St. 40 WM« n^miftihl mm m li ***——■■""^""""^""T" ljutoj«, icvzemši pMdcl^M^daa fcjafcij. Uredaiiiv«« J Asiikeg* ftt. 20, I- nads^opji JDopM *iaj sa poSHjaJo + ^ pisma se te. Namen, ki ga zasleduje naša državna uprava s to šolsko politiko na ozemlju **aše narodne manjšine, je — kakor že rečeno — v strogem navzkrižju z ozna- nega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo — v katerem vidi javno mnenje na oni strani veliko žrtev na korist Italije — sočustvovanje in zanimanje za soplemenjake na tej strani poglobi, marveč je tudi gotovo, da se v naši narodni manjšini še bolj oživi zavest etnične pripadnosti k svojemu l CLCUU - » su vfjvill IIB . »ni J " j * * ---- —------I---1----J( - «t čenim načelom, ki si ga je usvojilo Dru- plemenu. V tem smislu glasijo poročila, sivo narodov kot svojo glavno nalogo, j ki nam prihajajo od raznih strani in ki za-Namen naše uprave je jasen, na dlani je J trjajo, da so se naši Ijttdj« — posebno pa Saj £a ne prikrivajo niti naši gospodarji, v narodno najbolj ogroženih krajin — jeh sami. Vedno govorijo, ali so vsaj govorili moralno in duševno zopet vzravnava«, doslej, da je asimilacija naše narodne manjšine državna potreba radi nje varnosti na zunaj. Da-li pa tudi resnično dosežejo ta namen, je drugo odprto vprašanje. Proti temu govori moč nacijonalne ideje, ki po-buja in ohranja sočustvovanje soplemenjakov te naše narodne manjšine onkraj državne meje. To čustvovanje izvira iz narave. Zato ni proti njemu nobene državne in politične meje. Uspeh boja proti naravi je vsaj zelo dvomljiv. Potem pa se io sočustvovanje soplemenjakov onkraj meje po velikem dogodku iz zadnjih dni — po prijateljskem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo — prav gotovo še poglobi. In to ne samo v masah naroda, ampak tudi v odgovornih krogih, ker se v današnjih demokratičnih časih ne more nobena vlada ustavne države odlegali pritisku javnega razpoloženja. Pri tem je še posebno uvaže vanja vredno dejstvo, da je sočustvovanje in zanimanje na oni strani za usodo soplemenjakov v Italiji s skle- ker se nadejajo zboljšanja svojega položaja revno vsled sklenjenega sporazuma. Delo asimilacije ne bo torej tako lahko in njega uspeh je vsaj zelo dvomljiv, če že ne izključen. To dejstvo pa postavlja dve veliki vprašanji. Prvo bi bilo — kar pa mi najodločneje zanikamo —, ali bi bilo res ustreženo varnosti italijanske države, če to svojo slovansko manjšino raznarodi, ko vendar ti slovanski državljani vedno manifestirajo svojo voljo, da bi bili lojalni državljani?! Drugo vprašanje pa je, ali bi bila modra in smotrena državna politika, ki bi radi tako dvomljivega ali celo izključenega uspeha hotela škoditi zares velikemu namenu, ki ga hoče doseči s sklenjenim prijateljskim sporazumom?! Posebno še, če hoče doseči neskaljen sporazum tudi med narodom in narodom I In to mora hoteti, da bo sporazum na trdnih podlagah in trajen. Kajti — ponavljamo — v sedanjih časih demokracije je razpoloženje javnosti činitelj, ki neizbežno silno vpliva tudi na smernice državne politike! •rt u>UUU ^upusiiivujcuvi; i v it-nnjt o ' P" ■ " -------------i— , menim prijateljstvom med obema drža- Vsi razlogi — etične in stvarne naravi i 1 «1 1 • 1 _ t f *_ _ t_ a.. ^ A' _»1 _ jd m rt ♦ i • m l_» rvs-i rinAc 4-a * itnvAfUA va\>ia zadobilo novo veliko etično in tudi stvarno podlago. Ljudje onkraj meje bodo argumentirali: ko smo si postali prijatelji, ko si hočemo biti za daljše čase zavezniki in medsebojni podpiratelji, ko hočeta obe državi vzajemno skrbeti za svojo varnost pred vsemi nevarnostmi od zunaj, razlogi pameti in koristnosti ^ govorijo torej za to, da se državna politika Italije odreče misli na raznarodovanje naše slovanske narodne manjšine in da svojo manjšinsko politiko uravna v smeri, da bo zadovoljstvo našega naroda v Italiji ugodno vplivalo na raspoloženje onkraj meje » Hl l'VOl JJ1 vu » »H. . us i.uuui.. - " - --------—--X--- bi bilo enostavno nerazumljivo, n^-ani- napram tej naši državi! mM vladno lo Kandidati za Julijsko Krajino. KIM, 14. Kakor znano, so se liberalci in nekateri socijalni demokrati vdali fašistovskemu pritisku. Na vladni listi bodo potemtakem kandidirali on. Orlando in Pusqualino Vassallo (za Sicilijo), De Nava in Fera (za Kalabrijo), De Nicola (za Napolj). Mussolini je torej končno vendar uspel. Sicer ga ta pridobitev vsaj na videz precej stane. V znanem pismu na župana v Paleanu ter na predsednika razpusče-nega. fašistovskega volilnega odbora je on. Orlando izjavil, da se sicer da vključiti v vladno J isto, toda s tem 5e ni rečeno, da se je odpo-vcd.it svojim liberalnim Idejam. Radi tega stopa med fašistovske kandidate le pod pogojem, da stranka, Xi je sedaj na vladi, ne dotakne bistvenih točk sedanje ustave. Ako hotel iMus^lini pridobiti zase on. Orlando s tem tudi ostale ugledne liberalce in soc. demokrate, je moral hočeš-nočeš precej popustiti od prograuinih točk, ki jih je začrtal na zadnjem fašistovskem zborovanju. Takrat je udrihal po liberalizmu, takrat jo izjavil, da sprejma na svojo listo, poleg fašistov, le može, ki se odpovejo disciplini svojih strank in idejam, ki niso fašistovske. Mogoče je bil tokrat še optimist gleda fašistovskih postojank tia jugu, ali pa je mislil« da se mu bodo liberalci in demokrati kar sami ponujali. Toda to pot se je nekoliko vračunal. Liberalci in soc. demokrati so se zavedali svoje trdne pozicije v južnih krojili in Mussolini je zadel na precej trd oreh. Končno je inoral vsaj na videz pozabiti na svoj bojevit govor na faSi-fitovskem zborovanju in se vsaj moralno obvezati, da pusti ustavo v njenih bistvenih točkah neispremenjeno. Formalno ni dal Mussolini sicer nikake obveze in bržkone bo tudi prišel dan, ko bo tudi na te obljube pozabil, toda d«jsU'0 je, da je moral precei upogniti hrbet pred liberalci in soc. demokrati, kar Mussolini zelo nerad stori. Sila je potemtakem rrorala biti precej velika. Alussolini krvavo jjoirebuje pomoči liberalcev in soc. demokratov: sicer bi njegova lista na jugu doživela poraz. Oiicijafna skupina soc. demokratov pod vodstvom bivšega ministra za poŠto on. Dl Česa r6 je prekinila pagajanja. s fa&isti in sedaj se pripravlja na samostojni volilni boj. V ostalem je na volilnem pozorišču malo novega. Liberalci bodo postavili mnogo paralelnih list, na katerih bedo kandidirali tudi fašisti. Zelo živahno delovanje razvija demokratska zveza, ki jo vodi on. Bonomi, Opori-cfjonalna lista bo postavila v 8 volilnih okrožjih in menda tudi v Julijski Krajini. Nlttijev pristaš on. Amendol* nastopi v Kampanijt in pokrajini Lazio. Danes je prišel triumvirat fvodstvoj p polarske stranke s proučevanjem položaja, ki je nastal, ko ^e on. Meda j^skd vodstvu stranke pismo, v katerem zahteva, da stranka opusti strogo opozicijonalni volilni program, sicer on ne bo kandidiral. Na drugi strani bo moralo vodstvo bržkone preklicati izključitev levičarja on. MiglioHja s kandidatne liste, Miglioli ima namreč za sabo veliko voliicev, posebno v pokrajini Cremona, ki so zagrozili vodstvu stranke, da bodo proti sklepu vodstva volili on. Migliolija. Vodstvo bo moralo načelom® rešiti vprašanje, alt naj stranka nastopi pri volitvah s strogo opozicijo ali nai ubere srednjo pot. Vodstvo s« bo gotovo odločilo za drugo rešitev. Vladna lista za Julijsko Krajino RIM. 14. Manistrski predsednik Mussolini je danes dopoldne odobril končnoveljavno listo za voklno okrožje Julijske Krajine. Kandidati so ti-le: II On. atotiuk »vv. Francesco Giunta, vojni prostovoljec, glavni tajnik fašistovske stranke, načelnik julijskega fašizma, drzni začetnik protiboljševiške vstaje, poslanec v zadnft fegislatttrr. (Na gotovo lastnost Giunte je Štefani hote ali nehote pozabila. -Frip. ured.). 2) On, stotnik Giovanni Banelli, Tržačan, vojm prostovoljec, -odlikovan za vojaško hrabrost, poslanec v zadnji legislaturi. 3) On. stotnik Luigi Bilucaglia, vojni invalid, vojni prostovoljec, načelnik istrskega fašizma, poslanec v zad. legislaturi. 4) Poročnik Pier Arrigo Barnaba, odlikovan z zlato svetinjo. 5) Dr. Cone Francesco Tttllio, tehnik in znameniti poljedelec v furlanski pokrajini. 6) Prof. Pier Silverio Leicht, redni profesor zgodovine italijanskega prava na vseučilišču v Bolognl, poleg tega furlan. zgodovinar. 7) On. dr. Atessandro Dudan, Dalmatinec, vojni prostovoljec, neumorni borltelj za jadranske pridobitve, bivši poslanec, izvoljen v rimskem volilnem okrožju. 8) Stotnik prof. Giov. Mrach, vojni prostovoljec, ravnatelj fašistovske ga glasila Azione» v PtiH. 9) A v v, Piero Pisenti, načelnik furlanskega fašizma, ravnatelj vi-demskega lista <11 Giornale del Friuli», bivši prefekt furlanske pokrajine. 10) On. poročnik a v v. Fulvio Suvicn, Tržačan, vojni jjrosto-voljec, poslanec izvoljen v Trstu. 11) Arturo Kavazzola, železničar, organizator furlanskih sindikatov, fašistovski kandidat že v I. 1921. 12) Major avv. Luigi Russo, predsednik Furlanske zveze bojevnikov, večkrat odlikovan za vojaško hrabrost. 13) Rag. Luigi Spezzotli, kr. komisar v Vidmu. 14, Avv.. Amerigo Ven-trella, vojni prostovoljec, predstavitelj nekdanje iredentistične liberalne stranke. 15) On. avv. Francesco Marani, nekdanji italijanski poslanec v avstrijskem parlamentu in od tedaj dalje vztrajen zagovornik jadranskega itall-janstva. (Štefani). Mornarski pakt podpisan RIM, 14. Sinoči ob 21. uri je bil podpisan v navzočnosti ministrskega predsednika on- Mussolinija in komisarja za trgovsko mornarico ter ministra za pošte in brzojav on. Ciano «pactum sine nomine» med zastopniki Zveze brodoiastnikov, Brunelli Domenico, Oscar Cosulich in Ema-nuele Vittorio Parodi ter zastopnikom komandanta D'Annunzlo Antonio Maspe-rijem. _ Pomorska konferenca v Rima otvorjeaa RIM, 14. Pod predsedstvom De Rlibena, švedskega delegata, je bila danes ob 16.30 otvorjena v palači Valentini konferenca etalna posvetovalne komlsiie Društva narodov za tehnično pripravo načrta za raz legnite v va-shiagtonske pomorske potfodbe na države, ki te pogodbe niso podpiaala. Na tej konferenci so zaafcopane Racija, Belgija, Brazilija, Španska* Anglija, Francija, Italija, Japonska, Švedska, Čehoslovaška, Argentiaija, CWle, Danska, Grčija, Norveška in Niaocemcka. Navzočne delegate je pozdravil predsednik izredna komisije pokrajine Rima. Politični položa] u Beogradu V soboto bo zbornica raspravljala o sporazum« z Italijo — Prihod radtfevcev v Beograd BEOGRAD. 14. Situacija v Beogradu poteka normalno. Govori se, da je za danes pričakovana ratifikacija sporazuma z Italijo namenoma izostala. Gosp. Pašič je ozdravil in bo danes nastopil svojo službo, g. Ninčić pa je ie bolan. Vsled te bolezni se je odložilo tudi delo odbora za ratifikacijo konvencij z Italijo in Romunijo in sicer do sobote. Za slučaj, da ne bi g. Ninčić do sobote ozdravel, so se ministri vCeraj dopoldne sporazumeli, da bo zastopal g. dr. Nlnčiča v narodni skupščini gosp. dr. Peri*. 'Kar je ratifikacije sporazuma z Italijo v poslednjem trenutku odgodena, je pozval dr. Nin&ič, ki je toliko bolan, da ne more zapustiti postelje, k sebi g. Sum-monieja, italtianskega opravnika poslov in generala Boorero in iu obvestil, da odložitev ratifikacije ne bo vplivala na sporazum. Snoči je prišla vest iz vodstva HRSS, ki je te le grafično bila dostavljena voditeljem opozicije v Beogradu, da je razpoloženje radicevcev za prihod v Beograd veliko. Radič je o^edH, da se čim prej pošlje par delegatov v Beograd, da zruši vlado in da stori vse ostalo, ro že doseženem načelnem sporazumu med opozicijo, se mora to zgoditi čim prej. Opozicija miali, da je to pozitivno. Vladna večina' se ne razburja, in ne veruje v prihod radičevcav. Od nekod je prišla vest o diktaturi, ako bi opozicija hotela sestaviti vlado. To pa se ne veruje. Dr. KoroSec je dobil poziv od hrvatske republikanske seljačke stranke, naj pride v Zagreb na konferenco vodstva HRSS v soboto. Dr. Korošec bi na ta način moral odpotovati v Zagreb pojutrišnjem, toda ako pride na dnevni red sobotne seje v skupščini ratifikacija sporazuma s Italijo, potem dr. Korošec ne mora iti v Zagreb. Dr. Korošec demantira vesti, da bi bil Davidoviću taja vil, da nafcelno pristaja na ustavo. __ Trgovinska posodim med Italijo to JBSaslasUo BEOGRAD, 14. V vseh ministrstvih, ki so zainteresirana na bodoči trgovinski pogodbi - Italijo, se ,vrše konference radi določitve stališča v posameznih vprašanjih, o katerih se bo razpravljalo v plenumu in v odsekih jugosl. in italijanske delegacije. Jugoslovensko stališče bo baje tot da se dajo Italiji največje carinske koncesije in sicer v garancijah, danih v trgovinskih pogodbah, sklenjenih z drugimi državami. Razpravljalo se bo tudi o zavarovalnici Assicurazioni Generali, ker je treba urediti isplačtto jugosL zavarovancem. Govorilo se bo tudft o vlogah kreditnih zavodov v Dalmaciji. Delegacija bo ugotovila tudi škodo internkencev V delegacijo za sklepanje trgovinske pogodbe z Italijo so biH včeraj dopoldne v sporazumu z ministrstvom poljoprivrede, trgovine in industrije, prometa in financ imenovani sledeči delegati; gg. dr. Otokar Rybaf, pooblaščeni minister, Sava Kukić, direktor carin in dr. Milan Todorevič ter dr. MiBvol Savič, načelnika ministrstva trgovine. Kot eksperti so jim dodeljeni gg. dr. Šmid, Antoni Panič, načetnika ministrstva, Nlka Verona, načelnik prometnega ministrstva, Aleksa Pajevič in dr. Milivoj Stojkovič, načelnika ministrstva poljoprivrede. Marko Bauer, tajnik zveze industrijalcev v Zagrebu, dr. Gregurič, tajnik centralne industrijake . korporacije v Beogradu, MIlan Anttila, tajnik ministrstva trgovine, dr. Hadii, jpodravnatelj podružnice I. hrvatske štedionice v Beogradu in dr. Dušan Pnjttl kot sekretarji pa bodo fungirali Jg. Vmdfanir Geraaimović, dr. Miljutin Boikovič, Miloead Petrovič in Avgust Benkova«. Norvefka priznala sovjetsko Rusijo KRISTIJANU A, 14. Glavno glasilo delavske stranke na Norveškem javlja, da je Norveška priznala sovjete «4s jure* pod istimi pogoii, kakor je to storila Anglija. List dostavlja, da je pogodba že sestavljena in da manjkajo še samo {»odpisi. MOSKVA, 14. Norveško je priznala «de jure* Zvezo sovjetsUk in socialističnih republik. Ruska vlada odslovila japonskega kon-* v Vladivostoku StraSen pokoli separatistov o Palotinotu Srednjeveški prizori — Preko 40 mrtvih BERLIN, 14, O borbi, ki je izbruhnila predvčerajšnjim v Tirmasensu med meščanstvom in separatisti, prihajajo grozne podrobnosti. V Berlinu se je smatralo gibanje, ki se - je razširilo tudi na Kaiser-lauthern, za nekako osvobodilna vojno. Samo v Pirmansensu je bilo ubitih preko 40 oseb. Povod borbi je dalo poveljstvo separatistov, ki je hotelo preprečiti izhajanje nemških časopisov, kljub temu, da ae je prebivalstvu posrečilo izposlovati tozadevno dovoljenje. Separatisti so vdrli v tiskarno lista aPirmasenser Zeitung», da bi preprečili njega izdajo. Ta nasilni čin je silno razdražil prebivalstvo. Popoldne se je začela zbirati pred palačo, kjer je bilo nastanjeno povelfniltvo separatistov, velika množica ljudstva. Deputacija meščanov se je podala na razgovor s člani separatistične vlade, da bi slednji nekaj ukrenili, da bi pomirili razjarjeno prebivalstvo. Separatisti niso hoteli o tem nič slišati. Prvi streli Nenadoma je bilo iz palače izpaljenih proti množici, ki je bila zbrana na trgu, več strelov iz pušk, ki so zahtevali šest žrtev. Ta odgovor je vzbudil med ljudstvom velikansko ogorčenje. Močne gruče so skušale vdreti v palačo, čeprav so bili separatisti izborno oboroženi. Nastala je silna gnječa okrog vrat, ki jih pa ni bilo mogoče ulomiti. Navalujoči množici jo se postavili v bran gasilci, ki so preprečili, da niso naskakovalci vdrli v palačo skozi okna. Začelo se je pravcato oblegovanje, pri katerem so se oblegovalci posluževali raznih sredstev; metali so ročne granate in streljali proti palači. Ker tudi s tem niso mogli izsiliti vhoda v palačo, so naskakovalci jeli gromaditi okrog palače barikade in grmade, katere so: polili z bencinom. Zavzetje palače Ognjeni jeziki so obdali palač gostom, radi česar je Hovrard Carter, ns« umorni delavec v grobnici Tutankamena, ustavil danes vsa dela v znak protestsi1 proti zadržanju egiptovske vlad«. O poU dne je btfa grobnica zaprta. Howard Car* ter je izjavil, da so vsi njegovi aotrudnikl branijo nadaljevati delo radi omejitev nevljudnosti ministra za javna del*. Odnolafl med ZdraSenftml drErvsnai in drlavo Honduras prekinjeni WASHINtiTON, 13. /nnanjo udutotistoai naznanja, da so bili odnošajl z dkfaio Ha» dur as prekinjeni. Do tega sklepa je bbm nje ministrstvo privedlo dejstvo, oa se m( morejo sporazumeti kandMsfl na predsed* ništvo. Ameriški poahmik bo ostal v To« guckatpi ter bo skaial % vsemi tvojimi močmi spraviti nasprotnika. Toda njegov^ f Poljski zonasli minister s rnaanli pulltlki komisija, ki jo je delegiralo DruHvo narodov, ki mora rešiti to važno vprašanje Odnosa ji Poljske napram evropskim drža- z, ozirom na vzdrževanje miru in gospa- vam — Baltiška konferenca darski raz v o) Evro ite ra ŽaHb og, Litvinska VARŠAVA. 14. Zunanji minister Za- ™ uDoiteva teh zelo važnih razmotrivani Konferenco baltiških držav, ki bo pričela jutri v Varšavi, niso izzvale izredne potrebe sedanjega trenutka; konferenca je samo perijodičen sestanek zunanjih ministrov takih držav, ki imajo gotovo Me* vilo skupnih toliko moyski je v daljšem govoru razložil parlamentarni komisiji svoj z u nanje-politični program. Govornik je poudarjal važnost priznanja «de jure»- sovjetske vlade s strani Anglije in Italije ter je izrazil upanje, da bo obnovitev gospodarskih odno-Rusijo in drugimi državami, — f g — « nurau svoj obstoj m Umw9č po celi dtidi, da po strani ob Gorici -ani ob podpirati danem političnem pokrfaji _ _ katerokoli drago stranko, — tftali, posvati slovenske volile* v'Gbrfd, ds s* ds» 17. t. si vzdrfe volitev y mestni ml gnttl Volilci t Gorici! Dne 17. t m. aOiče na volišče! Ako bi bil dsčajao kdo po razmerah prisiljen iti aa volišča, oddaj prašno glasovnico! — Načelstvo krajev, organizacije Gorico. gospodarskih. kolikor Iz trialke pokrajine Konferenca, je zaklju- J Iz Postojne. G od beno drufttvo v Postojni »eriena oroii nikomur, priredi v nedeljo dne 17. t. m. v prostorih ho- političnih interesov. gajev med misijo in ___b----- ---------, , med temi Poljsko, jamčila za miroljubno g* Zamoyski, ni naperjena proti mkomur P™ _ - politiko Rusiie Kar poroča: «Zdi se. da so se v zadnjem času naredili . .. , .koraki za otvoritev pogajanj med Francijo dalje ostane v neprestanem stiku z drža-;in sovjetsko vlado. Dosedanji poizkusi pa vami, ki čuvajo mir in skrbijo za vzdrže vanje normalnih odnošajev med evropskimi državami. MacDonaldov govor nam __ vliva upanje, da bodo na podlagi spora- ^dnoŠaje s Francijo. zuraa med Francijo in Anglijo sprejete francoske zahteve. Na ta način bo dano zadoščenje vsem prijateljem evropskega miru. Minister je izrazil svoje zadoščenje, da je prišlo med Francijo in Cehoslovaško do pogodbe. Zamoyski zaupa v evolucijo in napredek odnošajev med Poljsko in Čeho-slovaško. Glede vprašanja Memela je mi- niso dovedli do nikakih uspehov ter so potrdili le to, kar se je pričakovalo od slabe volje sedanje ruske vlade z ozirom na nisler dostavil, da proučuje to vprašanje na koncesije. Pred stavko pristaniških delavcev? LONDON, 14. Pogajanja med pristaniškimi delavci in delodajalci se nadaljujejo. Vendar najbrže ne bo mogoče doseči sporazuma med obema strankama radi nepo-popustljivosti pristaniških delavcev na eni in gospodarjev na drugi strajii. Razen londonskih so pa drugi gospodarji pripravljeni dekorirana, orkester pomno t en, da bo imela plesa ieijna mladina dovolj potrebnega razvedrila. Tudi za druge udobnosti je dobro poskrbljeno. Omenimo naj tudi, da je do&el za ta večer izvrsten vipavski rizling, ki je nad vsako kritiko. Na sporedu so serpentine, ko-rijandoU, iopki istd. Dostojno oblečene maske so dobrodošle. Prijavljenih je 2« več skupin iz vseh delov sveta, tako da je upati na najboljšo zabavo. — Upamo, da bo cenj. občinstvo znalo ceniti pomen godb. društva ter J obiskalo to prvo prireditev tega druživa, ki se nahaja v skromnih finančnih razmerah, kar v največjem Številu. časno bančno m Špedicij* ko prakso, iS če katerekoli službe. Naslov pri upravništvn. 147 ABSOLVENT dr***ne trgovske fcrfe, z vefi-i Odlikovana krojačntca za ženske obleke L. VALCINI Trst, Via Ireneo della Croce 10, prttHtfc (v bllftcl gledališča Stoottli) pocojuje nove Kostume zc moške 25-LETEN uradnik, zmožen knjigovodstva, strojepisja in geometričnega risanja, govori to pile slovensko, italijansko in nem&ko, iS če primerne službe na deželi. Cenjene ponudbe pod Šifro -Sposoben- na. upravniStvo. 144 ZLATO, srebro, brilfante, plača po najvišjih cenah, Pertot. Via S. Francesco 15, D. 26 lastnega izdelka ar za gospe in gospo«*«. Sprejemajo ae naročit« za pleme in ruvsdae obleka Tekom plenih prireditev odprlo do 6. me ijutraf NEVNE VESTI Dve avdijenci Borzna poročita Vabit« aa triaBum trg«, ©grsUe krone . IHOT avstrijske Krone .........0.0822 češkoslovaške krone ••••••• 4*. 70 dinarji • • • . . ........3S.2U icji ■••••t«(,«(t*ti li,S;> marke * . • • • • —- *— dolarji • 8S.— francoski franki 103.96 švicarski franki •••••• • • • 899.— angleški funti papirnati...... y0.06 M9 0.032T «7 10 28 45 12.— »A © 108.76 402,— 99 30 [ so že našli mladeniče izpuščene. Ako bi vsi višji iunkcijonarji postopati po lepem zgledn V listih čitamo dve važni poročili. Zanimivi pravičnega orožniškega poveljnika v Kopra, sta ti dve poročili v tem hipu. Vesti sta iz bi se vendar polagoma pomirili duhovi med Rima. Prva vest pripoveduje, da je prefekt ' našim izmočenim ljudstvom, za Trentin in Poadižje (prejšnje južno Tirol- j Naj ugotovimo še, da rečeni izprijenci ne-sko) obiskal bivšega ministrskega predsed- | preslano terorizirajo vso vas, da nimajo ljudje aiika Luzzattija, ki ga — kakor naglasa po- j nikoli miru pred njimi. Zopet in zopet opozar-ročilo -— smatrajo v Italiji kot zaščitnika na- jamo oblastva m vodstvo fašistov«ke organi-rodnih manjšin*. Druga vest pa se glasi, da \ zacije, naj pride že enkrat do spoznanja, kaki je sedanji ministrski predsednik Mussolini i elementi so se vrinili v fa&istovske vrste ter sprejel isti dan istega prefekta, ki da mu je J da je že skrajni čas, da začnejo čistili, ker _____r _ 1 ____Ti t! n A » >. Tfnn^imti tt% Itcii i« »ltI «n vlnru nhatn cunto HT1 — ali oglasi pravičnega, orožniškega poveljnika v Kopra SLUŽKINJA, mlada, ve*Ča vaeh hišnih del, I * _ _____J___ —. A J mm. ■ ,_. mmm mm dM m 1 m. ---1 «MAji 1 • » * ^ T • • * _ _ se išče. Via riccolomini I., Jano vita. poročal «o političnem položaju v Trentinu in gornjem Poadižju. kakor tudi *o nekaterih drugih upravnih in političnih problemih onega ozemlja.» Zanimivo bi bilo vedeti, kak namen je za- ; )eUlo dolinost se zahvaliti vsem, ki ao količ-sledoval gospod preiekt s svojo avdijenco PrI i kat pripomogli, da je ^Stritarjev večer* uspel tisti ljudje zlorabljajo svoje pretvezno pri padništvo k iašistovstvu za Izvajanje »vojib grdih nagonov. ■ Zahvala. Svetoivanski vrtec «i šteje v pri- mežu, ki £a «v Italiji smatrajo kot zaščitnika J iako ^ y prvi vrsti gre zahvala vrlemu narodnih manjšin^?! Ali je hotel morda — lo j domačemu širom znanemu in vedno požrtvo-se zdi sicer težko verjetno po vsem dosedanjem j v postopanju z nemško narodno manjšino v Po- {r/> adižjii nekoliko poučiti, kaka naj bi bila pametna in za državo koristna državna manj alncmu pevskemu moškemu in ženskemu zboru, vnetim igralcem in njihovi vsega priznanja vredni režiserkf. vrli godbi, kakor tudi g- Sorčevi za brezplačno napravo sodnih tu- šinska politika?! Ali sta moraa li dve avda- . nJk Vsem, vsem velja naia in naših otrok j«nci v kaki stvarni zvezi med seboj?! L ozi- j zahvala! rom na to vprašanje je treba obžalovati, da j poročili ne označata vrstnega reda teh dveh j Ali je bil prefekt poprej pri za- 1 avdijenc Društvene vesti Sokol pri Sv. Jakobu. Nocoj odborova seja ščitniku narodnih manjšin , ali pri ministrskem j v navadnih prostorih. Želim ločnost in ude-predsedn^3^lJ?! Ce je bil pre; pri prvem, bi mo- [ Icžho vseh. Starosta. gii morda Uaia avdijencama pripisovati ven- i —---^ dar neki poseben pomen z ozirom na dejstvo, gg ŽlVSJ^i^l^ d, je prefekt poročal o političnem položaju " "^rT™®" v Poadižiu in drugih političnih problemih , j V™* ▼ vrele vode. Voera, preopo^ne in pa * oxirom na dejstvo, da sla bila — kar j J® )• P« Opčmah pnpetik atraina neteča, poročilo izrecno n^laša - prisotna tudi dr- ! ^ftejc žrtev ,e bila komaf H-mesečna V^e- žavna podtajnika Finzi in Acerbo. \lT^n^J™*0?* -V vasJ v Previdnost, ki nam jo nalagajo vsa dose- 406. Otroče ,e stopicalo okrog matere, k! d;>nja izkusiva, nam seveda ne dovoljujejo Me v kuhinj pripravljala zehto. V h-ipu, ko d;..... ' -------! nad ranja, ne "more tako lahko postaii iz peshn--------, • ui . " ' - , oplimist. Vendar pa sme smatrali za svojo (Z*™?kar bdo. akoro neizogibno: ko. 178 MALO POSESTVO v Kriin pri Tomaju, se proda. Cena po dogovoru. 179 TROPINOVEC, domač, prodaja Anton I>elia Schiava, Sveto pri Komnu. 68 (DELAVSKE ZADRUGE) Vsled Konceotrccile popolne HKuldocije • v v KRONE, srebro, zlato in platin kupuj« Plačam vač kot drutfi. Zlatarna PovA> Albert, Trat, via Mazzini 46. 25 BABICA, a vtorizirana. sprejema noseče. Nizke ce»e. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec, Via Giulia 29. 132 PRAVA Ječmenova kovu o ulici Roffinerin n 3 (vogal Piozzo enmm vse v prvem nadstropju bo ostalo skladišče p rt o ¥ soboto 16. in v februarja. najboljše hranilno sredstvo ta otroke in šibke in nervozno oseb«, ki ne smejo piti prislne j kolonijalne kave, je zopet na prodaj v vseh prodajaloab. ME ZAUPAJTE poaar.dbsm, ki ae razpeta vajo pod nattn imenom in proti kaierkn se bo OMtopak) sođoijeku. Prave «Ječmenova Kneipp« s« kava tipp» se prodaj* v vrečicah, ki nosijo \ bi iz teh* avdijenc izvajali kake posebne 1 ^ ^ IuJP odstranila, se je mala Valerija sedilom: CmSU Malto Kneipp ade. Kogar so vedno teola le jjrenka razoča- , približala k ikalu vrele vode. V olroika Po^h • • «•* ... —ista j nevednost« je menaa hotela pl>uskah po vom, v j Kneippovo aMko « njegovim podpisom ter be Mas Fr«nb, PcobUlieftce Via Uberti 13, cek? o C20J- Prenovljetia izbera in ti ovi popusti na cenah do popolnega izčrpanja vseh predmetov. Glede Luzzattija opozarjamo na njegov — . . . davni tozadevni članek v Corriere della . ^ }e kmalu potem pnhitel na kce mesta, , Sera (ki smo ga posneli tudi mi), glede Mus- dognal, da ima mala nevarne opekline po ■ solir.ija pa na njegovo dosedanjo praktično vsem zgornjem delu telesa, posebno po prah, manjšinsko politiko Istodobnost teh dveh av- rokah m po vratu Mala ptmesrečenka p bjla j--. refekta ie _ će že nc stvar- > prepeljana v mestno bolnišnico, k}er je po' ijen^ lece eg p . ■ dolgih in strašnih mukah sinoči izdihnila. nega efektivnega pomena teresanlna. pa vsaj in- Izvanrednl dogodki treh monurjer. Mornarji „ 1 J ust Segala, Ivan Copeiich in Oskar Ban, vei Pr-d kratkim se je vršila v Zuerricim kon- J«* begala, Ivan ^opeticft m Usk. fereJIt odbora Udruženja za Društvo narodov tnje vkrcam na parmku -Dumo,, so si v za manjšin 1 a vprašanja, na kateri se je raz- prostem času sluzih denar z razpečavanjem pravljak) tudi 0 položaju narodnih manjšin v ponarejenih bankovcev. *Ksett. se je dobro Italiji O konferenci sami bomo obširneje po- splačal, četudi m bil požten. Pa možje niso ročali v nedeljsko številki. V znamenju sporazuma. • • • j bili tako tankovestni. Pridno so razpečavali ponarejene 50-lirske bankovce «Banca d'Ita-lta», tako pridno, da je nekega lepega dne : varnostno obiastvo zvedelo za njihovo trgo- Na Opčinaii so priredili dne 10. t. m. ta- vanje in mu mahoma napravilo konec. Čedna mošnji fašisti ples v proslavo jugoslovensko- i trofica je prišla ob postranski zaslužek in — italijanskega sporazuma. Plesali so pod itali- kar je £e najhujše — ob prostost. Pri ar«ta-jansko in jugoslovensko zastavo. Godci so svi- So imeli iznajdljivi pomorščaki pri sebi rali italijansko himno, jugoslovanske pa niso skupno 7 ponarejenih bankovcev. Vsi trije mojlli, ker je niso /.nali. Pač pa so zasvi- j 9o dobiU brezplačno zavetje v... pribežališču Tudi dobro. Bila je vs»j do- jjicšnikov v ul. Coroneo. Kako je iTgim'1« listnica. Predsinočnji rali Po jezeru bra volja, če jc bilo namreč vse to iskreno! jlsKo )c tTgmu« listnica. l"redsinoCnum je mišljeno in ne morda v kake druge posebne j dospel v naše mesto mornar Josip La Kocca, namene! Morda kot vaba za — prihodnje siar 3® let# Nastanil se jc v nekem hotelu v volitve. Na vsak način opozarjamo naše ljud- I starem mestu, Predno je legel k počitku, >e *tvo, naj bo »krajno previdno in naj ne bo bil mož tako previden, da je spravil pod bla-zaupljivo napram nikomur, ki bi hotel ta do- ) tino listnico, v kateri ie bil spravljen znesek godek izrabljati v označeni namen? 1000 lir. Mislil je, da bo tam varna pred dol- Na Opfinah so tomj naši dosedanji nasprot- | gimi prsti ncpoklicanccv, a hudo se je niki kazali eno stran medalje. Dru£o in dru-1 zmotil. Drugo jutro je vstal ter se odstranil gačno pa so pokazali dogodki, ki so se odigrali 2a hip iz »obe. Ko sc jc vrnil, si bilo naba- le dni v Marezigah v okraju koprskem. ; sane listnice nikjer. Jel je premiiljatit kdo bi prenusi V soboto sc je — v družbi svojih očetov in ! mu jo bil neki izmaknil. Končno je njegov so»odmko\ — vračalo domov iz koprskih za-I »um padel na sopotnika, 25-letnega Andreja porov tistih 7 mladeniče v, ki so bili zaprti Como. s katerim se je seznanil na potovanju, earadi znanih dogodkov povodom zadnjih vo- 1 Podal se je na policijski konvisarijat v ulici fctev. Na potu pa jih je čakala gruča fašistov ! San iti ter povedal tamošnjemu uradniku za-t«r jih sprejela s streli iz revolverjev in «5 ka- I devo. Como jc bil aretiran, a listnice niso našli. mcnj«m. Napadeni mladeniči so se šli nasled- Mladenič trdi, da je nedolžen, nti dan pritožit k orožnikom v Marezigah. i Aretacija osumljenca. Pred kratkim smo Sedaj pa čujte, kaj sc je zgodilo potem M poročali, da je na zagoneten način zmanjkalo Orožniki so pozvali k sebi napadalce, ki so se jz blagajne menjalničarja Cristofidisa, ki ima spremenili v — tožitelje, češ, da so bili oni gvojo menjalnico na obrežju Tre Novembre, p: a D □ □ j □ □ j 0 □ ] □ 01 al □ i c S □ □ □ a □ □ □ □ □□□□□ooooDOccaD □□□□□ o □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□aa -— Ustanovljena lata 1905. Delniška glavn'ca LH. 15.000.000*— popolnoma vplačana, s Trst, Via S. Wicoio 9 (Lastna palača). Podružnici: ASBAZSA, £ARA. OlajSuje mmko frgovsko operacijo s Jugoslavilo In z vzhodnim! deželami Dale subvencUe na blag©, efekte in vrednosti •tearia i nakup blaga. — InkasI tfaMov In rakunov. Informacije« — Kupuje fn predaja In drvflc valuta. Jamstvena pisma la druga operacija po najugodnejših pogojih, a v Mrak pa hranilna knjižice lit jih obrestuje po 4°'. letno not to, a vloge na leko ««m ! ——> — _ ^ ^ J. i. t Tr It*« o«i » Z ---1 *----i* da bi poja grozili in ji dogodek. Orožniki pa so >im ; mogel ponarediti te ključe, zato je moral imeti vrgli na cesto. Vsa va» le bila pogostoma odpraviti v menjalnici. Sum poli- yum pc j>otrta. Ženske in otroci so jokali- Oče enega 1 rimskih organov je padel na blagajnika, Karla mladeničev se je hotel obe»ti od žalosti. Na- Novotniy, starega 26 let, uslužbenega pri Cri-«kdnji ponedeljek pa »e je zbralo kakih tri- 1 stofidisu. Osumljenec )e bil aretiran, deset valčanov, ki so se napotili naravnost v Koper k orožniikemu poveljniku. Ta jih je •prejel najvludnejše. Ko je slišal, kaj se je zgodilo, je zagotovil, da bodo areliranci takoj Izpuščeni Obljiibi! je tudi, da bodo oni fašisti J kamovani. Će bi Vesti z Gorlfkega MESTNE VOLITVE V GORICI Krajevna orj—imrlji xa mesto Golico polise pa zopet pripetilo kaj ličnega druitva «£dioo«t» v Trata je na ibo- podobnev'a. naj ne hodijo k orožnikom v Ma- rovanju dne 9. t m-, tiTRŽtjoS, di bodo rczitfe, marveč naj pridejo naravnost k niemrf? rifid Slovenei imeli pri prihod. driL- A sedM — nfena tašč« je imela v tem oziru prav — uj bo morala sedaj prenašati v pogledih, ▼ beaedah svojHi prijateljic? In ne samo avojft prijateljic, temveč aploh vseh oseb iz npme druibe? Cemu bi nadalje la gala, in koga naj bi s tam Se varala? Nakra — kakor se pač dogaja v hipih skrajne ne- 1 bi namreč Sabina razumela, da ji je ta mati sreče — in z odporom, ki je bil skoraj divji, j pripravljena odpustiti; ako se otrese nečast-z odporom preganjane zveri, k5 grize in ujeda, j nega ljubavnika, ae vrne fia pravo pot in pose je vzravnala, uprla s svoje strani sverj po- pravi, kar je zagre&ila.**Tu je samomorilčeva v taščo ter rekla, rabeč pri tem na- vdova vstala, položila svojo roko na ramo pila proti tej nesramnosti, kakor se je nade- | Tu «e je zrn hip ustavila, AJi naj pove ono jala maha, proti žalitvi na naslov soproga, grozno resnico, katere breme nosi ie leta v izdanega od nevredne iene -— na to ni niti j svojem srcu? Pohajale so ji besede, ko je bo-mislila. i tela odkriti to kruto skrivnost, ki jo j« toliko _ Res je prišla k njej, da bi izvedela, toda j časa držala v sebi. Sicer pa čemu bi {o od-predvsem pa zato, da bi njen sin ne izvedel, j krivala? Ta ženska, ki je njenega sina Uko A izvedel bo! V kakšnem stanju ga je ravno- j malo ljubila, bi gotovo ne občutila istega kar pustila! In ali je treba mnogo, da se zgane | strahu kakor ona pred možnostjo, da bi vin usodno dejanje? Gaajenje, kakršno mu bo povzročilo to nesramno dcjan>e. Toda ne! Sabina je govorila tako, ker se smatra za izgubljeno, ker je prepričana, da jc njen mož poslal svojo mater, da U izsili priznanje, nakar akrat jo bo kaznoval. Mati je hotela nasprotno, da besede, katere na} bi fo kar najbolj raz žalile: — < Da, je res, da. ljubim Samtenoisa. Ljubim ga, me razumete? M " iti tem? Le pojdite poreda! mlade žene in ona, ki je hotela rešiti svojega sina, je rekla z glasom prave mučenice: — «Kako slabo me poznate, Sabina!.,. Da, itibim ga. In kaj po- j Ivan-Marija me je poslaL Ljubosumen je, to je svojemu lvanu-Ma- res. On mi je tudi pravil o zadevi Jurija Sain- Ljtidje so «e potolaženi vrnili domov, kjer volitvah priliko šteti sto)c np, ki vas je poslal, da mi iztrtete to pri* tenoisa. Dalje je tudi res, da sem vam jo poznanje. Tak aočin je popolnoma njegov! Po- vedala zato, da kaj izvem. Toda motite se, srečilo se mu Je... Id sedaf me ae mučite več.» I ako mislite, da pojaem sedaj domov, kjer me V tem hipu ie začelo taft&i močno biti čaka lvan-Marija, z namenom, da mu povem, srce ta pri miali na nevarnost, ki fo je pred- kar bi ne hotela za nobeno ceno da b? izvedel, stavljala ta Izfava nepokorne Sen«, jo je ob- ' Preveč bi trpel, a jaz nočem, da bt mu priila In a8r- hajale g ros« po vsem životu. Da bi nasto-1 ta Žalost, nočem, da bi...» znal posnemati očeta. Nalo je nadaljevala: — «Toda, moja uboga Sabina, jaz sem spoznala že pred več leti, da je Saintenois vaJ ljubavnik. Hočete, da vam povem, od kdaj traja vajino razmerje?... Od tedaj, ko sta bila v morskem kopaliAČu, medtem ko se lvan-Marija nahajal v Nčrisu. Mala hčerka n:. od mojega sina. Tudi to sem ugenila Že prvi dan. Vernatu niste zaupali, ker ste se bali', da se ne bo dal pridobiti za vaio trditev o predčasnem porodu. Ali ni tako?... TorejI Dasi n» ta otrok od moje krvi, ste vendar videli, kako sem ga poljubljala in razvajala. Vi ste ae seveda vzdrževala In ga niste ime!« na zunaj preveč rada, kev niste hotela, da bi se videlo, na kateri strani je vaša večja ljubezen. In zakaj to7 Ker ste mati. Torej mora Ie mati, ki je v razumeti že po samem tem, ka- kor se Izražate, koliko ljubim jaz svojega lvass Marijo. Ker nisem hotela, da b* kaj izvedak ker sem hotela, da ne? ame prav nič vedeti.s«v postala s svojim, molkom v a* a sokrivka. Dalj*. <