A —--—^—I Th. b..t ftdT«rti*inf mmdhtm to reach 2S&000 Slovenian« ja United Stoto«. AMiea fa. miifcfer*. I« UnyiMff« only JF I1! I 1 I M IB ______m__ fii2DiisK2 Amenka NEODT1SEN LBT ZA SLOVENSKE DELAVCE T AMTOiM i , | I«u.d throe time* . w~k. I Official Orgaa *f 85 Slav«- Societies and Oraaai* / I xatioiuu / J JI ...........■ v ■■■# '__, A -0: NO *>• CLEVELAND, OHIO. WEDNESDAY, JULY 1917. LBXO X — VOL. X -- " 1 1 ■ -1 . _________ , _ Narodni shod v četrtek zvečer. Slovenski in hrvatski prostovoljci iz Clevelanda odidejo I na bojišče, in narod je vabljen, da pride po slovo od I mož in fantov, ki odhajajo na fronto. Shod se vrši v I četrtek, 12. julija ob 8. zvečer v Grdinovi dvorani. Fini govorniki na programu. ■v k;"1* —v neaeijo, 15. junja j< zgodovinski dan glejde bodoč nosti Jugoslovanov, kar se ti I če jugoslovanskih ameriški* ; - naselbin- Ta dan krene četa 400 prostovoljcev Slovencev, k Hrvatov in Srbov iz Amerik« * v Francijo, v Biserto, Afrika in pozneje na solunsko fronto, j> da se bori proti skupnemu sovražniku Slovanstva — Nemcu. Celhi in Skxvaki se borijo v celih brigadah na strani ruske republikanske armade za svojo domovino, in njih slava in ime je danes znano po celem svetu. Sedaj je prišla vrsta na Jugoslovane. Na fronti bodejo dvignili Jugoslovansko ime, in ko nas danes pozna le mak>-kateri, pa bode ta četa prostovoljcev povzročila, da se bo razširilo tukJi naše ime, da bo svet vedel, da smo tudi mi poslali žrtve v boj za svobodo Jugo4k>vanstva. Iz Clevelanda odide 90 Slovencev, Hrvatov ki Srbov. Da se njih odhod na fronto, kamor gredo da se žrtvujejo za vašo svobodo, dostojno proslavi je povabljen ves slovenski, hrvatski in sirski narod v Clevelandu na javni ljudski shod, ki se vrši v četrtek, 12. julija ob 8. zvečer v ' ontič, ki je pravkar dospel i- S južne Amerike iz republike Chile, Don ;Niko Grškovič, Dr. Marusič iz Washkigtona, slovenski odvetnik in ndkaj drugih govornikov. Na tem večeru se bo slovenski,-hrvatski in srbski narod poslovil od svojih mož, ki gredo prostovoljno na bojišče, dobro zavedajoč se, da gredo tja po sjnrt in — svobodo. Slovenski narod širnega Clevelanda, zberi se v četrtek zvečer, da vidiš svoje borce, ki odihajajo na bojno polje svobo-tefe. Proslavimo vsi skupaj dostojno in resno ta veliki dogodek. Po shodu je pogostitev prostovoljcev. Ameriška vlada je odobrila okihod teh prostovoljcev, ki so pod pokroviteljstvom vlade. Slovenci, nikar ne zamudite svečanega trenutka, ko bodefe videli prve vaše . rojake, ki odhajajo preko treh oceanov daleč tja, kjer je zi-beljka vaše domovine, da ji pomagajo, da se osvobodi. Pridite na tisoče, ganljivi prizori, ki se bodejo vršili, vam ostanejo dolgo v spominu. —iRojake opozarjamo na razproidtajo trgovcev Tomšič & Stampfel, 6129 St. Clair ave. Prosimo da paano prečkate njih oglas, kajti mnogotere stvari dobite sedaj v teh dragih I časih jaiko poceni ipri njih. —Nevihta je zadela Cleveland v pondeljek zvečer, ki je trajala skoro dve uri in se je ponoči zopet oglasila- Na stotine kleti je bilo poplavljenih, strela je zadela v več .poslopij, v na cestah so nastale cele reke, ► drevesa so se podirala in mno-; go izložbenih oken je bilo ubi-£ tih. Najhujše 59 čutili nevihto v CoHinwoodu, Euclidu in East Clevehnwdu. JohnKracker se je izjavil, da mit je nevihta I uničila tfo malega vse grozdje, krompir in' druge pridelke. Padala je sfroro so minut debela toča, katero so z lopatami odmetavali izpod strehe. Služba cestne železnice je bila na mnogih črtah ustavljena.. —Krompir se je podražil za 50c pri trdh bušljih. Farmarji ipravijo, da je premokro na po- - j —i eieom stirin teanov se do • pričelo v Clevelandu ogromno ■ delo, da se amerikanizira vse, 1 kar je še tujega med nami. Nič t več se ne bo pripustilo, »da bi ljudje živeli po starokrajskih ; običajih in občevali le v enem , jeziku. Vlada se silno trudi, da > se ljudje navadijo ameriških šeg in običajev, .da se naučijo angleščine in postanejo vsi državljani. Šole se bodejo ustanovile v vseh okfajih za angleščino in državljanstvo. Na čelu tega gibanja je postav)jen 1 Mr. Cole, ki je jako znati med ; naseljenci in ima obilno skuš- j nje v tem delu. iMi želimo uspe- , ha. Postanite vsi skupaj boljši, 1 odkritosrčni Amerikanci. 11 —V Washington« delajo , postavo, ki bo posilila vsako- 1 gar, Ida vzame prvi državljan- 1 ski papir. Če ga ne vzame, bo j zaprt, deportiran ali pa prisi- j Ijen delati pod vladnim nad- j zorstvom. To je -prav. Ameri- 1 ški državljani toodejo morali Spolnovati vojaške dolžnosti, J ljudje brez papirjev pa bi se H jim smejali. Zato je koristno, 1 da se tudi nje prime in jim na- ( loži dolžnosti, katere moramo ] vsi nositi v tej vojni, t —Naval zan^;ev v Cleve- i vladi. Tzmad' 100 zločincev, ka~ i tere prime policija, jih je 65 1 zamorcev, dasi je zamorcev po t številu belih prebivalcev dvaj- 1 setkrat manj. Ta teden se bo \ nekaj ukrenilo, da se ustavi pošiljanje zamorcev v Cleveland. S —Nad en tisoč slovenskih c otrok je v.pondeljek zvečer prišlo v mestno zbornico, kjer s so mestni očetje delali postave, j Prepričevalno m lepo so de- j monstrirali za potrebo kopališča v 23. vardi. Vse mesto je s bilo po koncu ko so prišli slo- s venski otroci v City Hall. S I seboj so nosili napis: "Kupili d ste svet za kopališče, sedaj daj- h te denar za stavbo, Iker v pe- d siku ;se rte moremo kopati 1" ii Toda mestna zbornica je bila p gluha za prošnje. Sicer je ido- r bil predlog za $66.000 večino glasov, namreč 14 proti 12, toda ker je bila potrebna dvetre-tinska večina, je predlog propadel. Da je predlog propadel se imamo izanvaliti demokratskim councilmanom, ki so igrali umazano politiko. Council- , man Damm 23. varde je silovito zagovarjal kopališče za 1 slovensko vardo, in pred sejo , so mu councilmani obljubili, da ga bodejo podpirali, toda v , zaldnjem trenutku so gi zapu-stili in glasovali nasproti. Re- , publikanski councilmani so ] glasovali za kopališče. Demo- ( kratični councilmani so zame- , rili Dammu, ker ne podpira < demokratične stranke in zato < so ga pustili na cedilu. Ljud- ( stvo si bo zapomnilo ta sra- < motni čin. Kje drugje mladina | in odrastli bolj .potrebujejo ko- ( pališče kot v 23. vardi? Toda j stvari še ni konec. Nov boj se bo vnel za kopališče. 5 —Strajk je nastal pri Park t Drop iForge Co. Cleveland r City Forge Iron Co. The : Wyman & Gordon Co. The f Ohio Forge Co. in pri % Steel 2 Improvement <5- Fonge Co. Vse . te tovarne imajo naročila za j vladne potrebe za zrakoplove r vila, da če se z defom rte prič- t ne v kratkem, da too zaplenila t tovarne in jih sama operirala. 1500 mož je na šitrajku. Zahtevajo krajše ure in boljšo plačo.1 —Dr. Vipavski Raj, št. 312. > SNPJ priredi izlet pri Kasteli- r cu dne 19. avgusta. s —John D. Rockefeller je do- s sipel v Cleveland v torek. Mož ti je 78 let star pri dobrem zdrav- h ju in pri še boljšiih groših 2 —Telefonska služba je tako z slaba v Clevelandu, da je me- f, sto začelo preiskovati položaj, t Kom pan i je bi morale plačevati s dekleta malo bolj pošteno, pa t bj jih imele dovolj, tako pa gre- p do dekleta raje drugam delat, n in ; radi pomanjkanja deklet z pri telefonski službi, je ves aparat brez pomena. Nad en tisoč milijonov več pridelkov v živežu letos. Washington, 10. julija, Več ; kakor tri milijone bušljev ko ruze, sikoro en tisoč petsto mi j lijonov bušljev ovsa, nad 50c 1 milijonov bušljev krompirja tir •nad 6000 milijonov bušlje\ rasnega druzega živeža bo' letos pridelanega v Zjed. državah. To izjavo je dala ameriška vlada, ki je imela svoje posebne agente po vseh farmah, da pregledajo in precenijo vrednost letošnjih pridelkov, Ameriški farmar je storil letos svojo dolžnost napram svoji ktomovini. V vladnih krogih se računa, da znaša letqsnji pridelek za en tisoč miljonov bu šl jo v več kot lansko leto. Ta je enako vredno kot če bi zgradili 10.000 zrakoplovov ali 500 parnikov ali pa če bi poslali en miljon vojakov v Francijo. Ameriška vlada pripisuje še toliko večji pomen tem pridelkom, ker so pravkar prišla poročila iz (Nemčije in Avstrije, da je v teh deželah stfrahovdta suiša ugonobita 40 procentov pridelkov. Nemčija kot Avstrija je pričakovala x dež, in 40 odstotkov pridelkov se je uničilo, ii- Ameriški farmerji so zvesto »o sledili predsedniku Wilsonu, in ki jih je pozval meseca aprila iv sledeče: Od vas je odvisna voj" e- na in njen uspeh. Ameriški far-i-J marji so letos pridelali naj-i-jmanj 6.900.000.000 bušljev ra->- znega živeža. Koruze se bo h, pridelalo 540.06b.000 bušljev o več kot lansko leto, ovsa bo v. letos za 200.000.000 bušljev ;-|več kot lansko leto, krompirja >- bo 500.000.000 bušljev ali za h 167.000.000 'bušljev več kot ji1 lansko leto, pri tem pa ni vštet v pridelek domačih vrtnarjev, ki o bodejo tudi precej pridelali} ->1 Rži !bo letos 52 miljonov bu- ' v šljev ali 8 miljonov več old1 lan- 1 >i skega leta, sladkega krompir-v ja bo 83.000.000 bušljev ali 11 i- miljonov več kot lansko leto, n zimske in pomladne pšenice bo r 680.000.000 bušljev ali 38.000. 1 n 000 več kot lanskb leto, ječme- 1 h na 240.000000 bušljev, za 33 1 o miljonov več kot lansko leto. 1 a Za sadje pa je letos povsod sla- ; Nemčija se bori do zadnjega. ^ Zurich, 10. julija. "Nemčija r se mora biti do zadnjega moža!" s temi besedami je nazna-» nil nemški državni kancelar dr. Bethmann-HoUweg ipri skupni seji nemškega državnega zbora, da Nemaja ne bo } pustila vojne ampak se bo borila da zadnjega. Nemški kancelar se je izjavil, da nemška " vlada ne mqre sprejeti enaka ' načela, kakor jih je sprejela Rusija, ker so taka, načela za Nemčijo ^nemogoča in nevarna." iNemški kancelar se je izjavil sledeče: "Nemčija mora nadaljevati vojno z vso ener-' gijo, ki jo ima na razpolago. » Nikakor ne zanikam, da imamo ktovolj domačih notranjih sporov, toda pomisliti moramo da jih imajo naši sovražni-1 ki ravno toliko. Brez dvoma je da bodemo zmagali, če ostanemo v vojni in jo nadaljujemo do konca- Nameroval sem že odstopiti, toda spoznal sem, da dežela potrebuje v teh kritičnih časih največjo pomoč, zato ostajam na svojem mestu, da rešim Id'eielo pred katastrofo. Socijalisti v - nemškem državnem zboru so strahovito napadli vlado rodi silnega pomanjkanja in lakote v Nemčiji. Vprašali so ministre, kaj namerava vlada narediti, da zmanjša lakoto.'Vladni zastopnik za živež je odgovoril, da ta predmet ni .velike važnosti na dinevnem redu. Vjada mora v ežečo avstrijsko armado ter pobili mnogo vojakov. Rusko uradno poročilo. Petrograd, 10. julija. General Brusilov poroča iz fronte: V okolici Zloscow se vrši artilerijska bitka na obeh straneh. Vi okolici Dolina so čete gene-' rala Komi lova prodrle avstrijsko fronto in osvojile mesta Jesupol, Paveldhe, Rybno, Ci-ecow in Starilisid Naša artile-rija, ki je takoj zasledovala be-žečega sovražnika, je dospela do reke Lukve -Tekom dneva . . ,ij*lj Ttrt častnikov 7000 > - —»JI • J«>»JB> I |/H|I« > so začeli Rusi z močnimi priti-; ski na našo armado. Severo- - zapadno od iStanislava smo se ; morali umakniti pred strahovi- - tim pritiskom sovražnika, ki je - napadal neumorno dva dni. > Reserve so preprečile, da niso • Rusi še dalje napredovali. 1 Nemško uradno poročilo. 1 Berolin, 10. juJija.s Rusi ponovno napadajo na Kalusz-Stanislav fronti. S (proti-napa-[ dom smo ustavili tnjrih napad. ■ Po nekaterih frontaih je bil ruski napaidi tako silen, da smo se morali umakniti, vendar ruski uspehi niso bili /veliki; Turška fronta. Petrograd, 10. julija. Radi turškega pritiska so se morale 1 ruske čete umakniti iz Pany-wln, Khakin in Kanicin, katera mesta so poprej zasedle naše prve straže. Turško uradno poročila Carigrad, 10. julija. V petek smo napadli in porazili Ruse pri Panywin. Štiri topove in nekaj ujetnikov smo dobili. Drugod so bili (Rusi odbiti z zgubami. Francoska fronta. Pariz, 10. julija. Aktivnost čuti pri hribu it. 304 V Alzaci ji so ustavili in odbili izvamre-den napad 'Nemcev pri Canpa- 1 schu. Na ostali fronti boji deloma počivajo. Nemško poročila Berolin, 10. julija. Napad na francoske pozicije pri Chemin-dies-Dames se je popolnoma posrečil. Po hudem artilerijskem streljanju je naša infan- * terija napredovala pod protek-cijo topniškega ognja nad francoske vrste, katere smo zavze- i li in obdržali kljub ^etim firan- 1 coskim protinapadom. Kmalu ipotem so naše čete napadle 1 francoske postojanke ob Laon- 1 aoissons cr«. rrancozi, ki so se trdovratno upirali, so trpeti teške zgube. 30 častnikov in Boo mož smo ujeli na tej črta. Pri Verdunu so Francozi osvojili nekaj naših strelnih jarkov. General Kornilov. General Kornilov, ki zapoveduje ruski armadi v Galiciji, je bil eden najbolj zvestih generalov carja Nikolaja. Na njega se je car zanesel, da uniči v krvi vsako ljudsko ustajo proti carju. Bil je poveljnik ^*tro-gradske posakDke. Ko je prišla revoluoija v marcu, je dobil * Kornilov od carja povelje, da pripelje strojne puške in topove ter strela na puntarje. To-da Kornilov je odpovedal po-korščino carju in je obrnil svoje topove na one čete carja, ki so mtv ostale zveste. In pozne* je je Kornilov lastnoročno aretiral carja in carinjo. Ko so I anarhisti dobili vlado v roke ^ v Rusiji in so ihoteli prenehati z vojno, se je Kornilov odpovedal poveljništvu, toda ko jo 1 Kerenski prišel za vojnega ministra in je Rusija sklenila nadaljevati vojno, je bil Kornilov | imenovan od Kerenskija, tffclj previzame komando proti Avstrijcem pri Stanislavu, kar jo Boston, Mass, 10. .julija. — fohn Barlett Pierce, prddtedil| irk kompanije "The American Radiator Co." je tukaj umrl m Eapustil delavcem svoje tovar-ie $ 3.500.000. Vsega svojega jremoženja je zapustil pet mMl ijonov, nekaj je dal sorodni«! com, osUlo pa delavcem v to-rami. New York, 10. julija. — 1 [ohn Phelps (Stokes, socialist, ci ima izvanredeo upliv vj| tranki, je izstopil tz stranke. ; zjavil se je, da večina socija- r' isitov deluje v prid Nemčije, in aditega pušča stramko. |j Avstrijski cesar zdi prekiniti zvezo z Nemčijo. Amsterdam, 10. julija. Besno" linskri list Vossiscihe Zeitung poroča, da je imel član nemškega parlamenta in zastopnik ter voditelj centralne ali -katoliške stranke v nemškem državnem zboru, Erzberger, dolgotrajen pogovor z avstrijskim cesarjem. London, 10. julija. Avstrijski cesar Karol je pripravljen otresti se jarma, ki m|u ga je naložil nemški kajzer in zahtevati skorajšen mir. Poroča se iz Avstrije, da se je novi avstij-ski cesar zvezal z nemškimi katoliki, katerih je 25.000.000 v Nemčiji glede miru. Baje je sam papež dal moč avstrijskemu cesarju, da se otrese nadzorstva nemškega cesarja in nastopi samostojno pot. _ Prusija jo oboojoflft:__ :London, 10. julija. Avstrijski narojdi ne pričakujejo več rešitve od nemškega kaj>zerja. Silneje in sthieje občutijo stra-sni jarem, ki ga naklada kajzer avstrijskim narodom. Resnica je, da je mladi avstrijski cesar v veliki zadregi radi kaj-zerja, kajti narod mu očita zvezo s kajzerjem, dočim se cesar Karol ne more rešiti zve- >- Novega avstrijskega cesarja g sili položaj avstrijskih nato-1- dov, da čim preje neha vojno, | k toda njegov prestol mu je vse->- eno ljubši in trtdno drži s kaj-r- izerjem, ker se sicer boji zgu- 1- biti prestol. n Avstrijsko ministerstvo zopet propadlo. j- Amsterdam, 10. julija. Novo n avstrijsko ministerstvo, ki je e komaj dva -tedna staro pod na- t- čebtvom ministerskega pred- e sednika dr. von Seydlerja, se j- je moralo odpovedati, ker > l v Vsak človek inia vse pogoje v sebi, toda d ;/pride dvom in jih pobije. Dvom ubije premnogo a načrtov, premnogo darov —> ubiva posameznike t in cele narode. ] iKdor hoče v življenju kaj začeti, kaj doseči, d mora imeti pred seboj načrt, za načrtom pa po- n I gum. To je tista velika sila, ki se ji imamo zahvaliti za ves napredek. Ko je Demosten prvi- -krat stopil na pozornico, da pokaže svoje zmož- p nosti, se mu je vse smejalo. Zatikal se mu je p h glas in migal je vedno z eno ramo. In gotovo se p v je oglasil v njem dvom in rekel: "saj vidiš, da d ; nisi za to — pusti vse skupaj." Toda njegov po- p gum, njegova trdna volja je bila krepkejša in 11 močnejša. In ta je rekla: "premagaj te ovire in v poskusi aopet." Privezal si je meč na strop in č stopil z ramo pod njega. Kadar jo je vzdignil, se v je zadel ob ostro konico. In to je pomagalo k Okrepil je svoj glas, da je šel k morju in skušal pre vpiti bobndče valove. Okoren jezik je ugib- F čil s tem, da je imel v ustih okrogla kamenčka, p In ko je drugič nastopil v javnosti, ni >bil več s Demosten, kot prej, ampak govornik, ki se mu n je vse čudilo. k Kolikim učenjakom, umetnikom in drugim n se je godilo enako. Ce bi bili ljudje za časa b (Washingtona mislili, da ne bo nič, da bodo obe- n šeni, če jih vjame Anglija, bi ne bilo danes Ze- g dinjenih držav. Ce bi ne bilo poguma v ruskih revolucionarjih, bi ne bilo danes republike Ru- z sije- In tako imamo vse pol no vzgledov — karko- s li vidimo, je ustvaril pogum, koliko pa je v ti- n stem času pokopal dvom, tega ne bomo nikdar ^—-——-—-—;---—-—--------- ijte videli. I iza- Koliko tvojih vrstnikov je napredovalo v Eni- življenju. *S tem ali onim sta prišla skupno v to ne- deželo, delala sta skupaj — danes si ti tam, kjer si bil — oni drugi pa tam, kjer bi bil ti lahko, j imi Zakaj? Ti si videl težave pred seboj, sledil si az, svojemu dvomu — oni drugi pa je videl za teža- i-^ vami uspeh — šel je krepko na delo in vživa da-1 vaš nes pJačilo za svoj trud. , I Previdnost je jako dobra, kjer je na mestu. I še Vodnica poguma naj bo vedno previdnost. Pre-[ liti vidnost imenujemo tisti proračun na poti do na- 1 ?ga predka, ki ne upoštevamo samo gladkih steza »m. ampak tudi trnjeva, razdrta pota. b- ni Dancev dosti več kot nas, pa imajo vse, česar ^ nimamo mi — to ni za nje noben dokaz. Pre-1 F a- majhni -smo, prijateljček — tako postavljajo plo- ^ ed tove mesto da bi ti pomagali. j° :č- Ct se kdo poganja fia kake privace naroda, I s il: za njegovo samostojnost in neodvisnost, so takoj j j drugi, ki pravijo: ne bo nič. »Četudi kaj doseže-! i? mo, vsaj ne znamo, ne moremo držati — p»usti-to '"o vse skupaj, pa je. j' ar '^e si posameznik ali skupina naših ljudi kaj n opomore —• «e mora poleg druigih ovir boriti še n ii- z dvomi svojega naroda. Kaj bo ta — ta je naš, C j? saj ne more tako kot drugi. In če dobi pri tebi f< tako ali bolje, kot je drugje, prevrača in stika na s] II- vse strani — ne da ti pomaga s priznanjem, am- 0- pak da te okida, če je kako mogoče. Jr ta Karkoli je našega — ah, kaj bo to. In kreni-1 si u- žijo se obrazi in roke padajo zaničljivo mimo 1 ušes, da brnijo kot stara struna. In zaničujejo I ljudje vse, kar je našega. • |v k Naš dvom, da kaj dosežemo, je vzrok v se-1 H danji vojski, da lepo dremljemo po galerijah in n čakamo, kako bo. 'Ker ne delamo mi, nečemo, da a bi delali tudi drugi — in hajdi s poleni pod no- nJ e ge. Ce ne izpodbiješ njega, zadeneš mogoče nje- bi gov namen — nekaj mora pasti. Tako ima še ti-j^1 :a sta pogumna peščica, ki se bori junaško za bolj- P1 i. še čase svojega naroda, večje sovražnike in nas-n protnike v lastnih vrstah kot kje drugje. a Mi smo žrtve navad. Karkoli začne človek rK in česar se dr?i, postane njegova navada. Prav- m v tako se navadimo, da dvomimo pri vsaki stvari, I nJ ii pri vsakem koraku. Dvom postane naša navada m v pravtako, kot kadenje ali kaj druzega. In ta na-e vada, da dvomimo o sebi in o vsem, je že davno se o naša narodna navada. Z njo ubijamo ves pogum L- sebi in drugim. » |C1 o Pogum pomenja delo, kajne. V delu so pa Pr h napake. Kajpak so. Napake dela vsak človek in si< r vse človeške skupine. Danes nam zgodovina 1- prav jasno priča o vs^keih narodu posebej, kdaj 5 I je storil napake in kdaj ne. Ampak: napake po-1 e menjajo vsaj delo. Kjer namreč ni dela^ ni na- m 0 pak. Tisočkrat boljše je delo, polno napak kot) I a pa mir. a Prijatelj, če hočeš napredovati, pojdi krepko naprej — pogum, ne daj, da bi gospodaril in 1 dvom nad teboj. Pripravi »svoje načrte, potem pa po :> dalje in dalje. Ne oziraj se na desno ali levo, ne 2 e tolaži se s tem, da greš nazaj še vedno lahko. zd Poderi vsak most za seboj in ne daj si dopove- fo: i, dati,-da moreš kam drugam ,kot naprej in zopet jih " naPrej- so Kadar zadeneš na ovire, preglej jih trezno Ri - — ne kako se jih boš ognil, ampak kako jih bosi na - podjarmil, premagal. In prva ovira, katero imaš j de t pod seboj, ti bo dala dvojen pogum na potu na-[na s predka. Premisli vse, prevdari, potem pa pojdi pri i dalje in zopet dalje, preko vsega in črez vse, na- hti - prej in zopet naprej — in tvoja bode zmaga. Za- lja i upaj v samega sebe, zaupaj v druge — .slab člo- cel i vek je tisti, ki dvomi nad vsem, ki vidi samo vse Vw j črno. Za pogumnega je vedno zarja na nebu, je go ! vedno nekaj dobrega v vsakem koraku in v vsa- na kem človeku. g^ 1 Toda pogumen biti — prijatelj, je težko, ka - Pogum zahteva žrtev, zahteva dela — dvom je Dj . pa vendar tako mehak in tolažljiv kot olje za j in* : spečenino. Dvom v naše zmožnosti vliva naše-1 tej i mu narodu tisto posebno karakteristiko, ki se ta- od ko jasno izraža v naših narodnih pesnih. Toži- ka i mo, zdihujemo in čakamo, da tsamo pride. Pa ne Nc i bo. Predno je sad, mora biti delo tukaj. In pred- Bc - no je delo, mora biti načrt in krepka volja — po- jo< - gum. * ka, t Dvom iz nas in pogum na njegovo mesto— di - zaupajmo sebi in drugim in pojdimo dalje preko do - gora in voda, dalje in zopet dalje —- in bodoč- rit - nost je gotovo naša. SV( r ____ , "CAS" vis a. Narodni svet - Ugotovljeno je bilo dalje, da so pristopili dosedaj k Jugoslovanskemu Narodnemu Sve-> v tu s svojimi glavnimi odbori to naslednje narodne organizaci-jer j«: "Hrvatski Savez", "Srbska :o j Narodna Odbrana", "Slovenska si I Narodna Zveza", "Jugoslovan-ra- ski Sokol ski iSavez'", "Savez |a- j Zjedinjenih (Srba Sloga'*, "Srb-I ski Pravoslavni Savez Srbo-;Ui I bran", Hrvatsika Sveža na Paci-•e-|fikur', kakor tudi več samostoj-nih klubov in društev. "Srbska za Narodna Odbrana" je določila q. za enkrat $1,000.00 kot prispie-isl f vek Jug. Kancelariji, in izplačati I la $500.00. "Hravtski Savez" Ls. je odobril mesečni prispevek < a- $100.00, "Savez Srbobran"" pa e- $50.00 mesečno. Zaključeno je a- bilo, da se ponovno pozovejo o. tudi ostale organizacije, da pri- ] [i-1 stopijo v Jug. Nar. Svet, da do- 1 m [ ločijo ali povišajo svoj narodni ] >r I prispevek. Kancelarija naj sto- 1 :d I pi v ožjo zvezo z vsemi Člani ] 10 glavnih odborov onih organi- 1 zacij, ki so pristopile v Narodna ni Svet in da se njim vsem, ka-ir kor tudi članom 'Nar. Sveta 1 1 pdšlje popolno polletno poroči- s j- lo o delovanju izvrševalnega 1 I odbora in Kancelarije od pitt- 1 a I sburškega zborovanja do 30. 1 ,j junija t. 1. 1 »-1 3 Prispevatelji. 2 i-1 Z zadovoljstvom je bilo spre- 1 jeto poročilo o vedno večjem j tj naraščaju narodnega prispeva- r e nja v fond Jugoslovanskega 2 Odbora v Londonu, iz katerega 1 fonda se pokrivajo tudi vsi t a stroški narodne akcije v Ame- r ,.l riki. Od 1. januarija 1.1. do 15. P junija so bili narodni prispevki v -j sledeči: r 31 V januariju $904.95, v febru- b Ja-riju $953-75. v marcu $951-65. v J v aprilu $1736.74, v maju $2254. b -103, in od 1. do 15 junija $2364.- n t 65; skupaj $9,165.77. 11 Celokupni izdatki za delova- . nje v Ameriki v tem času so č - bili $4,947.33- V tej svoti so ra- n .fčunani vsi izdatki za tiskovine, d . I propagandistične spise v doma- d - čem in v angleškem jeziku, po- n tovanja, vzdrževanje Kancela- ši c rije v Clevelaodu, premestitev, g . nova namestitev in vzdrževa- n nje Kancelarije v Washingto- t< A nu, itd, ti . Zrinjsko-danski dar je done- n , sel $2,137,15, vštevši svoto P , kot čisti prebitek proslave v ki Clevelandu. Rednih mesečnih prispevatevljev je bilo 970, in [ sicer: 1 po $25, 1 po $20, 2 po l $15, 5 po $10, 49 po $5, 3 po $3, j 5 po $2.50, 48 po $2, 15 po $1.50 . .1 1, po $1.25, 620 po $1. in 222 po ' . manj kot en dolar. r< II. POLITIČNI POLOŽAJ. lu 4. Akcija Amerike. tc Potem, ko je odbor temeljito v( in vsestransko proučil sedanji gj politični položaj, je soglasno in c< z največjim zadovoljstvom po- tc zdravil in popolnoma osvojil nj formulacijo ciljev vojne, kakor Zii jih je označil predsednik Wil- m son v noti provizorični vladi a Rusije. Odbor je odločil, da bo ^ I na vso moč in z vsemi sredstvi ^ I deloval na to, da bo stal ves pi [naš narod, vedno in povsod za pi predsednikom Wilsonom, za- & htevajoč da se ta načela uve- n{ ljavijo pri 8klef>anju miru za kc celi jugoslovanski narod, na m vse njegove dele in na vse nje- ot gove kraje v Evropt Posebno ^ navdušeno pa je bil pozdravljen __ govor predsednika Wilsona, katerega je držal na "Flag I Day" dne 14 -junija v Wash-I ingtonu in v katerem je na vi-I težki način odvzel Srbiji vsako — odgovornost za to vojno, po- — kazal na pravičen način ulogo Nemčije, lAvstro-Ogrske in o I Bolgarije, in globoko poznava-joč razmere, razložil nasilje, po u katerem morajo molčati naro- H di AvstroOgrske, ki se ne bo- 1 do in ki se ne morejo prej umi- j j riti, dokler ne tbodo popolnoma ^ svobodni, ujedinjeni in neod- 4 visttri. Odbor vidi v besedah ' predsednika Wilsonaprvi jaV- [ ni nastop Amerike proti držav- ž nemu sistemu Avstro-Ogrske * in proti vladi haosburške dina- 5 stije, kateri korak bo v svojih IC konečnih posledicah neobhod- 11 no potrebno vodil do razruSe- 12 nja Avstro-Ograke in do osvo- M boditve njenih zasužnjenih na- l( rodov. ' ^ 5. Tajni dogovori ^ ■Brez dvoma je danes, da ne & •bodo vspiele nikake mirovne spletke Nemčije in njenih za- — veznic, da se bo temveč vojna I k Jugoslovanske kancelarije V dneh 14. in 15. junija se je vršila v prostorih Jugoslovanske Pisarne v Washingtonu, D. C., seja izvrševalnega odbora Jug. Nar. Sveta za Zjed. države Se v. Amerike ter je bilo zaključeno, da se priobči v jav-f nost sledeče poročilo: I. DOSEDANJE DELOVA- i «. Kancelarija. Po Doročilu uoravitelistva Kancelarije in posameznih članov Odbora je bilo ugotovljeno, da je dosedanja izkuinja opravičila ustanovitev Jugoslovanske Kancelarije v Washing-tonu. Noben drug majhen narod nima slične ustanove v Washingtonu. Jugoslovanska Kancelarija si je stekla v kratkem času svojega delovanja popolno zaupanje in priznanje ameriških oblasti za usluge, katere je naredila, in za delovanje, katero je razvila potom ■ri , . Bi ,' svojih zaupnikov in organizacij. Ker je \o zaupanje ameriških oblasti izvanredne vrednosti za zaščito vsega našega naroda in za uspeh vsake akcije jugoslovanskega narodnega pokreta, bo Kancelarija nadaljevala s svojim delovanjem, tako da se bodo mogli vsi lojalni Jugoslovani, vse narodne organizacije in podpiratelji vs^h narodnih akcij zaneati na njeno posredovanje. fV . r 'W ■ nadaljevala do konečne zmage Ije, zaveznikov, mir pa da se bo jo- sklenil na podlagi onih principe- pov, (katere je dosedaj najna-ori tančnejše razložil predsednik ci- Wilson. Ugotovljeno je bilo, ka da ne vežejo ni Srbije, ni Ame-ka rike nikaki tajni ne javni dogo-in- vori, ki bi nemogočili ali ovira-ez li osvobojenje in ujedinjenje ce--b- lokupnega našega naroda in »o- vseh naših krajev, in da je taci- ko Anglija, kaikor tudi Franci-■}]- ja zagotovila revolucionarni ka Rusiji, da hoče revidirati dose-ila dan je tajne dogovore med za-»e- vezniki. Vsi člani odbora so bi-a- li enodušni v sklepu, da se s z" skrajnim naporom vseh sil oja-ek či borba celega našega naroda pa proti vsem zaprekam, ki bi ita-je le na poti popolnemu osvobo-jo jenju in ujedinjenju, zlasti pH ri- proti vsem poskusom, ki bi da-o- li italijanskemu imperijalizmu ni pravico do katerigakoli dela 0- naše Jadranske obale in ki bi ni pretvorili Jadran v zaprto ita-li- lijansko mor ječi- 6. Posojilo Srbiji. a- Z radostjo je bilo konstatira-ta no, da se je ves naš narod, zla-:i- sti pa naše večje organizacije ra v lepi meri udeležile upisova-t- nja za ameriško posojilo Svo-0. bode in da si je ta naša pripravljenost in udeležitev stekla priznanje od strani ameriških ob-z- lasti. Z veliko hvaležnostjo pa 11 je bila pozdravljena naklonje- 1- nost Amerike, katero je peka-a zala Srbiji s tem> da ji je dovo-a lila posebno posojilo, da bo na si ta način mogoče dati prvo po- moč nesrečnemu narodu. Pri-pravljenost Amerike, da bo poti višala nadaljnje obroke po na-rastlih potrebah, dokazuje da 1- bode mogel ves naš narod v ;, vseh naših krajih, ko bo osvo* [. bojen, dobiti prvo najpotreb-,- nejšo pomoč od Amerike. 7. Akcija Črnogorcev. Ugodno je bilo sprejeti poro- 0 čilo, da se je konstituiral v 2e- - nevi črnogorski Odbor za Uje-«f dinjenje, ter je bilo zaključeno, - da je treba podpirati prizadeva- - nje tega odbora, da se za izvr- - šitev njegovega programa, or-ganizira črnogorski del našega - naroda v Ameriki. Z vapehom - tega delovanja bo triumfirala tudi misel narodnega ujedinje- - nja Jugoslovanov nad vsem se-5 paratizmom in nad vsemi splet-/ kami dinastičnih interesov. J III. NOVO DELOVANJE. } 8.* Značaj delovanja. Odbor je bil enodušen v na-^ ziranju, da je bil značaj celega } jugoslovanskega pokreta od prvega početka revolucionaren. Ideja osvobojenja je rsvo-lucijonarna ideja. Tudi vsa svetovna vojna navzema danes re-] volucijonarno naziranje jugo- 1 slovanskega pokreta med mase 1 celega naroda, in da se bo v ' tem smislu vodilo vse delova-1 nje za osvobojenje. Odbor je zaključil, da nemudoma razvije [ med celim našim narodom v 1 Ameriki najobsežnejšo in naj-| odločnejšo akcijo, da ga orga-' ni žira in pripravi do ustanka ' proti stoletnim tlačiteljem in 1 proti vsaki tiraniji, da v tem ' smislu organizira in ojaČi vse ' naše narodne organizacije, ta-L ko da bodo pripravljene z vse-1 mi silami omogočiti čim brez-' obzirnejšo fizično borbo naro-1 da za svobodo. e 9. Cilji borte. 0 Vse delovanje mora biti v l" tem oziru naperjeno: , a) proti vsakemu in vsako-} gar imperialističnemu tlačenju, ' osvajanju in zasužnjevanju naroda, pa bddisi pod kakoršno-koli krinko in v kakorštnikoli obliki. Ves naš narod mora biti pripravljen, boriti se do konca, bodisi tudi sam, proti nasilju, katero se izvršuje bodisi v 1 imenu zgodovinskih pravic, politične moči, družabnih ali eko-' nonrski-h interesov, v imenu mi-litarističnih, dinastičnih ali na-i ckjnalističnih ambicij ali v imenu verske nestrpnosti. Zlasti je ^ treba, da se 4? poslednjega človeka bori proti ne mike mu na-: silju v slovenskih pokrajinah, I proti madžarski brezakonho-! sti na Hrvatskem in Južnem Ogrskem, proti bolgarskemu' šovinizmu v Macedoniji, proti italijanskemu im-perijalizmu na b) Našega naroda ne vežejo niti jih noče priznavati kaki javni ali tajni diplomatski dogovori, bodisi med osrednjimi vlast-mi, bodisi med posameznimi zavezniki, po katerih bi bila že v naprej določena usoda bodisi celega našega naroda, bodisi kateregakoli njegovega dela, i brez vprašanja, mimo in proti j volji, tradiciji in interesom tega naroda. Vsi naii kraji in ves naš narod mora biti svobodeh, j da bo, ne oziraje se na kake j zgodovinske pravice ali na kakršnekoli dogovore, razpolagal s svojo usodo in po svobod-I ni svoji volji uredil vprašanje ! svojega narodnega ujedinjenja, I oblike svoje vlade in organizacije svoje svobodne države. Dalje na Četrti strani. MtliMliililUlliJILljii'ijM'lJ.IMfl 3 - MAGNIFICENT STEAMERS - 3 Tl.« Gr-at Ship "8KEANDBBE*—"CITY OP BRIE"—"CITY OF BUFFALO" CLEVELAND— Dally, May'l"to Nor. 15th-BUFFALO • fSr- JH CMrraML t^7*BuFF*U» . 1:00 P. K. AitIt« Bwtalo . <:N A. M. 5 Rtixtiu Tin f Arrtr« OLaviUAVn 1:10 A. M. 1 —N—ffc— « Tli* with >a»r» ?otu»limit, foremf no«wt»dla«UTli>. wh—lb— Th^CleveUnd^k Butfilo fcy^. , n* SfMt My tnuninrl -- ^wm* >m4 —^ ^fflML^^^^^^^ 1 i^nthLflt'iiinh! ^ ii>t ttivmiVr __ I 'Blown. Dobrodelna Zveza." WnirIM fchd l*mtl JKart. UST. IS. NOV. ML la. MARCA V DRŽAVI OHIO l|A|i VDZ,OH.O T«L O. S. PrimmUm 117« R VvWrai mmit IM2 E. Mrnd Si. ■WjV.'Jj- UPRAVNI ODBORI »Predsednik: PRIMD2 KOGOJ, 3904 St. Clair avc. 1 Podpredsednik: JOHN GORNIK. 6105 St. Clair ave. Tajnik: FRANK HUDO VERNIK, 1052 E. 62nd St.. I Blagajnik: JE)RNEJ KNiAUS, 1052 E. 62nd Street. NADZORNI ODBOR: LOULSJ. PIRiC, 6119 St. Clair ave. IGNAC SMUK, 1051 Addison Road. JOS. RiUiSS, 6619 Botina ave. N. E. POROTNI ODBOR: JOSIP KALAN, 6101 St. Clair ave. AGNES ZALO KAR, 1081 Addison FRANK ZORICH, 5909 Prosser ave. ti FINANČNI ODBOR: , t FRANK M. JAKŠIČ, 1203 Norwood Rd. FRANK CERNE, 6030 St. Clair ave. „ ANTON GRDINA, 6127 St. Clair ave. VRHOVNI ZDRAVNIK: FRANK J. KERN, 6202 St. Clair ave. GLASILO ZVEZE: H "CLEVEiLANDSKA AMiERIKA", 6119 St. Clair ave. Vse denarne zadeve in stvari, ,kar se tiče upravnega H odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika. Vse pritožbene zadeve, ki jih je rešil dmštveni po- H ! rotni odbor, se ipošiljajo na »predsednika porotnega od-|S bora Josip Kalan. za mesec maj 1917. Aseament No. 43. ^Ho'H i I * ^BRQSki. ^ I . ______ - ^ » ^ .5 k -g % T 1 S - 3 r S ^ g '5 a 1 "S -s «1 i J fl" i c ^ SE E ^^ 2 3 -c 6 a^lSo« 8-2 i - I iS SI ^ f'8 J ,15- ^ i ) C. S oŠ ^ v U ~ C a. M J* ^ £ O^ • ■ Q ž •§ fc. S m« pu S N c^^ gSti ^MŽ. ^ . i| 787.3« f3«o.62| 345.56 1 58 20 2.2i$\.....I.....I..... .75 447.00 300I 147.oo| 401 . 2\ 94.25 45-05 38.00I 10.2o|I .OO .......\..J..... 17-IS---- 17.15 67 ' L 3l 120.45 57.70 54.00I 8.25I...........50.....................)....... 56 . 4| 507.40 275.10 179.00I 47.55I 2.25I 1.00..... 1.25 1.25 72.28).... 72.28 319 1 I 5l 129.83 55.63 54.00I 10.20I 5.00I 2 .00 3.00 .......... 9.ooj.,t. 9.00 61 - -6) 88.69) 48.04) 33.7g| 6,Qp1^,.• ■.[.. ... .. .. ..... 3°-oo ... 30.00 46J . 7| 1120.63I 58.52 51.11 9 00......1..... 2.00J.....13.00..... 13.00I 60 ; t 8| 74.09I 35.19 31-75 6.15 -x.oo|.. .....I.....I.....I io|oo....r| 10.00 41 9 216.9(3 104.02 93.86 16.80 iP.00.......... 1.25]..................................114. , 10 147.38 71.13 64.00 12.00 1.00.......... .251..... 42.00I.... 42.00I 83 .11 f79.«6 92.91 67.00 16.95J 1.00........... 2.00I............j..,................105 . 12 119.II« 62.83] 46.50 8.85 1.00...............j...........,.[........... 5g . 14 217.01 . 95.26 102.00 H5.75 4 00.....1.....J.....6o.oo|.... 60.00 107 .16 22.29 15.29 2 25 3 75 -75 ................25.......L....... 27 17 167.92 89.79 67.73 "-40 s, -75....................•25 17-00.... 17.00 74 18 52.21 32.75 I5-S6 3.60........... ................................. 23 20 233.24- 100.39 11350 16.50 1.50.. ..... 1.00 .50.................. I09 I |i3i8o.74]$i6ao.aa| 1359.87|$a6i.go|$ao.50|$4 .ootl5.5o|$5.75|»3.oojf7I7.43|l30o|i^I7.43|I75,;, ——------- Fr. Hudaverhžk. t^inik. DELAJ & MOČNIH wmuwiiroimiimirtmtwntiMhriiiirmimiiriirim iiuiiiiiiinniiiiiiiiHiiiiiniiiiiimMmiMiriMim^^^ "Clevel«ndrit» Amerik«" v »redo n. juliji 1917._ 6205 ST. CLAIR AVL ■mmmmitiiiimmmiimr* 6205 ST. CLAIR j AVE. i NJfllUMUUi — KATERA SE PRIČNE —■ , . . v , : * .. ; \ • . , . ............ ' ...;..;.....; ' v soboto 7. Julija do 16. Julija 1917. Naša razprodaja ™» nudi sedaj r« dobro in trpežno blago po skrajno znižanih fcenah, ki vas primorajo da kupite. 50c moške srajce sedaj samo . OvC 75c moške srajcei sedaj.;...................J...... 60* $1.00 moške srajce, sedaj....................,...... 1.25 moške srajce, sedaj........................... 89* 1.50 moške srajce, sedaj................ .......$1.35 1.75 moške srajce, sedaj............................. 1<£9 2.00 moške srajce, sedaj............................ 1.79 2.50 moške srajce, sedaj............................ 2.19 3.00 moške srajce, sedaj............................. 2.60 3.50 moške srajce, sedaj........................... '3.15 4.00 mdške srajce, sedaj..-.......................... 3.60 4.50 moške srajce, sedaj........................... 4.05 5.00 moške srajce, sedaj............................ 4.49 * Velika izbera moških Cflt* delavnih srajc DUv črne satenaste srajce............................... 69^ Črne satenaste srajce................................ .85* —JiJA^^mrnmmmmwmtštimSiim^mummm^^—^*^^^ Moška spodnja obleka.............................. 25*^ moška spodnja obleka............................... 55* B. V. D. spodnja obleka.........i.................. $1.00 Union Šuits__________i............................. 55* Union Suits................................... $1.15 Union Suits................ i. .T.".........;........ 1.39 Freeland overalls < K » 85c Headlight union made overalls $1.50 __•_''' • •■ v . . S nil I I III >1» m mil pill » m i n m in n i n—■— 25c moške kravate... h............................ . 19* 50c moške kravate................................. 44* 75c moške kravate................................. 68* $1.00 tflpške kravate. 4^.... i................ >, 89* 1.50 moške kravate......................................$1.35 $1.50 moške 'hlače................ ...................$1.35 2.00 moške hlače................................. 1.79 * fSTn*f H - i " __1. ■ ■ ■ • *>> - *__ 2.50 moške hlače.................................$2.19 2.75 moške hlače.............. ........................................2.48 3.00 moške hlače..........................................2.69 3.25 moške hlače.................. .h...............2.98 3.50 mo&ke hlače............. ........................3.15 3.75 moške hlače............. ........................................3.48 4.00 moške hlače*..........................................3.59 4.25 moške hlače...........................................3.79 4.50 mdške hlače..............................................4.05 5.00 moške hlače..................................4.49 Velika zaloga kap sedaj po . , . feavv 50c moške kape............... ................... 39* $1.00 moške kape................................... 89* 1.50 moške kape............. ..................... $1.29 25c usnem pasovi............. ........................................19* 50c usneni pasovi................i................................44* 6oc usneni pasovi............. .......................53* 75c usneni pasovi...........• •...................I 69* $1.00 usneni pasovi.................................89* 30c moške naramnice (Suspenders)....................26* 50 moška naramnice (Suspenders)......................44* 25c gumbi za srajce.................. ................19* 50c gumbi za srajce..............................................................44* 25c igle za kravate.............. ......... ..............19* 50c igle za kravate....................................44* 75c igle za .kravate.....................................69* Garters...........................................................22* Velika izbera moških slamnikov ' trdih in mehkih Qftf* samo po vOv 1 1 >1 .n 50 moški slamniki...............................$1.29 1.75 moški slamniki.....— ....................... 1.59 2.00 moški slamniki................................ 1 79 2.50 moški slamniki.......................................2.23 3.00 Panama slamniki..................................2.69 3.50 Panama slamniki..............................3.15 4.00 Panama slamniki..........................................................3.59 4.50 Panama slamniki......................................................3.96 5.00 Panama slamniki................ ..........* 4.49 5.50 Panama slamniki................4.98 1 Moške nogavice.............................................................10* Moške nogavice........................................................................15* M ' V MJ*:^ ' '■>' •. ' BV* Pri tej razprodaji ne dajemo in ne zamenjamo znamk. , . . ' i; - . • ■ i; • #; .' .. ' ' ^ • , . ... • _ ___ __ A v an. AWJP A . A ■ ^ I Jn fVV V^^W Jk ¥ Jh Jfc MM S^T ■ Cfl Amirfto - /J^Xa CWi po poJMfiMO Europe - .0011*o*am*zna Jtf+OitKf* - ^mmMwr Lomj.pi*a*«»r. ISSUED MONDAY, WEDNMP^Y AND HUPAY. Red! If 25.000 Hiiwm ktkQy tf Ckrelui ad cbewkere. Urtrtttkf rttet w r>f*rt. Aacricu a spirit Fweif h liijufc mij • Bmtondmmm**— mtMtr Jmmmry 5tk 1909, at tkt fimi <0* si CMmmd, JEfr mtdsr tkt Act tf tisrvk 3rd. 1879,____ Jjjjjj^ No. 8o. Wed. July n. 1917- IZJAVA. Uredništvo je prejelo slede- s čo izjavo, katero priobčuje kakor je bila poslana: * Veliki politični dogodki zad- £ njih časov, povzročeni od »ve- r tovne vojne, ali pa z njo v tesni C zvezi, so pomaknili med drugi- € mi pravico narodov, da sami t odločujejo o svoji usodi, v os- £ prerije. O tej pravici ni moglo s biti z etičnega stališča nikdar s dvoma; ne more - < vence, zlasti pa v Ameriki živeče, ker imajo možnost, da govore o svoji usodi in o svojih namerah svobodno, kakor ne ffiorejo v svoji domovini. IZ ozirom na to smatramo za svojo nalogo, da izrečemo jasno vpričo svojih rojakov, vpričo tistih, ki podpirajo enakopravnost vseh narodov in vpričo vse javnosti, kaj smatramo ca narodni cilj (Slovencev. To dolžnost čutimo tem bolj, ker spoznavamo, da je pravična rešitev mnogoštevilnh narodnih problemov eden izmed važnih pogojev za trajnost bodočega miru in ker je bilo zlasti nerešeno jugoslovansko vprašanje med najodločilnejšimi povodi sejdfcnje vojne. Rešitev tega vprašanja je torej logična potreba, da se ne »ponovi v še strašnejsftt oblikah sedanja svetovna katastrofa. Slovenski narod, živeč na Kranjskem, Primorskem, Spodnjem Štajerskem in Koroškem, v manjših oblikah na Ogrskem in Benečanskem, je etnološki del Jugoslovanov, ka terim je prištevati se Hrvate, Srbe in Bolgare. Vprašanje, če so Jugoslov^ii en narod ali štirje narodi, j zaključki, ki bodo, ako bode potrebno, pozneje objavljeni. l Ti sklepi so naravna konsek-: venca zaključkov, sprejetih na i skupščini v Pittsburgu, in odgovarjajo današnjim razmeram 1 in duhu Icasa. Vse dosedanje delovanje Odbora je bilo samo - potrebno pripravljanje za to akcijo, v kateri mor« najti ves jugoslovanski pokret svoj stvarni izraz in vrhunec svojega na- i roda. Izvt$evalni odbor stopa a i tem pred narod in med njega, da ga dvigne k uStanku proti i vsem tiranom, ki so ga tlačili, izkoriščevali in zapeljevali, aH - ki bi hoteli v bodoče to delati; - stopa med narod, da ga pridobi )' za borbo proti vsem tujim slu- - gam, prijateljem in agentom - bodisi javnim ali tajnim, ter i sprejema -za devizo besede i predsednika (Wilsona: "Gorje - človeku ali skupini ooeb, ki bi 1 nam skuial stopiti na pot v tem času velikega odjočevanja " In my previous political articles published- in this paper, I lj have repeteaedly referred to a declaration issued by fifteen Cro- p atian and Slovenian Roman Catholic pricets living and holding j, sinecures among our immigrants, which declamation I have j stigmatised as an act of infamy and treason, not only against p our native country but also against this country which we are 9 proud to call our second fatherland. A Aa this declaration has at the time of its publications been U denounced most violently by all friends of liberty among the -Jugoslavs and as it came at a time when the best among our immigrants were in the midst o! a bitter fight for the rights and § for the salvation of thekr native country from Austrian tyranny, j-and as it was published in a New York daily in Slovenian, by jp the name of "Slovenic People", which openly supported the j Austrian propaganda in this country and which has been known z to be the official mouthpiece of the Austrian government am- c ong the Slovenian immigrants in the United States, it was ev- g idently intended on one hand, to weaken the effects of the anti- -Austrian propaganda carried on relentlesaly on our part, and secondly to act as an incentive and1 encouragement to the di*- ' semination of pro-Austrian and pro-German sentiment among t( the less intelligent and more backward pairt of the Croatian and Slovenian imigrants in the United States. Jugoslavs opposed to Austria. n As liberty loving people, the by far greater part of Croats, and ( a considerable part of the Slovenians in this country, have al- -ways been opposed r to the Austrian autocratic rule, and they have never ceased to work for independence, and to claim their " right to selfgovernment aiming at tihdr unification with their next kin, the Serbians, in one strong and independent state. ^ This, of course, did not suit the schemes of the Austrian gover- | nment, which through its official representatives in Amertel, j instigated a vicious and insidious counter-move with the in ten- p tion of discrediting all those, who worked and still are working 1 for the liberation of their brothers across the sea, from Austri- . an oppression. As stated1 already, the Austrian propaganda was carried on through the columns of a venal press and with the co-operation of some private and semi-official individuals who were ready to serve the enemies of their country in order to satisfy their own greed and their base ambitions. Priests tpmed traitors. It will easily be understood, that such an action on the part of a group of national priests, at a time when the future of our native country was at stake, came like a thunderbolt £rom clear skies, and was tantamount to a stab in the back of ou/ noble fighters for freedom and1 independence. , The statement was signed by fifteen priests and was engineered in particular by two of them, the Reverends Dr. E. Ka- ( jič of Johnstown, Pa. and D. Ml Krmpotič of Kansas City. One I of the signatories, immediately after the publications, withdrew . his signature, expressing his regret for his indiscriminate be- j coming a party to this conspiracy. t Besides the two obove mentioned priests, the statement I has been sign eh by the following servants of Christ who like Ju- J das, coldly and deliberately for thirty shekels sold their honor | and th^y country/to the oppressors of their own kinsfolk: i Reverend B, Bdkavac, Ivan Raab, Ambnoz Sirca, A. Žuvič \ Leon %- . pears that at least several of them committed thereby an overt ( act against the United tStates, when they expressed' in their ( statement their undivided loyalty to a foreign sovereign, while ( as naturalized American citizens $ey, l^ave renounced already ( their allegiance to their erstwhile sovereign, the emperor of Au- ( stria, and under solemn oath had declared) their fealty to the ( Stars and Stripes. j We know this to be a fact, and it certainly is beyond < our comprehension, how «for instance Rev. Krmpotic has the ( nerve to point in his latest assaults on Dr. A. Biankini one of < our leaders, to his American citizenship of ten years, and to < call himsef a better American than the Doctor. He has the te- < merity tO do so, after he concocted and published over his and ' his companions signatures said declaration in the shape of a political confessio Fidei, wihich contains the following paragra-graph, for the sake of which the whole declaration has been written, and which is the tenor of the same. "Faithful to God, to the nation, to our native country, and ( TO HIM UPON WHOM the nation has transferred their sov- ( ereign right to rule, which is reflected in the crown. Such a declaration is a burning shame for every freeman ( but i amounts to treason if — as in this case — made by a na- , , but it amounts to treason. Nobody can therefore blame us for ( ! our ouriosity if we should like to know, how the Reverend D. ( M. Krmpotič can compromise his American citizenship with i this unqualified declaration of loyalty to a foreign potentate, regardless of tihe fact that this ruler (the late Francis Joseph) i' was an inveterate autocrat and that he has won for himself the , renown to have been the worst enemy of the freedom in gene-i ral and the most relentless opressor of his Slavic peoples in , particular there ever sat upon the Aaustrian throne. Rev. Krmpotič and his Austrian fellow-loyalists in their . eagerness to serve their master, evidently fongot everything ; about their duties toward their adopted country and broke . their solemn oath taken upon occasion of their admittance to i American citizenship when they renounced) their erstwhile lord i liege. Consequently, these gentlemen (have perjured themsel-> ves and^moreover have openly confessed that they care not a , damn for jhis country and for anything etee except :heir own , comfort » SIGNERS OF STATEMENTS UNDESIRABLES. How desirables men like these are in time oi war, when this country has taken upon hersef the tremendous task to con-s quer a formidable enemy, the ally and master of the successor , to the crown of which only recently death has stripped the head of the emperor to whose feet they have prostrated themselves mertally, not able to do so bodily, I am willing to leave to the judgement of those who are concerned with the preservation of the safety of this country during the war. I should say that no one will entertain the slightest doubt as to the sincerity of their feelings toward the emperor of Austria and it is safe to assume 1 wihat their stand is in this war and to which side their sympathies r incline. Owit^ to their positions as pastors of their flock, Their • influence among their parishiones is considerable, and the t consequences of suoh a state of affairs can. not be underestimated. Salus rei publicae suprema xex. The government will do well to let itself be governed accordingly. Smart^^aSmre&r'pri°L|ub- 1 Ijani. IVed ttvema letoma in ' pol je bil ujet od Rusov. Služil je pri 17. peipolku. Rojaki v Rusiji so prijazno prošeni, da | pozvedo za njega. Njegova sestra Fannie Oven, omožena j •Maljer, 6712 Edna ave. Cleve-land, Ohio. U. & A. (85) . KJE JE Stefan Ožbolt, doma iz Volčje Drage pri Gorici. Bil je vjet od | Rusov pred dvema letoma. Njegov brat bi rad pozvedel zanj. Alojzij Ožbolt, 6119 St. Clair ave. Cleveland, Ohio. U. & A._(83) ROJAKI V RUSIJI, pomagajte mi iskati brata Antona Gornik, doma iz Grahove- ' ga na Notranjskem. Ujet je bil ' v Galiciji leta 1914. John Gornik, iois.E. 62nd St. Cleveland Ohio. U S. A._(82) j Hiša naprodaj za dve družini, . ima 12 sob, dvoje kopališč. Jako poceni. Vprašajte nemudoma na 5820 Prosser ave. (83) Iščem iensko, ki ima lahko tudi otroka, za gospodinjstvo " pri udov<*i. Vpraša se na 976 : E. 63rd St. po 6. uri «v. (81) Superior (8i) npfMgTMt ' Kdor bo govoril zoper mene, da sem jaz zakrivila pri po-rodu Agnes Grandovec, se bo pri sodniji zagovarjal. Ivana Cankar, babica, 1096 E. 62nd St _(81) Dva poltena fanta želita stanovanje od 36. do 47. ceste. KHor ima kaj, naj se ogjlpsi v uredništvu. (82) •...../OGLAS. j "v Naprodaj je Jaokson avtomobil za pet oseb, je dohro ohranjen in se ga dobi j ako poceni Proda se ravno tam tudi računski stroj (adding machine), posebno pripravek za trgovce. Kdor hoče kupiti db-bro blago m poceni, naj se zgla-si na 6024 St. Clair ave. (8s>) ROJAKI V RUSIJI, kje se nahaja moj bra>t Anton J-uha, doma iz Iga pri Ljubljani. Ujet je bil v Premyslu leta 1915. Prosim rojake na 'Ruskem, Vda pozvedo za njega, ali če sam bere, da ise takoj zgl&si njegovi sestri lAna Stoje 17211 E. 23th St. JLorain, Ohio. U. S. A. „ (84) ______________ McNutt & McCall Co. Veliki loti,* nitke cene u Bliss M. i St Clair mtl-bili. Jaki širtke mte.Thk Jgfe fo ctttoi Elektriki hč, vwUvti faiJrerett. Min >t trik tmra. OGLASITE SE MU LOUIS RECHER, S^ft ALI PRI nBAl^"GXRSPIČ tHv> Dr. Vodnikov Venec 1 itev. 147 S. N. P. J., v Clevelandu /*5n priredi I , vjV LETOŠNJI t PIKNIK ; NA KASTELČEVIH FARMAH | I dne 15. julija '15. i ) Začetek ab 2. uri popoldne. jP j -M SPORED: 1 i 1. Orkester pri Ttdstrwn R. Perdan. 2. Ples i | solnčnih rež. 3. Tekma brzooogiii mladenk za Z » zavitek čokelade. 4. Tekma dolgekrakih mla- | j deničer za lep« števil« cigar. 5. Javna dražba i [ petelina. 6. Licitacija predmeta v korist S. N. I j> Doma v Cleveland«. 9 » Jed in hladne pijače 9 I) na razpolago. S | OVVOTL I d _________________i ..■II. ..I.— Dne 5- junija so se j>opisali •vsi moški v .Zjed. državah od si. do 31. leta. Glasom statistike Zjed. držav, se je registriralo v Zjed. državah nad deset miljonov moških. Dne 2. julija je izdal predsednik Wilson proglas in od-Tedbo glede načina, kako se bo te ljudi poklicalo v armado. Te odredbe predsednika Wilsona so enake vojaškim postavam, in kdor se jim protivi, pride pred vojaško sodišče, katero sodišče v vojnih časih nikakor ni milostno. Z novačenjem se bo pričelo koncem julija ali pa začetkom avgusta. Vse Zjedinjene drža-ne so razdeljene v razne posebne okraje. Vsak okraj ima približno 30*000 registriranih moških. V vsakem okraju je imenovan odbor treh mož, katerim je prideljen še en zdravnik. Ta vojni odbor v posamez nih okrajih bo izvedel novačenje in ima v istem času pravico osvoboditi od vojaške službe vsakogar, ki zahteva osvo-bojenje, seveda v soglasju z odredbami, kater« je izdal predsednik, če smatra odbor dokaze prosilca zadostnim, da mu ni treba služiti. Kako se bo vršilo rekruti-ranje? Na sledeči način: Vsa imena onih, ki so se registrirali bodejo objavljena v časopisju onega okraja, kamor spadajo. Ravno tako. bodejo javno razoibešena imena vseh dotič-nih precinlctov, kjer so se registrirali. Vojna oblast v Wa-ihingtonu pod vodstvom po-tebnega odbora bo razdelila imena in potom žrebanja potegnila imena onih, ki bodejo [»oklicani na novačenje. Kogar me bo izžrebano, bo dobil nemudoma naznanilo, da se zgla-ti pri pristojni oblasti, in vsak-lo dobi dovolj časa, da se zgla-li. Zglasiti se pa mora v gotovem času, ker sicer bo nemu-k>ma prijet in sodnij^co preganjan. Zdravnik potem pre-šče izbrane, nakar, če so spo-lobni, se vštejejo v armado- Tiste osebe pa, katere so pro- j j glasene nesposobnim od prvega zdravnica, pregleda Se drugi zdravnik, in če še ta zdrav- j nik izjavi, da je oseba nespo^ s sobna, tedaj dobi oseba odpu- ( stnico. In če pa drugi zdravnik ( izjavi, da je Oseba sposobna, tedaj je vzeta v vojno, vkljub 1 temu, da jo je prvi zdravnik proglasil nesposobnim. Vsaka o^eiba, ki misli da ima * važne vzroke, da se ga oprosti 1 vojne službe, naj nemudoma a pove odboru v svojem okraju, ' kadar je klican. Povedati mo- ( ra vse vzroke, radi katerih pro- <1 si oproščenja. Potem mora pri- * seči, da je vse to resnično. Poleg tega pa se mora podpisati r m zapriseči tudi žena, če kdo z n. pr. navaja za vzrok oprosti- fc tve, ker je oženjen in mora r podpirati ženo. c iKdo bo uslišan pri prošnji s za oproščen je ? Ne vsi, ki bo- P dejo prosili, ampak sledeče p prošnje bodejo najbrž uslišane: s 1. Ako se dokaže, da je do- s tičnik zaposljen m potreben v n tovarni za vOjne potrebe ali z potrebe splošne koristi za na- z rod. 2. iAko je od njega popolnoma odvisna žena, otroci, stark « ši, .bratje, ali sestre. > 3. člani dobro organiziranih a verskih sekt, katerih vera za- ii branjuje nošnjo orožja; bogo- j< slovci in duhovni so tudi opro- š< ščeni. v 4. Oproščeni so uradniki v o službi Zjed. držav ali posamez- g ne države, sodniki in drugi Š< uradniki. o 5. Izvzeti so vsi oni, ki že d služijo na morju ali na suhem, n 6. Tujci, ki še nimajo prvih n papirjev irt vsi podanki Nem-Jn čije. E 7. Delavci zaposljeni v voja- «1 ških taborih, arzenalih ali ladijskih gradiliščih Zjed. dtf av, " kakor tudi vsi pismonoše. 11 8. Piloti in mornarji zapos- L ljeni na ameriških parni kili. o 9. Zločinci, obsojeni radi v večjih zločinov in moralne pro- u palice. n To so edini varoki, na teme- j« lju katerih more kdo prositi za ti •da vsi oni, ki imajo male papirje, bodejo klicani na nova-% čenje in so podvrženi vsem postavam, kakor državljani Zjed. držav. Le z Nemci se bo tfela-la razlika, kajti Nemcem se ne ' zaupa. To posebno priporoča-mo našim ljudem, drsi zapomnijo, da ne bo pozneje izgovorov. Postava je tukaj, vsakdo i se ji mora pokoriti, in kdor se i bo izgovarjal, da ni razumel i ali ni vedel, je njegov izgorvor , neveljaven bi bo čutil bridke posledice, časopisje je tukaj, da razloži vsako stvar celemu narodu. iVse prošnje, katere je okraj-i nI odbor rešil, se dostavijo pri-> zivmemu odboru. Prizivni od-. bor bo uvaževal odločbe okraj-l nega odbora. Vsak, ki je od okrajnega odbora spoznan spo-i sobnim, se lahko pritoži na ■ prizivni odbor, seveda bora i podati dobre vzroke. Zapomnite si, da natančno spolnete vse te postave. Kdor • svojo dolžnost spokie, temu se p ni treba ničesar bati. Kdor se i zoperstavi tem postavam, ga ■ zgrabi železna roka postave. o Avstrijsko vojno minkter-stvo za Nemce. "Slovenski Narod" v Ljubljani z dne 14. aprila poroča: "Nemški listi iz Celovca naznanjajo, da se je predsednik vsenemškega šolstva za Koroško na zborovanju izjavil, da se je društvo obrnilo na vojno ministerstvo glede razvijanja nemškega Šolstva v Trstu, in da je dobil od vojnega ministra odgovor, da ibo vojno ministerstvo z vse mi silami delovalo, da se odipro n antične šole v Trstu z izključno nemškim učilnim jezikom!! Društvo je z zadovoljstvom sprejelo to poročilo l Laika uprava na Goriškem "Slovenec" javlja dne 12* apri-Ua: Kot naznanja L'Eco del Litorale je italjanska upravna oblast pridelUa zasedene kraje v Furlaniji Brdu in Gorici upravni oblasti laške prefektu-re v Vidmu. (Udine) Prefekt je bivši tržaški poslanec dr. Pi-tacco. .................. SLOVENSKIH UJETNIKOM^ V RU8IJL Slovenci, U ste ujeti v Rusiji, berite pazljivo oglate v listu "Cleveland-aka Amerika", v katerih oglasih iščejo vaii prijatelji in sorodniki v Ameriki svoje znance In sorodnike, ki ss odhajajo v ruskem ujetništvu. Mi vam pošiljamo nad 400 izvodov lista v Rusijo, in ko ste prečitali list, dajte ga le drugemu črtali. Vaii prijatelji in sorodniki po širni Ameriki os Jtfeo zanimajo sa vas, radi bi vam pomagati, samo da ! jim je mogofe dobiti vaš naslov. Torej {tesno pr* čitajte vsak oglas* v katerem vaši prijatelji in sorodniki iščejo svoje znance, in sporočite nemudo- | mi na označeni naslov, kar morete pozvedetL Hvaležni vam bodejo rojaki, hvaležni jim bodete vi, ki lahko dobite pomoč. Prejmite val slovenski u-jetniki v svobodni Rusiji iskrene svobodne pozdrar ve is Amerike od vam naklonjenega lista. _£_ COLLIN WOOD t V Collinwoodu jako napreduje slovenska naselbina in se množi danzadnevom. Tako smo »e tudi mi priklopili tej naselbini z našo suiho robo (Dry cleaning) In rojaki v Collinwoodu bodejo imeli sedaj lepšo priliki, ker znana jim je naša hitra postrežba in garantirano delo, s katerim čistimo, Mkamo ki popravljamo vaše obleke. Zapomnite si, da kadar nam ali našim zastopnikom izročite svojo obleko, ste popolnoma brez skrbi, da bode dovršena ob pravem času in v vašo največjo zadovoljnost. The Prank's Dry Cleaning Co. Podružnic* na: 15513 Waterloo Rd. / Glavni urad in tbvama: 1361 E. 54th St (91) i> m POZOR! Kupite hišo od poštenega moža. Hiše zidane in lesene. Loti in farme, sploh vse, kar hočete, če hočete kupiti ali prodati, oglasite ije pri nas, bodete pošteno postreženi. 1065 E. 66th St. Tel Princeton 1167 R. (89) ROJAKI V RUSIJI! prosim vas, da pomagate iskati mojega brata Josipa Plesni-čar, doma iz Ravnice na Primorskem. Ujet je v Rusiji on :n še Ve£ bratov, in zelo bom hvaležen, kdor mi naznani nje gov naslov. Andrej Plesnicar, 5377 Stannard ave. Cleveland, O. V. S- A._(82) Nove hiše. so naprodaj, za 2 družini, na Holmes ave. v Collinwoodu. Hiša za $4900, nova, 4 sobe in kopališče spodaj in zgoraj, za 2 družini, podstrešje. Hiša za $ 5600, nova, 5 sob za vsako družino, kopališče v vsakem nadstropju, hrastova tla, fini china cupboards. Te cene so izvanredno nizke, če pomislite koliko starne danes graditi hišo. Lahka odplačila. Vprašajte pri F. S. Bennett, 15630 Holmes ave. (82) ^ ROJAKI V RUSIJI, .rad bi zvedel za naslov mojega brata Ivana Pančur, ki se nahaja v ruskem ujetništvu. Doma je iz Olševka pri Kamniku. Služil je pri 17. polku. Kdor mi naznani njegov naslov, mu bom zelo hvaležen. Ako pa sam čita te vrstice, naj se mi takoj z'glasi. George Pančur, 1019 E. 62nd St. Cleveland Ohio. U. 6. A._(81) Štirje fantje se sprejmejo na thrano in stanovanje, ali samo na stanovanje. 2163 E. 65th St. blizu Cedar ave. - (82) KJE JE moj brat Anton Kovač, doma iz Begunj na Kranjskem. 2e dve leti in pol nisem nič slišal o njem. Kdor rojakov v Rusiji ve za njegov naslov je prošen, da mi ga naznani. Josip Kovač c-o "Clevelandska Amerika," 6119 St. Clair kve. Cleveland, Ohio. U. S. A. (80) —nmmmmmmummmmm i FRANK WAHtfc B 01------>, _ 11 1 T*___»_ . 1 ijifviiiKi mm 1 iprsi H .....innjw 111 11 i 74* K. UM STRUT COLUNWOOD, OHIO V najem ss da velika in čedna soba za 1 ali dva fanta, pripravna tudi za pečlarja, plin. elektrika in blizu na vse strani. 14517 Saranac Rd. Coll-inwood. (80) Bell Rosedale 2377 W. Cuy. Central 6678 R. Plin in kisik. Uradne ure od 9—M in 1—5 ure. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. ure. DR. P. L. KENNEDY, sobosdrsvnik. Dret je zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se sloven« sko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio. (x49) Nations] Drug Stote I vegsl St. Oak sv«, is (fti. etite S posebno 4krfraottk> isdeta}*-tno sdrsvsišk« predpisa. V as-logi imamo vse, kar js trska ? sajboljši Iskani (4f) Front soba se odda v najem za 1 ali 2 ifanta. 5614 Dibble ave. blizu Superior in E. 55. (81) Soba se oda v najem za enega fanta, voda in elektrika. 5436 Stannard ave. (80) Že rabljen les se proda po nizki ceni za 2 garaža 5701 St. Clair ave. (80) so prošefM, da zvedo za mok dva brata France in Josip Be- % nedičic, doma iz Pšivo pri Kra- S nju. Nahajata se sedaj v ruskem ujetništvu. Istotako bi tudi rad zvedel za brate Vift-cenc, Janez tn Lovrenc, ki so i ' bili na laškem bojišču. Kdor \ izmed rojakov ve za njih naslove, je prošen, da naznani M J 1 Benedičič, 1044 Adissoo Rd. ] Cleveland, O. U. S. A. (So)1 ► RUSKI UJETNIK je Filip Kosec, ki je bil ujet - pred dvema letoma v Karpatih. Doma j« iz Ljubljane. Oui sem, 5 da se nahaja nekje v Samaro- - vu v -Rusiji. Kdor rojakov v Rusiji ve za njegov naslov, je prosen, da naznani na Fr. Kosec, 6119 St Clair ave. Cleve- ' °hi0, U S- A> (83) r ROJAKI V RUSIJI I J iKje je moj bratranec Jos. ! Kispvec, ki je že dalj časa ujet v Rusiji. Prosim rojake na Ruskem, da poz vedo za njega, za kar jim bom jako hvaležen. Fr. Kolenc. 1207 E. 6nt St. Cleveland, O. U. S. A. POZOR ROJAKI V RUSIJI I Iiščem svojega brata Alberta Uršič, doma v Slapu pri Ipavi, ki še nahaja že dve leti ujet. Slišal sem, da je nekje v Ta-1 škentu, toda gotovo ne vem. Kdor ve za njegov naslov, je prošen, da ga naznani Josip Uršič, 5810 Prosser ave. Cle- ^ veland, Ohio. U. S. A. (83) Naprodaj je lepa hiša v do- 1 brem stanju, ki se proda po - nizki ceni. Vprašajte pri lastni* " ku na 6836 Bayliss ave. (81) ' i »m ' ........ ji 111 5c vredne, po.........................43f SPODNJA ŽENSKA KRILA: Dobro pralni raznobarvni gingham, *8c vredna, po......................... * '"z i. .-...!_______l_____'i. 'J'_I S_St_ SPODNJA ŽENSKA KRILA: Črn satin, $1.25 vredne, po....................... 65c vredne, po....................... SVILENE BLUZE: (Crepe de Ohine) Zadnja novost, velikost 38—44 $3.75 vredne, po.........v.......i... $2.98 SVILENE BLUZE: Novi vzorci, fina svila v poljubnih barvah, velikost 38— 44, $2.75 vredne, po.....$1.98 ŽENSKE BELE BLUZE (WAISTS) Samo še nekatere velikosti, 65c vredne, po........................ 45^ $1.25 vredne, po....................... 79f ŽENSKE NOČNE SRAJCE (Night Gowns): V različnih vzorcih, 65c vmedne, po.......................49^ PRALNE GINGHAM OBLBKCE: Za deklice, velika izbira, velikost 2—14, $1.25 in $1.50 vredne, po................ 95^ ' OBLEKCE ZA DEKLICE (Gingham): Velikost od 2 — 14 let, 65Č vredne, po.......................4 75c vredne, po....................... 59^ OBLEKCE ZA DEKLICE: Fini beli Pique, novost mere od* 8^14 let, $1.35 vreden, po....................... 98^ $1.75 vredne, po.....................fl.39 MOŠKE SRAJCE: Ilepi,vzorči, fine kakovosti, $1.25 in $1.50 vredne, po...............98^ ?i.00 in $1.25 vredne, po................ S9f ■ t /1' _ MOŠKE PLAVE SRAJCE ZA DELO: Velikost od 15 do I7>4, jSoc vredne, po....................... 43^ ZAVRATNICE: Raznobojna svila, velika izbira, 50 — 75c vredne, po.................. 39^ ' MOŠKI PASI: Črni in rujavi usnjati pasi, 50 — 65c vmedni, po..................45^ 30c vredni, po......................21^ MOŠKI SLAMNIKI: $1,25 — $1,35 vredni, po................98^ $1.50 vredni, po.....................$1.19 v SLAMNIKI IN KLOBUKI ZA DEČKE: 50 — 6oc vredni, po................... OBLEKE ZA DEČKE (Boys Wash Suits): Lično delo od 3 —6 let, $i».25 vredkii, po.......................98^ $1.75 — $2.00 vredne, po.............fl.49 ---- —— MALE OBLEKCE (Rompers): 6oc vredne, po...... ................43# 30c vredne, po........................21^ 30 - 50 PAROV ČIPKASTIH ZASTOROV ZA OKNA (posamezni pari) POD NAŠO LASTNO CENO. t — ■ ....... ZALOGA RAZLIČNIH OSTANKOV BLAGA NA JARDE OD 1% — 5 JARDOV PO ZELO NIZKIH CENAH. PREOSTANEK ZALOGE ŽENSKIH IN JI OTROČJIH LETNIH SUKBNJ ZA POLOVIČNO CENO. PREOSTALO JE ŠE NEKAJ SLAMNIKOV ZA ŽENSKE IN DEKUCE, NA RAZPRODAJI ZA NAAO LASTNO CENO- RADI RAZPRODAJE BODE NAŠA TRGOVINA V SREDO CELI DAN ODPRTA. j NA RAZPRODAJI BODE ŠE VEČ PREDMETOV, KATERI NISO V OGLASU OZNAČENI Ker bode ta razprodaja trgala SAMO TRI DNI se vabi cenjeno občinstvo, da se čim preje ndeleži te ugodne prilike. 6129 ST. CLAIR-AV. TOMŠIČ & STAMPFEL, 6129 ST. CLAIR-AV. Slovenska modna trgovina. Na tej razprodaji te ne daje in ne zamenja stampsov ali tiketov. __ ____ ___________ _____ I Zločini Germanov J)j| j I iV »T Urtdio izveske fruceske, belgijske is ameriške b- T« ( 4„ , nsjje o živinski delik nemlke irnide. V, C 'Skupaj s pravično jezo na-i že armade koraka' čisti vanda-Blizem. Vojaki požigajo celo > one vasi^ ki so popolnoma zapuščene, iz samega veselja, da ; didijo ogenj. Moje srce žalosti radi prebivalcev; mogoiče so v resnici rabili orožje proti nam, toda pomislili moramo, da branijo svojo domovino in svojo lastnino. iSilovito so maščevana ta dejanja. Oskrunjenje ranjencev je na dnevnem redu." Ime in naslov neznana. "25. avgusta. Vas Hargenies J v bo požgana radi sovražnih prebivalcev. Našli smo mnogo steklenic vina, katere smo si razdelili med seboj. 26. avgusta smo bili v taborišču pri Narju. 'Mnogo ujetnikov smo dobili danes. Vas smo popolnoma oplenili. iSamo nekaj starih duplin, kjer živi nekaj starcev : smo pustili. Pogled na hi&e je t strašen. Vse je razbito in uničeno/' Izvleček iz zapisnika prosta-| lea Willmer, 40. brigade, 10. I pomožnega bataljona: "5. septembra. V vasi Cham-I penoux smo precej ropali. Do-I bili smo mnogo jako redkih p. stvari, med njimi mnogo šun-; ke, slanine in vina. Žalosten je I bil pogled na vas. Bombardirali na... Vfeo in zopet vino! Ce-1 le vreče smo ga nosili. Dočim \ se je v vas streljalo, so naši vo-gljtfki vseh oddelkov odnašali, kar je bilo za jesti in piti. i ^5. okt. V Loupmomtu je * krasna hiša z najfinejšimi perzijskimi preprogami, tu smo itklali svinjo, v postelji s svi-s| lenimi rjuhami pa so klali mlajše prasce. Kri je dekla doli po stopnjicah " Dnevnik nemškega ujetnika. I j "Za kazen smo požgali tar-P «10, In ta žalostna usoda je za- 1 dela mnogo bogatih in cvetočih vasi. V splošnem je bilo BEftba ce, gosi, in zajce. V resnici ■ zgleda vse skupaj kot ropar- • sko življenje. Postavno je dovoljeno polastiti se živil, kadar jih rabimo, toda mntfgi naši vo- \ jaki kradejo vse in vselej, ka- ■ dar se jim zljubi. Ure in dru- ► ge dragocenosti odnašajo iz i hiš in jih pošiljajo domov, kjer ■ jih prodajo. To se pravi ropar- i sko življenje. Kamorkoli pači 1 pridemo, pohodimo vse pod. nogami." i Stran 33... Obiskal sem grad ' in sem videl kako je naša kava-1 lerija tukaj divjala. Eno noč • prej so francoske čete tukaj prebivale in so tudi večerjale. Tedaj je bilo vse v najlepšem stanju. Danes pa vidim pred seboj podrtijo in razdejanje. Vsi predali, miznice in omare, vse je razbito in pokradeno blago ven. Seveda, naša kava-lerija pride najprvo .povsodi in odnese najboljše. Nič ne rečem, da se vzame kar je potrebno za hrano, toda da razbijajo steklo, zrfcala in dragoceno pohištvo, to pa presega vse meje .. JLačne živali smo videli tavati okoli, R&ce, gosi, piščeta, vse je bilo odneseno.. .La guerre est la gueire. (sic.) "Vsa morala je uničena, strašna je vojna, iz doma pa nam pišejo kakšni junaki smo! Stran 37...iMožje strahovito ropajo. Vse, Ikar je v hiši je ' zbito in uničeno. Niti mali osebni okraski ne pobegnejo { uničenju. Vse pravice osebne , lastnine so uničene. »Mi delamo j strašno krivico našemu dobre- , mu glasu!" , Fritz Hollmann. ■ 1 Izvleček i t njegovega pisma, * katerga je pisal v Nemčijo, ko 1 se je nahajal v okolici Lille, se i glasi: t "Edino dobra stvar tukaj je, da nam ni treba biti žejnim in 1 lačnim. >Mi pijemo pet ali šest | steklenic šampanjca na dan, in kar se tiče perila, imamo sa- 1 mo svilo. Kadar kfclo naših vo- 1 jakov nima več spodnjega pe- 1 rila, gre kar enostavno v ka- 1 ko hišo, vzame in se preoble- i če. Seveda, v teh hišah • ni po-največkrat nobenih ljudij, to- 1 da kadar naletimo na ljudi v 1 hišah, nam vselej povedo: "60- 1 spod, mi nimamo ničesar več. t ...Toda mi ne poznamo teh 1 besed "ničesar več." Vzamemo 1 kar dobimo. Ubogi ljudje se J mi smilijo, toda vojna je voj- '] na...Vi mi pišete o denarju, t Plače nismo dobili oki i> septembra. Kadar dobimo plačo, 1 vam pošljem 80 mark. \ "26. avgusta. 'Bili smo jako č lačni in sedaj preganjamo Bel- t gijce, in kmalu bodemo na s francoski meji. šli smo iskat živež, toda ko smo prišli do 1 kmetov, so Streljali na nas, ko č smo jim hoteli vzeti blago. Mi f smo planili nad nje, zabodli jih z bajonetom in vzeli vse, 1 kar ,so imeli. Ko smo šli iz va- I si, so streljali na nas, mi smo j jim pa požgali vse hiše, tdda c nemogoče je povedati, kako v je to zgledalo. Bog ve, kaj se h bo zgodilo z nami v Franciji." s Dnevnfik prostaka Hasse- j merja, od 8. uradnega zbora: ii ""J" 9- I9I4- Strašni masakre. s Vas je pogorela do tal, Fran- v coze smo pometali v ogenj, civilisti in vse idrugo je zgore- n lo." ( Notneny. li "Podpisani izjavlja na svojo ji čast in sveto besedo, da so tu- s kaj zapisana dtejstva, izjavljena s pred stotnikom generalnega r štaba, resnična • in popolnoma j zanesljiva. c V teh izkazilih se tiče nekaj j< 1 vojaške karijere podpisanega, 1 nekaj pa delavnosti 8. bavar-1 skega polka v Nomeny, 20. av--1 gusta, 22. in 23. Pisec teh vrst j je služil kot častnik z motor- - ( nim kolesom pri bavarskem - polku, in je pri svoji vožnji na-i okoli videl mnogo grozot in • brutalnosti, ki so se mu gnjusi-i le. N. pr. on je bil priča slede- ■ čemu dejanju nekega bavar- • skega* vojaka, katerega ime pa " v naglici in splošni zmešnjavi ■ ni mogel zvedeti. Ta mož je ■ ustrelil očeta neke družine z • neizmerno brutalnostjo, v pri- • čo žene in otrok. Zdelo se mi ' je tedaj, da častniki v Nomeny ■ nikakor niso mogli preprečiti te • I ga dejanja. Kolikor morem jaz i I soditi, so pripisovali ta zločin- < I ska dela skrajni brutalnosti, in ^ celo naši lastni vojaki so se po- < • zneje z grozo spominjali teh • dejanj. I Podpis: Wilhelm Peters, poročnik 8. bavarskega polka. 1 Izvleček iz idlnevnika prosta- ■ 1 ka Rifchard Gerhold, 74. pehot- j nega polka, ki opisuje trpinče- ' nje belgijskega prebivalstva: j "Spominjam se trenutka, ko < smo stopili na belgijsko zem- j ljo, kajti .ta trenutek je nepre- < stano pred menoj. Vsa vas je 1 bila v plamenih, vse je bilo raz- 1 bito. Vse je ležalo na tleh po 1 cestah, le ena mala hiša ni bila podrta; predi njo je tsala ženska & šestimi otroci in je z dvi- -gnjenimi rokami prosila milo- i sti. In danzadnevom je ista * stvar." I • Izvleček iz zapisnika prosta- < ka Max Thomas, 107 pehotne- « ga polka, opisuje zločine, ki so 1 jih Nemci povzročili v Spon- ^ tin, Belgija: 1 "Kompanija 107. in 108. re- > gimenta je imela povelje osta- 1 ti zadaj in preiskovati vas, za- I jeti prebivalce in pozažgati | vas- 'Pri vhodu v vas, na desno, 1 ste ležali dve deklici, ena mrt- 1 va, Kflruga smrtno ranjena. Tu- t di duhoven je bil ustreljen rav- J no pri postaji. Trideset drugih 1 mož snio ustrelili in petdeset ujeli." 1 Izvleček zapisnika podčast- s nika .Schultza, 46. pehotnega 4 polka: >c "15. okt. 11914. Prvotno je 1 bilo določeno, da se bpdemo 1 nastanili v Billy, iz katerega 1 kraja smo že pregnali vse ci- < vllno prebivalstvo in odnesli s ali uničili smo vse pohištvo, t Ta način vojskovanja je po- i vsem barbarski. Čudim se, za- r kaj se mi jezimo nad postopa- p njem Rusov, kajti mi v Fran- 2 ciji veliko bolj divjamo, pri r vsaki priliki; najsibo kjerkoli, I požigamo in morimo. Toda i Bog je pravičen in vidi vse. č Njegovi mlini meljejo počasi, 2 toda jako kilrohno." 1: Tu sledi dnevnik nekega ja- t ko naobraženega ftioža, ki je .g pisal dogodke na kos trgovske- t ga naročilnega lista. Brez ime- ' 1 na. Na koncu manjka nekaj 1 strani: n "13. sept. 1914. Dolhain. — o Prebivalci so v naše veliko za- č čudenje, prijazni, nekateri celo p prijateljski. "14. sept. — Zbudil sem se v § Tirlemontu na potu v Louvain. s Mnogo hiš uničenih. Kakšen I< pogled na Louvain! Vse hiše v okoli železnice so popolnoma z uničene, le nekaj glavnih stebrov še stoji. Na trgu pred po- n stajo smo zajeli topove. 180 n prebivalcev smo tukaj ustrelili, d in še prej smo jih prisilili da_ d soTizkopali svoje lastne grobo- v ve." si Dnevnik,- brez prvega ime- P na, naslov: Minhaus District, ^ Oldenburg, Holstein: — "Okoli 7. in 8. avg. sem imel večerjo v hiši nekega mesarja. Imeli n smo pohane možgane. Ljudje d so skrajno prijazni in naklonje- k ni. Cigarete in tobak je tukaj n jako poceni. V hlevu je bilo no- j< coj jako prijetno. Nekateri pi- b jejo šampanjec, ker tukaj je ja- v m ko poceni- V "10. avg. blizu Bastogne. — ft Neki poatapac na železnici je I streljal na našega kolesarja, to-1 9 da brez uspeha. Bil je ubit od m nekega narednika. Poleg tega K smo ustrelili tudi nekega civi-t lista. Zažgali smo njegovo hi- i šo in lastnino. Ceste so nepre~ K stano zastavljene raklii ogromne T množine posekanih dreves. Pri-P silili smo prebivalce z revolverr m ji, so odstranili drevesa. V ™ globokih kleteh samostana so a, naši strelci našli velike zaloge r- vina. Toda žalijjobože, da stot- nik ni dovolil pdti. st ; "14. avg. Braibant. — Kar r- |iam niso dali svojevoljno, smo n Vzeli: kuretino, jajca, mleko, i- golobe teleta. Mnogo veselih n dogodkov smo preživeli pri i- tem ropu. "Petek. — Danes je dan po-r- čitka. Dobili smo mnogo žive-a ža, kruha, preserv, vina, cigar, ri pobili smo gosi, kokoši in pir e ščeta, pa tudi zajce...Jaz igram ; z piano in mi vsi skupaj nepre-i- stano ropamo." ] ii BELGIJSKA URADNA y POROČILA e Masakre v belgijskih mestih. ' z , Tamines je bogata in jako i i- obljudena vas ob reki Sambre, J n med Charleroi in Namur. Od- j >- delki francoske armaJde so jo ] h zasedli 17. 18. in 19. avgusta. 1 V četrtek^ 20. avgusta se je pri- . kazala nemška patrola v predmestju Vilaines^ iBila je po- 1 i- zdravljena s streli francoskih 1 - pušk, in od partije civilne gar- ; i- de v Charleroi. Nekaj ulancev i je bilo ubitih, nekaj ranjenih, 1 0 ostali so pa zbežali. Ljudstvo i - je prišlo iz svojih hiš in je kri- 1 - čalo: "'Vive la .Belgique!" "Vi- 1 e ve la France K* Najbrž je bilo I - to vzrok, da so Nemci pozneje i > nečloveško mesarili v vasi. { a 'Nekaj dnij pozneje so prišli ; - Nemci v velikih četah v vas ] - Alloux. Tu so požgali dve hiši < - in zaprli prebivalce. Vnel se je i 1 artilerijski boj med nemškimi : topovi in med francoskimi. 1 - Okoli 5. ure popoldne dne 21. \ - avgusta, so Nemci zasedli most t 5 v Tamines, prekoračili reko 1 - Sambre, in so se začeli vlivati 1 v masah po cestah vasi Tami- j - nes. Okoli 8. ure so čete neha- ^ - le prihajati, vojaki so udrli v 1 - hiše, pognali prebivalce ven, r i pokradli so vse, kar je bilo v s , hišah, potem so pa vas zažga- c - li. Nesrečni kmetje, ki so se na- 1 - hajali v vasi, so bili ustreljeni. - Rop in požig se je nadaljeval 1 vas drugi dan. 1 t Hiter umor. r Zvečer 22, avgusta, v soboto, r - so zbrali Nemci kakih 400 do c 1 450 ljudi pred cerkvijo, nedaleč r od bregov reke Sambre. Neki ; i nemški oddelek je pričel stre-) Ijati na nje, toda ker je šlo stre- r l Ijanje prepočasi od >rok, je J ■ častnik zapovedal pripeljati ' i strojno puško, in kmalu so vsi £ . kmetje ležali na tleh. Mkiogo F - izmed njih jih je bilo samo ra- ^ - njenih, in v nadi, da jih bodejo ■ pustili pri življenju, so se s te- - žavo pobrali, toda bili so ne- h i mudoma zopet postreljeni. , Mnogo ranjenih je še vedno le-l žalo med mrtvimi. V več slu-, čajih so se J^enici približali r , zdihujočim in so jih umorili z t bajonetom. Porioči se je neka- 11 • terim posrečilo pobegniti. Dru-gi so pa storili konec svojim ■ bolečinam s tem, da so se zva- u ' lili v reko, kjer so utonili. c i i Vsa ta dejstva so zapriseže- I; na, da so resnična, in sicer od u • onih mož, katerim se je posre- s čilo pobegniti. Kakih sto tru- 'j » pel je bilo najdenih v reki. Drugi dan, v nedeljo, 23. av- n gusta, okoli šeste ure zjutraj 8 se je streljanje na trgu ponovi- F lo. Nemci so tekom noči polo- ® vili nove žrtve. Ena izmed teh žrtev pripoveduje sledeče: c "Ko smo prišli na trg smo z naj prvo zagledali cele gruče z mrtvih trupel, najmanj 40 jar- G dovna široko in šest jardov na h dolgo. Gotovo so jih postavili b v vrste in streljali na nje. Postavili so nas pred te mrtve ku- p pe iu prepričani smo bili, da tu- k di nas čaka smrt." . Kopanje grobov. « "Potem se pa nam približa k; neki častnik in pozove može, k da se prostovoljno oglasijo. J k; kdor hoče kopati grobe. Jaz, je moj svak in še nekaj drugih se je ponudilo. Peljali so nas na u bližnje polje, kjer sonamzapo- 1i vedali skopati jamo 15 jardov v; dolgo, deset široko i„ d,a glo-• boko. Vsak je dobil eno lopato, i Dočim smo mi kopali, so nas I stražili vojaki z nasajenimi bajoneti. Jaz sem bil zelo utrujen, ker nisem bil havajen kopanja, , in sem skoro omedlel od lakote. Neki vojak mi je prinesel lažjo lopato in lonec vode. Vprašal sem ga, če mu je znano, kaj bodejo naredili z nami. Odgovoril mi je, da ne ve. Okoli poldne smo bili z delom gotovi. Potem so nam dali nekaj desk, na katera smo položili trupla in nesli smo jih v jamo. Spoznal sem mnogo mrtvecev. Zgodilo še je, da so sinovi pokopavali trupla' svojih očetov, in očetje trupla svojih sinov. Ženske v vasi so bile prisiljene korakati na trg, in videle so vse naše delo. Vse okoli nas so bile požgane hiše. "Na trgu so bili vojaki in častniki. 'Pili so šampanjec. Bolj se je blažil veečr, bolj so pili, in bolj se nam je dozdevalo, da tudi nas ustrele. Pokopali smo kaih 350 do 400 trupel. "Nemci so požgali 264 hiš v Tamines, potem ko so odnesli iz hiš vse, kar se je dalo odnesti. Mnogo oseb, žensk in otrok je zgorelo v hišah. iMnogo drugih je bilo ustreljenih na polju." Andenne. Mlesto Ardenne leži na desnem bregu reke Meuse med Namurjem in Huy. Zvezano je z mostom z vasjo Seilles. Nemške čete, ki so ihotele zasesti kraje na levem bregu reke Meuse, so dospele v Ardenne v četrtek, 20. avgusta zjutraj. Predstraža ulancev je pronaš-la, da mosta ne morejo rabiti. Polk belgijske pehote je pognal most v zrak okoli 8. ure zjutraj, Ulanci se so umaknili potem ko so odnesli s seboj občinsko blagajno in strašno trpinčili župana Dr. Camus-a starčka nad 70 let. Zupan si je pred nekaj dnevi jako prizadeval, da pregovori prebivalstvo, naj se ne udeležujejo sovražnosti. Vsepovsod je dal nabiti plakate, v katerih je .poživljal prebivalstvo, da naj bo mirno. Vse orožje je bilo pobrano od prebivalcev in nakopičeno v mestni hiši. iMestne oblasti se so osebno oglasile pri prebivalcih, da jim razložijo resnost po ložaja. Glavni oddelek nemških čet je dospel v Ardenne popoldne. Polk je čakal v mestu in zunaj mesta, da se zgotovi pontonski most, katerega niso naredili do druzega jutra. Prvi spopad med četami in civilnem prebivalstvom je bil precej miren. Nemci so zahtevali živež in denar, kar^ge jim je ugodilo. Vojaki so sprva plačevali za živež in pijačo, katero so dobili v gostilnah. Toda proti večeru je postal položaj bolj nevaren. Ali je Nemcem zmanjkalo vojaške discipline, ali pa so bili x>d vplivom alkohola, kajti ne hali so plačevati za blago. Svarilni strel. V petek, dne 21. avgusta je >il most končan, in čete so korakale skozi mesto v smeri pro ti levem bregu. Prebivalci mesta so gledali s svojih oken na nemške odhajajoče čete. Mahoma se je začul okoli 6. ure zvečer en sam strel na ulici, nakar je nemudoma sledila >recejšna razstrelba. Čete se ustavijo, nered nastane v vrstah, in nervozni vojaki so stre jali rta slepo srečo. Hipoma je bila nastavljena strojna puška na neki cestni vogal in vojaki so začeli streljati proti hišam. Pozneje je neki top oddal tri strele na mesto. Pri prvem strelu so prebivalci, ki So vedeli !kaj se Jigodi, se zatekli v klet, ali pa so iskali zavetja na oddaljenih poljih. Gotovo število ljudi, ki ali niso ioteli» ali niso mogli bežati, je bilo ustreljenih. Takoj potem sc je pričelo ro1 panje po hišah. Uničili so vsako okno in vsaka vrata. Razbili so pohištvo in je pometali na ulica Konečno so požgali ne-saj hiš. Tekom noči s^ je več-erat zaslišalo streljanje s puš-cami. Prestrašeno prebivalstvo ie ležalo skrito v svojih kleteh. Drugi dan, v petek, okoli4-ure zjutraj se so vojaki razdeli-'i pomestu, pognali vse prebivalstvo na ulice, in nristlili žen- ske, starce, moške, otroke, da so korakali pred njimi z dvig-1 njenimi rokami. Oni ki niso točno ubogali ali niso razume-, li nemške komande, so bili' nemudoma ustreljeni; Oni, ki so hoteli pobegniti, so dobili isto usodo. Stari in boln« in kruljavi (Medtem so pa gnali vse prebivalstvo proti trgu des Tille-ule. Tja so prignali starce, bolnike in kruljevce. Nekatere so vlekli na stolih s kolesi, druge so pa nosili njih sorodniki. Mo že so ločili od žensk in otrok, potem so pa vse preiskali, toda nobenega orožja niso dobili pri njih. Pozneje sto vojaki napovelje svojih častnikov izbrali izmeld množice kakih 4odoso mož, katere -so dopeljali in postrelili, nekatere ob bregu reke Meuse, druge pa pred policijsko postajo. Dočim se je to godilo na omenjenem trgu, so se drugi vojaki razkropili po mestu in nadaljevali z ropom, požigom in drugimi zločini- Osem mož so dobili v neki hiši, katerih pol so ustrelili, druge pa s sekiro posekali. Neki velik nemški vojak z rdečimi lasmi, z veliko brazgotino na licu, se je posebno odlikoval s surovostjo, s katero je vrtel sekiro. Statistika izgub v Ardenne nam daje sledeče številke: Tristo Belgijcev je bik) posekanih v Ardenne in Seilles, in okoli 300 hiš je bilo požganih v obeh krajih. Večina prebivalstva je pobegnila. Vsaka hiša je bila izropana, kajti Nemci so ne- ■ mesta so trpela več .ko, Arden-ne, toda, nikjer ni bilo toliko grozovitosti kot ravno v tem mestu. Plenitev v Dinantu. •^|esto Dinant je bilo oplen-jeno in uničeno od nemški armade in njeno pfebivalstvo de-cimirano dne 22. 23. 24. in 2$. avgusta. * ; ' Dne 15. avgusta je prišlo do •> živahnega boja med francoskimi četami na levem bregu reke Meuse in med nemškimi četa- j ml, ki soprihajale odV vshoda. 21. avgusta okoli 9. ure zvečer,, i so nemške čete prišle v mesto Rue (St. Jaques. Takoj pri vhodu v mesto so pričeli streljati v okna posameznih hiš, in ubili so nekega delavca, ki se je vračal v svojo hišo, ranili so dru~ ' i gega prebivalca in prisilili, da je kričal: "Živijo kajzer!" TVet jo osebo so z bajonetom zabodli v trebuh. Potem so planili naid gostilne, se najedli in na-pili, nakar so požigali pijani po mestu. Prebivalstvo je bilo pre^ strašeno in se je poskrilo po kleteh. V soboto, 22. avgusta je bilo še precej mirno. t Toda na cestah ni bilo nobenega življenja. Dalje prihodnja. VnulAJTEZA 4cu173CH&h, EAGLE BRAND CONDENSER rn* omoiNAu Boaonrs condensed ulk co. Nmr Ywfc, N. Y. c.A. I Nc ^Perfection pekarn d A j« gprkoto takoj, ko odprte plamen. Kuba poCaat S I Vedno »idlte platnyt, nobenega duha. nobenega dima. Perfect!)■ pet. I TRUE PLAMSNI ST. 3S STOJE PLAMENI ST. 34 I I r*l ■ kaUnato« ta pokrtvulom 9tl " Pa« s kaWwtHi la pokrivala« fM.71 ■ K THE STANDARD^ OIL COMPANY U-T NEWPH^OCTION I on* epw ^tove K Slovenska Društva" ^ IIVA po vaeh Zfcdinjenih državah imajo za ri . geslo, da kadar treba naročiti Tj Efc DOBRE IN « K POCENI S Ir mmmmmm- \l I Yt društvenetiakovine, sevaelef obrnejo V^l I mS neslovenskounijskotiskarno ii I ilv "Clevdandsb Amerika" N i r t x y Ml ix4d«jemo tm drnitras«, trgovske in fjk I fV privatne tiakorine. Nala tiskarna j« BgjboU moderno opremljena lined rich iIotmiUIi ^Wl WA tin kar en r Ameriki Pilite aa cene vaaka W^ ^ do^T.^^lT^ rA ■ ^^ tiakovine. : : '—1—---I |i * R CLEVELANDSKA AMERIKA JM fV PRVA SLOVENSKA UNUSKA WW || II WTA TISKARNA VI II ff 6119 ST. CLAIR AVE. Vl N|A CLEVELAND, O. fjk % # III II ■ ■ m ■ IS II . i i ———I ■ ml li I WM ■■■MHBmHB^^^^^^Jkv H bcwwwwwy Veliki dogodki slede vsllej gotovim znamenjem, gotovim pojavom. pfedno pride nevihta, sfc potemnuj-e nebo, v ozračju je nenavadna mirnost. Predno pride potres, fee zapaža nemirnost v vsem stvarstvu. Predno pride bolezen, te telo tedne ali mestece opominja: nisi sicer še bolan, kar nekaj ti ni prav. X Veliki dogodki se bližajo za nas in naznanjajo jih že antikristi med nami. Tako prokleto žalostne vloge ni še nikdar igral noben narod, kot jo igramo danes mi t— *ni ki smo v Ameriki. Vojska je takoj v svetem začetku pokazala nam takb jasno smer, da jo j«! lahko vsak videl. Ves na« narod je razumel smer, vedel či*to dobro, kam se mora ozirati ta svojo pomoč. Vse bi bilo dobro, da je vzel to akcijo narod v svoje roke. A vrag je bil, da 40 se postavili pred njega tako-zvani narodni voditelji, ki so peljali narodno vojsko za — plot in jo tam tudi pustili. Vse je gorelo in igrmielo proti Avstriji, dokler ni/prišla ce- t,isar$ko kraljeva torba. In v tej borbi spbile: :kro-nice fea vlačugarje, šiba, vrvica in bajonet za tiste, ki služijo najprej sebi in v kolikor je njih lastfci korist zvezana s koristimi naroda, tudi harpdu, i® "habtaht" za vse tiste, ki bi lahko zamenjali svoje glave s tistimi, ki so se ribničanu ti>crle po bregu. Kronioe so že večkrat igrale veliko vlogo v življenju Avstrije. Kadailkoli ni bilo kaj prav stari grešnici Avstriji, vselej je iprršla najprej š kronikami. Odlično nvesto z dpbro plačo — samo diofči. In kar smo imeli do danes mož mi, so še val podlegli Ikronicam. Kronice — denar, igrajo važno vlogo v centralnilh oblastih. "Sijajne" zmage nad Rusi, razobešene zastave, Šolski praznik, slavnostni govori, sl^va (poveljnikov — nekaj mesecev za tem se je smejal pa ves svet, ko so izvedeli, kako so se odkupovale "slavne« zmage" skronicami in markami. In pa strah, malo zarožljali so, malo popre-tili in že je bilo na kolenih vse, kar deluje za narod zato in vtolrko, v kolikor je delovanje zasvoji koristi zvezano. Narod je začudeno odpiral usta, iskal logične rešitve velikih izprememb — Savlov in Pavlov — potem pa ostal tako, kot ostane človek, kadar ga zadene nesreča. V neki apatiji čaka — naj pride, kakor pride, naj bo, kakor že bo. Z velikansko prakso v korupciji je vedela Avstrija prav dobro, da čim bolj in čim del j govori Z ljudstvom, tem bolj in tem delj bo v temi. Ustanovila je svoje uradno glasilo — prvo avstrijsko uradno glasilo v slovenskem jeziku — in je začela slepiti narod z frazami: Slovenijo Slovencem. Kajne, kaiko se to prijetno sliši na prvi pogled. Ce pa pogledaš geslo malo pobližje. pta kmalu tzjprevidiš, da ji je kuimovaJ avstrijski dvor. Slovenijo Slovencem — kaj .pa je Slovenija? Dežele s tem jmienom ne poznamo. Navaden človek razume to tako, da pomeoija Slovenija kraje, kjer žive Slovenci. Dobro. Če se priklati v kale kraj par Nemcev, že nI več Slovenije, ampak ^ mešan okraj. Tako se Slovenija vedno krči, Kranjsko, Primorsko in Goriško so slovenske zemlje, ki spadajo Slovencem — o ne. Slovenijo Slovencem —- zraven pa mani hinavsko roke. ustanavljaj inemšloe šole,,pošiljaj (Slovence po svetu s trebuhom za kruhom. To je tako, kot b» bil kje štrajk, pa bi vlada prišla vmes in fekla. delavdern kruha. To je pravilno, vsaj se delavec bori za krulh. Ampak oe na drugi strani vzdržuje tista vlada kapital, da izkorišča delavstvo, potem vidimo, da je ta fraza navaden humbug, ki slepi samo bedake, Kdor ima oči odprte, ve, da je naša bodočnost mogoča samo v zvieizi z Hrvati in Srbi. Vzemimo, da so to trije bratje, ki premorejo rsi sku- 1 paj toliko sveta in toliko sredstev, da si lahko po- 1 stavijo fino zgradbo. Avstrija pa hoče, da zidamo vsak svojo zato, ker bodo vse tri potem sla- ; be. Sicer pa imamo kaj lepo primero med nami : samimi. ( 2e več let se dekjje za to, da se združijo slo- 1 venske podporne organizacije. Zakaj? Ker bi 1 imeli potem eno veliko, močno organizacijo, ki * bi ji ne pretila nobena nesreča. — Mi vemo to, 1 čutimo to, borimo sie za to in žal nam bo, če ne < pride do tega. In tisto je v starem kraju : iz treh ( ^organizacij se hoče napraviti ercau In treh razko- i sanih vej eno deblo. Tri palice ?elimo zvezati v ' eno butaro, katera bo potem trikrat tako močna kot prej. j Seveda, Avstriji wi to prav. Potem ne bo 1 mogla več izpodrivati Slovencev in Slovanov i sploh, bi ne mogla več krasti*naših otrok, bi ne 3 mogla več prepletati našega ozemlja z nemškim 1 otočjem. To bi »bila velika škoda za Nemce—na 8 drugi strani ipa tudi za MJadjare. Kar delajo * Nemci z nami, to delajo Madjari z Hrvati. 1 Antikristi so med nami. Poznate jih po tem, r da »propagirajo po javnosti-: Slovenijo Sloven-1 * cem. Kdor vam to govori in piše, tisti vas zava- P ja, je plačan za to. Kdor vam govori in piše, da s bomo y -zvezi z Hrvati in Srbi izgubili svoj jezik, 11 tisti je lažnifc. "Ne izgubili, ampak o3iranili ga bo- F mo. Švica je jako majhna, pa jako srečna in za- P dovljna republiki, kjer se nikdar ne govorj o * •tem, da bi napravili eden jezik, druge pa pozabi* g li in -vendar je* tam tretjino Nemcev, tretjino « Francozov, in tretjino Italijanov. Pa žive srečno in mirno med seboj. Res ne vemo zakaj bi ne p živeli tako Slovenci, Hrvati in Snbi, ki smo v v resnici teden rrarod in ni med jeziki skonO nobene razlike. . s Antikristi so tisti, kt vam prete z avstrijski- d mi kaznimi. Kdor govori ali piše še danes, kaj l dela ali kaj bo storila Avstrija s tistimi, ki &o š proti njej, tisti je v službi avstrijske vlade. Ce bf d bili leta 1776 ljudje toga kalibra, bi ne bilo Zedi- s V dobi antikristov. .......in' m 9 ■ mer in vse tiste pijavke, ki 90 prodajale ruski na- s , rod. Škandal j«, da si upa kdo pisati kaj takega { ■ v časih, ko se civilizacija sveta bori proti Avstro- I : Nemško-Turški. . j ' Antikristi namigavajo v fzadnjih časih bolj 1 > od strani — kako so netimo (zavezniki slabi itd. Oesar si ne upajo povedati naravnost, to pripo- s vedujpjo po ovinkih. In dosti jilh je. 5e danes c ' moramo .priznati »n^ našo sramoto, da je velrka c i večina našega Č$opisja z AvStro-NemSko-Tur- f ŠkO. / • -v : l } In povemo za vselej: cilji entente so tisti, * kot so cilji našOb držav: za kar še bori Anglija, * Francija, 'Rusija itd. za to se bore Zedinjene dr- 1 žave. Kdor obsoja efto, obsoja vse. Tm ne ipo^na- r mo zdaj več posameznih držav in posameznih * stremljenj,, ampak poznamo le eno veliko skupi- 1 no, ki se bori proti drugi veliki skupini: ententa f .proti centralnim vlastem., Kdor piše ali govori ' proti eni—.piše in govori proti vsem: sovražnik 2 Anglije m Francije je zaerio sovražnik Zedinje- f nih držav. Predsednik Wilson je povedal sam, da v če izkazuje čast lenemu zavezniku, da velja tb 1 vsem. In topraviloje za vse slučaje: kdor govo- * ri slabo o kateremkoli) članu entente, govori r I slabo O vseh in je v prvi vrisiti sovražnik Zcdinje- s nih držav. Mi vemo, da je svoboda v.naših dr- 11 žavah tolika, da ni mogoče prijeti vsakega posebej za jezik, kadar bi ga kdo hotel: zato pa moramo nabirati materijal, in prijeti tedaj; (kadar š bo zaleglo. ' • v d Antikristi so med nami: avstrijske knone, k obljube, grožnje, izkoriščanje': Celo zdaj, ko so a cilji svetovne vojske tako jasni, da tudi ibrljavi ji i^pregtedujejo, celo zdaj oniemogočujejo antikri- 1< sti vsako vzpešno delo. Velrko je teh vragov, in li da jih je toliko, imajo zasluge pred vsem tisti g kameleoni, ki kažejo v naši javnosti času in raz- 5 ram primerne barve: zdaj tako zdaj tako, Am- d pade to ne pojde več. Kdor tako it rdi, tisti je pire- s spal zadnjih dčtset let našega razvoja: včasih se 0 je sijajno shajalo s tem, danes zaničujemo tiste- n ga, ki še drži aH ki propagira to geslo. S Antikristi bodo pobrali, kar je še »slabega in 1 omahljivega med nami —- kar je trefro in krepko, fo to ostane. Zadnji trenutki pred koncem velikih 0 dogodkov zahtevajo karakterje: ljudi, ki povedo jasno in glasno, ali spadajo v sedanjost ali v J< predpotopno dobo. Pokritih značajev in pobelje- v 1 jenih grobov ne maramo — preresni in preveli- f< ki trenutki so. Da bi radi prodanBh duš in "hab- k tahtarjev" veljal naš narod kdaj za nehvaležne- 9> ga, ali nezavednega, ne maramo. Zato je pa tre- n ba, da začnemo trebiti med seboj. Doligo smo čakali — v skoro treh letih svetovnega boja z vsem svojim razvojem je čas za n vse, da vedo, kje iso, kje stoje. Kdor je v teku j« treh let opazovanja še vedno slep, je treba v v javnosti povedati, da je slep, da ne bo kdo verjel B njegov emu-opisu barv. Kdor simpatizuje še ved- o no z Avstrijo — itd. tistega je treba pokazati in ci preiskati ga, z čim so podprte njegove simpati- si je. Skratka: treba je začeti s pletvijo. k Tisti, ki si upajo pisati ali govoriti v prilog v; Avstrije, naj se potem ne jeze nad dienuncijanti, ' ampak jeze naj se sami nad seboj. Kdor kaj za- 4 piše ali (pove glasno ali deluje za kako stvar, tisti prevzame tudi odgovornost za to. Naj se ne 1 jesi nad tistim, Iki ga kliče na odigovor. I Da, trebiti bo treba. V zadnjih trenutkih J svetovnih bojev moramo biti na jasnem, kdo je z 1 nami in kdo proti nam. Mi, ki smo obsodili Av- I strijo, Nemčijo itd. od prvega začetka, smo bili 1 talkoj tudi pripravljeni nositi posledice — mi smo ] se odločili v trenutkih, ko je bila za nekatere se- 1 dan j a vojska še z devetimi pečati zapečatena | uganjka. Tisti, ki še danes prisezajo na Avstro- ] Turško-Nemšiko, prevzemajo s tem odgovornost I za to. In danes ne bodo skupine odgovarjale — i za posameznike, ampak vsak za se. Kdor je z eh-tento, je zaeno z Zedinjenimi državami — ta se 1 ne more pregrešiti, če ni njegovo prepričanje j hinavsko. Kdor je pa z Avstro-Turško-Nemško J — ta je proti nam, proti Zedinjenim državam, 1 proti svobodi, demokraciji in proti vsem, kar je I človeku drago. Tak človek tvori steber, kateri jte J držsll in še drži razne trone — talk človek je pre- 1 živel čas, v katerem spada in naj sega kot ovirb i na razvoju spravi spoti. 1 Pomnite: antikristi iso več vrst in nastopajo različno. Eni pišejo tako zvito, da mu ne mo- 1 reš reči: jte proti ententi. On samo blati in nami- 1 guje. Po eni strani se dela vnetega za naše drža- 1 ve, -po drugi pa maha, kritikuje ali straši. Pravi- 1 lo velja: kdorkoli v teh časih govori drt^ače, tisti jte zaveznik centralnih držav. Kdor obsoja ali 1 kritikuje korake katere izmed ententnih držav— I med temi tudi nase države — tisti je naš sovraž- J nik. Nemci spletkarijo med nami na ta način, da 1 bi bili sicer vsi za obramibo naših držaiv, ampak t pošiljati nase ljudi na Francosko — tega ne. Ti j J so podoibni človeku, ki pusti, da kdo preko ceste 1 meče kamenje' vanj, da ga buta s koli po glavi, fl pa nič ne reče, dokler ga ni na njegovo stran. Ti J prijatelji Nemcev pozabljajo seveda, da je Nem- 1 Hja s svojo vojsko daleč preko meja, da je po- fl gazila celo nedolžne, samo da je zanesla vojsko J na Francosko in na Rusko. 1 jjpDanes ni na izbero: ali — ali. To so princi- 1 pi entente, če li za nje, si za entente, če ne fl trzpnejmeš vseh, si proti. 1 Pazite se jih — zapomnite si jih. Zapomnite 1 »i tiste, ki praejo, zapomnite tiste, ki govore ali fl ielujejo alj .podpirajo težnje Avstro-Tursko- J Nemške, kajti ti ljudje utegnejo biti nevarni nasi Jugoslaviji tudi tedaj, ko bo že obstajala Pro- fl ianci habsburškega prestola so oneSrečili in fl spravili v prepad našo staro domovino — in o- grožali bi tudi bodočo — zato jih pa zaznamuj- fl eno prej, da se jto bo vedel ogibati vsakdo: posa- fl ... . Jtrjinina '' '"-'[■ Počitnice so tukaj. t Sole so zaprte *a poletje, in s fanti in dekleta lahko sledijo ( svoji potniški dobi. Toda ae samo ^i so čakali z radostjo počitnic, kajti tudi starejši ljud 1 je »o potrebni počitka od na- \ pornega dela. iLetne počitnice morajo preskrbeti tudi spremembo vsakdanjega življenja, in na tisoče oseb se je že letos podalo na počitnice na vožnjo po velikih jezerih, posebno po Lakte Erie, kjer dobite najfinejše parnike, ki plovejo po* Jezerskih vodah na svetu. Največji in veličast-nejši je parnrk "Seeandbee", ki plove vsak dan mfcd Buffalo in Clevelandom. Kako je ta parnik priljubljen priča tisoče ljudstva, ki se vsak dan vozi z njim. Vi zapustite Cleveland ob 9. zvečer, uživate krasno vožnjo po jezeru in pridete v Buffalo ob 7.30 zjutraj in imate mnogo časa, da si ogledate mesto in krasne Niagarske slapove, zvečer se pa zopervr-nete domov. . Eksport v Rusijo. V New Yorku je te dni izšlo poročilo, kaj so storile Zje-dinjene države za Rusijo tekom zadnjih treh let vojne. Od avgusta meseca 119114 do 25 junija se je iz lAmerike izvozilo v Rusijo za nad en -tisoč milijonov dolarjev vrednosti blaga, ali še enkrat več kakor v 50 prejšnih letih. Od leta '1864 do 1914 se je iz Amerike v Rusijo izvozilo komaj za $557,-000000 vrednosti, torej v zadnjih treh letih še enkrat več. Samo v letošnjem letu t. j. od 1. januarija do 25. junija se je izvozilo v Rusijo za $565,000.-000 blaga. Odkar je nastala revolucija v Rusiji, se v Rusijo veliko več izvaža, kar je na vsak način dober znak, da o-fenziva ruske armade pride v kratkem, ker sicer vlada v Rusiji ne fei naročevala vojaškega materijala. Nemci kradejo v RumunijL Iz Jassy, Rumunija, kjer se nahaja začasna vlada Rumuni-je, se brzojavlja, da je nemška vojaška oblast prebivalcem Rumunije naložila $250,000.* 000 vojne odškodnine. Rumun-ci v onih krajih, katere je zasedla nemška vlada, morajo to kazen plačati v tridesetih dne- I vih, ali pa bodejo izpostavljeni " najbolj strogim odredbam in se jim zapleni vse, dokler se ne dobi toliko kot vlada zahteva | I z obrestmi vred. Rumunsko prebivalstvo je siromašno, in ) čuditi se je, kako bo zamoglo ;o plačati tako ogromno svoto, i ta toda Nemci so mojstri v ro&9 lo; nju. ' " .1, 1 nir i r ^ V teh dneh draginje. ■ ■ ■ ) ■ "' " 1 1 ■■ *' " --——■ ■■—■■■'■I.. - —--* I ■ ' " : , - • ■ • • ^ • •;•■ •• f /a| * ' • ^ ,-'V'*Jy naj se vsak čuva nevarnih bolezni, ki pomeni propad drufinsikega preračuna. Po polna renica je v pregovoru, da kdor je najprej posvarjen, je najprej oborožen". Zaprtje, glavobol, zguba apitita, splošna slabost, vsa taki simptoni naj vas napeljejo, da hitro iičete zanesljivo zdravilo, da •i prihranite bodoče neprilike. Trinerjeva ameriško grenko vino je zdravilo, katero potrebujete v vseh tak9i *lučajih. Sčisti prebavljalne organe, odstrani nabrane nečistoče, kjer se redijo bacili, pomaga prebavi, povrne apetit in utrdi kri in želodec, da se lahko bori proti napadom Škodljivih bakterij. V zgo-rej omenjenih slučajih in pri nervoznoeti, neredih v želodcu, pri spremembi življenja ali za premogarje, je to zdravilo priznano boljše kot vse druge priprave. Je delano le iz grenkih zelišč, korenin in lubja, ki ima zdravilno vrednost, in iz či- | stega, naravnega, močnega vina. Najbolj natančni Želedoc z veseljem pozdravi to zdravilo. Cena $1.00. Po lekarnah. Trinerjev liniment I . * - ■ I jI pripelje v vas dom pravo družinsko zdravilo. Je neprecenljive vrednoeti za rev-' matizem in nevralgijo, izvrsten za nesreče, razpakline, napet ja, trd vrat, itd.Je osvežijiv za utrujene mišice po trdem delu ali za trudne noge po dolgi hoji. Cena 25 in 50c po lekarnah, po pošti 35 in 6oc Trinerjev pomiijevalec kaMja ............' ■" -.............^ ^ ' V 1 -m n.