St. 40. V Gorici, v torek dne 19. maja 1908. Letnik X. Ixhaja rsak torek in soboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva praxnik iiide dan prej ob 6. xveöer. Stane popoStiprejeman ali v Gorici na dom poliljan celoletno 10 K, polletno 6 K in «etrtletno 2"50 K. Prodaja serGorici v to- bakarnasi Schwarz t Solakih ulicah, Jellersitx t Nunskih ulicah in Le- b a n na Verdijeyera tekališSu po 8 Tin. GOJRICA Urednistvo in opravuištvo le nahajata t «Narodni t i • k a r n i», uiica Vetturini h. It. 9. Dopiie je nasloriti na urednistvo, oglaie in naročnino pa na upravniitvo >Gorice«. Oglasi ie računijo po petit- rritah in licer ako ie titkajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ie Tečkrat tiikajo, raču- nijo te po pogodbi. Udajatelj in odgovorni urednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgOT. L. Lukežič). Brez zavijanja in laga- nja ne gre. Naši čitalci so menda že do koBti prepričan», da je bila rasa vol. rehrma tržaški „Edinoati" le pretveza, le ared- stfo, s katerim je hotela naio stranko obglaviti ter s tem naši „liberalni", svoji dragi zaveznic-, zopet razpihati ogenj zivljenja^'ki je tik pred minolimi dežel- noiborskinoi volitvami vhelo že v popolni agoniji. Tej tendenci je moralo naravno slediti prizadevauje : 1. kolikor mogoče črno naslikatt vol. re for mo kot narodno katastrcfi?, kot nearečo, ki se ne da nikdar veö.-ffopraviti; 2. nalagati javno moeojeVda so to nesrečo zakririli edino le naši poslanci in sicer iz kakih skriv- nih, nmazano aebičaih in- yse drago nego rodoljabnih vzrokov; 3. naslikati naše tri liberalne poslaoce kot vzor Ijadskega zastopstva, ki so popanjali samega hre- penenja, da bi bili odvrnili to narodno „nearečo" in so trpeli make narodnega mačeništva, ko se videli, da so jim bile vezane roke, ko so „izdajali" naši po- slanci naš narod Lahom. Čez to zadajo točko „Edinostinih" računov je pa oapravil mogočno črto naš ölanek, kateri sporoča dejstva, ki so B6 vršila na daa sklepaaja ?ol. reforme tik pred deželrtozborsko sejo, in slika popolno nebrižnost Ub. poslanske troji(\e celih štirinaJBt dni, odkar so t zbornici oui »ami g asovali za predlog, naj dež. odbor nemndoma izdeia načrt novega dež. vol. reda. Naših dokazov za to lib. poalanako neodpustno nemarnost, katera — mimo grede rečeno — „Elinoat" prav srčno jezi, ne more spraviti s svets, zato je pa sknša zakriti z ačenimi dok- trinami o principn, pravilib, običajih par- lamentarnega življenja, na kar da smo mi napravili toliko drznih atentatov s svojo re8ničao razložbo liberalnih res- ničaih dejanj, ali« pravzaprav nedjanj. Vse te cene doktriae so morda pobožai bralci „Eiinoati" Oitali z velikim obože- vanjem svoje „aöeoe" prerokiaje, ali mi moramo te „svitle gradore zidane v ob- lake" pahniti tja, kamor spadajo — med staro šaro „Edinoatinih" fraz. Pa cajmo, kako nas hoče „El" očiti. Oaa modruje: »Temeljni pri^cip parlamentarnega in polttičnega življenja je, da vodi akcijo tista sknpina, ki je v večioi, ki se pogaja in ki mora zato tndi nositi odgovornost. A če je ta akcija tolike važnosti, da po- trebuje skupoega nastopa, je večini v dolžnost, da stopi v kootakt z manjšino Ja da jo pritegne k ökapni akciji"... Tako „Edinoat". Lepe besede in tadi pravične, ali za naio pravdo brez- predmetne. Po domače rečeno : pristo- jajo sem tako, kakor kravi sedlo. Draga prijateljica postavila si svoj učeni nank na krifo premiso; ta akcija, če tndi toli ˇažna, ni potrebovala „skapnega na- stopa": zvršili so jo lahko sami naši po- slanci, ali pa sama liberalna. In v oči- gled temn prav ne vemo, kaka dolžnost n»j bi bila naiim poslancem, da bi bili pritegnili liberalno dvojico k skapni akciji! ? Ali naj en dr. Gregors iö iäöo »političnega sveta pri enem Lojzeta Streklju ! In če ata bila lib. poslanoa še taki pol. kapaciteti — o öemer pa vrabci n* goriäkih strehah prar nič ne öivkajo ~~ bila ata vendar pol. nasprotnika, ki ne presojata politike le z drngega ata- l'äca, antpak STOJe staliiče uravnavata lišča naSih poslancev. Predlogi in na- sveti takib pol. sotradnikov se najbolje zrcalijo, t Virgilovem izreka: Timeo Daaaoa et dona farentep. In ravno ta izrek avaževati je bila v tem posebnem sločaju našim poslncem dolžnost, altro- ehe „Eiinoatin" „temeljni princip parla- mentarnega in političaega življenja !" Postopanje lib. poslancev se da tolmačiti kot ^osledica dveh nagibov: ali sta tako čadno postopala iz nevednosti, nezmož- noöti, zabitosti; ali pa sta preračaajeno ravaala in namenooia čakala, da sežejo uaäi poalanci za njijn po kostanj v žrja- vico, t. j. da prepreßijo vol. r« tormo. S tem seveda bi bili prevzeli naši nase vso odgovomofctj in liberalDa poaianca bi se bila lepo izmnznila, lako da bi jima ne bilo treba pokazuti, ne da sta za vol. reformo, no proti njej. Na ta način bine bila prejndicirala poznejiema stališča svoje stranke napram vol. reformi. Fak- tum je, da ata do zadnjega paragrafa pričakovala preprečenje od naše strani. In še le zdaj, ko je dr. Treo nvidel, da naši nočejo prevzeti odgovornosti pre- prečenja, ie le zdaj je vstal in predla- gal, naj se zak. načn odkaže odsekn. Eer pa poslovnik po sprejetja posaiunih paragrafor takega predloga ne dopnšča, so ga naši ignorirali, kakor d& bi ne Ml stavljen. Niso se boteli smeiiti, saj se je dovolj dr. Treo. On se je moral seveda — če ni ravnal iz nevednosti — tej žrtvi podvreči; kajti če ne, bi inu ga ni poslala dcž. pisarna na dom istočasno kakor vsoni drugim poslaiu-om. Logično so no da nad lem dvoiniti; k.tjti čc se jc že doslavil ostalinia, lib. poslancema načrt — in da bi ga no bil prijel, ni nobedou od njiju trdil — se pa<3 ne da sklo- pati, da ga pisarna cnomu lib. poslancu ni po- slala, ker bi, bi bila ho to la do zadnjoga hipa oliraniti v nevednosti o predlogi vol. reforme vse tri lib. poslance. In vendar nisi drugega nego to in pa so kakor nekak skrivni pakt med našimi in laškimi poslanci bi botela »Kdinost« v svoji zlobnosli sugerirati svojim čitalcom!! — No, če >Edinost< vkljub teniu brozsramno trdi, da dež. pisarnica ni dostavila lib. poslancem (torej no- benemn) zak. načrta, je zopet infamna laž, ka- nili priti po novem vol. redo Slovenci do večine, ampak dokažemo, da je novi vol. red boljii od prejinjega in da bolj- šega za zdaj t\or. delegacija ni mogla priboriti. Če „El" ne brije norcer iz 8vojih čitateljev in iz v?e javnoeti, ge tema poziia odzove. — Kako se počati „mičika" v paeti, kaj? Preidemo slednjič k dnevnema ja- naka Da vseh poljib, dr. Tami. Mi smo „E).u grajali, da nima niti ene žkI be- aedice za tega „šviga-švaga", če tadi je grdo zanemaril poslansko dolžnost, ker ni priiel niti k seji voliine reforme. Pa glejte šmenta, niti na to nam ne more odgovoriti brez — laži. Pravi naaireč, da ji podtikamo, kakor da bi ona opra- vičevala dr. Tamo. Med opravičevanjem in «egrajanjem je menda raslikp, ia v tem slačaja velika razlika. Mi smo očitali nEd.u zadnje in niti z beaedico ne prve- ga. Nej le prečita ie enkrat dotični naš čianek (5. maja t. 1.) in naj nam dokaže, da ni zopet lagala. In na podlagi te laži nam še očita „drsno insinaacijo". Ali ni to višek irjfamnoati! „Mi nismo" — pravi — „nič branili, nič opravičevali, ampak smo le konstatirali dejstvoM. AH nismo mi v naiem clacko (34. vr&ta) ravno to rekli, namreč: . . . („EJ." ne- dolžno bkonBtatira: „posl. Tama ni bii navzoč"! Danes še dostavljauno : Ali je pa tako subo konstatiranje v očigled divjanja zoper naie poalance djanje pra- vičnosti, nepristranosti ? Zakaj ni „Ed.M tadi o naših poslancih Je konstatirala": da so glasovali za vol. reformo? Zakaj jih jih je psovala z vsem najhajšim, celo z izdajicami, ko so vendar storili v polni meri svojo dolžnost in glasovaii za vol. red, ki je boljii od prejinjega, dočim dr. Tama svoje doižnosti ni na- redil. Ali „Eiinoat'' že res ne more v tej pravdi niti z mesta brez lažil? Dopisi Podmelec. — Prosim, si. nredni- štvo, da se — resnici na ljubo — izpo- polni moj dopis v „Gorici" od 12. maja t. ). v tem smislo, da se v dopisa orae- njeni gostilničar radi kršenja poiicijske are ni zagovarja! pri glavaratva, temveč pred orožniki, z besedami: n6. nad- nčitelj je tega kriv! — Jaz se gt nisem npal ven vreči kakor na- vadnega pivca". — Bistreno ostane torej dopis neizpremenjen. 6. nadučitelja in tovarišem pa še povem, da nisein bil še nikdar tako pre- pričan, da prav „krmim farni voz", kakor, odkar so mo zaöeli nadačitelj in njegovi napada'.i po iiberalnib časnikih. Hvala liberalcev je katoliškema dahovniku največja nezaapnica! — Zato me zelo veseli, da me liberalci ne marajo in da so se celo bali, da si kapim cilinder in pojdem v parlament pomagat Š t r e k 1 j u mi- nistre iskat po gosposki zbornici, trtne aäi nbijat in prosit Kra- ievcem dežja. Kaj mi pa morejo ? — Niö mi ne morejo... zdražbarji vsi ! Ne dam se,„ n e vdam se... naprej ! V Podmelcn, dne 16. maja 1908. Kov aöiÖ I van, žapnik. Komentarja sploh ni treba! Kdor pozna razmere in celo v izkazn navedene prosilce — resnične, izmišljene in podtaknjene — postane mu takoj jasno, kako se je rav- nalo. Izkaz in njegove opazke pričajo, da so v nekaterih družinah vpisani vsi udje družine — (glej župan!), — drugi spet po dvakrat, vpisani so tudi otroci. Zakaj in kako se je to zgodilo? Na to vprašanje nam odgovarja tržaški „D e 1 a v s k i list" z dne 17|4 1908 St. 16, ki pravi v dopisu iz Gorjanskega pri Komnu doslovno: ŽupanŠvara(NB!bitimoraŠtolfa)jepriznal, dato, karjenaredil, nipošteno, todarekelje, da je ravnal tako na ukaz libe- ralnega deželnozborskega poslanca g. Jožefa Štreklja!!! Župan sam naj ima priliko dokazati to, če je res kar piše „Delavski list". Mi se ne homo s temi umazanostmi še posebej pečali. Za nas je stvar itak dovolj jasna in za bralce tudi. „Delavski list" pise, da je gorjanski župan zagrizen „klerikalec". Vsakomur je pač jasno, kakšen „klerikalec" je gorjanski župan, če pogledamo nazaj na izid drž. volitev. Tedaj je Štrekelj ravno vsled županove agitacije dobil v Gorjanskem 134 glasov, Laharnar pa le 24. Letos pri deželnih volitvah je bil gorjanski župan zoper Štreklja in njegovo stranko. Zakaj, ne vemo. Če se je sprl s Štrekljem, zato še ni klerikalec, saj se je tudi Ga- bršček sprl s Tumo in Treo z Gilčvertom in vendar zato ni še noben od teh „klerikalec". Prihodnjič pa pride na vrsto neki drugi nad vse „dični žepan" iz komenske okolice. Novice. Detctletnica „Slov. kat. del. drnštva". Veliko »lavnoat priredi dne 24. maja 1908 ob 472 pop. v dvorani „Central" v Gorici ob priliki svoje de- setletnice „Slov. kat. del. druitvo" ob sodelovanja drafttva „Skalnica". Vapo- red : 1. SlavDOstni govor. 2. „K deset- letnici". Mešaa zbor. Ugl. Iv. Kokoäar. 3. „DelavBka peseiL". Deklamacija. 4. „Na tajih tlen". Samospev. Ugl. Anton Ned- Ted. 5. „Pozdrav". Valček : V...Ö. ÜJarja tamb. zbor. 6. „Potujoöa torta", *#°Ša- loigra T dveh dejaojih. 7. „Pozdrav Ma- riji". Ženski zbor. Ugl. Anton Foester. 8. „Znamenje". Zložil S. Gregorciö. De- klamacija. 9. „Siroti". |Moški zbor z al- tom solo. Dgl. Ant. Hajdrib. 10. Potpoari iz opere „La Traviata", G. Verdi. Udarja tambnraški sekrtet. 11. Venček narodnih pesmi. Mešan zbor. Četvero-, petero- in äestercglasno. Upraril Ir. Kokošar. Mej posameznimi točkami pozdravni govori odposlancev bratskih draitev. Vstopnina in sedež v prvih vrstah 1 K; vstopnina in sedež v oatalih vrstah 60 v ; vstopnina brcz sedeža 30 t. Vstopnice ae prodajajo T društvenih prostorih v Semeniški nlici 16; na dan veselice popolndne pa pred nhodom t dvorano. Narodna del. organizacija jeskli- cala za nedeljo shod v Ajdovšoino. „Edi- nost" piše nekaj o 600zborovalcih. Res- nica pa je, da v Bratinovodvorano, fcjer se je shod vriil, gre komaj 300—400 ljudi. In veö jih todi ni bilo. Mandič in Jaklič sta govorila o vaeh mogočih re- čeh ; le o delayakem vpraianja ne. Pra- vila sta, da ima „N.D. O." zelo —äiroka osta, ne, Siroko arce, v katerem je prc- stora za VBakega liberalca, aocialista, brezverca in katoliöana. Na kak način bodo pomagali delavstrn, sledi iz tega: V odbor so izvolili 8 mož in Hicer: 1. a g e n t a banke „S avije" in p o a e s t- n i k a v Šturijah Daniela Š a p 1 j a ; 2. veleznaöajnega itnrakega krčmarja R a y e r j a ; 3. štarakega k r č m a r j a Badihno; 4. kavarnarja in k r ö m a r j a Hrovata v Ajdov- SÖini; 5. nrarja Vadnala; 6. miz. m o j 8 t r a V a 1 i ö a ; 7. p o- seatnika Eovača iz Loka vca ; 8. želez. delavca B e 11 r a m a. Ta je edini delavec v odbora. Iz tovarne niso vzeli niti enega delavca! In to naj bo delav- ska organizacija? Nov tt'lovadni odsek ae je v ne- deljo popoldne nstanovil v Mirnn. S. K. S. Z. je zaatopal tov. Medvešček iz Gorice, ki je gOToril jako lepo o pomena telovadbe. Govoril je tndi tov. Kuko- *i o a iz Podgore. Pristopilo je takoj nad 40 članov. Nazdar! Nova kmecka posojilnica. Na Kamnem pri Kobarida so astanovili pre- teklo nedeljo noro rajfeizensko posojil- Qico, ki obaega vikarijat Eamno in ka- tastralno oböiao Volarje. Prvo načelstvo kamenake kmečke poaojilnice obstoja iz P- n. g.: Janez Berginc, Kam no 26 kot načelnika in odbornikov : Janez Berginc 30, Izaija Božič, vikar, Alojz Ivančio 40, Andrej Maligoj 32. V nadzoratvu poao- jilnice ao : načelnik Anton Sen re kar 52, Franc Eon-Kofol 54, Franc Eragelj 9 in Andrej Sovdat iz Volarjev 1. Predaval Je S. Premroo, ?odja „Goriške zveze". PoBojilnioa prične v kratkem poslovati. Posvctovauje zaupmkov ajdov- fike „Kmečke zveze" je bilo v nedeljo na Goričici. Poavetovanja ae je ndeležllo pOleg Odbornikov mnncn drnorih zannni kov iz celega okiajs. Na dnevnem redn bo bile važne stvari. Dva Mermolja ata v n*deljo do- poladne v Dobravljab, popoldne v Sela razlagala erangelij agrarcev. Ta dva Mermolja ata: vrtojbenski in dobravaki. Radovedni smo, öe sta kaj omenjala o deln za kmeta s pomočjo ameriikih trt na Krasa; ali sta se raorda omejila le na delovanje vinarakega draitra v Vel. Žabljab. Oboje priča o veliki liberalno- agrarni Ijnbezni do kmeta. Čifutski 1st — Znano jp, da „Slov. NarodM rad priobčaje oglase nemiko-nacionalnih in Öifatskih tvrdk, katerim je calo večkrat očiten namen, da opeharijo oböinaWo, ki jim gre na lim, a äe lepie čifatatro je kar deln „Soöa". V njej vidimo oglas nekega hambnrškega öifatskega banönega zavoda z značilnim imenom Samuel Heck- acber, v katerem ne vabi občinatvo k nakapovanjn SREÖK neke nemške razredne loterije, ki je v Avstrlji pre- povedana, in se laatniki srečk, ako izve zanje finančna oblaat, poleg tega, da se jim odvzamejo srečke, ie občatno kaznn- jejo. „Soöaa torej naravnoat zapeljnje obcinatvo h kršitvi obstoječih postav in je tako spravlja v nesrečo. Torej vaega priporučila vreden list, prav takien, ka- koršne oglase priobčnje! Križaič pogorel. Z ozirom na na popravek g. dr. Zieglarja, ki smo ga priobčili v aobotni številki, priobčajemo dane8 pismeno razaodbo, 8 katero Re oproščata gg. Z e g a in M a 1 n i Ö. Raz- aodba ae glasi: ü 17I8Ü3. V imena Njegovega Veli- čanstva cesarja I. G. kr. okrajna aodnija v Kanala je o obtožbi Antona Križniča-a, žnpsna v Kanala, zoper Henrika Malnič in Mihaela Zega, posestnika v Kanala, radi prestopka i zoper varuost časti, v navzoönosti za- sebnega obtožitelja Antona Križnič, nje- govega zastopnika odvetnika dr. Alojzija Franko-ta, prostih obtožencev oaebno in njnnega branitelja odvetnika dr. Henrika Tama, na podlagi danes dognane raz- prave, po predlogu zasebnega obtožitelja, naj se obsodi obtoženca radi prestopka po § 488 k. z. razsodiia tako-le : 1. Henrik Malniö pok. Frana in Oriele roj. Sandrini, rojen v Kanala dne 4. II. 1865, tarn pristojen, kat. vere, aamec, posetnik in apok. carinski ofi- cijal, premožen, nekazoovan in 2. Mihael Zega pok. Mihaela in pok. Marije roj. Badin, rojen v Skopem 25. II. 1852, priatojen t Kanal, kat. vere, oženjen, posestnik in apok., ačitelj, pre- možen, nekaznoraa se v zmisla § 259 k. p. r. oproiöata obtožbe radi pre- stopka po § 488. k. z ker sta bila v raz- nih občinakih sejah v Kanala posebno pa v aeji z dne 28. 12. 1907 trdila, da ima zaaebni obtoiitelj posebno pogodbo, vsled česar je občina kaoalska škodovana v svojem iraetka. R a z 1 o g i. Podatki razprave so dokazali, da se je v oböinBki seji z dne 2. marca 1905 dovolilo adaptacije pri kanalaki vo- jaSnici, pa s pogojem, da znesek iatih ne presega svote 14000 K od katerih pri- pade na oböino 10.000 kron, ter da soee pozneje razrila ie nadaljna potrebna dela v zneska približao 9000 K. Ko so o tern izvedeli starešini, med [ katerimi Bta bila tadi današnja obtoženca, pričelo ae je v oböinakih sejah zahtevati od žapana, danainjega obtožitelja, po- jasnila o tej zadevi, hkratu zahtevalt ao aisrnAinA nPAdlniitnv rlnti^nlS nnorndK Obtožitelj predlsga tedaj obaoditev obtožeocev radi prestopka zoper varnost casts, čei, da «ta ga obtoženca s trdit- vijo, da ima on posebno pogodbo a tvrdko Jona, ter z zahtevo predložitre dotičnih pogodb kakor tadi s trditvijo, da je občino s tern škodoval, obdolžila ne- poštenega dejanja, ter da se je ta-!e ob- dolžitev oaobito zgodila pri aeji z dne 28. 12. 1907 I. Dokazano je bilo po izpovedbah priö: Josipa Gorjap in Aadreja Tomažič, da je obtoženec Malnič pri seji z dne 28. 12. 1907 res v tern zmisln govoril, in po izpovedbi price Valentioa Kcfjl, da se je obtoženec Zega približno sredi janaarja t. 1. napram njeraa rarno tako izrazil. Iztira pa iz izpovedb mnogoStsvilno zaslifonih prič, da nista samo obtoženca v tern zmi8la nastopala proti žapana, danadnjema obtožitelja, temreč da jere- öina stareiin iato trdila, ter da je bila večina oböinakega aveta mnenja, da je občino Bmatrati škodovano za dodatna dela pri vojainici. Z ozirom na to, da je obtožitelj sam priznal, da so ta dodatna dela pre- aegala proračnn za približnih 10.000 K in na okolnost, da ni nikoli priskrbel obtožitelj stareiinstva natančnih pojasnil o tej zadevi in da je moralo imeti sta- reiinstvo vsled tega najbrže prepriöanje, da bi morala po dodatnih delih biti ob- čina obremenjena in vsled tega äkodo- vana, kakor tadi z ozirom na droge po- datke razprave, ni mogel sodoik razvi- diti v opetovanih izrazih obtožencev na- mena iatih predbacivati obtožitelja kako nepoiteno dejanje, temveö le namen opo- zoriti obtožitelja na neprevidno ali neko- rektao njegove ravnanje in radi istega, obtoiitelj a kot glavarja občine strogo posvariti. Ker nadalje ni dvoma, da sta ae obtoženca ne Ie opravičena, temveö kot zastopnika občine primorana čatila, zahtevati, od žnpana natančna pojasnila o zadevi, za oböino tako važni, ni mogel sodnik razvideti \i beaed obtožencsv zna- čaja razžalitve, temveö Ie znaöaj kritike — öe tadi je bila ta precaj ostro iz- ražena. — Kar 8e tiöe trditve obtožitelja, da je bil priailjen vložiti obtožbo vsled za- hteve atarešinatra, ninaa ista nobenega poaebnega pomena. Nasprotno bilo je dokasano po procesaainih podatkih in posebno po izporedbi price Fraoa Gorjap, da se stareiine sploh zahtevale, da ae vloži tožba v svrho, da se ngotovi, koma pripade dolžnost plaöati stroške spornih del, mkakor pa ni izrecno zahtevalo, da postopa žnpan kazenskim potom sploh in posebej proti današnjima obtožencema. Ker se tedaj ni smatralo obstoje- öimi in concreto objektivne zoaöaje pre- stopka po § 438. y. z., bilo je brez drci- gaöe preglaaiti oprostilno sod bo. G. kr. okrajno sodišže v Kanala odd. I. dne, 2. maja 1908. Dr. Z i e g 1 e r. Tako razsodba. V razsodbi ae torej glasi, da sta imela obtoženca namen Ža- pana Križnioa radh njegovega ravnanja strogo posvariti. Na tern mesta je rabil sodnik pri astni razsodbi beseio grajati. Pridražil se je tadi bam naziraaja obto- žencev, öeä da žapan res ni ravnal ko- rektno in pravilno. V oni notici smo iz- recno povdarjali, da je g. sodnik govoril le v tern smialn in ne ravno s tern be» sedimi: Da pa je govoril res v osna- öenem smiala, nam je dokaz razsodba, ki Bino jo prioböili, samo, da je ta iz - nnäflna hflfiMtia oraiaii — V Biljah je priredilo ondotno zobraževalno draitvo v nedeljo popoldne predavaoje s samopomoči d e I a v s k i h stanov. — Kat. delavwko društvo v Mrna je iroelo v nedeljo izredai oböni zbor, na katerem se je «klepalo o pro- mem bi pravil. Govoril je meddragica dr. Dermaatia. Predsedoval jo tor. Spactpan. — Predavanje v Avčah. —-Aväko S. K. izobraževalno draitfo je priredilo v nedeljo ob 7 h zvečer lepo akioptiäko predavanje. Slike iz Benetk in Rima je lepo razlagal dr. Gapader. PoveU o Robinzona p» je na slikah razložil Fr. Kremžar. ŠAljive alike na konca ao vzbadile mnogo smeha. Draitvo ima mnogo ölaoov, priden odbor in lepe pro- store. — Vrlema draätva kliöemo: le naprej ! — Velika nesreöa. — V nedeljo je bilo v Logn pri Bovca streljanje v taröo. Ko so se zveöer bovški goatjevra- öali na voza domov, ata se konja spla- šila. Dra njih sta se hotela rešiti s tem, da sta skoöila z voza. Ali oba v svojo nesreöo : koraški mojster Fran Fon si je zlomil nogo, doöim je sedlar Miroslav Brginec padel tako nesreöno, da je še v isti noöi amri. Oba ponesrečenca imata še male otroke kar dela slačaj z Brgin- cem äe poaebno tragiöen. — Strašna nesreča v Gorici. V soboto zjatraj so dobili ob železniškem tiro na poti proti pokopaliiča atrašno razmesarjeno traplo; desna noga in deana roka sta bili popolnoma odtrgani od telesa, glara vsa razbits, ob tim so bili koai mesa in možgan. Ponesreöeni je 341etni zeleiniäki delavec Franc Batiö iz Šampasa. LŠel je ponoöi z Živinskega trga domov skozi tanel pod kostaajevi- škim samoatanom, kar ga je ojel tovarni vlak, vlekel s seboj in razmeaaril. Batiö zapoiöa ženo in otroke. — Prva narodna dirka. Piie se nam: Opozarjamo na 1. narodno dirko, katero „priredita koiesarsko d r r š t v o „Gorica" in tržaiko koiesarsko draitvo „Balkan" iz Trata dne 8. janija 1908 na binkoštai pondeljek na goriškem dirka- lišču (Velodromo). Na vsporeda bo pe- Skoj», dirka s kolesi, petje, godba, sreö- kanje, šaljiva pošta, nastopamerikanskih kolesarjev in ametni ogaji. Pokončanem vsporeda proata zabava s pleaom na dveh pleiisöih. Zahtevajte povsodi všigalice „Slov. krščansko-socialne ttvese14 © prid obtnejnim Slovencetn! — Izredno debele šparglje je pridelal baron Bianchi v Rabijah. 7 Sparg- ljev tehta 1 kg. — Prvi čebelni roj. Piie se nam : Prvega roja ni imel, kakor je biio po- roöano v zadnji ätevilki, g. Josip F a - g « n e I, ccrkovnik v Oseka in sicer dne 10. maja t. 1., ampak imel ga je že 7. maja gosp. Franc Vuk, krčmar in cer- kovnik v Sorodnjah. — Kdo je imel prvi čebeini roj. lz Šmarij: Na objavo „Prvi öebelni roj" je imel cebelar g. Josip Faganai, cer- kovnik v O^eka dne 10. maja aporoöani, da sem imel jaz do 9. maja že pet rojev, prvega 4. maja, drogega 5. maja, tretjega 7. maja, in 9. maja kar dva sa- poredoma, ^eitega 12. maja od tedaj pa priöakojem vsak dan novih. Franöiiek Kranjec, žopnik. — Odbor uradniškega konsum- n«BA > 100 Dobil brezplačno. 8 Štrekelj Dominik „ 61 — — 1000 500 "— — 400 100 Dobil brezplačno. 9 Kosmina Andrej „ 76 — ' — 500 300 — — 400 100 Ta je dobil le 200 kolči in 1 00 bilf. . • HO HočevargAnton „72 — i — 500 500 — ! — loOO 200 Ta ni dobil ničesar. 11 Hocevar Janez „ 51 - i — 600 200 i — 400 100 12 Metljak Iosip „ 5 - \ — 600 500 - — 4* 0 100 ¦ <\3 Susteršič Valentin „ 65 - i — 500 ! 300 -^ — 4¦;¦; ¦20 Božič Franc „ 41 - ! — 400 500 — — 400 100 '2\ Pipan Mihael „ 38 - ; — 200 200 - — 200 100 22 Pangos Josip „ 40 — i — 200 100 — — 200 100 Dobil je le 100 kolči in 100 bilf. 23 Metljak Valentin 94 - — 300 200 - — H00 100 24 Godnič Amalija „43 - — 300 300 — — 300 100 25 Uršič France „ 63 - I — 500 500 — — 400 HO 26 Vičič Edvard „ 68 - — 200 ! 200 — — 200 100 Dobil. 27 Božič Alojz „42 - ! — 4500 ' — — — 2000 ! — Dobil. 28 Božič Janez „ 39 — | - 500 ; 200 — i — 400 i 100 ;29 Mržek Alojz 23 — — 500 200 — — 400 | 100 Dobil. 30 Pernarčič Ivan „ 48 — — 500 ! 300 - — 400 | 100 31 Kosovelj Franc Ivanjigrad 33 — — 4500 — — — 2000 i — 32 Tavčer Josip „ 44 — — 500 200 — i — 400 j 100 . '33 Tavčer Janez „ 30 — i — 500 ' 200 — — 400 f 100 34 Adamič Jožef 22 - — 500 200 - — 400 : 100 35 Suban jožef „ 18 — — 500 500 — — 40>J 100 Tega dom je v Gorjanskem in ne v Ivanjigradu. To je že njegovo 36 Stepančič Josip „28 — — 300 -, 300 — — 3JO 100 d r ugo n ar o č i 1 o. Prvo naročilo je pod St. 3. Josip 37 Kosovelj josip „ 32 — — 1000 i 500 . — — 400 100 Suban ne rabi nobene trte, ker ga ni doma, ampak pre-138 Tavčar Josip 26 — — 1000 600 —' —. 40o 100 biva sedaj v Aleksandriji. 139 Lozej Anton „ 7 — — 1000 ' 200 — ] — ' 4'0 i 100 40 Lozej Franc „ 45 — — 1000 500 ,-^;" ¦— 400 100 41 Štolfa Franc Gorjansko 7 — — 4500} — • -*# :••:¦•¦— 2000 _ Oobil trte proti plačilu. Prosilec je 16 letn« županov brat. Hišna 42 Kosovelj Anton „ 13 — — 250 | 250 i —. : — 250 ; 100 številka je napačnč,, 43 Furlan Anton „ 2 — — 1000 100 - — 400 100 44 Kosmina Janez „ 33 — — 500 1 200 — — 400 100 45 Cotar Janez „ 28 — — 200 ! 400 — — 200 100 46 Colja Franc 49 - — 400 200 -<' j — 400 I 100 '47 Štrekelj Ludvik • „ 85 1000 — 1000 1000 400 | — 400 100 48 Švara Valentin ' „ 87 - — 3000 — _ , — 2000 r— Dobil proti plačilu 2800. , . 149 Colja France 50 - — 1000 ; 200 — i — 400 100 50 Stantič Franc 16 — j — 500 : 300 — — 500 300 51 Suban Franc „ 26 — — ¦ 300 i 300 — — 300 100 52 Uršič Franc . 75 — — 200 i 300 — — 200 100 53 Blažič Josip „92 - — 4500 j 250 — — 2000 250 !54 Štolfa Angelj „ 76 — — 4500 — — — 2000 — To je drugi mladoletni županov brat. j55 Kralj Tinče „ 77 — l — 4500 200 — ! — 2000 — To je desetletni županov pastir. 56 Suban Franc „ 101 — — 4500 100 —' — 2000 — To je občinski čuvaj, ki je dobil proti plačilu 400 kolči in 100 bilf. 57 Štolfa Alojzija „ 67 — i — 1000 300 —? — 400 100 Teh 400 kolčiin lOObilf je dobila brezplačno Štolfa Al.. žup. žena. 58 Suban Ludvig „ 18 — j — 4500 100 — — 2000 — Ta „naročnik" je 5 letni sinček Jožefa Suban, ki se v tern izkazu . i nahaja že dvakrat in ki je sedaj v Aleksandriji. , 59 Godnič Ivana, vdova „ 66 — — 300 ' 200 — — 300 100 Ta vdova ni prejela nobene te. 60 Petelin Karol „ 66 — — 4500 1 100 — — 2000 — Karol Petelin je mladoletni hlapec vdove Iv. Godnič, ki se nahaja 61 Kosmina Josip 1 30 — — 4500 I — — — 400 — pod St. 59 v tern izkazu. 62 Kocman Janez Zagradec 34 — — 1-000 — — — 1000 — 63 Petelin Jože Gorjanska 3 — — 500 500 — — 400 100 ' ¦¦ 64 Kralj Mihael 77 - — 3000 1500 — — 800 300 >•.-65 Kosmina Josip „ 8 — — 500 500 — — 400 100 i -\.,. 66 Dugulin Franc 29 — — 500 200 — — 400 100 67 Jelen Andrej „ 11 — — 200 200 - — 200 100 68 Terčon Josip ml. „ 24 — — 4500 300 — — 2000 — Taniničesarprejel. Zato je vložil tožbo za odškodnino. | 69 Blažič Ludvig 92 — — 4500 250 — — 2000 250 Njegov oče je krčmar, ki se v tem izkazu nahaja pod številko 53. ( 70 Colja Josip 10 — — 300 200 *—. — 300 100 Ni dobil nič. 71 Kosmina Franc „ 9 — — 300 200 — — 300 100 72 Oskuban Andrej „ 27 - — 400 100 - — 400 100 Nidobilnic, ¦ i 73 Rebula Anton „¦ 32 • — — 300 150 - — 300 100 \ 74 Štrekelj Leopolda 84 - — 600 300 — — 400 100 75 Macarol Anton „ sola — — 700 400 — — 400 100 76 Škabar Jožef Nadrožica 8 — — 300 [ 200 — — 300 100 ' i 77 Žigon Josip Zagradec 40 — — 600 300 — — 40'J 100 78 Žigon Jožef ' „ 39 - — 600 300 - — 400 100 ;. 79 Trčon Josip ' Gorjansko 91 4500 — — — 2000 i — — ! — Tanineposestnik, nedomačin. 80 Colja Franc „ 56 4000 —• — — 2000 — — — Ta ni gospodar te hišne številke. 81 Colja Janez „ 1 4500 — .— — 200Ö — — - Ta ni d o b i 1 ničesar 82 Ursič Andrej*) 73 - — 600 4200 — — 600 200 Ta, ki je zaznamovan na posebnem izkazu ni ničesar do- j 83 Ursič Franc *) ", 79 - — 700 4000 — — 700 200 [b i 1, n i č e s a r n a r o č i 1. j 84 Rudež Anton*) 80 - — 500 2000 - — 500 200 Ničesar naročil, ničesar d o bil. 85 Kočevar Anton*) „ 72 - — 1000 3500 — — 1000 200 Ta je naročil, a nič dobil. 86 Budal Anton*) 44 — — 2000 3000 — — 2000 i 200 Ta ni ničesar naročil, ne dobil. 87 Lavrenčič Alojz*). 83 - — 1500 1500 — — 1500 200 Ni d obil ničesar. 88 Kosmina Jožef *) „ 8 — — 600 2300 — — "600 200 Ni dobil ničesar. 89 Suban Alojz *) „15 — — 800 3000 — — 800 200 Dobil le 400 kolči in 100 bilf. 90 Suban Ivan*) 19 — — 500 4000 — — 500 200 Nič naročil, nič do bi 1. 91 Colja Ivan*) . 1 - — 900 1800 — ' — 900 200 Ni dobil nicesar. Prosili 14.000 ] - 1104700; 58.100| 6400 — | 59150 j 9500 *) OPOMBA: Vsi prosilci od tekoče številke 82 v tem izkazu 1 Dobilo županstvo. do konca, so posebej zaznamovani. To je čudno, ker , ^< pričajo njih izjave razun enega, da niso ničesar dobili. Prosili 176.800 komadov. ^dposlalo se je na županstvo v Gorjansko dne 8. februarja 19W: 6.40O kolči riparija; 59.150 kolči monticola; 9.200 bilf monticola. Skupaj: 74750 komadov. Po 400 kolči in 100 bilf oddanih brezplačno. — Cena proti plačilu oddanim trtam jesledeča: 33 h za ikopni seji dne 16. t. m. da se skliče izmnrednt občni zbor v ponedeljek 2b. maja t. I. t «alona botela Angelo d'oro, o 8. ori zTečer. Dnevni red dopoälje se p. D. odom na dom. d Zapušfina macks — V Wil- kesbare v Ameriki je umrl pred več leti neki mož, ki je zapustil dve macki in do- očil v cporoki, da naj porabijo obresti 40.000 fr. za prehranitev mačk. Nedavno je pa poginila mačka „Pinkie" in njena „sestra" „Blakie" je vživala sama vse obresti. Zdaj je pa kljub skrbni postrežbi poginila tudi „Blackie" in dobi premoženje ona oseba, ki je skrbela za mački. Loterijske številke. 16 maja. Dnoaj......49 54 67 8 21 Gradec......13 43 42 65 15 Odlikovana mizarska delavnica s stroje- — vim obratom — 60RKA -Tržaška ulica 18 - ANT. CERNIsiOJ izdeluje:________ Za stavl»e: Za sobe: Za oerkve: Vrata Omare Altarje okna postolje klopi podnve mize prižnice stornice umivalnike pulti prejrraje ponočne klečalnike i. t. d. omarice i. t. d. stolice : ___________ i. t. d. , ZALÖGA: vsakovrstnih strugarskih izdelkov kakor: nog stebri- čev, važev itd. — Vsakovrstnih rezbarskih izdelkov, kakor: cimirjev, podporic i. d. Stroji na el^ktrično gonihio siio. Fani Drascek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš, št 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti Priporoča se slav.ob činstvu Epilepsija. Kdcr trpi na epilepsiji, bolezen sv. Valen- tina in na drugih sličnih boleznih, ta naj se obrne na priviligirano lekarno „ Sch wa- tt en-Aporheke, Frankfurt A. M. Tarn vdobi tozadevno brošuro brezplačno. Jzvrstno peciyo priporoča spoštovanim meščanom in okoličanom pekovski mojster 3OK0B BRUTUS v &orici Šoltli» 11 ica št. 6. V zalogi ima in prodaja nioko prve vrste Maj dičevega mlina. Ivan Bednarik pnporiii'-H svojo knjigoveznico v (lorici Tovarna; fcisa odlikovana na olirtni sä razstavi v Gorici 1.1901) K FRANC KRAU - Gorica, Kapucinska ulica št. 9 • priporoca cenj. gg. trgovcem razno- 1 vrstnega kisa. Cene zmerne, po- strežba točna in požtena. V najem ^ se odda prostorna hiša v sredini trga Ajdovščina pod zelo ugodnimi pogoji. V hiši je že več let trgovina s pekarijo in žganje-točem, preskrbljena z vsemi pri- pravami. V prvem nadstropju so štiri sobe ktere se tudi eventuelno naprej odda. — Poleg hiše je klet, hiev za ži- vino, proslor za vozove in vrt.« Inforrnacije daje g notar flf^CUf^ LOKflF^ v fljdovščini. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposkaulicašt.25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob l/s kila in od enega funta. Testeninc iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-ovegi v Ajdovščini. Vse blago nrve vrste. Prva goriška tovarna umctnih www WN&N ognjev s stro|nim obratom izdeluje: rakctc, bengalične Iuči, rimske svečc, ko- Icsa i. t. d. i. t. d. Kot posebnost izdeluje papirnate to- piče. Zlasti priporoča jubilejne traspa- rente v velikosti 120cmX200cm s podobo cesarjevo; in 100 cm X 150 cm z monogramom. Ferd. Makuc pooblaščen in priznan pyrotehnik Gorica, C. F. G. 34. (Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske ———- palače.)---------- Rojflhi! bupujte nnrodni haleh JolshBoa Domo". litll čevljar / Semeniški ulici 1 v Gorici priporoča se za raznovrstna naročla po meri za gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro. Razglas. „Goriško kmetijsko društvo" v Gorici bode razdeljevalo brezplačno mrjasce in presice čisle velike jurk- širske pasme kmetovalcem na deželi I v svrho, da se zboljša dornače pleme. ! Tozadevne nekolekovane prošnje je vložiti pri tem društvu do konca junija t. 1. Natančnejša pojasnila in pogoje daje „Goriško kmetijsko drušlvo" v Gorici v uradnih urah. Goriško kmetijsko driistvo. Predsednik: Tajnik: Anton Jakončič. Franc kocjančič. ' Naznanilo. i I Tem potom naznanim vsem gospodom obiskovalcem I | moje gostilne v ulici Rabatta št. 16, da sem se dne 14. i ' maja t. 1. . I l preselil v Trzasko ulico st. 64 I I in se priporočam gospodom v mestu kakor tudi na deželi I za mnogobrojni obisk. ' Tocim izvrstno belo in črno vino, kakor tudi dobro pivo. I j Imam tudi prostor za igro na krogle. . | I zzz= Ant. Lasič gostilničar = | I v Gorici Tržaška cesta St. 64. > Frosiva z a h t e v a t i listkel Največja trgovina .: železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoca stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! EDO krono IB »grade izplačava vsakema, kdor dokaže 8 potrdili najine nove «nerlkaiiske blagajne, da je kapil pri najn za 100 kron blaga. Prosiva aahtevati liitke! " Posor! Eno krono nagrade Fozor! üno krono nagrade I "¦ ^ENJ. PÄME IN 60SP0PJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. P doleoletnih skusniah sva prišla do prepričanja, da ostane „Original" vedno le najboljši. •________ Qpiginal-Ofctorits stroji deiajo š« Po is letni uporabi brezšumiio. • QPiginOl-ViCtOrfa StrOJl so neprekosljivi na ^ domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji so najpnpravnejši za umetno vezcnje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učitetjico, ki poučuje brezplačno. Original-üictoria stroji so mjboijsi izdeiek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Pucl." orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, tfnrcm/oni Ä. Pul/ — ßnrioa Rtnlni tnn sPin7.7.n ilimmnl st Q