ZSI. ftnilta. I tytl|ni, i imt. l mmn inz. xw. leio. .Slovenski Narod' velja: v LJubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejeman: celo lete ..*.«,. K 24*— cdo leio.......K 2!>— pol leta . • •***&* - • 12"— f»l leta . , % . 4 4 . . 11 — Strt tata i C J*3t«> . 6— četrt leta.......5-50 na mesec »•.••• » 21— na mesec • . • • . , 1*90 Dopisi na} se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica *L 5 (v pritličju) levo, telefon št 34. Iikeja vsak ten evecer iiii—il aedelfe In praznik«. Inserati veljajo: pelerostopna petit vrsta sa enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat oo 10 Jrin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari. ——— Posamezna številka velja 10 vinarjev. ■ Na pismena naročiia brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon it 85. .Slovenski Narod* velja po pošti- za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo; celo leto.......K 25'— celo leto.......K 3C— pol leta ...•*.. , 13*— četrt leta.......6-50 za Amenko in vse drage dežele: na mesec ...... • 2*30 celo leto......K 3Sp— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. tipravniStvo (spodaj, dvorišče levo). Enaflova ulica: št 5 telefon št. 85 Ha razpotju. Dunaj, 4. novembra. Turčija naznanja sama svoj žalostni konec. Tik pred izbruhom vojske je priobčila visoka porta komunike, v katerem ošabno naznanja, da je primorana kaznovati predrzne balkanske države z ognjem in mečem. Danes je izdala drugi komunike, ki pravi: »Bojna sreča lahko vara, poraženi ne smemo obupati, naša armada se še brani pri Skadru in Janini. Z vsemi močmi hočemo braniti tudi naše glavno mesto.- In dalje priznava turško vojno ministrstvo: »Naša armada se skuša urediti ter zoperstaviti sovražniku za utrdbami Čataldže.« Zunanje ministrstvo pooblašča angleško brzojavno agenturo, da naznani: ^Turčija je pripravljena, a)prejeti vsako intervencijo, da vojska skoraj konča in se doseže mir. Carigrajski listi pa, > Jeni Gazet-tav, rlkdarcu i. dr., ki so pred tednom priobčevali telegrame: -Naša armada je sovražnike potolkla ter jih žene čez meje nazaj-, rotijo danes • otomanski naroda: »Ne obupajmo, prenašaimo kruto usodo mirno in moško.- Kismet. In evropsko časopisje! Pokopan ie status quo, nauki in svarila balkanskim državam leže v košu, nikdo več ne postavlja mej na Balkanu, nikdo ne reče več: To in to dobiš ti, Srbija, in niti koščka več,« toliko in toliko koncedira Evropa tebi, Bolgarija.* Nikdo tega ne, reče. Evropa se je vdala zmagujoči misli balkanskega Slovanstva, zapustila ie anega moža«, ki umira in se le pipravlja priti pravočasno k razdelitvi dedščine. Toda nikdo ne dvomi, da bodo evropelski dediči le zavezniki balkanske konfederacije. — Pred nekoliko tedni smo na podlagi Izv rstnirr informacij sporočili teritorijalno razdelitev, na kateri je zgrajena balkanska zveza. Pokazalo se je, da to ni bila medvedova koža. Balkanska zveza je šla v boj z natančnim programom in vse kaže, da je tudi natančno določen načrt, po katerem si hočejo zvezane države deliti uspehe svojega nadčloveškega boja in napora. Bo li Evropa hotela poseči v to kolesje, ki melje in se vrti s tako preciznostjo, da njeni diplomatje Še sedaj od same osuplosti še vedno niso našli velekabineti pravca za svojo bodočo politiko in zdi se, da ga šele najdejo — kadar bo prepozno. Opetovano smo že poudarjali, da je tudi za Avstrijo napočila historična doba. Od politike, ki jo inavgurira naša monarhija na jugu, bo v mnogem oziru odvisna usoda tudi naše države. Avstrija, teritorijalno saturi-rana brez zavojevalnih aspiracij. mora ob bok balkanskih držav. To je iskrena želja vseh pravih avstrijskih patrijotov. ne le srčna zahteva avstrijskih Slovanov. Revidirati treba naše odnošaje napram Srbiji, treba iskati v njej zaveznika in prijatelja. Srbija sama mora uvideti, da so čim najožji stiki z veliko sosedo, katera je po svojih narodih slovanska država, tudi za njo potrebni in koristni. Ako se uveljavi na obeh straneh to naziranje, potem ne more biti posebno težavnof da pride do sporazti-ma, ki bi nas napolnjeval z odkritim zadoščenjem in ki bi nam in našim bratom onkraj Save v izredni meri koristil. Zal, da se avstrijska diplomacija še vedno ustavlja, priznati dejstva. V trenutku, ko prodirajo srbski voji že v srce Albanije, ko sta dospela 2 srbska polka že v Bar ter marširata ob jadranski obali proti Dračn, v trenutku, ko pripravlja srbska vlada (gotovo v popolnem sporazumu s svojimi zaveznicami) aneksijsko predlogo, katera vsebuje tudi okrožje »Primorje« — se slišijo zopet glasovi, da Srbija ne sme na morje, in včerajšnji oficijozui -Fremden-blatt prinaša notico, katero smo že priobčili in ki naravnost pravi, da Srbija ne sme prodirati v Albanijo in na morje . . . Po najzanesljivejši! informacijah se morda lahko trdi. da tudi to juho ne bo treba jesti tako vročo, kakor je bila skuhana. Zdi se namreč, da je grožnja Fremdenblatta • le pogojna. Avstrija bi rada. da dobi od Srbije gotova zagotovila, katera bi naše politike pomirila, da srbsko pristanišče ne postane tudi pristanišče neljubih konkurentov. Na Bnllhaus-platzu se boje »trojanskega konja«, kakor namiguje večerna »Neue Fr. Pressec, boje se, da srbski \ >jak ne pripelje ob Adrijo ruskega s nca in zato hočejo, da naj Srbija svojo politiko definira. Menimo, da je ta logika nekoliko zverižena. Ker je v Srbiji danes ruski vpliv še velik (na katero velesilo naj bi se bila Srbija v dobi, ko ji je bila Avstrija odkrita neprijateljica, naslanjala?), menijo dunajski krogi, da ostane Srbija po končani vojni nekak avantgadist batjuške carja? Država, ki bo svoje ozemlje podvojila, ki bo pričela z novo energijo, s trikratno samozavestjo ojačati svojo kulturno in gospodarsko silo, da se bo politično še komu vdinjala? Bas narobe bo res. Velika Srbija se bo oprostila vsakega zunanjega političnega vpliva in bo svoje zveze in stike vravnala po hladni preudarnosti in po najboljši uspešnosti. Ne bo si več iskala projektorjev, temveč le prijateljev. Oficijalna Rusija začenja igrati vlogo, ki postaja od dne do dne ne-simpatičnejša. Oficijelna Rusija nikakor ne pozdravlja velikanskih zmag balkanskih zaveznikov in grozeče plovejo njene križarke proti Carigradu, kateremu se bližajo bolgarski voji . . . Tripelententa se je v svojih balkanskih računih nekoliko zmotila . . . Da bi bila v tem trenutku naloga naše države baš v našem največjem interesu, odkrito stopiti na stran balkanskih zaveznikov, se ž njim prijateljsko pobotati in inav-gurirati politiko, ki bi tako nam, kakor zvezanim državam koristita — to nam pravi hladni, računajoči razum. Jutri in v sredo sta kritična dneva. Cesar ho prečital v Budimpešti zbran>m delegatom prestolni govor, grof Berehtold bo razvil svoj ekspo-ze. Z izredno napetostjo pričakuje vsa naša javnost, cela Evropa, teh dveh dogodkov. Naj bi naša Avstrija skorai krenila na pot, ki vodi sigurno k miru in napredku. Volna na Eoltonu. Evropski mir v nevarnosti. Francoski ministrski predsednik Poincare je sestavil formulo, na katero na bi se zedinile vse velesile, da bi bila nevarnost mednarodnih komplikacij izključena Poincare je predlagal, naj se velesile izjavijo, da stoje na stališču neinteresiranosti glede razdeiitve Balkana. To se pravi: da nobena velesila ne zahteva zase kaj teritorija na Balkanu, nego priznava, da pripada Balkan balkanskim naro- dom. Rusija, Francija, Anglija, Nemčija, Italija — vse so bile pripravljene, to formulo sprejeti; Avstrija jo ie pa odklonila. To dejstvo kaže, da je avstrijsko časopisje v zadnjih 14. dneh uganjalo velikansko hinavsči-no. Iz odklonitve Poincarejevega predloga izhaja, da ima Avstrija prav posebne namene na Balkanu, za katerih uresničenje hoče po potrebi začeti tudi vojsko zoper balkanske države. Odklonitev Poincarejeve formule še ne pomeni vojske, pač pa pomeni, da je Avstrija pripravljena začeti vojsko zoper balkanske Slovane. Vsled tega je mednarodna situacija postala silno napeta — evropski mir je odvisen edino in izključno od Avstrije. V Rimu in v Parizu je vsled tega vzplamtelo veliko sovraštvo proti Avstriji, ki jo dolže, da hoče najprej Romunsko poslati v boj zoper balkansko zvezo. Vojna Črnogorcev. (Od našega posebnega poročevalca.) C e t i n j e , 1. novembra. Bombardiranje Taraboša in BrdiČ. — Posledice turškega poraza pri Pulaju. Obstreljevanje Taraboša in Br-dic, južno od Skadra ležečih višin, se nadaljuje s čim dalje večjo intenzivnostjo, kot poroča iz Muričanov danes na jutro došla brzojavka, poročilo, ki je pravzaprav odveč in nepotrebno, ker se je na Cetinje samo slišalo votlo grmenje, ki ga je prinašal južni veter preko Skaderskega jezera. Javlja se, da turški topovi niso dolgo časa odgovarjali in da so šele okoli enajste ure dopoldne otvorili šrapnelski in granatski ogenj proti črnogorskim pozicijam. Ker boli turško posadko na Tarabo-šu. o katere številni jakosti so mnenja jako različna in se čujejo Često prav neverjetne številke, najbolj izguba JiroČke gore. kar najbolj potrjuje njeno veliko važnost, so jo Turki tudi včeraj atakirali. Tcda ves njihov napor je bil kot pri vseh dosedanjih poskusih brezuspešen. — Turški poraz pri Pulaju rodi vidne sadove za Črnogorce. Včeraj zvečer je do-šel v štab generala Mitra Martinovi-ća, vodja in barjaktar KoČljski Vat-maraš. do včerajšnega dneva jedini priiateli turški, ki je še odkrito kazal svoje sovraštvo napram Črni gori. Ta ugledni Albanec iz rodu Kšela se je popolnoma predal Črnogorcem m izjavil svojo^udanost kralju - gospodarju in njegovi vojski. Ta preokret je posledica črnogorske zmage pri Pulaju, po kateri je redovita turška vojska in bašibozuki zbežala v smeri proti S. Giovanni di Medua. To zmagovito črnogorsko oddeljenje je sedaj pojačeno z novimi četami in je popolnoma prekinilo komunikacijo med Skadrom in S. Giovanni di Medua, * m * m Srečanje črnogorskega parnika Da, bila je dobro dekle . . .« je dejal stric, kakor da govori nagrobni govor, in mežikaje, da so se mu raztegnili -kurji kremplji^ pri očeh, je pristavil: Le obdrži denar . . . Pariz je tako zapeljivo mesto, da ga vidim rajši v tvojih rokah, nego v mojih; potem pa — denar je potreben za razdore prav tako. kakor za dvoboje . . .« Vstal Je z izjavo, da je lačen kakor volk in da bi se to važno vprašanje lažje rešetalo pri zajtrku, z vilicami v roki ... Še vedno tista lahkotna porogljivost južnega Francoza pri reševanju ženskih prašanj. »Med nama rečeno, mali moj.. .* Sedela sta v restavrantu v rue de Bourgogne, stric se je razprezal, servijeto pod brado, dočim je Jean jedi komaj pokušal, zakaj v grlu ga je kar tiščalo — »... meni se zdi, da jemlješ stvar pretragično. Dobro vem, da je prvi hip hudo, in da se je nerodno dotekniti stvari; ampak, če bi te preveč prizadelo, ne reci ničesar, stori, kakor Courbebaisse. Do jutra pred poroko ni vedela Morna-ska ničesar. Zvečer, kadar se je vračal od svoje zaročenke, je šel vedno po svojo pevko v njeno kavarno, ter jo je spremil domov. Porečeš mi, da to ni bogvekako v reda in tudi ne lo- jalno. Pa kaj si hočeš, če človek ne mara nastopov, in še s tako strašno žensko, kakor je bila Mornaska!... Blizu deset let je trepetal ta lepi. veliki dečko pred to malo mulatko. Da se je je sploh odkrižal. je moral zvi-torepiti na vse mogoče strani...« To stvar pa je bil napeljal takole: Dan pred poroko — bilo je petnajstega avgusta, Napoleonova slav-nost, ie povabil Cezar dekle, da bi šla z njim v Yvette rib lovit. Courbebaisse pa da pride za njima na kosilo; drugi dan zvečer se vrnejo vsi trije, ko se v Parizu že razkadi smrad in dim od raket in lampijonov za razsvetljavo. Dobro. On in ona ležita v travi kraj rečice, ki se leskeče in blesti med nizkimi bregovi, da so travniki še bolj zeleni in vrbe še bolj košate. Po ribarjenju kopanje. To ni bilo prvikrat, da sta plavala skupaj, Pavla in on — dobra prijatelja, prava tovariša; toda tistega dne, ta mala Mornaska, z golimi lakti in nogami, s svojim lepim, rjevim životom, ki je bil kakor vlit pod premočeno, oprijemajočo se opravo ... mogoče tudi misel, da mu je Courbebaisse prepustil polje... A — to dekletce... Obrnila se je, mu pogledala v oči. in strogo: »Veste, Cezar, nikarte tega!« Ni več silil, ker se je bal, da si vsega skupaj ne pokvari, in si je rekel: »No, pa po kosilu.« Kako veselo kosilo na lesenem gostilniškem balkonu, med zastava- mi, ki jih je bil gospodar razobesil petnajstemu avgustu na čast! Bilo je vroče, seno je lepo dišalo, in s ceste je bilo slišati bobnanje, prasketanje raket, harmoniko. »To je pa res neumen, ta Courbebaisse, da pride še - le jutri,« je rekla Mornaska, pretezaje roke, in v očeh se ji je iskril Šampanjec ... ; nocoj bi bila rada vesela.« ^ln jaz še - le!« Naslonil se je bil poleg nje na balkonsko ograjo, ki je vsa žarela od poletnega solnca, in narahlo, za poizkušnjo, ji je položil roko okrog pasu: »O, Pavla... Pavla!« Sedaj pa nikar, da bi se jezila, se je pevka zasmejala, pa tako glasno, tako od vsega srca, da se je začel nazadnje še on. Zvečer, ko sta se vračala z veselice, kjer sta plesala in dobila pri žrebanju makaronov, je poizkusil še enkrat, a ona ga je še nkrat zavrnila in ker sta imela sobi skupaj, mu je prepevala skozi steno: »Premajhen si, premajhen si...« z vsakovrstnimi ponižujočimi primerami med njim in Courbebaissom. Krotiti se je moral, da ji ni odgovarjal, da je ni imenoval ^>vdova Mornasova<<; a bilo je še prezgodaj. Naslednjega dne pa, ko sta sedla h krasnemu obedu in je bila Pavla vsa nemirna in razburjena, ker njenega fanta še ni bilo, je potegnil z nekakim zadoščenjem uro iz žepa in je rekel svečano: »Poldne, zgodilo se je...« »Kaj pa?« »Oženjen je.« »Kdo?« »Courbebaisse!« Plosk! »O, dragi moj, to ti je bila zaušnica ... Pri vseh svojih galantnih doživljajih je nisem dobil podobne. In pri tisti priči mi hoče odpotovati... A pred četrto uro ni vlaka.., In tačas je sopihal že marseljski vlak z nezvestim ljubimcem in njegovo ženo proti Italiji. In ona, v svoji jezi, začne iznova in me bije in praska, da nikoli takega; — lepa reč — in jaz sem bil vrata zaklenil! Potem se loti posodja in nazadnje jo zgrabi strašna živčna kriza. Pet mož jo mora nesti v posteljo, prizadevajo sf okoli nje, in jaz, ves opraskan, kakor da sem prilezel iz trnja, letim po zdravnika v Orsay... Za take prilike bi moral imeti človek, kakor za dvoboj, vedno zdravnika s seboj. Le pomisli, taka pot, na tešče, pa v solncu!... O mraku še - le sem ga pripeljal... Kar naenkrat, ko se bližam gostilni, šum med množico, ki se zbira pod okni... O, moj bog, ali je šla sama v smrt? Ali je koga drugega umorila? Pri Mornaski je bilo to verjetneje... Planem naprej, in kaj zagledam? ... Balkon je ovešen z beneškimi svetilkami, in zgoraj stoji pevka, potolažena in razigrana, zavita v zastavo, in prepeva za cesarsko slavnost ploskajočemu ljudstvu marseljezo. (Dalje prihodnji«.); Stran 2. SLOVENSKI NAROD. 254. štev.. mesto večje število granat. Nastala je velika panika. Narod je bežal v katoliško cerkev. Na Rijeko je prispel nov transport ranjencev. — Iz tega poročila sledi, da v Skadru ne mislijo na predajo in da Crnogorska vojska mesta samega ne obstreljuje, pač pa pozicije, na katerih je turška vojska. Daljše poročilo o dogodkih pred Tarabošem in Skadrom je danes izostalo, kar je znak, da se na tem bojišču ni zgodilo ničesar izvan-rednega. * « ■ Današnja številka »Cetinjskega Vjestnika« prinaša del »Sultanove častitke vojski,« ki jo je sultan poslal vojnemu ministru Nazim - paši, v kateri se zahvaljuje za dobre vesti o uspehih turške vojske in h koncu izraža željo, da se ti uspehi nadaljujejo. Uredništvo pristavlja besedam brezdvomno popolnoma neinformira-nega sultana o turških neuspehih hudomušno sledeče: »Tudi mi se pridružujemo tej čestitki z isto željo, da se uspehi, ki jih je dosedaj dosegla turška vojska tudi v bodoče tako nadaljujejo.« Boj pri Visokih Dečanih. C e t i n j e . 2. novembra. Danes se poroča, da je vasoje-viČka brigada zavzela Visoke Pečane, kjer se nahaja monastir ruskih menihov in zaobljubljena cerkev. Ta vest se glasi, ker je poročilo nad vse lakonično. zelo čudno, ker je na zemljevidih, ki so tu na razpolago, videti zaznamovan samo samostan in je neverjetno, da bi ga turška vojska, kaj Šele menihi sami branili. Isto poročilo javlja, da je bilo na črnogorski strani 14 ranjenih, na nasprotni pa 10 mrtvih in 70 ranjenih in da se brigadir Janko Vukotič nahaja v Plavu, na kar bi tudi kazalo sleno priseči, ker je neverjetno, da bi st bil Vukotič iz Peči. kjer je bil pred nekaj dnevi, povrnil v Plav. Na vsak način je treba točnejšega poročila. Kralj Nikola na Klesni. Kralj Nikola I. se je včeraj hotel podati iz Bara na bojišče črnogorskega primorskega odreda. Tcda ker so vsied velikanskih nalivov pred-včeranje noči in včerajšnega dneva vode silno narasle, je kralj, ki običajno potuje v avtomobilu, bil prisiljen ostati v Klesni, ki je par kilometrov oddaljena od Saškega blata, kajti na potovanje po nizki prc. H Ijeni nižini do bojne linije ni bilo %iti misliti mogoče. Zato je pozval kralj komandanta primorske divizije generala Mitra Martinovića k sebi v Klesno in se je z nJim dolgo časa raz-govarjal o vojnih operacijah. Nato >e je vrnil kralj v svojo vilo v Topo-lico, ki leži malo severno od barskega pristanišča. General Martinovič pa je dospel danes zjutraj v Muriča-ne, kjer se nahaja glavni črnogorski štab še vedno. — O razgovoru kralja z Martinovičem se ničesar ne poroča, toda brezdvomno je, da se je tikal med drugim zavzetja TaraboŠa in Skadra, od katerih danes do šestih popoldne Še ni nikakega poročila, akoravno je brezdvomno, da jima črnogorska artilerija ne prizanaša, kar smemo z ozirom na krasno ne-megleno vreme gotovo sklepati. • » * Francoski in angleški denar v Orni gori. Danes je publiciran kraljevi ukaz, temelječ na osnovi čl. 22. zakona o državnem novcu, ki določa, da se pri državnih in drugih javnih blagajnah sprejemajo napoleoni po 20 frankov odslej po 19*20 in angleške Jire po 24*12 perpera. Bolgarski general v Črni gori. Bolgarski general Paprikov se nahaja na Rijeki, kjer je glavni stan črnogorske vojske in ostane tam do konca vojne. • * * Čehi v Črni gori. Danes je dospel na Cetinje »Prvi češki pomožni oddelek za črnogorski Rdeči križ«, ki šteje 6 zdravnikov, 15 pomočnikov in drugega osobja, med njimi mnogo dam, skupno 50 oseb s 100 posteljami in popolno bolniško opremo. Na čelu tega oddelka se nahaja tudi prvi asistent praške kirurgične klinike dr. Em. Rihlik. * * • Črnogorski Rdeči križ na Bijelom Polju. Kakor hitro so Črnogorci zavzeli Bijelo Polje se je takoj ustanovila podružnica »Rdečega križa«, katere člani niso samo Srbi, nego Turki, ki so »oduševljeni nadom na slobodniji i napredniji život,... opštom slobodom i spasom izpod vječitog ugnjetavanja.« Ustanovila se je takoj bol-niča, ki šteje dvajset postelj. Društvo je štelo že prvi dan 164 članov in 13 članic in Je nabralo v kratkem času 1200 perpera *krt n>. • g ■ (Od našega posebnega poročevalca.) Bitka pri KiMMaovem, kakor Jo opisu)? princ Ane« Karai)orgi*vić. B e 1 g r a d, 2. novembra. Princ Arzen Karagjorgjevič, ki se je na čelu srbske konjenice udeležil bitke pri Kumanovem, opisuje bitko tako - le: Osvojitev mesta Kumanova je bila težka, dasi so se večinoma že preje umaknili Turki iz mesta. Upirale so se samo še številne arnavtske kolone. Hiše v okolici so bile polne oboroženih četnikov, ki so zabarikadirani sipali ogenj in smrt na prodirajoče srbske voje. Vse te je morala potolči srbska artilerija s topovskimi streli. Oni, ki so se rešili, so bežali proti mestu ter ustvarili okrog njega obroč skrajnega odpora: razbiti, decimirani so se ustavili v prvih ulicah ter se zabarikadirali med hišami in vrtovi ter nadaljevali borbo z vso obupnostjo. Čete, ki so prodirale, so morale vzdržati besno borbo s temi podivjanimi obupanci, katerih kri je močila notranjost razrušenih hiš. Opaziti je bilo skupine pobesnelih, ki so razbijali vrata ter se borili po terasah in strehah. Končno je v mestu vse utihnilo. Srbsko prebivalstvo je zapustilo svoje hiše, kjer je iskalo zatočišča, ter slavilo čete osvoboditeljev. Toda naenkrat so se zopet jeli po mestu razlegati bojni klici. Turški voji, ki so se umaknili, so zavzeli pozicije na hribih, ki obkrožajo v kolobaru 2 kilometrov Kumanovo, ter jeli sipati na mesto granate. Mrak se je vlegei na zemljo. Prebivalstvo je jelo bežati iz mesta. Noč so strašno razsvetljevale eksplozije izstreljenih granat. Srbska armada je bila že razmeščena po šotorih, pripravljajoč se na počitek. Kakor bi trenil, je bila vsa pokonci. Takoj se je pripravila na naskok. Samo nekaj trenutkov je poteklo in že so bili Srbi tik pred turškimi pozicijami. Započela se je bitka, ki je trajala vso noč. Bitki pa je svetila luna, ki je plavala na ažurnem nebesnem oboku. Turki so bili močno utrjeni. Vsi silni, z izredno hrabrostjo izvedeni naskoki so ostali brezuspešni. Turški topovi so grmeli ter metali granate na prodirajoče srbske čete. Toda Srbi, dasi so imeli težke izgube, vendar niso klonili, marveč so s podvojeno silo ponavljali svoje naskoke. Tako je napočila zora, ne da bi se bilo posrečilo Turke pregnati iz njihovih pozicij. Vendar pa se je Srbom posrečilo, zavzeti nekaj važnih točk, nasproti turškim pozicijam. Nastal je dan. Proti srbski vojski je stala silna turška armada v eni edini fronti, za njo pa je zavzemala močne pozicije na gričih artilerija. Pred turško armado so bile razmeščene neregularne arnavtske kolone. Srbske baterije so pričele z ognjem. Malodane vsak strel je zadel, d očim so turški topovi zelo slabo streljali. Dvoboj med sovražnima artikrija-ma je postajal vedno ljutejši. Med tem je oddelek srbske infanteri.k naskočil višine, ki so jih držali Ar-navti. Borba se je razvila na vsi črti. Po ljutem boju se je enemu izmed srbskih polkov posrečilo priti do podnožja hriba, ki so ga zavzemale arnavtske čete. Dasi jih je deciml-rala naša artilerija, vendar so Ar-navti vztrajali na svojih pozicijah, ter se niso umaknili niti za ped. Končno se je naši pehoti vendarle posrečilo, da je prodrla do arnavt-skih okopov ter jih naskočila z bajonetom. Pero je preslabo, da bi moglo popisati ta besni in divji spopad. Kri je tekla v potokih. Od srbskih bajonetov so se branili Arnavti z ataga-ni. Kakor zblazneli so vihteli svoje dolge nože, odbijali z njimi bajonete ter jih zadirali v prsi srbskih junakov. Bojni krik in vik se je mešal v žvenketanje orožja. Srbi so v tem viharju polagoma napredovali, Arnavti pa so se, docela pobesneli, umikali korak za korakom. Zavedali so se, da so izgubljeni, zato so se metali na tla med kupe mrličev, se valali po potokih krvi, da bi bili videti, kakor mrtvi, ko so se jim pa približali Srbi, so streljali iz svojih samokresov nanje iz zasede, se oprijemali njihovih nog, hoteč jih strmoglaviti na tla, ter se kotrljali s palimi kot zveri, braneč se in napadajoč z zobovi, z nohti in bodali. Toda srbski naval je postajal vedno silnejši in uspešnejši. Arnavti so se morali umikati korak za korakom in so bili končno potisnjeni na vrh hriba. Tu se ie razvila borba na življenje in smrt in v tej borbi so podlegli Amavtje. Kar Jih ni uteklo. so bili razsekani, pobiti. Ob njihovih pozicijah so bile gore mrtvih trupel Okoli poldneva je bila borba najijutejia. Borba se le na vsi črti vršila s bajoneti. Vse bojno polje je bilo že prepojeno s krvjo. Bilo je okrog 4. popoldne. Mračiti se je že začelo, ko so se jele turške kolone umikati, sprva polagoma in v redu, kasneje pa v naravnost divjem neredu in begu. Srbska armada se je utaborila na zavzetih pozicijah, ter si izkopala okope v zemljo, prepojeno s toplo človeško krvjo. Predno se je vlegla noč na pokrajino, je turška artilerija in pehota poskusila izvršiti še en protinapad na srbsko armado. Toda napad se je popolnoma izjalovil, zakaj že v najkrajšem času so srbski topovi prisilili turške baterije, da so umolknile. Sedaj je stopila v akcijo srbska pehota. Kakor bi trenil, je razbila turške vrste in jih pognala v beg. Turki so bežali, kolikor so jih noge nesle, za njimi pa je pritiskala srbska konjenica. Ko se je izza temnih oblakov za hip pokazal mesec, ni več videl preje ponosne in silne turške makedonske armade. * • • Proti Carigradu. Specijalni poročevalec »Neue Freie Presse« v Svilenu (Mustafi Paši) brzojavlja o zadnjih bolgarsko-turških bojih sledeče: 30. oktobra. Včeraj se je začela bitka na celi črti. lzpočetka sta posegli v boj obe artileriji. Nadaljnih poročil cenzura ne pusti napvej. 31. oktobra. Danes vlada mir. Turki so izpalili nekaj strelov iz utrdeb pred Odrinom proti bolgarskim predstražam. Danes so dospeli sem ranjenci iz včerajšnjih bojev. Večidel so lahko ranjeni, posebno veliko je ranjenih v obrazu in na desni roki. 2. novembra. Danes zjutraj je poskusila turška divizija skupaj z artilerijo izpad iz Odrina proti Mustafi Paši. V bran se ji je postavila bolgarska divizija. Razvila se je huda bitka. Kmalu nato, ko so poskusili Turki izpad iz mesta, so začeli bolgarski oblegalni topovi bombardirati mesto. Včeraj popoldne je obiskal kralj Ferdinand bolgarske utrdbe krog Odrina. 3. novembra ob 4. popoldne. Odrin je popolnoma cerniran, ker so Bolgari zavzeli Dimotiko in Koprili. Pri bojih dne 29. m. m. so zasedli Bolgari IpČeli. 4. novembra ob polu 12. opoldne. Po tridnevni hudi bitki je bila turška glavna armada na Črti Baba Eski - Lile Burgas popolnoma poražena. Turška glavna armada je štela 150.000 mož ter se umika sedaj proti Čorlu. Usoda Odrina je sedaj zapečatena. Dodatno k temu kalendariju bolgarskih zmag moramo še omeniti: 1. novembra. Bolgarska armada je zavzela Nevrokop. zahodno od Odrina. Po hudi bitki je zavzel neki bolgarski oddelek tudi postajo Buk, s čimer je končno popolnoma odrezana turška makedonska armada od Odrina. 2. novembra. Turki so poskusili napasti bolgarsko levo krilo v smeri proti Bunar Hisarju. Bolgari so napad hrabro zavrnili ter prisilili Turke k paničnem begu. V tem boju so vzeli Bolgari Turkom baterijo brzostrelnih topov in vjeli 5 častnikov in 1300 mož. Glasom avtentičnih poročil iz Carigrada je trajala glavna bitka pri Lile Burgasu in Čorlu tri dni. lzpočetka so pač izvojevali Turki nekaj delnih uspehov in Bolgari so že omahovali. Zadnji dan pa, ko so se čutili Turki že kot zmagovalce in se je zdelo, da se bodo morali Bolgari umakniti, se je usoda bitke preobrnila. Prišlo je namreč 40.000 novih bolgarskih čet na bojišče pod poveljni-štvom generala Kusdeviča. Te pomožne čete so bile prispele iz Kju-stendila in so prišle ravno ob pravem času, da so izpremenile zmagovanie turških čet v strahovit poraz. Po dvednevni bitki utrujene turške čete se niso mogle več ustavljati silnemu navalu novih bolgarskih čet. Turški poraz je bil popolen in odporna sila turške armade je bila strta. Bolgari so zasedli tudi vasi Ra-dovič in Melnik. Turški jutranji listi od vleraj priobčujejo komunike o umikanju vzhodne turške armade proti Ca-taldži ter priporočajo prebivalstvu mirno kri tudi če pride do skrajnega. Tudi v Carigradu tedaj že računajo s tem, da se tepena turška armada ne bo več ustavljala. Iz Carigrada samega poročalo, da so Bolgari Čorlu zavzeli In da se Torki v neredu umikalo proti Carigradu. Tudi že priznavajo Turki, da je bila bitka pri Lile Burgasu strahovit udarec za Turke. Značilen v tem oairu je slasti oklic turške vlade, ki smo ga prinesli že v včerajšnji številki ter govori o nestanovitnosti vojne sreče. Sedal, ko ni več upati, da bi se mogli turški vojaki postaviti, Bolgarom v bran, poročajo iz Londona, da Turčija prosi za mir. Reuterjev biro namreč pravi, da se ]e obrnila porta na velesile ter zaprosila za njih intervencijo, da Bolgari prenehalo s sovražnostmi in da se začno mirovna pogajanja. Ce bi ne šlo drugače, je baje sklenil predvčerajšnji turški ministrski svet prositi za premirje, katerega pa države Baikanske zveze nikakor ne marajo priznati. Tako poroča »Agen-ce Havas«, da je otomanska vlada zaprosila francosko vlado, da naj pregovori velesile, da pritisnejo na balkanske države, da te ustavijo sovražnosti in priznajo premirje. Francoska vlada pa je baje odgovorila, da ne more podpirati te želje turške vlade, ker bi s tem kršila mednarodno pravo. Pred zgodovina sklepa porte, prositi za mir je ta, da so bila vsa turška poročila z bojišč popolnoma zlagana, tako da niti sultan, niti ministri niso vedeli pri Čem da so. Preokret se je izvršil šele, ko je priolula neka angleška križarka pred Dardanefe. V razgovoru, ki se je nato vršil med angleškim poslanikom in velikim vezirjem, se «e ^e!e izkazala resnica in si je mogla turška vlada napraviti pravo sliko o brezuspešnosti zadnjega obup.icga odpora pred Carigradom. Sultan je s solzami v očeh izfavil. da je pripravljen odpoklicati vojaštvo iz Ro-dosta. T«»n": je na pritisk poslanikov obljubil, da bo orožniŠtvo in policija Ščitila tujce v Carigradu in priznal velesilam pravico, da smejo izkrcati v Carigradu vojaštva, kolikor ga hočejo, da ščiti podanike evropskih velesil in njih imetje. Nasproti tej želji Turčije po miru, pa države Balkanske zveze, njim na Čelu Bolgarska, nikakor niso pripravljene priznati premirja v svrho, da bi se pričela mirovna pogajanja. Pri tem imajo države Balkanske zveze popolnoma prav, kajti med premirjem morajo sicer vtihniti vse sovražnosti, vendar pa Turčiji ne more nikdo braniti, da ojači svoje pozicije in da razoostavi vojaštvo po še ne zasedenih krajih, med tem ko bi morale države Zveze to trpeti, dokler se vrše pogajanja. Pogajanja bi se seveda zavlekla, ko pa bi bile turške čete dovolj močne, bi se zopet začel bojni ples. Države Balkanske zveze pa nočejo in ne morejo dati enkrat izvojevanih ugodnosti iz rok. Zato tudi izjavljajo, da ne pri-nozna nobenega premirja in da hočejo v Carigradu in Solunu diktirati ne-izpremenljive mirovne pogoje. Prodiranje Srbov. Bivši minister Genčič poroča o zavzetju Prizrena sledeče: O usodi Prizrena je odločil boj pri Dolnjem Hanu, vasi med Stimlijo in Prizre-nom. Tam se je zbralo osem bataljonov turških nizamov in 5000 Arnav-tov. Armada generala Jankoviča se je bojevala celih 6 ur ter se ji je koč-no posrečilo zavzeti Dolnji Hom no krvavem naskoku. Turška garnizijja v Prizrenu se je nato, deprimirana vsied naše zmage, udala. Nato je korakala srbska armada svečano v Prizren, kjer jo je prebivalstvo z navdušenjem sprejelo. V srbskih vojaških krogih govore, da se koncentrirajo turške čete okrog Dibre, v dolini Črnega Drina nod poveljništvotn Said paše, kjer hočeio počakati odločilne bitke. Srbske čete, ki so imele namen pomagati Črnogorcem pred Skadrom, so dobile povelje, da naj krenejo proti Dibri. Med prodiranjem proti jugu so Srbi zavzeli oredvčerajšnjem Gosti-var (Kostovo). Srbi so popravili od Turkov deloma razdejano progo Skoplje Mitrovica. Srbska armada bo podpirala Grke pri zavzetju Soluna, ki je pričakovati v par dneh in pri zavzetju Bito-Ija. Na drugi strani je baje prodrla srbska konjenica že do morja pri Svetem Ivanu Medui. Ostanki razbite vojske Zekki paše so se zbrali severno od Soluna pri Dojranu in Seresu, vendar je ta demoralizirana armada brez topov malo vpoštevanja vredna. Armada generala Stjepanoviča je odšla na bolgarska bojišča, armada generala Živkoviča pa se bo po zavzetju Skoplja združila z armado generala Jankoviča ter zasedla Jadransko obal. Kakor poročajo iz Belgrada še nepotrjene vesti, so zavzeli Srbi De-mirkapu, kakih SO km severozahodno od Dojrana, kjer se ie zbral en del ostavka armade Zekkl paše, ter prodiralo proti jugu. • • * Pred Skadrom. »Reichspost« poroča, da se Črnogorcem ni posrečilo držati pozici- je, ki so jo zavzeli v višini 497 m na Tarabošu. Težki turški topovi so jih pregnali iz njihovih pozicij ter jim razdejali več topov. Črnogorci so poskusili večkrat naskok iz severovzhodne ravnine Stoj, vendar niso mogli posebno daleč prodreti. Turki so imeli celo majhen delen uspeh ter so vzeli Črnogorcem baje 80 pušk. Kljub temu delnemu neuspehu so Črnogorci Skader od vseh strani obkolili. Desno krilo generala Martinovića stoji 10 km pred Lesom (Ale-si]o) ob Jadranskem morju. Z bojišč pred Skadrom se vračajoči Črnogorci pravijo, da se Črnogorcem ni posrečilo držati Barda-njolta. Turki so baje pognali Črnogorce nazaj do Vrake, kjer zbira general Martinovič nove čete. Tudi na Tarabošu se je posrečilo Turkom zopet zasesti dve poziciji, ki so jih bili Črnogorci že zasedli. Zlasti pa ovirajo prodiranje Črnogorcev proti Skadru narasle reke. Turki so tudi razdejali tri mostove čez reko Bojano, nakar so morali Črnogorci napraviti provizorične mostove na čolnih. General Vukotič je dobil povelje, da naj dovrši svojo nalogo na severu. * * • Uspehi Grkov. Iz Aten poročajo, da so Grki v tridnevni bitki pri Jenidžeju popolnoma odrezali od Soluna ostanke glavne vojske Zekki paše. Grkom je sedaj pot v Solun popolnoma odprta ter je pričakovati, da bodo stali Grki že Čez tri dni pred mestom. Prestolonaslednik poroča o boju pri Jenidžeju, da je bil turški oddelek, ki je stal Grkom nasproti, sestavljen iz cele divizije iz Seresa in iz drugih oddelkov, vsega skupaj 25.000 mož s 24 do 30 topovi. Turki so se bili postavili na zelo ugodnem terenu. Po težkih izgubah pa se je turška armada razbila. Grki so pri tem zaplenili 14 topov in 4 strojne puške ter vjeli mnogo Turkd^. Vsa okolica pri Jenidžeju je posuta z mrtvimi in na poti proti Solunu so bežeči Turki pometali od sebe puške in pustili na cesti tudi ves drugi vojni materijal. Drug del turške vojske pa je v divjem begu bežal proti zahodu. Turška poročila iz Soluna pa pravijo, da so Turki pri Kara Asui Grke pognali nazaj in v tem boju vzeli Grkom 8 topov. Ker so Grki zasedli Prevezo, kakor smo to že včeraj poročali, so preklicali blokado pristanišča ter jo razglasili nad Jadransko obaljo od Epira do Valone. Balkanska zveza. Iz Belgrada poročajo iz zelo zanesljivega vira, da se nameravajo kralji vseh Štirih balkanskih držav sestati po končani vojni v Sofiji ali pa v Atenah. Sestanek kraliev Ferdinanda, Petra. Jurja in Nikole bo največje politične važnosti, zlasti, ker se bodo tega sestanka* udeležili tudi vodilni državniki vseh štirih balkanskih držav. Takrat bo definitivno utrjena tudi Balkanska zveza in bodo določili tudi vprašanje carinske uniie. m Položaj v Turčiji. V Carigradu so popolnoma brez glave. Včeraj zjutraj še so priznavali vladni krogi, da so se obrnili na velesile za intervencijo, popoldne pa so že dementirali, da bi bila Turčija v taki stiski to Da zato, ker so velesile, zlasti pa Francoska, odklonile intervencijo. Da se pa vendar vrše pogajanja med Carigradom in velesilami, dokazuje dejstvo, da prihajajo, kar sicer v vojnem času ne pripusti nobena vlada, iz Carigrada neprestano šifrirane brzojavke, zlasti na Dunaj. Novi turški poslanik Hilmi paša dospe na Dunaj danes ali jutri, dosedanji poslanik Mavrogeni beg pa ostane še nekaj tednov na Dunaju. Privatna poročila iz Carigrada pravijo, da je upanje Turčije po zadnji nesrečni bitki pri Lile Burgasu skrajno majhno. Vesti o strahovitem porazu so v Carigradu naravnost presenetile. Kljub temu pa, da j*e opažati v Carigradu vse znake bližajoče se revolucije, pa turški vladni krogi še vedno zanikajo, da bi obstojala kaka nevarnost. Mobilizacija angleške mornarice. V Londonu vzbujajo velikansko senzacijo poročila, da Je skoro vsa angleška mornarica dobila povelje, naj se mobilizira. Vse mobilizirane vojne ladje so dobile v nedeljo municijo, da so pripravljene za odhod. Ukaz za vpoklicanje mornarjev so zvečer oznanili celo v koncertnih in gledaliških dvoranah. Velik del ladij odplove v Srednje morje, da ščiti angleške podanike. Mobilizirali so pa tudi torpedno flotilo in podmorske čolne. Ukaz za mobilizacijo naprav-lja vtisk, kakor da bi se angleška vlada bala, da se balkanska kriza razširi. Prvi lord mornariške oblasti 254. štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 3. je izdal na časopisje okrožnico, v kateri se zanikuje, da namerava Anglija mobilizirati. Gre baje edinole za jesenske manevre mornarice. Da se odpošlje tretja vojna eskadra, so sklenili že meseca septembra. »Dailv News« poroča iz Gibraltarja, da tam pričakujejo v par dnevih prihod dveh eskader. Iz Southamptona poročajo privatno, da je baje šest ladij že včeraj od tam odplulo. Iz Londona poročajo, da angleška mornarica zazdaj še ne bo priplula pred Carigrad. Anglija bo le, kakor druge velevlasti, poslala drugo stacijsko ladijo pred turško glavno mesto. Cela mornarica se bo zbrala v besikajskem zalivu, kakor L 1878., da je v bližini Carigrada. Ruski predlog. Iz Petrograda poročajo, da je Rusija že v soboto naročila vsem svojim diplomaticnim zastopnikom, da naj obveste vlade držav, prt katerih so akreditirani, da misli Rusija, da je prišel čas za intervencijo, ker bi utegnilo grozeče zavzetie Carigrada od strani Bolgarske provzro-čiti v Carigradu pokole kristjanov in Evropejcev. Rusija predlaga, da naj se uredi romunsko bolgarska meja, da se da Srbiji prosta pot do morja, da naj se določi avtonomija za Albanijo, da naj razširita Bolgarska in Črna gora svoje ozemlje in da naj se pogodita Avstro - Ogrska in Srbija glede prostega prevoza avstrijskega blaga skozi prinodnio Srbijo. Ladja »Marija Terezija« v Solunu. V Pulju so krožile včeraj vesti, da je avstrijska križarka -*Marija Terezija«, ki so jo poslaH iz Aleksan-drije v Solun, zadela ob mino in zletela v zrak. Celo iz pristaniškega po-veljništva je prišla naravnost neverjetna vest. da je bila »Marija Terezija v bližini kraja, kjer se je vršil boj med neko grško vojno ladjo in med turškimi vojnimi ladjami. Turske vojne ladje so baje potopile grško vojno ladjo. Vse te vesti pa so popolnoma neresnične, ter poročajo iz Soluna, da je »Marija Terezija-včeraj nepoškodovana prispela v tamošnje pristanišče. Velesile. »Corriere delia sera- in i Perse-veranza - pišeta, da se balkanske države ne smejo dotakniti Albanije. To ie v interesu Italije kakor tudi Avstro - Ogrske. Včerajšnja večerna izdaja lista Birševija Vjedomosti objavljajo izjavo avstro - ogrskega poslanika zrofa Thuna. Poslanik izjavlja, da so adnje izjave Sazonova v listu *B. napravile v Avstro - Ogrski ^ljši vtisk. Ta izjava bo pred-n v to služila, da se odstranijo napačne izjave šovinističnega ruskega časopisja. Avstrp - Ogrska in ;a sta skozinskoz miroljubni. V rem trenutku daje Avstro - Ogrska najboljši dokaz za to. da je prijazna Slovanom (?), ker je vse časopisje sdino v tem, da se o statusu quo ne govori več. Dunajski kabinet bo se- eda uveljavil svoje gospodarske in- erese, kar tudi Sazonov popolnoma -riznava. Razen gospodarskih interesov ima pa Avstro - Ogrska tudi pravico do gotovih političnih interesov, vendar pa ne teritorijalnih. Ti so Albaniji. Avstro - Ogrski kot vele-"noči ob Jadranskem morju ne more biti vseeno, kako se razmere v Albaniji razvijajo. To stališče je analogno ^tališču Italije, o čemur je Avstro-Ogrska tudi že stopila v diploma-tični stik z Italijo. Albansko vprašanje se prav nič ne tiče ruskih interesov. Jeseniške novice. V poštni urad Jesenice so vlomili dosedaj še neznani vlomilci v noči od četrtka na petek minulega tedna. Prežagali so železno ograjo Dri oknu, ubili šipo. da so lahko odprli okno, in odnesli celo železno blagajno. V blagajni je bilo okoli 150 K v gotovini in približno za 400 K poštnih vrednosti. Ce se upošteva, da so bile noči vsled polne lune iako svetle in v gostilni iste hiše še gosti ter da je urad sredi hiš, je vlom nekaj drznega. Kakor omenjeno, so ostale vse poizvedbe po vlomilcih brezuspešne. Tudi blagajne ni nikjer dobiti. Tudi o drzni tatinski družbi, kf ie ukradla že par sto kar, ni mogoče nič zvedeti, kljub vsej pazljivosti poklicanih faktorjev in ljudi samih. Nogo si je zlomil v ponedeljek vsled nesrečnega padca železniški -kladiščni mojster gosp. Anton Bolna. Nesrečniža so še isti dan prepeljali v ljubljansko deželno bolnico. Klerikalno-hrvaškega teatra v Ljubljani se je udeležilo tudi par jeseniških pajacev, med njimi seveda tudi vzor-značaj uskok Nace Hro-vat, ki je prišel v občinski odbor le, ker se je usilil, da kandidira na naprednem programu. Taki značaji so torej zastopali jeseniško občino. — Ubogi Hrvati! Župnik Skubic še vedno farba ljudi. Radi šole jih prav pošteno vleče za nos. Ko so bile volitve v cenil-no komisijo, je farbal ljudi, naj njega volijo, potem ne bodo plačevali nobene dohodnine več, češ, da bo »že on naredil ta svoje-. Ravnotako ie bilo pri občinskih volitvah. Vedel je dobro, da poseže tovarna sama v volilni boj in da vodstvo kakor delavci ne voli proti svojemu delodajalcu, si je Skubic zopet pomagal z lažjo ter plavšal ljudi, da dela g. Pongratza »politiko« na svojo roko, da gre tovarna s klerikalci itd. Kako so bili potem gotovi delavci razočarani, vedo najbolj sami. Skubic se^ni zmenil ali imajo ti ubogi zapeljani delavci kaj dati kruha svojim otrokom — on je vsak dan potic sit — samo, da je sel z njim volit. Da pa se ne bo morda Skubic zopet izgovarjal, da ni farbal ljudi, ker on tega ni vedel, povemo tu, da se mu je vse sporočilo, da je bil v vsem prav dobro informiran. In kaj bi tudi ne bil! Saj je vsako uro nadlegoval gosp. ravnatelja, tako da so mu nekateri že pridejali ime »VVerkinšpektor . Zglasilnega urada potrebuje naša občina. Nobena občina v radovljiškem okraju nima toliko tujcev, osobito veliko tovarniških in železniških uslužbencev. Moral bi biti za to poseben uradnik, kar bi bilo jako važno že n*di novega domovinskega zakona. V vseh večjih industrijskih krajih imajo že vpeljane zglasilne urade, n. pr. Donawitz. \\ ittkovvitz itd. Tako pa povprašujejo javni organi kakor občinski uslužbenci po tovarniških pisarnah, kar je mučno za te in za uradnike. Naj bi politična oblast skrbela, da se kmalu ustanovi tak zglaševalni urad. Skrivnostni potepuhi se na Savi od dne do dne množijo. iNavadno so to domači mladi ljudje, ki jih železnica ali tovarna radi lenobe odslovi. Opozarjamo na to orožništvo kakor policijo. Prisilna delavnica bo gotovo vesela, če dobi kaj teh Piattenbru-derjev< •., Naš opomin radi pasje takse je naletel na našem magistratu na gluha ušesa. Ne gre jim v glavo, da to ni prav, da se samo od nekaterih zahteva pasja taksa, od drugih pa ne. Skubic je na to pač odgovoril v ^Slovencu . naj Pongratz sam pasje takse študira, na katere se tako dobro za-stopi. Če se bo v tem oziru še tako dalje postopalo, bomo že znali za pota, da se napravi temu konec. Seveda Skubicu ie to že všeč, saj je tudi on med tistimi, ki dolgujejo na pasji taksi! Pa drugič kaj več o tem. Martinova peč v Skednju jako dobro deluje. V sredo je odšlo zopet več delavcev tja. Med temi so tudi nekateri, ki imajo tu svoje hiše. Velikega pomena je Martinova peč v Skednju, ker ne bo več pomanjkanja na železu in bodo ostali oddelki lahko delali. Na Savi ostane začasno še vseh pet pečij v obratu. Jeseniški pomirovaini urad bo imel gotovo mnogo dela. A svetujemo mu. naj preje natančneje preuči vso zadevo, da se ne bo /godil tak slučaj, ko se ie pred kratkim, da je morala neka gospa dati zadoščenje drugi, katero ni mislila v kritičnem trenotku žaliti. Drugič ne bomo dopustili nič več tega! Pa vtisi! je že tako, da kakega človeka resi speče, da se sam na limance vsede! Tudi pranje umazanega perila po raznih časopisih mu potem nič ne omaga. Kakor pred 50 leti, tako ie Še na Jesenicah. Pred 20 leti smo dobili tu moderno in veliko industrijo.razširila se je celo v zadnjih osmih letih do Javornika. Nova železnica je tudi povzdignila promet. Vendar sodnije in davkarije še nimamo. Ta dva urada imata skoro samo z Jesenicami opravka, a moraio hoditi v Kranjsko goro, Bohinjci pa hodijo skozi Jesenice v Radovljico. Če bi prišli danes s to opravičeno zahtevo, ali bi se ne smejali? Zahtevati bi morala najprej občina, a sedijo v nji taki odborniki, da se bogu smilijo! Sedaj vidite, kaj ste volili! Proga Ljuhljana-Jesenice je gotovo proga, ki daje državi mnogo dobička, a jo tako mačehovsko opravlja. 2e pred desetimi leti so na tej progi položili »Schnellzugsschienen<-, a ostalo je samo pri tem. Kakšnega velikega pomena bi bil brzovlak na tej progi, ko je tujski promet tako razširjen! A kaj hočemo? Te okraje zastopa v državnem zboru gospod vitez PogSčnik, ki ima baje veliko besedo pri železniški direkciji in železniškemu ministru, a se briga za vse kanone, za vsak Maroko, le za svoje okraje, ki jih zastopa, ne. Pač pred volitvami prav pridno gradi kolodvore in izpeljuje brzovlake, ko pa so volitve končane, končane so tudi obljube, kaj šele dejanja! Štajersko. Iz C«lja. (Za „Rdeči križ balkanskih držav) je nabral g. Julij Kovačič na zletu slovenskih trgovskih pomočnikov v St. Pavel pri Preboldu K 11*50 in jih poslal glavnemu odboru v Ljubljano. Iz št Vida pri Grobelnem. (Razne novice.) Ponesrečila se je na paši pridna hčerka Micika gostilničarja Karola Šketa v Senovici. Otroci pastirji so po stari navadi kurili. Ške-tova Micika je prišla preblizu ognja; vnela so se ji krila in dobila je po celi desni strani telesa grozne opekline. Po dvadnevnem trpljenju je re-vica izdihnila. — Stepla sta se na Grobelnem kmečka fanta F>anc Golež in Remek Pogelšek. Golež je dobil pri tem pretepu več težkih ran in je moral v bolnišnico. Zlasti je nevarnost za desno roko, ker mu je Pogelšek v zapestju prerezal žile. — Posestnika Andreja Ferleža je bik tako sunil, da mu je spahnil in poškodoval roko. Pozor, lesni trgovci in posestniki v Dravski dolini! Pišejo nam iz Sp. Dravograda: Po Dravi še vedno gre precej lesa na Hrvaško in Ogrsko pa tudi v bližnja štajerska mesta. To vodno pot pa nam hočejo sedaj z jezovi pri elektrarnah na Fali, pri Kam-nici in pod Mariborom otežiti in celo zapreti. Štajerska namestnija ie izdala dne 28. septembra glede teli jezov odlok, ki ni sprejemljiv za lesne trgovce in posestnike. Proti temu odloku se bo treba pritožiti, dokler je še čas! Zveza slev. učit. in učiteljic na Štajerskem. Ker so začeli nemški učitelii napadati svoje slov. tovariše, rekoč, da nič ne store v zadevi regulacije plač, sklicala je Zveza na 27, oktobra odborovo sejo v kateri se je sklenilo poslati „Lehrerbundu" materijal, B katerega je razvidno, da slov. učiteljstvo ni dremalo, ampak storilo svojo dolžnost, seveda spodnještajer-skim razmeram primerno. Izstop iz narodnih društev bi bil pri nas stvari celo zelo škodljiv, kajti s tem bi storilo slov. učiteljstvo uslugo stranki, ki je največja nasprotnica šole in učitelj-stva. — S pisavo, kakršne se poslužujejo nekateri nemški tovariši, se slov. učiteljstvo nikakor ne more strinjati, ker si s tem nakopa učiteljstvo novih — nasprotnikov. Zveza izjavi, da se hoče slov. učiteljstvo tudi vnaprej boriti skupno s svojimi nemškimi tovariši za skupne Šolske zadeve, osobito za izboljšanje gmotnega položaja učiteljstva, poudarja pa, da sme naše skupne interese zastopati le Lehrerbund, ne pa posamezne učiteljske zveze. — V zadevi knjižnice mariborskih učiteljiščnikov, katera je postala last Zveze, bo potrebno ukrenil predsednik mariborskega učiteljskega društva g. Požegar, kateri se tudi pomeni z ravnateljstvi rnarib. učiteljišč glede sestankov z učitelj iščniki. Iz Maribora. (Občinske volitve) se vrše po sledečem redu: V torek, dne 19. novembra voli 3. razred in sicer od 7. ure zjutraj do 1. ure opoldne in od 3. ure popoldne pa do 8. ure zvečer. Volitev se vrši v telovadnici dekliške meščanske šole na Stolnem trgu. V petek, dne 22. novembra voli 2. razred in sicer od 8. zjutraj do 1. ure opoldne. Volitev se vrši v občinski posvetovalnici. V torek, dne 26. novembra voli 1. razred in sicer od 8. ure zjutraj do 1. ure opoldne. Tudi ta volitev se vrši v občinski posvetovalnici. Vsak razred voli deset občinskih svetovalcev. Volilci dobe glasovnice in legitimacije; kdor bi enega ali drugega 48 ur pred volitvijo ne dobil, si mora oboje sam na ro-tovžu priskrbeti. — Iz Maribora. (Nemškonacijonalni kandidati) za mestni svet so vzeti skoro vsi iz akademičnih in uradniških krogov; trgovci, obrtniki in hišni posestniki bodo slabo zastopani. Hišni posestniki bodo imeli sploh dva zastopnika' Zasebni uradniki, trgovski uslužbenci in delavci pa sploh nimajo nobenega kandidata. Razumljivo je, da vlada vsled tega v nemškem taboru precej nezadovoljnosti, ki se bo pokazala najbrž v mali udeležbi pri volitvah. — Iz Maribora. (Na naslov renegat o v) čitamo v tukajšnjem listu sledeče prav čvrste stavke: „Ako pregledamo vrste najbolj zagrizenih Nemcev v Mariboru, vidno može, čijih imena nikakor niso nemška in čijih očetje (kakor stari Orosel) so igrali v slovensko - narodnem gibanju znatno vlogu. Sinovi pa so jezik svojih očetov zatajili in stopili kot renegatje v nemške vrste, kjer se rinejo naprej da bi si pridobili Časti in denarja.. ." Mladi Orosel, ki bi rad bil župan v Mariboru, bo te stavke s posebnim zanimanjem čital. Telefonske zveze na Sp. Štajerskem. V Kamnici pri Mariboru, zakotni in docela brezpomembni vasi, so dobili telefon! Gotovo samo gotovim mariborskim velikašem na ljubo, ki imajo okrog Kamnice svoja posestva, vinograde in letovišča. Drugod naša poštna uprava ni tako nagla z vpeljavo telefona. Tako sega v Savinski dolini telefonska mreža do 2alca, v celem Posavju pa se tozadevno sploh Se ni nič storilo. Kraji kakor Trbovlje - Hrastnik, Sevnica, Krško, Brežice so Se danes brez telefona. Gg. poslanci, zganite sel Iz Maribora. (G o t z o v i 1 e g a-ti.) Umrli pivovarnar Anton Gotz je zapustil »Sudmarki« legat 3000 K, »Schulvereinu« 5000 K in ponemče-valnemu »Knabenhortu« v Mariboru 2000 K. Vsi ti tisočaki so zvečine slovenski denar; kajti veČina odjemalcev in konzumentov Gotzovega piva je slovenska. S podpiranjem tuje industrije pospešujemo sami po-nemcevanje svoje zemlje. Iz Maribora. Znano je, da se tukajšnji nemški nacijonalci, večinoma seveda renegati, poslužujejo v boju proti političnim nasprotnikom najbolj odurnih sredstev. L. 1908 so se plazili kot tatovi in roparji v nočnem času po ulicah ter napadali Slovence in njihove domove. To niso bili morda samo neizobraženi postopači, ne, tudi obrtniki, trgovci, ukademično izobraženi ljudje. Po teh sredstvih si sedaj naši Nemci ne upajo več poseči. Posledica septemberskih dogodkov so bile za nje le prehud poper. Slovenci so se takrat vendar zganili in vsaj za nekaj časa opustili podpiranje nemških gostiln in trgovin. Kasneje je padlo vse v staro mrtvilo nazaj in Nemci rujejo brez kazni proti vsakemu človeku, ki se upa vsaj nekoliko za našo narodno stvar nastopiti. Ustanovilo se ie pred kratkim narodno politično društvo »Maribor«. Nemcem seveda cilji tega društva niso po volji, ker bi radi imeli za svojo prusaško politiko na slovenski zemlji prosto pot. Ker si drugače ne morejo pomagati, so se vrgli na dva odbornika tega društva, katerima bi radi prav posebno škodovali: na g. profesorja Pivka in trgovca V. Weixla. Prvega bi rada »Marbur-ger Zeitung«, nota bene list, ki si upa brez kazni in preganjanja mariborskega nemškega državnega pravdni-štva na najdrznejši način žaliti in psovati našo vladarsko rodovino, kar odstavila od službe, ker si upa biti odbornik slovenskega političnega društva, proti trgovcu Wei\iu pa hujska z bojkotom 1 In naši slovenski ljudje v Mariboru tega trgovca ne podpirajo, temveč raje hodijo drugam in podpirajo s tem direktno in indirektno naše največje narodne sovražnike, nainizkotnejše in najpod-leiše denuncijante! Dolžnost našega narodnega občinstva je. da se trdno strne za ^Mariborom« in da spoštuje ono načelo, ki ga je tako zelo priporočal dr. Kukovec na glavnem zboru Narodne stranke v Celju: Pod-pirajmo drug drugega! Drobne novice. Umrla ie v Mariboru posestnica Ana Nendl. roj. Bauman, stara 90 let. — Iz Ptuja poročajo: V žagi graščine Hamer so zgrabili transmisijski jermeni kmečko dekle Marijo Božičko iz Sesterž. Dekle je dobilo take poškodbe, da je na njih umrlo. — Izšt. Jurjaob J. ž. poročajo, da je umrl na Prose-niškem kmet Jakob Spes, po dom. Graiži. 80 let star. — Iz Maribo-r a. Poštni oficijal Franc liickl v Brucku ie prestavljen k poštnemu uradu Maribor 2. Ropošho. Grozen čin. Iz Bodensdorfa poročajo: Dekla Katarina Rumpold je zapustila delavca Brezelja, s katerim je skupaj živela, da nastopi službo v Gračah. Iz jeze je Brezelj zvečer udri v spalnico Rumpoldove ter vrgel gorečo svetilko na postelj, v kateri sta spali Rumpoldova in njena 11 letna hči. Nesreča na železnici. Iz Beljaka poročajo: 28. oktobra je neka starejša ženska hotela blizu Suhe prekoračiti železniško progo. Pri tem je pripeljal osebni vlak ter jo zgrabil. Vlak jo je popolnoma razmesaril ter so našli le posamezne kose njenega telesa, ki so jih potem zbrali ter dali v zaboj. Organizirana tolpa vlomilcev. Iz Celovca poročajo: Že par tednov izvršuje tolpa vlomilcev po letoviščih okoli Vrbskega jezera svoj posel. Pred kakimi štirinajstimi dnevi so vlomili v vili Švehla in Zabrer ter ukradli mnogo dragocenosti. Na vseh svetnikov dan so pa zopet vlomili v vilo stavbnega svetnika Bammerja in trgovca Fella. V prvi vili so pokradli vse pohištvo. Tatovi so znesli vse, kar so našli v Bammerjevi vili, v Fellovo vilo, kjer so tatovi več dni stanovali in spali. Vlomilcev do danes niso zasledili. Na svojo ljubico streljal. Iz Celovca poročajo: Devetnajstletni brezposelni trgovski nastavljenec Matija Belderle je v soboto streljal na svojo ljubico, devetnajstletno brezposelno kuharico Uršulo Odrejc, ki je hotela pretrgati vse zvezt s svojim ljubimeom, ker je od nje zahteval preveč denarja. Kroglja pa ni zadela Odrejčeve, ki je zbežala pred surovim ljubimcem. Tudi Belderle je pobegnil in ga do danes niso mogli najti. Primorsko. • Velika demonstracija in manifestacija za balkanske države na Suša* ku. V nedeljo, dne 3. t. m, bilo je predavanje o balkanski vojni v veliki dvorani sušaške gimnazije. K predavanju so prišli ljudje iz vseh slojev, tako da je bila dvorana nabito polna-Ko je predavatelj nehal govoriti, bilo je občinstvo tako navdušeno, da je med aplavzom začelo peti »Onamo, onamo za brda ona«. Ko so odpeli srbsko himno, začelo se je manifestirati za balkanske države. Med različnimi »živio« je bilo slišati tudi mnogo klicev proti Čuvaju. Tudi se je slišalo klicati ime Jukičevo. Potem je ogromna množica počasi zapustila gimnazijo in pevajoč in kli-čoč šla po celem Sušaku. Policija je poskušala, da razžene množico, ali to se ji ni posrečilo. Množica se je, ko je prehodila ves Sušak, nazaduje ustavila na Preradovičevem trgu in odpela srbsko in bolgarsko himno. Ko pa so začeli demonstrirati pro*i Čuvaju, je policija demonstrante razgnala. Nezgoda častn'ka - aviatika v Gorici. Iz Gorice poročajo: Na vojaškem zrakoplovnem letališču se je včeraj dogodila prva nesreča. Nadpo-ročnik Aristid pl. Petrovič je pri poletu z Etrichovim monoplanom padel s precejšnje večine na tla ter se težko poškodoval. Prenesli so ga v bolnišnico, „kjer je kmalu nato umrl. Črnogorci iz Amerike na potu na bojišče. „Edinost" poroča: V nedeljo je dospelo preko Francoske 164 Črnogorcev iz Amerike, da se podajo na bojišče. Črnogorce vodi vojvoda in višji svečenik Kapičić, ki je došel pred dvema letoma v Ameriko da tam organizira narodno cerkev. Ko je izbruhnila vojna, se je takoj postavil na čelo svojih junaških Črnogorcev ter se odpravil na pot v domovino. Tekom tega tedna dospe še nad 13.000 Črnogorcev iz Severne Amerike. Vsi ti gredo nepozvani v boj za domovino. Župnikovo kuharico umoril Pred tržaškim porotnim sodiščem se je začela obravnava proti slikarju Karlu Hrovatinu, rojenemu 1. 1883. v Tre-biču pri Trstu, ker je 19. junija t. 1. v TrebiČu s kuhinjskim nožem umoril bivšo farovško kuharico Katarino Kristan. Obtoženec je vse priznal. Svoj čin pa s tem opravičuje, da je hotel svoje starše oprostiti take ženske kakor je bila Katarina Kristan, ki je njego-govega ranjkega strica, ki je bil župnik pri Sv. Jakobu, nahujskala proti njegovim staršem ter mu svetovala, naj izdedini njegovo rodbino. Obravnava bo trajala tri dni. Nesreča na morju. Iz Trsta poročajo: Italijanski transportni parnik „Agrumeria", ki je vozil iz Catanie v Trst, je iznenadil ob otoku Brač vihar ter ga vrgel z velko silo ob skalovje. Ladja je bila težko poškodovana. Moštvo se je rešilo, kapitana pa pogrešajo. Iz Trsta so odposlali pomoč. Samomori v Trstu. 291etna bolniška strežnica splošne bolnišnice Ivana Job je bila pred kratkim odpuščena iz službe. Ker ni mogla dobiti druge službe, je v soboto na nekem travniku izpila nekaj ienilne kisline. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer je umrla. — V soboto dopoldne*ob desetih je skočila Uletna Ana Penles iz tretjega nadstropja hiše v ulici del Bosco Št. 50. Zlomila si je hrbtenico in več udov. V bolnišnici se bori s smrtjo. Vzrok nesrečna ljubezen. — V petek je izpila 21 letna Marija Hen-ke v svojem stanovanju v ulici Al-fieri št. 8 vsled nesrečne ljubezni majhno množino fenilne kisline. To bodo menda zdravniki rešili. Dnevne vesti. -r Zaplenjeni! Snoči so nam zaplenili naš list zaradi članka, v katerem je bila na podlagi dejstev popisana justica pri sodišču v Ptuju. Vedeli smo pač. da Pittreich - paša tega članka ne bo vesel, a sodili smo, da je dolžnost v članku imenovanih oseb, da nas tožijo in nam dalo priliko, nastopiti dokaz resnice za naše trditve in dolžitve. Toda Luschan-aga je drugega mnenja in je kratko-malo naš list konfiscirah Samo Vlekam dolgo je premišljeval, ali bi ga vzel, ali ne; celo uro je trajalo, predno so list konfiscirali. Ker bomo poskrbeli za imuniziranje tega članka, bodo čitatelji vseeno izvedeli, kaj očitamo nemškim sodnikom na Sp. Štajerskem. + »Vaterlandsverrater.« Štirinajst dni so bili zdaj na Dunaju čisto brez glave in sami niso vedeli, kaj bi radi. Zdaj so pa zopet k sebi prišli in začeli zopet staro politiko proti Srbiji. Obenem so začeli tudi po stari metodi terorizirati vse, ki jih imajo na sumu, da v politiški sovražnosti proti Srbiji rie vidijo viška modrosti, nego so mnenja, da se zna iz take politike izcimiti za Avstrijo velika nesreča. Včeraj so v veleoficijoznem listu proglasili za »Vaterlandsverra-terje« vse, ki niso navdušeni za politiko sovraštva proti Srbiji. To so poleg socijalnih demokratov vseh narodnosti, tudi vsi Slovani, Cehi, Poljaki, Malorusi, Hrvatje, Slovenci in Srbi. Slaboglasni celovški Dober-nik se je temu že pridružil, specijai- Strtn 4. SLOVENSKI NAHOD. 254 Štev. no slede slovenskih klerikalcev pa tudi glede našega lista, ker smo pritrdili znanemu »Slovenčevermu članku. Začeli se bodo torej zopet prav prijazni časi, časi denunciranja in obrekovanja, kakor smo jih doživeli že večkrat; no, pa če bo s tem Avstriji pomagano, naj se ta gonja le začne, saj trpi vsaka stvar le en čas, kakor je rekel tisti Kranjec, ki je Francoza zibal. + »Slovenčeva« skrb za Turke. Pred kratkem se je zavzemal »Slovenec« za to, naj se pomaga tudi turškim ranjencem ter je izustil lepo besedo: Turek je tudi človek. Da,Tu-rek je tudi človek, ni pa človek kranjski davkoplačevalec, ki ie slučajno naprednega mišljenja in ki pride uradno k dr. Zajcu. Kajti dr. Zajec ga zapodi in ga niti ne posluša. Turek je človek, ni pa človek napredni slovenski učitelj, ki umira gladu, tudi če ima umirajočo ženo ali umirajoče otroke. Brez srca in vesti ga preganja slovenski Hefajst in ne miruje, dokler ga ne uniči. Turek je človek, niso pa ljudje slovenski ognjegasci, ki mislijo s svojo glavo, tisti ognjegasci, ki tudi za klerikalnega trpina gredo z lastno nevarnostjo v ogenj. Ti ne dobijo od klerikalnega deželnega odbora niti tiste podpore, ki so jo drugi založili zanje. Da, Turek je človek, ni pa človek posvečen in pravilno inštaliran župnik. Turkom se pošilja podporo, tega se z orožniki spodi iz župnega dvorca. Zadnji Turek, ki kolje krščanske otroke pred ma-ternimi očmi in sili mater, da mora jesti meso svojih otrok, ki onečašča žene in dekleta, ta je človek, ni pa človek pesnik samostojnega mišljenja, ki ne klone glave škodljivcem značajev, naroda, morale in države, pa če je tudi že v grobu. Za zamor-čke že pobirate, napravite še nekaj šol za Turke in nekaj bolnišnic in napravite napise: »Tu se zdravijo in uče sinovi tistih pesoglavcev. ki so morili naše dede, oneščaščali žene in dekleta in odvajali sinove med jani-čarje in zoper katere je poslala svoj čas sveta nezmotljiva katoliška cerkev nebroj križarskih vojsk, med njimi tudi otročjo križarsko vojsko, ki so jo — podavili pesoglavci.« — Naj vam bo v svarilo: balkanske razmere vladajo na Kranjskem, turška pravičnost in nepristranost se šopiri med nami. vzela pa bo sama od sebe konec, kakor na Balkanu. Kakor so se tam združile vse države in zdaj z lahkoto zmagujejo močnejšega dušmanina, tako si podajmo roke na Slovenskem vsi sloji, da vržemo krivične tlačitelje, ki so si nadeli lep, pa krivičen naslov: ^. L* ^. — Barbarstvo na madžarskih železnicah. Dan preje, ko so odšli zdravniki dr. S 1 a j m e r, dr. O r a -ž e n, dr. K r a j e c in dr. P r e m r o v v Srbijo, je odbor Rdečega križa balkanskih držav odposlal na njih 7 zabojev obvez, zdravil in drugih medicinskih predmetov po železnici kot brzovozno blago. Vsi zaboji so bili opremljeni z rdečim križem kot znakom, v kakšen namen oni predmeti služijo. Toda te pošiljatve še do danes niso prispele na svoje mesto, ker jih brezdvoma madžarska železniška uprava zadržuje v Zemunu. Še značilnejši pa je drug slučaj: Dr. Premrov je dal na vlak, s katerim se je odpeljal, kot soprtljago svoj kovčeg. Ta kovčeg so iz Zemuna enostavno vrnili, da je sedaj dr. Premrov v Nišu brez svojih stvari, brez svojega perila. In to naj bodo kulturni ljudje, ti Madžari?! To je škandal in sramota! + Iz poštne službe. Za višjega poštarja v Rakeku je bil imenovan poštar Fran Z a g o r j a n, za poštnega ekspedijenta na Bledu 2. pa poštni oficijant Ivan F1 o r j a n č i č. Premeščeni so: poštni oficijant Friderik Siegl iz Ljubljane 1. v Ljubljano 2., poštna oiicijantinja Luiza Bibrova iz Kranja v Ljubljano in Ana Zupančičeva iz Opatije v Kranj. Vpokojena sta poštna ekspe-dijentinja Pavla C i u h a v Smledniku in Josip Pavlic v Škof ji Loki. S 1. novembrom 1912 se je vpeljala pri poštah v Begunjah pri Cerknici za Bezuljak, Dobec, Koželjek, Sel-šček. Topol in Brezje služba pismo-noš. — Zahvala Črnogorcev Slovencem na bratskem sprejemu. Iz Trsta smo prejeli to-le pismo, datirano z dne 4. t. m.: »Štovani urednice! Naj učtivije molimo vas, da u vašem ci-jenenom listu iznesete na javnost ovo nekoliko naših redaka.Prilikom našeg putovanja iz Amerike za našu domovinu Crnu goru, ne možemo propustiti, a da ne zahvalimo našoj braći Slovencima u Jesenicama u Kranjskoj, koji nas onako bratski sa oduševljenjem dočekaše i svaku go-stoprimnost kao braći ukazaše. Za vrijeme našeg boravka u Jesenicama vladala je neopisana radost kod braće Slovenaca. Zato klićemo: hvala vam braco Slovenici, vama sestre Slovenkinje, a osobita hvala Francu Kogej, koji je poduže držao onako patrijotski govor. q sloven- skom narodu, čiji govor našao ie utisak unašim srcima. I opet vam klićemo: Zbogom i hvala vam braćo Slovencu Polažući nadu na Boga, da ćemo vam se i posle boja bratski javiti. Primite pozdrav od svih nas Crnogoraca.« — Za Balkance. Za Rdeči križ balkanskih držav bo danes zvečer v gostilni pri »Leon« (prej Pok) v Flo-rijanski ulici št. 6, vesel koncert priznanega češkega seksteta. Koncert se nadaljuje pozneje v kavarni »Leon« na Starem trgu. Ves dobiček je namenjen ubogim ranjencem in plača godbo gostilničar sam. — K notici »Slovenski pisatelji — sotrudniki »Stajerčevega koledarja« nam piše gosp. Vatroslav Holz, da »Stajerčevega« koledarja sploh ne pozna, da ga še ni nikoli videl in da še ni nikdar v svojem življenju pisal gospodarskih tjlankov, še manj pa da bi bil kdaj pisal le eno vrstico v »Štajerca« ali v »Štajercev koledar«. — Tečaj za srbsko-hrvaški jezik. Danes zvečer ob 7. uri bo razgovor o njem na dekliškem liceju. Tečaj bo vodil prof. llešič. — Prvi tečaj za kolarje v Ljubljani priredi tukajšnji Zavod za pospeševanje obrti v teku druge polovice novembra in se bo dokončal še pred božičnimi prazniki. Tečaj bo vodil strokovnjak, odposlan od obrt-no-pospeševalnega urada z Dunaja, ki vodi slične mojsterske tečaje v vzornih obratih omenjenega urada. Ker ravno v tej stroki obrtniki do sedaj še niso imeli nikoli prilike izpopolniti svoje znanje in izobrazbo, bo ta tečaj velikega pomena za nase domače kolarje ter izboljšanje domačih izdelkov. V tečaju se bode poučevalo tudi specialno risanje in konstruiranje za kolarje, tako. da si bo vsak sam lahko zarisal ali sestavil načrte za vsako zaželjeno obliko vozov. Natančnejši program ter podrobnosti bodo že v kratkem objavljene. Obisk tečaja je brezplačen, sprejemali se pa bodo le mojstri ali taki. ki hočejo v kratkem postati samostojni. Prijave je vložiti takoj na Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22. Iz praktičnih ozirov se more sprejeti le omejeno število in se bode oziralo v enakih razmerah pred vsem na tiste, ki se najpreje zglasijo. Za udeležbo je plačati in K položni-ne, ki se vrne ob zaključku pri redni udeležbi, sicer zapade v korist zavodu. — Izjava. V 246. številki našega lista z dne 25. p. m. priobčen je bil dopis iz Maribora, v katerem se smeši loterija »Slovenske Straže« na na-čin, ki ne odgovarja niti našim načelom, niti našemu okusu. Isto velja tudi o napadih tega dopisa na zasebno dostojnost deželnega glavarja g. dr. Šusteršiča, g. knezoškofa, g. prosta Sajovica in funkcionarjev »Slovenske Straže^. Prepričali smo se tudi, da so ti napadi brez vsake stvarne podlage in zategadelj obžalujemo, da se je ta stvar vtihotapila v naš list. — Uredništvo -Slovenskega Naroda«. — Tisoč vagonov pokvarjene koruze. Pred kratkim je dospel v Trst amerikanski parnik, ki je pripeljal iz Argentinije tisoč vagonov ied potjo pokvarjene koruze. Delom.; se je koruza menda ugrela, ker so preveč svežo naložili, deloma pa je prišla do nje morska voda, vsled č sar je mokrotna in plesnjiva. Vsled tega ima še kaj posebno čuden duh in okus, ki je od duha in okusa naše koruze zelo različen, ne glede na to, da ima amerikanska koruza še sama na sebi tipičen provenijenčen duh in okus, ki nam Evropejcem nič kaj ne prija. Namestništvo v Trstu je došlo pokvarjeno koruzo zaplenilo. Na razne intervencije in pritiske je pozneje vendarle izročilo trgovcem koruzo, toda pod pogojem, da se prodaja le za krmo in ne za hrano ljudem. Trgovci so na to raznesli po celi državi tisoče vagonov koruze, ki jo je smatrati za neužitno za ljudi. V Ljubljano jo je prišlo okrog 100 vagonov. Mestni magistrat je v smislu došlih uradnih poročil iz Trsta prvotno ukazal, da se imajo vse vreče amerikanske koruze deklarirati z napisom: »Koruza za krmo«. Tudi so se trgovci opozorili na določila zakona o živilih, ki predpisujejo najstrožjo kazen za vsakogar, ki bi v promet spravljal neužitna, zdravju škodljiva živila. V danem slučaju je bilo smatrati kot tako vso v Ljubljano došlo pokvarjeno, plesnjivo koruzo. Taka koruza namreč lahko provzroča, zlasti v močvirnih krajih nevarno bolezen pelagro. Ker so pa trgovci uveljavljali, da je več vreč v Ljubljano došle koruze popolnoma zdrave in dobre, jim je sedaj mestni magistrat dovolil sortirati jo. Sortiranje se mora pa vršiti pod nadzorstvom Kmetijsko-ke-mičnega poskuševališča v Ljubljani, ali pod nadzorstvom kakega drugega preskuševališča za živila. Trgovec, ki hoče prodati amerikansko koruzo za ljudi, se mora izkazati s spričevalom kakega preskuševali- šča, ki vsebuje označeno kakovost in množino sortirane koruze. Vsa koruza, ki bi se na ta način ne sortirala, se smatra za neužitno in veljajo zanjo odloki mestnega magistrata, oziroma kazenska določila zakona o živilih, V interesu trgovcev je, da se strogo ravnajo po danih ukazih in da prodajajo nesortirano pokvarjeno amerikansko koruzo le za krmo in ne za živež, ki je namenjen ljudem. Iz Litije se nam piše: Predzadnjo nedeljo smo sklenili nabirati darove za naše trpeče brate na Balkanu. Včeraj — nedeljo — sešli smo se v gostilni g. Franca Lajovica, da pregledamo uspeh tega sklepa. Udeležba je bila velika in veselja so zažare-li obrazi, ko se je naznanilo, da je dosežena vsota 487 K. Tudi nekaj posode, vilic in nožev so dobri ljudje prinesli. Da je bil uspeh tako lep, gre zahvala darovalcem, katerih več je bilo. ki so položili na altar te potrebe po 10, 5 ali manj kron; zahvala tudi gospem, gospicam in gospodom, ki so pomagali, ter gg. pevcem, ki so pri sklepu zapeli par lepih pesmi. — Navajati imen ni mogoče, jih je preveč dobrotnikov; tudi gotovo ne zahtevajo tega, saj so vsi delovali in darovali iz človekoljubja do naših bratov, ki se bojujejo za svoje pravice proti krvoločnemu sovražniku Turku. Ce bi še kdo hotel v ta namen darovati, naj prinese dotično vsoto predsedniku odbora g. notarju Svetcu ali pa blagajniku g. Josipu Mešku. Bog povrni stotero vsem blagim dobrotnikom! — Nesreča na železniškem tiru. Z vrhniškega vlaka je padla danes okoli poldneva na Viču pri Ljubljani dosedaj še neidentificirana oseba. Dotičnik se je sklonil za klobukom, ki mu ga je odnesel veter, ter se prevrnil skozi okno pod kolesa. Vlak mu je odtrgal glavo ter o strahovito raz-mesaril tako, da ga ni bilo mogoče dosedaj identificirati. Tudi zgornje telo je popolnoma razmesarjeno. V Hotiču pri Litiji so pretečeni teden neko noč prišli tatje, ter pri županu g. Franc Dernovšku iz okna iz-ruvali železno ograjo ter odnesli iz sobe težko železno blagajno, jo odpeljali na vozičku k Savi, razbili in vzeli ven 2300 K denarja, hranilne knjižice in druge županske spise pustili notri. O zločincih ni še sledu. V Kamniku je v ponedeljek zjutraj umrl gosp. Josip P o t o k a r , vpokojeni davkar in bivši večletni načelnik kamniške korporacije. Kot tak si je pridobil velike zasluge za kramniško mesto. Pokojnik je bil zvest pristaš narodno-napredne stranke. Pogreb bo danes popoldne ob 5. S Potokariem je izgubil Kamnik enega najodličnejših svojih meščanov. Vrlemu možu blag spomin! Proračun idrijske občine za leto 1913 je od 29. t. m. nadalje javno na vpogled razpoložen v mestni pisarni. Proračun izkazuje redne potrebščine 100.162 K in izredne 86.518 K, skupaj tora i 186.680 K. Pokritje s 50, odnosno 97^ doklado na neposredne davke znaša 186.694 K, izkazuje potemtakem od županstva sestavljeni pio-račun 14 K prebitka. Potrebščina se je pri vseh poglavjih dvignila, zlasti pa pri vzdržavanju cest, pri zdravstvenih in blagotvornih zadevah ter šolstvu. Tako je vzdrževanje cest v mestu proračunjeno na 70OT) K, za kanale in jarke 5000 K, električna javna razsvetljava stane 6200 K, razširjenje vodovodov in vzdržava-nje 8000 K. Prihodnje leto se namerava napraviti vodovod Pod Golico, v Sekirci in prenoviti vodovod v Grapi. Prispevek za ubožni zaklad se je napram lanskemu letu zvišal za skoraj 6000 K. Prispeveki znašajo za gasilno orodje 300 K, zavodu sv. Nikolaja v Trstu 40 K, obrtniški bolniški blagajni in združenju samostojnih obrtnikov po 400 K. Obrtni nadaljevalni šoli 3000 K, za revne idrijske visokošolce 3000 K, godbenemu društvu v Idriji 300 K, družbi sv. Cirila in Metoda 200 K, podpornemu društvu za realce v Idriji 300 K. Med izredno potrebščino je poleg postavk za obrestovanje in amortiziranje mestnih dolgov, ki znašajo 2S.518 K, proračunjeno za prezidavo poslopja št. 509 z 20.000 K, za novo merjenje idrijske katastralne občine 2000 K, za novo mestno ledenico 4000 K, za zgradbo nove mestne klavnice 20.000 K, za regulacijo Ni-kave 10.000 K in za regulačni načrt idrijskega mesta 2000 K. Pri pokritju je zopet nameravano diferenciranje občinskih doklad. Po proračunu bi znašala 50% doklada na hišnona-jemninski davek 7967 K, na ostale davke pa 97% doklada z 164.348 K. Lastni dohodki občine so napram dokladam malenkostni. Pri letošnjem proračunu se je enako prejšnjim obdržalo načelo, da je potrebščino, redno in izredno, pokriti z dokladami in ne z najetjem posojila. To je pri finančnih razmerah idrijske mestne občine edino pametno načelo. Idrijska občina se mora izogniti vsakemu novemu zadolženju. Če vpoštevamo veliko potrebščino idrijske občine, se je naravnost čuditi, da more izhajati s primeroma nizko doklado. Vi- dimo, da manjši kraji in mesta« ki zdaleka nimajo tako velike potrebščine, imajo vendar mnogo višje občinske doklade. Upamo, da bo tudi idrijski občinski odbor sprejel razpoloženi proračun v celem obsegu. Iz bolnišnice usmiljenih bratov v KandijL Z dnem 15. oktobrom je zapustil bolnico dr. Buh in je prišel na njegovo mesto dr. Pavlic, baje sin zdravnika v Litiji dr. Pavlica. Dr. Buh je preživel v bolnišnici marsi-kako razočaranje, ki bi si je bil prav lahko prihranil, če bi bil poslušal svoje kolege, če bi ne bil tako trmoglav in bi ne bil postopal proti svojim kolegom tako, kakor je bolnica proti njemu. Zadnje letošnje porotno zasedanje pri okrožni sodniji v Novem mestu se prične v ponedeljek dne 25. novembra in utegne trajati teden dni, ker se je več porotnih obravnav preložilo že pri zadnjem porotnem zasedanju. Za predsednika porotnega sodišča je določilo višje deželno sodišče v Gradcu predsednika okrožnega sodišča Frana Oarzarollija pl. Thurnlacka, za namestnika pa višjega sodnega svetnika dr. Antona Ro-gino in sodnega svetnika Josipa Žmavca. O porotnih slučajih poročamo prihodnjič. Divji lovec okraden. V Vavti vasi so imeli nekega K. na že dlje času na sumu, da rad občuje kontra-bant z jajci in srnami in sploh z vsem, kar mu pride pred puško. Pravi, patentirani lovci so Študirali, kako bi tega konkurenta spravili ob orožje. Ponudila se jim je lepa prilika, ko je Jože Ovijac, doma izpod Šmarne gore prišel na delo k zgradbi mostu čez Krko pri Vavta vasi. Ta je nekoč pri K. opazil še dobro ohranjeno puško. Neko nedeljo pa ko je dobre volje sedel v Kulavčevi gostilni, kjer so se razgovarjali tudi o lovu, se je OvijaČu zahotelo, da bi tudi on rad poskusil lovsko srečo. To svojo notranjo željo je kmalo tudi javno in glasno obrazložil gostilničarju, ki se je ravno pripravljal na lov. Ovijač je tudi povedal, da ima K. dobro puško in da jo tudi dobi. če mu gostilničar napiše pooblastilo. Gostilničar ne bodi len, res napiše na listič, da Ovijaču dovoli hoditi po njegovem lovu. S tem listom gre Ovijač h K. in kmalu sta prišla iz hiše, Ovijač je imel že puško na rami. §la sta v gostilno, da malo »požegna-ta« puško. Med tem so drugi lovci že odšli, Ovijač pa za njimi. Ko pa nekaj Časa tam okrog pohaja, mu pride na misel: Jože. pusti zajce in vso zverino, čemu ti naj bode ta-le krepelec? In: ušk, ušk, trešči s puško parkrat ob kamen in — puške ni bilo več. Tako namreč pravi Jože Ovijač. Lahko bi pa tudi bilo. da je puška še kje cela, ali ker dokazov za to ni, moramo verjeti Ovijaču, da je ni. Ovijač jo je kmalo na to popihal v Ljubljano. Ali tista reč s puško mu ni dala miru. Nekdo je to reč ovadil, zraven je pa še lastnik puške se pridružil, češ, da mu je Ovijač puško šiloma vzel. Pa tega mu tudi pri sodišču nihče ni verjel. Ovijača pa so pritisnili na 1 teden zapora in na 10 kron globe. Prvo za to, ker je zaupano mu puško zlobno poškodoval, 10 K. ker ni imel orožnega lista. Kinematograf »Ideal«. Spored za torek 5., sredo 6. in četrtek 7. novembra: 1. Žurnal Pathe. (Kinematografska poročila. Najnovejši dogod-Ijaji, šport, moda itd.) 2. Mulicke in idealna žena. (Velekomično s pariškim komikom Bocouom.) 3. Signa-lement. (Zanimiva kolorirana drama.) 4. Asta Nielsen: »Otroci generala«. (Mimična drama Urbana Gada v treh dejanjih. — Ta drama prekaša daleko prvo dramo »Smrtni ples«. Gledališko občinstvo ima priložnost, da si ogleda to »Duzo kinematografa« v vlogi mlade deklice. Tako dobro uspelo sliko zamore pokazati le malokateri kinematograf.) Samo zvečer. 5. Novi zdravnik. (Krasna ameriška veseloigra.) Sobota, 9. novembra: »XI. zapoved!« ali »Ne moti svojega bližnjega medene tedne«. (Veseloigra v dveh delih. Originalna učinkovitost.) Torek, 12. novembra: »Železna roka proti beli rokavici«. (Detektivski film. Nadaljevanje 1. dela.) Poleg tega učinkovitost z Mirkom: »Palček« v 2 delih. Pri vseh predstavah. Preložitev ribjega trga. Z ozi-rom na poglobljevalna dela v suhi strugi Ljubljanice je mestni magistrat odredil, da se ima začasno vršiti običajni ribji trg ob petkih in drugih postnih dnevih na PogaSarjevem trgu ob semeniškem poslopju, kjer je javen vodnjak na razpolago. Prijet tat koles. Vseh svetnikov dan dopoldne je prodal kovaču Francetu Friškovcu na Drenikovem vrhu neki mlad velik deček novo kolo tvrdke »Adler« za 20 K. Ker se Je to zdelo sumljivo postajenačelniku, je o tem obvestil telegrafično na južnem kolodvoru službujočega stražnika, kateri je dečka, ko se je ob 10. pripeljal z vrhniškim vlakom v Ljubljano aretiral. Aretiranec je 1890. leta v Medvodah rojeni Franc Jerino, po poklicu krojaški pomočnik. Do- gnalo se je, da je Jerina ukradel kolo v Spodnji Šiški potniku Vincenciju Bonaču. Jerina, ki je bil že večkrat zaradi tatvine predkaznovan, so izročili sodišču. Voditi pse v kavarne in gostilne je policijsko prepovedano. Ker se pa dan na dan množe pritožbe, da lastniki pse vodijo v nadlego drugih gostov po kavarnah in gostilnah, opozarjamo, da bodo krivci brezobzirno zapadli kazni po ces. naredbi z dne 20. aprila 1854,"št. 96 drž. zak. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 14 Ogrov, 20 Slovencev in 14 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 10 Hrvatov in 14 Slovencev. — Na Dolenjsko se je odpeljalo 19, v Buchs 25, v Inomost pa 27 Hrvatov. V Heb je šlo 17 Macedoncev, na Westfalsko 17 Slovencev, na Dunaj pa 19 Kcčevar-jev. Iz Dolenjskega se je povrnilo 10 Hrvatov. Nesreča. Ko je šel dne 1. t. m. zvečer brivec Jožef Jerič proti domu v Hradeckega vasi, ie padel ier ^" pri U Ki nad člei.kom z:omil desno nogo. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Izgubljeno in najdeno. Čevljarski mojster Fran Znidaršič je izgubil denarnico, v kateri je imel čez 40 K denarja. — Ga. Roža Liningerjeva je izgubila bel žepni robec iz batista s črkama C. P. — Neka dama je izgubila denarnico, v kateri je imela 60 kron denarja in poštni odrezek. — G. Jožefa Kleinsteinova je našla denarnico z manjšo vsoto denaria, urarski pomočnik Jožef Habič pa denarnico z večjo vsoto denarja. — Stražnik Martin Erjavec je našel vi-jolino in lok. — Izvošček Fran Črne je našel črn svilnat dežnik. — Slugo-va žena Kristina Pečarjeva je našla otroško ročno torbico s srednjo vsoto denarja in žepnim robcem. — Kuharica Uršula Zagorčeva je našla srednio vsoto denarja. Današnji list ima prilogo: Naro-čilne dopisnice za knjige v korist skladu za stavbo »Sokolskega doma« v Mariboru. Narodne! obramba. Za šolo C. M. D. v Trstu. Družba sv. Cirila in Metoda je dogradila letos v Trstu moderno šolsko poslopje. Poleg lepih šolskih sob so na razpolago veliki kabinet, katerih omare pa so še prazne. Obračamo se z vljudno prošnjo na vse prijatelje prirode, ki imajo mogoče lepe zbirke mineralij. okamenin, metuljev, hroščev, v alkoholu pripravljenih ali nagačenih živali ter okostij, naj blagovolijo od preobilice kake vrste darovati naši šoli dotične eksemplar-je! Dalje prosimo blagohotne naklo-nitve anatomskih preparatov, modelov in tabel ter sem spadajočih tehnoloških potrebščin; fizikalnih in kemičnih aparatov ter tozadevnih re-ogencij. Vljudno prosimo vse, ki bi mogli žrtvovati zgodovinsko - zemljepisnemu kabinetu kak predmet. Z radostjo bi sprejeli zgodovinske in pokrajinske slike, zemljevide, modele, načrte in slike kulturno-zgodo-vinskega značaja. Družba sv. Cirila in Metoda je žrtvovala ogromne vsote, da je postavila spomenik slovenski požrtvovalnosti: moderno šolsko poslopje. Treba pa je dati šoli tudi na notranje značaj res modernega zavoda. Zato: iskrena hvala že naprej vsem, ki bi v zgoraj omenjenem zmislu na pomoč! Darovalci naj blagovolijo pošiljati učila vodstvu deške ljudske šole družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu, V. Gjuliani. Društvena naznanila. Zabavne in plesne večere bo prirejala Narodna čitalnica, enako kakor prejšnje sezije, tudi letos v svojih društvenih prostorih v Narodnem domu. Prvi družabni večer bo v soboto, 9. t. m. Čitalnične prireditve so v prošlih letih zbirale navdušene obiskovalce, kajti vsem se je priljubilo prijetno neprisiljeno občevanje, ki se je zopet udomačilo, enako kakor je bilo včasih v stari Čital-niški dobi. K tem družabnim večerom so posebno vabljeni Člani društva, po njih vpeljani gostje in oni, ki dobe posebna vabila. Slov. del. pevsko društvo »Slavec« v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 10. novembra 1912 v veliki dvorani Narodnega doma Martinov večer. Sodelujejo: Pevski zbor »Slavca« pod vodstvom pevovodje g. L. Pahorja in orkester »Slov. Filharmonije«. Začetek ob pol 8. zvečer. Vstopnina 60 v za osebo. Zadruga ključavničarjev v Ljubljani Je sklenila na občnem zboru dne 3. t. m., da pobira med kolegi podpore za ranjence na Balkanu. Zadruga kovinskih obrtov v Ljubljani naznanja, da dne 10. novembra sprejema pomočnike in vajence za preizkušnjo o pomagalstvu. Opravičeni so tudi tisti vajenci, katerim še primanjkuje učne dobe 3 mesecev. Tudi pomočniki, kateri še 254. Štev. SLOVENSKI NAROD, Stran 5. liso napravili pri nobeni zadrugi Ireizkušnjo za pomagalca, imajo Iravico se prijaviti, kakor tudi va-Inci ^ dežele. Zadruga tudi posre-juje za delo pomagalcem in vajen-|em. torej se naj člani zadruge v tem lučaju obrnejo na zadrugo. [Bazne stvari. ' Boj med roparji in policijo. h Lodza poročajo: Pri poskusu prileti dva roparja na cesti, je bil ubit olicijski stotnik, neki orožniški pod astnik in neki policist. En ropar je il ustreljen. * Nesreča na morju. Iz Otave oročajo: Majhen pasažirski parnik je sled velikega viharja ponesrečil na zeru St. Sonis. Šestnajst pasažirjev, ed temi ženske in otroci, je utonilo, e štiri osebe so rešili. * Veliki požar. Iz Londona po- eajo: V Kensigtonu je v skladišču rdke Barker izbruhnil požar. V skla- šču so bile tudi spalnice za nastav- ence. Kolikor se je dozdaj dognalo, o se ponesrečile štiri uslužbenke, ki skočile skozi okno. * Velik snežni vihar na Raksi. z Reichenaua poročajo: V soboto popoldne so šli trije dunajski učitelji na ?akso. Vsled velikega snežnega vi-jarja so zgrešili pot in so morali pod milim nebom prenočiti. Vsled velikega .nežnega viharja so zgrešili pot in so ira zmrznile roke in noge. Devet tihotapcev prijetih. Iz praždan poročajo: Trije obmejni stražniki so pri Aschbergu zasledili >lizn saksonsko-češke meje devet ihotapcev, ki so se branili z revol- crji. Stražniki so dobili pomoč, na lwr so tihotapce prijeli. Pri njih so lli 12.000 škatljic vžigalic in 400 ^aketov tobaka. * Hilsnerjeva afera. 31. oktobra je pri Kutnogorski policiji zglasil vorniški delavec Smejkal, ki trdi, on svojčas umoril Hruzo v Pol-i in da je Leopold Hilsner nedolžen. .'na preiskava ni dognala nika-ih taktov. Verjetnosti izpovedi mejkalove zelo dvomijo, ker je mejkal notoričen alkoholik in je bil e opetovano kaznovan zaradi zape-jvanja oblasti. !a „Rdeči križ balkanskih I držav". Uredništvu našega lista so po- : Ga. Terezija Lisec, poštarica v " rovnici 5 K, omizje pri Štepicu na L~egu 6 K, gospica Milica Repičeva Jt. Vidu pri Zatičini nabranih 150 on. gospa inž. Grošljeva 20 K, Ne- enovanec 50 K in g. Mirko Ko- v Zatoni, nabranih 17 K 40 v. skrena hvala vsem! Odboru za nabiranje prispevkov a Rdeči križ balkanskih držav« so larovali: Tvrdka Korenčan v Ljubljani kosov vilic in nožev, g. velepo- k Fran RoMek v Žalcu I zaboj perila, g. Jos. Cizelj v Polzeli 6 toplih srajc, g. Trstenjakova v Ljubljani 6 gorkih nogavic, gospodična ja Lavričeva v Ljubljani lep ogrtač in g. Ivan Noč dve zim- -;nji. G. Fran Hodnik, posestnik njem Logatcu je poslal odboru | namiznega sadja za balkan- -anjence. Hvala! Uredništvo našega lista je nada- :e!o S kron kot dar begunjske iine ljulike<, nabran v gostilni Iv. Avsenka v Begunjah na Gorcnj- f^krena hvala! Odbor odpošlje te dni. oziroma ie ze odposlal 100 gorkih jopičev v zoro; 100 odej, .300 srajc, 300 . 300 spodnjih hlač in 800 blaži- V včerajšnji odborovi seji se je sklenilo, da se pošlje na odborove e v Srbijo še zdravnika g. dr. > a b c a. adalje so odboru darovali: Iničar Košenina 20 obrisač, lf> nožev in vilic in 7 raznih posod, ničar Emil Kržišnik 44 nožev ic, gospa Skaletova 93 kosov nožev in vilic, tvrdka A. Skaberne a 66 rjuh. Tvrdka Kostevc, Jagodic, k. Ciuha, Grkman in Skaberne so dale blago odboru za lastno ceno. Trgovka Jelica Lozarjeva je dala dboru na razpolago razne potreb- -ine brezplačno. Tvrdka V. Petriči- ^a naslednik Samec je daroval 200 ev in vilic. Uršulinke v tukajšnjem samostanu so prevzele napravo operacijah plaščev. Vsem bodi izrečena krena zahvala! Perilo za ranjence takorekoč n dan šiva pod vodstvom gospe iT. Tavčarjeve okrog 40 dam. Ker pa število še ne zadostuje, prosimo odoljubne gospe in gospodične naj bi se priglasile kot Samaritanke ter ^omagale šivati perilo, obleko itd. V Srbiji torej bodo ti-le naši pravniki: Dr. Edo S1 a j m e r , dr. >an O r a ž e n , dr. Otmar K r a -' e c in dr. I. P r e m r o v. Vsi ti go->Dodje so šli opravljat samaritansko delo na svoje stroške, odbor lim pre-skrbljujejo samo obveze in drugi sanitetni materijal. Nadalje dr. Tanj* š e k in dr. Š a b e c , katera vzdržuje odbor »Rdečega križa balkanskih držav«. Po došlih poročilih v Srbiji silno nedostaja zdravnikov. Zato prosimo vnovič slovenske zdravnike, naj se prijavijo ter gredo bratom na pomoč, saj je odbor pripravljen jim izplačati v tem oziru potrebne podpore. Ali ni na primer na Štajerskem in Primorskem nobenega zdravnika kirurga, ki bi se hotel žrtvovati? Kakor poročajo naši zdravniki iz Niša, je v tamkajšnjih bolnicah nad 1200 ranjencev in sam dr. Šlajmer mora na dan izvršiti nad 30 operacij. Na vprašanja z raznih strani, na katera pa nimamo časa pismeno odgovarjati, beležimo vnovič, da odbor strežnikov sedaj še ne sprejema. Ako bi se pa pokazala potreba, bo odbor to po časopisih razglasil ter prosil dotičnike, ki so se sedaj ponudili, da se priglase. Pomoč ranjencem! Gospod dr. Pertot je s Cetinja brzojavil, da potrebuje tamkaj vsega, prav posebno pa gorkih plaščev. Po gorah je zapadel sneg in ranjenci trpijo mraz. Pomožni odbor ukrenil je vse potrebno, da se odpošlje takoj v Črno goro kakor v Srbijo velika množina perila, rjuh in srajc. Naše dame so v ta namen pridno na delu. Prvo pošilja-tev rjuh, 200 komadov, so tekom ene noči zarobile soproge in hčerke trgovskih sotrudnikov tvrdke Fran saver Souvan, za kar jim boc!i izrečena iskrena zahvala. Glede plaščev pa se obrača odbor do našega požrtvovalnega občinstva. Marsikdo bo imel doma kak star plašč, ki ga bo lahko utrpel. Posebno dobro došli bi bili stari vojaški plašči, dalje havelo-ki itd. Tudi naši konfekcijonarji bodo imeli morda kaj stare robe, ki bi jo lahko v ta namen oddali. Ker je špedicijo vsega, kar služi našim bratom na jugu, prevzela brezplačno in vele-dušno tvrdka »Balkan«, kazalo bi oddati plašče naravnost tej spedicij-ski tvrdki ali pa to naznaniti odboru, da pošlje ponje. Izkaz darov za Rdeči feriž balkanskih držav. II. izkaz daril za »Rdeči križ balkanskih držav«. (I. blag. dr. Gosak). 30. oktobra. Gospica Amctrifa Kadi-vec 20 K; G. Robert Kollir.an 20 K; Lovsko osobje v Mojstrani cA K; Je-ločnik 1 K 40 v; Fr. Jarc 4 K; Iv. Bernik 24 K; Iv. Vode 1 K; Na shodu v restavraciji pri »Zlatorogu■ se je nabralo (g. Krapeš 4 K) 50 K; F. Ko-del. Lož 4 K; Anton Planine, Bo-štanj 5 K; Kari LubiČ, Gradec 20 K; Mihael Sernec, Ruše 11 K; M. Novak, Kamnik 10 K; Ivan Gruden, Go-dič pri Kamniku 10 K; Gostilna Karn-bič, Metlika 11 K; Ivan Frisch, trgovec, Ljubljana 50 K; Franc L>abič, trgovec, Ljubljana 50 K; Rodbina Randl 6 K. 31. oktobra. Joško Rajh, Mota 110 K 90 v; Jože Vrhunc, bled 15 K; Alojzij Kranjc, Laški trg 6 K; M. Lileg, Črnomelj 15 K 50 v; Mirka dr. Fermevčeva, Ptuj 200 K; 4 rodoljubi iz Pisec 4 K; Janez Peirič, Gomnič 40 v; Ignacij Setina 1 K; Alojzij Vodnik, kamnoseški mojster 50 K; A. Gerkman, trgovec 1«» K; Janko Lenasi 10 K; I. I. 2 K, Poren-ta Jakob 1 K; Francesco Časci i 20 kron. Kari Salokar, graščak 2(i K; Valentin Golob 1 K; Kimovec Janez 20 v; Kandare Franc 1 K: Preiovec Zorko 1 K; Kmetska posojilnica ljubljanske okolice 500 K; Jos. Čuden 10 K; dohodek predavanja prof. dr. Ilešiča 73 K 8 v; Ivan Grad. Beriče-vo 22 K; M. Pakiž. Potočnik in Sa-jovic na Bledu 3 K; Ivan Knatiič, profesor nabral 16 K 50 v; Machar Iv., ravnatelj dekliškega liceja 10 K; Mallv, tovarnar 20 K; g. Omerzu še izročil 22 K 40 v; neimenovanec 50 kron; gostilna Zupančič 10 K. — (II. blagajnik A. Bezenšek.) Sober, trgovec, Ljubljana 10 K, 29. oktobra. Nabrala g. Marta Globočnikova, Železniki: Leop. Globočnik 20 K; Ant. Globočnik 20 K: Josip Globočnik 20 kron; dr. Konst. Hirsche 10 K; Ant. Hafner 15 K; Amal. Jeglič in Rud. Jeglič 20 K; Fran Košmelj 10 K; Gabr. Taler 5 K; Jos. Košmelj 6 K; Venedik 1 K; Karel Dolenc 2 K; E. Teršin 2 K; Jan Dermota 10 K; Marta Globočnik 10 K; 30. oktobra 1912.: Ivan Drobnič, posestnik, Laško 10 K; 31. oktobra 1912. Fran Kandare, odvetniški kandidat za nabrano po g. Mici Križmanovi na Krškem 208 K. skupaj 379 K. Nabiranje perila in obleke za balkanske ranjence. Kakor smo že v včerajšnjem listu javili, bo jutri, v sredo, dne 6. t. m. popoldne vozil po mestu nabiralni voz špedicijske družbe »Balkan*, ki bo nabiral perilo intoplo obleko za balkanske ranjence Vaakdo , naj da po svojih močeh, vendar pa samo čisto perilo in boljšo toplejšo obleko. Nabiralni voz označen z rdečim križem se bode v sredo popoldne t. j. jutri pomikal med V22. do 3.: Dunajska cesta, Selenbur-gove ulice, Kongresni trg, Gradišče, Hilšerjeva ulica, Vegova ulica; med 3. do 4.: Kongresni trg, Volfove ulica, Marijin trg, Sv. Petra cesta, Radeckega cesta, Škofja ulica, Ambrožev trg; med 4. do 5.: Poljanska cesta, Vodnikov trg, Pred Škofijo, Mestni trg, Stari trg, Florijanska ulica, Karlovska cesta, Pri-voz; med 5. do 6.: Prule, Sv. Jakoba trg, Cojzova cesta, Emonska cesta, Valvazorjev trg, Rimska cesta, Blei-weissova cesta, Franca Jožefa cesta, Prešernova ulica, Miklošičeva ulica, Dalmatinova ulica, Marije Terezije cesta, Bleiweissova cesta. Telefonska in brzojavna poročila. VOJNA NA BALKANU. Prodiranje Srbov. Belgrad, 5. novembra. Kolona generala Jankovica prodira v smeri čez Dibro proti Draču. Solun. Solun, 5. novembra. Solunski poveljnik Hasan-paša je dobil ukaz, da naj drži Solun za vsako ceno. Solunska posadka se bo postavila Grkom v bram pri Kirdjitaru. Ce pade ta turška postojanka, se Turki v Solunu ne bodo mogli več držati. Z veliko naglico se bližajo Solunu tudi srbske in bolgarske čete. Pasić v Belgradu. Belgrad, 5. novembra. Ministrski predsednik Pasić se je pripelal snoči iz Skoplja v Belgrad skupno z drugimi ministri in državniki. Odpeljal se je iz Skoplja predvčerajšnjim ob 5. uri 20 minut popoldne s posebnim vlakom ter dospel v Belgrad ob 6. zjutraj. Carigrad in Solun. Belgrad, 5. novembra. Odlični vladni krogi pravijo, da se priprav-lajo zvezne armade, da skunai zasedejo Carigrad in Solun. Da hočejo armade korakati združene v Carigrad in Solun, je dokaz, da hočejo zvezne države tudi na zunaj pokazati svojo skupnost ter manifestirati za edinstvo balkanskih držav. Močna bolgarska kolona je že na potu proti Solunu, grška ekspedicija stoji že pred Carigradom. Politični krogi zatrjujejo celo, da bodo v Carigrad jahali na čelu svojih armad vsi Štirje kralji zmagovitih držav. Zopet zmaga Črnogorcev. Ceinje, 5. novembra. Crnogorci so zavzeli Djakovo ter korakam zmagovito proti Prizrenu, da se združijo tam s srbsko armado. Pred Skadrorn. Skader, 5. novembra. Vsled živahnega bombardiranja Skadra od strani Črnogorcev je izbruhnila meJ prebivalstvom v mestu panika. Prebivalci so odposlali h konzulom deputacijo, ki so na prošnje prebivalstva poclali črnogorskemu prestolonasledniku Panilu pismo, v katerem ga prosijo, da naj ukrene potrebno. da ne bodo črnogorske krogle poškodovale imetja mirnih prebivalcev in nevtralnih poslopij. Prestolonaslednik je odgovoril, da je pripravljen varovati imetje mirnega prebivalstva, da pa ne more dirigirati krogel tako natančno, da bi bila izključena vsaka škoda. Turki so zlorabljali že opetovano belo zastavo, vsled česar se Crnogorci ne morejo več spustiti s Turki v nobena direktna pogajanja ter zahtevalo, da se izroče želje prebivalstva zastopniku kake nevtralne države. Nato je odšel avstrijski vojni ataše, stotnik liupka, v Skader ter izročil tam prestolonaslednikov odgovor. Berolln, 5. novembra. Nemški listi poročajo, da je skadrsko prebivalstvo prišlo k poveljniku turške posadke v Skader ter zahtevalo, da naj mesto preda. Odgovoril jim je, da hoče mesto držati, dokler bo pokal še en top. Turčija in velesile. Dunaj, 5. novembra. Turčija je zaprosila razen Francoske tudi vse druge velesile za intervencijo. Kakor Francoska, so odklonile tudi druge velesile vsako posredovanje. Pred Carigradom. Pariz, 5. novembra. »Matin« poroča, da se vrši med Čoriu in Sara-jem velika bitka, ki se je udeležuje nad 50.000 Turkov. Baje Turki že podlegajo. Ladje evropskih velesil pred Darda-Uraii. Carigrad, 5. novembra. Vojne ladje evropskih velesil so se zasidrale v zalivu Berika, nasproti otoku Tenedosu, ter Čakajo na povelja svojih vlad. Grki zasedli otok Psaro. Aten«, 5. novembra. Grki so aa- sedli otok Psaro v Egeiskea norki ter razobesili na otoku grško zastavo. Otok je zasedel kapitan Anton Vrasanos, vnuk onega Vrasanosa, ki ]e že leta 1821. proklamira! ta otok za grško last. Turški ujetniki iz Preveze. Atene, 5. novembra. Grki so ujeli v Prevezi 810 mož in sicer 58 častnikov, 600 vojakov in 122 Albancev. Boji med Turki in Grki. Atene, S. novembra. Na vrhovih Amogi se vrše tudi boji med Turki in Grki. V bolgarskih lazaretih. — Makedonska legija. Sofija, 5. novembra. Kralj Ferdinand je včeraj obiskal lazaret v Gambcli. Tudi kraljica je bila v njegovem spremstvu. Prebivalstvo je oba navdušeno pozdravljalo. Kraljica veže lastnoročno novo krasno zastavo za mekcdonsKo prostovoljno legijo. Prezidijalni komite Makedoncev se je kraljici v navdušenem pismu zahvalil ter izjavil: Makedonsko ljudstvo se bo vedno zbiralo pod to zastavo narodnega edinstva. — Grška kolonija v Sofiji je pripravila bolnišnico z 20 posteljami. Boj pri Prizrenu. Belgrad, 5. novembra. (Izvirno poročilo.) Boj pri Duljehanu in Zbor-cih pred Prizrenom je trajal štiri dni. Na turški strani ie bilo več tisoč Arnavtov. ki so se borili z vso upornostjo. Borbe so se udeleževali tudi Albanci iz Ljume in Metohije. Končno ie tretja srbska armada potolkla Turke in Arnavte ter zmagonosno zasedla Prizren. Ferizovič prekrščen v Uroševac. Belgrad, 5. novembra. (Izvirno poročilo.) Na prošnjo vseh prebivalcev v Ferizoviću so srbske oblasti odredile, da se mestece Ferizovič, ležeče ob železniški progi Skoplje-Mi-trovica na Kosovem. odslej imenuje Uroševac (po srbskem carju Urošu, živem v 14. stoletju). Turčija prosi miru. Pariz, 5. nov. Turški veleposlanik v Parizu je zaprosil Poincareja za intervencijo Francoske in Angleške, da naj s svojim vplivom napravita konec vojni in dosežeta premirje. Zahteval je tudi podporo Francoske in Angleške proti balkanskim državam. Poincare je nato odgovoril, da ne more sprejeti takega predloga, ne da bi kršil mednarodnega prava in predpivov nevtra-litete. Balkanskih držav ne more nikdo prisiliti k premirju, ker se je bati, da bi izrabila Turčija premirje, da zbere novo vojsko ter se odloČi k novemu napadu. Ganbaldinci v Atenah. Atene, 5. nov. Garibaldi je pri* spel včeraj s 3000 italijanskimi in grškimi Garibaldinci sem ter se tako-odpravil na bojišče. Turške vesti o uspehih. Carigrad 5. novembra. Oficiozna brzojavka gubernatorja v Gumuldjini javlja, da poroča kajmakam iz Ksan-tija, da so turške čete vrgle Grke nazaj od bregov Malaze Djemala in bregove zopet zasedle. Srbske čete so prodrle do 50 kilometrov od Soluna. Zahodna srbska kolona stoji pred Bitoliem. Carierad 5. novembra. Turški listi poročajo, da so Turki pregnali Grke iz Blamče in Florine. Turčija se vedno bolj udaja. Carigrad 5. novembra. Na pritisk veleposlanikov je moral izdati sultan irade, v katerem se dovoljuje tudi italijanski križarki dohod skozi Darda-nele v Carigrad, kar je bilo v prvem iradeju izrecno prepovedano. Avstrijska vojna ladja pred Carigradom. Belgrad 5. novembra. Avstrijska križarka »Aspern* je prispela pred Carigrad ter se tam zasidrala. Črnogorski neuspehi pri Barvanjoli. Dunai, 5. novembra. Opoldanski listi poročajo s Cetinja, da je dal kralj Nikola brigadirja Lekiča, ki je bil kriv, da so imeli Črnogorci tolike izgube, brez zaslišanja obesiti (?). Carigradski listi poročajo, da so Turki pri Kranji pobili 2000 Črnogorcev (?). Kralj Peter v Belgradu. Belgrad, 5. novembra. Kralj Peter pride prihodnje dni v Belgrad, kjer pa se bo mudil le malo časa. Posredovan e velesil. Dunaj, 5. novembra. Politična Korespondenca je dobila od oficijozne strani v Sofiji poročilo, da balkanska zveza v sedanjem položaju nikakor ne more sprejeti posredovalnih ponudb velesil. Zelja, da diktira balkanska zveza tik pred Carigradom mirovne pogoje, je postala ne le vprašanje krščanskih balkanskih narodov, marveč splošna zahteva civiliziranega sveta, kateri se morajo vlade ukloniti. Tuje vojne ladje pred Carigradom. Carigrad, 5. nov. Vsled sultanovega iradeja, ki dovoljuje velesilam poslati križarke in vojaštvo v Carigrad, da ščitijo svoje podanike, je danes dospelo pred. Carigrad več ladij velesil. Turški prestolonaslednik pri armadi. 1 Carigrad, 5. nov. Turški prestolonaslednik Jusuf Isedin je odpotoval včeraj zvečer v turško glavno taborišče. „Marija Tereaija". Solun, 5. nov. Pred mesto so priplule angleška in francoska križarka ter avstritska vojna ladja „Marija Terezija". Že včeraj je dospelo na ladjo več avstrijskih podanikov, ki so zapustili mesto. Pulj, 5. nov. Vesti, da se je ponesrečila avstrijska vojna ladja „Marija Terezija", niso resnične, pač pa je bila avstrijska vojna ladja blizu kraja, kjer se je potopila neka grška trgovska ladja, ki so jo obstreljevale turške tor-pedovke. Papaž in vojna. Rim, 5. nov. „Corriere d' Italia* piše, da bo poklical papež v Rim vse §kofe. Na tem shodu škofov bo papež zavzel baje stališče proti vojni in za mir. Srbsko prodiranje proti morju. Belgrad, 5. novembra. (Izvirna poročilo.) Srbska vojska je zasedla Gustivar, pustila tukaj znatno posadko ter se napotila proti Kičevu. Železniška proga SkopPe-Mitrovica. Belgrad, 5. novembra. (Izvirno poročilo.) Železniška proga Skoplje-Mitrovica, ki so jo Turki deloma razrušili, je zopet popravljena in je bila včeraj izročena prometu. S prvim vlakom se je pripeljal v Skoplje general Jankovič s svojim Štabom, Prvo postajo od Skoplja proti Mitro-vici so krstili z imenom generala Jankovića in jo imenovali Jankovi-čevo. .*' S Kačaniške soteske. Belgrad, 5. novembra. (Izvirno poročilo.) Kačaniška soteska je na raznih mestih popolnoma zabita od topov in voz, ki so jib tamkaj pustili Turki. Na Kačaniku so Turki ostavili 21 topov. V reko Lepanac so vrgli mnogo vreč municije. Srbija in Avstro-Ogrska. Dunaj, 5. novembra. Politična korespondenca prinaša interviv z novim srbskim poslanikom na Ou-naju Jovo Jovanovičem, ki \z izjavil sledeče: Moja glavna nalo^n bo, da po intenciji svoje vlade delam za prijateljsko zbližanje Avstro-Ogrske in Srbije. Odpraviti bo več nespora-zumljenj, ki so v zadnjem času motila stike med obema državama. Treba bo brzo in korenito zbolišati vzajemne razmere. Na obeh straneh gre za velike in važne gospodarske interese. O situaciji na Balkanu se je izrazil sledeče: Z ozirom na to, da operacije še niso popolnoma končane, je v sedanjem trenotku izključeno vsako mirovno posredovanje. Srbi in balkanska zveza sploh bodo prvi pustili orožje. Balkanska ententa se bo predstavila po končani vojni Evropi kot trdno sklenjena balkanska aliansa, ki bo hotela igrati kot nov velevažen faktor v evropskem koncertu tudi svojo vlogo. Dunaj, 5. novembra. Od ospbe, ki je o politični situaciji izvrstno poučena, izve naš dunajski poročevalec, da »stoj«, ki ga je zaklical »Fremdenblatt« danes že drugič Srbiji, ni tako tragičen. Generali bodo kmalu izročili svojo vlogo diplomatom. Naravno je, da je treba v takem položaju pretiravati. Diplomati bodo dogovorili kupčijo. Na vsaki strani je treba pri vsaki kupčiji več zahtevati, nego mislijo v resnici. Avstro-Ogrska bo svoje zahteve tudi uredila po tem principu. Uredila jih pa bo tako, da bodo v soglasju s tem. kar hoče doseči od Srbije. Ker so interesi Avstro-Ogrske izključno gospodarski, mora potrkati tudi na politično plat, da jih tem lažje izvo-juje. Albanci. Bukarešta, 5. novembra. Alban* ski vodja Ismail Kemal hoče sklicati kongres Arnavtov, ki bodo zahtevali avtonomijo Albanije ter ponudili Avstro-Ogrski protektorat nad Albanijo. Za »Rdeči križ«. Belgrad, 5. novembra. Soproga člana uprave fondov Bouniola je nabrala na Francoskem 20.000 dinarjev ter jih odposlala »Kolu srbskih sester« v Belgrad. Češka zdravniška ekspedicija. Praga, 5. novembra. Snoči ob enajstih se je odpeljala peta zdravniška ekspedicija na Bolgarsko pod vodstvom dr. Honsaka. Ta ekspedicija je sestavljena iz pet zdravnikov, šest medicincev in šestnajst strežnic. Tragična smrt zaljubljene Bolgarke. Pariz, 5. novembra. Listi poročajo o tragični smrti Bolgarske Bo-žene Vlaste, ki je iz ljubezni do neke-* ga Turka vršila posle špiona v bolgarski armadi. Zasačili so jo in jo postavili pred vojno sodišče, ki jo je obsodilo na smrt ter je bila ustreljena. Njena mati je iz žalosti zblaznela. Želje »Fremdenblatta«. Dunaj, 5. novembra. Današnji dunajski »Fremdenblatt« ponavlja svoie odklanjajoče s^ajišže napram Strati 6. SLOVENSKI NAROD. 254. štev. prodiranju Srbov proti morju. List pravi: Vojnm sreča je pripeljala Srbe na mejo onih pokrajin, ki so izključno albanske. Čut neodvisnosti balkanskih prebivalcev je man (»Prem-denblatt« je ta čut odkril?). Treba je smatrati za gotovo, da se bodo hoteli Srbi izogniti vsem težkoćam. Ki pridejo v poStev pri prodiranju v to ozemlje in da bodo opustili vsako akcijo v tem ozemlju. Cut pravičnosti zahteva, da puste Srbi, ki se drže načela: Balkan Balkancem, Alban-eem njih zemljo. Vojna se vrsi na narodnostnem temelju in v teiu smislu se bore tudi Srbi, zato pa zahteva jeut pravičnosti, da se Srbija zaveda mej, ki so ji dane. V dobro podučenih krogih se zatrjuje, da ta beseda s*Fremdenblatta<; še ni zadnja, kakor se Srbi tudi niso še govoril* zadnje besede. * Cesarjev prestolni govor. Dunaj, 5. novembra. Jutrišnji cesarjev prestolni govor v Budimpešti %o baje precej resen. Vojni svet na Dunaju. # Dunaj, 5. nov. Nadvojvoda Ftan Ferdinand je dospel iz Konopišta na Dunaj ter je sprejel avstrijskega zunanjega ministra groia Berchtolda v petčetrt ure trajajoči avdijenci. Berch-told je poročal prestolonasledniku o položaju na Balkanu ter mu je prestolonaslednik v vseh njegovih predlogih pritrdil. Snoči se je vršilo v gradu vojaško posvetovanje, katerega so se udeležili nadvojvoda in razni generali. Proračunski odsek. Dunaj, 5. nov. Proračunski odsek je pričel danes razpravo o proračunu za L 1814. Odsek je sklenil izenosta-viti svoje postopanje ter postaviti namesto 44 referentov samo enega glavnega referenta ter združiti generalno debato v specialno debato. Posl. Jarc je zahteval, da naj se proglasi seja za tajno. Načelnik Korito\vski pa mu je odgovoril, da to ne gre in če ima posl. Jarc kake skrivnosti, naj pri dotični točki predlaga tajno sejo. Poljaki. Lvov, 5. nov. Na strankarskem shodu vsepoljakov, ki se je vršil v nedeljo v Lvovu, je izjavil varšavski pisatelj Balicki, da morajo obračati Poljaki vso svojo pozornost pred \*sem na pruske sovražnike. Položaj Poljakov r Rusiji je mnogo boljši kakor položaj Poljakov v Prusiji. Poljaki naj se obračajo zlasti proti razlastitvi v Prusiji. Shod je sklenil resolucijo, ki zahteva samostojno poljsko politiko, ki ne bo služila nobeni drugi mednarodni struji. Opozicijonalni ogrski parlament. Budimpešta, 5. nov. Danes ob pel 11. se sestane ogrski parlament ter bo izvolil za predsednika greta Zichvja. Vlada je obdala parlament z močnim policijskim kordonom. Govori se, da bodo poskusili opozicijonalni poslanci ta kordon prodreti. Opozicijonalni poslanci hočejojutri otvoriti svoj lastni parlament, v katerem hočejo javno razpravljati o političnem po-ožaju. \ Cesar v Budimpešti. Budimpešti, 5. nov. Povodom prihoda cesarja v Budimpešto so bile vse ceste, po katerih se je cesar vozil, zastaražene s policijo. Ko so pasirali vozovi za cesarjevim vozom, se je odprl policijski kordon, da se je mogla množica raziti. Kakih 10000 do 12000 moških, skoro sami organizirani delavci, so nato šli čez Vaczi kOrut do klubovega lokala Justhove stranke. Druga gruča je prišla od druge strani. Pred uredništvom „Magvar Orszaga" je govoril poslanec Stimegv z balkona. Med tem je zapeljal med množico voz z drvi. Množica se je polastila polenov in razbila okna neke trgovine. Prišlo je orožništvo in policija na konjih, ki je razgnala demontrante. Množica je nato drla na Elizabetni ring, kjer se je ustavila pred uredništvom „Az Estau, tudi tu jo je razgnala policija. Odtod se je drvila množica proti uredništvu „Nepszave". Policija ni nikogar aretirala in tudi ni bil nobeden ranjen. Dijaška stavka. Teplice, o. novembra. V Propo-stevu stavkajo dijaki češke šole, ker je občina zanemarila šolsko poslopje tako, da se je to začelo podirati. Bolgarsko posojilo. Bukarešt, 5. novembra. Diskontno društvo se pogaja z Bolgarijo zaradi najetja posojila v znesku 50 milijonov frankov. Ravnatelj omenjene banke se je v to svrho odpeljal v Sonjo. Ruska duma. Petrograd, 5. novembra. Dosedaj je bilo izvoljenih v 287 okrajih 110 poslancev desnice, en član zmerne desnice, 33 nacionalistov, 56 oktabri-stov, 12 naprednjakov, 31 kadetov, en član delavne stranke, 5 socijalnih demokratov, b poslancev levice, 6 zastopnikov poljskega kluba, 4 poljski demokrati, 3 člani poljsko-beloruske skupine in 3 muzlimani. Ostali so divjaki. Carska rodbina. Petrograd, 5. novembra. Carska rodbina ne pojde v Livadijo. Carjevi-čevo zdravje se boljša in se bo dvor preselil prihodnji teden iz Spale v Carskoje Selo. Ruski carjevič. London, 5. novembra. Listi poročajo, da je bolezen ruskega carje-viča zelo resna. Ruski carjevič baje hira za kostno tuberkulozo. Nov belgijski brambni zakon. Bruselj, 5. novembra. Belgijski ministrski svet pod predsedstvom kralja je sklenil predložiti parlamentu v kratkem nov brambni zakon, ki uvaja za Belgijo osebno vojaško dolžnost. Armada in črna vojska bi štela po tem zakonu '/.» milijona mož. Ob enem zahteva vlada vojni kredit za novo oboroženje utrdeb in za nove Krup-pove topove. San Giuliano v Berlinu. Berlin, 5. novembra. San Giuliano, italijanski minister zunanjih zadev, je bil včeraj od 12. do pol 1. pri drž. kancelarju in skoro ravno toliko časa pri državnemu tajniku Kiderlen-Wach-terju. Neposredno nato, ko je odšel italijanski državnik od državnega tajnika, se je pripeljal cesar h Kiderlen- Wachterju, ki mu je poročal. Popoldne sta državni kancelar in Kiderlen-Wach-ter vrnila obisk San Giulianu in so imeli vsi trije pogovor v italijanskem poslaništvu. Zvečer se je vršil pri Kiderlen-Wachterju na čast italijanskemu gostu dine. Tepeni prisiljenci. London, 4. nov. Spodnja zbornica je sprejela s 4 glasovi večine zakon o uvedbi tepenja v prisilnih delavnicah. Volitev predsednika Združenih držav. Novi Jork, 5. novembra. Kolikor se da konstatirati, je izvolitev Wilsona za predsednika brezdvomna. Taft bo dobil komaj 80 elektoralnih glasov. Najbrže bo Roosevelt prvi za Wilsonom. Njegovo zdravstveno stanje je še vedno nevarno. Novi Jork, 5. novembra. Guverner in kandidat za predsedniško mesto Wilson se je predvčerajšnjim ponesrečil pri vožnji z avtomobilom. Avtomobil je zavozil v neki nasip. Wilson je z glavo zadel ob neki drog pri avtomo-bilovi strehi ter se poškodoval. Vendar je pa poškodba popolnoma lahka in nadaljuje Wilson svojo volilno kampanjo. Gospodarstvo. — Zvišanje obrestne mere. V Rimu je bil diskont zvišan na 6 odstotkov. —• Francoska banka je zvišala menični eskont od 3 in pol na 4 odstotke, lombardno obrestno mero pa od 4 na 4 in pol odstotka. — Dobavni razpis. C. in kr. vojaško oskrbovalno skladišče v Ljubljani je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani nakupni avizo c. in kr. intendance 3. voja v Gradcu glede zagotovitve rži za vojno upravo. Zagotovitvena obravnava se vrši 12. novembra 1912. pri c. kr. intendanci 3. voja v Gradcu, kamor je poslati do 8. ure dopoludne omenjenega dne pismene ponudbe. Splošni pogoji in ponudbeni vzorci so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. — Razpis dobave zabojev. C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani je naznanila trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da razpisuje dobavo raznih zabojev. Pismene ponudbe je vložiti najkasneje do 18. novembra 1912., 10. ure dopoludne pri c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani. Razpis z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. — Razpis dobave .iestvin. C. in Ur. poveljništvo mornarske akademije v Reki je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava razne provijantne predmete po trgovskem običaju nabaviti za čas od 1. januarja do konca decembra 1913. Dobaviti bo med drugimi ludi 20.000 kg pšenične moke. 3000 kilogramov riža, 2000 kg testenin, 1200 kg fižola, 4000 kg sladkorja, 2500 kg svinjske masti i. dr. Ponudbe je čimprej, najkasneje pa do 30. novembra t. I. poslati c. in kr. mornarski akademiji v Reki. Natančnejši pogoji ter uzančni zvezek se dobe pri c. in kr. mornarski akademiji v Reki, so pa tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani inte- resentom na vpogled. —- ™ ™" —■ ■ ■ ■■" ■ ■■ ■ iii. i ,v Đanafnji list obsega 8 strani. Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Umrli so v Ljubljani: Dne 2. novembra: Franc Ivan Bonač, tovarnarjev sin, 1 teden, Čopova cesta 16. Dne 3. novembra: Marija Vertač-nik, bivša služkinja, 52 let, Pred škofijo št. 21, Dne 4. novembra: Rozaiija Pole, mestna uboga, 73 let, Japljeva ulica štev. 2. V deželni bolnici: Dne 2. novembra: Ivana Kos, žena vpokojenega rudarja, 64 let. — Ivan Janša, ključavničar. 36 let. Zivljcnslco vprašanje za Asa je cdrav želo čer. Đeii**ost el« velik je tedaj, da si ohrani ednv želodec, ali pa, če se pojavijo aered-nesti. jih odstrani Po mr.o»ih aihralnih pisalih, pa so se iska-attla so povadilo si»sti in odstranitev slabe prebave. telesnega asprtia, rspchaTttnp, siafceja okusa, sia-hosti, pomunjKanja aoanje itd več »or tri desetletja „BaASY-i«v* iLLOLCME KAPLJICE", preje »Mari;a^«ljake i-at»ljjce«, kot zanesljivo domače srodstvo pr» motenju prebave pri otrocih in odra. fieuih najuspeiaojSe. P.jiti se je treba pred enako se glaseCimi ponaradbatni in faiz fikaerjami in aaj se pazi na varatveuis saamke Matere božje c jp> jrt • 'i-otrokom no dooni roki m na podpi« * ' '*** ^*-J* Dobiva se *■ vaoh lekarnah v steklenicah po 9© vin in K l-i0. Razpošilja ao na detelo po le-fcarioru C. B»aafiyJo, Dunaj L, rieischmarkt 2'431 (6 steklenic K 5*40, 3 dvoj na t= steklenice K 4*6# brez vsakih stroSkuv.J \\mi\ tsioi. Danes In vsak dan priljubljenega, nanovo pridobljenega „Original Die Weif Eraiiif glasbenega, instrumentalnega in humoristi enega kabareta« "; om~ Začetek ob 9. uri zvečer. *~«Z Vstop prost. — Vso noč odprto. jgjg Štefan jftiholič kavamar. neteorGiošitno poročim Vl&iaa ;tad morje* 306*2 Sred.jl irstm tlak 725 nm Cas staM'c 2u > »P*"" me£ Ig i Vetr0vi Ncb0 g t™BJa v mm £J___________ 4. 2. ppp.i 741 5 ' 7*0 si. vzsvzh pol oblač. „ 9. zv. ! 743 8 i 09 i sr. szah. j jasno 5. j 7. 2j. ! 741-6 ! —3-7 ! si. svzh. j . Srednja včerajŠnja temperatura 17', norm. 64°. Padavina v 24 urah 00 mm. Varujte se ponaredb, U niso „FLORIAN" In zdravja no koristilo! Kdor vživa, Žabi težav; Danes vesel je, Jutri bo zdrav! Nasiov za naročila: »FIORIAN*, Ljubljana. Postavno varovano. Borzna poročila. Linblfanska »,Kreditna banka v Ljubljani«\ Uradi! knrxl dsaajike btne 5. novembra 1912 ■alolbasi p»ol*]l. I 9e"n" j B]**m 4«/, majeva renta .... 85t0| ?: 4*2e/# srebrna renta . . ♦ . 88-15 88*35 4#ft avstr. kronska renta • • 85 10 85 3: 49/. ogr. „ . . I 84 50 84 7; 4»/o kraniako deželno posojilo 93*50 941 4V, k. o. čeike dež. banke . 88*85 89 a SraAfee« Srečke Ir L 1860 ", « , 438— 450- _ „ „ 1864..... 613 — 625- „ tiske...... 284— 296- lemeljske I. izdaje . 271— 283- n n. „ .|245*_ 257- „ ogrske hlpotečne . . 234 — 245 - „ dan. komunalne , 479— 491 — „ avitr. kreditne . , . 479— 491- „ ljubljanske . . . . 66— 72- " avstr. rdeč. krila . , 5125 67 25 ,. ogr. „ u . . | 31— 37 - „ buUlka • . . , . 27— 31- ' tnrške .... I . 21425 21525 Ljubljanske kreditne banke . 425*— 427- Av«tr. kreditnega zavoda . . 603 — 604 - Danajske bančne družbe . . 501*— £02- Južne železnice..... 103 50 104 35 Državne železnice .... 673*— 674-i Alplne-Montan..... 957*50 958*50 Ceike sladkorne družbe . . 362-— 365 - Zivnostenske banke. . ♦ . 265*— 266- Valut«. Cekini.....; ; . 1143 1147 Marke.....• . . 117*90 11820 Franki . i . . . . . . 95*951 9615 Ut% . . , i . i i * . ' 94 80' 95- RuW|I....... .J 25375 j 254'50 Žilne oene v Budimpeših Dne 5 novembra 1912. Termin. Pšenica za april 1913 . . za 50 kg 1179 Rž za april 1913 . . . . za 50 kg 10*4? Oves za april 1913 ... za 50 kg 1CCC Koruza za maj 1913 . . . za 50 kg 795 Dobro je, se od Časa do časa spominjati, da od vseh ukrenite v, ki jih mora podvzeti moderni človek, da si ohrani svoje telo zdravo, je pravilno negovanje zob skoro najvažnejše. Pomislite — in novejše preiskave so to zopet dokazale, — da stanje zob na splošno nase zdrayje vpliva mnogo bolj, kakor bi marsikdo mislil. — Za pravilno pa moremo smatrati samo ono negovanje zob, ako zobe kvareče snovi, zbnjaici gnitja in kisanja, ki se VMk fUa nanovo tvorijo, tudi vsak dan stori neškodljive. V to pa je kakor prizna vsakdo, ako le nekoliko pomisli, treba odrediti, da se take snovi odstranijo ali vsaj prepreči njih škodljivo učinkovanje. Za mehanično odstranjenje na zobeh se direktno držeče nesnage do neke meje služi zobna SČetka, ali samo do neke stopnje; ker ščetka deluje samo po površini, škodljive kali se pa povsod nastanijo v sluznični koži v ustih, t kotih in gubah, kamor ne more ŠČetka, moramo poleg zobne šČetke rabiti tudi Odol, ki pride tudi t najbolj skrite dele ust in uniči ter odstrani vse škodljive ■novi. — Kar Odol posebno odlikuje pred vsemi drugimi čistili aa usta, je njegova čudovita, posebna lastnost, da usta po izplaknenju prevleče a mikro-s£oa*k9 tenka tm gosto satiientično niastio ki ufiinkuje še 0*1* WBt% notem, ko smo si izplaknili usta. Ta trajni učinek, ki ga nima noben drugi izdelek, je tisto, kar Človeku, ki Odol rabi vsak dan, daje zagotovilo, da ima usta zanesljivo zavarovana proti pozroČevaleem gnitja in kislinskim snovem, - - ■ ki razdevajo »obe. ■■ - i i ■ ■. 254 5tcv. SLOVENSKI NAROD. Stran 7. Slovenci ii Slemta! \i zabite H \i Orila ii Metoda. Dohodki in stroški „Družbe j sv. Cirila in Metoda". Drviba sv. Cirila ia Metoda v Ljub-Lrf }e imela meseca septembra 1912. sledeči L Prejemki: .) Redni prejemki: 1.) Prispevki iz nabiralnikov 799 K 28 v 2) Prispevki podružnic i. s. a) Kranjska 1076 K 02 v b) Štajerska 713 w65„ c) Koroška 42 „ 52 „ d) Primorska 1715 „ 47,9 e) ML Avstr. — , — . Skupaj .... 3547 K 66 v L) Rami prispevki . . . 7910 K 63 v Skupaj .... 122 7 K 57 v i Izredni prejemki: L Prispevki z* obramb, sklad. 916 K 63 v Skupaj .... 13174 K 20 v IL Izdatki ) Redni izdatki: plače, remune-racije učiteljskemu csobju, razni računi itd. 10358 K 55 v * Izredni izdatki: naložitev na glavnico, ozir. Tibni sklad 916 K 63 v Skupaj . m 1i:;5 K 18 - prebitka.....' 1899 K 02 v Op o m b a : Pri obrambnem skladu naloženi in zapadle obresti so nedotakljiva glavica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani 200.000 kron. V Ljubljani, dne 1. oktobra 1912. Serraaalltri železnato Kina-vino lična razstava na Dunaja 1906: Država« odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni Povzroča voljo do jedi. okrepfc živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnin zelo priporočeno od zdravniških avtoritet ss Izborni okus. :: Večkrat odlikovano. Nad 7009 zdravniških spričeval, s J. SEBRAVALLO, c in kr. drmri Matitii TBST-BarHovlie. 448^ ^odnite Josip Janša Vida Janša m Čeme -— --------poročena. —-------- Jfammk — 5. novembra 19t2 — Ljubljana Z najvišjim dovoljenjem Nj. c. in kr. apostol. Veličanstva. XXIX. c. kr. državno loterija za skupne vojaike dobrodelne namene. Ta denama loterija edina v Avstriji nI dovoljena, iaa 21.146 dobitkov v ptovin: v skupnem zneska 625.000 K. W Glavni dobitek znaša 200.000 kron. Žrebanje bo javno dne 19. decembra 1912. — Srečka stane 2 kroni. Srečke se dobivajo pri oddelku za drž loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstrasse 7, po loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in ielezničnih uradih, v menjalnicah itd., igralni načrti za kupovalce srečk zastonj. — Srečke se dopošljejo poštnine prosto. 4009 C. kr. loterijsko dohodarstveno ravnateljstvo. (Oddelek dri. loterij). Vinska klet v Unionu se otvori v torek, 5. novembra. Točila se bodo izključno priznano dobra vina Kranjske deželne vinarske zadruge pod stalnim nadzorstvom iste. V kleti se bodo dobivala izvrstna mrzla is gorka jedila. Za obilen obisk se priporoča 3998 ITaOJnMBaU Trgovski siMk vojaščine prost, spreten* prodajalec želi službe v manufakturni ali nesani stroki prevzame tudi meto skladiščaria, nastopi lahko tak o i aH po dogovoru. Cenj ponudbe pod ,N. R. 104* poštno ležeče Ljubljana, do iS. novembra 4012 Dobra Kuharica v najboljših letih, nemškega in slov. jezika zmožna, teli takej V Ste p t ti v službo ket kuharica ali oskrbnica h kaki družini ali samostoinemu gospodu — Pismene ponudbe pod* WJ. M. štev. 9". poste restante, Ljubljana, 4^04 Zaklani purani 5 kg franko 7 K. Svinjsko mlado meso in I volovsko meso za pečenje 7 K 5 kg, gosi, race, piščanci, franko 8 K 60, vse očiščeno. — 1 kg suhega mesa in vse vrste klobas 2 K, 5 kg suhih sliv in pekmeza franko 7 K. 3Va litra prave shvovke 12 K s steklenico franko. Med, jaica in dr. — Cenik zastonj. 0. Vasiljević, Tuzla, Bosna. Praktično urejena, s Šoto izolirana lesena ledenica in železna, pred ognjem varna blagajna («««» r. 4. ■„• 4001 se ceno odda. Blagana se event. zamenja > kako dru-! go, večo. Dopise pod „Takoj" na j uoravn^tvo »Slovenskega Naroda« Pozor! 50.000 parov čevljev. Pozor! 4 pari &««lj«« mmmm K S-SO. Ker je več velikih tvornic ustavilo plačila, so me poverili, naj velik odstavek čevljev mnogo pod izdelovalnimi stroški spravim v denar. — Prodajam torej vsakomur 1 para motki* ia I para seaskui cevlfev aa trakova, usnje rjavo ali črno, galoširano z močno zbi-timi podplati, veleelegantni, najnovejša oblika, velikost po številkah, vsi 4 pari aamo K 8-50. Razpošiljanje po povzetju OM J. Oelfc, lavos čevljev, Mori Sandec 104. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Ves konfort. Na novo urejeno. Hotel hA Via del Fondaco št. 11. Poleg mornariškega kazina. Izborna kuhinja. — Izborna naravna vina. — Najfinejše gdssko pivo. Zmerne cene. 4007 Zmerne cene. Dobiva se povsod. Narodna knjigarna v Cjubljani Prešernova ulica štev. 7. kanceliski, konceptni, čoka- mentnt, ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir Kasete s pisemskim papirjem. trgovske knjige v vseh velikostih, črtane * eno aH z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje. Odjenuli« knjižice p0 crean2af,lh Zalaoga solsih zvezkov in risank. Zavitke za nraBe v vseh velikostih. -------Velika izber------- Tsefe ptsarnttklU potrebščin, •vtnčalkov, peres, peresnikov, radirk, kamenčkov, tablic, gobic, crnila Hd. —* «•» «s» RarVt za šole in umetnike. ------- Razglednice — pokrajinske, humoristične, umetniške neb vrst od najpreprostejših do najfinejših. *lbnrai za slike in dopisnice, vezane v pliš in v usnje. -------Potzilske tarifi ------- podobice a otroke toni okvirčki a razgkoiice. lisalM oejke, trikttiiH, palete, risala rmila, tok, topite. Notesi ta ttahdkt Iščem dva kompanjona za veliko tvorniško podjetje, ki se pozneje ustanovi akcijska družba. Potrebni kapital 8 — 12 000— K. Resni ref-lektanti pod „15%M na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 4001 "......—---------------------w Jurist vit kakorioekoli primerne ali stalit slaZbe. Gre tudi za domačega učitelja. Pisma pod ,101* poštno leteće, Ljubljana. 4011 IVova 3975 ff S^fc^f v Vodmatu (Ljublja- 1^. ^ _^ na) z vrtom, priprav-BB ■ H Wm na za penzjonista lllld se Proda l! vitelju Sv. Petra c. lllVil štev. 40, I, nadstr. Žitno I^au© najpopolnejši izdelek zadnjega časa, zajamčeno slovanski produkt, pošilja 5 kg v lepi platneni vrečici za K4— po povzetju na vsa-I ko avstro-ogrsko pošto. K vsaki pošiljki se priloži prav lepa m dragocena premija, kot pozlačen kozarec, lonček, poslikana Šatulja, jedilno orodje i dr, porabni predmeti in prav leri okraski za gospodinjstvo. Obrnite se zaupno na tvrdko Jos. Veselv, Praga VIL 586. Češko. 3755 Ivan igi krojač prve vrste ^ \!0m Mlkloštčsve cesta 8. ^ se priporoča. W Zaloga 2092 silil blaga. Išče se "■ stanovaflie za 2 dijaka s hrano ali brez nje. Ponudbe na poštno ležeče Ljubljana, glavna pošta št. 16. V bližini sodnijske palače je oddati za pisarna ali kot zdravniške Ordina- Cijske prostore lepo pritlično 397g stanovanje Kje pove upravništvo »Slov. Naroda«* £epo stanovanje s tremi sobami, kuhinjo, shrambo in pri-tiklinami 3992 se odda za februarjev termin v Bohoričevi ulici štev. 16. iiielii sprejme 3m oljarnica v Zidanem mostu. Plača: 2 K na šihto, prosto stanovanje. Sodni mošt prav sladek, okoli 600 1 se odda najceneje. Graščina fužine, pošla 1.1 v Pelin Skoro nova 3976 HIŠA v Spodnji Šiški, z vrtom in praznin: svetom, pripravna za večje podjetje se proda. Več pove upravitelj Ljubljana, S V, Petra Gesta št. 40, I. nadstropje, Pri Mg 1» in prhljaju se je dr. Dralleja brezova voda za lase že: desetletja izborno obnesla. Umite si glavo naiprej z dr. Dralleja praškom za izmivanje glave »Kopfrein« (K — 30), ki vsled svoje posebne sestave pot in prah takoj odloČi in odstrani. Xato naj se koža na glavi dobro pomoči z dr. Dralleievo brezovo vodo (K 2— in 5--) in naj se glava na VSe strani natančno masira s konci prstov. Kdor ima suhe. krhke lase, naj vselej, ko si je lase pomočil z brezovo vodo pozneje he namaže lase z Drallejevo brezovo briljantino (K —*80 in 1'20), ki daje lasem lep naravni lesk. Mali trud tega ravnanja (1 ali 2 krat na teden) se bogato izplača, ker zabranjuje izpadanje in pospešuje rast las in zabranjuje tvoritev prhljaja. Zdravniki in občinstvo so se popolnoma priznalno izrazili o učinku dr. Dralleja brezove vode za lase. Zahtevajte gratis in franko od firme Juri Dralle, Hamburg-Altona brošuro z izvidi. Dobiva se po vseh parfumerijah, drogerijah, brivniczm ter v lekarnah. Največja odlika: grand prix na teh-le svetovnih razstavah: St. Louis 1904 — Milan 1906 — Bruselj 1910 — Turin 1911 — Medn. higienska razstava Draždane 1911. Juri Dralle, Podmokli n. L. Kranjska deželna vinarska zadruga --------------- naznanja ■ da se v bodoče opsste vinske poskosnje, ker se bodo vina imenovane zadruge v isti priznani kakovosti in v isti množini kakor v 3998 pokuševalni kleti točila oi torka, 9. aov. naprti w vtasU kleti hotela Daloa. Vse prijatelje dobre vinske kapljice vabi podpisana zadruga, pa mnogoštevilno posečajo novo otvorjeno klet Z odličnim spoštovanjem Kraafska doi. VlB. UdHtga. 5trati 8. SLOVENSKI NAROD, 254 štev. IMe M sa lobrur stanovanje 3 do 4 sebe ▼ sredini mesta. Ponudbe pod šifro „Stanovanje'' poste rootant* Ljubljana. &&2 Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje ia smrt z manjšajočimi se 101 vplačili. , MSLAVIJA" .*. ■ .*. viajtmRO iavirowalna banka v Pragi. »•« - ••• Rezervni fondi ■ 53,758.285*24. — Isplaćene esskođnine in kapitali}« E 115,390.603*61. H velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. ^————-^^—— Vsa polsaaila daje*. —————— ■•r Mm lastopitvB v Ljubljani 2fSePSSS5.ihi« v Gosposki ulici štev. 12. -vmj Zavaruje poslopja In premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje, Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene. ■rt ••■ ™»^mh H Jfc jl»%ll ■% P° vsen Kombinacijah n- poljubno Število let. Istotako pla- ■ S 11 W* I 151 a^B ^anje starih dolgov in aledlnfeni« v novo posojilo rod mnogo I m II an ngodnejstnzl pogoji. Diskretno in kulantno posredovanje. i II lllllin ^s^^* kreditno ptsaraot €Lzabetni cesta 4. { WVwlllU P'-raenim prosniam prilagat, te 50 vin. v raamkan. W Uradne are is stranke od 10. 11. ure dopoldne. mar a>f| Na vsestranska vpraSnma strank naznanja podpisana ^[ aa aajfjjaj 88% njjaj tt I dj8. posredovalnica, da sprejema v zastavo za mestno zaiti ij T[ si f% II & 11| stavljalnico vse vrst? predmete kakor: perilo, obleke> Iv M I | Id8| 11 I I " I šivalne in pisalne stroje, datmoglecie i dr zlatnino in II it||l|iićf srebrnino vsaki dan od 3. -12. ure dop. in od 3.—6. I I,! U I i 2 1 U m. urf pop Radi udot>nosti 3e posredovalnica odprta • BlBaanalBBB■■■■■#• strankam rodl ob nedeljah tn premikih od 0. 11. nre dop. — Tudi se sprejemajo zastavni listi v rešitev i« 2d plačevanje obresti, oziroma za podaljšanje zastavne dobe - Naročila z defeie se glede sestave, kskor rešitev in plačevanje obresti točno in hitro izvršujejo poštno obratno. Za mestno zastavljalnico obl. konc. posredovalnica, Xolo9vcrska nI. 6. Prava in neprava ljuta. Povest. — Spisal Blaž P oh lin. Cena bro*. 1 K 60 vin., vet. 2 K 50 vin., s poŠto 20 vinarjev več. : Opatov piapoiaS.:: Zgodovinska povest. Spisal Iv. Remec. Cena broJ 1 K 80 vin., vez. 2 K 70 vin.t s poŠto 20 vinarjev več. Ti najnovejši zabavni in veseli knjigi pripor .ća naj topleje j Jlarouiia knjigarna v fjubljaiti. j i ■ 1 %3f ^4ar A 1 i 8 l 1 i 1 SP* ? &> LiFiaarliTJafci iiif nI ;~ ajajULleilJii 1 ifiliaf^ ifi 1 ^■ '* Specialiteta tvrdkc fratelli BraKW» ffi** je vsled svojih silno dieietskih in odlično želodec : : krepečih lastnosti :-: Boljša želodčna plašil Glavno razpečevališče: Sig. Winter, Dunaj, lil. Unganj. 28. 20% do 30% znižane cene radi preogromne za/oae oblek, rmjLanor in zimskih stikenj za */o-spode m dečke, najmodernejših damskih kostumov* plasčer. p/de!oloi\ bluz* in kril. „JLngLešIzo skLcudišče obleTV O. jBer%njxtoTrLci y\lestrti trg št. S. Jlnton Sare JPerilo, — opreme za neveste. ŠDomact izdelek. $>latno in platneno blago, švicarske vezenine. Sjubljana, Šelenbargvvn al. S. n ■ PROTI LUSKINAMI IMl ■ IZPADANJU LASl B8H 881 ^ABjfe I ■■^LEfteONT I E FoJeT G£*£VE£^ M Drogerija l* k PRIJAJ Ljubi janaj i Šeienfruracva 51 Lokal a tmoviao se takoj ceno odda v Sodnifski uHci št 3. Izve se tam v I. nadstropju. 3971 ŽenitnaWB M ponudba. ('radnik c. Ur. ttiitnme, 3/ (rt star, išče gospodično ali pa t doto 7>rc& oirok :<7 ženo. Gospodična ali gospa, katera ima pnmervo doto, dobra Ic^thariea in razume nemški jesik, »mi/ pošlje sliko, k afera se na zahtevanje takoj nazaj po-stje pod • „Št. 10.000 Haeptpostfafferrid in Badcn iaa Wiemte. 3973 Ka pisma, Jcatcra s imenom niso mdpisana, se ne bo o:ira?<>. 9kT Lepa prilika ~3Bfi Hiša na prodaj, 2 n&đstrspnsi v Idriji, v mestni pri 2 cestah, na najbolj prometnem kraju, dobro obiskovana gostilna, obstoječa iz 9 sob, 2 kuhinji in velik obokan vinski hram. Hiša je najbolj sposobna za večjo trgovino in za peka-rijo, ker ni v tej polovici mesta nobenega peka. Hiša se proda brez gostilniške pravice tako kakor je bila pri sodišču cenjena za 22244 kron, potrebni kapital znaša 8000 K, in drugo ostane lahko vknjiženo. Proda se radi družinskih razmer. Natančneje se izve pri lastniku, Josipu Ipavic v Idriji hiš. št. 393. o94l Odda se takoj lepo stanovanje v sredini mesta s 3 sobami, kuhinjo, kopalnico (balkon) itd- v II. nadstropju I ** eito »«^»» skladišče v Kolizeju 3986 Odda se za februar 1913« trgsujltf lel^al v najlepši innajprometnej"i legi mesta in itainaiieslnlai. Matančncje se poizve v hoteiu pri „Ma-HfcU11 soba št 12. ! Mih Mu društvo v Gradca r. z« X o- s« Ojebni I^rcdit cradnikam, profesorjem, iTiteljn. upokoinui itd ob najugodnejših pogojih. — PredstroŠkov ni. — Več v prospektih. Hranilne vloge. Od fsikonr z (»mia tfrtstnjti n.....*%% Ob 66tfnerm lipnei n zenkt «* K 18C0 po S . trn Qfl „ 2000 9 ' Battsti si polietM prtJtiju« limfa. - lertMp ditin 11 ptttti. Stanje VloK:......K 4,500 000 Jamstvo deležev:.....K 5,600.000 Pojasnila dajei Josip Kosem, Ljebijana. Krakovski nasip 22. ib pntim treanii m pstkik s4 aej) 3. tipali paeaiR | llDiniirasvalilrDiialivHe SlIssULUlIIillel^ -. Ravnateljstvo: Dunaj I.f Aspernplatz I ss se priporoča za sklepanje zavarovanj za življenje, rente, doto, za zavarovanja za Čas vojaške službe po najugodnejših pogojih ter najnižjih premijah. Zavaravana glavnica koncem leta T310 otali 375 milijonov. — Rezerve koncem leti 1910 stoli 112 milijonov-Gener. zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradcu L, Schmiedgasse 40, kjer s racj3 reelnl, delavni s & trn dni ki vsak čas dobe dobre službe. Nadzornik za Kranjsko : oll =35= Ljubljattai Hrvatski trg št. 4« : ^3 V 9 (nekdaj Lemež) poleg rotovža v Celju na Štajerskem .'. .*. priporoča .\ .*. na novo urejene sobe za tujce, izvrstno kuhinjo in dobra vina. Si 13.111. y^ o* bj 39 8 Vojna uprava kupi po trgovskih običajih za flradec ...... 1200 q rži; Celovec ..#.;. 2250 q rži; Maribor......31850 q rži; Beljak. ..::.'. 3500 q rži; Zadevne zagotovitvene razprave bodo 12. novembra 1912 pri c. in kr« inieadanci S. voja v Gradcu, Kaekovsaea prodajne ponudbe morajo do najkasneje 8. ure zjutraj dospeti pri C. in fer. iatendanci 3. VOja* kjer so tudi na vpogled razgrnjeni popolni nakupni%av?zi in uzaneni zvezki, ki se pri vojaških preskrbovališčih v Gradcu, Mariboru, Celovcu, Ljubljani, Gorici, Trstu in Pulju dobivajo brezplačno. V GRADCU, oktobra 1912. Oci e9 In kis intendastce 3. voja. I^O-^^ls51»s C. kr. tobačna tovarna v Ljuolianl razpisuje za I L»t Lh. * v Ji na dan 18. novembra 1912 ss konkurenčno razpravo, ss Ponudbe se morajo najkasneje do 10. ure dopoldne omenjenega dne c. kr. tobačni tovarni vposlati. Popolna vsebina razglasa, katera se tuuradno lahko vpogleda, se nahaja v uradni »Laibacher Zcitung«. Ljubljana, dne 28. oktobra 1912. 3988 Priporoča se največja jaioga oble/t 3a gospode in == dečl^e == Vedno najnovejša konfekcija 3a dame in deklice. Stdte emie. Solidma postreika. 3846" i