List 53.
Gospodarske stvari.
Avstrijsko vinstvo.
Iz knjige, ki jo c. kr. ministerstvo kmetijstva o prodaji avstrijskega vina v tuje dežele na svitlo daje, se razvidi, da se v avstrijskem cesarstvu na leto okoli 30 milijonov veder vina pridela; ta pridelek se ceni na 130 milijonov gold.   Gledč na posamesne dežele ga pridela:
na         avstrijskih       vrednosti
oralih:         veder:        goldinarjev:
Ogerska.....504.776    17,667.160    70,668.650
Dalmacija .... 111.411 1,337.292 6,686.460 Doljna Avstrija . . 66.359 1,514.060 8,406.162 Hrvaška in Slavonija 57.124 1,999.340 5,998.020 Štajarska . . / . 54.655 1,366.375 6,831.875 Vojaška granica   .    .      49.858      1,396.024     5,584.096
Erdelja.....46.989      1,174.725     3,524.175
Tirolska.....45.118      1,579.130      7,895.650
Moravska, .... 41.652 1,041.300 5,206.500 Primorska .... 32.204 644.080 2,576.320 Kranjska      ....     16.767        335.340     1,341.360
Ceska......       4.439          71.024        426.144
Koroška.....          114            1.596            4.788
Bukovina     ....          110            1.100      ___3.300
Skupaj    1,044.061   30,978.906 130,933.848
Prideluje se tu tako, tam tako; zato je tudi dohodek od orala (joha) vinogradskega ze!6 različen. Naj-veči dohodke dajo vinogradi ogerski, južno-tirolski in dolj no-avstrijski, najmanjše Dalmacija, Koroško in Kranjsko. Počez se more za vse cesarstvo na oral šteti 28 veder pridelka.
Glede na veliko mero tacih vin, ktera se delajo iz slabih, neizbranih trt in s kterimi se v kletih (keldrih) napačno ravna, je cena vina avstrijskega poprek vzeta, sila nizka, in se more le na 4 gold. 30 kr. za vedro ceniti. Se ve, da to je cena le za vsa vina skupaj vzeta; so pa vina, ki se po 40 do 80 gold. vedro prodaja, kakor dobra (avstrijska) Voslavska, Gumpolds-kirchnerska, bolja (ogerska) Budinska, Meneška, Jeger-ska, Nezmelska, Somlavska in Sopronska, in močnejša (štajarska) Ljutomerska, Radgonska itd.
Temu dodamo le to, da naša kranjska dežela ima kraje, za dobra vina prav ugodne: al dober kraj je le en pogoj za dobro vino; treba je še dveh druzih pogojev, in ta sta: prava trta in pravo ravnanje z vinom v kletih (keldrih). To dvoje se mora pri nas drugač zasukniti, da dobijo naša vina višo ceno.
		na oralih:	avstrijskih veder:	vrednosti goldinarjev:
		504.776	17,667.160	70,668.650
Dalmacija	•    •    •    •	111.411	1,337.292	6,686.460
Dolina Avstrija     .    .		66.359	1,514.060	8,406.162
Hrvaška in	Slavonija	57.124	1,999.340	5,998.020
Stajarska	•    •    •    •	54.655	1,366.375	6,831.875
Vojaška granica   .    ,		49.858	1,396.024	5,584.096
		46.989	1,174.725	3,524.175
____      t/ Tirolska   .	•    •    •    *	45.118	1,579.130	7,895.650
Moravska	•    •    •    •	41.652	1,041.300	5,206.500
Primorska	•    •    •    •	32.204	644.080	2,576.320
Kranjska	•    •    •    <	.     16.767	335.340	1,341.360
		4.439 114	71.024 1.596	426.144
				4.788
Bukovina	•    •    •    < Skupaj	110	1.100	3.300
		1,044.061	30,978.906	130,933.848