13Z. štCTilta. V Liubljail, v soboto, 12. janija 1915. ALVIIi. isto. .Slovenski Narod* vdjt v L|nl»liaui ini dom dostavljen: cdo leto napMJ • . • . K 24 — pol leta „ • • • • . \y— tr'jl }«U « • • « • , 0-— »I IMH« » • • • • • 2"— v upravntštvu prejcnuui: ćelo !«to napfej . # . • K 22*— pol leta . • . • . . 1!*— čeirt teta m • • • • , *A0 IM ■»•••C m • • • • ■ l"»0 Donlri naf 9« frinklrato. RokopM te n« rrafafo. Đrt*itttvo i Kaallova allca M. 9 (y pnUič>u ltvoj *»!•:•* M. 34. Izbata vsak dan ivećer iivzemšl nedel{e in prazalbe. lnserati veljajo: peterostepna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat pa 14 vin., za trikrat aii veckrat po 12 vin. Parre in zahvala vrsta 20 vin. PosUno vrsta 30 vin. Pri većjih inserc»,ah po dogovoru. Upxavni&tvu naj ac poši 1 j3^* narocnine, reklamacije, inserati Ltd. to je adm.nistrvtfvne stvari —^~^— Posametvi ftieTllka w#H« 10 vlnarfev. ——— M« pismena natočila ferez istodobne vpoalatve raročnine a« Rt Olira. „nmr&Aam Umkirn*" totalom ti. Si. .Slovenski Narod" TClJa po ;oiH: za Avstro-Ogrsko: « ćelo leto bkupaj naprej . K 2C.*— j pol letj „ „ . • . 13 — itUt icta „ » . . • 6 50 | na mesftc m m , . . 2 30 ' i za NesKČlio: ćelo leto naproj . . . K 20r_ za Ameriko hi v« druge da^dbe 1 ćelo \*to naprtj . . . . K dk^ VpraŠan;cm plede lnsertitov se na; priloži za odgovor do^bataft aU tm±mt^. Upravaiitvo (spodaj, dvorile levo), Enailova milo* M. i, to&elee; t^. S^L Vojna z Italijo. VSI SOVRAZM NAPADI ODBITI Dunai, 11. junija. (Korcsp. urad.) Uradno razglašajo: 11 a I i i a n s K o bojišče: Predvčeraišn.rmi fn včeraj so bi-f! vsi napadi Itali.ianov na vseh fron- J tah odbiti. Ponovljeni, proti enemu deiu ^oriškega mostnega čela naper-jen napad, je vsled ognia dalmatinskih dornobrancev ponesrečil; ravno tako brezuspešen je bi! sovražnikov i napad severno od Ronkijev. ! ArtHJerijski boj ob fronti Soče i se nadaljuje. | Na koroški meji je bil včeraj ! popddne odbit močan nasprotniški | napad na Freldofl in slabe«si pri jezeru Wolayer. Na Tirolskem se ie razbil ob naših pozicijah pri Peutelsteinu | sovražen naskok ita!i?anske brigade, i k? Je vdria pri Cortina d* Ampezzo. ; Novi napadi v tem okolišu In nočni ' boji pri Landru so tući končali s tem, da se )e sovražnik umaknil. V ostalem delu tlrclske^a ozem-!;a ob me;i se vrše nepretrgoma ar-tilieriiski boji in za naše orožje uspe-šne praske. Namestnlk načelnika generainega štaba pl. H 6 f e r, fml. * POLOŽAJ NA ITALIJANSKEM BO.IIŠCU. Vojaški sotrudnik »Tgpst« po-roča: Na italijanski fronti krvavijo naj-boljše italijanske čete v naskokih proti našim pozicijam ob Soči. Sedaj so pričeli večji boji tuđi na kranjski in koreški meji. Središče teh bojev je ozemlje pri Bovcu in na obeh straneh prelaza Plocken. Avstrijska patrulja razstrelila itatijansko carinsko hišo. Kakor poroča »Soldatenzeituns:«, ki ]o izdaja dežeinobramlino najvišje poveljstvo, je vdrla pred par dnevi avstrijska patrulja v megli za so- vražne sprednje straže do italijanske finanene stražnice, ki se nah:«ia onstran meje ob glavni komunikaciji ob prehoJu Tonale in fe razstrelila objekt z ekrasitom tako temeljito, da je bil popolnonia porušen. F.itru-| lja se je potem nepoškodovana vrni-la. Finančna stražnica je nudila so-vražniku dobro kritje in je bila dra-goceno oporišče. Bitka ob Soči. \'ojaški strokovnjak »Pester Lloyda< piše: »Zdi se, da bo Italija res poskusila, izvršiti svoj prvi večji udarec proti nam ob Soči. V splošnem se nudijo Italijanom tri glavne operacijske snicri — proti južni Tirolski, proti Koroški in proti naši primorski meji. Južna Tirolska in koroška meja sta močr:o utrjeni in radi tega za napade malo pripravni. Ako bi mcgii Itaiijani prodreti preko koroške meje, bi res prodrli celokup-no našo frento proti Italiji, toda izDo-stavili bi se zaeno nevarnosti, da jiin paderno od Tirolske in od Primorja sem v bok. Kajrgcdnejše rczrr.ere vl-dajo za nje se ob primorski nieji. Do Soče se Italijanom ne stavijo posebne tež-koče nasproti in sele oh crti Bovec-Kobarid - Tolmin - Gorica - Gradiška - Tržič zadenejo napadalci na močno obrambno crto, ki pa seveda tuđi ni tako silna, kakor ona cb tirolski in koroški meji. Naše vrhovno armadno vodstvo izjavlja, da je naš položaj tuđi na tcj crti zelo zadovoljiv, to se pravi z drugim! besednmi, da se bo italijan-ska ofenziva, katere center ie na-perjen proti Gorici, prav gotovo razbila. Od=ek Soče pričenja pri Bovcu, med 2ago in Tolmlnom dominira mogočno Krnsko gorovje, med Tol-minom in Gorico se dviga za obram-bo jako pripravni Trnovski gozd s svojimi pobočji, pred Gorico samo tvori Soča močno barijero, katero je lahko braniti. Goriško kotlino nad-vladuje po vrhu še komenska p!:i nota, ki tvori tuđi za crto ob dolenji Soči jako ugodno obrambno pozicijo. Naše hrabre čete so dosedaj vse italijanske napade na to fronto odbi-k-, /auasamo se lahko, da ?e bodo tu tuđi boUoči nai>adi ltaiijanov pone-srečili. Fraacoskl poročevalec ob italijanski fronti. Po poročilih iz Rotterdama, je Italija pripustila k svoji fronti enega zastopnika, prvega pariškoga lista »Journaia-, ki ima nalogo, pornčati sedaj o te/avah, ki jih mora italijan-ska armada obvladaii pri pohodu skozi težaven teren tirolskih gora. Ta poročevalec opisuje sed..!j z mno-gimi besedami vriiove hrihov. ki jih morajo pod inočnim avctrijskim ognjem zavzcti italijnnske čete. Po-ročevaica sprcmlja neki ge;^cr:ilno-štabni častnik, ki se je izrazi), ća so Itaiijani prevzeli tcžko nalogo in da se li'ora inieti v F'rnnciii potrpl?er.je, ter cla se bo dosegla končna zmaga. Itaiijani so bale priCeli z velikopo-tezniin oblegimjem. Morala italijan-skili čet je, kakor se je izrazil ta častnik. dobra. — V svojih clolgih poročilih opisuje poročevalec grme-nic topov, ki se sliši v gorati okolici Gorice. NAPRrIDOVAN.I?: ZAVEZNfSKIH CET V JUZNOZAPADM GALICIJI IN V BUKOVINI. Dunaj, 11. juniia. (Koresp. urad.) Uradno s^ razglaša: Rusko bojišče. V Jugo - vzhodnjii Galici]i in v Bukovini n£da!ju$eta zvezni arniadi uspešno napnd na rusj.e sile, k« stoje še južno Diiie^tra. Ćete Pflanzer-Baltinove armade so vrgle sovraž-nika iz njegovih pozicij severno Ott» r:e, pri Oberlynn in pri tiorodenki ter prođira?o proti Drsestni, čegar južri hreg posk«Ši;o Rusi še tiržzt^ Tik vzhodro Črnovic, na edlnem kratu, kjler stojo Rusi še ob Prutu, so naše če(e po kratkern boju odbile napad sovražnika. V ostalem je položaj na severu neizpremen.|en. Namest.?!k načelnika generainega štahs tA. h o f e r . fml. ODBITI RUSKI NAPADI O3 DLBISSI. Beroli«, 11. junija. (Kor. urad.) Uradno razgfašajo: Na spodnii Dubiš*, severozapad-no Siragolc ie bilo več ruski'] napa-dov odhkih. Sovražnik ie izgubi! 3(iO vjeinikov. F-oIožaj v Galiciji bojiiiočih se ncmških čet ic neprcmen>en. Vrhovno armadno vodstvo. Izpraznitev Galicije. Beroiinska »Deutsche Tageszei-tung« poroča iz Haaga: Francoska vlada pripravlja javno mnenje na to, da bodo Rusi popclnoma izpraznili Oalicijo. Časopisi poročajo, da se vrši izpraznitev iz strategičnih vzro-kov, in sicer v to svrho, da izvabijo neinške in avsirijske čete v Rusijo, kjer bi uničili njihove moči. Navzlic temu je razpoloženje v Franciji izvanredno pobito. ker je tuđi počasni tempo italijanskih operacij zelo razočara!. Rusi izprazniujeio t::di BesarabijO. Kakor se od verodostojne strani iz Bukarešte poroča, se Rusi ne imnkajo Ie iz Bukovine, marveč io pričeli tuđi z izprazritvijo Besara-bije. l»Qr. Tgsp.*) no Beau Sejourja. Napad se je popol-noma punesreči! in je ime! sovražnik najhuiše izgube. Ponovljene nočne napadainc peskuse s.:;o v kali za-d Ubili. Vrhovno armadno vodstvo. Francosko uradno poročHo. Pariz, 8. junija. Uradno poročilo z dne 7. juniia ob 11. zvečer: V od-seku severno Arrasa traja jako hud boj še naprej. V okraju Buval. pri Ablainu, Souchezu, Neuvillu in Erou-rieiu je bii boj cei dan neprenehoma. V Neuvillu smo nadaljevnli onkrože-nje sovražrtiks v maihnem prostora v zapadnem delu vaši. V Labyrinthu snio proti sredini utrdb napadali kon-vergivno ter napredovali. Na dveh krajih smo dosegli centralne utrdbe. Več protinapadov smo oJbili. Nas napad južno - vzhodno od Mebutere se je popolnoma posrečil. Zauzeli smo dve sovražni liniji in farmo Ton-vent ter pri tem vieli 400 neranjenih mož, med temi sedem častnikov, vplenili smo strojne puške, katerih število se pa še ne da dognati. Okolico pokriva več sto sovražnikovih mrličev. Izvršil se je Ie en nemski napad, ki pa je bil tak oj u stavljen. Seremo od Aisne je pomnožil sovražnik svoje obupne poskuse, da bi zav.'-el znpet oni dve vrsti strclsMli jarkov, ki jih je včeraj izgubi!. Ko je iz razdalje SO km dobil ojačenja y avtomobilih, je podvzel besne proti-napade. Bil pa je popolnoma :rl Bcaumontu so bili sovrazni napadi včeraj in danes ponoći odbiti, samo na potu proti Serre NeiMv po dosegli Francozi neznaten napredek. Dne 9. junija v Champagni zavo-ievai;e jarke so nam včerai zvečer Francozi zopet poskusilJ vzeti. Na-padli so z močnimi silami v široki fronti severno Le Mesnila do sever- LISTEK. JlmeriKanUa. Francoski spisnl Pierre d e C o u -levain. (Dalje.) — Da, priđite ... na svidenje, je žepetala kakor v sanjah. Doma je Annie svoji tašci kratko povedaia, da se je z vojvodinjo spravila in prosila jo je, naj gre k njej po slovo. Gospa d' Anguilhon se ni pustila prositi, zakaj nič ni moglo zatreti materinske Ijubezni, katero je vedno čutila za Kristijano. Prizor, katerega se je Annie tako silno bala, je povzdignil njenega duha v visine, katerih dotlej še nrk-dar ni dosegla. Veselje nad odpušča-njem, katero je zdaj uživala, je vz-buđilo njeno dušo. Čutila je, da se mora vrniti k vojvodinji, da mora za njo kaj storiti, ji streči. Očitala si je, da je bila hladna, trmoglava in ne-hote je občudovala to ženo, ki je tako pogumno umirala. Kaka žena, polna dostojanstva! Ni je prosila od-puščanja, ni se ponižala. Povedaia ji je samo resnico, odstalo pa prepustila Anninemu čutu pravičnosti . . . Zares lepo, resniena, plemenita, žena! Nič čudnega ni bflo v tem da jo je Jacques liubil . . - Da ie moškL oboževala bi jo . . . In kaka borna deklica je bila poleg nje! Takoj po obedu je Annie v lah-ni zadregi naznanila svoji tašci, da se povrne v palačo Rlanzac in da ostane tam morda ćelo noč. S sebnj je ponesla šopek vijolic, katere je sama natrgala. Prav hitro je stopila mimo hišnikove lože in se. ne da je koga v predsobi srečala. napotila v prvo nadstropje. Ko je vstopila v salon, jo je pretreslo in ni se upala na-daljevati svoje poti. Vrata spalnice so bila široko odprta. V ozadju sobe je zagledala nekak altar z razpelom, duhovnika v albi in obdano od go-rečih sveč Kristijano smrtnobledo, zaprtih oči in sklcrnenih rok. Ob vznožju njene postelje pa grofa de Creil, — njegova bolest ji je šla do srca — dalje Ludvika de Challans, Keradieujeve, Ouva de Nozay in nekoliko v strani, gručo poslov, potrtih in obupanih. Annie se je zadržujoč sapo zmuznila v blizino Kerađieujevih in pokleknila. S silno napetostjo je sledila obredu poslednje pepotnice. Vse to se ji je zdelo nesmiselno, kruto. Pač ni vedela, da so ta maziljenja na ušesih, rokah in nogah po katoliški veri izbrisala Kristijani grešne poljube, poljube Jaquesove, prepovedane naslade, ljubkovanja, ki so Annie tako kruto užalila. Ko se je mlada žena po končanim obredu približala bolnici, jo je sliSala šepetati: simboli, nič kakor simboli ... pa tako lepi, tako tolaž-Ijivi! Ko ie Kristijana zagledala Annie, se ji je lice od zadovoljnnsti razjasnilo: Hlastno je scgla po šopku vijolic. katerega ji je prinašala, ga pritis-nila na ustnice ter oklenila s svojimi rokami, kokor da se noče več od njega ločiti. — Kaka l'ubka ideja! je dela s pojemajočim glasom. — Ali mnogo trpite? je vprašala markiza. — Ne . . . nasprotno. Čutim se izvanredno srečno... Je - li to mor-fij? ... ali konec? Pri teh besedah je zatisnila oči in obšel jo je globok sen, sen, ki na-znanja večni mir. Doktor je rekel Annie, da ostane vojvodinja do zadnjega pri zavesti in da konec ni več daleč. Zato je sklenila ostati pri njej ćelo noč. Guv de Nozay se ji je na tem zahvaljeval, kakor da je Kristijana njegova sorodnica. Baron de Keradicu ji je stisnil roko, kakor še nikdar in večkrat se je ozrl po njej solznih oči. Tuđi ta bridka in svečana noč je prešla. Ob jutranjem svitu je Annie odhajala iz palače Blanzac, mrazilo je je in njene oči so izražale strah pred smrtjo, katero je pravkar videla prihajati. Jacques je bil to noč zelo nemi-ren. Usmiljenka je morala poklicati gospo d' Anguilhon, ki se sploh ni vlegla spat in ie s strahom Dričako- vala svojo siraho. Kakor hitro je za-slišala njene korake, ji je prišla nasproti. — Kako je z gospo de Blanzac? je vprašala razburiena. — Umira. Tako srečna izgleda! — Srečna je, draga moja, veruj mi, je odgovorila markiza. Srce je Annie prekipevalo girrje-nosti. Vrgla se je svoji tašci okoli vratu, jo stisnila k sebi, potem pa je zbežala v svoj sobo, da se nemote-na razjoka. XXXI. Marki d' Anguilhon še vedno ni zapustil postelje. Zato so mu mogli prikriti bolezen in smrt vojvodinje de Blanzac. Nič ni prodrlo do njega. Niti be-sedica ni padla, ki bi vzbudila njegov sum, navzlic temu so dogodki v palači Blanzac potom nekega psi-hičnega procesa, ki se pojavlja če-šče kakor mislimo, vplivali nanj. Nek neumljiv nemir se ga je polastil. Kristijana se mu je prikazovala v sanjah. Videl je, da je v neprestani ne-varnosti, pomoći pa ji ni mogel. Ko se je prestrašen prebudil, mu je čelo pokrival pot- in telo je bilo izmučeno, kakor da je kdo hodil po njem. Teh mučnih sani se pogosto ni mogel znebiti ćeli dan. V noči vojvodinjine smrti se ga je polastil zagoneten strah in prosil je, naj prižgo vse svece v sobi. Čutil je, da mu nekaj Drikrivaio in skušal ie brati v obra- , zih svojih obiskovalcev. Končno si je domišljeval, da je grof de Chastel vkljub nasprotnim zatrdilom, umri. Takoj je opazil spremembo na Annie. Po tren teclnih neuinliive, skoro krute liladnosti, je r.ekega dne stopila k njegovi postelji Ijubezniva in prisrčna. kakor da si hoče izpro-siti odpuščanja. Jacques je iskal vzrokov te izpremcmbe. Zaidrževal pa je s tem ok revan je in pospeševal vročinske nanade. Končno je mogel zamenjati posteljo s ehaiseiongo in zdravnik je izjavil, da inu razburje-nje ne more več škoditi. Guv de NTozay bi bil srčno rad vročil Jacquesu vojvodinjino pismo. Ubogi dečko je bil vsled zgube te žene. katero je v svojem življenju najiskrenejse ljubi!, ves potrt. Ko je nekega jutra s svojim pravim obrazom prišel k svojemu prijatelju, ga marki ni pnstil do besede. — Slaba novica? je vprašal hitro. Grof de Chastel je umri? — Ne, na srečo je popolnoma izven nevarnosti. Se tega se nam manjka! — Kaj torej? kaj se je zgodilo? zakaj nekaj se je zgodilo ... to čutim . . . gospa de Blanzac? . . . Ko je Jacoues izgovoril skoro nehate to ime, se mu je posvetilo. Smrtno ie pobledel, — Kristijana ... je del. — Kristijana . . . dsu Uganil si. (Dalje prihodajič.) Stran 2. .bLUVtlN^Ki NAKUU", dne 12. junija ii*l5. 132 itcv. vražne strelske jarke z neko gorečo tekočino. Sovražnik je odgovoril z bombardementom. Od drugih front ni ničesar novega poročati. (»M. N. Nachricht.« • . • DELO # NEMŠKIH PODMORSKIH COLNOV. Angleški parnik »Express« Je bi! dne 10. junija torpediran. Nadalje je bilo torpediranih 5 angleških ribi-škrh ladij in parnik »Ernsholdt<, ki je bil preje nemška last. Posadke so se resile. Dva angleška torpedira čolna potopljena. London, 11. junija. (Kor. urad.) fAdmiraliteta sporoča: Včeraj zjutraj je potopil neki podmorski čoln angle-ška torpednika št. 10 in 12, ki sta kri-žarila ob vzhodnji angleški obali. 30 mož se je resilo in izkrcalo. Zeppelini nad Tvno. »Beri. Ztg. a. M.« posnema po baltimorskem listu »Correspondent«, da je pripovedoval neki nemški mornar iz Bremena, ki je bil za časa na-padov »Zeppelinov« na neki nevtral-ni ladji v ladjedelnicah ob Tvni. sle-deče: V pristanišču Ne\v - Ćastla se je nahaial še v delu dreađnought »Resolution«, dva starejša in dva no-vejša podmorska čolna. Ko so se prikazali »Zeppelini«, so se luči takoj pogasile. Trije nemški zrakoplovi so vrgli 25 bomh nad Ne\v - Castlom, od katerih so tri zadele dreadnought »Resolution«. Te bombe nišo samo razdejale krova ladje, mar več tuđi notranjost ter so odtrgale na eni strani ćelo oklopne jeklene plošče. Na ta način je postal dreađnought »Resolution-. ki fe najmodernejša ladja s 25.000 tonami in ki bi morala že tekom poletja stopiti v službo, po soglasnem mnentu pristaniških in ladjedelniških delavcev popolnoma neraben. V mestu Ne\v - Castlu so nemške bombe razde]a?e popolnoma štiri hiše ter napravile škodo za več jnilijonov. V pristanišču Ne\v - Cast-la se je nahajala istočasno tuđi v pomorski bitki v Severnem morju tež-ko poskodovana bojna ladja »Lion«. »Lion* je imel veliko luknjo nad vodno crto ob strani in Je imel odstreli en dimnik. Najvlšia vofaska centralna oblast četvornoga sporazuma. i Iz Pariza poročajo: »Matin« piše o težkočah,ki nastajajo vsled neenot-pih operacij zaveznikov ter poziva žavezniške vlade, naj ustanove na-mesto dosedai običajnega nezadost-riega zistema konferenc najvišjo vo-jaško centralno cblast za operacije na vseh frontah. »Matin« prav nič ne skriva, da naj bo to najvišje vodstvo V franeoskih rokah. Ljuti napadi Kerveja proti franeoske-mu vodstvu vojne. Pariz, 10. januja. (Kor. urad.) V zvezi z včerajšnjim Člankom, v ka-terem Herve" oštro obsoja, kako se poroča o dogodkih franeoski publiki, obrača danes v ,Guerre sociale« kar najostreje svoje napade proti načinu franeoskih vojaških operacij. Herve piše: Vlada in armadno vodstvo ne smeta verjeti, da je narod od uspehov njihovih vojaških operacij v septembru navdušen, kajti v pri-meri s prinešenimi žrtvami so le pre-malenkostni. Vsi poskusi, predreti nemške crte pri Soissonu, St. Mi-^iielu in v Champagni so se popolnoma ponesrečili. Izdube so strahovite. ,V sedanjem trenutku se skuša oči-vidno prodreti pri Arrasu, pa tuđi po zacetnem uspehu se je ta ofenziva ustavila. Vsakdo ima vtis, da v vo-jaškem oziru ne gre dobro. Pričenja se vsakdo čutiti v nevarnosti. Hervć vprašuie. če je morda pomanjkanje municije vzrok neuspeha ofenzive. Če je to pravi vzrok, potem bi ne smelo armadno vodstvo žrtvovati na stotisoče človeških življenj pod pretvezo, da se hoČe olajšati Rusom delo. Vsekakor pa se mora uvideti v očigled nemogočnosti doseći kak uspeh, da mora biti v porabi franeoskih čet nekie napaka. Armadno vodstvo pa mora vedeti, kje da jo tiši čevelj ter more tuđi temu odgovar-}ajoči nastopati. Curih, 10. junija. (Kor. urad.) »Neue Ziiricher Zeitung« poroča iz Ženeve, da je bil Hervćjev list »La Guerre sociale« ustavljen. * Stavke na Angfeškem. Iz Amsterdama poročajo: Na Angleškem je stavka v bombažev-ski industriji skoro neizogibna, V ponedeljek ponoći se je vršilo v Man-chestru zborovanje, ki je so^lasno sklenilo, da zahtevajo delavci še na-prej 10% vojno doklado. Po stavki bo prizadetih kakih 300.000 delavcev._________ BALKANSKO BOJIŠČE. Naši letalci nad crno goro. Iz Berlina poročajo z dne 10. junija: Neki avstrijski letalec je pre-letel predvčerajšnjim Lovčen in je vrgel več bomb na crnogorske utrđ-be in taborišča. Neko drugo Ietalo se je pojavilo nad Skadrom in Bojano, preletelo Antivari ter je letalec vrgel več bomb. Premiranje srbskih čet. Srbski »Odjek« poroča, da so bili dne 8. junija vsled vojaške odredbe ustavljeni vsi osebni vlaki na progah Prahovo - Zajeear in Para-čin - Zaječar. Kot vzrok navajajo novo premikanje čet. Boj za Carigrad. Tursko uradno poročilo. Carigrad, 11. junija. (Kor. urad.) Glavni stan poroča: Na dnrdanelski fronti včeraj ničesar novega. Sovražnik ie izgubil v zadnji bitki pri Seđil - Bahru 15.000 mož. Pred Dardanelami ie vse pripravljeno. Potniki, ki so prišli iz Carigrada v Sofijo, prinovedujejo, di so Turki pozvali svojo skoro 200.000 mož broječo siriisko armado v Carigrad, da jo porahijo v obrarnbo Pardanel. Vsak dan pripelje 2<> vojaških vlakov čete čez Eski - Schiren v Carigrad. Nanovo došle čete razposnivl.'ajo večinoma v okolici Czannk - Kalcha. Vsled teh ojačenj bo turska armnda na Gallinoliiu pričela z energično ofenzivo proti izkrcamm anglesko-francos.kim četam. Turčija ima dosedaj več nego 400.000 mož pripravljenih za obrambo Pardanel in z naj-večjo m:rnost]o pričakuje italijanske pomožne sile, ki bodo morda došle. K«pitan r^l. Miicke o bojlh v Dardanefah. Kapitan ladje »Emdenv< plem. AUicke je predvčerajšnjim sprejel urednika »Neues \\icner TaeMatt« in se je izrazil o akciji v Dardane-lah sledeče: Dardanele stoje kakor zelezo in ne more se jih dotakniti. Prav posebno me je amiziralo, ko sem bral zadnjo izjavo Churchillovo, ki je svojim potrpežljivim roiakom, kakor znano, pred par dnevi pripovedoval, da ?e pričnkovati zmage nad Dardaneinmi, kakr^ne Še ni bilo v zerodovini. Kclor pozna rrave raz-mere, ta more na take nnharije odgovoriti le s posmehom. To bo zopet ena onih blamaž, ki je že tolikrat doletela Churchilla. Tako je na r>ri-rner tuđi rekel, da je v najvažnejši in najodličneiši dobi angleške mornarice na nienem čelu in se je tuđi s tem blamira!, ker ie ravno nasprotno res. Treba je pomisliti, ]e nadaljeval Miicke, da so Turki izborni vojaki in ?e na Oallipoli posebno fzbo-rno bi-jejo. Izkrcani kor zaveznikov, ki jim je na^proti sta!, je štel pričetkoma 60.000 mož, ki so se ob morski obali trdno vkopali. Napadi Turkov proti temu izkrcanemu koru so znoetkoma trpeli vsled tega, ker artiljerija an-gleških ladij ni dopustila, da bi se njihovi napadi razvili, in je s svojimi težkimi topovi prevladovala vso ozemlje ob obali. Položaj pa se je iz-premenil v onem hipu, ko so ?e prikazali podmorski čolni. Potem je šio zelo hitro. Angleži so izgubili ladje: »Oo-Iiath% »Triumph«, »Apfamcmnon«, »Majestic« v enem tednu, vFrancozi »Casp.blanco^ in še neko ladjo. Tuđi druge sovražne ladje so še izjrinile. Brodovje zaveznikov se je umakni'o in ga ni več videti. Zdaj je cilj Turkov, uničiti izkrcani kor, ki se je po težkih izgubah zdaj zopet izpopolnil na 60.000 mož. Vse kaže, da hodo to dosegli. Na Oallipoli se nahatojoči Angleži in Francozi morajo svojo pitno vodo s seboj voziti, ker je tam ni. In ker ie njihova zaloga vode pošla, jim jo morajo dovažati na posehnih majh-nih transportnih ladjnh. Todn tuđi to dovažanie podmorski čolni vedno boli otežkočaio in bo kortČro najbrže popolnoma onemojročeno. Potem pa preostala za angleško - franeoski izkrcani kor edinole kapitulacija. Zavezniki so, ko so pričeli to podvzetje, pregledali eno i^med naj-važnejših načel vojne vede, namreč splo^no prizna-no načelo, da se ladij proti utrdbam na kopnem sploh ne srne uporabliati. Končno Je rekel kapitan: »Municijsko vprašanje Turčije ne povzroča nobene skrbi več. Zdaj je dovolj municije.« Amerika in Nemči«a. 9 Predsednik Wilson o ameriški noti. Washingtonf 10. junija. (Kor. u.) Reuterjev urad poroča: Po dveur-nem pogovoru s elani kabineta o noti, ki naj se posije Nemčiji, je poro-čal predsednik Wilsont da je nota že pripravljena in da se bo najbrže že jutri odposiala. Predsednik je zani-kal, da bi se bilo noto dalje časa za-vlačevalo, kakor je pri noti takega obsega umljivo. — Nemško noto, ki obljublja za napad na parnik »Oul-flightvc odškodnino in prosi za nudalj-na pojasnila glede slučaja parnika »Cushing«, ne smatra predsednik VVilson za zadovoljivo; sicer pa ni-majo vprasanja ničesar skupnega z gla\no tačko, za katero se poteguje-jo Zedinjene države, namreč, da so Amerikanci spravijo na ladjah kate-rckoli narodnosti preje na varno, predno se dotično ladjo, ki se jo hoče uničiti, potopi. Vprašanje o blokadi živi!. New Yor!i, 10. junija. (Kor. ur.) Reuterjev urad poroča: \VasIiing-tonsko poročilo lista »Evening Sun« zanikuje ocividno na pndlagi dobrih informacij, da bi amerikanska nota vsebovala ka ka namigavania, pn kn-terih bi Združene države z zave/niki razmotrivale vprašnnje o blokadi živih S sigurnostjo poroča list, da se bodo Združene države poznale samo z Nfmči'o. — Iz /?r-icvre poročnio. c1:1 i:».vlia neko poročilo A^ence Mavas, c!a amerikanska nota Ncmčiji nika-kor ne predstavlja kakega ultimatuma. VVilson in Cryan. Stokho'm. 10. iuuiia. (Kor. ur,) »Svenska Morjrcnbladet« poroča o sporu med predsednikom Wilsonoin in državnim tajnik(un Iirvanom: So-vražni no.sto^ proti Nemčiji zaradi zaileve xLusitanije« ni primeren za de.";e:o, ki je s tem, da je dovolila ainerikanskim državljanom peljati se takorekoč kot varstvo municijskega tovora, sama sokriva na potopitvi. S tem izgubi Amcrikn z morab'čnepa stališCa pravico tožbe. Amerika ne more 'z vojno Nemčiji bolj škodovati nego ]e že škodo vala z nevtralnimi ilobavami niiiniciie. \\ilsonovo stali-šče vsebiue krepko pristranost za Angli;o proti Nemčiji. VVilson ni sto-ril ničesar, da bi prenreč;1 izstradalni poskus Aneli.ie proti Nemčiji, če-prav je vedcl, da bi ponehal boi pod-n":rrski!i čo'nov, če bi prenehal boj za izstradanje. ^i^fcKJ Idi L-tiLtFUUM9 Poročila, ki prihajajo z Balkana, nam še ne nudijo dovolj jasnoga in točnegci pregleda o stališču držav, ki so dosc-.iaj varovale svojo nevtrai-nest. Avstrija in Nemčija ne potrebu-jeta penioči niti od R^munije. niti od Boćarske, riti od Orške. Njima za-dostnje, ako ostanejo te tri države trezno na straži za svnje interese, kar pomeni toliko, da se ne dajo iz-vabiti na bojišče — za interese če-tverozveze. Drugače je z Rusijo, Arglijo, Francijo, Italijo. Cetvcrozvez1^ se za-veda, da nnvzlic svoji ogromni šte-vilni nremoči navzlic dejstvu, da so novi stotisoči italijarske armade ^avnokar stopili na bojišče in prisilili Avstrijo, posvečati svojim južnim mejam pesebno pozornost in moč'ie oborožene sile, »vojaška in moralič-na izolacija monarhije še ni dovrše-n:i,c kakor se je izrazil neki italijan-ski list. Četvernzvc/a je prepričana, da brez pomoći dosedni ncvtralnih balkanskih držav ne more na zmago niti upati. To je znamenje njene velike notranje slabosti, to pa nam tuđi pojusnjuie nnravnost obupne poskti-se ententne diplomacije, spraviti Ro-mnnijo, Bolgarijo in Grško na svojo stran. Toliko se lahko reče, da so bili ti pokusi dosedaj neuspešni. V Romuniji, kjer je bila situacija nekaj časa podobna oni v Italiji, so se nasprotstva med nevtralisti in in-tervencijonisti na značilen način ublažila. Oči romunske javnosti se obračnio vedno boli proti vzhodu, proti Besarabiji, ki je bila nekdaj de-loma remunska posest in katero si je vzela po zadnji rusko - turski vojni Rusija, ne meneč se za to. da je prebivalstvo te.^a ozcmlja deloma romunsko. Praktični romunski poli-tiki se postavljajo na stališče, da naj ententa ne obljubila Romunom golo-bov na strehi (romunskih delov monarhije), temveč da naj jim izruči najpreje vrabea, ki ga ima v rokah — Besarabijo. Ta romunska zahteva je vzbudila na Ruskem najprvo vinar ogorčenja, značilno pa je, da je začelo ententno časopisje po prvi osuplosti o besarabs-kem vprašanju resno razpravljati in da dajejo razni franeoski in italijanski listi Rusiji na-svetc, naj si romunsko zahtevo — premisli. Romuniia pa ne zahteva le obljube, temveč hoče videti dejanja, t. j., hoče, da ji pusti Rusija odstop-Ijeno ozemlje takoj zasesti. Rnmun-ski listi vzbujajo pri t^j priliki spo-mine na rusko taktiko po tursko-rus-ki vojni ter opozarjajo na verolom-nost ruske politike. — Ali je verjetno, da bo prišlo v teh okoliščinah do sporazuma? Poznavalci raznier v obeh central. državah so prepričani da ne, prepričani so, da se bo pre-udarnost romunskih odgovornih po-litikov uprla zapeljivim vabam če-tverozveze, ki ne želi romunskemn narodu ničesar dobrega, temveč hoče imeti le par stotisoč najetirr voja-kov, ki bi naj zanjo opravljali krvavo delo na bojisčih. Podobna je situacija tuđi na Bolgarskem. liolgavi naj bi udarili na Turke, in četverozveza jim obljublja velik del turškega ozemija, olijjiiblja jim tuđi koncesije v Makedoniji. Te koncesije so za državo, ki se je čutila po bukareškem miru tako ponižano, nad vse vab!)ive. Toda tuđi bolgarski politiki so krenili po isti poti, kakor romunski. Primer o golobu in vrabeu velja tuđi tu. Bol-garija pravi: Naš narodni interes je Makedonija. To moramo dobiti. Ako je četverozveza res prijazna našemu narodnemu razvoju, naj nam jo da, naj prisili Srbijo, da nam izrrči ce!o, nam po svoječasni balkanski zvezni pogodbi pripadaiočc makedonsko ozemlje. in sicer takf>i. Kadrr Nk!o nriše ćete zasedie ozemlje, potem b )-mo vaši zavezniki. Težavnost m;i-kedonskega vprašanja poznamo; ali je verjetno, da bi privolila Srbija v tako poni/.evalne koncesije, ki bi jo spravile ob najvažnejšo pridobitev krvave balkanske vojne v trenutku, ko se mora pripravljati, da se braiii na smrt in življenje proti mogočne-mu n^sprotniku? Res so začele v zadnjem času zasedati srbske čete srednjo in gorenjo Albanijo in slisaii je bilo mnenje, da si išče Srbija na albanskih tleh kompenzacijo za teritorijalne izgube v Makedoniji. Ta stvar pa je Šcle v razvoju in smatrati smemo, da bo pritisk na severu knialu zopet napravil konce albanskim avanturam srbske armade. Na Orškem končno vlada radi znanih italljanskih vprašanj v Egejske m morju in v južni Albaniji, veliko razočaranje. Kraljeva opasna bo-lezen ahsorbira ves interes grškega naroda in v A ten ah so zastopniki če-tverozveze svoje »delovanje« pač vsaj začasno ustavili. ♦ Ko je Italija razbila trozvezo, se je zdelo, da se bo dvignil tuđi ćeli Balkan. To se ni zgodilo in ako je bilo verolemstvo Italije smatrati za uspeh četverozvezne diplomacije, je izvoievala avstriiska in nem^ka diplomacija, katero so pođpirali mo-gočni rezultati zmagujočih zavezni-Ških armad, na Balkanu nič mani velik uspeh, ker je preprečila pri balkanskih državah posledice italijan-skega nasiopa, katere je ententa s tako sigurnostjo pričakovaTa. Položaj na Balkanu še ni popcl-noma razjašnjen. Edino, kar je mcgla Četverozveza dosedaj z največjim naporom doseći, je to, da se nevtral-ne balkanske države od nje še nišo definitivno odvrnile. Mnogo znakov kaže. da se bo to vendarTe zgodilo. Dunajski in berolinski politični krogi imajo vtisk. da bo Balknn pri prvem večjem italiianskem ncuspehu za če-tverozvezo definitivno izgubljen. Usodna ura Romunske. Ruska »Birževija Vjcdomosri« je v zadnjih dneh v zasmehljivem članku napadla Romunsko ter izva-jala. da se mora Roinunska podati iz višjih sfer in da p<;jde Bratinnu še v Canosso, t. i. v F5etrogrnd. To izzi-vanje ni ostalo brez odgovora. Pod naslovom »Ura pravičnosti je udarila«, objavlja »Universui« članek, ki pokazuje na tradicijonalno nehvalcž-nost Rusije, ki jo je pokazala tuđi 1. US77. napriiiii Romunski. Ko je romunska armada tedaj na prošnjo ruskega najvišjega poveljstva, resila Rusijo pred sramoto, se je Rusija Romanski izknzala hvaležno s tem, da jo je oropala Besarabije. Nato preide članek na današnje dogodke in pravi: Rusi so bili od Hindenhurga in Mackensena opetovano in temeljito poraženi. Ruske fronte ob Mazurskih iezerih, pri Sav-lah, ob Dunajecu in Sanu vsled uni-čujočega predora oslabljene. Ti vo-razi v vojni zgodovini nimajo prime-ra. V kratkem času so Rusi izgubili vse ozemlje, ki so ga osvojili, in iz-prarnitev Lvova je le še \-prašanje par dni. Mi niti ne oinenjamo, da so Rusi izgubili več stotisoč mrtvih in ranjenih, ker so svoj človeški materijal vsakokrat z ocividno lahkomi-sclnostjo žrtvovali. In ta dežela se še drzne, zasmehljivo o nas govoriti?! Cuden slučaj je, da stoji na Čelu se-danje romunske vlade ravno sin one-ga državnika, ki mu je ruska perfi-dija povzroČTla toliko bolesti. Čuden slučaj je tuđi, da je sedanji voditelj ruske armade zopet veliki knez Ni-kolajcvič, sin tistega ruskega velike-ga kneza, ki je leta 1877. le z naso močjo mogel premagati Turčijo. Pravoslavna Rusija se nahaja zopet v težavnem položaju, iz katerega bi se rada s pomočio pravoslavne Romunske osvobodila. Usodna ura Romunske se bliža, vendar pa zdaj ura vstajenja. _________ SPORI ŠPANSKIH NEVTRALI-STOV IN INTERVENCUONISTOV. Madrid, 10. junija. (Kor. urad.) \sled zadnjifi nemirov in demonstra-cij za in proti intervenciji, ki so po-vzročale vedno večjo razburjenje, je odredila vlada, cia izvede^Tr.ijstrožiL1 naredbe za ohranitev ne\ tralitete. Republikanci, socialisti in reformna stranka zahtevajo, naj se odpravi prepoved političnih zborovani, ki jo je vlada izdala, da prepreci interven-cionisiične in nevtrali^tične demonstracije. OJsek socialističnih republi-kancev je sklenil, zahtevati najhitrej-še sklicanjc kortesov, da se pos\retu-iejo o potrebnih odredbah. Italifa in Rušila. Leta 1S54. je bila zapletena Rusija v vojno s Turčijo in ko je niska armada zmagovito prodrla v da-nasn.'o Bolgarijo, je nač vsa Rusija upala, da se vresničijo njena stara upanja in da se ji odoro Pardancle. To upanie je razbila koalicija evropskih držav. Angleška, Franci ja in Piiemont so sli za Turčijo v boj in ta boj se je bi! na Krinui. Pa se je namreč morala uniakniti ruska armada iz Bojanje, ker je Avstrija postavila v Bukovini veliko armado ter rusko armado o^rožala, in ker je po lem, ko so se Rusi umaknili iz f-^olgarije, prodrla tuđi v današnju Romunijo ter Rusom zaprla pot v Turčijo. Z udeležbo pri krimski vojni si je Italija pridobila podporo Fran-ciie in Anglije za njene aspiracije proti Avstriji in jih leta 1S59. tuđi vresniOiia. Od krimske vojne se ni Rusija prav nič več zanimala za Italijo. Da so ItaHlani ^vzeli Avstriji leta 1859. Lombardijo in leta 1S^6. Benečijo, to je bilo navsezadnje Rusiji še po volji, saj je bila z Avstrijo v jako ne-prijateljskem razmerju, z Italijo pa ni imela nikakih nasprotij. Pravza-prav ni bilo med Rusijo od leta 1854. pa do balkanske krize nobe-nega stika. Balkanska kriza je dala povod, da sta se Rusija in Italija zbHžali. Uvaževati je pri tem sledeče: ?tiri-krat, leta JS11., leta 1828., leta 1854. in leta 1^>7. je šla Rusija v vojno proti Turčiii, s končnim ciljem, da si odpre Dardanele, vselej je z velikimi izgubami in žrtvami zmagala, a vse-lej so ji bile zopet iztrgane vse njene pridobitve. Vsa pota. ki vodijo ?o kepnem proti Carigradu, je obvlado-vala Avstrija, riidi pot čez Romunsko. kakor se je pokazalo leta 1854. Zato si je leta 1877. zagotovila Rusija pred vojno s Turčijo nevtralnost Avstrije z dogovorom sklenjenlm lf. januar i a 1877 v kraljevskem dvoru v Budimpešti. Po tem dogovoru se je Rusija zavezala, privoliti, da okupira Avstrija Bosno in Hercegovino, če doseže Rusija Carigrad. Rusi so prišli do Carigrada, diktirali mir v S. Stefanu in ustanovili veliko Bolgarsko — toda berolinski kongres je skoro v5e to podrl. Rusi nišo dobili pota skozi Dardaneie, ker so bili proti temu poglavitno Ang]e-ška, Francija in Nemčija, pač pa je Avstrija dobila mandat, da okupira Bosno in Hercegovino. Torej se je že od leta 1S54. neprijatno razmerie med Rusijo in Avstrija silno pooštrilo. Rusra zdnj res ni imela nobenega vpliva na Balkan. V Bolgariji sta knez Battenberg in Stambulov, v Belgradu je krali Mi-lan delal protirusko, Avstriji prijazno politiko. Ko je Rusija leta 1887. poskusila spraviti na bolgar^ki pre-^tol kneza Vadijana Mingrelskega, ic takrntni avstrijski zunanji mini-ster grof Kalnokv v avstrijski dele-gaciii jako energično izjavil: Avstrija ne pripusti nikdar. da bi bil v Bol-gariji ruski vpliv merodajen. Mladoturška revolucija je bila prvi povod, da ie prišlo med Avstrijo in Rusijo obstoječe nasprotje zopet v kritični stadij. Na sestanku ru-skega cafia in angleškega kralja v Revalu se je bilo doseglo sporazum-Ijenje med Anglijo in Rusijo tuđi glede Turčije in dogovorno je bilo skupno postopanje. Zdelo se je, da je mladoturška revolucija vse te nacrte podrla. Avstrija je Bosno in Hercegovino anektirala in grožnje Nemčije z vojno so Rusijo, oslablic-no po vojni z Japonsko in po revoluciji, prisilile, da je v aprilu leta 1909. morala kapitulirati in pripozna-ti aneksijo. Aneksija Bosne in Hercegovine je dala povod, da sta se zbližali Rusija in Italija. Takratni ruski mini-ster zunanjih del Izvoljskij je po-skušal prisiliti Avstrijo, da bi se zaradi aneksije podvrgla evropski konferenci. Reklo se je. da je imela Avstrija po pogodbi, sklenjjni na berolinskem kongresu pač pravico okupirati Bosno in Hercegovino, ne pa pravice, jo tuđi anektirati, in da se srne berolinska pogodba preme-niti le s privoljerjem vseh sil, ki so bile na berolinskem kongresu udeie- 132. Ste* „šLOVfcNSKJ NAKUD\ unc 12. junija 1915. Stran 3. žene. Toda Avstrija ni hotela nič sli-sati o taki konferenci in Nemčija jo je tako pođpirala, da je Rusija od-nehala. Izvolskij je pri vednem prizade-vanju obiskal ne samo London in Pariz, ampak je imel tuđi sestanek s takratnim talijanskim ministrom zu-nanjih del Tittonijem. Italija je bila zaradi aneksije Bosne in Hercegovine vsa besna na Avstrijo. 2e ko je berolinski kongres dal Avstriji mandat za okupacijo Bosne in Hercegovine in s tem Avstriji zagotovil nad-vlado na Adriji in mogocen vpliv na Macedonijo in na Albanijo, docim Italija ni ničesar dobila, je zavladala v Italiji velika nevo4ja proti Avstriji. Ko pa se je provizorij okupacije spremenil v definitivnost aneksije, ne da bi bila Italija dobila kako kompenzacijo, so bili dani pogoji za zbližanje med Rusijo in med Italijo, ki je bila ob opori na trozvczo postala velika in močna. Sestanku ministrov Izvolskega in Tittonija je sledil leta 1909. obisk ruskega carja italfjanskemu kralju. Italijanski socijalni demokrati so takrat sicer vse storili, kar je bilo v njihovih močeh, da bi prcprečili obisk carja, a posrećilo se jim to ni. Ze koj, ko se je razvedelo, da misli car priti na Italijansko, je vse časo-pisje zastopalo mnenje, da je carjev obisk ne samo dokaz intimnega raz-merja med italijanskim in ruskim dvotrom — posredovalki sta bili menda crnogorski princezinji, kate-rih ena je kraljica italijanska, druga pa žena ruskega velikega kneza Ni-kolaja Nikolajeviča — ampak tuđi zagotovilo nisko-italijanskega so-glasja glede Balkana, »Giornale d* Italia* je tedaj pisat: Očitno je, da imata Rusija in Italija skupen interes: preprečlti, da bi kaka druga velesila dosegla na Balkanu politične in teritorijalne uspehe. In republikance Barzilai — rojen Tržačan in eden prvih voditeljev iredente — je pisai v listu »Ragione«: »Italija in Rusija čutita zopet enkrat kdo je — vsled nepremostljivih interesnih na-sprotstev — skupni sovražnik. Obe čutit?M da more le zveza med Rus;jo in Italijo preprečiti vsako premembo ravnovesja na Balkanu.« Dne 23. oktobra 1909. je prišel ruski car na Italijanska Že pot, po kateri se je ruski car peljal iz Petro-grada v Racconigi. je pokazala simbolično pomen tega obiska. Naj-krajša pot bi bila čez Avsrrijo. A ruski car se ni peljal čez Avstrijo, ampak se je raje peljal po velikem več-sto kilometrov d ^gem ovinku, samo da mu ni bilo treba stopiti na avstrijska tla. To je bila velika demonstracija proti naši državi in ita-iijanska javnost je njen pomen dobro razumela. Socijalni demokrati so sicer poskusili dvigniti mase in pro-vzročiti demonstracije proti carju^a pokazalo se je, da tega ne morejo. Se republikanci in radikalci, ki so sicer vedno ž niimi hodili, so jih pustili na cedilu. Vse italijansko časopisje, vladno in protivladno, je tišti obisk izrabilo za vzbujanje sovražnosti proti Avstriji in je tako pritisnilo na socijalne demokrate, da so morali odnehati. Ćelo sociialnodernokratič-ni voditelj Bissolatti, ki je bil takrat glavni urednik vodilnega socijalno-demokratienega lista »Avantija«, se je temu pritisku vklonil in je v svojem listu izjavil: »Za obisk carja govore višji interesi, važni za Italijo in za Rusijo. V sporazumljenju z Ru-sijo leže predpogoji, pod katerimi more Italija po poteku trozveze zopet dobiti svobodne roke.« — Repu-blikanec Barzilai pa je vdušil soci-jalnodemokratične glasove s tem, da je rekel: »Če vpijete »dol s carjem«, pomeni to »živio Habsburg« iii zato morate molčati.« In socijalisti so umolkniii. Antiavstrijska hipnoza je vse prevzela, Carjev obisk v Racconlgiju je trajal samo tri dni od 2?>. do 25. oktobra. Ministrski predsednik je bil takrat ravno pred sedanjo vojno mnogo imenovani Giolitti, minister zu-nanjih del je bil Tittoni. Giolitti je pritisnil svoj pečat na dogovor med Rusijo in Italijo, bistvo tega dogovora pa je Tittoni razodel pozneje v italijanskem parlamentu, rekoč: >Rusija in Italija imata na Balkanu enake cilje.« Takrat je bilo jasno, da se je ustanovila ravno glede politike na Balkanu koalicija med Italijo in Rusijo in da je bila ta koalicija naper-iena proti Avstriji je bilo pač samo ob sebi umevno. Minoie tedne pa so se dobili Ijudje, sicer resni in pametni ljudje, <[ so nekaj dni res mislili, da hoče piolitti raztrgati tišti dogovor, ki ga e sam sklenil pri sestanku ruskega •:arja z italijanskim kraljem v Racco-ligiju. Posledice tega sestanka so se pokazale že naslednje tedne. Ze v novembru 1909. se je začelo gibanje za ustanovitev Balkanske zve-ze in je dobfl stari nacrt o zgradbi železnice od Donave do Adrijc novo življenje, Nefcdanp imiiistrsiu prect- sednik Luigi Luzzatti je v »Corriere della sera« z dne 5. novembra 19(i9. priznal, da je povodom in vsled sestanka v Racconigiju začelo na Balkanu vreti in da se tam pripravljajo velike stvari. Tuđi Mladoturki so to ču tili in poslali na Punaj veliko družbo parlamentarcev, oficirjev in ttradnifcov, da poravnajo nasprotje, nastalo vsled aneksije Bosne in po angleškem vplivu začetega bojkotiranja avstrijskega blaga. Na obisk ruskega carja pri italijanskem kralju je avstrijska politika odgovorila hitro in sicer s tem, da je pokojni nadvojvoda Franc Ferdinand, ki prej ni veljal za posebnega prijatelja Nemčije, potoval v Bero-lin in sicer s svojo soprogo, ki je bila na berolinskem dvoru v nasprotju z vsemi predpisi dvornega eeremoni-jcla odlikovana z vsemi častim". Takratno razpoloženje v trozvezi se spozna iz dejstva, da je prav, ko se je nadvojvoda Franc Ferdinand nmd.il v Berolinu, imel italija* 'i general Asinari de Bernezso nagovor na ofrcirje in vojaštvo, kar ga je bilo pod njegovim poveljstvom, in v tein govoru napovedoval vojno proti Avstriji in zavojevanje Tridenta in Trsta. Vlada je sicer generala Asinarija takoj vpokojila, a vsa javnost je stala na strani generala in jasno se je pokazalo, da je ljudsko mnenie v dijametralnem nasprotju z oficijelno politiko, ki se je formelno naslanjala na trozvezno pogodbo. Zaeno z vpo-kojenjem generala Asinariju je pa vlada preskrbela velikanske kapitalne za zgradbo železnice od Donave do Adrije, katera železnica je imela namen, Srbijo od Avstriie gospodarsko emancipirati in dati podlago po-znejšim gospodarskim, političnim in militaričnim premembam na Balkanu. Italija je bila v trozvezi, ampak delala je politiko proti trozvezi. Sestanek ruskega carja z italijanskim kraljem je našel živahen odmev na Balkanu. Ze v decembru 1909 je »Giornale d'Italia« poročal iz Bukarešte, da smatrajo na Balkanu sestanek ruskega carja z italiian-skhn kraljem za začetek konca trozveze :n da bo posledica osnovanje balkanske zveze. Sofijski »Dnevnik« je takrat zapisal, da je »sestanek v Raccnigiju pripravil balkanske narode do spoznanja svojih pravih in-teresov«, in trrkratni srbski minister zunanjih del. Milanović. je uredniku pariškega »Tempsa« rekel: »Misel na balkansko zvezo je vsled sestanka v Race jnigiju prevzela vse balkanske narode.« Res, balkanska zveza se je ustanovila in je začela vojno proti Turči-ji. Avstrija je hotela zabraniti premembo razmer na Balkanu, napela je vse sile, da bi ostalo vse pri starem, da bi se ohranil status quo, a bila je z Nemčijo osamljena, Italija je stala na strani Rusije in Italija je z Rusijo pomagala, da je bil v Bukare-sti sklenjen mir, s katerim se Avstrija ni ni-koli sprijaznila. Ali se je torej čuditi, če je Italija nadalievala sedaj to, kar je že poleti 1909. začela? Rim. Cim je Italija napovedala naši državi vojno, so se v različnih listih pojavila razmotrivanja, iz katerih se da sklepati, da smatrajo vsaj gotovi krogi sedanjo priliko za ugodno, sprožiti rimsko vprašanje. Rimsko vprašanje — to pomeni popolno teritorijalno neodvisnost in samostojnost papeža. Mnogo let je bila velika agitacija za obnovitev pa-peževe države, a počasi je ta agitacija usahnila in je postala le predmet akademičnih deklaracij, za katere se ni nihče več zmenil. Kako tuđi! Italija je bila v zvezi z Avstrijo in z Nemčijo in ob sebiumljivi predpogoj te zveze je bil, da sta Avstrija in Nemčija pripoznali načelno italijansko stališče »Roma intangibilc«. Franci ja, ki je do leta 1870. z orož-jem varovala papeževo državo proti italijanskim aspiracijam, pa je že davno zapustila svoje stališče in ćelo pretrgala vse diplomatične zveze z Vatikanom. Rimsko vprašanje je bilo pokopano. Ali je zdaj oživelo? Avstrija in Nemčija seveda ništa več vezani. Trozvezne pogodbe ni več in centralni državi lahko zavzameta glede rimskega vprašanja kakršnokoii stališče hočeta. V nekaterih listih se je čitalo mnenje, da se bo pri mirovnih po&a-janjih, ki bodo sledila vojni, spravilo tuđi rimsko vprašanje na dnevni red. Nekateri listi trde, da je vsled vojne papeževa varnost in neodvisnost postala iluzorna in ti listi so za-stopali mnenje, da bo papež primoran zapustiti Rim, vsaj za toliko časa, kakor traja vojna. V novejši dobi se je že enkrat zgodilo, da je papež zapustil R'.ni. To je bilo 15. novembra 1848. Papež Pij IX. je takrat bežal pred rimskimi radikalci v Gaeto in se je mogel vr- niti v Rim sele potem, ko sta mu mogli Francija in Avstrija dati za-dostno vojaštva na razpolaganje. Toda takrat je bila se papeška država in Rim je bit papeški in je bil ta dogodek brez pravega internacijo-nalne^u pomciia. L. 187a. pa Rim ni bil več papeški, ampak stolno mesto kraljevine Italije. Dne 7. iebruarja 1878, je umri papež Pij IX« in na konklav u zbrani kardinali so bili vsi za to, da zapuste Rim in da izvolijo v kakem drugem kraju novega papeža. Namen je bil, pokazati vsemu katoliŠkemu svetu ad oculos, da rimska cerkev v Rimu ni svobodna. Na prvem sestanku kardinalov ni temu nredlogu nihče iigovariiil. Toda takratni ministrski predsednik Crispi je imel med visoko duhovščino dva dobra prijatelja. To sta bila monsignor di Maržo in kardinal di Pietro. Po teli dveh je zbranim kardinalom sporočil, da bo italijanska vlada šcitila konklave, a če hočejo kardinali zapustiti Rim, da jamči za njih varnost do italiianske ineje, obenem pa je tuđi naznanil, da bo italijanska vlada dala Vatikan zasesti in da v inozemstvu izvoljene-ga paneža ne bo več pustila notri. Konklave se je na to vršil v Rimu in izvoljen je hil Leon XIII. Po njegovi smrti ni bilo več nobenih pomislekov in konklave se je vršil tako pri yo-'itvi papeža Pija X. kakor pri volitvi sedaniega papeža v Rimi'. Misel, da naj papež povodom se-danje vojne zapusti Rim, se pa skoro gotovo ne bo uresničila. Rim je le Rim in kak nov Avignon bi se dal težko prenesti posebno v sedanjih časih, ko priznavajo ti»di najbolj ka-toliški listi, da so v Italiji ravno cer-kvi najbolj nasprotni krogi proT zračili sedanjo vojno. Ti krogi imajo torej veliko moč na Italijanskem, to se je zdaj očitno pokazalo, videlo pa se je to že dalgo časa. Tako je društvo »Giordano E^runo«. ki je središče vseh proticerkvenih gibanj v Italiji, prircialo že izgrede pri procesijah in si je to društvo takorckoč nod ok.ii Vatikana napravilo svoj sedež. Spri-čo takih razmer si je težko misliti, da hi se hotel papež sedaj preseliti iz Rima. Iz Mit iaitoi. (Na Telovo 1915.) Prve dni maja smo si naprtili nahrbtnike, ko le že legla noč na tisto ogrsko pokrajino in naša pota so vodila pote:n prek hribov in dolin. Ob zori smo prestopili gališko mejo, na-menieni na skrajno zahodno krilo naše fronte. Pred nam: Jivje grmenje topov, ki se je vedno bolj oddaljeva-lo, dasi smo mu sledili. Tretji dan se je čisto izgubilo v dalji; ruske mno-žice so se naglo umikale. da bi se od-tegnile ohkoljenju. Od Gorlic naprej proti vzhoću'so se vrstili kraji, ki jih je opustošila bojna vihra komaj prej-šnji dan. Strašna razdejanja! O vaši Dragaszaw se lahko reče. da je ni več. Samo nešteta pogorišča so še pričala o njej. Onkraj vaši so baš za-grebali sveže grobove. Ob cesti ceM kupi izstreljenih patron. Po njivah globoke jame od granat in havbic. Se vsa sveza je bila zemlja, ki je briz-gnila daleč naokoli. Tam dalje so skladali zaplcnjeno rusko orožje v velikanski kup, tište puške z vedno nasaienimi, štirioglatimi, tenkimi pa dolgimi bodali, lopatice, ćele zaboje municije, kotličke, konzerve in bog-znaj kal še vse. Na poti dalje smo se srečavali z velikimi tropami vjetni-kov. Eden izmed n.iih nam je dobrodušno klical: za nas je že mir, vi pa bodete še streljali. Dal sem mu po-sfednjo cigareto, ki mi je še ostala in še parkrat se je potlej ozrl za mano. Prihajali so potlej vozovi z ranjenci. Tuđi po hišah jih je stokalo vse pol-no v neizraznih mukah. Tam na za-puščenem pokopališču v vaši Bodaki so kopali ćelo vrsto jam. Stari grobovi so dobili bratov . . . Po poljih, ob strugah mrhovina, ki se je parila v solneu že vsa napeta. Prihajali so ljudje in so iskali domove in so plakali nad razvnlinami. Gladen otrok je iztezal suhe ročice in prosil kruha ... Strašni prizori! Dospeli smo naposled v Grab, kraj, ki je bil našim alpincem Še v živem spominu od januarj'a. Civilno prebivalstvo je zdaj pobegnilo z Rusi. Našli smo še ćele vreče moke, kislega zelja in drugih takih dobrot, ki so nam šle vsem zelo v slast. Se s sabo smo vzeli, kolikor je kdo mogel. Kmalu smo zapustili zopet gališka tla in stopili na ogrsko zemljo. Pokazal se nam fe Kastelik vrh, kjer so se borili naši fantje o Veliki noči v zelo krvavih boiih. Pot nas je peljala potem skozi porušeni Zboro. kjer smo vide-li še pred dobril tednom iz naše rezervne pozicije zagorele ruske obraze po strelnih jarkih, ki so se vlekli prav ob mestu, čudno zveriženi. Zdaj so bili vsi ti jarki prazni. Na pokopališču pa ]e stala ćela gruča betih le- senih križev . . . Proti večeru smo že zašpinili tisto ogromno kiobaso, ki smo jo hodili dober teden. Ustavili smo se v lepem kopalrsču Bartfa, kjer smo se nastanili po zapuščenih vHah in palacah. Medteni, ko mi je bil še prejšnji večer svinjak za stanovanje in prgisče listja za ležišče, sem spal zdaj v lepi dvorani na meli-ki otomani. Tako se vrste kontrasti pač samo v vojni. Zelo se nam je pri-leglo, da smo imeli tu tri dni počitka. Oddahnili smo se docela od presta-nih naporov. Kopali ?mo se in iznre-hajali, kakor da smo prišli na let(jv i-šče. Tačas pa so že sestavljali v Bartfi naše dolge vlake, ki so nas morali peljati 4S ur daleč proti vzho-du, kjer smo zdaj že od Vnehohoda zakopani tik mesta *** na obširni planjavi. Pred nami se vlečejo zve-rižene žične ograje. dober streljaj daleč, pa se prikaže čez dan in tam iz strelnega jarka rujav obraz z okroglo čepico na glavi, ki zopet naglo izgine za kupom prsti. Od taru brenče jekleni »pozdravčki« do nas. Cez dan so boli redki, tem gosteiši pa ponoči, zlasti proti jutru. Poleg »pozdravčkov« pa nas dosezajo tuđi »pozdravi«, ki pa ne brenče ampak tulijo z besno silo. To so granate in šrapneli. Kadar je vsa ta jeklena »muzika,« kompletna, si ne n^oreš drugače misliti, nego da si v pruv-catem peklu. Toda naši fantje, oni so res od samega zlornka hladnokrvni. Ne verjcl bi tega nikoli, da nisem teinu življenju sam priča. Da je le za jesi: dovolj, pa ne manjka humoria. Eden ima ćelo harmoniko sabo! Oni dan enkrat so padale granate tako gosto okrog nas, da sem že čisto za gotove napravil križ prek življenja. V so-sednem okopu pa sem začul strašen krohot. Stopil sem tja in z najslast-nejšim smeliom mi je pripovedoval naš gorenjski humorist, kako je baš udarila granata v sosedno hišo in prepodila iz nje zmršenega mačka, ki je ves zbegan planil na polje in ni vedcl kam bi jo pobrisal. Tako živo in komično mi je opisoval vse kretnje te uboge živali, da sem se moral do solz smejati ter sem čisto pozabil na treskanje okrog sebe. $e zdai, ko vam to samo omeniam in po tolikem času, pa mi sili smeh v lica. Koliko veselih ur nam je že napravila ta go-reniska srca s svojim zdravim hu-morjem! Noč in dan bi ga poslušal. Takoj prve dni je izvohal v nekem hlevu zapuščeno tele. Kar z žepnim nožem ga je razkosal. To smo imeli pečenke tište dni! Druge imam zopet. ki znajo iztakniti krompir, zelje in druga živila, če Ic vrag ni. Po bai-tah kuhajo če je le kaj časa. Polnoč ali poMne, to je za naše kuhanje vsc-eno. Da je le kaj za v šalo! Vedno sem povabljen v ->goste^<, k vsakeinu loncu! Temu nekako ciganskemu življenju sem se že docela privadil. Pozabil sem, da sem imel kdaj mehko ležišče. Rjulie se mi zde zdaj že velikanski luksus, streha nad glavo daljna sanja. Ne vem več, kako sem spal takrat, ko sem sezul čevlje in odloril vrhno obleko. Pozabil sem, kakšen okus ima mleko in vino. Tu poznam zdaj samo meso, krompir, kruh in kavo. VČeraj sem dcživel nekaj nove-ga. Ob 10. dopoldne so izpostavili Rusi tam ob progi veliko zastavo rdečega križa, znamenje, da hočejo pokopati svoje padle in pobrati ra-njence. Prenehali smo takoj s poka-njem. Z dalinogledom sem potlej opazoval, kako so hlteli po travni-kih rujavi ruski sanitejci z nosilnica-mi. Tuđi naši so jim šli naproti in se pornešali mednje. Tu tam so se sklonili in že je bil na nosilnicah negiben človek, ki so ga nesli tja k progi. Opoidne se je skrilo bandero, sanitejci so si stisnili roke in odšli vsak k svojim okopom. Kmalu potem so pričele zopet žvižgati jeklcnke prek polja, ki je bilo še pred trenotkom po-zorišče bratstva in sloge. Je pač — vojna! — Zdravstvujte! V. Mazi. Oi. pieliuii kranjski faotle... Ni je skoro slovenske hiše, ki bi v sedanjih časih ne bi bila prizadeta. Ce nima člana družine v vojski, je gotovo v skrbeh za kakega bližnjega sorodnika. Vse je rade volje hite-lo pod orožje, da resi domovino ono-Iih sovražnikov. Siovenec ljubi svoj dom in se težko loči od njega. Ko sem se pred dobrima dvema tednoma poslavljal od naše bele Ljubljane, je večerno solnee zlatilo vrhove gorenjskih ve-likanov. Gorenjec je s polževo po-časnostjo sopihal preko Sorškega polja. Ne vem, če je vsakomur tako hudo pri srcu, kadar zapušča to lepo deželo. kot je bilo meni. Clovek vedno misli: morda še kdaj, morda nikoli več . . . Med tujci sem tujec. Le en sam spomin na nekdanie lepe čaše v ctomovmi m boljše mi je. Na pot sem vzel s seboj nekaj slovenskiH pesrni. A mojih dragih pevcev ni, klavirja tuđi ne. Med starlini papirji pa sem našel tuđi zvezek, v katerem je napisanih kakih 10 pesmi. Star papir, okorna pisava. Zvezek datira iz leta 1860. Dal mi ga je oče šc domu v Idriji. Morda bo zanimala čitatelje pesem, ki jo tukaj objaviiam. Ne vem, če je v kaki zbirki, primerna, današnjim dneni je vsekakor in vred-na, da jo resim pozabnosti. Olasi se pa z malimi izi>remeiiibami tako - le; Pesem od vojakov v letu 1S59. Ljuba mati in sestre, prosim vas zdaj prav lepo, spomnite se večkrat namj, ker godi se ni* zdaj hudo. Tud' vi, ljubi bratje moji, mislite večkntt na to, da mi boste pomagali, z očenašem pri Bogu. Kadar boste to pesem peli, v dvajstem let* k soldatom vzet, šest let sem bil pr' tem' stan, to sedmo v vojsko peljan. Dosti mest smo že požgali, le tem mestam slovo dali, ino jih mogli zapustit', bino se mokrli od njih ločit*. Oh, nesrečno mesto Parelcngo, kjer smo prvrič v ogenj šli, tam smo dosti fantov izgubili, ker so plezirani in mrtvi. Zjutraj, ko se stori beli dan, že sovražnik stoji pred nain\ kanoni so začel* ermet*, iantje pa po tleh letet'. Preden poldan zazvoni, na tavžent mrtvih že leži, ležali so plavi in bledi, ker je stekla od njih kri. En zgubil so svoje roke, drngi pa tud' noge. ki so pod hribom tam Ieža!' in njih duše Bogu 'zrocvaT. Po vročini smo marširali, skoz ćela mes'ca dva, s Francozom smo se vojskovili, na kresni dan najhujš' je bla. Oh, premisli. duša mila, da jih je umrlo brez števila, Bog jim daj ta večni raj, pošlji jih na desni kraj. Oh, preljuba kranjska dekleta, jaz podam vani zdaj roko, če bom moral kri prelit*. ko nisem vzev od vas slovo. Le - to pesem smo zložili, kranjskim fantom sporočil:, da bodo vedli tud' oni, kako se nam tukaj godi. ?estrrpetdeset let je od takrat, ko so kranjski fantje poslali iz vojske svojim dragim pozdrave v vezani hesedi. Zanimivo je to na vsak način in zato sem pesem napisal za javnost. Mnran na Zgor. Štajerskem, 1, junija 1915. Zorko Prelovec. Dnevne vesti« — Ministrska posvetovanja y Budimpešti. V ogrskem min. pred-sedništvu so se predvčerajšnjim vršila zaupna posvetovanja, katerih so se od c. kr. avstrijske vlade udc-ležili min. predsednik gro! Stlirgkh, notranji minister baron Heinold, fi-nančni minister baron Engel, polje-delski minister Zenker in trgovinski minister dr. pl. Schuster, od kralj. ogrske vlade min. predsednik grof. Tisza, notranji minister pl. Sandor, finančni minister pl. Teleszky, polje-delski minister baron Ghilanyi in trgovinski minister baron Harkanvi, kakor tuđi c. in kr. vojni minister pl, Krobatin. Na tej konferenci so se po-svetovali o vseh važnih vprašanjih, ki se v zvezi z vporabo letošnje žetve in z aprovizacijo armade in civil-nega prebivalstva za časa letošnje žetve. Dosegli so principielen sporazum glede celega kompleksa vpra-šanj. Pri tem so konstatirali, da se bo, če ne nastopijo nepričakovani elementarni dogodki katastrofalnega pomena, pokrila vsa potrebščina vo-jaške uprave in prebivalstva potom dobro premišljenih in strogo izvedenih odredb iz uspehov prihodnje žetve. Ce bo letina dobra, bo vlada stremila za tem, da bo preskrbela prebivalstvo z večjo množino moke in kruha in pa z boljšo kakovostjo kruha. — Na naših tleh. »IVliinchener Neueste Nachrichten« prijavljajo brzojavko iz Curiha, v kateri je rečeno: Vojaški krogi v Italiji pripisujejo bojem ob Soči velik pomen, To tuđi pojasnjuje, zakaj se mude na tej fronti kralj, šef generalnega štaba Cadorna in general Porre, Stran 4. ,SLOVhNSKI NAKOD-, dne 12. junija 1915. 132. štev. — V zadnjih desetih meseclh nas Je življenje marsičesa naučilo, tako, da lahko danes rečemo: navajeni 5>mo, žalibog, že na vse: na porocila o uspehih in na porocila o neuspehih, na upanja in na dvome, na nove vojne napovedi in prelomitve zvestobe, na ranjence, na patrijotične manifestacije, na dejanja občudovanjavred-ne hrabrosti, na strahotne pomorske katastrofe in veličastne goljufi-je vojnih liferantov, na 42centimetr-ske topove, na okna brez zaves v že-lezniških vozovih, na veselje in na solze, samo draginje se nismo se mogli navaditi. In kar milo se nam stori, če vidimo, kako drugod ceno žive. Iz Nemčije, in sicer iz Monako-vega, imamo v rokah jedilni list ene prvih restavracij. Kar strmeli smo! Cei obed, obstojeČ iz juhe. predjedi, pečenke s solato, moČnate jedi in crne kave, velja — 1 marko 80 pfeni-gov, to je 2 K 16 vin.! Beefsteak z jajcem velja 1 K 40 vin., garniran du-najski zrezek 1 K 50 vin., beluši t gnatjo 90 vin. Nam se ne zdi verjet-no, da bi monakovski prvorazredni restavrater iz svojega đopiačeval, samo da bi gostom postregel, mar-več, da postreže poceni, ker pač meso in prikuho po primerni ceni dobi. -— Jedilni listi v kolodvorskih restav raciji ah. Zeiezniško ininistrstvc je odredilo v svrho zenostavljanja jedilnih listov v kolodvorskih restav-racijah, da se bodo mesne jedi koli-kor možno skrčile, tembolj pa se bo polagala važnost na prikuhe. Ta odredba je v zvezi s splošnim gospodarskim položajem ter ima namen štediti z živili. — Kosci in žaniice za kmeto-valce. Deželni odbor kranjski je po posredovanju deželnega odbora go-Tiškega đosegel, da se dajo goriški kosci in žanjice za letošnjo košnjo in žetev kranjskim kmetovalcem na razpolago. in sicer pod sledečimi po-goji: Kosci dobe poleg stanovanja dnevno mezdo 4 K, če se sami pre-hranijo. če jih hrani delodajalec, dobe pa le 2 K 50 v dnevne mezde. 2a-rjice, ki se lahko uporabiio tuđi za druga ženskam primerna poljska dela, dobe pri lastni prehrani 2 K 50 v na dan, če pa jih prehrani delodajalec, dobe pa le 1 K 50 v na dan. Vrhu tega morajo delodajalci v vsakem slučaju prevzeti tuđi stroške za pot iz Štajerske v kraj dela kakor tuđi stroške vmitve glede prevžetih de-lavskih moči. Če se bo zahtevalo za-dosbio število delavskih moči. bo deželni odbor priredi] posebni želez-niški vlak za prevoz delavcev, da se znižaio potni stroški. Kmet oval ci iz Kranjske, ki so voljni pod navedeni-mi pogoji prevzeti kosce in žanjice, na] to čimpreje deželnemu odboru sporočijo, koliko koscev odnosno žanjic se zavežeio prevzeti. — Darila »Rdečemu križu«. To-varna za stroje O. Tonnies v Ljubljani je namesto venca na krsto umrle-ga gosp. Ullmarma darovala »Rdeče-mu križu« 50 K. Oficirji črnovojni-škega pešpolka št. 21 v Ljubljani, so mesto venca za umrlega očeta gosp. nadrsoročnika Selbacherja darovali za isti namen 30 K. — IzpFačevanje vojaških nasta-nitvenlh pristojbin se prične na mest-nem magistratu v ponedeljek, dne 14. junfja 1915 v mestnem vojaškem nastanjevalnem uradu (Mestni trg št. 27, III. nadstropje) in sicer: Za stranke, ki stanujejo v I. mestnem okrajju (PoIJanski okrai: v ponedeljek, dne 14. junfja; za I!, mestni okra} (Mestni trsr. Stari trg, KarlovŠka in Do-leniska cesta) v torek, dne 15. junifa; za III. rnesrnl okraj (Gradišče do Franca Jožefa ceste, Krakovo in Trnovo) v sredo, dne 16. luni ja; za IV. mestni okraj (Prešernova ulica, Franca Jožefa cesta, okrožje Dunaj-ske ceste in St. Peterski ekraj z Vodmatom) v četrtek, dne 17. Jijnija. Od 18. iunlja dalje za Spodnjo Šiško in za vse one, ki bili zadržani v gori navedenih dneh. — Uradne ure iz-pfačevarja od 3. do 6. popoldre. — Stranke se pro*iio, da se natančno drže ter* 'MočK — Italljanskl vjetniki v Ljubljani. Italijanskih vjetnikov, katere so pripeljali včeraj v Ljubljano, je bilo 197, med rnimi dva nadporočnika. Bili so to južni Italijani 30. polka, katere so naše Čete zajele, ko so delali neki most. Radi tega je bila njihova obleka tuđi zelo pomanjkljiva. — Pozor! Trgovci in obrtniki, ki imajo v svojih zalogah nepodela-ovčjo volno, se opozarjajo, da je rok dolžnosti naznanila 15. dan junija, in sicer je poslati naznanilo v teku 8 dni. Tozadevne tiskovine se dobe pri obrtnem oddelku mestnega magistrata. — Društvo zdravnikov na Kranjskem vabi svoje elane na za-upni pogovor dne 14. junija 1915 ob S. zvečer v restavracijo Schmidt (preje Fantini). — Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 30. maja do 5. junija 1915. Novorojeneev je bilo 18, med temi 3 mrtvorojeni. Umrlo pa ]c 38 oseb, in sicer 15 doinačinov ter 23 tujcev. Za kolero je umri 1 vojak, tujec; za jetiko 4 osebe, vsled mrtvo-uda 1, vsled nezgode 4, vsled samo-mora 2. Za infekeijoznimi boleznimi so zboleli, in sicer za škrknico ena asebe (vsi tujef), za difterijo pa dve (vsi tujci), za oslovskim kašljem 4 osebe (vsi tujci), za difaerijo pa dve osebi. • Ob prste. Posestnika sin Ivan Brejkovič iz pazinske okolice, je na-šel dinamitno patrone Ker je ni po-znal, je s kamnoni potrkal na patron o, ki je seveđa razpočila in fan-tu odtrgala na obeh rokah več prstov. Tatovi so se te dni oglasili pri krčmarici Josipini Novak na Drcni-kovem vrhu in pri posestniku Zano-škarju v Pravljah. li beg! a niska vjetnika zopet pri-jeta. V blizini Maribora je orožniški stražmojster Rudoii Mohorič na cesti ustavil dva slabo ohlečena človeka, ki ništa imela nikakih izkazil. Areti-ral ju je in ju pei;al na orožnisko postajo. Tam se je pokazalo, da imata arerovanca pod zamazano civilno oMeko rusko uniformo in izkazalo se je, da sta oba pobecmila iz tabora ruskih vjetnikov v Feldbachu ter na-meravala iti v Italijo. Eden teh ubeg-lih in zopet prijetih vjetnikov je rc-neralnosiabni stotnik, drugi je Četo-vodja. Rešeno mostvo itaUjianskega zrakoplova »Citta di Ferrara« v Gradcu. V četnek zjutraj so pripeljali v Gradec rešeno posadko itali-janskega zrakoplova »Citta di Ferra-ra«, ki ga je 8. t. m. uničil naš morna-riški zrakoplov »L 4S«. Posadka ob-stoja iz dveh častnikov in štirih mož. Nastanili so vjetnike v hiši, v kateri je dosedaj prebivala rešena posadka jeseni potopljenega franeoskega pod-morskega čolna »Curie,. Vseh šest vjetnikov se je resilo s tem, da so poskakali iz gondole v rnorje, od ko-der so jih potegnili naši mornarji. Po-veljnik ladiie, linijski kapitan, je imel pri sebi 80.000 K avstrijskega denar-ja. Ta vsota je bila namenjena v to svrhe, da bi za slučaj, če bi se moral neprostovoljno spustiti v naši državi na tla, poskusal ljudi pcdkupiti, da resi sebe in svoje mostvo. En častnik in en vojak, ki sta ostala v zrakoplovu, sta zgorela. Pornožna akci'a za besunce v Trstu. V Trstu se je vpel.'ala pomož-na akcija v prid beguncev Iz meinih okrajev Primorske. Na p odi agi ne-kega, cd namestnika izdanega oglasa, so že prvi dan dospeli znatni zne-ski, med temi tuđi tak od mesta Trsta. Plače za istrsko učlteljstvo, ki se je moralo izseliti iz puljske^a, vodnjanskecra in rovinjskega okraća in je nastanjeno v Trstu, fro po posredovanju istrskega deželnega gla-varja dr. Rizzija, izplačevala tržaska mestna blagajna. Devin — porušen. Ob Jadran-skem morju, med Trstom in Oradc-žem, je stal na visoki r-kali tik morTa starodavni ponosni grad Devin. Iz Valvazorja vemo, da je ^^ še v 17. stoletju večji in obsežnejši, kakor v naših časih in da je takrat stalo mo-gočno zidovie ne le okrog gradu, marveč tuđi okrog celega kraja. Naj-starejši gospodarji na tem gradu, knr jih namreČ pomni zgodovina, so bili iz rodovine Tybein in to že v 13. stoletju. Eden devfnskih graščal^ov, ki so bili v neprestanih nasprotiih z oglejskimi patrijarhi, Iiugon Tybcin, je bil tuđi deželni glavar kr^nj^ki. Okrog leta 1400 je rod Tvbcinov »elendiglich abgcstorben^, kakor pravi Valvazor in je Rajnpreht Wall-see ali Valsa dobil fevda Pevin in Senožeče. Kr> je tuđi ta rod izumrl. je grad prišel v cesarsko pojest in je na njem gospodoval cesarsk' kapitan, dokler nišo dobili teh posestev grofje Thurn - Vnfsa^sina v I. 14.^9. Oospodarji so se tuđi Še potem me-njavali. Pred leti ie na tem gradu gospodarila in živela dnma izrednih duševnih lastnosti, prineezinia Tere-zina Hohenlohe. Devin je nekdaj spadaj h kranjski deželi. pa je potem prišel k goriški grofiji. Med drugimi, ki so obiskali ta kraj, je bil ttidi Anton Aškerc in tuđi nanj ]e napravi! ta grad z okolico najmogočnejši vtisk. Kako tuđi ne. Mogocen grad tik mor-ja, okrog in okrog pa naš Kras, ki so ga Henečani opustasili; okrog in okrog skalovje, iz katerega klcšejo pridne roke najlepši tenini mramor, tud in tuni malo zemlje, kjer raseio cvetlice, ki diše lepŠe, kakor kjer-koli drugod, in naprej vinogradi, kjer rase tako žlahtna trta, da so že stari Rimljani trdili, da ta kapljica podaljša življenje in ga je, kakor pravi Valvazor, »sonderlich Livia, die Ge-mahlin Keysers Augusti, eine siebcn-tzigjahrige Dame fleissig zu trinkcii plltgen.« Devinskega gradu, te slovenske postojanke ob jezikovni meji, tega staradavnega branika Sloven-stva proti ltalijanstvu, ni več. Kino - »Ideal«. Spored za sobo-to, nedeljo in ponedeljek: 1. Kri. Naravni nosnetek. 2. Po aeroplanu ^r so-vražno deželo. Napetozanimiva vojna drama v treh dejanjih. 3. Moteni medeni tedni. Veseloigra v dveh de-jc njih. Spored je prinieren za mladino. — Torek »Mode!«. Velika drama v petih delih. V glavni vlogi Lida Bozelli. Dahnacna in vojjna. Uradno glasilo dalmatinske vlade »Obja\iteli dalmatinski« bo odslej začasno izha-ial v Kninu v skrčeni obliki. Ofici-jozna »Smotra dalmatinska« zaustavi svoje i/.hajanje. — Neka naredba dalmatinskima namestništva odreja zatistavnenie delovanja vseh italijan-?kih društev po DalmaciU in pa raz-pustitevr društev Bersaglio in Cabi-netto. Pomorsko ribištvo !n vojna. Vsled vojne proti Italiji je ustavlieno ribarenje ob vsej obali monarhije. Za ribištvo je to seved.i velika Škoda in tuđi sicer zndevlje ta prenoved zelo težko vsevkupno prebivalstvo Primorja, kajti ribe tvorijo eno glavnih živil za prehranjevanje tega ljudstva. Otvoritev hrvaškega sabora. Iz Budimpešte poročajo: Kakor se raz-glaša, se bo pri otvoritvi hrvaške^a sabora 14. t. m. prebral Najvišii dopis, v katerem se bo v toplih besedah pohvalilo junasko sodelovanje prebiva Istva Hrvaške in Slavonije v se-danji vojni. Ube?jel poniočnfk. Vinko ?afer iz Prezida v okrajn Čabar na Hrvatskom, je nedavno tega skrivaj zapusti svojega moistra na Glincah. Od-nesel je sehoj tuđi mojstrovo belež-nico, pa ne zaradi zaniskov. ampak ker je bilo v nje] tuđi 200 kron de-narja. Spričo voinega stanja se fant ne bo dostl smeja-, če 7.6O3. 5000 K '^: Bnigarska 1931 km, -*. *d. io."-i Vm: evropskn Turčiia 1994 km: Malta, Jcrsev in M.an 110 km; Evropa t©rej skunaj 346.235 km, •r* f^ * 35.77^ ' : Amerika 570.1 OS. Im, drž. žel. 45.1 ~s km; Aziju T0S.147 km, drž. žel. 70 870 km; Ai.i-, 4-t.3n9 kni, dr/. žel. 2f\W km *n \vstraliia 35.418 km drž. železnica .:2.S34 km. En lilH Ifi DIMI ' AS POD.ViORSKl ĆOLN POTO- ?!L ITALIJANSKI PODMORSKI ČOLN »MEDLSO«. Diinai, 12. iunija. (Kor. urad.) Uradno poroča|o: Haićanski podn-orski čoln »Me-d^sa« Je bi! cd enega temed naših rodniorskiti čolnov v se'-erni Adrnl torpediran in potopljen. Oru'^i čast-r«ik in štirje mornarji sa bili rešeni In vieti. Mornariško pove'Jstvo. (Podmorski čoln »Medusa« je bil takozvanegra Fiat - tipa zgrajen leta 1911. Dofe je bil 45 metruv, ši-r' k pa 4*2 m. Imel je dve cevi za 'an-s;ranje torpedov. Posadke je imel 17 mož.) Nainoveiša pofeč1a. Italilansko bredovie pred Medno. Lugano, 12. Junija. (Kor. urad.) »Gicrnale d* Italia« poroča iz Skadra: 12 s ko-uzo obloženih in v Crno ^oro nninenjenih jadrnic, ki so bile nekaj časa zasidrane pri San Oiovan-ni di Medna, so skozi tri dni Albanci ropali. Ita!ijanska flntilja torpednih iovcev je dne 9. junij:i pričela bo?n-bardirati obal ter je porušila svecil-nik. En častnik, ki se je z mornani i/krcal, je v]el varuba svetilnika in sorodnike vodij ter zahteval izroči-tev ukradenega blaga, nakar so ja-drnice pod varstvoin torpednih Iovcev zavozile v Bojano. Blokada albanske obali. founzh 12. junija. (Kor. urad.) Vlada je pcs]a!a tujirn vladam verbalno noto glede blokade albanske (bali, ki ne od^ovaria tnednarodne-mu pravu in krši nevtraliteto Albanije, čije nevtraliteto in suvereniteto je Italija glasom organizacijskega statuta za Albaniio r.a konierenci vele-reslanikov v Londonu garantirala. POTOPITrTV VELIKEGA RU-SKEOA TORPčĐNEGA RUŠILCA. Carigrad, 12. junija. (Kor. urad.) Zadnjo neč je v boju v Črnem morju potopila turska križarka »MidillU rekega velikoga ruskega torpednega rušilca. »MidilU« se je nepoškodova-na vrnila. AMERISKI ODGOVOR NEMC3JI GLEDE .LIJ SIT ANI JE«. Beroiln, 12. juniia. (Kor. urad.) Kakor poročalo večeru; listi, ie iz'O-čil am-criškl poslanik danes opoldne tiržavnemu tajniku Jagcnvu odgovor glede zadeve »LusUaniie«. Nota bo najbrže jutri objavljena. Kapiian Miicke predaval na Dunaju. Dunai, 12. junija. (Koresp. urad.) Kapitan - poročnik Mućke je imel danes v prospeh vdov in sirot po av-srrijskih in orrskih mornarjih predavanje o vožnjah ladije »Emden« in o robinzonadi »Ayshe«. Zastopal je na-ziranje, da se je avstralska ladija »Sidney« po boju z »Ernden« potopila. Boiezen grškega kralja. Atene, 11. junija. (Kor. urad.) Večerni buletin z dne 9. junija poroča, da je kraljevo stanje zopet nianj zadovoiiivo. Pojavile so se bolečine v ledvicah. V urinu so našli albunin. Stanje rane je zadovoljivo. Bolgarske odredbe. Sofija, 12. junija. ,Kor. urad.) Vlada je obvestila inozemske kabinete, da so vojaške oblasti poobla-sčenc obstreljevati vsa brez dovolje-nja nad boćarskim ozemljem se po-javljoča tetala inozemskih držav ter vsako letalo, ki se spusti n^ b^I-iiarskera ozemHu na tla zaplenrlL Militariziranje finance in gozdarjev v Italiji. Lugano, \2. junija. (Kor. urad.) Italijanska vlada namerava militari-zirati finančne paznike in gozdne čuvaje. Provi.iant za nemške podmorske čolne v Sredozemskem morju. Rim, 12. junija. (Kor. urad.) »Tribuna« poroča iz Atcn, da je an-gleško - franeosko brodovje na obali Calvmnosa našla 1550 zabojev in % sodov bencina, ki so najbrže provi-jant 73. nemske podmorske čolne. Zvišan! prispevek za hegance. Dunaj, 12. junija. (Koresp. urad.) Vlada je zvišala prispevek za be-gunce na 90 vinarjev. Zaključenje srednjih šol. Dunai, 12. junija. (Koresp. urad.) Naučni minister je odredil, da bo konec pouka na srednjih šolah 26. juniia. Cenjens naroenike našega lista vljudno opozarjamo na položnice za H obnovitev naročnine. \sled ovirane^a postnega prumeta jini doliaja list z občutninii zamuda-mi in prosimo vse častite naročn^ke potrpijenja do zopetnib rednih post-nih zvez. Z ozirotu na počasne]si postni promet, blagovoliio naj cenje-ni naročniki polo/nice resiti čim pre-je, da rride obnovitev pravočasno v naše roke. Parila. Upravuištvu našili listov so poslali: Za Ciril - Metodovo družbo: O. Slavko Jaklic na N. V. 1. -Kaiser Kare! VI.« v Pulju, 1S krom zbrali slo-ven. mornari: v počastitev in snoiTj"n na padle^ra Rude Kupina (i. s. F. Pe-kleva 5 K. S. JakHč 2 K, V. Pečnr 2 IC. A. Pretnar 1 K, S. \edlin 1 K, (1. Jereb 1 K, I. Petaros 1 K. V. Ko-urč 2 K, A. Kavračič \ K, .1. Basan 1 K in T. Reumiller 1 K) in T. Jančar r:a Zidanem mostu 14 K 30 vi-T.. kot rrisnevek železničarjcv. — Sliupaj 32 K 30 vin. Srčna hvala! Vabilo na naročbo. Slavno n. n. občinstvo viju dao vsbimo na '•evo r.aročbo. stare p. n. naroćniks nz, kateriTT ]t polekia koncem ireseca naroćnin.i. Drosirno. cia jo o pr&veni časa ponove, da pošitjaaje ne prc-nc!1! ia ći dob« vse številbe. velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto . . . S 24-— I tttri leta . . . E 6-— Po! leta . . . „ 12*— | En mesec . . . „ 2.— V cpravništvti prejeinan na mesec K t'SO. Spošiljanjera po pusti v Avstriji velja: Vse leto . . . S 25-— I tetrt !eta . . K 6-50 Fo! leta . . . „ 13«— I En mesec . . n 2-30 Za Nemčijo vse Selo 30 H. 7a Ameriko in druge dežp^s vse leto 35 K. "-^Jr- NaroCa se lahko z vsakim dnevam. a hrati! se mora poslati truli naroenina. drn^ace se ne oziramo na dolično naroćiio. Pri reklamaciju na} se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. ffRT list ?e rc.tav!?a 10. datr po notekli rnro cnini brez ozira v^kemu, Wor je ne vDOšIje o pravem časa. GprčVRlafvfl JionckBea Haroda\ S2Ra!3j list cbssga 8 strani. Izdajete!? in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Velika svota đenar|a se zamore naključiti vsakomur, ki po stane naš naro^nilc. — BrezplaČna po jasnila pošilja- 54^ Irečkovno laitopstve 1. Ljublian| Meteorcio$ično norcčlli VlSiaa aad niorjca ;idti-J Sreln i zra, n; it«k lift u■.. 1 1 ^as !Stan|e -^ | I •!•»•■ i:;?; i=! vet— Neb° vanJa v mm £ 3 \ 11. 2. pop.1 73S8 ?8 1 ' sr. \\?.\\. !del. oblač. „ 1 9. zv. Ići 2 22 1 sr.svzh. j jasno 12. ' 7. zj. ' 738 4 lh-31 si. jvzh. | niepla Srednja vČer?!^na tempeiaMira 23 2"» norm. 17 3'. Padavina v 24 urali tnm 00- Kavsrk s firma pri?uroCa tfeuJlinr M«ybo!je za iu^4 MAT11I0NI3 /jEDfNSTVCN | f U SVOJOJ ■ ANALITIČripj .\ KAKVOĆI f': I NAJBOLJE \ WK!JK POROOiĆNO! i\ P'iĆE j Proti 9 nMši ii pjiH uši izborno deluje dobro zsiana Melusiiie ustna in zobna voda kl utrdi dlc^no xn G4stran|Ts|e ntpr!šetno sa^s iz ust. 1 stekltulra z navfićllova 1 krono. Dežesna !ekar-a MPanaLeusteka v *f|aMja»!, RssHeTsi Cftvta itev. 1 pulej I rane Jo/efove^a inhilcfne^a mostu. V tej lekarni dohivali 7dravi!.i tuđi član' bnlrirl'ihblajrajn juž.teleinice, c.kr.inhačne tovarne in okr. bol. hlajajne v Ljubljani. rSeiKsfne-ustsis in zcv.ia voća. Sunja, Hrvaško, 22. tebruarja 1908. B1a^. gosnod lekarnarf Prosim vljndno. posljite mi zopet *r\ stcklrrire V?.$? 'zborno cleluioče anti*ept"čne melasfne-nsfnc iebno vode, kratera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz nst. Za oliranjenje zob in osveženje ust io bom vsakomur kar najbolje priporečal. ^poštovanjem Mato ''purinović, kr po^te mc?tar i ZahiraSa. j I Za mno^e dokaze iskrenega sočutja, ki so nam do?!I povodom smrti | i naše iskrenoljubljene, dobre soproge, ozir. matere, sestre in svakinje, gospe I Rozalije Pavšek ] hitne posestnlce Ia foitilničarke I I Urekamo tem potom našo najsrčnejšo zahvalo. I Zlasti pa se zahvaljujemo,blagorodnemu gospodu županu dr. Ivanu 5 Tavčarju, gospodu podžupanu dr. Karl Trillerju, gg. obćinskim sretnikom, jj predsedniku trg. in obrtne zbornice gospodu Ivanu Knezu, Političncmu in I gospodarskemu dru&tvu za Vodmat, častititn zastopnicam šentpetcrske ženske I podružnice Ciril in Metodove družbe, gg. pevcem za tolažilno petje v mrt- E vašnici, ob hiši, v cerkvi in na pokopalisču, vsem darovalcem prekrasnih 8 vencev ter sploh vsem, ki so spremili nepozabno nam drago pokojnicu na | njeni zadnji poti. I V UUBLJANI, dne 12. junija 1915. I islnjočl oftalL I 1418 i SANAT0R1UM • EMONA/] ■ MJRODIsaSKDCA f L JUBLvIANA KGMEN5KEGA ULICA- ^ Ti ^7u^y^f^^j^H'FR DERGANC \] 3 ^fRE!?!©^ stane dopTsnicat s katero dobite zastonj in piištn.ne prosio moj slavni kat.iSne s 40C;1 podobami. i :t Prva tvornica us* :: ; M liOUPSO, c. kr. t!wr. dabavilsli, Mosi S55. (Češko), i N-ktiribta :inkerica K '*H'\ bolide kakovesti ! K 4-20. v °'.arosrehniem kovinsk'em to!:"!rode in riame. raznovrstne *fF18 kirur^čae pr«droaic. -113 Moderna predtlskarija. Popravila Inprecbleke :: točno in ceno. :: Popravili inprcableke :: točno in ceuo. :: cl «a ■?? "^ S l^ ^s ii Ja ii. v3 Ajf ja 5. a '^a/ M as. ^. la^^' domaćega izdelUa priooroča tvornica dežnikov in solnčnikov B9 K39IZ ?% i Ljubljana Pred Skofiio 19 — Prešernova ulica 4. ITrsovski pomoćnik I vojaSčine prost, slovenščine in nemSčine i opolnoma zrnočen, ;":eli v rnestu ali v večji l'-govini na deželi, mapufaiaurne stroke v V'i-ir< no ^tarl oenl i i Moderna ročna clela hi materijal M^ni^iklliJ^ vice- — Pređtiskariia. 11 Sli lai^k Vezeafo na roko In st?cj. ' Piisiranjea Ljubljana, Kongresni trg 7. Zuaaalfsn naročitom se ustreia vest no in točno. Stran 6 .SLOVENSKI NAROD*, dne 12. junija 1915. 13'^. štev. Kovaški učenci ki so ostali brez mejstra, sprtifllMI za nadaljno udno dobo, ali pa ^amo za ta čas, da priđe njih mojster iz vojae. MATIJA TERLEP, izdelovateli vozov in podkovski korać, Slika, Sv- J#P- neja ctiti št. 38. 13S3 Velika wš\m ia z 2 event. s 3 posteljama in s predsobo in s posebnim vhodom se odda v sredi mesta blizu glavne požte 1412 V rranč»kan*U slici št. 10.1. bbbbbbbbVbbbbbbbbb ^^^H iB^B^aaWBrwB ^BlI Ib^bbb kflaarS ^w ^naaSr*^^^^ 1 vajene konj, spremne kot rax-vaialce plTa zslona pivovarne G6ss, Sporta}* Slika. uoi Za-topoik: Franc Sitar. *---------------------------------------------------------—— gaaf* Spnejtne se boljča ali rcitavracija, Narodni (Lom na Spođalra Staltcsiosn ¥ nai#ra. Ponudbe pod „gostllaa 1411" do 25. junija na upravn. »Slov. .Naroda«. 1411 Trgovskega sotrudnika, | trafikantinjo, kontori- j :: stinjo in učenca :: | sprefae tvrdka w | Oton Homan v Radovljici. j Reflektanti naj pošljejo prepiše izpri- i čeval in navedemo zahteve in čas vstopa. Hgf" l|eem -^pg prašta ni'Ki kl je poaolaosia Irarfen v sla- i vessld ia aemšM stcao^rsilH : In je dobtr strojepiiec- Vslop j tako}. 1403 | Dr. Juro Hrašovec, Celje, i MenHipoiinik se pod upednisti ptJfjftJi i*k«) spra Jane pri 1391 0. ftiM - Fraaljftaim v laiiatj. Gospodična zmožna vseh pisarni^kih del, sloven skega, nemiikefja in laŠkega jezika, iŠĆe službo. — Ponudbe pod „Mar-IJiva 3 1402" na uprav. »Slov Nar« f najfisefe kakevosti 99 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne pod-lage in mrežice — barva za Jaše in brado SJNerll" 10 2 in 4 K toaletne pttrebščias lasulja, brade in druge potrebičine za maskiranje, vsa 99 zslo zmernih cenih pri-^oreča terivec m ?asm5ar Ljubljana, Pod Trančo št. 1, (vogal ^esise^a tn Starega trf»a). :: Pastražba toiaa in Trssiita. :: I Ivan Bszovičar ■ j umetni in trgovski vrlnar I Koleziiska ulica št. 16 i i orinoroča svojo bogato opremljeno | vrtnarstvo ter okusno izđelane ! I vence, šopke in trakove. j T i §k nirti aškib edrih \ jk?t vesne cveflfee, | I akcr tudf nalSi-, ne^ie ćekar?crs?:e \ cvetlice za dversne :: ?& balkone. :: Vsakovrstne sadiKe do i na-žlahtnei5ih cvetlic in I ze"ieniad:. Srreiematr: na- j ročila na deželo. Vsa na- | ročila se izvržuieio točne in solidno Brxo?&v!ce: *. Sizovićar. A. KUNSTI LJablia»a I Židovska ulica štev. 4« I Velika zaloga obu val I Immtneffu izdelka zt dame, gospođe I in otroke fe vedao aa izbero. ■ Vsakršna naročila se izvršajejo točno in I po ni/ki reni. Vse mere se shranjujeju in I zaznamnjejo. — Pri zunanjih naroćilih naj ■ se blat>ovoli vzorec poslati. 40 I ^i;f[ia mm nsvadnin do mitio^iti otroških vozičkov in aavadne do nniiir^Me M. Pakič v LJubliani. Neinanjm naroćntkom se DOJMa s oovzetiem. ! Ljali. MM i& 21 Velika zaloga 3^r, STFet!!^, sr cal, ši*?, kozarcev, Yrčkov yosti!mška in kavarnar-ska namizna poso^a po nainiž'ih cenah. t"F3H[ KOS Sodnaulka. Specialna mehanična pletilna indastrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moierčke, telovnike, nogavice, ro-kavice, posebne obleke zocer trj^anie, pletiini materijal za stroje itd. na drobno in na debelo. Pletiini stroj patent »Wiedermann« ]e sdina in najuglednejša prilika za dober za<=iužek, ponk brezniačen, trajno delo sigurno Ker alelam brez agentov, so cene veliko nižje. hfcirdite imm ifidostrliol j Star© *i"~avice sa i ceno pedpietujej«! Prosim, oglejte si predle2eče oblike nog in ne bodete prišii -?Žko do prepričunja, da oblika evlja ne sme biti pohubna, -mveč obliki no*e popolnoma rilagodena. Cloveške nope nišo se enako oblikovane, vsaka no*a ima svoje posebnosti in te posebnosti upoštevati je doiž-nost vsake^a ifkušen. veščaka. ,_______________________________ f»1 Pcskusitc pri rro|1 QTQtiinarifi speciaHstu za ortopedična in anattinična ridll OAdlllllCf JU obavaia, Ljubljana, Šeleaburgova ulica St, 4. I Ivan Jax & sin I v Ljubljani, Dunajska cesta 15 I priporoča svojo bogato zalogo v ueznih keles. Mi ff | ^ \ ^ za rtdMio ia obrt Brezpatit kvrzi za 5 Pisalni stroji „ADLER", fktflai stroji vseh vellkosti r<.f.nf>v!'eno 1845. parno barvarstvo ter kemično čtščenje in snaženje oblek. Ajj^eiioira sukna, W\®X\ nasio - OzKa aiica št. 4. j Sprejemališče Selenbvrfova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. Mi rdeitne gtroke! 72 hoćete imeti? I Potem jim dajte uživati izbolj^ano, aro- I matično rlllf« OlJ« iz lekarne pri zlntem j orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje j olje iz katerega je popolnoma odstranjen \ zoperni duh m vonj. 1 steklenica K 1*80. • Zop«r kai«l|, zaslize- i nost in preklapanje je v tem času za otroke najbolj^e pre-izku^en in mnogostransko priporočen trpotčav sok. — 1 steklenica 1 krono. Zaloga vseh tu- in inozemskih specialitet ter preizku^enih do- mačih zdraviL Izborna toaletna sredstva vtAda". Vedno mti giiip špecialitete Oddafa|e se tuil zđraTila sa član« T»ea iMlaiiUb blagajn. Itipt&ill* se 2 krit na tla M vse strani. rii«irm« Mag. Olnko Proh^kn lekarno pri zlitem orlu Lfobljuia. Jurčičev trg it 2. ^______________________ Koncipijent z odvetniškim izpitom in dovršeno prakso 1406 sprejrae takoj raesto v odvetniSki pisarni. Ponudbe pod „Gorica44 na upr. „SI. Nar". Špec. meŠane stroke. starejša, zmožna samostojno v diti filijalko in ima tuđi svo.o koncesiio. želi s 15. jul:jem mesto premeniti. 1384 Naslov pove upravn. »Siov. Naroda«. Sy4 MattS. sfkra \*3SiSfci"^ \&J3 iiće m uibe budili kot pisarni^ka moć, pisarmžki ^luj?a ali kaj rodobnejja. Svojčas ie 2e služboval kot pi5arn;ška mo* nutarske pisarne. 1380 Ceniene ponudbe naj se bla^ovoliio poslati na urravni^tvo >;Sl-iv Naroda« pod „Takoišen vstop ±t. 442 1380'. Teodor JCorn (psprei Hcnrik Korn) DoSriMlH Jtreli in timi vnelialet :tr?!ovBdov. fer Instalater vsdsvoiiDV liubiiana, Mmite resla št I Priporoča se sL občinstvu za izvrše-vanje vsakršnih kleparskih de! ter pokrivanje z angleškim, iraneoskim in tuzemskim škriHem z asbest-cemcntn.m škriijeni (Eternit) patent Ratscbek z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in stresno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kle-rarska dela vpriznano solidni izvršitvi. fliSna in Mmto oprava. Postskljen? posods. Poprave -očno in ceno. Proračuni brezplačno in post. prosto. £* 1. t9 • izurjena v strojepisju s triletno prakso v odvetniSki pisarni Žoli prcmenitl mesto. Sprejme mesto tuđi v kaki ciru^i pisarni in sicer najraje v Ljubliani. C*ojene ponudbe na uprav, »Slnvens'c. Naroda« pod „Stenografiiija 141011. Iščo se mlađ in spreien ki obvladaje v govoru in pisavi slo- venščino \r\ ncmsčino. Prednost imajo taki, ki znaio stenografirati. Ponudbe z navedbo plače na naslov : j da*. A'olzij Brsikovič, odretnik v Slovonjgradcii. 140> idui ilillilO ; 171'? pesti visoka in J3iš7 se r»roda pri Ivanu Ržarinšek, rae- ■ sarju na Glincaii igostii. Amerika). G. Flux w Gosposka ssliea 4, -la^ I I nadstropje, levo. 1352 Urađno dovolfena, že 20 let obsto« Jeca nafsta?efša SJubljanska m^M stanovao! io \M v udobnost cenj. občinstva zopet v sređišću mestai n Priporoća in namoSCa le boljše v, Wm, \Mw A Vfs!o kakor privatno trgovsko in rrosti!n!5ko osob'-Izbira raziićnih služafa, zlastl zažensk Vastna in koUkor moino h\trn postrež Pn vnanjiti vprašanjili se prosi za ođ^ovo«" znamUa. f —-«• dobe deklice in žene vsake starosti, ako ' DflC nr^' rahn*© rroje rajnove:5e roazilo ti iiCifu liktife prsif rabi se samo na zuna,, edino res-™ " nično učrnkujoče sredstva, za:an?eno ne- ^kod;:ivo. Ccna K 3. 5 in ?\ Zraven spadajače miio Gj vin. P ^lt" dobe lepe, polne telesne obl'Vie z mojo redilno moko \Hlll *Kii*«-he«. zajamčeno neškodljivo, mno^j zahvalnih Julii Pi-em Cena kartonu K 220 po rovzetju. Od 4 k'3r- tonov naprej rošt. prosto. — Pošiijatve poste re- ' itante ?amo če se posije denar naprej. — RazpoSilja ga ^ Katne Menzei. ĐorsI VI., Sfompergasss 49 R. 2. Stacfe. Szbolfša|ie promet v svo!I gostllnl z najboljšim in najcenejšim plzenskega iipa češkim budejeviškim delniskim pivom. Zahtevajte ^a v gostilnah ljabljanskih, v jjrand hotelu Balkan, Trst, hotelu Lacroma, Gradež, palači prve hrvatske stedione Zagreb, Napredak, Sara ievo. Beranek, Bam'aluka i. t. d. Informacije podaja češka delniika pivoTarna v Čeških Budejevicah, Roza Bohrman, Lfubljtna. Bo^Tim:! Pouka, Trst. 263£ —JIM^111—_1—_IJ_I— III.■! ■>§■!■■ II I i I III I I II » Mi !!■ I ili I I...... ilMH IC. kr. priv. tovarna za cement j Trboveljsfce presiogokopnc dražbe v Triiovljati priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cemen-i v vedno enakomerni, vse od avstrijske^a društva inženirjev in arhitektov določene predpise sjlede tiskovne in podorne trdote daleć nadkril]njoči dobroti kakor tuđi svoje priznano izvrstno apno. ; Priporočila in izpričevala hos raznih uradov in na] si o vi t e j ših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, I., Maximilianstrasse 9. Mn\ sukano. Mm&i y ognju %Mm strolns i\M Mm ——— s 13 — 120 mm širokimi petljami različnih deb-losti —— I 11215—III pripravne r.a oqraditv<9 parkov za divjačino. vinoqradov, drevetnic, kot varstvo prot zajcam, za pasjake, varstvo proti toči, fazanerije, voliere in kletke, za igra-litča lawn-tennisa (^ * ™ s-okosti v za!oCi . r* Rabitzeve stene« monirske gradnje it*i Te pletenine se ftele po spletOfljU V Ognju DOCinkaiO irl zatorei ne rave in so ti'J.i tr.1ne;ie ne^o v>e it pocinK.-me iice mrT»vl]rne pletenine, dalie jttiriOCllate tičtte Strojnp plctenlne ™ o^rnditve vseh vr«t, ohentke mreže in mrežo za penek^ gramoz, vpS ogradiln: materijal. Jeklena I bodeča žica za plotove, žicaste in litozelezne ograje, stopni&ke, okenske, grob- 5 ft«, grObniikfl, prOČelne in balkonske Ograje ter vse rndevne izdelke dobavliaio po niskih cenah | ffc Hntter & Scbraniz d. d.y Dnnaf VI-, Wlndmfthlg, 26/42 I wiEj tvoraloa sltarskeoa in klobučevlnastega blaga. I w^Pr» ■ Naravni vzorci i« pojasnila vsake vrste gratis in franko. - I Dobiva a« pri vsah veojih trgovcah z železnino. I 132. ftev. .SLOVENSKI NAROD-, dne 12 junija 1915. Stran 7. —----------------------m---------- Sprejme se takoj trg. pomoćnik aii prodajalka pri tvrdki 1374 Anton Vodenik, Žalec. Sprejema zavarovania Človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombina-kocijah pod tako ugodnimi pogoji,ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na do-živetje in smrt z manjšajočimi se 11 vplačiii. „SUAVIJA" •"• - •"■ Vzajemno zavarovalna banka v Pragi, .-. - .•■ Bcitrval londl R 71,t46.392*2f. — Iiplaćaae odskodnise in kanitaiije S 145,150.178*29. Po velikosti druga vzajetnna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. _—.--------„—__—„. - —---- Vaa pojasnila daje:-----—---------------------- BcneralBo zartepfflo i Lioiiflanl tgLg?"7,ruvi la^i- t Ecm&i nliti itiv. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim fkodam po najnižjih cenah Škode ceni takoj in najkulantneje. Uživa najfcališi sloves, koder posluje. Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja proti viomski tatvini pod zelo ugod-nimi pojoji. — Zahtevajte prospekte. ;..,jiitei|^uska fcreeOiin® časnica w .Ljubljani tj u Delni&ka glavnica 8,090.000 fcron. u 2530 StPltfi 1*5©WSi Ul£C£l ŠtCVa 2a Rezervni fond! okro«1o 1,000.000 hron. 1 Posiovalniea e. kr. avstrijske državne razredne lotenje. I Pođruž:*n&& v Splitu, Celovcia, Tr&3;uf Sarajevu, 0©rs©i in Oeij^* j Priporoča nakup srefck za II. razred IV. c. kr. avsirijske r&zredne lotari£e. I Cene za posestnike srečk prejšnjega razreda; I Vi srećka K 40*- , > srećke H 20- , U srećke K 10-—, ' s srećke \s 5 -• I Cene za novo vstopivše igralce: Vi srećka K gO-—. >,_• srećke E 40-—, » 4 srećke X 20«—, » * srećke K 10"—. 6----------------------- - Maf Žila •*> rr*g n»?uraU\m-vi?fga glasbans^a oroda, sirun in aiuzikalii« Etfrn! Z^leŽnlK ^vorrih in komornih tvornic* Bosen- dorfer, H0F2I & ffeitzmarn, F6r5ter, Efrrbar, Gebrflder Stingl, Ruđ. Stelzhanuner, Czapka, Lauber^er & Gloss. HofmanP fn fiofberg faro en kan sići harr:iuni]i). Otirokl Od K 15"— naprej. Na;bogatej5a izbira v vseh moaernih slojih in lesnih barvah Otr'eite si klavirje z anjpleško ponavl"aio!o m^nniko. 10 leta a postavno obvezna g-aranefia. Na'emnlna na'P;*;?. Za imena naj-usrodTeiša. Uf/lsćevanfe ter ponravlla strokovno in ceno. Ker imam zgoraj navedene prve tabrikate lzk'jcćco la :ax za Kranjsko v zalogi, svarim pred naturom falxi-iikatov in navideznesra ,,^ofelnau rri kričačih, ki se drzneio govoriti o „dobrem blagu*1, dasi nimajo ni jednega pomembnecri fabrikata v zalomi. Zaloga pohištva in tapetmšfega 1 I 6/apa: - M&arstvo. I Popolna ': spolna oprava: \ 2 postelji, 2 omari, 2 noćiti I omorici in 1 ! umivahtik * ; f»mrm. plosćo in ogledalom j£ 33O-—. ! Jamči se ga solidno delo. \ Cene konJcurenćne. j< Zahtevajte naj- |! novejči katalog, lcateri obsega nad 300 modernih slik. Otroškj vozičfo. - J. Pogačmk, JLjubliana, }/lanje Jerezife cesta 5/. fJ—18. oorsKe iii WM ulmi fino, sočno čnako (^njntl, kraaiske klo-bas9, prekaitso meso, Ji.fiao s p.npnko, I najboljši pristni enendoiski sir ter sladku i : Ća;nj surovo msslo priporoča tvrdka :: !J. Buzzolini ! delikatesna trgovina ! Ljubljana, Lingarleva ulica. Vsakdnnje pošiljatve od najmanjše do naj-večje množine po najnižji ceni. 13q Franc Furlan ; i Dasletfnik Faschingove vdove I kliti6avalčsrst¥0 ■ in ! 1 zaloga š.adiinikav } se nahaja: 10 ' : /mbrolcv trg štev. 9. 1 ^BBvB^aBaT^BaTBBBv^^^HaBJSji^BBBVBBBBahtfSaaSIBBMivSVv^aaHPiASM^BBBk&^aDBHlHBBBBF^^^UE^BBV^BBVHBsP M.ROSriERaC), ^= v Ljubljani ^= ncležganjerno jedio in tcucrna liS^crjcu priooroča v svoji lastni žganjarni kuhane izrielke i. s.: slivovko hruševeo tF0plHH¥®^ pršstnost zajamčena. Vermiat-viao najboljše kako-^osti. UflOdBt Ct«t! ===== == ¥zord aa razpolago. BaaaaaaaaaaaVSB^BSBSlSSal^BaaVBaaaVBBaaaaVBiSI H? r i/jt j, ■ u.rt.i. nar" . - «- - - . ."'aalM«« JuGEBaMEĐBu—.----------— ^_I.lj.^C_.- MBUL IUJ—3M^TarLlBLri>.iio tfe|0 z lahkoto ter hitro opravi, vsled tega naj vsak S ___ __ ___ ____ I b £- b<9 ^*->d^ : ^ sliv?? ^l^ mi■■*■ c-1--^ss« ff^^5?«r g katen že već let razpošilja priznano najboljše, garantirano dobre turske kose I i v dolgusti 56 61 67, 72 78 in 84 cm 926 1 po K 19p K 2-30 I Pri naročitvi lOlfOrn^-^ov skup"', r°^nine rrosto vs'iko rnstaio. Fresrodaiatci Me prim. popust. I r nu^mna^»!«r>"«'' ■■ ■ i i i i n n i l ■■ i|p ■ ili i III^I—fi I i i i I Uli ^Tt -mu _ftU ^T^tarr^iunJ mi j . »m j jji ■' 4 Mi^jisoIJ p5f*Ipef«eSiiIvo! 751 } -i 1 ■^ Pf?ff riip^' nrnii liiirh unitis i/ola^n i 3 iiuii liksUiln L'iIsJ|l lllld iiiiiiiil nJ.Sj^U » LJUDilIlHi* obrestnje hranilne vloge po čistih ^^1 3 / 0 / brez odbitka renlnega 9avka. I Rezervni zakla) nad X 800.000. *f /4/0 Ustanovljena leta 1881. Stran «#. „SLOVENSKI NAROD* dne 12. junija 1915. 132. štev. Stanje denarnifa vlog ■• knj. in tek. račun 31. dec. 1914: :: K 202,841.494-— :: O. kr. r I>:riv. Stanje den. vlog oa hran. knjižice 31. maja 1915: i ac K 81,264.393----- :: Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer I Centrala na Dinju. — Ustanovljena 1864. — 29 poBnžiit Vcgi! MlIijiD rt Petra CESta (I MSi .MlMlKM OtKIJli"). Sehiiki kapital in reserve 65,000.000 kron. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje đenarnlh vl»f na hraniine knjižice brez rentne^a davka, kontovne knjiee ter na konto-korent z vsalcodnevnun većino ugodnim <>hre-stovanjem. — Dcnar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanie vredaostaih papir]ct strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (đepoti) vreJnOitnih papirjev in posoiila nanje. 15 Najkulantnejše izvrševanje borznfb Maroćil na vsen tuzemskih in mozemskih mestih. — lzpla^ževanje ku- j ponov in izžrebanie vrednostiiin papirjev. — Kuoovanje in prođaianit* deviz, vaiut in tujih novcev. — I Najemodaja varnih predalov samoshiambe (safesj za oenjevarno shranievanje vrednostnih pacirjev, l'stin, I dragorin itd pod lastni zaklepom stranke. — Opraviluće c. kr. rair. loterije BrezDlačna revizija izčre- j banih vrednostnih papirjev — Promcse za vsa žrroanja. Iiplaćila i« aakazila V Amerike in ii Amerike. I Ustmena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajoćih transakcijah vtekri.^r bretplaćno. •■»"■Brzojavke: Prometna banka Ljubljana. -- Telefon štev. 41 ovč]o, oprano In neoprano, knplm vsako zamoilao po naj-vtfjl ceai proti tafco}ra]emu | plačila ter plaćam vožnjo sam. j Veletrgovino n. Stersnecril, Celje štev. 15, Štajersko. I ^*3 —*.— I H ^^^BiS "ta "^9 ^B« ■! ^^^^1 J^H^SB Kom B^K^I ^ij^^v ^^HSfl I I ^^^Ev^^M^^"^fcr ^Ktf" i «^^BV ^^3^B l^fa^M ^Kl ^^^^^^^r ^^E^l I i krasne Kcvosli spomladnih in letnih oblek in površnlbov đontačega izdelka t ! iSi^ po izredno nizkih cenah. "^IfehŽ I j Irez konkurence ! Solidna postrežba! Nainižje cenc! | se prosi da nastopi tako! zelo Bujno slazio, ker Je velika potreba. Drugo |o vse P: ri^ravHeno. }(otd „mžni kolodvor", | Ljubljana« 1339 HrHnilKk'O tUnlifO ®"^ Z*a«Siaprotinlrsv lilUilllljuCj lu^!!lu-;.>-l- mnflzsm, ischlns. I vseh dežela izposluje inženii 362 I I IWJLm GmJEZM^&mWR J^W^J9m^ ob'astveno avtor. \n zapriseženf patentni odvetnik I I S I na Dunaju VI., Mariahilferstrasse št. 37. Q nm- iennrlD prihranilo holessr!!! S 95'— aarzesto 2 145'—, razpošiliam xa reklamo, 300 novih „Torptio** prostotečnih koies, modeli 191V ele-gantr.o graieni, lahkotekoči, s la pnevmatikami, kompletno in ■ ---------------— s 3letno garancijo. SvcŽi močni pl^?i!i po K 6"—, 7-—, S — zračne cevi po K 4"50, 5'—, 6*—. Popravila, emajlir. in poniklanje in vse kolesarske potrebščine po cer.ah na debelo. AA^fpi^^flPrO* ^©i11**^ maloga koles !n šivalaili si-ciev, • f 1 CIMUCI g^ Dunaj il-, Unt-re Denaustrasse 23 I!!. Katalogi gratis. SIov. dopisovanje Na ooroke izk'jučeno Firma ustanovljena leta 1^Q8. dnip^fl in uf w$fca kr^fpicf!?^ UlU^điU ili Uli^^^X? A-Jk^CiV**, j ? I zelo solidne ivrdke I I Ljubljana, Stari trg štev. 3. — Lastna hifUi. | I Nafcovelia g9" H05TUME -^St^ Najnoveiša I I Mb ■ .B Ž S^K ^CI^*°« ^6p!ce3 mc-drse pl\ tf| | I : .4 | I ApHI^P fff ShI in modne predmete. & iL «*%£ ^k^ j OtTĐške Mm m oiiieie za miiiile. I fligienično perile in druge potrebščine za novoro]enčke. j I %&?~ Pošilja na izbiro ludi na deželo. ^93 f> i Izobražena V7ffniit-li»pa i£.r.uiHuil