84. &tew. Poitnim pku&ma t «otavini Celje, pondeljek 21, oktobra BS29. Let© XI. ^^^^^l^^^^^k ^^^^h ^^^^k ^¦^^B ^^^^^L ^^^^B ^^I^V ^^^^A ' ^^^^1 ^^^^^K ^H^^f ^^^^8 ^^^^^^^^^^^^^^^r ^^^^^m ^^^^^& Izhafa v pondeljek In petefic. Stane mesečno Din 7' — ta inozemstvo Din 20"—. P«tam0XRa dtevltka I Uin. Račun poštno-čekovnega ravoda ätev. 10.66b. Urednittvo In upravnlitvo i Strossmayerjeva ullca 1, pritHčje. Rokopisov ne vračamo. Qgiasl po tarlfu. Telefon Int. štev. 65. Za „ftovo Dobo". Celje jo vajeno že od devetdesetih let, ko je tu'osnoval in vodil g. Drago- tin Hribar slovensko tiskarno, pretf- hodnico sedanje Zvezne tiskarne, na vockrat izhajajoč tednik. Nazi starejSL Celjani se bodo gotovo spominjali »Dom-ovine«, ki j*e vodila skoraj dve desetletji hud in požrtvovalen boj za celjsko Slovenstvo in katore velika za- sluga je nedvomno, da smo se Sloven- ci v GeljiU klj-ub vsemu nemiskutarske- mu in vladnemu nasprotovanju in te- rorizmu utrdili. Odpad.ništvo je nazo- dovalo, naše kulturno in gospodarsko življenje pa se je tako ojacilo, da nam Slovencem ob prevratu ni bilo težko prevzieti vodilne uloge v mestni občinT. »Domovina« in njena naslednika »Narodni Dnevnik« (celjski) ter »Na- rodni list« pa svojega delokroga nlso ouiejevali saino na mesto Celje, tem- vee tudi na celo celjsko kotlino, na Po- savje in na Šaleško ter Mislinjsko do- lin.o. Povsod so ti časopisi zivo zaslo- dovali razvoj našega narada in so se ob času, ko se je naže politično življe- nje že diferenciralo, se ločilo v razne struje in stranke, zavzemali odločno za napredno oi'ijentacijo na&ega ljud1- stva. Za inienovaniimi listi je nastala v Gelju »Nova Doba« ob času, ko smo Slovene! pre&li v lastno drzav;o> ko smo se znebili avstrijsko-germansfte more. Njena naloga je bila združevatl vse naše narodno in patrijotsko eute- če sloje za delo na konsolidaciji naLe domovine, boriti se proti nazadnjastvu in za utrjievanje narodnega znaeaja našili niest in trgov. Zasledoval pa Je list vedno tudi aktuelne dogodke v na- šem narodnem gospodarstvu vobče, pri maleni kmetijstvu, obrti in trgovi- ni pa še posebej. To nalogo je list čkušal izpolniti in bodo to delal tudi vbodoče. Vidi so, da more lokalen list naj~ boljše in najuspešnejše zasledovati vse pojave političnega, kulturnega in go- spodarskega življenja svojega delo- kT.oga. Zato jo pa dolžnost narodnega občinstva ne le v Gelju, temveč tudi v široki njegovi okolici, da naš lokalnl časopis »Novo Dobo« ne le naročujo in kupuje, temvec tudi v njem inserl- ra, ga zalaga z dopisi itd. Ni trelrn, da se pišejo le politični dopisi; povsod imarao drustvene, družabne in razne gaspodarske dogodke, kateri so zani- mivi tudi za sosede ali rojake v tujinl. List bo vse rad sprejemal in priobče- val. »Novo Dobo« je prevzel sedaj po- seben konzorcij; one organizacije in posameznike, na katere se bode obrnil za pomoč pri delu za »Novo Dobo«, prosi, da mu radi dobre stvari poma- gajo. Tužna Istra Redko kedaj odmeva po Evropi kak krik mučenih in gaženih Slovencev in Hrvatov na Primorju. Slovenci kakor Hrvati v Italiji so mali po Stevilu — | in za to se najbrže ne splaia, da bi se evropejsko javno mnenje bavilo z njimi. Prepušča jih mirno njihovi usodi, izroča jih na milost in nemilost itali- janskemu imperijalizmu — dasi vidi, da ta imperijalizem s svojimi metodami stalno in vedno ogroža svetovni mir. Jeden slučaj pa je sedaj vendar ne- koliko pretresel Evropo. Predložili so ga evropski javnosti Italijani sami ker so mislili, da so ta slučaj tako garnirali, da bi naj služil za obsodbo dozdevne jugoslovanske »propaganda« v Primorju kot italijanskem ozemlju. Toda ta drugače nezainteresirana ev- ropska javnost je bila topot nezaupljiva in kritična. In konstatirala je skoraj da soglasno, da je bila sodba, ki je bila izrečena 16. t. m. nad petimi istrskimi hrvatskimi kmetskimi, fanti odvratna in naročena. Zgodovina tega groznega slučaja je znana. istrski mladi Hrvati Vladimir Gortan, Dušan Ladavac, Vekoslav La- davac, Viktor Bračac in Živko Gortan so bili postavljeni pred izredno sodišče v Pulju, ker so bili osumljeni, da so 24. marca, na dan volitev v fašistični parlament, streljali v skupino volilcev blizu Pazina. Ti volilci, razume se, italijanaši so z godbö na čelu in pod vodstvom vaškega italijanskega učitelja korakali na volišče. Pri tern streljanju, ki je bilo po nekaterih poročilih celo obojestransko, je bil italijanaš Tuhtan smrtno nevarno ranjen in je tudi umrl. Ni se moglo dokazati, kdo je prav- zaprav streljal in kdo ni streljal, toda gori imenovani fantje so bili kot znani slovanski nacijonalisti osumljeni in po italijanskem javnem mnenju že vsled svojega- narodnega prepričanja kar pre- destinirani za najtežje kazni. Kako daleč je šla hujskarija, kaže izjava pred- sednika generala Cristinija »Manchester Guardianu«, »da mora biti ta proces kratek in oster, ker se mora prebi- valstvo očistiti mentaliteta ob toženih.« In ža ta «mentalitet« gre. V Istrj je začelo cveteti renegatstvo. Pokvarjeni in časti kakor denarja željni elementi prestopajo trumoma v talija- naške, fašistične organizacije in po- stajajo najhujši sovražniki narodnih Hrvatov in Slovencev. Razumljivo je, da jih ti po zaslugi zaničujejo in črte. Tako nastopa težka atmosfera na de- želi, ki jo premišljeno povzroča in vzdržuje italijanska vlada sama. Ako treba ali ne treba, talijanaš je vedno zaščiten, Slovenec vedno izzivan. Tako se rode slučaji kot gornji, prepiri, stre- ljanje. Tako se sumi in obdolžuje vsak | Slovan. Tako se preganja slovanski »mentalitet« . . . Ta »mentalitet« je zavedel tudi ge- nerala Cristinija do njegove strašne izjave, ki je z opisom slučaja vred izzvala proteste po celi Evropi. Vendar se je zganilo javno mnenje v obrambo najbolj preprostih pojmov človečnosti. Tako daleč pa ne sega noben imperi- jalizem, noben nacijonalni boj, da bi se nasprotnika kar osumilo in obsodilo radi njegovega prepričanja na smrt. Mednarodno protifašistično udruženje v Parizu in Berlinu je objavilo v časo- pisju plameneč protest in zahtevalo za obtožence redno sodišČe. Obenem je povdarjalo, da njihova krivda ni v ni- čemur dokazana. Oglasila so se ženska društva, oglasila se je mahoma cela akademska omladina Jugoslavije s pro- testnimi telegrami na DruStvo Narodov. Celo mali kraji, kot naše Celje so se potom svojih nacijonalnih druStev ogla- sili takoj po obsodbi proti krvavi kri- vici, ki se je °-odila v Pulju. Kajti neglect okoliščine, tudi če bi dali veljati U-i-^k italijanski zakon o zaščiti države v polnem obsegu, je puljski proces ogromna krivica, ker obtožencem ni bila dokazana krivda. Še uradno italljansko poročilo o »pro- cesu«, ki ni bil noben proces, beleži izpoved nekega policijskega uradnika, da so streljali »oni iz Pazina«. Kdo je bil tedaj pri tern streljanju udeležen? Zakaj se je vršilo? Ali se morda ni dogodilo niti ob istem slavnostnem sprevodu na volišče? Na ta vprašanja bodomo težko kedaj slišali odgovor... Vladimir Gortan, mladi in junaški Istrian, je junaško umrl za svoje na- rodne ideale. Ne bi bili vredni življenja, ako mu ne bi ohranili večno zvestega spomina. Protestno zborovanje ceijskih narodno-kulturnih društev. Vsa celjska narodno-kulturna dru- štva so bila na vabilo »Soče« v soboto zvečer v Narodniein domu po daljšem času zopet polnoštevilno zbrana, da dado duška — svoji žalosti in svoje- mn ogorčenju nad puljsko obßodJx) pet nesrečnil^ istrskiJi rojakov! Predsednik »Soče« je vodil zbora- vctnje in dal bosedo g. dr. Mejaku, ki je v daljšem govoru opisal ozadje in potek puljskega procesa. Na koncu go- vora so navzoči vstali in z enominut- nini molkom počastili spomin Vladii- mira Uortana. Nato je bila predlaga- na resolucija, ki je bila soglasno spre- jeta in se glasi: »Podpisana narodno-kulturna dru- štva v Celju, zbrana 19. oktobra 1929 na skupnem sestanku v celjskem Na- i odnem domu, so sklonila z ozirom na prežalostni dogodek v Pulju, sledečo resolut'ijo: Izrekamo javen protest in izražamo najgloblje ogorčenje nad po- st opanjemi italijanskih oblasti v pro- cesu proti naskii istrskim sorojakom. V nemd zalosti se klanjamo manom inučenika Gortana. Njegova nedlolzno prelita kri naj nas svobodne Jugoslo- vane spominja vsikdar in povsod na sloižno in vztrajno delo za d'Ograditev popolnega jugoslovanskega doma. Kimiecki sin iz sredine nasih istrskih' sorojakov naj nam bo simbol neznos- nega trpljenja našega življa v Italiji. Živkotu Gortanu, Viktorju Bačasu, Dušanu in Vekosla.vu Ladovcu, ki jih je fašiisticni tribunal v Pulju obsodil na 30-letno ječo, pa klicemio: »NaSe misli so pri vas, boditio pogumni, zar- vedajte se, da trpite le za svoje naci- jonalno prepricanje in imejte upanje, da pride resitev.« Na Narodnem domiu je visela v so- boto popoldne in celo nedeljo črna za- .stava. Zastopniki društev se udelože mage zadrušnice za Gortanom v celjski far- TasI Kondelik in zel Uejvara Češki spisal Ignat Herrmann. 9 Z avtorjevim dovoljenjem poslovenilStanko Svetina ¦>ln marsikatera gospa je kakor prodana, ako no pazi! Z^ipom:ni si, Pe- pica, posebno tarn, kjor so nilade go- spodinjo, hoce biti dekla modrejža in pametnejša nego gospa. In žalibog včasih je to tudi res. Marsikaka go- spodična, ki se omoži, ne ve, po eem je pri mesarju meso, kjo se kupi slad- kor in kava, ali mora cmoke zakuhati v mrzli ali gorki vodi. Dosti jih jo, ki tega ne vedo in no znajo, veruj mi. Ti si se seveda tega učila in vendar se lahko zgodi, da boš včasih v zadregi. kaj in kako. In tu ti povem odkrito- sreno: nikdar se ne posvetuj z deklo. ampak pridi k meni. Posebno pa so navadi to, da boš vedela danes, kaj boš kuliala jutri. Na vse se spomni in če ne boš kaj vedela, inuaž vedno dovolj časa, da ]irideš k meni, ali da pcšlješ po me. — Deklo navajaj k re- du, Pepica, toda to se razume: ti ji lwora.s biti \ dober vzgled. Vse naj ima svoje mesto, tako, da bi tudi v temi nasla. — Sicer — (glas gospe Konde- likove jp sodaj raalo padol) pa takoin- j tako ne bodeta imela te prve preveč J J dolgo.« I ! »Zakaj pa ne, mamica?« je vpraša- • j la Pepica skrb.no. i »To je tako, mila boerka«, je nada- ! ljevala gospa 'Kondellikova, in njen j ! glas je postal se bolj zamolkel: »Prvo j j Into so služi pri mladih zakonskih ze- j lo rado. Šta dva človeka, ne dasta mnogo dela, dekla ima precej pros te- ga easa. Toda kakor hitro pride štor- klja v hiso, je konec. Ob krstu si izbe- re dekle diškerecijo, vzanie od gospe prozent za izvanredni trud — in od- pove. Ali pa nagaja gospej tako, da_ji ta sama odpove. To se je meni priro- tilo, videla sem to že pri vseh znancili in vedno se ta stvar ponavlja. In Bog daj, da bi vzdržala ta vaša vsaj prvo lcto. Potem homo poskrbeli naprej.« Pepica je postajala po vsaki'taki materini razlagi žalostna in je rekla: »Prav gotovo bi raje, ko bi mogra ostati sama, manniica. Knr mi iiravi^ ni prav nic vabljivo.« ! »I no, da, dete, res je. Toda ni mo- gO€O. Katinka bi potem no vedela, kje ' mora prej biti in tudi o nas bi govori- li, da imarao deklo na polovico, na po- sodo. In to sploh ne more biti, kon- cipist od magistrata brez dekle. Sicer pa miislinii, da sem ti dobro izbrala. Dekle je prijazno im snažno. Glej, da jo tako tudi ohraniš, Pepica, dobra dekla je hišni zaklad.« S takimi in podobnimi razlagaini je spremljala gospa Kondelikova vse priprave, ki so se vršile za pribod novega in važnega clana, ki naj bi do- polnil mlado domacijo. Sama je pre- vlekla pernice na postelji v knhiaiji s kanafasovo povlako, sama je izbrala. porcelanast loncek, v katerega se naj daje d-okli zajutrek in malica. Tudi za posebno naniizno posodo za obed je že prej poskrbela, ko je napravljala !icc- i'i l>alo. Ko je mojster Rondelik videl, kake skrbi prizadeva to njegovi ženi, ni mogel bili tiho in je napravil hudo- mušno opazko: »Mislim, Beti, da bi mora la povpra- šati, ali ima ta punca tudi maturo!« »Potem bi šla k pošti in ne v služ- bo«, je cdgovorila gas]ia Kondelikova, ki si je prizad^vala, da jo ne bi soprog pobil. »K temu ni treba mature, ravno tako, kakor tudi ti ne povprašuješ svojih pomocnikov za. njo, veš?« Tu je miojster obstal, kar ga ni ovi- | ialo; da ne bi prišel drugič z drugač- no budomušno misli jo. — Toda v tej stvari je bila gospa trdna in je vsak napad odbila. Najmanj je vedel o vseh tell stva- reh Vejvara., ki je bil celi dan v pisar- ni. Včasih zvečer mu je prihitela Pepi- ca naproti celo do mestne hise, in ga peljala domov ali pa sta se ustavila po kakem sprehodu pri »stariših«. Toda i)oslodnjega listopada je rekla Pepica opoldne Vejvari: »Fran, danes ti ne pridem nasproti. (lakarn doklo in ostanein doma.« Toda ko je Vejvara prišel zvečer do- mov, niiu ni nibče na njegovo zvonenje odprl. In ko je odklenil s svojim klju- eein in stapil v obednico, je našel na mizi listok, na katerega je napisala Pepicina roka: »Dragi možiček, odšla sem k mami- ci, ki je poslala po me. Pridi tja. Pridi tja — potem pojdemo vsi domov. Pe- pica.« j Prebral je zelo povrsno pisemce in I so ni ustavii pri besedici vsi. Sicer bi | jo pa smatral kot napacno nadomasti- j lo za besodo oba. In skoro vesel je bil, j da ni dobil Pepice doma. Tudi Vojva- j ra je imel ])roti ko11011 mes0011 sv°Je j posebne skrbi in veselil se je začetka : novega mesoca. Str:..i 2.__________________________________________________ »NGVA Eč:./iA<________________________________________________s.,v S4 ni eerkvi v četrtek 24. t. m. ob pol 8. uri. S tega sestanka je bila poslana tudi brZjO.ja.vka Nj. Vel. kralju naslednje vsebine: »Podpisana narodno-kulturna dru- štva v Celju, zibrana 19. oktobra 1929 na skupnem sestanku v eeljskem Na- rodnem domu, pozdravljajo ukrep Njegovega Veličanstva z dne 3. okto- bra 1929 glode novega naziva državo in njene upravne ureditve. Trdno smo prepričani, da je s tem mtodrim ukre- poiu. dana najtrdnejša podlaga za vse- stranski napredek ljubljene nam Ju- goslavije in za popolno dograditev ju- goslovanskega doma.« Seznam društtev, ki so se udeležila fiestanka in sklenila resolucijo: 1. Celjsko pevsko društvo, 2. Geljsko ! godbeno druištvo, 3. Celjska orlovska podzveza, 4. Geljska sokolska župa, 5. Dramatično društvo, 6. Francoski kro- žek, 7. Gla.sbena niatica, 8. Jadranska straža, 9. Jugoslovansko-čelioslovaška liga, 10. Jugoslovanska maiica, 11. Katoliško prosvetno društvo, 12. Koto jugoslovanskih sester, 13. Kr-ekova mladina, 14. Ljudsko vseučilišče,? 15. Narodna odbrana, 16. »Oljka«, pevsko in glasbeno drustvo, 17. »Orjem«, 18. Orliški krožek, 19. Podružnica G. M. » IX mcška, 20. P.odružnica G. M. D. ž.enska, 21. Rdeči križ, krajevni odbor, 23. Savin jska podruižnica Š. P. D., 23. »Soča«, 24. SokoLsko društvo, 25. Strie- ljačka družina, 26. Telovadno društvo »Orel«. Domače vesti. d Ljudsko vseučillšče v Celju ima danes, v pondeljek 21. t. m. ob 20. uri zvečer v risalnici meščanske šole iz- redni občni zbor z dnevnim redom : 1. sprememba pravil in 2. slučajnosti. d Okrožni Inspektorat v Celju. Ma- riborski listi pišejo, da je okrožni in- spektorat za Maribor že zasiguran. Želeti bi bilo, da bi se naSi celjski merodajni činitelji tudi energično za- vzeli za okrožni inspektorat v Celju. Trgovsko-obrtna zbornica je to že sto- rila na zadnji svoji seji. Ne čakajmo, da ne zamudimo prilike 1 d Vellka razstava narodnih veze- nln in silk v Celju. Čitali smo letos poleti, da sta letos poleti Beograjčana, g. Danilo Popovič in njegova žena ga. Desanka, razstavila ne Bledu srbske, hrvatske in tudi nekaj slovenskih na- rodnih noš. Dosegla sta popoln uspeh. Razstavo ste si ogledali tudi rumunska kraljica Marija in princezinja lleana ter se o njej prelaskavo izrazili Naša kra- ljica Marija pozna razstavo že od preje. Vso divoto te (redke razstave vezenin in slik si lahko sedaj ogledaio tudi Celjani v veliki dvorani Celjskega doma. Vsak prekrasno uvezenkomad je umet- nina za se in predstavlja veliko vred- nost. Poleg tega so razstavljene slike ruskega slikarja Šeleumova, ki si je pridobil glas posebno kot vojni slikar. Njegovih del je mnogo odkupila država. Na razstavi, ki ostane otvorjena do 2. novembra, bodo posebej uživale naše dame, ki se navdu5ujejo za lepa ročna dela in narodne noše. Vstopnina 5 Din ' za odrasle, 3 Din za mladino. d Za postajališče v Tremarjlh. Tre- marčani in okolica so podali pri rav- nateljstvu državn železnic v Ljubljani prošnjo za ustanovitev postajališča na Tremarjih med Celjem in Laškim. Že- lezniška uprava je izjavila, da bi do- volila postajališče, ako se zgradi na stroške interesentov, kar se bo zgodilo. Včeraj je bila v to svrho prirejena v Tremarjih narodna veselica, ki je bila prav dobro obiskana tudi iz Celja. Ker je že precej sredstev nabranih, je upati, da se kmalu pristopi k uresničenju davne želje vseh prizadetih cbčanov. Ruska balalajka v Mestnem kinu d Mestni autobus namerava v krat- kem Času npeljati dve novi progi in sicer Celje-Mozirje in Celje-Velenje- Šoštanj. Na progi Celje-Mozirje se je vršila v soboto 19. t. m. poskusna vožnja. Ta proga teče preko St. Petra, DobrteSe vasi, Ločice, Brega, Polzele, Pariželj, Braslovč, Malih Braslovč in Letuša v Mozirje. Poskusna vožnja je pokazala, da se bo dalo priti iz Mo- zirja v Celje in narobe najmanje v poldrugi uri. Autobusni promet bo na tej progi dragocena dopolnitev želez- niškega prometa ter bo pomenil veliko komodnost zlasti za Mozirje in Bras- lovče Otvoritvene vožnje sta se ude- ležila poleg celjskih mestnih funkcijo- narjev tudi braslovški župan g. Omladič in mozirski župan g. Goričar. Cesta drugače odgovarja, samo ponekod je zelo vijugasta in ozka, n. pr. v Ločici. Tam pa je že projektirana preložitev izven vasi, kar bi zelo olajšalo promet. V hribu pri Polzeli pa cesto Že raz- širjajo d Dijaška kuhlnja v Celju ima svoj redni občni zbor v pondeljek dne 28. oktobra ob 6. uri zvečer v rdeči sobi Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. d Koncert! ruskih balalajk v Celj- skem domu. V pondeljek 21., torek 22., sredo 23. in četrtek 24. oktobra po veferni kinopredstavi se vrSijo v mali dvorani Celjskega doma koncerti najboljšega zagrebškega zbora ruskih balalajk s petjem. Koncerti trajajo do 1. ponoči. d Dunajska vremenska napoved za torek 22. oktobra: Milo, precej jasno, vendar pa negotovo vreme. d Sestanek Korošcev. V soboto 26. t. m. imamo Korošci iz Celja in oko- lice sestanek v mali sobi hotela Ev- rope, da se pogovorimo o ustanovitvi pododbora v Celju, katerega predvi- devaio pravila „Kluba Korošcv". d Primorski rojakl se pozivajo, da nosijo vsaj 14 dni v »nak žalovanja kak viden znak. d Seja celjskega občinskega svela sc vrši v petek, dne 25. oktobra ob 6. uri popoldne. Na dnevnem redn porocila posanieznih odsekov. d Kolaudaeija novega inostu čez Hudinjo v Bukovom žlaku se vrši v petek, dne 25. oktobra. d Yecji vlom v Celju. Nocoj po por- noci je A'lom.il neznan uzmovic ]rri ma- nufakturni trgovini g. Fr. Roziiuana na Kral ja Petra cesti v izložbo pri vratih in odnesel za prilieno 2000 di- narjev raznih nogavic, naramnic. sa- inoveznic, žepnih robcev, obrisac In .okenskih zaves. Stekleno izložbo je od- ]»rl na ta nacin, da je z dijamantom, ki ga je potem pozabil na tleh, razre- zal fiteklo. Ruska balalajka v Mestnem kinu d Umrla sta v celjski bolnici 19. ok- tobra Virant Jože, 67-letni pekovski pomocnik brez posla, doma iz St. Pav- la pri Preboldu in 20. oktobra 77-letnI ]jrevžitkar Jože JSenegačnik, doma iz Stranic pri Konjicah. d Ursulin sejm, ki smo ga imeli dar- nes v Celju, je prava slika hmeljske krize. Man] je prodajalcev ko druga It-ta, saj je bila celo Kralja Petra cesta slabo zasedena s prodajalci — in kup- cev še seveda mnogo manj, kljub teinu, da je bil krasen, topel solnč.ni dan. d Iz celjske poUcijske kronlke. — Z n :i ii i t r i k s p o v e č e v a - ii j e m slik. K xlatarju B. v Gospo- ski ulici je došel pred daljšim časom »ek clovek in se mn je predstavil za Ivana Mezeya, lastnika fotografskega zavoda za povečevanje slik v Zagrebu. Poigodil se je z B., da mu poveca sliko iijegove nmtere in mu jo pošlje za me- \ sec dni. B. mu je dal tudi sto dinarjev na raöun. Sedaj pa ni slike ne Mez-e- • ya. — 0 v a j e n i so trije kolesarji, ker so vozili brez luči in eden sofer radi prehdtre vožnje. — N a j d e n je bil pred kolodvoroim zelen ženski šal. — Zgubil je v soboto prilieno ob pol 12. uri dop. v mestu Otorepec Iv., sluga v cmkarni, tisoödinarski banko- vec. d Nevarnost velikeya požara na Sp. Hudinji. V soboto 19. oktobra pop. so se vžgali v žagi g. Iv. Čaterja na Spod. ' Hudinji vsled. isker tramovi nad peo- jo, v kateri se je kurilo z žagovino. Domače osobje je takoj začelo gasiti z roenimi gasilniimi aparati, dokler niso ciošli celjski gasilci z dvema vodoma, ki so z malo motorno brizgalno ogenj docela pogasili. Bila je velika nevar- noat, da se vžge streha in se razširi ogenj na cel obsežen objekt. Posrecilo pa se je ogenj v kali zadu<i. Dosla Je tudi okoliska požarna bra.miba, kateri L^a ni trebalo nastopiti. Skoda je kljub iiitromu 'u'dusenju .ognja vendar jirav /¦;ji;\tna. d 7^ Slovenjgradea. (01 v o r i l e v S o k o 1 s k e g a doma.) V nedeljo, dne 17. novembra se proslavi delna otV'Oritev Sokolskega doma s svečano telovadno akademijo v dvorani Sokol- skega doma. Prireditev se vrši ob lö. iii'i,, tako da bodo tudi gostje izven Slovenjgradca inogli pasetiti priredi- tev. K nasemu velikemu prazniku va- biino sestre in brate od blizu in dalec; vsa društva pa naprošamo, da se na to našo prireditev ozirajo. Po akade- miiji se vrši v dvorani pies in prosta zabava. Ruska balalajka v Mestnem kinu ¦d Iz Slovenjgradea. V proslavo J 0 - 1 e t n i c e -otbstoja našega Sokol- skega dru'-itva se je vršil v soboto, dne 19. oktobra v risalnici meščanske Sole «lavnöstni obeni zbor, katerega je rianstvo kljub izrecimo slabemu-'vreme- nu posetilo v velikem številu. Prvi se je cgltisil k besedi starosta brat ür. Zeleznikar, ki je opisal v ižredno le- lieni govoru priedzgodovino nastanka in zgodovino razvoja naŠega društva tekom desetletne dobe. Povedal je mnogo zanimivega in je za svoj lepo zasnovan govor žel zasluženo prizna- nje. Nato so porocali za tebnicni od- sek nacolnica s. Ivanceva, za miladin- ski in soeijalni odsek br. Torainec, za zdravniškega br. dr. Želcznikar, za j>rosvetnega br. Šentjurc, za dramat- skega br. dr. Lavrič, za gradbenega in veseličnega br. Rojnik. Vsi referati so bili vzorno sestavljeni in nagrajeni s ploskanjem, tako da je ves obeni zbor potekel v najlepšem slavnostnem raz- položenju. Brat starosta dr. Železni- Dosedaj je zalagala Pepica za vsc potrebe z denarjem, katerega ji je zia prve dni gospodarstva dala mamica Kondelikova .Toda jiutri, ko dobi svojo plačo, da Vejvara prvič ženici določe- no vsoto za gospodarstvo, in tega se je vesolil kakor otrok. —¦ Vsak prost tre- notek v pisarni je racunal, kako vsoto razdeli in ničesar ni pozabil. Da, tudi najemnino je vračunal, čoprav sta sta- novala v hiM mojstra 'Kondelika za- stonj. Ta najomnina pripada pravza- prav.*Pepici in Vejvara jo bo nalagal v posebno knjižico za neprieakovane slucaje v življenju. Saj bi morala po- vsod drugod plačati. In še nekaj je pripravljal za Pepi- co: zapisnik skrbne gospodinje. Izbral ei je pri knjigarju lepo vezano knjigo in sedaj jo je nesel domov. Ura je bila sest, laliko sö napravi kos svojega dela. Hitro je sedel k pl- ßalni mizi in je skrbno naörtaval prve bete strani knjige. Naj zapisuje IJa Pepica vsak krajear stroškov in na koncu meseca bosta videla, ali se je ohranilo »gospodarsko ravnotežje«, kakor je to Vejvara, imenoval, in če se bo treba na kaj omejiti. Delal je tako približno pol ure in odložil je že knjigo, da bi šel k tastu po ženo, ko je v predsobi zazvonilo. Vejvara je hitel odpirat in na pra- gu je stala mlada dekla, cisto oblece- ! na, vsa zasopla. Za njo pa meka bal> nica, ki ji je pomagala prinesti kov- 6ük. »Poljubljam roko, milostljivi go- spod«, je spregovorilo dekle boječe. »Prosim,ali mora sem, priti dekla?« Sedaj se je Vejvara spomnil, da res čakata dekleta in je pritrdil zamiislje- no: »Da, da — toda gospe ni doma . . . Havno grem ponjo . . .« »Prosiin, miLostljivi igospod, sanxo pokažejo naji mi, kje je kuhinja«, in dekla je prijela za eno in babnica za drugo uho koveka. Sedaj je bilo Vejvari neprijetno, da je Pepica odšla. Moral je razsvetiti v kuhinji in pomignü je dekletu. »Torej sem menda kovček, v to iz- dolbino. In pravzaprav — to — kako ste nas našli . . . ?« »Stara gospa mi je vso povedala, milostljivi gospod.« »Saj sva pa tudi tavali«, je pripom- nila babnica. »Tukaj na Vinogradili nihee nicesar ne ve.« Dekla je stisnila babstici nekaj de- narja za pot in že se je obrnila v ku- hinji: »Ali naj grom po pivo, milostljivi gospod?« jo vprašala. »Sedaj ne — ko prideva z gospo«, je odgovoril Vejvara. Niti vedel ni, ali I naj sedaj odide. Toda iti mora, ker I mu Fopica naroča. Oblekel se je, ugasnil v obednici luč, zaklenil sobna vrata in j>e rekel dekli: »Sedaj ne hodite nikamor — da, kako se knenujete?« »Rezika, milostljivi gospod.« »Torej ne hodite nikamor, Rezika — kvečjemu po mrzlo v.odo, vodnjak jo na dvorisču. Jaz grem pa po gospo in kmalu se povrneva. Pazite na luc, in tu v omari lahko obesite obleko. Ta je za vas. In mamica vas jo poslala?« »Prosim, da, milostljivi gospod.« »Dobro, Rezika. Ne puščajte sem ni- kogar in sploh-------« In s tem »sploli« je stopil Vejvara j skozi vrata in je hitel k elektricnem vozii, da bi bil kar najhitreje pri Kon- delikovih. Nekak neprijeten cut ga jo obdajal, ker j,e v to njuno tiho doma- čijo padla naenkrat tuja oseba. Elektricni voz je usel dragemu Vej- vari ravno pred nosom, kakor navaä- no uide vsakemu, kdor ga nujno po- trebuje. Ko je stopil iz hiše, je dobro videl na poslednji postaji medlo raz- svetljen voz, katerega svetiljke so tu- patam mrknile, kakor če se zaspanec brani zaspati. Vejvara je torej pospe- šil korake, da bi dohitel voz, predno se vzbudi iz dremanja, predno vzame kočijaž koc raz konja in švigne z bi- čem. Še kakih štiridesot korakov mu je manjkalo, ko se voz premakne — se enkrat — in zopet — in sotlaj se je za- vlekel nekoliko metrov naproj. — Vej- vara jo skoro tekel. Toda ko je skoro z roko dosegel ograjo zadnje plošča- do, jo zažvižgalo tam spredaj, da je šlo skozi ušesa, in voz je naglo oddrdral, da napravi mesto drugemu, ki jie pri- šel iz Präge in drdral po Šafarikovi ulici, na kar je hitro zginil v ovinku na Havličkovo cesto. Proti svoji na- vadi je Vejvara zaklel, ves zasopel, in jo začel stopati počasi. Ni drugače, mora iti peš. kvarijo najlcpši obraz. Ncprijelen duh ust je zoprn. Obe h;bi odstranite z vporabo krasno osvezujoCe Chlorodont-paste. Zobjo dobijo krasen sijaj slonovine, posebno z vporabo zobeaste Chlorodont-žčetke, ker ista čisti zobe ludi mi i,ii], straiiioah ter od- stranjuje ostankc jcdi, ki povzročajo giiilobo. Poskusite najprcj z malo tubo Chlorodont- pasle, ki stane Din. 8-- Chlorodont ščetka za otroko, za dame (mehke fičeline), za gospodo (trdo sCctme). Pnstno samo v originalnem modro-zdenem omotu z nanisom Lblorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalopifj) dobih bodete brezplaCno ono poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Manbor. fa> 54 Ne premišljujte če polrebtijcte oblcke, ampak si 0{>lejtc še da- nes izloibc in veliko zaloeo vele rgovine R. STEmEOil, kjer boste videli ogromno izbiro sukna, ievjota in kunif>arm> za iiwske oblcke, krusnega in rno- dcrnena biaga za durnske pla- ice, svile, žatne- tu, purhenta, plat na in razne druge manufak- tiire za obleke in perilo. Prepričajte sc o k^aliteti in najniž- jili ccnali. Nakit neprisiljen. Ve etrgovina R. Stermecki, Celje. Stev «4_____________________________________________________»NCYA DOBA<___________ Str*n 3 kar je obc.ni zbor prenaglo zakljucll: Ker na zboru ni bib prrlike, porablja- ' mo to priJožnost tor klicenio svojemu dragemu starosti, ki vodi društvo ofl početka dalje do danes, k desetletnicl starostovanja iskren zdravo s loplo zeljo, da bi nam še mnoga leta staro- stoval čil in zdrav. d Pri koči trboveljske podružnice SPD na MrzHci je bil včeraj »drvni kuluk« ker je bilotrebapripravitizasmu- čarje in one, ki bodo hoteli pozirni obiskati kočo, nekaj drv. Pozimi je ključ sliranjen pri sv. Katarini (^ostilna Sporin) in v Hrastniku pri Drakslerju. d Čegavo je kolo? V soboto zjutraj okrog 2. ure je našel službujoči straž nik pred kavarno »Evropu« na Kre kovem trgu ob zid prislonjeno kolo znamke »Styria«, cigar lastnika kljub dolgotrajnemu čakanju ni hotelo biti od nobene strani. Kolo je shranjeno do zglasitve lastnika na policiji. d Cene za seno in slamo v Mari- boru. V soboto se je plačevalo za seno 70—100 Din, za slamo 55—60 Din za 100 kg. Kislo seno je v ceni popustilo. d Veliko žalno manifestadjo spo- mina Vladimira Gortana je priredila včeraj ljubljanska akademična omla- dina. V Sp. Šiški je daroval goriSki izgnanec g. Doktorič mašo zadušnico, na kar se je vršil Žalni sprevod na univerzo, kjer je bil položen trnjev z jugoslovansko trobojnico, ovito v črno kopreno, na ploščo z datumom rapal- ske pogodbe. Bili so izrečeni tudi trije spominski govori. — Manifestacije po mestu je policija preprečila. d Podružnka Poštne hranilnice v Ljubljanl se preseli v soboto, 19. okto- bra 1929 v svojo novo palnčo na Ale- ksandrovi cesti. Radi selitve bodo vsi njeni oddelki (tudi blagajna) na ta dan poslovali za stranke samo do 12. ure. Od pondeljka, 21. oktobra dalje bo poslovala podružnica v novem poslopju. d Vpokojen je bil na lastno prošnjo s kralj. ukazom z dne 18. t. m. admi- ral Dragotin Prica, poveljnik naše vojne mornarice. Njegova osebnost je v naši javnosti splošno znana. Še letos smo ga videli v Celju, v zdravilišču na Laškem, na sokolski slavnosti v Št. Jurju, na letovišču v Šoštanju. Njegovo delovanje za mlado našo vojno mor- narico bode ostalo z zlatimi črkami za- pisano v naši zgodovini. Za Nar. Vječa v Zagrebu je bil poverjenik za mornarico; kot tak je sei v Pulj, kjer so se še nahajale vojne ladije antantnih držav, da bi poskusil reSiti za nas vojne ladje bivše avstro ogrske mornarice. Poleti 1919 je prevzel admiral Prica od an- gleškega admirala Trubridgea v upravo celi donavski vozni park in njegova zasluga je, da smo dobili toliko do- navskih parnikov in vlačilcev, poprej lastnino Avstrije in Madžarske. Skoraj dve leti se je na to admiral Prica bavil z organizacijo donavske rečne plovbe. Po uveljavljenju zakona o vojni mor- narici 1. 1922 je bil imenovan admiral Prica za poveljnika vojne mornarice. Da ta ni večja, je krivo pomanjkanje denarja; a kar imamo, je v vsakem oziru izvrstno. Z našo mlado morna- rico je letos admiral Prica posetil Krf, Malto in Bizerto, Po 44 letih aktivne službe ide sedaj admiral Prica v pokoj, spoštovan v armadi in mornarici, pa tudi v celi naši javnosti. Naj uživa še dolga leta svoj zaslužen pokoj ! d Iz Griž nam pišejo : Danes, v so- boto, smo spremili k zadnjemu počitku 18 letnega mladeniča Mihaela Lukner ja, kovača v Grižah, ki rnu je kruta smrt v najlepši mladeniški dobi pretrgala nit življenja. Bog mu daj večni mir, preostalim pa naSe iskreno sožalje ! d Prl podružnicl Javne borze dela V CeljU je ponudeno delo : 4 hlapcem, 1 majarju-kravarju, 4 hišnim hlapcem, 22 gozdn. delavcem, 1 trg. slugi, 14 ru- dariem, 20 delavcem za gradnjo ceste, 13 zemeljsk. delavcem, 5 minerjem, 1 pečarju, 3 kovačem, 3 stavb. ključav- ničarjem, 5 mizarjem, 1 kolarju, 5 so- darjem, 10 lesnim delavcem, 2 tapet- nikom, 9 čevliarjem, 20 zidarjem, 4 soboslikarjem, 34 težakom, 13 vajencem. d Zlat križec, ki se nosi kot obesek na verižici okoli vratu, je izgubila celjska gospa v soboto v mestu na poti Alek- sandrova ulica—Glavni trg—Kralja Petra cesta. Križec ima na eni strani graviran napis »Mamici«, na drugi strani pa »1892—1912« ter velike črke >JM. D. R. Z. F.«. Križec je dragocen sPomin in se pošteni najditelj vljudno Prosi, da ga odda proti nagradi v po~ ; licijski stražnici ali pa v našem ured- ništvu, kjer se izve naslov lastnice. d Odkrltje spomenika padlim vo- jakom v Vo.fnlku se je izvršilo včeraj dopoldne z velikimi svečanostmi. Po slavnostnem sprevodu iz Arclina in maši se je izvrSilo ob pol 12. odkritje spomenika ob navzočaosti rninistra na razp. g. dr. V. Vukovca, sresk. načelnika g. dr. Hubada, zasiopnika celjske gar- nizije, predsednika Zveze slov. vojakov majorja Colariča, Zvezinega tajnika kurata Bonača, raznih krajevnih velja- kov in velikanske množice naroda iz vse okoüce. Na provizoiiČni pložči je doslej navedenih 162 vojakov, ki so padli v svetovni vojni \z tega okoliša. Ker pa je padlo dejanško nad 300 mož, prosi krajevni odbor Zveze slov. voja- kov, da se mu nadalnja imena prijavijo. Spomenik bo zelo veliko delo in bode stal okrog 60.000 Din. Po Stevilnih go- vorih in pesju se je vršilo polaganje vencev v spcmin padlim junakom; vencev je bilo toliko, da so spomenik skoro čisto zakrili. d \i žeiezniške sUr/be. PremeŠčena sta uradnika 11/5 Mihaljevič Dragič iz Hrastnika v Ljutomer in Sepič Oton iz Dobove v Mursko Soboto. PremeSčen ie kretnik Stancer Josip iz Sevnice na Blanco. d Poročila sta se včeraj v Mariboru g. Stevo PlaŠ, ŽclezniSki uradnik v Olju in gdČ. Marica Hočevarjeva, odvetniška uradn'ca v Oliu. B'lo srečno 1 d Nakup shvcnskih posestev po Nemvih ob severni drzavni meji. V Dravski dollni in na Kozjaku je pre- bla v zadnjem času ceila vrsta sloven- skih pasostev v nemške roke. Kjerkoli jc na prod'aj kaLsno poscstvo, bodisi na draibi ali sicer, povsod opaziino bive ter najpopolnejšo obliko pospe- de na kolektivno «odolovanje za zbolj- I sanje si)lasnih zdravslvcnih razmer. j Jlesolucija zableva, naj se zdravstvena [ služba organizira na podlagi zdrav- | stvenih zadrug ter čim prej uveljavi i | v to svrho tudi poseben zakon. Ztdrav- ; stveno zadružniiatvo naj se v tem za- j konu izenači glede pravic in ugod- | nosti z gospodarskitn zadružništvoirr. j Nadalje se poudarja potreba podpira- i nja zdravstvenih zadrug od strani dr- j žave, banskih uprav in drugih javnih j ustanov. | ' __....._______________________________________________! «INO. Mestni kLio Celje. Pondeljek 21., torek22., sreda 23. in četrtek 24. okto- bra : »Domotožje« (Nostalgija«). Ruski velefilm v 7 krasnih dejanjih. V glavnih ulogah general Aleksander Murski, Mady Christians. Wilhelm Dieterle in Livio Pavanelli. Domotožie ruskih be- guncev za veliko, sveto majko Rusijo. Tragedija ruske emigracije. Volga, Volga . . . Pri vseh predstavah naj- boljši zagrebški zbor ruskih bala'ajk s petjem. Preclstave pričnejo točno ob 8. zvečer. V sredo 25. oktobra ob 5. popoldne predstave za zunanje goste. Vsak večer nastopa zbor ruskih bala lajk po kinopredstavi v mali dvorani Celjskega doma. Nova pota našega sadiarstva. Ivan Dolinsek, Kamnica, v »Sadj. In Vrtnarju« 10./1929. I Večina zemljišč, primernih za sad- jarstvo, je zasajona s sadnim drevjem. SLnri sadovnjaki so zaičeli pa v sploS- nom pešati in zadnja zima jim je pri- z:tdela li.üd u.darec, katerega imsledice yc niso vse vidne. Pri obnovi pa rav- najo nekateri skrajno napačno. Prav ' ni\ tisto mesto, kjer so izikopali staro I i drevo, posade mlado, mnogokrat le za- radi tega, ker hočejo na nepravem kraju študiti im si prihn-aniti kopanje jairii. Take in Le druge napake pri ob- novi starih sadovnjiakov so tako krl- cGČe, da jiin bo treba od strani niero- d.ajnih krogov posvetiti posebno po- xomost, zlasti sedaj, ko bo k obnovi primioran skoro vsak sadjar. Tarn, kjer jjrovl-adujejo stari sadovnjaki, bo- 111.0 v priihodnjih letih v sadjarstvu lvajbiz nazadovali. Mnogo sadnega drevja so v zadnjih deselieljih posadili tudi na neprimer- na zemljišča. Da je tarn daber uspeh dvomljiv, je jasno. Vendjar j>a je mo- goce s prLdom uporabiti za sadjarstvo luidi kamenita, laporasta, položna zemljišča. Treba jo samo, da so preri- golana tako kakor za vinsko trto. To so praktiično dokazali Mevilni vino- gradniki v zadnjih letih, ko so del sla- bejwih vinogradov sprenwnili v sadov- njake s ])resenetljivo dobrirni uspehi. Da se da uporaMti tudi mouvirno zem- ljišce v ta nam en, je nazorno dokazai g. Slander iz Gi'ajske vasi v Savin.jski dolini. Toda tudi prod.na.la, sutia. /.fiiil.ii^",;i se dado, ako se pravilno pripravijo, s in-idom ui)orabiti za sadjarstvo. Preil n oka j leti sem potoval po Nižji Avstri- ji. Na nekih krajilii, posel>no pa v oko- Ik-i Dunaja, sem vidiel obširne sadne plantaže, in sicer vse na slal)i proci- nati naplavini. Ker pa v«e sk:vro ob- delujejo, so uspehi ocivi'Mi. Vse drev- je je pa nizkodebelno, kouiaj dobro 1.20 do 1.40 m viscko. Videl sem pa tudi novejse nasado v obliki višjlh gr- mičev v velikosti 75 cm do 1 m. Pod drovjem pridelujejo povrtnino, soeiv- je, jagodieasto sadje vseh vrst in iz- rabijo tako zcniljo do skrajnosti. V MedFprednostmi Znak, da seuporabljajo le čista, n a j- žlahtnejša olja, da se doseže največjo pralno rn o č in da varuje perilo le ^(hichlovo^T 1erpentinovoC3 Strap 4,______________________________________________»-NOVA DOBA«________________________________________________Štev. 84. Celjska posojilnica d. d. v Celju II lasini palači Narodni dom Podružnici = Maribor^ Šoštanj Stanie hranilnih vlog nad Din 75,000.000'-. Stanje glavnice in rezerv nad Din 9,000.000*-. Sprejema hranilne vloge. Izvršuje vse denarne, kreditne in posojilne posle. — Kupuje in prodaia devize in valute. Damsko In posteljno nctt*i1n f'no in elegantno izvrSuje JJUlllU, proti naročilu M. ŠRIBAR, Celje, Gosposka ulica 17 Prevzame tudi samo izdelovanje perila iz lastnega blaga. naših krajih bi lruarsikdo rad sadjaril, pa nima primierne zemlje. Na zgoraj opisani način pa mu je to omogoceno. Njivski nasadi, za katero se morajo vzeti res samo visokodebelna drevesa, ker le pod takimi je niogoce obdelova- nje z vprego, se obnesej'o le na dovol] globoki zemlji. Pod prej opisanimi nizkodebolnimi bi se dalo z vprego ob- delovati, pa le prva leta po saditvd* pozneje bi se moralo obdelovati z lo- pato, izjemno bi se dalo dela.tr z mo- taloni, kot seni to videl v okolici Press- b&umia pri Dunaju. V položnih legah bi se oMelovalo kot v vinogradih, s kopanjem, in bi bi- !o našo vinsko krizo na ta način vsa,j deloma niogoče rešiti. Res je, da bo tu- di v sadjarstvu nastopil enkrat zastoj, kot se pri vsaki gospodarski panogi v presledkih dogaja, tod a sadja. se no- bena država ne bo tako branila kot vi- na. Vino se da umetno napraviti, ra/.- množiti in izboljSati, pri sadju je to izkljuceno. Uporaha sadja se bo pa si- rila tudi pri nas. Cim več in čim lep- so sadje bomo pridelali, tern večji bo dotok'kupcev in pri skromnosti ter de- lavnosti naših sadjarjev homo tudi pri riižjib oenali imeli dobicek. Sadjarsko in vrtnarsko društvo pa. bi prosili, da bi v prilnodnje prirojalo v VvSeh večjih krajih sadne sejme po vzorcu onega v Ljubljani. Na ta na- čin bi spravilo v neposreden stik sad- jarje z odjemalci in izboljšalo domačo uporabo sadja, kar bi bilo v vsakem oziru v interesu sadjarjev. 5? Prpmnfl h*sftLr ^\ ¦ I VlllvW in v8eh druB'h rudnikov ¦ __^_^_ dobavlja in do- — stavlja trgovina Franjeo Joi*, Celje» Aleksandrova ul. 4 Za grobe in grede ima v vseh barvah cvetofe mačehe itd. vrtnarstvo Zelcnko 4 Celje, Ljubljanska c. 2 Stefan StraacBt Cevljarska delavnica, Celje, Kovaška ulica priporoCa svojo veliko zalogo čevljev last- nega in tovarniškega Izdelka. Pripoioča se zlasti gR. učiteljem in uradnikom. Oddaja na obroke. Pošilja po pošti proti povzetju. 2-2 ZA VSE SVETNIKE nagrobne vence v največji in najlep5i izbiri, trakove za vence v vseh barvah in Sirinah, kakor tudi vse žalobne predmete najcenejše v modni in manufakturi trgovini Fr. KARBEUT2, Celje, Kralja Petra 3 Pozor pred požarom. ^ All imate v VaSi liisi, trgovini ali tovanni svetovnoznani gasilni aparat 'M1N1MAKS'? Z istitn pogasitc vse vrste požare. NaroCbe novih aparatov, punjav, preglcd starih apara- tov izvrši zastopnik Josip Kautič, telje, lava 22. „JAVA" pfienična kava je izvrstna, zelo redilna in okusna. Zahtevajte jo pri vseh trgovcih ! — Razpo- šiljamo jo tudi po pošti v zavojih po 5 kg za 70 Din, če se denar naprej pošlje ali pa po povzetju za 75 Din. Povzetje je 5 Din dražje. Poštnino plačamo mi. Vsakemu5kg zavoju »JAVA« pšenične kave je kot darilo pridjana lepa skodelica za kavo. — Kdor pošlje 2 Din v znamkah, dobi vzorec 100 gr. »JAVA« pšenične kave poštnine prosto. Sprejmemo za vsak večji kraj zastopnika Prazrsa soba velika in lepa, se odda s 1. septem- brom. Naslov v upravi. 818 2-1 Vljudno naznaniam 'cenj. občinstvu, da sern ot v o r i I novo krojaško delavnico na Slomškovem trgu št. 1. Ker sem si pridobil strokovno znanje v Parizu in drugih večjih rnestih, upam, da si bom s solidnim delom in nizkimi cenami pridobil zaupanje cenj. odjemalcev. TranjO Šilill. v veliki izbiri kupite najceneje pri „SOLNCU" so..5 A. Dofenik, Celje, Glavni frg 9. kleparstvo, vodovodne inštalacije strelovodne naprave. CELJE, ZAKRESIJO 4. Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. 50-16 Dipiomirana učt- leliica glasovtrfa absolventinja zagrebške Muzičke akademije, želela bi |se v Celju nastaniti, ako se javi zadostno število učtnk in učencev. Pouk v hrvaškem in nemškem jeziku vestno, točno po zelo dobri i uspešni nietodi. Ponudbe pod šifro »808« na upravo. 2-2 Nogavice vseh vrst se po najnižjih cenah podplefajo, Strojna pletilnica BANDECK, Celje, 4 Gosposka ul. 30. 8 Najvarneje in najugodneje se na!aga denar pri pupiiarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica v CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pri fcolodvoru) Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča ter nalozbam cerkvenega in občin- skega denarja posveča posebno pažnjo. Hranilnica daje poso- jila na zemljišča po najnižji obrestni meri. Vse prošnje rešuje brezplaino. Za hranilne vloge jarači poleg premoženja hraniinice še mesto Celje z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Moderne tlskovtne vseh vrst: Rojicje, lepakc, letake# pisemske glave, kuverte, vabila i. dr. Vam nudi v okusni issvedbi in po zmerni ceni Zvezna tiskarna v Celju Lastna knjigoveznlca Izvrsuje vsa v njeno slroko spadajoča dela. Ljudske knjižnice imajo pri vezavi popust. ¦BBBBBBHBBHHHBIBI^HBHB Urejujo Janko. Lemičar. — Odgovorcn za.Konzorcij »Novo Dote« in za Zvezno tiskarno Milan Cetina, Oba v Gelju.