»'JUL T-mu «■—t
Oldest and Most Popular, Slovene Newspaper In United States of, America.
AMERIKANSKI
SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI UST K AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico— od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations).
Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
STEV. (No.) 241
CHICAGO, ILL., PETEK,. 16. DECEMBRA — FRIDAY, DECEMBER 16, 1932
LETNIK (VOL.) XLI
Neodpustljivo ravnanji; Franciji; - Mussolini zopet besni
FRANCOSKA ODLOČITEV, DA NE BO PLAČALA SVOJEGA DOLGA, VZNEVOLJILA WASHINGTONSKE KROGE. — NEMČIJA SE POSMEHUJE 'POŠTENJU' FRANCIJE. — ZAPLETEN MEDNARODNI POLOŽAJ.
Washington, D. C. — Do
skrajnosti je osupnila in razočarala tukajšnje kroge vest da je francoski parlament odrekel plačilo obroka na vojni dolg A-meriki, ki je imel biti plačan 15. decembra, in javno je izražalo svojo nevoljo nad tem nerazumljivim činom Francije več senatorjev in kongresnikov. — "To je bilo najbolj nehvaležno dejanje, kar jih je še kdaj storil kak narod na svetu," je dejal senator McKeller. Mnenja drugih: "Francija ima manj vzroka, da je to storila, kakor katerakoli druga država." — "Francosko vedenje je naravnost nerazumljivo." — "Francija pozablja, ako bi ji mi ne bili posodili potrebnega denarja, ko ga je potrebovala, in po vrhu še pod zmernimi pogoji, bi bile posledice za njo naravnosti usodne.'' — "Posledice njenega čina bodo za Francijo tako neprijetne, da bo obžalovala, da je storila ta korak. Mi ji tega jie bomo pozabili."
Situacija v Franciji sami je po nesmiselni in neodpustljivi odločitvi parlamenta, ko je v sredo zjutraj po celonočnem zborovanju z večino 215 proti 187 glasovom odločil, da mora dežela prelomiti svojo častno besedo, precej temna. Takoj po koncu glasovanja je min. predsednik Herriot, ki se je vroče boril za to, da mora Francija svojo dolžnost izvršiti, odstopil s celo svojo vlado. Kako nesmi-l selno je bilo ravnanje parlamenta, je izrazil Herriot drugi dan s sledečimi besedami: "Prišel bo čas, ko me bodo prosili, naj nazaj prevzamem urad, da izvršim plačilo, katerega so zdaj odbili."
In kaj pravi Nemčija? Naravno, da se roga in posmehuje "poštenju" Francije. Celih 14 let ste Francija in Belgija obdelovali Nemčijo in jo dolžili, da He drži pogodb. In zdaj ravno ti dve državi prelomite finančno trgovsko pogodbo z drugo državo, in .poleg tega popolnoma brez potrebe in brez vsakega dokaza, da jih razmere silijo k temu koraku. Ako gre Francija tako daleč, da na tako nečastni način požre svojo besedo, se čuti Nemčija popolnoma upravičeno, da smatra v«e mednarodne pogodbe, med tyimi tudi mirovno pogodbo, za drugega kot kos papirja, kajti Francija po tem, kar je ^daj napravila, pač ne bo imela '-oliko drznosti, da bi se sklicevala na veljavnost kake pogodbe ali podpisa. Domneva se v! Nemčiji tudi, da bo bržkone1 sKu$ala zdaj Francija stvoriti SVezo evropskih držav, naper-]eno proti Ameriki. V tem prj-lneru bo morala Nemčija pač Paziti, kam se bo priključila. Isto, kar je storil francoski
Parlament, je sklenil tudi parent v Belgiji, da je namreč klonil plačilo svojega obro-a. Anglija se je nasprotno od-
tu«v t da bo Plačala. i" enako bui-!talija' ki J'e izvršila svoje Plačil° že dan preje.
DEMONSTRACIJE VJTALIJ1
Italijanske mase besne v srdu proti Jugoslaviji. — Mussolini smatra Dalmacijo za italijansko pokrajino.
Rim, Italija. — Divje demonstracije proti Jugoslaviji so vprizorili v torek tukajšnji fašisti. Udeležil se jih je tudi Mus aolini sam, ko je z balkona svoje palače nagovoril tisočglave množice, Kako Italijani pohlepno škilijo preko Jadrana na o-zemlje, ki pripada Jugoslaviji, se je videlo ob tej priliki, ko se je Mussolini pokazal pred ljudstvom z dalmatinsko zastavico v roki in izrekel sledeče besede:
"Barbarični čini ne morejo uničiti zgodovine in tudi ne končati civilizacije v italijanskih deželah preko Jadrana; vendar pa ti čini ne morejo in ne smejo biti pozabljeni."
"Barbarični čini," na katere se je Mussolinijev govor nanašal in ki so dali tvrdi povod tem demonstracijam, so obstojali V; tem, da je bil v neki vasi v Dal-' maciji, ki spada pod Jugoslavijo, razstreljen velik kip leva, ki I so ga postavili Benečani, ko so ! imeli tiste pokrajine pod svojo : kontrolo. Svojih barbarskih činov, ki so jih uganjali po zase-jdenem ozemlju,1 'se fašisti več ne spomnijo.
Mase demonstrantov so hotele napasti jugoslovanski konzulat, a je več sto policistov podivjano druhal še pravočasno ustavilo. V sredo'je vlada ukazala, da se morajo demonstracije končati.
-o-
NENAVADNA TATVINA New York, N. Y.—F. Krause, , ki je bil svoječr.sno voznik na ; cestni železnici, je moral v to- , rek zvečer spremiti svoje dekle ; domov. Reva se mu je smilila, j da bi morala dolgo čakati na : ! cestno karo v mrazu. Kot na-j lašč zapazi, da stoji na tračnicah neka prazna kara. Zasede jo, povabi dekle vanjo in jo od-. pelje do hišnih vrat. Drugi del dogodka se bo vršil v petek pred sodnijo.
-o-
CERMAK PRIPRAVLJA POT PIVU
Chicago, 111. — Ukaz župana Cermaka, da se temeljito očisti mesto Chicago in se ga tako pripravi, da se bo pivo, kadar boj od kongresa odobreno, lahko točilo na dostojni in pošteni način, se izvršuje v polni meri. V torek so pričele policijske patrulje obiskovati in zapirati številne lokale, v katerih se to-, čijo pijače, v prvi vrsti tako-' zvane "beer flats". Enako se je pričelo zatiranje igralnic. Zu-j pan pravi, da mora biti "hiša, popolnoma čista do časa, ko bo; legalizirano pivo". Ako se to ne bo posrečilo, je dejal, morajo vsi resignirati, on sam, kakor tudi višji policijski uradniki.
IZNAJDLJIVI FRANCOZI
Lastnik neke gasolinske postaje v malem francoskem mestu Chartearoux je prišel na idejo, ki jo je uresničil, kakor je vidno na gornji sliki. Velikanska figura slona, ki stoji pred postajo, vzbuja pozornost avtomobilistov z uspehom, da se je prodaja gasolina brihtnemu možu znatno pomnožila.
MILLS PRIPOROČA PIVO
Pravi, da bi bilo praktično, legalizirati pivo.
—o—
Washington, D. C. — Pred odborom za sredstva poslanske zbornice je v sredo nastopil za-kladniški tajnik Mills, da izjavi svoje mnenje glede nameravanega predloga za legaliziranje piva. Izrazil se je, da bi bile sprejetje predloga, v kolikor se tiče finančne strani, popolnoma praktično, ker bi doneslo lepe dohodke vladni blagajni. Glede drugih ozirov se tajnik ni maral izraziti, kakor tudi ne, kako mnenje ima o predlogu predsednik Hoover.
-o-
NADŠKOF BO ZAPRL ŠOLE Winnipeg, Kanada. — Tukajšnji nadškof, Msgr. A. A. Sinnott, je sporočil mestnemu županu, da je prisiljen s 1. januarjem zapreti vse katoliške šole v mestu, kajti katoliki da ne morejo več vzdržati v teh časih tega bremena. Ako bi jim ne bila pomagala požrtvovalnost šolskih sester, bi niti do zdaj ne bili mogli vztrajati.
-o-
ALI JE SLOVENEC? List "Amer. Domovina" z dne 13. dec. prinaša pod gornjim naslovom sledečo vest:
Iz mesta Waterbury, Conn., prihaja vest, da je tam umrl neki Frank Gorše, ki je živel v skrajno sirotnem stanovanj,u, toda so ob njegovi smrti dognali, da je zapustil $1,043,688 45c. V zapuščini se nahaja $400,000 gotovega denarja. — I Več mesecev prej, predno je u-mrl, je bil videti jako potrt. Govori se, da j<i zgubil mnogo denarja v špekulacijah na Wall Štreetu. Splošno se je sodilo, da je bil največki siromak, toda isodnija je ugotovila, da je za-' pustil nad milijon dolarjev. Poleg $400,000 v gotovini zapu ]šča Gorše $269,000 v Liberty , bondih in $383,000 v najboljših (bondih in ostanek ima na prvi vknjižbi. Oprema njegove sobe, kjer je stanoval, je bila precenjena na $15.00. Baje ima brata v New Yorku, Arturja. Ostale podrobnosti niso znane.
KRIŽEMJVETA
—	Milwaukee, Wis. — Z veljavnostjo od srede zjutraj so štiri velike tukajšnje mlekarne znižale cene mleku /a en cent., da stane zdaj kvart 7c. Pričakuje se, da bodo ostale mlekarne v kratkem sledile.
—	Rio de Janeiro, Brazilija — Iz mesta Pernambuco prihaja poročilo, da se je tamkaj ipo kratkem sporu na cesti spopadla četa vojakov s četo policistov ; v pretepu ste bili dve osebi mrtvi in več ranjenih.
—	Berlin, Nemčija.— Moški, katerega so zasačili v gradu Doorn, kjer stanuje bivši nemški cesar Viljem, je bil oddan čez mejo nemški policiji. Mož, ki je bil oborožen, je navedel sveje ime kot H. Fuecker.
—	Berlin, Nemčija. — Tekom preteklega torka je v Nemčiji utonilo enajst otrok pri drsanju. Šesterim se je udri led na reki Renu bliz;u Roxheim, drugih pet pa je utonilo pri mestu Sennheimu.
RAZBURJENJE V ZBORNICI
Z orožjem v roki zahteval pravico govora.
—o—
Washington, D. C. — Strah, vznemirjenje in zmedo je v torek povzročil v poslanski zbornici neki Martin Kammerer iz Allentown, Pa., ko je z galerije nameril nabasan revolver na zborovalce spodaj in zahteval, da se mu dovoli govoriti 20 minut. Neki poslanec se mu je približal in mu obljubil, da bo dobil pravico govora, ako mu odda svoj samokres. Mož mu je izročil zahtevano, med tem sta ga tudi že od zadaj druga dva zgrabila in izročila policiji. Na njegovem stanovanju so našli tudi dva kosa dinamita.
Iz Jugoslaviji e.
PRODUKCIJA RIŽA IN BOMBAŽA V JUGOSLAVIJI SE VEČA LETO ZA LETOM, A ŠE NE MORE KRITI DOMAČIH POTREB, — VELIK IN NEVAREN POŽAR NA GORENJSKEM. — SMRTNA KOSA. — NESREČE IN NEZGODE.
ŠE VEDNO DOVOLJ PRAZNOVERJA
Buenos Aires.. Argentina. — V tem mestu, ki ima nad dva milijona prebivalcev, ni bilo pretekli torek niti ene same poroke. Ta dan je bilo namreč 13., in torek 13. smatrajo prebivalci latinske Amerike še za mnogo bolj nesrečni dan kakor petek 13. v mesecu.
NEPRIJETNO RIB AREN JE
Chicago, 111. — Žena 331et-nega A. Dancho je v torek zvečer obvestila policijo, da je mož že zjutraj odšel v čolnu na jezero lovit ribe, a se še ni vrnil. Obrežne straže so pričele pogrešenca iskati. Izsledile so ga kako miljo daleč na jezeru, sedečega v čolnu, s katerim pa se ni mogel ganiti, kajti bil je okrog in okrog obdan od leda. -o-
PREHLAD ŠTUDIRAJO
San Francisco, Cal. — Učenjaki tukajšnje kalifornijske univerze hočejo dognati, kaj pravzaprav povzroči navadni prehlad. V ta namen so v neko sobo za,prli tri moške in sobo neprodušno zapečatili. Toploto v sobi lahko od zunaj regulirajo. Gre jim za to, da doženejo, ali povzročajo prehlad zračne ali toplotne izpremembe.
REKORDEN MRAZ
Los Angeleb, Cal. — Mraz, kakoršen je vladal v tukajšnjem mestu in okolici, je dosegel rekordno stopnjo zadnjih 55 let. V okoliških krajih je namreč padla temperatura do 24 stopinj nad ničlo. Le malo hiš je v tem kraju opremljenih s pečmi in tako je prebivalstvo občutno zmrzovalo. -o
N'aj7.au:£uveji« vesti so * An.er. Slovencu; čitajte ga!
Pridelek riža in bombaža
V južnem delu Jugoslavije se prideluje marsikatera kulturna rastlina, ki sicer na evropskem kontinentu, razen v Italiji in Španiji, ne uspeva. V prvi vrsti je vredno omeniti riž, ki ga pridelujejo v okolici Strumice in Kočane v Južni Srbiji. Čeprav se je pa produkcija riža v Jugoslaviji zlasti zadnja leta povečala, vendar še z daleka ne zadostuje niti za domače potrebe, ker ga je treba uvažati še vedno devet desetin, kar ni malo. Po podatkih kmetijskega mini-sterstva povzamemo, da je bilo letošnje poletno vreme zelo neugodno za uspevanje riža. Ker radi suše riževa polja niso dobivala dovolj vode, je bila letina bolj slaba, vendar se je pridelalo okoli 300,000 meterskih stotov riža, dočim se je pridelek prejšnja leta gibal med 200 tisoč do 220 tisoč stotov. Vsega polja je bilo preteklo poletje posejanega z rižem okoli 2126 hektarjev. — Poleg riža uspeva v Jugoslaviji tudi bombaž, kateri se pa prideluje v še manjšem obsegu kakor riž in sicer v okrajih Strumica, Gjevgjelia, Dojran in Negotin. Kakovost bombaža je srednja in se v pretežni večini upoi*ablja za potrebe hišne industrije, medtem ko se v tvornicah rabi le pomešan z inozemskim bombažem. Vse bombaževo polje obsega komaj 915 hektarjev in je bil letošnji pridelek glede na različno lego polj prav različen, ki se je gibal med 80 in 400 kg na hektar. Vsega bombaža je bilo pridelanega letos okoli 250,000 kilogramov.
-o-
je prisilila ljudi, da so začeli s prenašanjem moke in drugih reči, katere nosijo v Postojno. Dovoljeno je namreč, da vsak, ki se poslužuje za to potrebne pravice, lahko nese s seboj do 10 kg moke in do 2 kg mesa. S to kupčijo zaslužijo nekateri po 20 in celo 40 Din na dan, kakor pač kdo svoje blago proda.
Velik požar na Zgornji Beli
Kranj, 28. nov. — Danes zjutraj med 5. in 6. uro je nastal v spodnjem koncu Zgornje Bele, pri Preddvoru, kjer ima posestnik in gostilničar Matija Rozman, po domače Bezjak, hišo in gospodarsko poslopje, ogenj. Začelo je goreti v i^upi, odkoder so se plameni hitro razširili in objeli skedenj, hlev in drvarnico. Poslopja, katera so bila večinoma krita s slamo, je ogenj kaj naglo požiral in uničeval eno za drugim, z vsem. kar je bilo tam shranjenega. Bilo je pa vse polno živinske krme in poljedelskega orodja. Na srečo so še o pravem času rešili iz hleva živino. Z veliko težavo so gasilci in sosedje, ki so prihiteli na pomoč, rešili pred ognjem Rozmanovo hišo in sosednja poslopja ter tako preprečili še večjo katastrofalno nesrečo za prebivalce v teh težkih časih. Nihče pa ne ve, kako je prišlo do ognja.
-o-
Nov zaslužek
Iz Cerknice poročajo: Živimo v zelo težkih časih. Poprej, ko se je prodajal les, ao bili pri nas vedno vsi zaposleni, sedaj je pa doma toliko fantov brez i dela. Borba za vsakdanji kruh
NERESNIČNE ČASNIŠKE VESTI
Albany, N. Y.— Bodoči predsednik Roosevelt je v torek odločno obsodil taktiko angleških časnikarjev, ki potvarjajo vesti. V nekem angleškem listu je bil namreč dan preje objavljen članek, v katerem je neki poročevalec trdil, da se mu je Roosevelt izrazil, da bo 5. marca podal poslanico, ki bo v znatni meri olajšala svet, kar se tiče vojnih dolgov. Roosevelt je de jal, da tistega poročevalca sploh ni sprejel, in da mu je na njegovo vprašanje, kaj meni o vojnih dolgovih, odgovoril samo, da nima o tem nič govoriti do 4, marca.
Najstarejša Besničanka
Meseca novembra je praznovala Uršula Knific roj. Pikuš iz Sp. Besnice pri Kranju 901etni-co l'ojstva, ki je sedaj najstarejša ženska v vsej okolici. Rojena je bila leta 1842 pri "Pevnčan" v Strnci, Bukovška pri Selcih. Ima še živega brata, ki je star 86 let in živi sedaj v Innsbrucku v Avstriji.
-o-
S sekiro nad očeta
Malopridnega sina se je pokazal viničarjev sin Iv. Kranj c z Gorenjskega vrha v Halozah. Ko je z očetom Francetom pri sosed,u pomagal pri kuhanju žganja, je prišlo med sinom in očetom do prepira. Sin je odhi-tel domov in očeta počakal pred domačo hišo. Ko se je oče približal, je Ivan zamahnil s sekiro proti očetu in ga zadel v levo roko. Zadal mu je še druge poškodbe, radi katerih je moral stari v bolnico v Ptuj.
-o-
Smrtna kosa
V	Strugah pri svojem sinu župniku je umrl Anton Orehek, dolgoletni odbornik občine Moravče in član kraj. šol. sveta v Moravčah ter posestnik v Kras-cah, star 86 let. — Na Logu pri Sevnici je umrl Anton Kmetič, posestnik, star 85 let. — V Mostah pri Ljubljani je umrla Terezija Keber, zasebnica.
-o-
Nesrečen padec
V	Praprečah pri Litiji se je nevarno ponesrečila 651etna hi-šarica Marija Tomšič, ko je padla na cesti.
-o-
Silna burja
Silna burja je nedavno divjala v hrvatskem primorju, ki je napravila veliko škode. Onemogočila je za dalje časa ves promet po morju in polomila vse brzojavne in telefonske drogove.
-o-
Kap
Srčna kap je zadela 571etne~ ga gospodarja Fojkarja iz Zminca ipri Škof j i Loki.
—s—o-
Velika stavba
V	Radovljici grade veliko stavbo, kjer bodo nastanjeni ur-radi okrajnega glavarstva. — Glavarstvo Radovljica je eno največjih glavarstev, ki meji na dve državi. Stavba bo gotova prihodnjo pomlad.
Katoliški Slovenci oglašajte »voje prireditve v "Amerikao« tkem Slovencu"!
AMERIKANSKl SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago, JH.	<j>
Priloženo vam pošiljam svoto $.................... ra obno- X
citev moje naročnine ca "Amer. Slovenca''.
Ime__„, _______________________________________ j
Naslov _______________________ _________ >
Mesto ________________________________________________________^ ;
OOOOOOOOO0<MVWVn/vn„___________^r^rvOO^i
Cjpyri.'.'it. J5-'- Edijar Ricc Burrouglu, Inc Atl rlplus r*r«tvc(!.

AMERIKANSKI SLOVENEC
inaijiBnn
AMERIKANSKI SLOVENEC
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America*
Established 1891,
UtKi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen l«ta 1991«
vuk dan raiun nedelj, pone-luljkov in dnevov po praxnikilt,
Izdala in tisk« J
JED1NOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave J 1849 W. 22nd St., Chicago, III,
Phone: CANAL 5544
Naročnina:
It celo leto-----$5.00
Za pol leta--------2.50
Za četrt leta--------1-50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto -$6-00
Za pol leta--- 3.00
Za četrt leta -------1-75
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday*
Published By!
EDINOST PUBLISHING CO,
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon CANAL 5544
Subscription:
For one year-------$5,00
For half a year------2.50
For three months--------1-50
Chicago, Canada and Europe:
For one year...........-46.00
For half a year---- 3.00
For three montbi -—--
POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu *nac», do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu.
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-itvo vsa i dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	_ _
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879._
Mandžurija in društvo narodov
Te dni je bila pred svetom Društva narodov v Ženevi obnovljena razprava o mandžurskem sporu. Društvo narodov se pri tej obravnavi ne bo več, kakor dosedaj, opiralo izključno na govore, dokazovanja in protidokazovanja spornih strank, temveč na svoj lastni dokazni materija!. Pred seboj ima poročilo komisije mednarodnih izvedencev, ki je bila pod vodstvom angleškega državnika lorda Lyttona poslana na Daljni vzhod, da nepristransko preišče osnove spora in predlaga, kako bi se cal spor naj pravičneje rešiti.
Kitajska je kot članica Društva narodov neprestano klicala ženevske instance na pomoč od onega dne lanske jeseni, ko po japonske čete izgnale iz Mandžurije kitajsko uradništvo in vojaštvo in je kmalu nato izbruhnila krvava borba za Šangaj. Po daljših oklevanjih, v katerih je Društvo narodov omahovalo med japonskim in kitajskim stališčem, je bilo slednjič dne 21. novembra 1931 sklenjeno,, da se odpošlje na lice mesta komisija mednarodnih izvedencev. Na predlog so z navideznim veseljem pristali tudi Japonci, vendar pa se je kmalu pokazalo, da jim ni šlo za ničesar drugega, kakor da pridobe na času ii z ustanovitvijo samostajne mandžurske države postavijo Društvo narodov pred dovršeno dejstvo, ki ga ni mogoče več spremeniti.
V prvih dneh meseca marca je Lvttonova komisija začela poslovati v Yokohami. Od 20. aprila do 4. junija je potovala po Mandžuriji, kjer je obiskala vse večje kraje v južnih provincah, dočim v ostale province ni mogla, ker so se tam še vedno vršili boji med japonskimi in kitajskimi četami. Ogledala si je japonsko in mandžursko upravo in zaslišala tudi veliko število prebivalstva, domačinov in tujcev. V svojem poročilu je komisija nato skušala orisati zgodovinsko ozadje spora, da bi bili lažje razumljivi predlogi za njegovo trajno rešitev. Odgovornost za krvave dogodke na vzhodu jo je manj zanimala kot sredstva, ki bi omogočila, da se v bodočnosti slični pojavi preprečijo. Letos v začetku septembra so člani komisije svoje poročilo v Pekingu končno redigirali in podpisali.
Kaj bo sedaj Dr.ivštvo narodov s temi predlogi začelo, je problem zase. Ženevski diplomati so postavljeni pred nalogo, ki je pri najboljši volji ne bodo mogli rešiti tako, da bi rešitev priznale vse zainteresirane stranke in da bi bil obenem očuvan ugled Društva narodov. Položaj je tem-težavnejši. ker se ugotovitve in predlogi Lyttonovega poročila križajo s stališčem in interesi Japonske, ki je brez dvoma najjačji činitelj v tem sporu. Komisija je sicer priznala velike interese, ki jih ima Japonska v tem delu Vzhodne Azije, izjavila pa Je, da tvori to ozemlje zgodovinsko in demološko integralen del kitajske države. Od 80 milijonov prebivalcev, ki jih šteje Mandžurija, jih je 28 milijonov kitajske krvi, ostali del odpade na Korejce, Japonce, Mongolce in evropske manjšine. Zato se je komisija s pravnega stališča izrekla za Kitajsko.
Za temi pravnimi ugotovitvami pa stoji tragični položaj Japonske. Ta ozki lok otokov na Daljnem vzhodu je preoblju-den in abnormalno reven na sirovinah. Odtod prihajajo japonske težnje po razsežni in na sirovinah bogati Mandžuriji. Nemoteni dovoz mandžurskih naravnih zakladov in živil je za japonski narod danes življenjsko vprašanje. Lyttonovo poročilo
pa sedaj predlaga obnovo kitajske suverenitete nad Mandžurijo, torej konec države Mandžukuo. Res zahteva komisija obenem jamstvo za varovanje japonskih gospodarskih pravic v mandžurskem pzemlju, toda za Japonce je vse to nezadostno.
Že zaradi tega dejstva samega so izgledi za povoljno rešitev v Ženevi zelo medli. Kako naj pričakujemo, da bi Japonska bila voljna vrniti Kitajski Mandžurijo, ki si jo je pridobila s tolikimi denarnimi in človeškimi žrtvami. Tudi vojni duh, ki je zajel v tem letu vso Japonsko, ne vzbuja upanja, da bi Japonska bila pripravljena h katerimkoli koncesijam.
V takem ozračju se sestaja sedaj ponovno Društvo narodov, da reši vprašanje Mandžurije. Stališče, ki ga zavzemata obe stranki pred svetovnim aeropagom, se medtem ni spremenilo. Japonci se opirajo na svoje stare argumente, da vlada po vsej Kitajski silen nered, da je bila Mandžurija od nekdaj od Kitajske različno ozemlje, da odgovarja novi režim stoletni tradiciji in da se bo obnesel, če se mu da časa, da Japonska torej ne nastopa v Mandžuriji kot napadalec, temveč kot branilec starodavnega rodu, ki ga je Kitajska nasilno zatrla in odstranila. Kitajska zopet dokazuje svoje pravice po božjem in Človeškem pra\,u' na to ozemlje, opira se na Lyttonovo porpeilo in celo na poročila, ki so se pojavila v zadnjem času v angleškem in francoskem tisku, češ, da se Kitajska vedno bolj urejuje, v čemer da je dovolj jamstva, da bo znala tudi te ki-aje v bodoče z večjo avtoriteto in bolj čvrsto vladati.
Japonska je do danes Lyttonovo poročilo popolnoma ignorirala. Nastopila je, kakor da bi ga sploh ne bilo. To je razumljivo, ker z juridičnega stališča bo težko kaj ugovarjati njegovi mojsterski sestavi. Zato pa je bila japonska diplomatska delavnost zadnje mesece tem bolj živahna. Napetost z Ameriko se je nekako umirila in s svojim najnevarnejšim tekmecem, z Rusijo, je Japonska v zadnjem času tudi nekako raz-, čistila račune.
Glavni zastopnik Japonske pri Društvu narodov, Macuoka, je na svojem potovanju v Ženevo -obiskal tudi Rim in Pariz, kjer je skušal odstraniti zadnje ovire. Kljub neugodnemu Lyt-tonovemu poročilu je zato stališče Japonske danes jačje kakor je bilo še pred meseci in "svete kitajske pravice" bodo bržčas ostale zapisane le v Lyttonovem zgodovinskem dokumentu.
opravilu!
Naše volitve so bile prav takrat končane kot vse druge po Ameriki, ampak šele sedaj, ko vemo, da imamo v county uradih same demokrate, šele sedaj naj javnost zve, da je naš rojak, advokat Joseph Galičič, izvoljen z veliko večina za "county attorney". Vsi rojaki se veselimo te zmage, ker to je čast in ponos za naš narod. Mr. Ga-ličiču pa častitamo in mu želimo obilp uspeha v težavnem deljir, ki ga bo imel. Za šerifa smo se dolgo bali in upali in končno je ponovno štetje glasov pokazalo, da je poljski rojak Mr. Dankowski dobil večino nad svojim republikanskim nasprotnikom. In naš Slovak John Story je kar pomedel s svojim nasprotnikom za asesorja. Dobro smo napravili. Drugič pa še bolje. Pika.
Začetno vsoto za orgije imamo, $750.00, ki smo jih dobili kot tretjo nagrado v kampanji za Catholic Daily Tribune. Kako bomo delali naprej, da čimprej pridemo do orgel j, se bomo pomenili v nedeljo večer, 18. dec. ob pol 8. uri v cerkveni dvorani. Vsi ste vabljeni k temu pogovoru.
V nedeljo, 11. decembra, ko je bila blagoslovljena nov a angleška cerkev, se je.naselbina spominjala na sedem let nazaj, ko je na isti dan bila nova cerkev sv. Cirila in Metoda izročena v bogoslužne namene. Slovenci, Hrvatje m Slovaki na Reliance zopet spadajo pod sVojo faro sv. Cirila in Metoda. Tako so odločili škof, ko je deputaci-ja Slovencev iz Reliance prosila škofa za to. Saj je to tudi samo pravično.
Znani slovaški rojak George Korfanta je po večletnem bole-hanju podlegel neizprosni j etiki. Pokoj duši njegovi, sožalje preostalim.
Hrvaški rojak George Šulen-ta, samski, doma iz Dalmacije, je zbolel nagloma in v 88 urah izdihnil. Huda infUrenca, podobna oni iz leta 1918, ga je spravila. Po izjavah zdravnikov je te bolezni silno veliko in mnogo "ljudstva leži. Bog obvaruj, da bi se obnovila epidemija "španske"!
Kakor po navadi,, bomo tudi letos imeli polnočnico in smemo pričakovati, da bo najlepši red v cerkvi in zunaj cerkve, kakor je bil prejšnja leta.
Rockspringški Slovenci voščimo svojim rojakom po širni Ameriki in v domovini blagoslovljene praznike in bolj srečno novo leto!
-o-
O NAŠIH MLADIH . . .
Sheboygan, Wis.
Poročevalka je čakala, da bi se kdo zdramil in dal besede pohvale našim mladim — Boosted em. Ker se noben ne oglasi, moram pa .se 1 a j, četudi že nekaj pozno, na vsa usta povedati, da so naši fantje in dekleta prav zares fest dekleta in fantje od fare v pomenu besede. Veste, kaj so si zmislili; Ves mladi folk iz domače župnije in tudi iz drugih sosednjih
far so skupaj spravili ter priredili "Minstrel Show", ki je imel velikanski uspeh. Poročevalki so se usta razširila skoro do ušes, tako se je smejala, ko jih je gledala na odr^; srce se ji je pa širilo veselja in ponosa, ker je videla zmago dela vzajemnosti in sloge. O, ko bi vedno tako skupno delovali!
Največjo zahvalo zasluži naša orgaiiistinja Stanka Skok, ki je predlagala ta Minstrel Show in vodila petje. Zvesto ji je stala na strani dirigentinja Pavlina Virant. Rudi Jerale je bil nekak ravnatelj. Mary Kovačič pa skoro poznali nismo — taka za-morka je bila, ko je pela o mački, ki je prišla nazaj. Mrs, Grobelnik in Mrs. Čampa sta krasno peli, enako Mary Ver-šaj. Ostali pevci našega cerkvenega zbora so izvrstno-izvajali slovenske narodne pesmi. De-; kleta so nas zabavale s krasnimi plesi, ki jih je naučila Mrs. Finst-Nehrlich. — Naši mladi bratje Hrvati so tudi sodelovali — izvrstni mojstri so v igranju tamburice. Hvala jim lepa! Naj bi nas še večkrat posetili. No ja, Repenškov Victor je predstavljal Italijana Tonija tako izvrstno, da ga še lastna mati ni spoznala. Stubler -John, Vato-vec Mirko sta bila izvrstna, e-nako zamorca Leo MajcenJr. in Louis Frančič. Vsem lepa hvala! — Imeli smo na odru tudi nekaj moči iz nemške župnije. Tako je prav! V bratovski ljubezni moramo pomagati eden drugemu. Saj vsi stremimo za istimi cilji: Poglobitev katoliškega življenja po naših župnijah.
Ta prireditev naših mladih je imela tolik uspeh, da okrog 200 ljudi ni moglo v dvorano Van der Vaart gledišča. Prireditev je dvignila naš ugled pri Ame-rikancih, zraven tega pa je še prinesla precej čistega dobička v pokritje stroškov slikanja naše cerkve. Ta teden enkrat gredo naši mladi v neko oddaljeno wisconsinsko mesto igrat v dobrobit tamošnjega sirotišča. Želimo jim, da bi tudi tam uspeli in razveselili male sirote.
Na vaših ramah, mladina, sloni bodočnost naše župnije. Le korajžno delajte za njo v medsebojni ljubezni in slogi.
Poročevalka.
-o-
ČLANICAM DR. KRŠČANSKIH ŽENA IN MATER
Sheboygan, Wis.
Cenjenim članicam našega društva se naznanja, *da bomo imele skupno spoved dne 17. decembra in skupno sv. obhajilo v nedeljo, 18. dec. pri osmi sv. maši. Zbirale se bomo v cerkveni dvorani, odkoder skupno odkorakamo V cerkev k sv. maši, katera se bo darovala za žive in mrtve članice našega društva. Prosi se vas, da pridete v velikem številu skupaj, da ne bo po cerkvi korakal samo odbor, ker nas je vendar lepo število. To je tudi dolžnost vsake članice, da gremo vsake tri mesece k skupnemu sv. obhajilu. Saj no rečem, da ne prejemate sv. zakramentov, ene še prav
ROCKSPRINGŠKE NOVICE Rock Springs, Wyo.
To je dobro, da je konec lovske sezone. Kaj bi pa naši "ja-gri" v takem času, ko je 15 in več stopinj pod ničlo tu v Rock Spring?, počeli tam gori v gorah. Saj bi jih več zmrznilo kot pa prišlo do lovskega revirja. Bi pa doma ostali! Ja, tisto pa tisto: le poskusi lovca zadržati doma; mislim, da bi preje in lažje naučil medvede po Yel-lowstonu plesati kot pa lovca pregovoriti, da bi ne šel na lov nad jelene. Koliko naših rojakov je bilo šlo na lov, tega ravno ne vem, koliko jih je prineslo, pripeljalo svojega jelena, to pa bi skoro vedel; za gotovo pa vem, da je Frank Jamnik bil eden prvih, ki se je postavil s krasnim jelenom, ki ga je z vso slovesnostjo pripeljal na dom. Pa kako okusen je "bil! Tako ja, le še drugo leto po enega! Joe Retel, kdo ga ne pozna tega korenjaka, pa ne oče, ampak sin njegov, ta pa je tako navajen tam v gorah in jeleni njemu, da bi jih po tri in še več lahko dobil naenkrat, če bi jih hotel in pa če bi jih smel! Preskrbljeni smo bili z mesom za cel teden; pa je bilo zadnji dan še prav tako okusno kot prvi. Prav lepa hvala, Mr. Retel, in tebi, Joško, ki jih znaš tako podirati! Ce pa ca, ki ni nič dosti večji od mene, nima strahu pred jeleni, pa tudi ni treba, da bi se jih jaz bal. Tako je bil
Russoidov Fredy govoril en večer in nekaj z nekakšnim što-kovnikom rogovilil in kar zmanjkalo ga je za par dni. Kaj ti ne privleče celo mrho z gora? In pravi jelen tudi! Jaz bi skoro ne verjel, če bi sam ne bil pokusil od njegovega plena. Fric, še velik "jager boš ratal" ! Pa se nekdanjemu podčastniku, ki je bil tudi izvrsten strelec. Jerneju Jerebu zahoče poskusiti, kako zna še pomeriti ih zadeti in si misli, da je tudi enega samega strela škoda kar v prazno, pa je šel v gore in poskusil, če bi zadel tudi kakšno živo stvar. Kot star vojak pomeri na 800 čevljev claleč stoječega jelena, in kaj mislite, da je — zgrešil? O ne! Tudi koraka ni več napravil ubogi jelen, ki se mu je nastavil za tarčo. Tolikšna zverina je bila, da so ga lahko precej časa imeli, če ga ni vsega razdal; jaz vem, da je bil jako okusen. Frank Pivek ml. bi pa tudi ne bil zdrav, če bi ne počil enega tam v hribih; pa četudi ga je treba dva tedna čakati, dobiti ga mora. In ga je. Se vidi, da je lovski sin.
Za po leti je pa še rib obljubil, seveda, če jih bo kaj zrastlo ;čez zimo. Za vse te yem, da so j pogodili s svojimi streli. Da bi j bili drugje dobili, ali celo ku-j pili — saj se ne da kupiti! — da bi bili prinesli več kot poku-I sit, tega menda ne bi nihče verjel. Vsem prav lepa hvala in zanaprej vso srečo pri takem
pogosto; le to rečem, da kadar ima društvo skupno sv. obhajilo, da gremo skupno in ne vsaka za se.
Na zadnji seji je bilo tudi sklenjeno, da bomo imele dne 31. decembra, to je na Silve-strovo, večerjo, po večerji pa Card Party. Že sedaj se priporočam našim Slovencem in Slovenkam v Sheboyganu, da nas v velikem številu posetijo. — Najlepši pozdrav vsem članicam društva Kršč. žena in mater, listu pa želim, da bi dobil v tej kampanji veliko novih naročnikov, ker list Amer. Slovenec je res list, ki bi moral v vsako slovensko katoliško hišo.
Frances Melavc.
-o-
IZ URADA KR. GEN. KONZULATA JUGOSLAVIJE
Chicago, 111.
Ob priliki spomina rojstnega dne Nj. Veličanstva kralja Aleksandra I. dne 17. decembra bo svečana služba božja v slovenski katoliški cerkvi sv. Štefana, 1852 W. 22nd Pl., in sicer se bo služila sv. maša ob 8. uri. ' Isti dan bo blagodarenje v srbski pravoslavni cerkvi na 1905 Fowler St. in sicer ob 10. uri dopoldne.
Sprejemi in častitanja povodom omenjenega svečanega praznika bodo v prostorih kraljevega gen. konzulata na 810 North Michigan Ave., Chicago, 111., od 12. opoldne pa do 1 ure popoldne istega dne.
Gen. konzulat kraljevine Jugoslavije.
-o-
"Amer. Slovenec" je vez, ki nas druži, da se razkropljeni sned tujci, ne izgubimo med njimi.—Rev. J Čeme.
Hitra odpomoč
ip^iipl za {F i m bolečine |\ I -jš v hrbtu
lin r tBbI JOHNSON'S
RED CROSS PLASTER
Hranite denar — Hranite zdravje
Na prodaj v vseh lekarnah, i Pazite na Kdeči križ na vsa- yjomo«^ kem zavoju.	|»REDCSOSS»
,	-—a. uma 1
BLAZNIKOVE
Pratike
ZA LETO 1933'
smo prejeli te dni in jih že razpošiljamo. Pratika stane
20c
s poštnino vred.
Razpečevalcem, ki jih na-roče najmanj en ducat, dobijo poseben popust.
Naročila je pcslati na:
Knjigarna Amer. Slovenec
1849 W. 22nd Street, CHICAGO, ILL.
TARZAN GRE PO ZLATO V OP AR.
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
Alto je poleg Vašega imena številka 12.32, je to znamqnje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški.
POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU!
Abisinci so zgubili v boju z Ah ned Zekom in njegovimi vojniki dumalega vse moštvo, kakor tudi svojega vpdiča, ki so mu bila znana pota juga. Zato so ponoči vedno taborili v džunr gli in čakali, da so potovali le po dnevu. Nekega večera so se ustavili vsi lačni in žejhi v džungli, si naredil zasilno taborišče, si skuhali nekaj divjačine in se okrepčali. Nato so legli k počitku. Toda konje so kmalu zadišali leve in so vsi prestrašeni begali po taborišču.
Zakurili so veliki ogenj, kajti že od nekdaj velja, da se levi "bojijo ognja. Abdul Murak je zelo pogosto prihajali iz svojega šotora in Ivana je vjdela iz svojega šotora, da se mož nekaj boji, ker bil je ves preplašen. Rjovenje levov je prihajalo bližje ln b^lLzje in konji so se plašili bolj in bolj. Začeli so se trgati iz svbjiji ujzd in brzd in so preplašeni dirkali" sem in tja. Bil je pač neprijeten položaj. Rjovenje levov je postajalo vedno močneje in močneje. . .
. . . toda strel, ki mu je ranil čeljust ^a je silijo razsrdil. Parkrat je na rtbvp zarjyl'na vso moč. Tedaj pa se je zagnal z vso svojo močjo in je preskočil visoko ograjo in pe je pojavi! v sredini'{a"bbrišča med konji. 'Zarezgetall no konji vsi prestrašeni. Začul se je krik in vik. čet-niki kolikor jih ie bilo so prilegli iz svojih ležišč in vikali in vpili. Pograbili so puške in se pfipuaviii. Toda, 3?o so ostali levi videli, kaj je naredil prvi so drupji eden za drugim preskočili ograjo.	.
Zdaj se je zagnal peki lev na ograjo in je pokaza} preko ograje svojo glavo. Eden ižmed Murakovih vojnikov" je liitro pomeril in ustrelil na leva. Toda strel, ki ga je zadel v čeljust ga je ranil ter ic še bolj razkačil. Ko.je padel lev nazaj z ograje je gromovito zarjovel, znamenje silne razlcacQnoiiti' in srditosti. Vse križem džungle so prihajali odmevi in tudi odgovori rjovenja od drugih zvej|.' Ogpnj, 'ki. Je .'svetil daleč na okrog je sicer odbijal leva. .' .
(94)
TWT7S- ffffTif	SM g ^
AMERIKANSKI SLOvtWtC
Petek, it!, decembra 1932
REKA UJETA V TUNELU
0000<WO<JOO<KXKXX
Družba
(The holy family society)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914
Sedež: Joliet, 111.	j
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." |jj GLAVNI ODBOR:	g
Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliel, lil
1.	podpredsednik: Philip Živec, 507 Lime St., joliet, 111.
2.	podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111 Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime St., Joliet, 111. Blagajnik: John Pet riž, 1202 N. Broadway St., Joliet, 111.
Duhovni vodja: Rev. Joseph Škur, 123 — 57th St., E. Pittsburgh, Pa. jg Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Jvec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. g
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 2210 So. Damen Ave., Chicago, 111. Jacob Štrukel, 1199 N. Broadway St., Joliet, 111. Joseph L. Drašler Jr., 66 — 10th St., No. Chicago, 111.
POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 3rd St., La Salle, Illinois. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg Station,
E. Pittsburgh. Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago. 111.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, III --o-
Do dne 1. januarja 1932 je D. S. D. izplačala svojim članotn in članicam ter njihovim dedičim raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $89,512.41.
Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 aH $1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta. Uojaki(inje). Pristopite k Družbi sv. Družini.
CENTRALIZACIJA SIGUARNA PODPORA. — D. S. D. 100% SOLVENTNA.
tSmmmammmmmmmummummmmmmmmmmmmamm

Slika kaže ogromni tunel, v katerega je bila nedavno napeljana reka Colorado river, tako zdaj lahko izvršujejo delo v pravi strugi za takozvani Boulder Dam, v Nevadi.
nice pri društvu in Družbi. Če pridete vsi in če poleg tega pridete še pripravljeni z dobrimi predlogi, a kratkimi, bomo prav lahko že v poldrugi uri, to je do pol 12. že s sejo pri kraju. — Ob tej priliki bi članstvo prosil, da bi se tudi za druge seje zanimali in redno prihajali na seje, pa četudi vam ni mogoče vsakokrat plačati asesmenta. Pridite pa vsaj na sejo, zlasti pa sedaj, na glavno letno sejo, ter sporočite svojo zadevo. Ne pozabite nedelje, 18. decembra, ko se vrši glavna seja ob 10. uri dopoldne v Slov. Domu. — Pozdrav vsem. članom in članicam.
Joss. L. Bohorich, tajnik. -o-
I Our Young DSD |
■ oooooobo<>ob<K><>oo<>ooo^^
ST. JOHN'S D.S.D.
Chicago, 111. i
Sunday, Nov. 27th, 1932, the fSt. John's Society held their regular monthly meeting. It was said to hold a dance on January 8, 1933. Knowing that there will be m/jcli fun and pleasure, every one is cordially I invited to attend. There will be many Slovenian polkas, waltzes and other late hot steps. What a hot time there is going to be. Of course, it will be merry, but it will be all the merrier if other DSD. lodges will attend. (On behalf of St. John's I invite all the people of Joliet, Wauke-gan, La Salle and other nearby DSD. fans to attend. I know that they will be satisfied and .contented. — More dope about i the dance will be given in the 'following edition. Rumors go j about that St. John's club is practically deceased, but the rumors are wrong as usually. All of the club members are as active in the DSD. proceedings as they were during the baseball season. They did not lose 'the interest for the welfare of the society and are ready to assist the lodge in any way and in every way for its benefit.
For those basket ball teams interested in basket ball St. John's are glad to book games with any team. That's all, more later. Bo Su—-Bo Su.
Chi Scribbler. --o--
"Amer. Slovenec" je vez, ki nas druži, da se razkropljeni med tujci, ne izgubimo med njimi.—Rev. J Čeme.
V JUGOSLAVIJO
Preko Havre
Na Hitrem Ekspresnem Parniku
PARIS
20. jaguarja
CHAMPLAIN
21. decembra, 14. januarja
LA FAYETTE
5. januarja, 28. januarja
Nizke vozne cene v vse dele Jugoslavije
Za pojasnila in potne liste vpra- .
šajte naše pooblaščene • agente
306 N. Michigan Ave.
Chicago, III.
Tel. v tiradu	Na domu
Crawford 2893 Rockwell 2816
OR. ANDREW FURLAN
Slovenski ZOBOZDRAVNIK 3959 Ogden Avenue CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 9-12 dop., 1-5 pop, in 0-5 zvečer, v četrtek in pet^k; v sredo samo dopoldne.
WAUKEGANSKI URAD JE na 424—10th Street,
Tel. Ontario 7213
Ordinira v pondeljeTc, torek in so-boto.
Peč na plinsko cirkulacijo
a domove, trgovine, pisarne, tovarne
POPUSTA
DENARNE POŠILJKE
Brez vsake izgube za pošiljatelje pošiljamo mi denar v stari kraj že uad 13 let točno in zanesljivo, v dinarjih, lirah, dolarjih itd. S 3.00...... 170 din $ 5.70...... 100' lir
5.00...... 300 din 11.20...... 200 lir
10.00...... 610 din 16.40...... 300 lir
20.00......1,250 din 26.75...... 500 lir
50.00......3,250 din 52.50......1,000 lir
! Pri večjih zneskih sorazmeren popust.
KOLEDARČEK
Vsak.rojak, ki bo poslal denar v stari kraj za Božič, bo dobil zastonj li-slovenski žepni koledarček za leto 1933.
za vašo §laro peč na to plinsko "Hcatrolo"
Trgovina se izboljšuje! Zdaj je čas, da nadomestite umazano peč s to, nad vse 11 učinkovito plinsko pečjo. Spravlja v cir- Pt^ kulacijo velike množine zdravega vlaž- / / ■ nega zraka po principu "furnace". Ni- \( kakega dela, nikake nesnage. Odprete D in zaprete z lahkoto kakor svoj plinski štedilnik. Zvezano v Chicagi $59.50 — manj $10 za vašo staro peč........$49.50
THE PEOPLES GAS LIGHT AND COKE COMPANY
128 South Michigan Avenue — and 11 Neighborhood Offices
N'l'odvisna družba, poslujoča izključno v Chicagi, in lastovana od približno 14,0.00 delničarjev, od katerih jih nad 60% živi v Chicagi.
POTOVANJE V DOMOVINO.
Ako ste namenjeni v stari kraj, pišite nam po Vozni red najboljših par-nikov in druge informacije. Pošljemo jih zastonj.
Leo Zakrajšek
General Travel Service 1359 Second Avenue, NEW YORK, N. Y.
00
naplačilo
Nove • nizke cene za plinsko gretje.
KKKXKXK <\><XXXXX>0-
sv. Družine
S'
ij Dopisi lokalnih društev
iz URADA DR. SV. DRUŽINE ŠT. 5 D.S.D.
Ottawa, 111.
' Vsemu članstvu društva sv. Družine št. b se naznanja, da se bo vršila glavna letna seja v sredo, dne 21. dec. ob 8. uri zv. v navadnih prostorih. Prosim VSe sobrate, da se te seje udeležijo, ker imamo veliko važnih Stvari. Naj nihče ne reče, da je pozabil in da ni vedel, kedaj je §eja. To ni aUy^k vzroka izgovor. Pridite in si izvolite u-radnike po vaši volji, ki bodo delovali za društvo v letu 1933, da ne bo kateri potem po volit-yah govoril čez kakega novoizvoljenega uradnika. Radi tega se terej dragi člani vsi udeležite omenjene glavne seje. Pridite, da bomo vsaj na zadnji seji v letu enkrat vsi skupaj.
Nadalje naznanjam, da srno izgubili dragega sobrata Mich. Skoflanc, ki je dne 5. decembra po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, zaspal v Gospodu. Pogreb pokojnega sobrata se je vršil dne 8. decembra i 2 cerkve sv. Frančiška Ksaverija na pokopališče. Pokojni je spadal v društvo sv. Družine št. 5 DSD. v Ottawi in v društvo Hrvatska Zajednica. Sobratje obeh društev so ga tudi spremljali k večnemu počitku. Pokojni Michael Skoflanc je bil vedno priljubljen med tukajšnjimi rojaki in i'ad ves'<M. Kako priljubljen je bil, je najbolj pokazal njegov, Pogreb, katerega se je udeležilo veliko število občinstva in ga spremljalo na njegovi zadnji Poti. Oženjen je bil komaj 10 let
in že se je moral ločiti od ljubljene žene in mladih otrok, katere je pustil v globoki žalosti. Poleg omenjenih še zapušča tukaj strica in teto ter ene-brata, v starem kraju' pa o-č«ta, mater, dva brata in eno sestro. — Pokojni je bil tukaj v Ameriki okoli 20 let. Največ Pe .i*' nahajal v Ottawa, namreč °koli 16 let. Doma je bil z Do-'(%jskega, fara Čatež, vas Ma-l(1Hca. Zapušča pa potrto ženo, (lva sinčka in eno hčerko, s katerimi globoko sočustvujemo.
Naj ti bo dragi sobrat lahka ameriška gruda in naj ti sveti yeč,ia luč.
Dragi sobratje! Ob takih pri-Jkah se spomnimo, kako dobro du je človek zavarovan v ka-društvu, ker pač ne vemo e Ur.e.ne dneva, kedaj nas smrt |J<miti in nam ne bo več mogo-Pomagati svojcem, katere v
\ žalosti zapuščamo. Če smo pa \ zavarovani pri društvu in orga-\ nizaciji, kakor je bil pokojni f sobrat Michael Skoflanc, pa do-
■	;be zapuščeni vsaj svoto. za ka-
'jtero se je pokojni v življenju ^zavaroval in jim je zlasti v se-
! dan jih časih v veliko pomoč, ki I jim vsaj nekoliko olajša žalost i za dragim pokojnim, katerega | izgubo seveda ne preplača no-| ben denar. — Zavarujte se torej pri društvu sv. Družine št. 5 DSD., ker ne vemo, kedaj nas doleti nesreča.— Pozdrav članstvu in čitateJjem.
Frank Less, tajnik.
'jiZ URADA DR. SV. DRUŽINE; ŠT. 11 D.S.D.
'	Pittsburgh, Pa.
Cenjenemu članstvu zgoraj
■	omenjenega društva se potom
■	našega glasila Amer. Slovenec
•	uradno naznanja, da bo glavna
■	ali-letna seja našega društva v
■	nedeljo, 18. decembrov, takoj po
■	8. sv. maši zjutraj in sicer v na-' vadnih prostorih Slov. Doma. i
1 Vsi člani in članice se prav u-
■	ljudno prosijo, da se prav goto-,
■	vo vsi udeleže te seje in sicer'
■	tudi zato, da nam bo mogoče!
■	vsaj enkrat v letu odpreti sejo'
•	v navzočnosti vsega cenjenega' ' članstva, da boste vsi slišali po-
>	ročilo raznih društvenih odbor-
■	nikov in izvedeli o društvenem ' delovanja in kako obstojimo.
Nadalje pa t,udi zato, da bomo skupno delovali pri sklepanju in odobrenju raznih dobrih
■	stvari v prid društva in vsega i članstva, da ukrenemo važne
korake, ki bodo društvu poma-i gali do napredka v letu 1933. ' Pridite najpoprej vsi k sv. maši, nakar stopite v dvorano na
■	sejo.
Dragi nam člani in članice, i pridite z dobro premišljenimi 1 idejami in tam na seji na krat-! ko poročajte, kaj bo koristnej-. šega za vas vse skupaj. Večkrat
■	se zgodi, da nekateri sejo le
-	zadržujejo, ker vse tako na
■	dolgo raztegnejo, kar pa marsi-
■	komu ni prav. — Nadalje va?
>	opozarjam, da imamo na omc-
i njeni seji lepo priliko, da se do-; menimo, kako bomo imeli seje i za prihodnje leto, ker kakor sc
•	vrše seje do sedaj, ob nedeljah
■	dopoldne, nikakor ni umestno, i in se večina članstva ne more
■	udeležiti sej. Torej bi bilo zelo . umestno, da bi se seje namesto i v nedeljo dopoldne, vršile v ne-i deljo popoldne, da bo tfiko ime]
vsakdo priliko se seje udeležiti.
■	Obenem tudi, da se bo naša se-) ja odprhi z molitvijo in da se
■	bo poročalo o delovanju v prid
>	društva.
t Pridite torej cenjeni člani in
-	članice vsi na to sejo, tudi oni,
•	ki ste pumo začasni člani in čla-
TO IN 0M i
— i nenavadni SLUČAJI j
]	Vi i
Vsako minuto, vsako sekun- ' do nas lahko dohiti smrt. Nihče ji ne uide, vendar obišče včasih j Zemljana na tako čuden način, . kakor da bi se hotela norčevati . iz vsega človekovega početja. Takih izrednih slučajev je več. j Vendar je prav gotovo, da niso v nikakršni zvezi s človekovim življenjem. Izjemo človek j. pač vedno hitreje zapazi, kakor J | v rednem razvoju nastajajoče11 dogodke.
Vendar je nekaj takih slučajev prav zanimivih. Tako je ži- • vel Sir Ernest Shackleton, odli- 1 čen angleški raziskovalec ant- * arktike. Za svojo življenjsko -nalogo si je postavil odkritje ' južnega tečaja. Na svojih poho- s dih proti južnemu tečaju je ( prestal strahotne napore. Živel 1 j je v mrazu pod 50 stopinjami 5 Celzija, preživel strašne snežne ' viharje, prestal lakoto in žejo. 5 Kljub največjim naporom se t mu ni posrečilo, da bi dosegel 1 južni tečaj. Pač pa se je vrnf/' zdrav nazaj v domovino, na]1 Angleško. Doma v Londonu pa 1 je šel nekega večera, ko je le- s žaia nad mestom znana gosta c londonska megla, malo na sprehod. Na tem sprehodu se je s prehladil in dobil pljučnico. In ] nihče ne bi verjel, da so ga 10 I dni zatem že pokopali.	i
Kapitan Godefroy Hindle, ki ] je bil svoj čas častnik v kanad- ; ski armadi, je potoval dve leti i po najbolj nevarnih pokrajinah < Afrike in lovil' leve. V teh dveh 1 letih je ustrelil 25 levov, ne da ] bi se mu zgodila najmanjša ne- 1 sreča. Leta 1896 pa se je na j
parniku odpeljal nazaj v domovino, v Kanado, in se je po burnem življenju nastanil v j Montrealu, kjer je hotel uživati | i svoj pokoj. Komaj nekaj tednov je bil doma, ko je obiskaij svojega brata. Njegov brat jej imel majhnega in ljubkega kuž-1 ka, ki pa se je nad gostom tako Razjezil, da je kapitana u-griznil v nogo. Kapitan je kmalu za tem zbolel in preiskava je pokazala, da je bil pes stekel in kapitan je umrl po strašni bo-j rezni. Noben lev mu ni mogel | do živega, pač pa ga je nagnal v smrt majhen kužek.
Podoben žalosten konec je »čakal znan lovec, madjarski magnat grof Szchenyi. Ta grof se je udeležil več ekspedicij v, Afriki. Ko se je vrnil s svojihj lovskih potovanj, je pripeljal s j seboj 130 zabojev samih drago-j cenih lovskih trofej. Med n j i-1 mi je bilo mnogo levjih kož, šlo-! novih zob in drugih redkih ro-1 gov. Ko je bil zopet doma, jej neko popoldne šel na lov. Ko je tako počasi hodil po požetih nji- j vah, je skočil mimo njega zajček. Grof je /otegnil puško z; rame, se pri tem spotaknil in padel. Prav takrat pa se mu je sprožila puška in krogla je zadela grofa naravnost v srce.
Žalostna je bila usoda angleškega poročnika in odličnega letalca Henry j a Stamforda. Med gv/etovno vojno je napravil nad 60 zelo nevarnih izvidnih poletov nad sovražnimi posta-jankami, vendar se je vedno vrnil nepoškodovan in brez nesreče, dasi so bila krila njegovega letala često vsa preluknjana.1 Nekaj mesecev po koncu svetovne vojne pa se je Stamford gu-gal na gugalnici na vrtu svoje
" graščine. Ko je bil v najlepšem 1 zaletu, se je utrgala vrv. V ve-' likem loku je Stamford odletel na tla in obležal z zlomljenim tilnikom . Smrt, ki je neštetkrat prežala nad njim, ko je bil v letalu, ga je dočakala na gugalnici.
Eden najodličnejših hribolaz-cev, ki je dosegel vrhove najvišjih velikanov v Alpah, na Kavkazu in v Himalaji je bil Anglež Jurij Whitney. Bil je tudi odličen slikar, ki je na svojih turah često slikal. Prav radi tega je navadno hodil po hribih sam brez spremstva. Radi tega je večkrat zašel v zelo nevarne položaje, iz katerih pa je vedno prišel srečno brez nesreč. Nekega dne pa je v svojem roj-a stnem kraju imel predavanje o svojih turah. Ko je končal predavanje, je hotel stopiti s 30 cm visokega podija, se pri tem spotaknil ob deski, ki je štrlela iz
0	tal, in padel tako nesrečno, da ; si je zlomil obe nogi in pretre-" sel možgane. Nekaj tednov je . j bolehal v bolnišnici, nato pa
umrl. Več tisoč metrov visoke
c j	*
'^gorske velikane je srečno ob-; šel, 30 cm visok podij pa mu je i prinesel smrt.
Končno še en slučaj Ameri-e ški artist Viljem Leach, ki si je" pridobil svetovni sloves s svojo vožnjo po niagarskih slapovih, j je bil tako priljubljen, da so se j največji cirkusi prepirali med seboj, kje bo nastopal. Leach se je dal namreč zapreti v velik e sod in se spusti! v sodu čez nia-
1	garske slapove. Tisoči in tisoči t radovednih Američanov, ki so v; gledali to smrtno vožnjo, so 1 j pričakovali, da pod slapom ne s J bo mogoče najti niti soda, niti -jmrtveca. Vendar temu ni bilo -1 tako. Na velikansko začudenje
-	j množice predrzini artist v sodu
-	ni dobil hujšega, kakor nekaj ejbušk. Vesel in smejoč je zlezel e iz soda in postal tako slaven.
-	j Kar niso zmogle ogromne mno--, zine vode ob niagarskem slapu, z to je zmogla blatna luža v Avti straliji. V mestu Brisbane v Av-s straliji je šel Leach ponoči od
-	predstave precej natrkan domov. Ker je bila res trda tema,
-• je nekoliko zašel in padel s po-i ta v potok. Z obrazom naprej . je padel v blatno lužo in se v 1 njej zadušil.
i	-o——
NEZNAN JEZIK
Budimpeštanski jezikoslovec
-	Hevesy, ki je po pravem poklicu a inženjer, je napisal delo, v ka-• terem razpravlja o posledkih
-	neke arheološke odprave o Indi-
-	ji. Ta odprava je izsledila v bli-e žini Harape ostanke doslej ne-
1 znanega jezika in kakšnih 5000 let starih napisov, ki jih niso še mogli razčleniti. Hevesy dokazuje, da je ta pisava izredno po-; dobna pisavi na lesenih dešči-
■	cah, ki jih je neki francoski mi-
■	sijonar pred desetletji odkril na Velikonočnem otoku. Hevesyje-
. vo odkritje je zbudilo veliko - senzacijo, ker se je baš v zad-. njih dneh razširila vest, da so i že razčlenili del nekega napisa z . Velikonočnega otoka. Zanimivo . bo vedeti, v kakšni zgodovinski i zvezi sta obe ozemlji, ki ju lo-, čijo tisoči in tisoči kilometrov.
t'	-o-
DAVEK BREZBOŽNIKOV , Če si kak materialist domiš-. lja, da si radi brezboštva kaj . prihrani, naj ve, da so na Ru-j skem vpeljali davek na brez-. božnike. Tako poroča list brez-! božnikov v Harkovu. Vsak član . je odslej zavezan, da plača po j 'razmerju dohodkov na leto od 5 '60 kepejk do 3 rubljev. Poleg . tega mora dati v sklad za raz-j širjanje brezboštva v inozem-t stvu letno 60 kopejk.
-o-
NAŠA NOVA POVEST
i
} Že poleti smo pričeli objav-Jjati zanimivo povest iz ruskega ^ 'življenja "Sivčev Vražek", ka-, tero je spisal znameniti ruski 3 pisatelj Mihael Osorgin, na slo-^ vensko pa jo je prevedla znana slovenska pisateljica ga. Mari-; ja Kmetova. Toda vsled nespo-) razuma med pisateljem, preva-) jalko in listom, smo tedaj po , par začetnih objavah priobče-j vanje povesti ukinili. Kmalu na ) to pa je prišlo s pisateljem po-; vesti do sporazuma in je dovo-L lil prevajalki in listu povest ob-I javiti in tako bo začela jutri ^ v našem listu zoi-et ca zanin
va povest. ' Povest "Sivčev Vražek" je od začetka bolj mirnega značaja, toda v vsakem svojem poglavju je bolj in bolj zanimiva. Povest I opisuje začetek svetovne vojne, ^ v katero se je zapletla tudi Rusija in gre potem kakor dolga nit skozi rusko medvojno življe-j nje, kaže začetek in razvoj re-. volucijonarnega gibanja na Ruskem, kako so prišli na krmilo boljševiki in kako so vladali. — Prepričani smo, da bodo čitate-= lji s to povestjo prav zadovolj-" ni. Povest začne izhajati v prihodnji številki našega lista. Či-tajte jo od kraja, da vam pozneje ne bo žal.
TOPLOTA!
V	4 •	t
HITRA
m
Za Božič
FSfranl
XMERIKANSKI SLOVENEC
Petek", 16. decembra 1982


Kmečki punt
AVGUST SENOA: Poslovenil Joža Glonar.
NAROČNIKOM DRUŽINSKE PRATIKE
sporočamo, da so nam Družinske Pratike pošle in vsled tega nam je nemogoče z njimi po-streči. Zatorej naj naročniki Družinske Pratike istih za enkrat ne naročajo, ker jih nimamo več.

(Konec.)
Če
imajo trdo skorjo, trde veje, bodeče trnje, vedi, da niso od narave taka. Tvoj oče je padel, padle so stotine drugih, toda iz njih krvi kali novo seme. Ze sedaj odnehava okrutna sila ti-ranstva, toda po dolgih nemilih letih bo prišel dan, ko bo Bog popravil, kar so ljudje zagrešili, ko bo kmet svobodno dvigal svoje čelo kakor plemič. Tvoj oče je v sanjah zaslutil ta novi čas in ga je hotel doživeti. Bilo je prezgodaj. Ti pa idi, pripravi ta dan s plamenom molitve, s silo ljubezni. Vi pa, sinčki," se je obrnil plemič k svojim sinovom, "ne pozabite, da ste ljudje, da so si vsi ljudje bratje, pomnite, da je samo oni pravi plemič, v katerem bije plemenito srce, da vrline dedov ne operejo pokvarjenosti vnukov. Bodite blagi in dobri. Kratek je pot od zibeli do groba, samo ena pot dobrote je za plemiča in kmeta, v raju pa sedita cesar in kmet enako ob mizi božji. Imejte srce za ljudstvo, kakor sem ga imel jaz."
V očesu mladega duhovnika zablesti solza, poklekne in poljubi roko starcu in gospe.
"Da, prisežem Vam," zakliče in položi roko na srce, da bom apostol dobrote in ljubezni, da bom v človeška srca sejal zlata selena bratstva, da bom šel po Abelovi sledi, da se ne bo ne kmet ne plemič izprevrgel v Kajna, in zadnji dih mojega življenja bo molitev za vašo srečo in srečo vašega roda."
Mladi plemiči so skočili po koncu in objeli mladega duhovnika:
"Blagoslovi nas, brat!" Gospe Zofki pa je ,v očeh zablestela zlata solza.
Tih večer je bil, milo je gledalo zahaja joče solnce na pošteni dvorec in dobre ljudi; tiho je bilo, samo duh cvetja je plaval nad svetom. V tem trenotku je na bližnjem drevesu zakra-kal vran, toda mladi plemič je skočil, pograbil puško in ustrelil. Črni ptič je padel mrtev z veje, skozi nočni mir pa si čul šamo pesem slavčka, ki je iz loga pozdravljal zlate zvezde na nebu.
XL V.
Sredi mesta Stubice stoji stara cerkev, v
njej pa leži pod svodom na levi strani velika ! kamenita plošča. To je grob. Da. Na plošči je ' izsekana podoba močnega človeka v železnem oklepu. Dolgo brado ima, dolge brke, čudno kodraste laste, debele ustnice, debel nos. Skloni se in čitaj! Tukaj počiva Tahi, tukaj njegova gospa Helena. Slaven človek! Vsaj napis tako pravi. Proslavil se je pod tremi kralji za Madžarsko, pravi napis — toda stiskal je hrvaško ljudstvo. Bil je spoštovan, pošten, srečen, pravi napis. Ne daj Bog nikomu take sreče! Toda ko leže nad gorsko dolino noč, se stresejo kosti v grobu, iz kamena pa skoči prokleta senca oklepnika in beži iz cerkve, saj stoka dovolj ves dan pod težkim kameni-tim oklepom in v božji hiši, ki ni njegova. — Dovolj je, da hodijo po njegovih kosteh kmečke noge, da mu skozi zidovje grmijo orgije kakor trobenta sodnjega dne.
Ce bi vsaj s kamena lahko zbrisal svoje ime, da bi izginilo iz spomina ljudi. Ne! Nai živi to prokleto ime do sodnjega dne, naj se mu roga ta kamen s svojim napisom o slavi, vrlini in poštenju. In beži iz cerkve v noč. Toda gorje! Na vsaki gr,udi se mu opotekajo noge, na vsaki stopinji visi kmečka solza. Sede na kamen pred cerkvijo in joka, stoka vso-dolgo, črno noč. Na vzhodu se beli dan. po vrhovih trepeta zarja. Še enkrat vzdigne oklepnik glavo, da pogleda hrib nad mestom, da pogleda svoj trdni grad. Groza ga strese. Grada ni več. Po vrhu, kjer je nekdaj plapolala njegova ponosna zastava, stopa kmetic za plugom in veselo poje jutranjo pesem. Plemi-čeva ssnca se zgrozi in izgine v grob, pod pro-kleti kamen, svobodna pesem pa se razlega daleč, daleč preko zelentgore, kjer se razliva luč mlade zore, kjer se na nebu kažejo rože iz mučeniške krvi hrvaškega in slovenskega ljudstva, ki jo je oholi napuh prelil ob zori nove svobode. Cveti, rdeča roža, cveti, posvečeni cvet, vij se nad grobom ubogih tlačanov, ki so dvignili meč za zakon svete prirode; cveti, ker se je rodil mladi dan in pada čista rosa na srca ljudi, rosa dobrote in bratske ljubezni. Ti pa, mladi moj hrvaški sokol, utrgaj ta cvet, vtakni ga za klobuk in postavi se ž njim pred vekovi in ljudmi.
»>aillilllllllIC3illMlliilUC]llllllll[HIE2llll)tiniltUIIHIIHlUlCailllllllllllCaillllIllllllcailllIllllltiC3llllllliHilE3IllllllllllIC3lltllIllini
a
Ozdravil očeta revmatizma
J. F. Kotrich, zobozdravnik, 934 Center St., soba 702, Chicago, 111., poroča, da njegov oče, ki je trpel na revmatizmu veliko let in je potrošil nad $1,500.00 z zdravljenjem, je dobil predpis nekega starega zdravnika iz Dunaja, kateri je takoj ustavil bolečine popolnoma. Ker pozna trpljenje, ki ga ta bolezen povzroča, Dr. Kotrich pravi, da z veseljem pošlje vsakomur ta- predpis .zastonj onim, ki trpe na revmatizmu in mu pišejo ponj. Nobenih stroškov in ne obveznosti.
a
....................................................................................................................en.....i.....nimiimmuimi.......t*
Phones: 2575 in 2743
ANTON NEMANICH & SON
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI.
USTANOVLJEN L. 189:.
Na razpolago noč in dan. — Najboljši s.vt v.nobili za porre-he. krste in ženitovnnia. — Cene zmerne.
1002 N. Chicago Street.	Joliet. Illinou
DR. ALLAN J. HRUBY
Specialist za pljučne in srčne
bolezni
Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel Ave. Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 West 26th Street Uradne ure: 5 do 9 zveč. razen »red| ob sredah 9 Ho 11 doo-l ob sobotah
1 rt« i rum
HIŠA NA PRODAJ
Zelo po ceni se proda dvonadstropna hiša z dvema trgovinama v najlepšem kraju na Krekovem trgu na Jesenicah.! Za pojasnila pišite na listnika: Anton Mulej, Krekov trg št. 2, Jesenice, Jugoslavia.
-O-
" 'Amer. Slovenec' je barometer našega verskega in narodnega gibanja. Kaže nam rast ali padec, kakor že nanese naše delovanje."—Rev. Černe.
-o-
§IRTTE AMER. SLOVENCA1
►
TISKARNA
Amerikanski Slovenec
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Društva — Trgovci — Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam pc cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premaio.
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
ROJAKI SLOVENCI!
O	Kadar želite o-
r.Y\ krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka.
Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam!
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Telefon 1389-R
DR. J. E. URS1CH
ZDRAVNIK IN KIRURG >2000 West 22nd Street,.
CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in t —8 zvečer izvzemši ob sredah.
Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966
PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.

z
0
B
1
E
arriue -
Obstoja 30 let CENE ZMERNE Brezplačna preiskava
325 S. S TATE.s A
2na floor A c ross/romlma Store StateSt. NextDoorRiaHo Tfieater.
NAZNANILO
Naznanjam vsem Slovencem in Hrvatom, da sem otvoril novo BRIVNICO (BARBER SHOP) na 1307 No. Hickory Street, Joliet, Illinois.
Prosim, da me pridete obiskat. Vse delo jamčim. Cene so nizke. Strižemo male otroke za 25c; odrastle, ženske in moške, za 35c. — Brijemo samo za 15 centov.
Odprto vsak dan in ob sobotah. — 14 let izkušnje.
Vaš brat — STEVE ZURO.
Božična razprodaja plošč
Božična sezona je tukaj. Bolj kot kedaj so ljudje v teh časih potrebni veselega razvedrila. Da omogočimo našim rojakom po slovenskih naselbinah priti za male novce do krasne godbe in petja, ki je rekordirano na gramafon-skih ploščah, smo sklenili za Božič prirediti posebno razprodajo gramafonskih plošč.
Ta razprodaja velja samo za v tem oglasu navedene plošče in ne druge. Zato naj naročniki plošč pazijo, da ne bodo naročali takih plošč, ki niso navedene v tem oglasu, ker z drugimi nam ne bo mogoče postreči po tej ceni, kakor je navedena tu. Navedite jasno in razločno številko plošč, ki jih bote naročili.
PLOŠČE, KI SO NA RAZPRODAJI SO:
Columbia Plošče:
25084—Nočni čuvaj,
Pevec na note," pojo člani kvarteta Jadran. 25091—Vsi verni kristjani,
Oj pastirčki božji ljubljenci, poje Anton Šubelj, bariton. 25110—Ljubca kod si hodila,
Čez tri gore, Duet, pojeta A. Šubelj in A. Madic. 25114—Pridi sv. Martin,
Dekleta v kmečki brivnici, "Adrija" s spremljanjem Dajčmana. 25122—Tam za goro zvezda sveti,
Naša kri, moški kvartet Adrije. 25116—Dobro srečo za kravo rudečo,
Živela je ena deklica, pojejo pevci Adrije. 25164—Triglav,
Pa kaj mi nuca planinca, poje John Germ, tenor.
Viktor Plošče:
23008—Dunaj ostane Dunaj,
Pod dvojnim orlom, (Adler marš) Citre in Trio. 23012—To je nemogoče, dvokoračen ples,
Tajna ljubezen, valček, igrana na orkester. 23015—Flahauer Stajeriš,
Prav vesela polka. Trio na citre. 23020—Ples v skednju, 1. in 2 del. Adrija pevci, ta plošča je posebno zabavna za mladino.
23025—Oh	ura že bije,
Po jezeru bliz Triglava, poje Mirko Jelačin, tener.
23026—Jurij	Benko vzemi Lenko,
Pobič sem star šele 18 let, Mirko Jelačin, tenor.
23027—Pa	kaj to mora biti,
Mene pa glava boli, Mirko Jelačin, tenor.
23028—Mlinar,
Vsi so prihajali, Mirko Jelačin, tenor. 81204—Calotta — Sotiš,
Na bregu, valček, igra Hud. Kvintet.
Do preklica prodajamo zgoraj navede plošče po
Vsaka posamezna pa stane 50c.....Poštnino plačamo mi,
razven stroškov za C. O. D., katere računamo strankam.
Vaše letošnje božično darilo Vašim prijateljem in znancem naj bodo letos slovenske gramafonske plošče. Veseli jih bodo!
Vse navedene plošče so prvovrstne in jih vaem prav priporočamo. Nabavite si gramafonskih plošč sedaj po nizki ceni. Ljubitelji lepih slovenskih pesmi in raznih lepih godbenih komadov imajo sedaj najlepšo priliko, da si nabavijo najboljše razvedrilo za praznike.
Naročilom je pridjati potrebni znesek v gotovini ali Money Ordru. Po C.O.D. teh plošč ne pošiljamo, razven če želi prejemnik poštne stroške za C.O.D. plačati sam, ki jih v takem slučaju dodamo računu.
Vsa naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO. ILLINOIS
.trooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo]
O TEM IN ONE
^oooo^oooooooooooooooooooooooooooOoooooooooooooooo^
KOLIKO JEZIKOV GOVORE LJUDJE
Po najnovejših raziskovanjih govore ljudje na zemlji tisoč jezikov. Kajpada se tu ne šteje narečje. Četrtina ljudi govori kitajsko, okrog 435 milijonov. Toda, ker kitajski jezik ni trgovski, ni proglašen za svetovni jezik. Indski jezik govori o-krog 250 milijonov ljudi, pa tudi tega ne priznavajo za svetovnega. To prednost uživa angleški jezik, katerega govori le okrog 1T0 milijonov ljudi. Angleški jezik je jezik trgovine in prometa. Na četrtem mestu je nemški jezik z 90 milijoni. To-"da razen teh ga razume še okrog 105 milijonov ljudi. Ruski kot materni jezik govori o-krog 70 milijonov, a razen teh razumejo rusko še 103 milijoni. Špansko govori okrog 80 milijonov, francosko 45, italijansko 42 milijonov. Mnogo jih je, ki se uče enega od teh dveh jezi kov, pa se zato lahko reče, da govori francosko 80 milijonov ljudi a italijansko 50 milijonov. Francoski jezik je jezik diplomatov. JapoMki jezik govori okrog 82 mijiponov, ukrajinski 35, nizozemski okrog 12, tolik'o tudi turški: V vsej Evropi je okrog 110 raznih jezikov. Od teh jih je 68 z več kot 100 tisoč prebivalci/a 37 ž več kot en milijon ljudi."
•jL-o*LL_ 1
ČRNA MAŠA NA MORSKI OBALI
Na štrlečih skalah suffolške grofije v vzhodni Angliji je bil pred nekaj dnevi pretresljiv j mrtvaški obred. Pred več sto le-!ti je stala tu katedrala Dun-wich, središče ene najstarejših krščanskih škofij v Angliji, ki je bila že leta 630 ustanovljena. Zmerom pa so bile skale, na katerih je cerkev stala, izpostavljene besnečim valovom Severnega morja. Ti so neko viharno noč iztrgali skalo s cerkvijo vred in ju pokopali v svojo glo-bočino. Hkrati s cerkvijo je izginil tudi samostan, ki ni bil daleč od cerkve; tu so se v stoletjih
vrstili redovi benediktincev, frančiškanov in dominikancev, a danes pričajo o tem le tihi o-stanki; prizemni del okolnega samostanskega zidu, nekaj nagrobnikov, kjer so ostali nečitljivi napisi in fundament cerkvene zgradbe. — Pred šestimi leti so na tem prostoru prvič či-tali črno mašo za pokoj duš onih, ki jih je morje žive požrlo s samostanom vred in za vse, katerih grobovi so zginili v morju. Tudi to leto se je to zgodilo. Na najvišji pečini je bilo v za-senčju prastarih dreves pregr-njeno platno, pod kateirm so duhovni-redovniki peli črno mašo. Nato pa so se zapeljali še na morje, odkoder so blagoslavljali one, katerih kosti leže na morskem dnu. Saj je molitev edini telefon, po katerem se da občevati z dušami ranjkih.
-o-
NAJVIŠJE PRIZNANJE
Letos je najvišja kulturna ustanova v Franciji, francoska akademija, podelila veliko nagrado šolskim sestram, ki so članice Brezmadežnega spočetja. Ta kongregacija je bila ustanovljena 1836 za pomoč misijonarjem. Sestre z veliko ljubeznijo poučujejo otroke, posebne zasluge imajo pri poučevanju francoskega jezika. Zanimivo pa je pri vsem tem dejstvo, da sestre, ki šo prejele največje francosko odlikovanje, ne smejo imeti v Franciji svojih šol; brani jim to zakon, katerega so izglasovali framazoni.
-o--
"Branimo trdnjavo 'Amer. Slovenca' dokler smo še za njenimi močnimi zidovi. Niti ene luknje ne sme depresija napraviti v nji! Vsi Slovenci k orožju! Vsi v bran našega katoliškega lista 'Amer. Slovenca'!" —-R&v! X. Černe.
Božične
razglednice
tiskane s slovenskim voščilom za božične praznike in Novo leto so na razpolago in se dobe
3
razglednice za
lOe
i.
Naročajo ce v
KNJIGARNI \MERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd St., Chicago, 111.
Mohorjeve knjige
za leto 1933
so dospele.
Družba sv. Mohorja je izdala za leto 1933 sledeče knjige:
1.	Koledar za leto 1933.
2.	Slov. večernice, 85. zv.
3.	Zgodovina slov. naroda
4.	Pravljice in povesti.
5.	Življenje svetnikov,
8. zvezek.
6.	Kokošjereja. .
Knjige so zelo zanimive in jih vsem toplo priporočamo. Stanejo s poštnino vred
$1.25
KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd St., Chicago, III.
DENARNE POŠILJAT VE
BOŽIČNA DARILA
svojim domačim v stari kraj je bolje, da pošljete malo preje, kakor pozno zadnji teden. Čemu plačevati posebne stroške za brzojav? Ako pošljete pravočasno si vse to prihranite. Mi pošiljamo denar v stari kraj zanesljivo in točno brfez vsakega odbitka po dnevnem kurzu. Denar prinese poštar direktno na dom prejemnikov. Včeraj smo računali:
DINARJI:
100 din ..............................$ .1.95
250 din .................v............$ 4.40
500 din ..............................9 8.25
1000 din ..............................$16.25
2500 din .............................$40.00
5000 din .............................179.00
LIRE:
100 lir ____________________________$ 5.75
200 lir.......................$11.40
300 Ur	__________________$16.60
400 lir	...............................$22.00
500 lir ...............................$27.00
»000 lir	................................$52.75
Za izplačila v ameriških dolarjih:
Za izplačilo $ 10.00 morate poslati ________________.$ 10.80
Za izplačilo 9 20.00 morate poslati_____________________.$ 21.00
Za izplačilo $ 30.00 morate poslati............—.$ 31.10
Za izplačilo $ 50.00 morate poslati-----—------9 51.30
Za izplačilo 9100.00 morate poslati...................$102.50
Prejemniki dobijo izplačila ▼ dolarjih.
JOHN JERICH
1849 West 22nd Street,	Chicago, 111.
11, ——........i .i jp—
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
°—-o-—■