKO MODRO OBLEKO
številko 13, prodam. Inf. tel. 33-
203.
BELO dolgo poročno obleko št. 38,
črno, žametno št. 96, novo ku-
hinjsko napo in stereo gramo-
fon, prodam. Tel. 34-062.
OHRANJENI TRAKTOR M Kornik s
kosilnico, moč 20 KM, prodam.
Kraner Mirko, Vojnik, Celjska 1.
ZDOMCI! Ugodno prodam dvosta-
novanjsko hišo z velikim vrtom,
Sp. Trnovlje 208, Celje. Fani Ho-
čevar.
TRAKTOR FENDT s koso, 24 KS,
registriran, prodam. Ogled mo-
žen v popoldanskih urah. Čret-
nik Martin, Gornja vas 24, Gro-
belno, Šentvid.
PRIKOLICO za osebni avto, odlič-
no ohranjeno, brezhibno, poce-
ni prodam. Lapornik Daniel,
Globoko 11 a. Rimske Toplice.
SLADKO SENO in otavo, večjo ko-
ličino, prodam. Jager Anton,
Belo 13, Šmarje/Jalšah.
HARMONIKE železnikove, zvočni-
ke 2 x 50 W in ojačevalec, pro-
dam. Arzenšek Roman, Rakito-
vec 10, Gorica/Slivnici.
R 4 letnik 77, ugodno prodam. Inf.
po telefonu (063) 730-765 od 15.
do 20. ure. Plut, Kraigherjeva
18 a. Laško.
SLADKO SENO, prodam. Fric
Franc, Lokrovec 47, Celje.
MOTOR za traktor TV 18 KS pro-
dam. Inf. po 17. uri pri Trobiš
Slavko, Proseniško n. h., Šent-
jur.
VINOGRAD, novi nasad s kletjo in
inventarjem v površini 9754 m^,
prodam. Lokacija: Pecelj pri Vir-
štajnu. Kramarič Mato, Klanjec,
Mihanovičeva 38, tel. (049) 83-
117.
ZX SINCLAIR-SPECTRUM hišni
računalnik in SONY reporterski
kasetofon, prodam. Tel. 35-775.
BIKCA odstavčka. prodam. Goleč
Anica, Doblatina 11, Laško.
BCS 715 kosilnico, enokolesno,
novo, prodam. Tel. (063) 31-771.
RENAULT 12, rdeče barve, pro-
dam. Žnidar Roman, Lokrovec
28, Celje, tel. 21-242.
OPEL KADETT, letnik 74, ugodno
prodam. Tel. 730-530 dopoldan.
DIATONIČNO harmoniko B, es, as,
ročno delo in elektronske orgle,
znamke Viscount, ugodno pro-
dam. Cverle Vinko, Nova vas 24,
Šentjur. Ogled vsak dan popol-
dan.
LiGUSTER 4 letne sadike za živo
mejo prodam po ugodni ceni.
Habe, Vinska gorica 2, Dobrna.
VRATA, pokrov motorja in STRE-
HO za Zastavo 101 ugodno pro-
dam. Forštner, Slatina 18,
Šmartno v Rožni dolini.
GS SUPER 1,3, letnik 79, 50.000
prevoženih km, odlično ohra-
njen, garažiran, prodam. Tel.
34-259, popoldan.
V SOBOTO 14. aprila bom na celj-
ski tržnici prodajal enodnevne
bele petelinčke po ugodni ceni.
KOMBI DIZEL 412 NF, letnik 79,
reg. 10. 10. 84, prodam. V račun
vzamem tudi manjši avto, grad-
beni material. Mlinarč Silvo,
Stopče, Grobelno.
BUKOVA DRVA PRODAM. Šifra:
»V BLIŽINI CEUA«.
PARCELE za vikende nad Peklom
v Savinjski dolini prodam. Turn-
šek Angela, Podvrh 82, Bra-
slovče.
KOSO IN POGON za motokultiva-
tor MUTA prodam. Tel. (063)
710-610 int. 81 v času od 6. do
14. ure.
SPALNICO ugodno prodam. Ogled
možen v popoldanskem času.
Potočen, Goriška 1, tel. 36-327.
ROČNI VOZ do 500 kg nosilnosti in
130 kom stare strešne opeke
bobrovec, prodam. Grabnar,
Štefanova 8 (za hladilnico -
Spodnja Hudinja).
CCA 300 kg semenskega krompir-
ja igorja, prodam, šuhel Miran,
Proseniško 42, 63230 Šentjur.
VISOKO BREJO vozno kravo, pro-
dam. Zorko Martin, Medlog 36.
TRAKTOR URSUS 35 KM in priko-
lico, prodam. Romih Marjan,
Trojno 6 a. Laško.
DVOBRAZDNI PLUG lOcol, pro-
dam. Kramaršak Ivan, Primož
, 1 a, pošta Šentjur.
TRAKTOR STEVER 30 KS dobro
ohranjen, reg., ugodno prodam.
Ivane Franc, Buče 21, tel. (063)
781-076.
300 SADIK flidra poceni prodam.
Klane 86, 63204 Dobrna.
F 750, LETNIK 75, brezhiben, nere-
gistriran, cena 3,5 M, karamboli-
ran kombi Zastava 430 bus, let-
nik 77, motor 5.000 km po gene-
ralni, skupaj ali po delih pro-
dam; motor in menjalnik odgo-
varja za Zastavo 750, cena 3 M,
ter trajno gorečo peč EMO, pla-
men 5, rabljeno 4 mesece za
9000 din, ugodno prodam. Kolar
Zlatka, Debro b 6, Laško.
ENODRUŽINSKO vseljivo hli,
centralno v Celju prodam. ^
HIŠA.
SKORAJ NOV trotazni hidro
prodam. Tel: 24-154 Gorjup
6, do 14. ure.
FIAT 750 v voznem stanju pa
ben manjšega popravila s ki
plet rezervnimi deli ugodno;
dam. Krivec, Prihova 36, N«
je, tel: (063)831-441 popokti
SEDEŽNO KOTNO garnituro i
teljema, prodam. Toman Ci
ka, Gomilsko 21. Ogled po;
dan.
KUHINJSKI KOT, raztegljivo n
in 3 stole ugodno prodam,
tel: 28-466.
V ŽALCU prodam dvostanovi
sko hišo-novo. Tel: (063) 27-1
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK Gor«
bel, s 4 električnimi plošii
ugodno in poceni prodam.
21-904.
RAZTEGUlV KAVČ, klubsko m
kuhinjsko mizo s štirimi i
ugodno prodam. Inf. popol
33-219.
VINOGRAD V BLIŽINI Atom
toplic na lepi sončni legi vin
ri 19 a, primerno za vikend,f
dam. Strašek Stanko, Klimal
Ije, Tel: 25-350-expedit.
DVE TRAKTORSKI PRIKOl
prodam. Fidler, Goričica
Šentjur.
KOTNO SEDEŽNO GARNITU
ugodno prodam. Tel: 22-5lSi
poldan.
126 P, letnik 78, ugodno prodan
9 M. Mlinaric, Na zelenici 7,1
Ije tel: 27-176.
BARVNI TV Gorenje Color eleM
nic zaradi izselitve ugodno P
dam. Ponudbe pod šifro: M*
RABLJEN.
KUPim
GRADBENO PARCELO v Savini
dolini kupim. Tel: 33-227 oi
ure dalje.
ZEMUlŠČE - parcelo na reH
Hudinja, Lava, Ostrožno, ^
log, kupim. Ponudbe pod "
KOJ« na Novi tednik Celje.
RABUENO ALI novo nakladi
za seno od 15. do 19 m', M
Ponudbe na tel: (063) 32-60C
poldan.
STARO KMEČKO HIŠO z gol»
in zemljo kupim v širši ok'
Celja, Slovenskih Konjic
nudbe pod Metrovič, Pucov«
Celje, tel: (063) 35-542.   ^

ENOINPOLSOBNO stanovanj«
50 m^ kupim. Šifra: -LEPOS
NOVANJE«.
ENOSOBNO STANOVANJE v'
lju z velikim balkonom
njam za dvosobno v Celj"
okolici. Šifra: LEPO STAt^'
NJE.
ODDAM dve sobi, uporaba >"
nje, kopalnice, za eno leto P*
lo naprej. Šifra: NA OTOK^
NUDIM SOBO za pomoč v g<^
dinjstvu za starejšo oseb"
fra: »STANOVANJE«.
POIŠČITE V...
prodajhem centru hudinja
Graditelji imajo v teh dneh probleme z nabavo raznj^,
strojev in pripomočkov za njihovo delo. Vse na enett,
mestu si lahko ogledajo in jih tudi kupijo v prodajalne^,
centru Hudima.
kOVinOtehna   tozd tehnična trgovinaj
APRIL 1984
novi tedmk - stran 23
Takoj zaposlim
jjva ključavničarja
2 znanjem varjenja COj in
.3-letno prakso.
<ljučavničarstvo PIRŠ,
^vije 179, Celje.
^gO, tudi kletno, v Celju ali oko-
lici Iščem. Šifra: POMLAD.
^f^OI ZAPOSLITVE iščem sobo
gll vzamem v najem manjše sta-
^vanje. KrajrK: Marija, ŠD Ma-
ribor, Gosposvetska 85.
USLUŽBENEC, samski, nujno išče
enosobno stanovanje, garso-
niero aH sobo s posebnim vho-
(jom. Nudim predplačilo, šifra:
OOBER PLAČNIK.
POŠTENO DEKLE išče sobo s
' souporabo kopalnice v Celju.
Kličite popoldan od 17. do 19.
ure tel: (061) 324-123, šifra:
NUJNO.
7AIVIENJAM TROSOBNO komfort-
no stanovanje v Novi vasi za
enako ali manjše brez central-
ne. Inf. do 15. ure na tel: 24-500
int 21.
ZAiVIENJAM DVOSTANOVANJ-
SKO hišo, nedokončana, spod-
nji del vseljiv, za enodružinsko v
oi(ollcl Žalca - Celje. Hiša se
naiiaja v bližini Šempetra. Kliči-
te popoldan 710-526.
MLADA DRUŽINA išče manjše
stanovanje ali hišo v okolici Voj-
n\ka ali severno od Celja. Šifra:
REDNI PLAČNIK.
IMIRNEMU DEKLETU ali študentki
oddam opremljeno ogrevano
sobo. Šifra: »CEUE«.
ZAPOSLITEV
GOSTIŠČE V ŠENTJURJU sprejme
natakarico takoj. Inf. po tel: 741-
185 po 12. url.
1AK0J SPREJMEM KV stavbnega
Ideparja in PK stavbnega kle-
i parja. OD po dogovoru. Veselo-
[ va 3, Celje, tel: 34-805.
V REDNO  DELOVNO  razmerje
sprejmem KV Instalaterja vodo-
i voda ali kleparja. OD po dogo-
voru. Ponudbe poslati pismeno
na naslov Kleparstvo-instaia-
terstvo Franc Stropnik, Babno
31, Celje, ali tel: (063) 33-597.
OPRAVUAMO vsa kleparska dela
kot so: montaža žlebov, dimnič-
ne obrobe in pokrivanje streh z
vsemi strešnimi kritinami. Po
ugodnih cenah. Se priporoča
stavbno kieparstvo PILKO Ce-
lje, Veselova 3, tel: 34-805.
HONORARNO ZAPOSLI^V iščem
na svojem domu. Lahko tudi se-
rijsko delo. Ponudbe pod TA-
KOJ.
OBRTNIKI POZOR! Strokovno in
ažurno vodim knjigovodska in
opravljam vsa pisarniška dela.
Ponudbe pod: HONORARNO.
IŠČEM PRIUČENO ali KV šiviljo,
osebni dohodek okoli 20.000
din. Šifra: PREBOLD.
TAKOJ SPREJMEM V redno de-
lovno razmerje KV ali priučene-
ga avtokleparja Gorjak Franc,
Trnovlje 102, tel: 31-844.
PRIDNEGA čevljarja KV, PKV ali
za priučitev, sprejmem. Lenuhi
izključeni. Rokodelnica, Miklo-
šičeva 2.
SPREJMEM takoj v delovno raz-
merje priučenega siikopieskar-
ja. Kodrič Rudolf, Celje, Čuprlj-
ska 2.
mm
GARAŽO oddam. Šifra: NA
OTOKU.
ANGLEŠČINO instruiram za vse
šole. Hartman, Ulica Tončke Če-
čeve 7, Celje, tel: 22-657.
IŠČEM PROFESORJA matematike
za višjo tehnično šolo. Zglasite
se na naslov: Ristič Liljana, Trg
oktobrske revolucije 3, Celje.
OPRAVIČUJEM SE tov. Andreju
Natku za izrečene besede dne
30. marca 1984. Obenem prekll-
cujem vse izrečeno. Ludvik
Semprimožnik, Dobriša vas n. h.
Petrovče.
DRUŽINA PREIS javite svoj na-
slov. Pina Cerar.
V CEUU najamem kakršenkoli
prostor ali prostore za umetni-
ški atelje 80 rr^. Ponudba pod:
ATELJE.
SEM FANT, star 40 let, sam na
kmetiji. Zato si iščem dekle, lah-
ko vdovo ali razvezano, za
skupno življenje. Otroci niso
ovira. Ponudbe oddajte s svojim
naslovom pod šifro: OSAM-
UEN.
RADIO CEUE
I ČETRTEK, 12. 4.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami; de-
žurna služba v celjskem Zdravstvenem domu, vmes ob 8.30
(Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00
I Poročila in Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Čestitke in
[Pozdravi, 16.30 Kronika, 16.45 Zabavni globus, 17.00 V živo:
i^ako bomo zaposlovali pripravnike, 18.00 Zaključek sporeda.
PETEK, 13. 4.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik, vmes ob 8.30
Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Žveplometer, 10.00 Zaklju-
fek sporeda 15.00 Poročila in obvestila, 15.30 Dogodki in od-
"^eviihe.OO Čestitke in pozdravi, 16.30 Namig za konec tedna,
16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Glasbo vam izbira,
17.45 Turistična oddaja, 18.00 Zaključek sporeda.
SOBOTA, 14. 4.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami, vmes ob
830 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.05 Kuharski kotiček, 9.15
•koledar prireditev, 9.30 Filmski sprehodi, 10.00 Zaključek spo-
reda, 15.00 Poročila in obvestila, 15.15 Zabavni globus, 15.30
Oogodki in odmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika,
17-15 Lestvica zabavnih melodij, 17.45 Kulturni feljton, 18.00
zaključek sporeda.
NEDELJA, 15. 4.: 10.00 Poročila in obvestila, 10.30 Predstav-
')3mo vam, 10.45 Onkraj srebrne črte, 11.00 Žveplometer (pono-
^"ev), 11.30 Kmetijska oddaja, 12.00 Poročila, 12.05 Zabavni
9'obus, 12.15 Literarna oddaja, 12.30 Iz domačih logov, 13.00
^stitke in pozdravi, 14.30 Zaključek sporeda.
PONEDELJEK, 16. 4.: 8.00 Poročila, 8.05 Športno dopoldne,
^^es ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek
ŠPoreda, 15.00 Poročila in obvestila, 15.15 Nove plošče, 15.30
^godki in odmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Reportaža,
/^^•45 Zabavni globus 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica narodnoza-
'^avne glasbe, 17.45 Športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda.
. Torek, 17. 4.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami, vmes ob
0^30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Esperanto, 10.00 Za-
•^'juček sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 15.30 Dogodki in
^dmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Srečanje z leti, 16.45
^abavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne glasbe,
'45 iz delovnih organizacij, 18.00 Zaključek sporeda.
g Sreda, 18. 4.: S.OO Poročila, 8.05 Dopoldne z vami, vmes ob
^0 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Koledar prireditev,
'O.Oo Zaključek sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 15.30 Do-
?°dki in odmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni glo-
i/oo Kronika, 17.15 Glasbene vzporednice, 17.45 Izzakla-
'^'ce zborovske glasbe, 18.00 Zaključek sporeda.
TV SPORED
NEDELJA, 15. 4.
9.20 POROČIU\; 9 25 ŽIV ŽAV, otroška matineja, 10.15 MODRO POLETJE,"
španska otroška nanizanka-ponovitev; 10.45 F. Boyer: ŽIVLJENJE BERLIOZA, i
francoska nadaljevanka; 11 40 625. oddaja za stik z gledalci, 12.00 KMETIJSKA i
ODDAJA; 13 00 POROČILA (do 13.05); 15.40 POROCiLA; 15 45 MOSTOVI: 16.15 \
ŠPORTNA POROČILA; 16 30 DOMA PRED TEMO, ameriški film (ČB); 18.40'
GIMNASTIKA - LJUBLJANA 84, reportaža; 19 10 RISANKA; 19 20 CIK CAK; :
19 24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 :
VREME; 19 57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 S. Karanovič-M. Marinovič-A. |
Horton: NEKAJ VMESNEGA, nadaljevanka TV Beograd; 20 45 PROPAGANDNA^
ODDAJA; 20.50 ŠPORTNI PREGLED; 21.20 PORTRET BRATKA KREFTA; 21.45;
POROČILA
Oddajniki II. TV mreže: <
15.30 NEDELJSKO POPOLDNE; 17.05 BLEŠČANJE, ameriški film; 18.55 Rl-i
SANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 MODROST TELESA, dokumentarna serija; ■
20 50 VČERAJ DANES, JUTRI; 21.10 RASKENOVI. švedska nadaljevanka (doi
22.10) i
PONEDEUEK, 16. 4.
8.50 TV V ŠOLI: TV koledar. Povej mi. pove] Češčina, Madžarščina, Ustvarjalne
igre. Ustno izročilo. Poročila; 10 35 TV V ŠOLI: TV berilo. Risanka, Angleščina,
Stanko Šefič, Risanka, Velikani športna in olimpijske igre (do 12.30); 16.50
POROČILA; 16.55 JOLE, JOLE, otroška serija TV Titograd; 17.25 VOJAŠKI
POKLICI, oddaja TV Beograd; 18 25 PODRAVSKI OBZORNIK; 18 40 PET MINUT
ZA REKREACIJO; 18.45 ZDRAVO, MLADI; 19.15 RISANKA; 19.24 CIK CAK; 19 24
TV IN RADIO NOCOJ; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME, 19.57 PROPAGAN-
DNA ODDAJA; 20.00 G. Radanovi(icz-F. Rueb: ŠEPAVI ALOJZ, švicarska TV
drama; 21.05 SPOZNANO. NEZNANO, oddaja o znanosti; 22.05 TV DNEVNIK II;
OPOMBA; 13.00-14.00/30 London: PESEM EVROVIZIJE - predhodno predva-1
janje
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV DNEVNIK: 17.45 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVUlCE: O pustu, oddaja-
TV Ljubljana; 18.00 ZGODOVINSKA PRIPOVEDKA: Mezopotamija-Egipt, izo-
braževalna serija; 18 45 GLASBENI ALBUM; 19.00 TELESPORT, 19.30 TV
DNEVNIK; 20.00 ZNANOST IN Ml; 20 50 ZAGREBŠKA PANORAMA; 21.05 ZA-
BAVA VAS SKUPINA »POZDRAVI.. - ponovitev; 22.00 ŽENSKA ZA PULTOM,
češkoslovaška nadaljevanka (do 22.50)
TOREK, 17. 4.
8.50 TV V ŠOLI: TV koledar. Bitka na Suteski, Za učitelje. Otroci ustvarjajo,
Predstavljamo vam.. . Od Subotice do Novega Sada. Poročila; 10 35 TV V
ŠOLI: Rastline z okusom po mesu. Risanka, Svet, v katerem živimo. Tehniška
ustvarj^alnost mladih. Risanka. Glasbeni pouk: Klavir, Govorni jezik (do 12.30);
16.25 ŠOLSKA TV: NA ROBU VEČNOSTI, dokumentarna oddaja iz niza Vesolje;
17. 25 POROČILA; 17.30 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O treh labodkah;
17.50 MPF CELJE 83: Mladinski pevski zbori - 3 oddaja; 18.25 GORENJSKI
OBZORNIK; 18.40 MALI SVET; Kako nastane slikanica, otroška oddaja; 19.10
RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ. 19.26 ZRNO DO ZRNA;
19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 Ch.'
Dickens-D. Edgar: ŽIVLJENJE IN DOGODIVŠČINE NICHOLASA NICKLEBVJA, '
angleška nadaljevanka; 20.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.00 MEDNARODNA
OBZORJA; 22.00 TV DNEVNIK II; 22.15 IZ KONCERTNIH DVORAN: W. A Mozart.
SIMFONIJA ŠT. 36 V C-DURU
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV DNEVNIK; 17.45 KAJ OTROCI VEDO O ROJSTNEM KRAJU; 18.15
KNJIGE IN MISLI; 18. 45 MLADI TALENTI, zabavno glasbena oddaja; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.00 PJ V KOŠARKI 2. tekma 3. kola končnice, prenos (slov. kom.) v
odmoru PROPAGANDNA ODDAJA in ob 20.45 ŽREBANJE LOTA; 21.30 ZA-
GREBŠKA PANORAMA; 21.45 LIKI REVOLUCIJE, dokumentarna oddaja, 22.30
DNEVI JAZZA 83 (do 23.15)
SREDA, 18. 4.
8.50 TV V ŠOLI: TV koledar. Majhna delavnica. Morje m človek. Odmor. Ivo
Marinkovič, Notranja čistoča organizma. Poročila; 10.35 TV V ŠOLI: Biologija:
Nevretenčarji, Risanka, Svečano kosilo. Kako z denarjem. Risanka Tek je
najstarejši šport, Baletni upi (do 12.30); 17.50 POROČILA; 17.55 PEDENJŽEP;
18.25 ZASAVSKI OBZORNIK; 18.40 MOZAIK KRATKEGA FILMA: ZABRISAN
SPOMIN, francoski film; 19 10 RISANKA; 19 20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO
NOCOJ: 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57
PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 FILM TEDNA: SENCA ZEMLJE, tunizijski film;
21.30 TV DNEVNIK II; 21.40 OMIZJE; OPOMBA. NOGOMET - olimpijske kvalifi-
kacije ROMUNIJA:JUGOSLAVIJA
Oddajniki II. TV mreže:
17 25 TV DNEVNIK; 17.45 TAKTU - ZGODBE STAREGA ESKIMA, otroška
Oddaja; 18.15 POKLICNA USMERITEV, izobraževalna serija; 18.45 SUPERMAR-
KET. humoristična-glasbena oddaja; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ONKRAJ SO-
MRAKA, zabavna oddaja; 21.05 ZAGREBŠKA PANORAMA; 21.20 KONCERT V
GALERIJI SRBSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI; 22.05 ŠTIRJE
GLAVNI OBJEKTI KULTURE: Arhiv Hrvatske (do 22.35)
ČETRTEK, 19. 4.
8.50 TV V ŠOLI: TV koledar. Športi, poklici in plavanje; Jedro in kromosomi
celic. Otroci ustvarjajo. Predstavljamo vam.... Poklicno usmerjanje. Poročila;
10.35 TV V ŠOLI: Kemija: Kalij m natrij, Risanka, Izobraževalna reportaža,
Risanka. Vzgojitelj, Govorni jezik (do 12.20); 16.45 ŠOLSKA TV: NA ROBU i
VEČNOSTI, dok. oddaja iz niza VESOLJE; 17.45 POROČILA; 17.50 IGRAJMO 1
SE GLEDALIŠČE: Živelo je...; 18.25 DOLENJSKI OBZORNIK; 18.40 OBRAMBA i
IN SAMOZAŠČITA; 19.10 RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; ;
19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGAN- ;
DNA ODDAJA; 20.00 TEDNIK; 20.05 PROPAGANDNA ODDAJA: 20 55 J Prebble, i
K. Taylor: BORGIJCI, angleška nadaljevanka; 21.50 TV DNEVNIK 11:21 55 CELO- ]
VEC - LJUBLJANA
PETEK, 20. 4.
8.50 TV V ŠOLI: TV koledar. Posadimo drevo. Ruščina. Odmor. TV gledališče, ;
Poročila; 10.35 TV V ŠOLI: Doba katedral: Ludvik IX.. kralj, vitez m svetnik, :
Risanka. Iz naših krajev - Negotin. Elektronski računalniki. Risanka. Velikani !
svetovne književnosti. V pravem trenutku na pravem mestu (do 12.30); 17.15:
POROČILA: 17 20 ROČK PORTRET Sead Memič-Vajta. oddaja TV Novi Sad; j
17 50 MODRO POLETJE, španska mladinska nanizanka; 18.25 OBZORNIK i
LJUBLJANSKEGA OBMOČJA; 18 40 KRAS IN KRASOSLOVJE. izobraževalna!
oddaja iz niza Kras; 19.05 Risanka; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; (
19 26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I, 19.55 VREME: 19.57 PROPAGAN-;
DNA ODDAJA; 20.00 VČERAJ ZA JUTRI: Brstenje dokumentarna serija: 20.30 i
PROPAGANDNA ODDAJA; 20.35 NE PREZRITE: 20 50 TV KVIZ; 22.00 TV.
DNEVNIK II; 22 15 VESELE ŽENE WINDSORSKE. angleški film i
1
SOBOTA, 21.4.
8 00 POROČILA, 8.05 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O teh labodkah: 8.25 \
PEDENJŽEP; 8 55 JOLE. JOLE. otroška serija TV Titograd; 9 25 MALI SVET: j
Kako nastane slikanica, otroška oddaja TV Zagreb; 9.55 S.Pregi: ODPRAVA
ZELENEGA ZMAJA - Srečanje. mJadinska nadaljevanka: 10 25 DIAMANTI NA i
NEBU, angleška dokumentarna serija, 1115 VČERAJ ZA JUTRI Slana hladne '
vode. dokumentarna serija: 11.45 POROČILA (do 11.50); 15.20 POROČIL^-;
15 25 PJ V NOGOMETU OSIJEK PARTIZAN, prenos v odmoru : 17 15 RIBIČI
IZ MOORHOVDA. zahodnonemška nadaljevanka; 18 30 SKRIVNOSTNI SVET'
ARTHURJA CLARKA Neznani leteči predmeti, angleška dokumentarna serija; ■
19 00 RISANKA: 19.15 CIK CAK; 19 24 TV IN RADIO NOCOJ: 19 26 ZRNO DO '
ZRNA: 19 30 TV DNEVNIK: 19 55 VREME: 19 57 PROPAGANDNA ODDAJA; '
20 00 MEDNARODNO SREČANJE ČARODEJEV, prenos iz Cankarjevega doma; .
PROPAGANDNA ODDAJA, ZRCALO TEDNA, ZVEZDA, ameriški f,lm, PORO- '
ČILA i
»Občinski oddelek za občno upravo Celje
objavlja v skladu s 13. členom zakona o postopku z
najdenimi stvarmi (Uradni list SRS št. 31/76) javno dražbo
najdenih koles, koles z motorjem in ostalih predmetov, ki
jim je potekel rok hrambe, in sicer:
5 motornih koles, 1 ogrodje motornega kolesa,
30 koles, 2 ogrodji koles in druge predmete
kovčki, torbice, ura, elektromotor, itd.).
Seznam predmetov je objavljen na oglasni deski skupščine
občine Celje, Trg svobode 9.
Hkrati se iz zapuščine KOS-SUHAČ na javni dražbi drugič
prodaja električni štedilnik in karnise.
Pojasnilo o najdenih stvareh in v zvezi z javno dražbo lahko
občani dobijo v času uradnih ur upravnega organa v sobi št.
16/1 ali po telefonu št. 23-911, int. 97.
Javna dražba tx) na dvorišču upravne zgradbe Trg svobode
9, Celje, v soboto, 21. aprila 1984 s pričetkom ob 8.00 uri.
V primeru dežja bo dražba naslednjo soboto, to je 28. 4.
1984 ob isti uri.
24. STRAN - NOVI TEDNIK
12. APRIL
Listi iz domoznanske kronike
yiaa Siukel Iz Frankolovega se rada spominla gerteracU svollh učencev
Vida Štukel, 84-letna upo-
kojena učiteljica s Franko-
lovega se z ljubeznijo spo-
minja generacij svojih
učencev, ki jih je učila abe-
cede v sprva trirazredni šo-
li v kraju. Tudi sama je ne-
kdaj obiskovala to šolo,
kjer sta poučevala le dva
učitelja. Prirasla ji je k
srcu, pa ne samo zato, ker je
foila pač doma iz učiteljske
družine, ampak ker je že kot
otrok začutila, da si želi
ostati med lesenimi šolski-
mi klopmi, kjer bi svoje ka-
sneje pridobljeno znanje
razdajala novim rodovom.
Ko se je vrnila iz šol, se je
vsa predala otrokom. Se po-
sebej tistim, ki so bili tako
revni, da niti šolske tablice
niso premogli, a so bili kljub
temu odprte glave. Iz okoli-
ških hribov so prihajali k
pouku v lesenih coklah s
koščkom kruha za južino, ali
pa z jabolkom v žepu. Po-
tem, ko so se v šoli vsaj za
silo pogreli, so kar srkali zna-
nje vase Ln neizmerno radi so
brali. Njihova učiteljica, ki je
bila vsa dolga leta tudi knjiž-
ničarka na šoli, pa je skrbno
bdela nad izborom domačih
čtiv na šoli.
»Kar vse generacije, ki
sem jih poučevala,« se danes
spominja Vida Štukel, »so
najraje prebirale naše doma-
če, slovenske avtorje. Težko
smo kupili kakšno novo
knjigo, saj denarja ni bilo.
Toda vse knjige, ki jih je pre-
mogla  naša  knjižnica,  so
otroci, pa tudi njihovi starši,
radi prebirali. Med drugo
svetovno vojno so Nemci z
zažiganjem knjig hoteli izbri-
sati našo kulturo, a je ta osta-
la v srcih tudi teh frankolov-
skih otrok, ki jih je vojna vi-
hra razmetala sirom po
svetu.«
Mnogi se še vedno radi
spominjajo, čeprav žive da-
leč vstran, svoje prve učite-
ljice in njenih prvih naukov.
»Pišejo mi iz tujine in me
radi obiščejo,« z neprikritim
veseljem p>ove sivolasia učite-
ljica s sinje modrimi očmi iz
katerih veje ljubezen do nje-
nih nekdanjih učencev. »Ni
še tako dolgo,« se spominja,
»kcU" me je eden izmed njih
po dolgih letih obiskal.« Le-
žalo mu je na duši in moral ji
je povedati, kako vesel je bil
svinčnika, ki mu ga je bila
dala v šoli, ker pač ni imel s
čem pisati. Dala mu ga je s
srcem in njemu, tedaj otro-
ku, se je to globoko vtisnilo v
spomin.
Spominov s Frankolovega
pa je polna tudi Vida Stukel.
Ne samo izza šolske table. Z
grenkobo se spominja oku-
pacije, zapora, zločina na
Stranicah. Zato pa s toUko
večjim ponosom govori o
ljudeh v teh krajih in o kraju
samem. Že pred vojno je za-
čela pisati kroniko o kraju, s
katero se danes lahko pona-
ša frankolovška šola. Raz-
iskovala in skrbno je v letih
svojega poučevanja na šoli
zapisala mnogotere davne
dogodke, ki bi sicer morda
Šli v pozabo. V »domoznan-
ski kroniki«, kakor je zapisa-
no na prvem listu knjige, ki
jo skrbno hranijo na osnovni
šoli, je veliko j^animivosti.
^uzajeva šepetalka
Vida Stukel pa se rada
spomni tistih let, ko je bUo
slovensko kulturno gibanje
v polnem razcvetu. Na vasi
so uprizarjali igre in skoraj
ga ni bilo okoliškega kmeta
ali bajtarja, da ne bi videl
igre pod kozolcem. Večina
pa jih je tako ali tako sodelo-
vala v predstavcih. Lotili so
se del domačih avtorjev in
ničkolikokrat odigrali Mi-
klovo zalo, Domna. Bilo je
leto 1935, ko je igralska sku-
pina s Frankolovega pripra-
vila igro o Guzaju. Od blizu
in daleč so hodili ljudje na
predstave. Učiteljica Vida
Stukel, ki je bila v tej igralski
skupini šepetalka, zlepa ne
bo pozabila tiste zanesenosti
preprostih ljudi s hribov, ki
so jim prosvetljenost v do-
mače izbe prinašali njeni
učenci, potem pa so skupaj
brali in igrali. Lepa sloven-
ska beseda ji je vselej veliko
pomenila in ni^aj ne sliši
rada, da dandanašnja mladež
vse preveč rada sega po stri-
pih, namesto, kot nekdaj, po
lepi domači knjigi, ali pa
izvirnih povestih, ki nam jih
ne manjka.
MATEJA PODJED
O lindeškem gradu je Vi-
da Štukel izbrskala tudi
pravljico: grad stoji na ska-
li, preko katere so metali
jetnike v prepad. Ta skala
je vedno večja in brezno ve-
dno globje. Ko bo zadosti
globoko, se bo grad podrl in
konec bo trpljenja tistih, ki
so bili mučeni.
Ob cesti je bazen, ki je bil
nekdaj last gradu Fal>er.
Izviri vode, ki ima vselej 18
stopinj, so bili nekdaj pri-
ročni pericam, pa tudi ko-
palcem. Bližnji potok, Te-
snica, je včasih gnal 4 žage
in 3 mline, ob njem pa je
bila tudi kovačija. Prebi-
valcem je prinašal denar tu-
di les. Ubožni so delali v
bližnjem kanmolomu in na
posestvih vinogradnikov.
Igralska skupina na Frankolovem je uprizarjala domača, slovenska dela in tako je leta
1935 z velikim uspehom igrala povest o Guzaju. Vida Štukel je bila šepetalka, na
fotografiji druga z desne v tretji vrsti.
Frankolovo so nekdaj go-
spodujoči Rimljani imeno-
vali Upeila. Zgradili so ce--
sto iz Ljubljane čez Trojane
do Ptuja. Ta cesta pa je slu-
žila tudi kasnejšim naro-
dom na njihovih roparskih
in vojnih pohodih. Turki so
večkrat oblegali in ropali
po Frankolovem. Prišli so
tudi Ogri in v Napolieono-
vem času Francozi.
V srednjem veku so bivali
na lindeškem gradu hudob-
ni gra£>čaki« ki so napadali
trgovce na njihovih poteh.
Toda frankolovski grofje so
bili dobn in so jih ščitili,
zato je vladalo med njimi
sovraštvo.
Od kod ime kraju - Fran-
kolovo? Po pripovedovanju
domačina Još^efa Vrenka,
kiparja in slikarja v Loki,
so sezidali frankolovski
grad Celjski grofje in ga da-
li v oskrbo voja^emu
zdravniku Justu Stemstei-
nu, ki je bil po narodnosti
Frank. Po njem so imenova-
li grad in pozneje tudi kraj.
Po razlagi župnika Karbe iz
Zreč pa je Frankolovo dobi-
lo ime iz spačenke Vranko-
Ije. To je vranje-polje.
ObaiUi piki
- Naše cene so kot žabe. Nikoli ne
vemo kako visoko bodo skočile.
- Tsaka stvar se lahko pokvari. Tudi
če je dolgo na ledu. Cene niso izjema.
- V kapitalizmu so že na koncu. Cene
znižujejo vseprek.
- Dokler mnogi dobijo več kot zaslu-
žijo, jih cene ne skrbijo.
- Nekaterim bodo dali draginjski do-
datek. Med temi pa bi mnogim morali
dati tudi bone za delo.
- Povišajmo štipendije! Študenti bodo
tako vsaj za začetek lahko trdili, da je
lepo v naši domovini biti mlad.
OBAD
IZ UCITEUEVE
BELE2NICE
Prvo delovno
mesto
v jeseni leta 1936 sem po 2
in pol letih brezposelnosti v
dnevniku »Jutro« našel ob-
javo o namestitvi 20 učitelj-
skih pripraviukov, med ka-
terimi sem našel tudi svoje
ime. Natiskano je bilo, da
sem nameščen na osnovno
šolo Zetale. Po tako dolgi
brezposelnosti je bil to zame
seveda prvovrstni dogodek,
ki ga je kazalo primemo pro-
slaviti. Kje so Zetale sicer ni-
sem vedel, tako podrobno
moje zemljepisno znanje ni
bilo, vedel sem pa, da je to v
Sloveniji. Ko smo pisali
prošnje za namestitev v uči-
teljsko službo, ki smo jih na-
slavljali na »Ministrstvo za
prosveto in kulturo« v Beo-
gradu, smo morali napisati,
da sprejmemo službo učite-
lja na katerikoli šoli v krcilje-
vini Jugoslaviji. No, nekateri
moji sošolci so šh v Bosno, v
okraj Doboj, drugi pa v Ba-
nat.
Ko sem gostilni pri Raj-
mundu s prijatelji slavil ko-
nec brezupne brezposelno-
sti, je prišel v gostilno trgov-
čev hlapec Matija, ki je bil na
račun moje nastavitve tudi
deležen poliča vina. Matija je
včasih iz sejmov gonil živine
in je bil »geografsko« zelc
razgledan. Ko smo ga vpra.
šali, kje so Zetale je takoj po
vedal, da je to manjša vas v
Halozah, v nekem grabnu, ij
katerega se vidi samo \
zrak... Zvedel sem, da se j«
treba peljati proti Ptuju in se
pri Hajdini obrniti proti 2e
talam, kamor je peš debele4
ure hoda.
Jesen je bila lepa, zato sen
takoj naslednji dan sedel na
kolo in se iz Maribora zape
Ijal po ptujski cesti do Hajdi.
ne in od tam proti Novi cerk-
vi in Podlehruku med vim
rodno haloško gričevje.
Po treh urah krepkega pri-
tiskanja na pedale sem se
znašel v Zetalah, kjer je bili
na hribčku cerkev, pod nje
farovž in kaplanija, niij«
spodaj pa dve šolski poslop
ji, dve trgovini in dve gosti!'
ni, žandarmerija in pa'
kmečkih hiš. V tem hribovv
tem svetu vzhodnih Haloz na
hrvaški meji, kjer so bili po
večini revne kmetije posejj
ne po manj in bolj strmih po
bočjih, mi je bilo usojeno*
leta »likati« tamkajšnjo
osnovnošolsko mladež. Z de
kretom natiskanim v cirilic
iz Beograda s podpisom nii
nistra mi je bUa odmerjeni
plača 911 din, ki sem jo pre
jemal 3 leta, dokler nisen
opravil stro'kovnega izpita.
ERNEST RECNIH
FOTOGRAFIJA ZA TA TEDEN
Lojze Ojsteršek - V hlevu