4 a ^»Bh-___________ f (MM, i aMi li frtfurti mi II. lita. .Slovenski Narod" V*l|a po p#*tlt za Avgtro-Ogrsko: M NemSjo: «lo !eto skuptj MprCj . K 36— cdo feto mprej . . . . K 4O-Ćrtrt^kta . .... 9-— M Ameriko ln vse druge đežele: « MNc „ «... 3-— celo leto n*prej . . . . K 48 — VpraSanjem slede inseratev se naj priloži za odgovor dopisnica afl ttiamka. IferaTntttTO (spoda^, dvorišče levo). Kn a flora alJca ŠL 5, tslefov 41. 85. Imerat! se racanajo po porabljenem prostoru in iicer: 1 nm visok, ter 54 mat širok prostorrenkrst po 12 vin.. dvakrat oo II viti., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 33 vin., part« in zahvale (ertak prostor) 20 vio. Pri vcčjlh InsercHah oo dogovora. Ndfi itračaiki atj posije i) naročitaj vcjio ^» po nafcainfcL ~5MI Na samo pisneae naroč^e brez p»slat/s đeatrji se ne moreaa liiukor oiirttK „Narodni ttsfcarai" ttinto a at. SS. .Slovenski Narod' ralja ¥ fc|«ftl|aaft dostavljen na dom ali Če se bodi pooj: celo !cto uapre] . . . . K 32*— I četrt teta m . . ; ; «•— polleU......16*— | na mesec „ . . « š 9 2*7f Posamezna Itevilka valja 2O vinariev Dopisi naj se franklrajo. Rokoptsl se at vračijo, Urtdniaivo i Knallova alloi it S (y L nadstr. levoi, tilefon *t M JuaosIouansRo polittta. Vlada vabi Jusroslovane, roti in ob-Ijublia samo. da bi dobila njihove glasove. NemŠko časopisje pa ki s'.u?i re-iiru vedno kot pri^aniač, nas napada jn proglasa za veleizdajnike in sovraž-nike države. Tako nas skušajo dobiti pod dvejen pritisk. Izbrali so si metodo, da bodi eden pred nam i ter nam ponu-Ja košarico darov. drugi pa za nami strah dela in nas plaši. Na ta naCin UPajo. da bo vendar Šio juso^lovansko ii vince — v hlev. V tak ih ćasih se pri-plazijo pri nas iz svojih kotov plcišljiv-ci in etapni politiki ter vprašujejo. za-kaj smo tako nedostopai, zakaj ne po-primemo za rr^alno politiko«, zakai je naša taktika taka, da nam eni očitajo sovražnost do države, drugi pa trmo na čkoćo naroda, ln priđe ta in oni ter pravi, da je sećaj, ko je vlada v taki za-gati, morda čas, ko bi se dalo marsikaj doseći. Jugoslovanski klub in ž njim ogromna većina naroda pa odgovarja na take očitke: Sedaj ni čas, da »m a r-sikaj« dosežemo, temveč čas je, da dosežemo vse! Kdor hoče biti praviČen sednik ju-goslovanski poHtiki. ta mora pred vsem i uvaževati, da se nahajamo v vojni, v sveto v ni vojni, kakrsnje morda nikdar veČ ne bo, v vojni, v koji se vsem narodom đoJoČi usoda za deset-letja, slovenskemu pa za v s e ! e i. Stare metode, obziri in taktika — vse to j za tako dobo ni več vporabno. Iz notra- j nje politike, iz ozkega kotička, v kojem | smo se premikali. stopili snio naenkrat v z u n a n j o. recimo naravnost v s v e-tovno politiko. Ni torej čuda. da tega mo^oenega korak?, z r>ami vred niti vsi oni nišo znali napraviti, ki po- i šteno mislijo z našfm narodom, da ne j omenimo onih, ki jim je od nekdaj politika Je sredsvo za osebne težnje. Odgovoriti si mora torej vsakdo, ko kritično motri našo politiko, najprej na vprašanje: je-li smo morali radi vojne zapustiti svoj zapeček in se prezentirati kot življenja željna skupina med družini narodi sveta? Naš narod je na to že jasno odgovoril s tem, da se je med vojno začutil kot enotna skupina, ki je začela prav krepko izražati vo-jo do življenja, voljo, ki se je naijasneje pojavila v programu narodne države. Vsak zdrav narod bi bil to storil in v resnici, kamor se ozrete po Evropi, ni ga na-rodića, ki bi v tej vojni ne dvignil glave. Pa naj mi prespimo to dobo, Če nam reko slabi sveto val ci: »vse prav, samo počakajte, zdaj med vojno ni čas, zame-rijo vam od z.eoraj, vi padate državi v hrbet itd. itd.?« Vpra.^amo jih: Kedaj pa naj priđe tišti primerni čas? Je to stvar občutka, ki se je ne da z matematičnimi dokazi opremliati. Kdor dar.es ne občuti, da je čas, da na-stopimo brez obzirov in strahov, temu pač ni pomoći. Bolan je vsled strupa dolgotrajnega suženjstval Pri zna vam o, da nam je zelo poma-^a! oči odpreti avstro - ogrski sistem sam. Le oglejmo si interpelacije, ki jih vlaga Jugoslovanski klub, ki jih pa po većini priobčiti ne smemo: sami grozni slučaji iz te vojne. Sami slučaji, ki doka-zujejo, da naš narod v resnem času ni bil varen življenja in imetja. Čast žena, življenje dece, osebna svoboda vseh, to so same stvari, ki so v kulturni državi čuvane kot nekaj ob sebi umljivega. Tuđi Avstrija ima v tem oziru izza leta 1667. zakone. A prva vojna je dokazala, da se napram enemu narodu ten zako-nov ne le ni vpcrabilo, temveč nasprot-no: napovedala se je krvava državljan. vojna napram neoboroženim. So ljudje, ki našo politiko vedno sodijo, stoječ na zvoniku svoje vas!: mislijo si, da so oni sami dobro zaslužili med vojno, v njihovi vaši nišo no-benega obesili, ne zaprll par prijateljev 3o zdaj celo vojaščine oprostili in go-spod c. kr. visoki politični uradnik so prijazen gospod. D# so desettisoči našega naroda umrli nasilne -smrti za fronto, da so milijarde narodnega pre-moženja uničene iz sovraStva, da ie naš narod bolj izrabljen nego drugi, da da* nes polovici naroda peša življenje, Ci pa nikomur ne priđe na misel, da bi iz tega strašnega dejstva izvajal konse-kvence, med tem, ko je radi par deka-^ramov moke, ko >e šio za Dunaj, se potresla vsa država — na to vse mnogi sploh pomisliti nočejo. AH imamo res šc naivneže, ki verujejo, da je vsa ta dvojna mera le »obžaiovanja vreden slučaj«? Ali ne vidijo, da je v tem sovražnost, ki narodti po življenju streže? In čc to uvidijo, zakaj se bra-rijo odkrito izvajati iz tega edino mož-no taktiko: brezobzirna borba za narodno državo, ki nr.m za-getovi življenje? Pa dobro, vam odgovori straho-petni prijatelj, priznam vse, da če ostane pri starem, da pade naš Korotan in za njim steber za stebro?n, ali pa mi morete pokazan pot, ki nas z absolutno gotovostio vodi v svobodno državo? Politika je znanost in umetnost ob-snerr, a ker je v niej način, kako naj se borimo za nekai, kar ima nastopiti šc!e v b o d o č e, ga ni politika, k\ VA mogel jamčiti, da zagotovo nastopi zažeijeni uspeh. Vemo pa iz skušnje in politične znanosti, da se us;:eh nagiblje na ono stran, kantor različne sile najbolj močno vlečejc. Tia. kanvir nobeden ne vleče, se tok gotovo ne z^aobriic. Ce svoje državne samostojnosti za-Jitevali ne bodemo zvsem po-v d a r k o m mi 5 a m i, potom težko, da bi iram jo kdo asiljeval. Vojni čas, nagic odločitve in ogromne premembe, ki se nam vrše pred očmi— vse to nam ve-levaT da naš državni zahtevek iznašamo z vsemi silami. \\>aka zamuda bi bila neodpusten ^reh na naši bodoč-nesti. Tu pač ne ^re, ozirati se na strahove: »ne morem, temu in temu visoke-mu gospodu to ni prav, to tn to prošnjo mi bo vsled te#a odbil. moj sin poide k vojakom itd, kakor se vsi li izgovori glasilo. Ne srne biti mesta, kjer bi se ne upali svojega programa povdariti. Vemo, da bi v tej državi veliko raje videli, da melčimo. hvalili bi nas, da bi neka-terim kar solze prihajale, in tuđi visokih redov b: ne manjkalo. Hvalili jn slavili bi nas, kakor je Wallenst^in ča?t:I ^voje Hrvate. Marsikak pos'imeznik bi iT^el kaj dobicka na tem. A na* narod bi ne imel nobene.^a nanredk.i. Politika nima navade računati z l^nimi nravni-mi čednostmi protivrika. Narodi, države in tuđi dinastije, vse to stoji druj? proti druj?emu nasproti čisto hladno. Samo lastni interesi so merodaini. Poniznost in vdanost se v politiki imsnuieta slabost in strahopetnost. Njo je Inhko prezreti, kjer Da je videti krenko voljo, ne-izprosno zahtevo, neustrasenost, — to so realni faktorji. Kdor torej reče: prikupimo se temu, priljubimo se unemu, ta slabi moČ naroda. Ves v strahu nam priđe prijatelj, ki ie ravnokar govoril z zlatim ovratnikom, in rove, da ie ta srospod precej hud na Slovence, ki dchjn zdražbn na jiij^u. Motel bt, da smo lepo tiho, da se nas more pozabiti in prezreti. -\li se moremo mi na zlate ovratnike ozirati? Mi vemo nasprotno, da jih jezi le, ker vidijo, da se nas ne bo moglo ~opet v kot poriniti, ker smo to pot neizprosni. In to jezi ne c. kr., temuč nemško-inci-jonaino srce zlatih ovratnikov. Mi moramo torej brezobzirno iznašati svoj državni program v javno3t. A ne le v časepisju, na shodih, v razr.ih rnanifestacijah. temveč tuđi vedno tam, kjer zadobivalo naše besede svetovno resonanco, v parlamentu, v delegacijah, v apelih, naslovljenih na ves svet. In moramo, ako naj mogočniki tega sveta verjamejo v resnost in neomainost na-Ših zahtev, moramo do zadnjega moža in brez kompromisa stati in de-lati za ta program tuđi takrat, kadar bi mogli na njegov račun delati nacijonalne kupčije. Hvaležni moramo biti Jugoslo-vanskemu klubu, da se od te crte ne odmakne in da vediio znova brezobzirno s pestjo trka na vrata, ki nam danes še zapirajo pot k veliki svobodL hMu vojna proti Rusiji. Zunan i ^politična situacija je postala zopet skrajno zamotana. Pokazalo se je, da izjava gosp. Trockega, s katero 50 ruski delegati preirgali mirovna po-gaianja v Brestu Litovskem, ćeš, mi ne moremo skleniti miru s centrainimi dr-žavami, ne moremo pa se tuJi dalje bo-jevati, ni ustvariia iasn*jga položaja. Glasilo dunaiske^a zunanje.o urada >I remJenblatt« je s ix)O«jtka sicer ta-koj izjavilo, da je tuđi ta resitev vojnih Zupletljajcv na vzhodu zaJovoljiva in da bo dejansko mirovno ^taoje brez dvcn:a kmalu omogočilo skleniti tucli formalen mir s peirogradsko vlado. Po-vsi-m drugače pa so na boijseviško izjavo reagirali r.emški kro^i. Bcrolinsko časopisje je z malimi izjemami od vsc-pa začetka izjavijalo, da se SemČija ne more zadovoljiti s tem, da pravi go-sv1?* Tro'jKij, da se ne bo več vojeval, temveč da mora po preteku premirja izvršiti potrebne vojaške ukrepe, ki ji boao zasigurali svobodno raspolaganje z okupiranimi pokrajinami in prisiliti i Pctrograd, da bo tuđi formaino priznal dejansko stanje, ki ga je ustvariia sila rerrške^a meča. Vse kaže, da je to na-ziranje. ki povsem odgovaria duhu nemškepra glavnega stana, zmagalo in da Nemčija res ne smatra, da ie voina z Rusijo končana. Nemška vlada se je očiyida.-> neka] časa zocer^tavljala. Ko pa je VVilson v svoji poslanici kongresu povedal, da ne priznava reznlta-tov pogarijaj v Brestu Litovskem, je po-stal pritisk aneksijonističnih in militari-stičnih krogov na Nemskem tako hud, da je premagal vrse politične pomisleke ncmške vlade in vdati se mu je moral tuđi grof Czernin. Odločitcv je že pad-la in sicer v zadnjih posvetovanjih v nemskem glavnem stanu. Ker formalne mirovne pogodbe s Petrogradom ni, in ker na drugi strani te dni poteka premirje, sklenieno svoj-Čas na ruski fronii, se postavljajo nem-ški kro^i na stališče, da je s tem zopet avtomatično nastopilo vojno stanje. Olobji vzroKi tega nepričakovanega preobrata v politiki napram Rusiji so dvojni: Pred vsem meniio centralne države, da bodo z vojaškim pritiskom na boiišeWško Rusijo resile Ukrajino boljševičke nevarnosti ter tako tuđi mir, ki so ga sklenile s sedaniimi predstavitelji ukrajinske renublike. Mir, to je, po računu nemških in berolinskih kromov. k r ii h, kaiti !e če ostane v veljavi mirovna pogodba z ukrajinsko Rado, mo-reio centralne države računati na to, da preboliio hudo prehranjevalno krizo. Zato ni.^o le odločene pomagati .^adi s pritiskom na severno rusko ozemlje, temveč ji dati na razpolago rudi arma-do, ki naj v Ukrajini sami prežene boljševike. To armado naj tvorijo ruski vjetniki. doma iz Ukrajine, ki ih ho-četa Avstrija in Nemčiia oborožene iz-ročiti ukrajinski Radi. Drug važon motiv, ki deluie zlasti na Nemskem, ie ta, da si hoče Nemčija pod zašćito armade urediti sedaj vpraSanje okupiranih nekdaj ruskih pokrajin. Predvsem gre tu za Litvo in zdi se, da je že sklenjena organizacija posebne litevske države, ki bi naj tvorila z Nemčijo nekako realno unijo. f Duk«|, 15. februarja. Poročila !z Rusije poročajo, da skuša petro-gradska vlada obrezuspe-šiti mir med Ukrajino in centrainimi državaml s tem, da strmoglavi ukrajinsko vlado. Državljanska vojna med Veliko Rusijo in Belo Rusijo traja in na obeh straneh se marljivo pripravljajo obračuni. Ta položaj in drugi vojaško- politični obziri bodo najbrže v kratkihdneh provzročili, da se bo nem-ška vlada odločila, ali je smatrati cd Trockega proglašeno končanje vojnega stanja kot mecinarodneprav-ni temelj provizoričnega razmerjamed Rusijo in Ne m-čijo, ali pa zahtevajo okolnosti, da se boljševiki vo-jaško prisilijo, da sklenejo resnični mir. Enaka razmo-trivanja bodo merodajna tuđi pri skupnem nastopu centralnih držav proti Romu n i j i. Vsekakor bo upanje, ki je snvi ententa do nastopa Rusije in Ro-nr::miie in ki obstoja v tem, da se zadrže veliki deli nemške vojske na vzhodni fronti, ostalo punio, kakor bodo to pokazali dogodki prihodnjih dni. Dunaj, 15. februarja. (Koresp. ur.) Glasom ravnokar iz Berlina dospelih poroci! listov in korespondenc, ie baje posvetovanje v nemskem gla\Tieni stanu imelo za posledico. da se je konstatiralo, da vsled enostranske i:jave petro-gradske vlade o končanju vojnega stanja v nobenem oziru ni pri-zadeta popolna vojaška svoboda nastopa N e m č i j e. Kakcr izvemo na merodajnem mestu, se z oiicijalne strani ta vest dosedaj ne potr ju je. Če pa se v pošte v prihajajoče ve.s'i izkažejo za resnične, in Če priđe vsled tega do obnovitve vojaskih ope-racij, bi se vsled takega nastopa NemČi-je v sporazumu z zavezniki stališče Avstro - Ogrske v tem vprašanju prav nič ne izpremenilo. Berolin, 15. februvarja. Prernirje na ruski fronti p o t e 5 e v ne-delio 17. fe oru var ja. BeroHn, 15. februarja. (Koresp. ur.) Wolffov urad poroča: Delo v Petrograd poslane nemške komisije zadeva zadnji čas na vedno večje ovire. Razgovori z merodajnimi osebami, brez katerih je pri sedanjem položaju v Petrogradu ne-mogoče misliti na napredovanje poga-janj, se nemški komisiji otežkočajo s tem. da trdita ljudska komisarja Ljenin fn Trocki.f, da imata dru^e nujne posle. Zdaj imata te, zdai one vzroke, da za-vlečeta pogajanja. Zadnje dni se je po-leg tega dojrodil tuđi še težavni slučaj, da je ruska vlada preklica-la neko obljubo, ki jo je bila prešnji dan oddala glede nemških vojnih in civilnih vjetnikov; vsled tega nasta-ja vpraSanje. ali ima na-vzočnost nemške komisije v Petrogradu pod temi okol-nostmi snloh še kaj pomena. Dunaj, 15. februarja. Grof Czernin se je ob povratku Iz Bresta Litovskega izrazil, da so naši vojni vjetniki prosti. Poslanec dr. v. Lanc:enhan je dobil z merodajnega mesta sporočilo, ki pravi: Trockij je pred svojim odpotovanjem iz Bresta Litovskega izjavil delegaciji centralnih držav, da smatra v Rusiji se nahajajoče vojne vjetnike od trenotka, ko je podal izjavo o končanju vojnega stanja, za proste in da se morejo ti, — v kolikor je to mogoče, — vrniti v svojo domovino preko Finske ali pa skozi fronto. Delegati centralnih držav nišo dali podobne izjave. Z ozirom na prometne razmere v Rusiji pa je očitno, da se bo y kratkem vrnilo samostojno v domovino le malo naših vojnih vjetnikov. Zato se namerava izvršiti izmeno le korakom a. Samo ob sebi umevno je, da bo to trajalo dolsro; zato bodo ruski vojni vjetniki še nadalje ostali na svojih delavnih prostorih. Stocktaolm, 15. februarja. Ukrajinska vlada je pričela prepeljavati ukrajinske čete , iz Trapecunta v Feodozijo preko Ćrnega morja ter hoče to novo armado postaviti s tuga sem proti boljševikom v boj. Berolin, 15. februarja. »Lokalanzeiger« si da peročati iz Rige, a ne navaja nobene-ga vira, to - le: Će ne priđe v zadnji uri re-Šitev, bo prišla katastrofa za Nemce In Estonce v Livlandiji in Estonski. Če Nemčiia ne pomaga. V Revalu so maksimalisti aretiral! 3000 Nemcev ln Cstoncev, t Dor-patu 280 moških. Vse nemSko plemstvo je proglašeno za brezpravno. Berolin, 14. februarja. (Koresp. urađ.7 Ruski vrhovni poveljnilc zapadne in Jugozapadne fronte Mjasnikov je dne 11. februarja brezžično izda I ta - le ukaz: 1. Demobilizacija armade se mora tz- vršitl hitro in v redu. Danainje stanic naiih železnic zahteva, da jim ne natagamo prs-veiikih nalog. 2. Za izvedbo demobilizacije se mora-jo ustanoviti pri četah posebne organizacije, komiteii in sovjeti. Pritegniti je čim več pla-čanfh delavnih moči, kar sem bil že prej en-krat uknzal. 3. Paralelno z demobilizacijo mora iti ustanovitev Rdeče garde. VeČ agitacije, veČ praktičnega delovanja v tej smeri! 4. Komiteji, sovjeti in upravni organi čet morajo ostati do zadnje minute na svojem mestu. Tovariš! Izpolnitev teh pogojev nam bo omogočila končno odstraniti posle-dice vojne te_r preiti k zdravi obliki varstva ljudstva, deiele in revolucije proti so-vražnlku. BeroIIn, 16. febniaria. »Vossische Zei-tunge poroča indirektno iz Petrograda: No-tranjepolitični odnošaji v Petrogradu so sa poslabšali in omajall staltšče L I c-nina in Trockega. Ruski listi poro-čajo, da se Je sovjet ljudskih pooblaščencev v tajni seji bavil z notranjepolitičnlm položajem in da je prišel do spoznan ja, da se uprava ne srne poveriti eni sami stranki. Ko je Uenin nato zahteval, da naj se poiitika na dosedanji način nadaljuje, je izjavilo več članov vlade, da bodo odstopili. Ljenin ni spreiel odstopa opozicijonalnih ljudskih pooblaSčencev in je izjavil, da mora poča-katl, da se vme Trockij Iz Bresta Lltovske-ga, predno se more odločiti. Koncem tega tedna se bo baje vr§il nov ministrski svet. Berolin, 15. februarja. Iz Petrosrrada poročajo, da je prišlo povodom razglasitve končanla vojnega stanja s centrainimi drža* vami v Petrograjlu do velike manifestacije«. Kongres sovjetov je imel slavnostno sejo, T kateri je Trockij tri ure govoril. Đasel, 15. februarja. Poročila !z Fraa-coske pravijo, da je ukrajinska Rada ukazala Izpraznlti ukrajinsk« pokrajino rtft« aklii Set Stocfckolm, 15. februarja. Glasom po-ročila iz Petrograda, Je gospodstvo maksV malistov v Petrogradu zelo ogroženo. Vlada sovjetov Je proglasila nad mestorn otn sedno stanje, da prepreci večje nemire. Rotterdam, 15. febrnarja. (ICoresp. trrj( Iz Londona se poroča r Razglašeno je bilo* da se ruski podanlki, ki so bili po rusko-angleški pogodbi obvezani ata vojno služba na Angleškem do nadaljnega povelja ne po* stavljo v armado. V poslanskl zbornici Je; izjavil minister Robert Cecil, odgovarlajoc na nekatera vpraSanja, da Je pozicija Aik slije napram Rusiji pretemna in da Je ne-' mogoče sedaj podari izjavo, ali je smatrati Rusijo za zaveznika, za nevtralno državo ali za sovražnika. Z ozirom na TpraSanJe, ali je bil Kamenev, ki prihaja na Angleško, v Nemčili in ali je ruski veleposlanik na Angleškem Lirvinov razSirJal revolucijo-narne stike med munleljskimi delavcl, Je Izjavil državni tajnik za notranje zadeve, da obra ča vlada vso pozornost na ta vpra-Šanja. Kodanj, 15. februarja. Trockif te dobil sporočilo, da so Angleži sklenili, likvidirati vse trgovske in komercijalne firme, Id se nahajajo v Rusiji, kot protest proti sporazumu Rusiie s centralnim! državaml. Angle-ški državljani so že zaDrli svoje tovarae in svoja skladiSča ter odpustlll nastavljence. Zatriuje se, da bodo isto storlle franeoske tvrdke.___________ Zadnje besede Trockega. KtlHLMANN JE ŽE 9. T. M. NX-ZNANJAI NADALJEVANJE VOJNE. Dnnaj, 14. februvarja. (Kor. urad.) Obe zadnji seji nemško - ogrske - niske komisije za uređitev teritorijalnih vprašanj sta potekli takole: V seji komisije z dne 9. febnTvaifa je konstatiral dr. v. Kuhlmann, da tudl podrobna debata ni mogla doseči zbli-zanja obojestranskih stališe. Tuđi na-daljni razgovori ne obetajo ugodnejŠe-ga uspeha. Ce danes zopet predlaga ves problem v razgovor, stori to z name-nom, da naiđe kako točko za sporazum, Zunanji minister grof Czernin je iz-vajal: 2e tedne se bavimo z brezplod-nim razgovarjanjem, kako ie kvalificirati gotove teritorijalne izpremembc na ruski zapadni fronti. Predlagam, da naj se pusti to vpraSanje odprto in đa naj se lc konstatira, ali te izprememb© y, resnici ovirajo sklep miru ali ne. Trockij je odgovoril, da je z rn-skega stališča vporaba principa samo-odločbe narod ov, kakor jo hoče na-sprotna stranka izvesti, enako vred na 2 odklonitvijo tega principa. Vsled tega ie razmotrivanje na podlagi tega principa bilo resnično brezupno. Kar se tiče vprašanja od nasprotne stranke za Rusiio določene nove zapadne raeje, Jo treba to novo mejo presoditi iz voja-škega in strategičnega stališča ter mora to prepustiti vojaškim strokovnjakom delegacije. Nastala Da ie sedaj nova te-Ooča KSi^d stališča štlrizYjwo aifiram aTra'n 2-_________________________\_________________■_____________________.SLOVENSKI NAROD«. r>razume!i potom brerftjnfh brroja-vov in poTe^ te<^a se mhaia*o sedaj ra-stoostA-a Starih zaveznr^ViTi držav v Pe-trosradu, k? mnrejo ohčev?ti s svolfmi vladami. Ka tei t>oti ?e ** mrjraviti rveza. Seja }e bila nato zaključena. Dcpodki na boMšTih. NAŠE URA DNO POROClLO. Dtfnal. !?. februvaria. (Kor. urad.) Z bcfl^č n?česar novesa. — Sef ceneralne^a štaba. NEMSKO URADNO POROClLO. Berolin, 15. februvarja. (Kor. urad.) Zapadno boji*če. Skanina »fm. Roprehta. V pc?aHieynTh odseklfi artflierijjko In minsko delovanis. Od-delki nekega nclfca pomor! ^akov so pri-pe!;a!l od izvldirega šunka ▼ be?5:l?sko crto |ugozapadr?o od Mannekensvere, 2 častnfka bi 25 raož vj^tlh nazaj. — Skupina n e m ? k e g a prestolo-n ?. s 1 e d n i k a. Ssverozapadno hi \-zliodno od Reimsa Živahno iz vidno de-fovanje sovražnfka. V ckoi?ci Prunaya in fcgovzhodno od Tahura so se razvili živahni artiljerijski boji — Skupina vojvode Albrehta W ii r 11 e m -berškepa. Bojno deloranje je v zrornjl A'zacfl včasjh cživelo. Meseca januvarja so Izdubili sovražrlki na nem-ških frontah 20 privezani balonov in 151 leta!. Od teh |e padio 67 za na^lm? crta ml. ostaH, kakor smo vidc!r, onstran sovražnlh pozicij na tla. Mi smo izgubili ▼ boju 68 leta! in 4 priv^zne ba?one. — Z os ta tih bc>;iš£ ničesar no resa* — von Ludendorff. ITALIJANSKO URADN'O POROČTLOu 14. f e b r u a r i a. Pogostoma un!5c-valnl ogenj oheh artiijerij v Judikarijskl dolini, ni Južni asiaški visoki planoti in vzdnfž srednje Piave. Med Gardo in Adižo so prekoračili naši drzni vf»iaki več f!čnih ovir $o-vra,!nika in presenetili na dveh mestih izpo-stavljene sovražne crte. ubili neka! straž In oripeJjaH nekaj vjetnlko^. Vz^od^o mosti-šča Capo Sfle smo razbiTf z mino tepnstav-lieno sovraž^o oostojanko. katere po^adko Je ubila ek^plorija. Na?H smo ne!:a| puSk. Snaek ▼ mjlc'kl k?nal. Bero?lo, 16 febrnarja. (Kcre^. urad) V noči od 14. r.a 15. februarja *o napadle na^e torpedovke pod pQveljni5rvom Vorvet-n^^a kaDii2na Hereckeia mo^no strafo an-Kl^SVca kalala med OTa'^otn. Doveriem in rtom Grfs Nezoro ter Fo!\-eštonow. FSotilU Je ustavila neko veliko «:trafno laijo. več ohoroženih ribi^kih oarnikov in več motornih la-iij. Pri!el se Je boj ter so bile sovnZ-ne lad'e vcčiid^I uničenc. NaSe tr.-pedovVe nišo bile po$*-očovane In nl^o hncl« izffub ter so se polnoStevilno vmile. GENERAL FOCH V^ffOVNI POVELJNIK ENTENTE. ttntvtu 15. februarja General Foeft 1e b*1 Imenovm za vrhovne^a povelinika ▼©}«-ških operaci? cntentr?*h držav, vendar pa ni dcbfl naslova generalisima. Spomini in nad«. Za Novo leto nno b?M konfiscirani, ker emo opisali neke težke sanji« frrof« Czernina. Dane« se nam ni bati tak« cenzurske nesreće: sekai tokrat n« bo-mo D?9ali o neoriietnih sanfph. amD^fe o ero li svodovi nftki tatini, ki Ko grofa Czerniira prijetna; kreni U nbo? nia-irovi nanert poslati aTstriUko - ukra-Jinaka le«i|« M^i 4t4at1 UkniM a» Pmm6 aoper boliirrialco nadloffo. ter ■ra dala orožj« r obranbo, £e bi komii prtilo na miaeL oo ostati, đtHita-kim poosfftianje* rmaiaTa t Botraai« razmen nijih drtar. Eto iKodovinake iatta« w trah po* dobah i I. PoMaka |e Wia pred 150 teti eaisostoina država, a poljski krali to bil Ie muca in poliaki driavni zbor to-riSce prepirov. N'i bil to zdrav parlament, a parlament je vendar Ie bil, žalo« fevobode in aamoodlo^evanja. >\e bomo te^a trpeli ob tvoith msjah,< eo rekli absoliuni monarh!, pruaki av» stritski in ruski, ter so intervenirali: razkoaali eo Poljsko ter si vseli vaak evoje. Zaman eo protestirali nntvečji Poliaki in zaman ao irovorili: >\ai se nikdo ne vmeiava v naso evobodole Aviokrati s^* zmcsali. II. Francoska revolucija je odnesia kraljevske ostanke srednie-ga voka. Solnre svohode je vzislo na Franoo.4koiu. Njos:a žarki eo posijali tuđi r Neapoli. kler je na krhlem prestolti ffetlel npsnocol>eii vladar. T?r»ri-menfi fo so spuntali nroti avtokrfttu. >Po3lj;nio armado v Neanolj. da napravi tam red in kaznuje prekneuhec, je rekel (1821) avstrijski kan^elfir ^!etter-nich, izvrSovr.leli dunMskecA kongrrppa. in intervenirali »o v Neanolju in eatrll svobo^o III. LaiogKoJut jfl. 1848. iro-▼oril madžarske besede o svobodi ter prokl«Yniral onr^ko republiko. neodvisno od Ehinaja. Poklicali ro na po-moč prijatelja in varuha. car ja ni^keua Nikolsja. avtokrnfr*. NiVolaj je interve-niral zmasral pri VilasoSu <*r r.s-r-'-.. po!o?.il Dunaiu pod noće. Dre leti po-tem ie na probu svohode zavladal tuđi t AvRtriii absolutizem. Politični položaj. Buna!, 15. februvaria. Včeraj po-poldne se je vriil niinistrski posvet, ki je trajal več ur. Dunaf, 15. februvaria. Danes zvečer ie zborovala parlamentarna komls ja Poljske^a kluba ter je sklenila predla-Itati jutrijšnjemu plcnarnemu zborova-niu poljskih poslancev. da nai Poljski klub preide tako v državnem zboru kakor v delegacijah v najoitrejšo opozicijo. Dona!* 15. februvarja. V dan?t5nji jeji parlamentarne komisije Poljskejja k'i'ba je bilo izdano poročilo, kl pravi: Načelnik baron Gotz fe poročai o izjavi, kl jo je cotfal ministrskeiTiu pred-*edniku. Parlamentarna komisija je vzela njegovo poročilo so^lasno in z odobravanjem na znanje. Vršila se je na to večurna debata o nadaljnem posto-panju. V debati je prišlo do izraza o&or-Čente poljskej?« naroda in od?očno?t se bcjevati za narodne pravice. Pokazalo se ie, da vlada popolna edino^t tako glede presojama zadnjih dogodkov, kakor tuđi jdede stališča. ki ga mora narod zavzeti v poijskem vpra^anju. Donal, 15. februvarja. Grof Oer-nfn namerava te dn! konferirati z raz-nimi politiki ter hoče zlasti Poljakom podaM Pojasnila o nkraHnskem vrraša-nin. Prihcdnji teden $c bodi n?tbr*e vršile zopet sere zunsnjepolitičnega od-seka avstriirkc delegacije. Dima!. 15. fbruvarja. Jutri konfcrl-ra vitez Seiđ!er z nemškimi socijalno-demokratičnimi voditelii ter upa pridobiti socijalne demokrate vsaj za to, da se pri glasovaniu o proračunskem provizoriju odstranio. Ltot, 15. februvaria. V me^tu se vrtijo poljske narodne demonstracije. V mestnem domu je posebno zborova-itje poljskih zannnikov vseh strank skienHo, da naj poliskl postanci v slu-Č3|u, da ostane njihova narlamentarna akcija brezuspeSna, p n 1 o ž i j o mandate. Poljski poliiik! so bili pozvani, da naj sledijo poslancu Glomb'n-kcmu, ki se je odrekel vseh nvstrijskih časti. 0 Bosni in Hercegovini. Klasičen vzitfeđ, kako zna}o fnform!-rati inozemstvo o razmerah pri nas, nam podaie članek, kl Ra objavila ugledni nizo-semskf list »Nicuut Rotterdamsche Cou-rant« izpod peresa svojega »ojerske^a dopisnika«. Ti korespondent, ki »služi* v avstrns'Cem vojnem tisfiovncm stanu \n se sed^.j ?.e d Ise tedne klati po DnnaJ-j. kjer ca ftejfJo Vrogi ekroe »Neue Preie Prcs-se« med svoje »int»muse«. spušča od časa do časa straćene članke proti avstrlfskim Štovanom v »vet ter se Je »eda? lotil posla, da pobarva ra beio, kar )e v Bosni in Mercesovint črnega. Onnrarjamo na Irfernalno zlobnost te?a piačenlka. W sku-5a odgovornost za fakoto v Bosni zvmitl na ljudstvo in zaključuje svoj spis z bc-sedaml da ljudstvo v Bo*m nima povodi se pritožiti! Clanek se fla^f: V prvih letih vojne sem priSei kot vojni korespondent opetovano tu dl v Bosno in Hercegovino. Prvič poleti 1914 ko se je pred sarajevskim sodišč^m vr-S?!a razprava proti mori'cetn Pranca Ferdinanda in ko se te od vzhoda sem bTižala srb^ka »nrnida prest^f^id anektiranih dežel. Pozneie ^em bil v Bosni Se večkrat pocrni 1915. in 1916^ ko sem potoval v Crno kotq ln Albarrijo, takrat ravno javoicvsni. Pomele »em protičev!»! fosnodarsfcl pologa! okw>fra. r*1h krajev. Od saf"e vom* le «!ef*!a (Bosna hr tfercetovinar) ze1x> milor irptla« km m r vid nišo wfile «o- bene valnejšc vojne operacije. Navrlic temu je bila usoda prebivaistva vs« prej kakor zavidanja v red na. Pri tem pa se ne sin« pustiti s vidika, da Je bik) prebivalstvo po većini samo krivo. Srbski ljudje v teh provincah, atapeljani od velikosrbske propagande, so sanja* rili kakor v vseh Južnih pokrajinah monarhije že dolsra leta o novi mogočnl srbski državi, v kateri bi gospodoval! sami in živeli v dosedaj neznani svobodi. Na tlhem so gojili nado, da bo Srbija v vojni z monarhija zmagova!« ka in ljudstvo, ki je ostalo doma, se Je dalo zapcljati. da je končno izkazovalo sovražniku važne službe. O vsem giba« nju avstro - ogrskih čet je bil neprijatelj natančno obveščen, na drugi strani pa njemu, sovražniku, nikakor ni bilo težkot v obrne jnih kraj ih dobiti za svoje čete zanesljivih vodnikov. Tako povzročena škoda Je bila ogromna. Avstro - ogrske vojne sile so ntrpele težke izgube in većina Udajal-cev — ponekod tuđi nedolžnih ljudi — je plačala te zločine z življenjem. Da se napravi konec temu ne-vzdržnemu stanju, so odpeljali ljudstvo iz vseh obmejnih krajev. Muslimani, ki so tu prebivali (okrog 100.000 ljudi) so že na početku vojne Iz strahu pred srb-skim vpadom pobegmili v zapadne okraje. kjer jih ie morala država hraniti. Srbi pa, ki so doma čakali na osvo-boditelje z onesa brega Drine, so morali na ukaz vojnesra povelistva zapustiti svoje domove in so bili prepeljani v drug:a mesta monarhije; kar je bilo med njimi nezanesljivih elementov pa so jih zaprli v ječe. To je bilo hudo in prizadetih je bilo mnogo nedolžnih. To-da priznati se mora. da vlada po okupaciji Crne gore in Albanije nič ni opustila, da čim preje olajša usodo ne-srečnih, ki so bili brez pristrešja. Najprej so seveda dobili dovoljenje za vr-nitev Muslimani. Dobili so 2iveža tn stavbni materijal, da popravilo svoje hiše, kmetje tuđi krmo in kmetijsko opravo, da morejo obdelati svoje njive. Potem je bilo poslano evakuirano srb-sko prebivalstvo na svoje domove in tuđi to je dobilo nujno pomoč, da more zopet na delo. Del te«a prebivalstva je bil na pričetku sovražnih vojnih operaci j zbežal v Srbiio. kjer so jih zmajeo-slavne čete osrednjih držav polovile. Tuđi tem liudem — bilo jih je več tisoč — kl bi bili morali biti pravzaorav postavljeni pred prcki sod, je bosanska vlada dovolila vrnitev v domače vaši. ^e tišti, kl so odšli s srbsko armado čez Sandžak v Albanijo, upajoč, da bodo moeli zbežati na italijanskih ladjah v Ftaliio, so bili s podporo vlade spravljen! zopet domov in na ta način obva-rovani oojrlna. Usoda teh nesrečnlkov. ki so jih srbski zapeljivci in {talijanski zavezniki v Albaniji tako sramotno zapustili, je bila tako strašna, njihovo trp-ljenfe tako hudo, da je sama vlada spoznala, da so za svoje izđaiahrvo že za-dosti kaznovani in da je \z človekoljub-nosti smatrala za nepotrebno, da neznatni ostanek teh ubožeev, ie tako hudo kazfiovanlh. še sama kaznufe. Kakor znano, je večlna teh ube*nfkov na stra^nem potu čez albanske Aloe timrb lakote fn onemoglosti. Ohtoženi so bili samo voditelii, ki so, kakor je natančno ra?rvideti iz nreiskave, ž*e dotjra let? huškali ljudstvo \n katere so sodiSčn v Sarn^*evuf Bantaluki in v BihaČu tuđi obsodila v zaoor. V Juliju 1916 so bili vsl begunci tn evakuirane! zopet v svojih vaseh in od tega časa stori bosanska vlada vse najbolj se. kar more za to ljudstvo, ki Je, dasi je deloma iz lastne krivde, v vojni izgubilo vse. Vlada je izdala žanje velike vsote, ker razmere v Bosni in Hercegovini ne dovoljujejo se obračati na javno dobrodelnost, kakor je to bilo v avstrijskih kronovinah in na Ogrskem, kjer so nabrali milijone, da olajšajo usodo onih, ki jih Je vojna spravila na beraško palico! Dasi vlada dosedaj v Bosni in Hercegovini radi razmer v Albaniji po nalogu vojnesa povelistva vojno stanje, je vlada že poleti 1916 uvaževala. Je U bi ne bilo mogoče sklicati sabor in obnoviti konstitucijo iz leta 1910. Pokazalo se je, da je to neizvrSIjivo. Po ubojstvu prestolonaslednika Franca Ferdinanda je bilo ogorčenje proti Srbom v deželi tako veliko, da so predsednik sabora, Musliman, in njegov namestnik, Hrvat, ter voditelji muslimanskih in hrvatskih strank kratkomalo izjavili, da no-čejo več sodelovati s srbskimi elementi v saboru in so zahtevali, da se sabor takoj zapre. To se je tuđi zgodilo. Ostal pa je nacrt, da se čez nekaj časa, ko se razburjenje nekoliko ublaži, sabor zopet skliče. Med tem je bila izbruhnila vojna in pokazalo se je takoj, da je tretjina srbskih saborskih poslancev zbežal a k sovražniku, ali pa Ie bila ob-sojena radi veleizdaje. Zato je cesar 6. februarja 1915 sabor razpustil. Dokler traja vojna se naravno ne more govoriti o novih splošnih volitvah. ker Je skoraj vse moško prebivalstvo pri vo-jakih. Ni pa prav iz tetra Izvaja«. da vlada v deželi vojna oblast. Na čelu vlade stoji, kakor običajno, viJJi oficir, general Sarkotič, toda urađniki so ostali na svojih mestih, kakor tuđi od liudstva izvoljeni okrajn! svetovalci. Tako je vsa prehrana, da navedem lc en primer v rokah teh od ljudstva Izvo* ljenfh svetovalcev. Samo posebl mnHrvo Je, da trpi ©rebivalstvo Bosne In Hercegovine, Ica-kor nreblv«1«tv» ▼ ostalih dežetah m«% narhtie, vsleđ omeleifli zalog fivfl. Toda ne *lede na to dobimo, Če se vozimo skozi debelo vtis. da oovsodi vTada red In mir In da narod nima nobenlh vsrokov se prl-t of^vati! LJu^*c. s katerimf j^ciii lovodL so mi to odtočno potrdili, dasi seveda tuđi v Đosrtl m Hercegovini vse hrepeni, da bi bila vojna končana. ---------L-Jfll_______________b__________________ _________________' .SLOVENSKI NAROD«, dne 16. februarja 1918. Stran 3. Boigarska in Poljska. Slovani srao tekom vojne često v isti sapi mislili na Poljake in Bolgare. Zdelu se nam je, da njih nastop meri v isto smer. Res so oni sami isitaii medsebojruh vezi kn skupnih interesov. Zacinji čas jih pa očividno posiaia strah,ene kafcor drugcPrtd nekoliko dnevi se je v saloniti poljskega viče - ministra Dzievulskega v Varšavi vršil političcn sestanek, na katerem Je dr. T. St. Grabo v-ski, voditelj poljske politične ekspoziture v Soiiji, porocal o stanju poljskih interesov na Bolgarskem. Najzanimivejše je bilo njegovo poročiio o vpl:\ih ruske boljševičke revolucije na bolgarsko druioo in o razmer-ju Bolgarske do Poljakov. Boljševištvo je bilo bol^arsMm opozicijonalnim stranLam (narodnjakom, canKovistom, narodnim demokratom) povod, da so se obrnile na desno v smer politike današnje vlade Radcsla-vova; nastal je namreč v njih strah, da bi se ruski kaos sprićo neposrednih bolgarsko-ruskih zvez ne preselil tuđi na Boćarsko. Ta strah je rešil Radeslavova v nevarni krizi lanske^a novembra. Narođnjaki so mu lakrat v sobraniu pomogli do zmage. Edino takozvani »tesni socijalisti« so ob boljševički revoluciji vriskali, nadejaje se, da republikanski duh priđe tuđi na Balkan. Ker je Bolgarija zavojevala, kar je hotela, bolgarska javnost ne vidi več vzro-ka, zakaj se še vojskovati, vendar hoće centralnima državama zvesta ostali. Boćarski uspehi so ućinek ne le politike kralja Ferdinanda, ampak zlasti popolne organizacije bolgarske armade — silna armada je najboljši argument v rnednarodii politiki. Ne more pa Poljak biti zadovoljen s stali-$čem Bolsarske naoram Poljski. Enruziazem Bclzarske za vstajajočo Poljsko je v zadnjem času povsem cslabel, in sicer radi tega, ker Poljska se večno nima svoje lastne armade: tu je bila Boigarska težko razočarana; bot^arska vojna komisija, ki se je koncem prošlesra leta mudila v Varšavi, se Je vrnila potrta in Bolsari so začeli nabasati, da se ćela zsradba boćarsko - poljske medsebojnosti. o kateri so binlcarski drzav-niki sanjali od začetka boliarske osvob^dit-ve. mora porušiti, ako Polaska brž ne dobi nnčne armade. Cesto Bolcrari primerjajo razrnere na Bolprarskem. kakor so bile po letu 1K77.. ko so Rusi okupirali deželo in bili r ntej neomejeni pospodani. s sedanjim po-ložalem Poljske, češ, Bolsari so se takrat nmelf izviti iz rok oknpantov fn se organizirati klitib naisilnejšemu pritisku, Poliaki pa se sedaj kažejo pasivne, ko bi vendar rsiih ttlivna skrb morala bfti mise! na samostalno arrnado. Seveda to neutešliivo raz-o£sranje nad Pofiaki čutiio le politični fn vojafkf kravi; bolcrar^ka publika ima vedno Žfve simpatije za Poljake kot voditelje kuf- -turneja Slovanstva: v znanosti, umetnuti, gospodarstvu in obrtu ostane Poljska dolgo 5o!a za Bclcrare. Pefcrat Grabovskecca Je izzval *i\wo disku«iio. ki se je dva dni pozneje radalie-vala. Vse^akor slika Orabovskesa daje rnj-flitl. Pređv5em nam ka^e p^polnoma mili-taristični značaj bolajarske države, ki sloni ne le v *edarn^«ti na bajonetih, amoak ?rra-di tuđi vso bodočnost r.a n'ih. Pri tem Je nekoliko nefar'o, zavai so Bokari pravza-prav tako cotrti, če Poljska nima civilne armade; žefeH bf imeti v njei za^eznico. na proti kemu? Ali račrr?io s potrebo In neiz-ogibno«+ro nove vojne? Na voirto z Pusijo pač ni misliti, odkar je tam ravladala revolucija. Važno Je ved?ti, da vlada stra'i pred boljševiškirni idejarni tud! rta BoH^rskem; ta ruski *ekst>ort od^lej t«m bolj neva-ren. ker sa ne bodo ovirale fronte. Italijanski parlomsnl Burna seja. Curlh, 15. februarja. (Kor. or.) Vče-raišnja seja italijanskeiia parlamenta Je bila jako Durca. Socijalist N a z z o n i se je pri-toževal radi prepovedi priobče-vanja sov raznih vojnih poro-Čil, zlasti ker je eno t2ko poročilo doka-£CvaTo odgovornost za kobariški poraz voj-akovodjam in predvsem toliko slavljenemu Cadorni. Odgovoru državr.ega podtajnika za propagando Gallenge je stedil prvi hrup povodom vprašanja glede vojne industrije. Radikalec A n g e 1 i se je zavzemal kot poročevalec pristojne komisije za to, da zbornica doveli kazensko zasledovanje so-cijalističnega poslanca de Giovanija, ker je v vlaku rekel. da bi bila vojna že zdavnaj končana, ako bi Italijani storill isto, kar so storill Rusi. Turat ti je izjavll, da itali-janska vlada in takozvana demokracija storita vse, da prikazujeta nekdanji av-strijski režim za tak, ki zasluži prednost pred drugimi. Nato Je sledilo zabavljanje med pristaši vojnih strank, ki so kričali >bclj«eviki«, in socijalisti, ki so jih zmeriali X »osli«, *lajiki*, - obe^erjjaki« itd. Pri glasovanju je bilo sprejeto kazensko zasledo-vanje de Giovanija. Poslanec C o t u g n o Je irvaja!, da si Italija odtujuie balkanske narode s svojim nacijonalisticnim programom in si je vseiala v notranjosd in v inozemstvu nezaupanje in antipatijo. Med hru-pom je govoril poslanec generalni poročrik M a r a z z 1. član parlamentarne zveze. Po njegovi sodbi bodo centralne države spomladi v glavnem na-padle italijansko fronto, kjer jim obetajo strateci2rii, taktični, politični In moralični vzroki uspeh velike dalekosežno-stf. Govornik je sktiSal dokazati, da Je bil kobarišTd poraz posledica italitanskih ooera-cij na Banjšicah in proti Ormadi In da bi bilo mozoče utesniti sovražno prebitie, ne da bi bil potreben splo^ni umik. Odreiena preiskava mora biti Mi parlamentarne** značaja Skuoina prista?ev vomih strank Je vršila 'p* nje*a: Maksimatistični treneraH Hrugi Krilenko! Vojni minMer A I f! e r I: V imenu bojuiočih se armad in na?5e domovine Vas orosim in rnttm. da ne govorite dalje! MmistrsVi predsednik Orlanđo rčeZ od leže: P^eHkava se raztptfne na vse tak- | torle Vobari^kci rjoraza, aTr mf ne moremo dovoliti — in V! Irot senc-al morate ražu-m*»ti ta vzrok — da se v tem trpnotJcn vsa na?a ^rma^ai podvrže prei^Vova^eTTTi po- ] stopanju. M a r a t % I nad3l?aje: Bnrfi sem ( se na severni fronti. Moj sin Je padel. Ne | . Nato le kritiziral malo avtoritotlvno ravnanje vlade z armadnlra vodstvom in Je ZA-ključil ob splošnern brupu s pozdravom spo-minu padlih in vroćhni Željami napram hrabro se boreći armadl Politične verti. = Ljubljanska konrlskacij.;ka praksa. Danes tlopuidne se je vršila razpra-va o prizivu našega lista, zastopanega po odvetniku dr. Ivanu Tavčarjii, zaradi ilelne konfiskacije nekoga članka v ^t. 28. »SIov. Naroda«. Razprava se je vrMla pred senatom dežolne^a sodišća rod predsedstvom deželnosodnecra svetnika Vedernjaka ter pred prisedni-ki dež. sod. svetnikoma Re^allvjem in Račićem in je trajala skoraj u/4 ure. Državno pravdnlštvo je zastopal sam državni pravdnik dr. Pajnič. Kakor ni bilo držače pričakovati, je bila pritož-ba 2avrnjena. S to razpravo se borno pecali še v prihodnji številki. = Poskus ali kaj? Nedo!s:o jeza je fu'K'o okraino et pre-hlicala 14. t. m. odr^jeno ustavijenje -Narodnih Listov«. — Pokazalo se je, da je ustavljenie »Narodnih Listov« res zr.grešii turor teutonico - bureaukrati-cus«. »Narodni Listy« namreč cesarje-vega manifesta za to nišo objavili na oeličnem mestu, ker so ga dobili tako pozno. da ie biio to tehnično ncmo^oče. = Kaj vemo In česa ne verao? »Nar. Listy< pišejo: Ako bi bil nam kdo pred leti rekel. da v dobi brezžične in drug3 telegrafije, diplomaticnlh i^cr-tur, statnega mednarodne§:a stika in tako dalje borno imeli o tem, kar se godi po svetu, boli zmešane podatke, kakor so jih imeli Ijudje pred tisoči leti, bi se mu bili smejali. Danes res vemo, kaj je vceraj govori! predsed'iik kitaj-ske republike, kaj danes mi.^li avstra!-ski premier in kam pojde jutri kralj argentinskih šreharjev na sprehod. Na-sriroti lemu pa nic ne verno o sosedni drža\i„ ki jo stresa razkol Že mesece in mesece, o teh dojjodkih vemo manj kakor o notranjosti 7°mske obl&. Bela £?.rda je porazila PJcco rardo, RdeJa je porazili Belo. Boljševik* so dobili Kijev, istočasno pa so biii frro^o poraženi. Kriljenko je bi! uradno od^nan v za-por, zraven pa je uradno zopet na s\o-bodi. Ukrajina je prejela denar od če-rverozveze. mir pa je sklenila z osred-njimi državami. Nikdo ne ve, z?kaj se Romunija b^j'ije z rusko revolucijo, ruska revnluciia z Ukraiino, Krliedin z vsemi, Komilov pa Bog ve s kom. An-gleški premier, navadno tako dobro Informiran, pravi dandanes kakor Y?k na-vaden čTovek iz Dobruške ali z Vinc-hradov: »Ne vemo, kaj se godi« . . . = Demonstracra po'iskih poiitlkov. Z Dunaja poročaio: Kakšno rnzburienjc vlada v poljskih krojrlh, je razvideti iz dejstev, da |e biv^i minister dr. Olom-bin^ki, voditelj poljskih narodnih demo-kratov, odložil vse svo^e avstrij.ske rede ter tuđi čast tnin-^a svetnika. Zn-trju.te se. da bodo Glomhlnskemu slediti tuđi še driisri odlični Poljak!, predvsem bivši minister Dlu^osz, voditelj poljske ljudske stranke. %= Dog:odki v hrvatsko - srbski ko-ariciji. Iz Zagreba poroča^: Kakor znano, ie poslanec profesor Surmin te pred daljšim časom odložil mesto tajnika iz-vrševalnega odbora hrv. srb. koalicije. Sedaj je izjavil tuđi dr. Ivan Lorko-v i č, da se ne smatra več za člana iz-vrševalnega odbora. IzvrSevalni odbor ie na to kooptiral poslanca grofa K u 1 -merja in dna Poljaka ter izvolil i2L tajnika poslanca Witderja. = Iz hrvatske sodjafističiie stranke. Na Hrvatskem ie nastal zanimiv spor med socijalističkima voditeljema Jurijem Demetrovićem in V. Koračem. Slednji je očital Demetroviću, da je on lotel vpreči hrvatsko socijalno - demokratično stranko v voz politike grofa Szernina. Nanaša se to na nekf razgo-ror, katerega ie Imel Demetrović z lemSkim socijalno - demokratičnim vo-iiteUetn dr. Rennerjem na Dunaja. Ne- ( ttt«ri soc ikmokr Ml to b«. kakac »v i no, neka] časa intimni z avstrijsko ofi- I cijalno politiko. Demetrović zavrača Korača, priznava, da je iskal *zvez*t toda le v ta namen, da bi na Hrvatskem preprečil Rauchov režim eksklu-zivistične politike in da bi se bil v onem času omogočil na Hrvatskem politični pravec* ki bi stremil za okrepljenjem hrvatske narodne sile, smatrajoč to za predpogoj za dosego narodnih ciljev. Demetrović pravi, da hočejo nasprotni-ki izvršiti nad njim politični umor, ker ga drugače nišo mogli odstraniti iz jav-nega življenja in socijalističnega pokreta. — Demetroviću zopet odgovarja Kovač: Demetrovič dobro ve, za kaj gre pri razgovoru z'dr. Rennerjem. Gre za predloge, ki nam jih je prinesel z Dunaja glede stockholmske konference. Hic Rnodus, hic salta! — 2urnaiistična neresnost. V Zagrebu izhaja »Obzor«, ki je po obsesu sicer največji hrvatski dnevnik, spada pa med tište li-ie. ki so naimam resni. V juRoslovanskih časnikar^kih kro.?ih so srlo^no znane metode, po katerih se nrejuje »Obzor«. Nijvečjo vlogo i?i-alo škarje, »Obzor« pa se dela, kakor bi tega instrumenta sploh ne poznal. Pri njem je vse original in x,e preplonka kako stvar iz »B^rner Bunda«, ne reče priprosto, to je iz »Bunda« (ki je prišel danes v Zagreb), temveč pravi: iz burna nam poroćajo, in če čita v kakih starih nemških caitencrnh vest, ki ie še ni pnbra! iz drii^ega l^sta. pa trdi, da mu brzojavljajo iz Berolina, iz Varša-ve. O tej metodi se je v hrvatski žur-naltstiki že ninotro govorilo in spomi-njamo se. da je »Hrvatski Pokret« svoj-č:ts »Obzoru« prav -)hi\itno potrkal na prste. Pom?.£a!o ni nič. Konečno je to stvar okusa in »Obzor« naj se pomeni o tem s svojimi naročniki in čitatelji (ki jih sicer nima na pretek). Vso na^o javnost pa mora zanimati ta metoda tam, Kjcr naravnost š ko d u j e našim narodnim interesom. Zadnje dni čitamo v »Obzoru« informacije o položaju v Avstriji, ki so datirane z Dunaja in zapeljujejo Čitatelja, ki »Obzorove« prakse ne pozna, v zmotD, da so to last-na poročila ornenienecra lista. V resnici nišo druge ga kakor stari šmarn iz »Ta-gespo^te« in *Neue freie Presse^. Pa ne le stari, temveČ tuđi 1 a 2 n j i v i šmarn, skrptican dostikrat s tako očividno tendenco proti. Slovanorn, posebno tuđi proti Jugoslovanom. da se še politični otroci ne daio speliati na led. To pa *Obzora* prav nič ne že-nira, or. pooaje to, kar so nemški žurna-listi skuhali — za svnjn orisfjrrlno meci-rost! Tako čitamo v »dunajskjin« po-ročilu »Obzora« z dne 13. t. m., Ja opo-z^cijonalne odločnosti Jugoslovanske^a kliTba ni v^eti nreveč res no, ker zadnje glasovanje (katero?) kaže, da se deja-njn te skupine ne vfemijo vedno z be-sedami. Mi niti nočemo podtikati »Ob-zonv-, da je v sln^bah avstrijske vlade, ki širi to bedasto trditev po nem-skem č^sopieju. temveč smo prepričani, da servira »Obzor« te informacije svojim čitafeMem. ker jih ie pač prepisa! iz nemških listov. Protestiramo proti tnkemu varnniu naše Javnosti. — Če "Obzor« ne more dobiti Jasfnih zanes-liivih poroci], inj vs?,] pove. da so informacije, ki jih nodaja. n e m § k e. = Srbska rku?§t«na se ie sesla 12. t m. na Krfu. Glavni predmet razprave je tkzv. krfski unkt, sklenjen med mini-strskim predsednikom Pnšičem v imenu srbske vlade in drjem Trumbi:cm v imenu Ji^oslovansketra odbora. = »Vorwarts« o boljševikih. Kako sodiio nemški socii^lni demokrati o de-hi in uspehih ruskih boljševikov. doka-Z!iiejo sledeCa izvaianja berolinskecra >Vorv/arrsa«: Razkroj v Rusiji je do-segel svoj vrbunec. Na^avnost nemogo-če si je micl'ti. kako daleč segajo po-iledire razkroja v vse živliVnje. Mraz in lakota, nobenih železniških in pošt-nih zvez, skrrina samovroiia, pritisk in muka, prenehanje vsake or.^inizacije v jrnsnodarskem in javnem življenju, ne-nikrita anarhija, vse to so ozkočelni fantasti zmedenega boljševizma imenovali uresničenie sociializma. Na ta način je bilo nadijevanje vojne popolno-ma izkljućeno. K temu nrihaja §e r-tanje nrmade. ki ni bilo za nikogar več tajno. Plačnni agenti, naihuiši izdajalci, ne morejo spraviti kake dežele v hujše za-drege kakor boliševiški proroki držav-ljan«ke vojne. Vsemj svetu je bilo znano, da je Nemčija nameravala prekiniti pogađanja v Brestu Litovskem. Javno mrenje je bilo prepričano, da skušajo bofjseviki zavleči mirovna pogajanja. Trockij je v eni zadnjih sej v Brestu Litovskem protesti ral proti temu ter izjavil, da ne more biti nič bolj enostav-no in mani dvoumno, kakor ruske za-hteve. Diskusije o raznih definicijah in izrabljanje spornih točk nišo provzro-čili Rusi, kljub temu pa ie nemška javnost priznala nepotrebnost nadaljnjih pogajanj. Zavlačevalni taktiki naj se napravi konec. Prekinjenje mirovnih pogajanj bi moralo imeti takoj za po-sledico obnovitev vojnega stanja s cen-tralnimi državami. Vojna v notranjosti, vojna na meji, popolno prekinjenje uvoza živil. armada v razkroju, povsod strahovita beda in nikjer izhoda, pod takimi pogoji ni bilo misliti na nadalje-vanje vojne. V te) situaciji se je odločil Trockij za šahovsko potezo> ki ie pre-KMtila ym svet Ker ol vide! eobeat I ga izhoda in ker bi moglo imeti nadalj-no zavlačevanje pogajanj za posledico, da bi javnost njemu pripisovala krivdo, da so se pogajanja razbila, ni mogel storiti ničesar drugega, kakor da je odložil crožje. Izjavil je torej nasprotni stranki: >Rusija nima moči in ne more uveljaviti principov sveje revolucije z orožjem v roki. Vi ste opetovano zad-njič na usta avstro - ogrškega zunanje-ga ministra slovesno izjavili, da želite mir, ki naj se zgradi na principu brez aneksij in brez odškodnin in na principu samood'očbe narodov. Dobro, mi prepuščamo vam, da uredite svet po teh principih in cia pokažete, kako hoćete te principe uveljaviti.« Na prvi pogled smo videli, da je ta manever skoraj do-segel svoj namen. Trockij je hotel prisiliti nasprotno stranko, da se jasno izrazi. Te jasnosti pa pozneje ni bilo. Pač pa najđemo namigavunja, da postaja položaj v baltiskih provincijah za rusko ironto obupen vsled upostošenja odha-jajočih vojakov. Tuđi se namigava, da je nastala potreba skrbeti za vzdrža-nje miru. V resnici ' ' demobilizacije vstajajo za Rusijo naivečje tež- koče, ki bodo imeL ^osledioo naj- večje trpljenje priza^^... K'^ko se bo vse to resilo, si niti misliti ne moremo. I oleg tega moramo računati z velikan-skim ogorčenjem vseh meščanskih in tuđi širokih nemeščanskih krogov proti boljševikom. Kredit revolucije je v ljudskih masah hudo omajan. In medtem gre za izgubo vse?:a onega, kar je tako lepo vzevete-lo, kar je obetalo srečc in soln:e delav-skemu razredu in človestvu ... = Ruski general o bodočnosti Rusije. Vojni poročevalec »Berliner Tage-blatta^ L. Adelt poroča iz razgovora z generalom Sytinom nastopno: General je rekel med drugim: »Vsakdo v mojem "boru poziu moje mišljenje. To se ni prav nič spremenilo, ako sem se tuđi jaz na zunanje spremenil. Jaz sem star vojak in ljubim svojo domovino. Rusija je bolna in sicer jako bolna. Notranje je popolnoma dezorganizirana in ob ta-kih razmerah misli vsakdo, da si srne odrezati kos Rusije. Ali prišlo bo dru-gače. Rusija je medved, katerega je za-del močan udarec, ali ta medved si bo kmalu opomogel. Za svojo osebo sem popolnorna prepričan, da bo Rusija imela v najkrajšem Času monarhično vlado. Verjemite mi, da si Rusija želi monarhije.^- To zatrjevanje starega zaslužne-ga vojaka me je frapiralo toliko bolj, ker mi ie malo poprej tuđi eden najin-rimnejših poznavateljev Rusije slavni branitelj Bukovine polkovnik^Fischer isto zatrdiL Sytin je nadaljeval prav energično: »Jaz ljubim boljševike, kakr-šna sta Ljenin in Trockij. 2.V samo, ako sedtm ž njimi v fotelu pri gorki peči in se pogovarjamo o svetovnozgodovin-skih problemih. Pri takem razgovoru so jako interesantni. Kakor hitro pa vstz-nem in stopim v javno življenje, nočem imeti ž njimi nikakega opravka. Oni so idealisti. Praktično se ne da ž njimi nič napraviti.« Na vprašanje, kako si misli bodočo preobrazbo Evrope, je odgovo-ril Sytin: »Kar se tiče Ukrajine, mislim, da ni slučaj, da je ona prva napravila mir. V Ukrajini je najmogočnejše proti-boljševiško gibanje in jaz vidim v njem veliko idejo, ki bo dobila kmalu vidne oblike. Da smo šli v boj proti Avstro-Ogrski, obžahrem iz srca. Kje so bila nasprotstva? To je največji zločin naše tajne diplomacije, da je ustvarila umet-no nasnrotstvo med nami in Avstrijo in je podžgala do sovraštva, ki pa je na mah prcnehalo, ker ga pač v ljudski duši ni bilo. O Nemčiji moramo priznati, da je močna, da njeno prebivalstvo kaže samozavest, kakrs'ne še ni bilo in da je požrtvovalno, kakor malokater! narod v zgodovinl. Nemčija se bojuje za svojo enotr.ost in morda tuđi za svojo samostojnost. = Romunski kabinet. Sofija, 17. februvarja. Iz Babadaga poročajo 13. t. m.: Novi romunrki kabinet !e sestav-ljen tnkole: predseetstvo Avarescu, zunanje Misu, vojna Janovescu, gradbe Culcsar, poduk Cantacuzene, justica Satatenau, firancs Solcu, policija Fili-pescu. PodJaga, na kateri je sestavlien ta kabinet, je: iMir s centralnim! državami. = Bolopaša na smrt obsojen. Pariz, 14. februvarja. (Kor. urad.) »Agence Havas« poroča: Bolopaša je bil soglasno obsojen na smrt. Poccher je bil obsojen na tri leta ječe, Cavalini in kontumacijam na smrt. = Repington proti Lloyd GeorgetL Bern, 15. februvarja. Polkovnik Re-pington pravi v svojem poročilu o kon-ferenci v Versaillessu, da krožijo glede nastopa LIoyd Georgea tele vesti: Lloyd Georga je baje poskusil vplivati na konference, kar se mu pa ni posrećilo. Tuđi je preprečil, ko se je govorilo o efektivni moči angleške armade in ko so se nujno zahtevala ojačenja, vsako podrobno diskusijo te zadeve ter ni dal saveznikom v tem pogledu nobenega upanja. Končno je za operacije na zapadni fronti angleški generalni Štab v Londonu praktično izločil in na ta način odvzel feldmaršalu Haign eno njegovih naibolj potrebnih akcijskih sred-stev. Polkovnik Repington izvaja« da je šio za udarce proti TurčiJU kar |e pri t! za vsakega trezno mislečega člove-ka naravnost nepojmljivo. Zatriuje se, da se Lloydu Georgeu ta namen ni po- • srečil, ker mu ie nasprotoval Clemen-ceau. Repington graja nadalje Lloyda Georga v najhajših izrazih zaradi po-manjkljive vojne organizacije v domovini. Slišal je na Francoskem zelo oštre kritike o Llovdu Georgeu. Zahteva se, da angleški parlament končno odloči o vprašanja ojačenja čet ter da naj za* sliši v javni seji armadno vodstvo. Re-pington naglaša, da se bori vsa Frarn coska kakor en mož za sveto stvar« Enako nastopa tuđi Amerika. Samo an-glcške vojske so se znatno skrčile. Polkovnik trdi na to, da je konferenca v Versaillesu zavezniškemu vojnemu svetu nasproti prejšnjim izjavam Lloyda Georgea priznala dalekosežno ekseku-tivno oblast, ki je ravno za pričakovano odločitev proti velikemu nemškemu upadu sumljiva, ker angleško armadno vodstvo praktično izgubi raspolaganje z lastnimi rezervami. Poleg tega izloča novo vrhovno poveliništvo generala Focka in angleškega generala, ki ga je imenoval Lloyd George londonski generalni Štab. V resnici je Lloyd vleorge nadomestil avtoriteto Haiga in Robert-sona s svojo lastno avtoriteto. Njega torej zadeva vsa odgovornost, kar pa bi bila slaba tolažba, če bi stvar ne bila uspela. Lloyd George ie sedaj brez-dvorr.no in jasno dokazal svojo popolno nezmožnost, voditi Anglijo v tej veliki vojni. Parlament mora za to pri tem položaju nastopiti kakor se mu zdi potrebno. = Senat proti Wilsonovi diktaturi. 2 e n e v a, 15. februvarja. »Heralđ« poroča iz Ne\vyorka: Senat je odklonil z vsemi glasovi proti 13 glasovom pred-log, da se izroči V/ilsonu diktatorična oblast. 2a deklareclfo !o ?a politiko Jogo- Občinski zastop občine Zlatopolje se soglasno in z navdu-šenjem pridružuje majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba in izreka njegovim članom, zlasti načelniku gosp. dr, Korošcu popolno zaupanje in jim kliče: Le krepko naprej po zacrtani poti do zmage! — Iskreno se zahvaljuje pre-vzvišenemu knezoškofu za njegov od-ločen nastop In jasne besede v svrho edinosti naroda. — Obenem zahtevamo skorajšen in pravični mir s pravico sa-moodločbe narodov v nadi, da po takem miru zasije tuđi našemu naroda solnee lepse bodočnosri. Goriški begnnci f starešina drnžin) v občini Smihel - StoniČe pri Novem mestu ee izjavliamo za jusroslo* vansko deklaracijo naših državnih po-slancev z dne 30. maja 1917. in se pridružujemo zo.htevi uresničenja ingfo-slovanske države pod Habsburško dinastijo. — Pri tej Driliki darovali za BUre^ kov spomenik 535 K 50 v. Slovensko ženstvo za deklaracijo. Izpolnujoč oporoko našega velikega In nepozabnegra Slovana gosp. dr. J. E. Kreka, se z vsem srcem pridružujemo žene in dekleta občine Zlatopolje deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917 in izrekamo popolno zaupanje poslancem tega kluba in prevzvišenemu knezoškofu pa za njegov moŽatl nastop prisrČno zahvalo. —■ rZdina naša želja In zahteva pa je skorajšen in pravičen mir s pravico samo-odločbe narodov. — Sledi 197 podpisov. Možje in žene, fantie in dekleta iz fare S o s t r o pod Liubliano se navdu-šeno pridružujemo državnopravni ia-javi >Juffoslovanskegra kluba<, podani v drž. zboru 30 maja 1917. Hoćemo in zahtevamo, da tuđi nam zagije solnee 8vobode v naši Jugoslaviji, da bomo pod žezlom Habsburžanov na svoji zemlii svoii erospodarii. Poslancem >Ju-Koslovanske^a kluba« Izrekamo za njihovo energično in smotreno delo v doae^o ciliev ju^oslovanske deklaracil© vse priznanje in popolno caupanj[e. Posebno hvaležni smo svojemu pre-vzvisenem knezoškofu, da se je tako inožato zavzel /a našo narodno stvar. Vsemogočne^a pa prosimo, da naš narod in njee:a vodnike podpira v tem težkem bolu in našim prizadevaniem podeli svoj blagoslov. — Sledi 717 podpisov iz vseh 9 vaši fare Sostro t. J.:" Dobrunje, Zadvor. Sostro, Podmolnik, Sadinja vas, Podlipo^Iav, Ceanjioe, Z** ffvadišće in Zavocrlie. Pođpisane žene in đekieta van Velesovo, Trate, Vo^le, Do-k 1 o, Senčur pri Kranju, se z oelim srcem pridružuiomo mainiški d^kj^^^-ciji in izrekamo Juffoslovanskenra klubu in njega načelniku popolno zaupa-nje. — Podpisi: Velesovo - Trata 53, Vogle 125, Doklo 153. Senčur d7. Idrijske narodne žene in dekleta slovesno izjavi jamo, da se navduše-no pridružujemo maj niski deklaraciji >Jugo9lovanskega kluba«. Z največjo radostjo pozdravljamo priliko, da se moremo javno zahvaliti >Jngoslov. kln-buc za njegovo neustraženo in dosled-no delovanje v prid sveti narodni stvari. Poziv li amo ga, nai se za nobono oeno ne odmakne od sadrtane poti — zavedajoč sev da stojimo trdno in ne-< omajno sa njim. — Sledi 679 pod-pisov. Pođpisane žene in dekleta iz fare Podbrezie se pridružniejo z vsem srcem izjavi za deklaracijo >Jttgo*ior. kluba« z dne 30. maja 1917 In izrekamo Stran 4._________________-_____________________________.SLOVENSKI NAROD*, dne 16. fcbraarfr 1948._______________________________________________________09 Ste?, Postoineke Žene in đekleta so poslale se DadiJjnih 346 podoisov. -Podpisane slovenske žene in dekleta iz Konjiške okolice, župni-t* e Cadramske in župni je S v. ► uh v Ločah. z lastnoručnimi pod-pisi iz rađamo svojo odi očno volja, da me politično ujedi ni jo vsi Jucoslovan-ski narodi habsburške monarhije pod avstriiskein vladarjem. 759 podpisov. Skupno šievilo vseh podpisov iz konji-*ke okolice znate 2295. Žene in d«kleta Ccrkljanske © b č i n e se z vsem srcem pridružujemo deklaraciji iz 30. ma.mi ka. 101?., ter kli-iemo; >Le naprej do popolne zmage.« 386 podpisov. Pod pisane žene in dekleta iz Krao j a se z vgem srcem pridružujemo majniški deklaraciji in izrckamo >Ju£Oslovans*keimi klubu« svojo po-polno zaupanje. Zavedamo se. vseh dolžnosti slovenskega ženstva, zavedamo se pa tuđi žriev, ki iih ie dopricesel naš zvesti narod; zato pa prosimo slavni iJugoslovanski kiub< nai nam izpo-sluje edino plaMJo, ki fra želimo: samo-frtojnosf. neodvisnost: vstraino naDrej. prej ali slej moramo doseći kar nam po veej pravici gre. — Krauj in okolica 755 podpisov. Ker naših mcž in fantov ni đoraa iz-javljamo žene in deklera f a r r po-1 i a n s k e obeina doljane, del ob-čine Trata in Javorje; V^o dežele kjer živimo Slovenci. Hrvati in Srbi v našem c-ečarsivu. se morajo združiti v .eno skupno in svobodno Ju^oslovan-eko državo pod habsburškim re^arjem, kakor 10 zahteva Ju£o?iovan&ki klub naših poslancev na Dunaju. Pozdravljen in blagoslovljen, ki prinese mir. Ne moc. ne eila, pravica in ljubezen ga bo rodila. — &*i\i l»39 podpisov. Teorija in praksa. S štajerskega nam pišejo: Slovensko javnost je treba skrbno opozoriti na nc-mške gospodarske napade, ki so naperjeni zoper našo narodno posest. V večjih nemških mestih se vabi nemško obćinstvo brez razlike strank z javnimi oklici k podpisovanju delnic po 50 kron za obnovitev Gorice. Oklic ima na videz nedclicn nad-pis >Aktien far Gorz« — pozivlja pa Nemce k zbiranju sklada za nakup po vojni hudo poškodovanih, delcrna porušenih in zapuščenih in zaraditega ce-nih domov ali stavbnih parče! v rnestu GoricL Tako se naj ustvari velik kompleks nemskih stavbišč in nemških do-mov, ki naj ostanejo za vedno v rok a li zanesljivih Nemcev; ti pa naj skrbe za izključno nemske stanovnike, naselitev nemških rodbin, nemških obrtnikov, tr-sovcev itd. Tako upajo Nemci pridobiti za nemštvo zelo važ::o postojanko na državni železnici proti Trstu. Protiakcijo nai zečne na naravnost strašnih porodnih mukr-.h trpeči narodni svet Treba bi bilo izdaj ati delnicc do 10 kron (bogatim - dobretniki jih laliko podpisujejo po 10, oziroma več) za novo zgradbo slovenske Gorice, ker je bas sedaj dosti denarja med Ijudmi in bi bil greh, če bi se ta denar obrnil v gotovo rnanjvTedne namene, kakor je ooisan!. Sedaj je čas, da se dcla za Gorico. Slab voiskovodja tišti, ki pravi trenotek zamndi! Deklaracija je krvavopotrebno narodno geslo in nas veliki nacijonalni program ali grnotno delo t. zv. drobno đelo nas mora chraniii pri življenju, ker nam drusače 5e tako lepa teo rila ne pomasra nič. Tuđ! za družbo sv. Cirila in Metoda fn slovenske šolske otroke snloh ter vsc — zares korf?tne narodnoobrarob-ae sklade nabiraimo sedaj v pntti svojega obraza, da labko narodno živimo, delarno in napredujemo! Z Goriške°ra. 15. februari a. 3e enkr? t Standrežko po-jlie. Ako hi bilo n^ini državnounrav-|aim faktoriem re» do te»a da plodovi ta 'jroriška dežela leto's kai pridela. bi f^ (bili pobrirraM r»red v^^tti za ono dele ki 'slove po množini svojih nrid?lkov. Ta-;ko bi se bila morala toptrarna skrb obr-nlti pred vsem na p.irižko rtolje. v crvi ivrsti na ono pri fitandrežu. VrtojH. Mirnn. Sovodniah ki te znano na trsih «bo£T svojih pridolkov, kater^ daie tso-daj žp »pomladi in ki pe vrste ćelo l**to. Pričakovala ge je ta skrb in m»rsikie \me je računalo z eoriškimi pHdelkt leta ,1918. Dunainki žut»an dr. Wei«?kirch-•ner ie bil r Gorici in ?i Ie tnm žp z^eo-tavl.fal eori^ke pridelke sa dunai<=ki trg. Ali ako pojde tako nanrej, kakor doslei. dp bo eorjških pride'fkov če leta in leta. Pa bi MH lahko že letos v obilni meri. ako bi vladala na raznih visokih in odeorornih me«5tih rjreudarnost. ;AH čuite, kai ee ie zerDlilo s Stnndre-iem! Vag i* res obilo trpela in kftkor '«no poroĆali. je Ie malo etanovani ?e ta za silo, na raznola^o. Ali ob Soči pod Fojcami in ob kolodvoru eo bili napravili Italiiani lepe udobne barake in sicer mnosro. ki so »earale tia dol do So-1 vodeni. VnriiSamo kai ie bilo treba ra«-'biti in uništi te barake? AH ni bilo to-iliko razsodnosti takrat. da bi bili r?n-iatili na miru te barake, ko ie od^el i« •dežeie la^ki sovražnik. ki iih Je rwta-;Til in pustil ćele in dobro ureiene? ;Standrež bi se bil mo^el 'zborr»o okDri-etiti ž niimi. pa ne Je Standrpž. tadi "clrufce gosedne vaši. In eko bi bilo ob •reki kie orevlažno. sol ie moiroče barake prenesti drnspim. Stnndrež ie ▼ ka-tesroriii C. par ljudi bo doma, drusri pa bođo ioJtali po svojem doHu v pre^nan* gtvTi že nadalie . . . To. kar ?e ie zero-dilo 3 Standrežem. priča o velikanski konfuznosti, malomarnosti in ne«DO5»ob-Bosti na morda tuđi hudobiii oderovor-nih oblasti, to ie prava sramota za dr-iiavno unravo. « Kakoiev (jonski dežell. f IKi moke. ni kruha, ni zrna soli. Poli- ! jtična oblast je obljabliala po okrožni- { \mk ayroTi«MciiOt *ii iopanl nimalo ftt * nobene aprorizacij«. »amo ©krožnico lahko i>okaž#io lažnim ob^inariem, da se na-itiio z nio Trz^ški nametnik e% vozi por dol. iz Tivu na bunaj. z Du-naja v Tr»4. deželni glavar hodi okoli brez fflave, Doliticni uradniki zmisrava-jo z ramen, župani kli^ejo na pomoć, prebivalsiro praša kruha in »emena, tuintani zakrioi kak poslanec, vee je zbe#&no, zmel-njava na sme^ni&vo. iok in krik- lakota in bolezen, vide* pa se dela nkoda, ki ^rozovito narašča od dne do dne; OfrromBa j© čkoda, provzro-e«na deželi. odkar je ogvobojena. To so razmere. ki kriče do neba. Iz Gorice. Neki gorički me-Scan, ki ima hiro r eni najprom<*Tnej^ih ulic, in sieer lepo. veliko hičo. pripo-veduje: Groza m© je ob^la, ko *em sto-pil cez prag evoie hiše. Z velikirai stroški sem \o uredi I, da je bila ćisia, čedna, lepa hi.^a. gotovo v kra« prometni ulici. \li kakčna ie sedaj? Na eni strani ie res preceji poškodovanm po ikilijanskib izurelkih. toda dru^o-da je ostala ćela. In kako je po snh:ih, hodnikih. stopnicah. Straćen smrsd ti udari v nos. in kamor stopi.4, stooaš po blatu. 2elodec •« ti oreobrae. ako hodi* nekai časa po stanovaniih. Kar je bilo pohišiva. in drugih reći v hisi, v.-»« je razbito, raztolćeno, razdranano. »tr-gano, aalašč roškrsnovi<. !n kdo mi povrne Akodo na pohištvu, opravi, podovih, itd. ? Nevenetne reti a« gode na Gori-žkem . . . Ministerzaiavnadela na G o r i 3 k £ m. Nanovedan ie dohod ministra za iavna dela na Goriškem. Ogledati »i hoće Gorico in menda tuđi bliz-nio okolico. Ali prav bi bilo. da si ogleda tndi Kras irt na Tolmin^kem in Bov-^kem poškođovane kršu*. Vse preinalo pazn^^ti se obraća tem kraiem. ki po istotako, nekateri ^ vec. trpeli kakor kraj i oh Soči v goriški ravriini. Narodni zastoeniki pa naj norabiin to priliko in povedo ministru vse. kar iim teži ?rce. Morala bo vendar kai zaleglo in poEGiifiraJo^ Iz F u r 1 a n i j e tuđi ©rih^iaio obupni klici, da ie brezbiižnost vlade in njenih za^topnikov do«egla vi^ek. Ne Hrisajo se ne za aoroviznrijo. ne za preskruo kmetov s aeiiMiui in orodiera. taka. da ako se Vo %$ nekai ćasa zavla-covalo. je letosnji oridelek ie izsnV l.ien. O /ervinjanskem okrnia. ki ie ▼ vojni najmani trnel. praviio, da iw* Se m?rsikai v zaloei in dolžTio^t politične obl.isti bi bila. da z cdvi^kom pre.*krb! hujže nrizcidete kraie. Ali nič te^«arni cr revi-denta .sem prekri dve S'ovenki ip Fe nemalo začudi 1, da urađnik iz rs*Vejja provinciialncsra Tnc~xf\ govori ponr»irto-ma pravilno^ slovensko s ■1oven«kiTni knieticami Ns vprež^nie. kie f° ie nn-učil, ie odsrovoril: >PriSe! ie vlr.k z he-jenmci. zmptsli so Vh na r»eron in nihfe več %e ni brisral zpnie. Noben ^lovek v KralupVh ni zpal tfovenfbo besrunci na tndi nik^^r nic-o pI'&Ut ce-^ke h^p^de. Kai torei? Posku«ril nera. fp »e mo^rm spor^zumeti f: niimi n rvo'o nisci no pa pto se !ft.K?-:o doTOvonli. Pr>*f»m n^tn se ućil iz »Vvmaza'.i« fmnla rIo^pp'«1'* pfo\Tiica za Crbe") in po!cin iz SJcrh5n-5kove uc^ne kn i i sr*?, otrori so ttii no-o-dili eot * * T>-ji;7o in trAzo se^Ti Pe nauči 1 el«. > Sr i smo S'.>var rrz^el'li po o':o*i51*ib vaseh. Bile wo to žene z o'roki in p^'co-liko ptarr*ev. Skorai earpi kmetski liutj-je z (ToH.Vfieera: iz StPTi<'re?:n. O*>**-"c*ra-sela, Po^rore. Pola. Lokvice. ^*»Me n^-kai mdbin iz Bre5*ov>ce na Frr«u in Cezsc-če na Bovskem. Dnnrl/jTin^nji ie v kra!up«d:pra elivarsivu 318 Sloven^ev. Vpem F^» ie podl'o in *=e rodi «?abo. Glnvr r-rvo j'ra i« n^^az.^'o ptnnovpnia v gostilnah in praznih hisah v vasrh, potGm u a r e ^si v*»č hr'**°1^ Tr>:r> * ~ vizaciis po če*kih va^eh je iaT'o tcžka. ker niipnjo niiv. NekoMko nniife .1** v Kralupih. >Konsr»l< ?e ie trcrlM. da *-(>• Jikor nroijoče olais^ tem ne?"^^n?rn liu-dem bedno živfienie Glavarstvo mu ie T>O7:n*\ie dorlelilo ftkrb za v*.e S'ovence. Ali ni bilo ne obleke. ne Čevliev. ne hrane, desi ie posredova! in nrsrir** Pii obln«tih in tuđi dtI berunskem oddelku na Dunciu. K«r ie ^Kv^r^tvo <1e!!»1o razne neprilike, je »diofrio odklanial odgovornost in protest »ral. Prišel ie na vizitpriio mon^ffrior Delu?an Gospod Krejči ie dobil pismeno pohvalo in tuđi coriski deželni elavar dr. FaidutH «e mu ie zahvali 1 za gkrb. U.da nomoči ni bilo. Pomagala sta samo elovenfOca f!u-ho\Tiika 0. Vu*ra in M. Roic h\ *ta več-krat obiskala becnnce in *r>Uki ravnatelj J&nfdersi? »z Brna T'radi so ostali napram upodi beflrunrev ponolnoma hlsdni. Bricali fo s« samo za to. da bi prišli vsi nad 13 let atari nioiki k vojakom. Na stanovanju *. >konzula€ B#m srečal 2 bezun«-a slpre»» možt in de-klico. Potrrežliivo eta šakala ie nekoliko or. V crtah njunesra obraza, ki ml !• o*t*l ▼ apoaiaa. ai kUo toBUi dmr I pati?ne«a o^nja, boječe so bile poteze valed stalnih eltrbi sa domovie in vsled dol^e«a irplieni» v tu Uni. Ako govori* ž njimi, f© iim razprostre no obrazu trpki nadmen. »Od kod »te?< ,\% Opat-ie??asela. Hifco imam lepo. novo,« odgovori etafee in zdi se mi. da se mu solza »ableftieknjo v očesu. >Katera hiša jje v»&a.< Hitro, živo mi c!»kf«. d« ■•••■»m-na cesti proti Gorici aioicč* nova in Irpa hisa je niegova. Po veni mu po po-roćilih iz >Slovenskofira Naroda«, kako i© v Opatjeraselu in rloboko vzdihne. Sa vpražanjo, kpko iim «:r** tu na Ce-5,kem, bolesmo novtai elavo in re^c: >$e tako, bo tu dobri Ijfudje. ure že nekako. Vfli komaj čakamo da se vrne-mo doinov. Liuciie eo pridni, tako trdo delaio. Mi živimo dom/? la\4e.' Ali se aponiini.ite rTe «Io irepti kraške-za vinoa, peržuia, kra-keira sira . . .? De-kii^a, «t*-r« okuli 18 Irt. zna f.e dobro češko. Kuor m^re. dela pri vaekih kme-tih, ali po ve'ini so to stari ljudie a!i žene, kaier^ mcrra.io skrl>eti xa otroke Obieko imaio skorai se vsi tisto. v ka-teri so riern :>ri*Ji. Dobiio ^icer kai. eli to ni za nič Toliko. d?\ otroci ne o^tpne-io naei. Vidi se takoi. da ^idie delaio dobre gšette nradnlUi so zadovoljni, da no režili ropet nekaj ektov. pred-flloinrki, da vršiio Hinsnitarno rlrlo. aii u- os;a herunka. mati 3 otrok. oce ie padcl pri Gorici, ne d-Jtleč od rtorn.% drži pelorino iz pnavi >kakor za rU>e loviti« in ne ve, kako hi » to ncleHno uhranila pred mrazom vse tri. Imnor.flntna slika za zdanje >humanhflrno< delovanie. Bfffunski slovenski otroci obieko-jejo češko solo Kako u*»r>evaj(», eem vpražal ii<5iteHa. Kakor f-e.ski. Vsi sro-vore će^ki in pridno rp uf-iio Snmo boli živi fo noiro nnši. V >me^anski čoli« imam en<»-xa, nekesra Vižintina, ki 1e bil nrkač razMO3aien. ali na edini oporni n frVižintin. elej da priđeš rlomov kot priden, marljiv in naohra*en deč-koc pa Ie po«cal ir. niesra naiboli^i fant y celein razredu Trentinski otroci imaio svoiu la^'ro ^>olo. tr»«» .. » ni.lj i-.o-jo, ker imaio tu svojo učitelje. Umrlo i© v Kraiunskem uflavarstvu po nradnih spo roči Iih 14 beffuncf»v, nai već mnVi otrori. izmed 5 stareiših oseb pa sta se 2 ponesrećiti. Berta Ma-ru?ič stara 18 let. ki ie delala v žele-zarni na Kl«dnu ie. umrla vsled za-RtruT)ljenja krvi. 1 Metni Devetak pa je uronit, ostali 3 so bili smri Jiudie. ka-tere Ie snravila pod zemljo stnrost. Otrooi. katerih je nnirlo 9. ^-o prižli že gem hulni. Pod češkim obnebir-ro je za-crledalo h\£ sveta 8 slorenskili otrok, ki pa ne pridejo domov kot Franreti, Janczi, Antoni, ainoak vsi imaio na ća^t češkefra narodT>es:a svetnika ime >\aclav%. gamo eden, kateremu ie bil boter revidenf Krsičt. no^i njeerovo ime Bosrumil. Besrunsko dekl^ Kristina Kla-vorova s^ poroci s č^žkim strojnikom \% tovarne. SvHtovdco obieko ii pre^krbi begnimki odbor. C'ehi spiošno hvaliio 5'ovenro. ka-terih prej ni?o poznali, toliko boli. ker vsakA vas ima k^keira fina iavrt rtr\ Gorici. >Jaz imam sina v Doberdrbu, tam počiva nekiv^ Dod skalami, tu ori nas r»a so Ijudie ravno iz iste vasi.< tako uii ie roke! ncT-wi priprosti delavcc. ćeš vsi smo enako rcreži nas vse i« zrdela ens-ka usoda. Ktiko so se «*eskl liudie o^r>aža!i proti Slovencem, boste iz«*e-deli pozneie od niih samih. Dopis iz Cslfa. (Gd na£*s« poroČeTalca.) V Ce!|ut 15. februarja. Porotne obravnave v Ce-I j u. Dne 9. t. m. se je vriila nbravnava proti p-ist:3«:iiku Joieia Flanincu in njegovi ženi Tcreziji iz Anovra pri Vidmu, proti pr-vemu zarad: umora la^tneia očeta, proti ženi zaradi pngovarjania k umoru. Med zakonskima Jožefom in Terezo Planine na eni ter Planincem star. na drugi strani so te leta sem obstojali prepiri zaradi prezivitka ?n je moral oče sina zaradi teKa večkrat iz-ročtt sodišču. Avs:usta lan«kesa »cta je zo-1 pet izrodi! neko zađuvo svojemu pravnemu zastopniku. Ker pa se »e spor poravna!, je hotel stari Planine dne 25. avg- itl v Brezice, da tožbo usnvi, obenem pa \ ložiti novo tožbo. ker sta mu mlada oJpovedaTa stanovanje v hiši. Dne 21. avg. pa so ca naja. in ?odlsće Je ohsndi'o Planfnca na 10 let težke ječe. Tereza Planine je bih soglasno opro-?čena. ker ni bil:* dokaza, da bi bila moža k dclanju hiijs':nfa — Dne 11. t m. je sedel f a obtočnf !■;!'-oi koma} IHletni Vincenc P 11 b e r S e k iz Oor Ložnfce pri ?lr>v. P!-s*rlcf zaradi ubola. Pri vasovanju je trči! nb svojega na^Drotnika. ki «a jr /e vcč'crat nr! d^mi nicKovesra dcklcta č^Val. in iz l/iibosunin^-si fer sfff^e i*"* ra Ie i!.!?.ri! r. brerovim Volom po "hvl, da \z v 21fh u^fi izđf^rfl Ohtožcncc }e £r!zral; vs?ad s\:~ ^ane^a »'•Iznan'a in mhdo.-t! Je dobll 2 leti Jr?c. — Hne 12. t. m. se \e iticI zaTova-Jafi 50 Ictrf c'ivJni cffdjal Gustav H 1 v * č i k \% Cc!?a r2^ađt potievertenta 7'n2 K ** v 7anortneTi rru ^"""^rta. Ta znec?V je p^^la^a ć'i9 2. rrarca T917 c. kr. sr*fa na Vrarr-s':em is 7T>i3?.čfne Simona D?eta da-Cne-rra uradti v Celje s prošnjo, t»«i! ca r?^ž\ v jti-žnoi?tniersH hrani!^fcf. T^ bi bfl mor^T onravJt! Hl *?'*?:. Ker F«đ!?5ff t?! nreJMo vfofrre VflHž^e. Je ur-i n^v-d*- f»r> 4^1 t« T>? V « n»o'p»«. rat •*• ^"ir d-*-*^»-, H da i- t-Hf f-i 7r»i*v» vi«,???*' ttrr^'t H^|« W» f^^.rr.r'-J *t-^»*^»*» U vsled tesa iiluičik opro-ščen. i> tem ie bilo prvo poioLio zasedanje koĐčano. ^o porotnem sasedanju v Celju. Ktiivr du^lej veanot tako se ie tuđi sedajno poromo rasedauje vršilo v znamenju nemšucsa r^^pravneaa jezika. Koii^G^rdt ie smo nastupali prou neznosni krivici, izvršeni nad na^iin ljudstvom v obliki netaiiviii obio^nic proti nciničrne do-ćela ntzmcžni n IjuJein, nem>kih govurov državnica pravdnina in predseduika. iidino kar slovenski obtoženec razume, je par vpraianj predsednika nanj ter govor — za-tfovorni.a brez ozira na to, da se s takim posu panjem zavla^jjcjo razprave, se mno-žijo stroškl države in stranke, je za normal-nc^a ćloveka naravnost muCno, poslušati tako razpravo, ki bi bila lahko včasi. na-rtiesto v trch, fe v eni uri končana. In to vse zato, da se varuje dekorum nemitva souiić na naših tieh, sodi^č za naše ljudstvo. Je to kos onesa naravnost smešnega stremljenja, obđržati vsak atom nem. nad-vlade, da se bognedaj ne bi niti z najmanjšo trohico podrl princip, da je vladni aparat v nemžkih rokah in da se nima slovenskemu jeziku v nobenem uradu priznati enako-pravnost Še ko sodnik razglaba sodbo, slovenski obtoženec do zadnjega trenutka ne ve, kaj bo ž njim. zakaj tuđi v imenu Nje-sovesa Veličanstva razsc'ašena sodba mora biti najprej nemška, potem ?ele vrže sodnik par. slovenskih besed obtožencu v obraz. Vse to nam kaže v malem, da si v očeh kr-marjev državne ladje, v očeh nemških biro-kratov naš narod vkljub neštetim Irtvam tekom vojne ni zasluži! niti najmanlše tro-hice pravfc. da so vsi potokl slovenske krvi, ki so tekli za domovino in prestol, za naš narod bili brezuspeSni. Potem pa 3e naj Ie kdo rr.cd namf, ki bi s! ne želei, da si v bo-doče svojo nišo po svoje uredimo, naj je še kdo. ki Ie trenutek dvomi o pravičnost! naše dekiaracijske politike, katere slavni smoter je, izvojevati slovenskemu jeziku vse pravice, kl jih naj v polni merl uživa v bodoči — Jugoslaviji?! Je to Ie majhen del velike-ga našesa problema, a že ta sam na sebi znaten dovol], da s podvojeno in postoter-jeno energijo vodimo boj za svojo svobodo. Vodja celjskega davčnega prada — pred poroto. Na drugem mestu poročamo o porotni obravnavi proti davčnemu oticijalu Hlusčiku zaradi pone-verjenja. Razp^ava sama in obtožnlca dr-žavnegd pravdnika sta nam pokazali, da je spada! na zatožno k!op pravzaprav tuđi vodja davčneza urada Klementsehitsch. Ob-tožnica izrecno pravi, da je »pomanjkanje kontrole v davčnem uradu v Celju omogoCMo, da Je tri mesece ostalo prikrlto, da HluSčlk denarja ni naložile. To je naravnost grozna obtožba tfradnesa vodje Klementschitscha,ki ima iia-!o^o, podrejeno mu uradniStvo kontrolirati. Fa kako b? utesnll Klementschitsch se baviti bolj s privatnJml nes:o uradnimt posM, I a\o je b'lo mosoće. da ga je večinoma vi-deti na ulici, če bi svoje uradne dolžnosti ve^tno izpolnjeval? Kako bi se mouel sicer toliko brijati za nem?ko politiko? Sicer pa, kaj naj vec Dričakuiemo cd človeka. ki ie b!l. ko je vsto!>il k davkariji na LaSkem, pošten in zaveden Viljem Klemenčič. član Sokola, ki pa se je pozneje ponemčuril iii posta! za^rtzen narotnik slovenskega naroda ter je fz ooštenegra *člč"a« v svojem Imenu napravi! »tschitscha*. Kot vod^a davčneza urada je ime! dužnost rtluSčI^a n-i deoozitnih Doslih strofo nadzorovati. Tesa ni storil ter le s tem đokara!. da Je ne5?n*ob?i svojo službo vestno izvrlevati ter da ab^olutno ne snada več na svofe n?e^to. Wnr>zo ;rna mož na vesti, fn Če fi-nančni oblasti rTl:^?iVov ^lu^aj ne bo rsdo-stnva?, đa ca poSll* v davn/> »zasluženi« noVnf, borr^ posveti!! Se v ^k drutf s^rltt ico*T7ek. A!f «e «->oTnfnla Klementschlttch. Val mi tc ?«»hrusU na nekem zborovanjit v^r«;i-ata v O—vr>?n v obriz njegov -kopa-ct'onalcc* đr. n^inln? Zanfmfvo W t^d! bilo 73 iavnost veđefi. V*\ '" dil nar dni ored n"*-rtr»o oh^-Bv^z^n r^lti^čf^- tj»-1 nVro/n! s^d-v\H na 73"i^nik. V?»r je v dJ^ctolifarai or^N-kavl ^ "':-fin na Klemfn^^ft^cha zanioTx^l Cvdne stvari čulemo o fj^ai^nil *rir\*.**-i f*r*»*'^»pf. T.tT*d*m 5e ra-avrj^^f v^l-Tt«.?*T/> r,^wrt-^ rfs^fne t!«l'OV?«^ !*» ?"Tf.-»rj!|fTi- • fv-r«' nro^i*••'*>n, f»l 1^ (f^^e »v(-'cfI^fi'"i^*rf« n»r^."-ei n^-V( j^i'^rgir^^«? v*irra\icr. Var r«M f* cov"*! pM?'»W|)| r. ra^rtfovllnm. d* tO ?♦-»*- đcla, Tn e^Vrat naf bo ta opomfn ćch vol? . . . Umri ?e v d«'. hrirff«!^ v Or^d«"i ^•^e M. t. m. t™*vrr t> f%n«'->stnHc Jožcf Preskcr fz ZreC ori Kon'fcah. Zfcsr*w3»i:o ciovantVffi štajerskih otsrtoikov. Maribor. 13. februari«. V Nsrofinpm dorru *o ^e dan**s ?'»rnli nVfpTivi ^v/s^n iu-žno^taier^lcih oliTinih zadrti«?. Prišli po v Jerw»m st?-v«Tn. da novrrliffnpio p'over.sko obrtništvo in u:* oripr.ivijo n« oni prečni dan — ki <*<$ nam bliža z vel:kiTni koraki. Zvezc ff. Znnanc. Po zdravi 1 ie do^le d*»l^firate. 7">stonniVa Ju^osiovrinskecra tr^tiV-a dr. Vcreiovški, ^aptonnika <*a?o-r.iris in irosff1. Podni i^ nato zanimivo noro^ifo o de^ovanfn Zvcre. o «+aniu r.^oveTiskoflra obrtntFtv«. o niesrovih za-btevrh ter o na!o^?7i ki 6?'fMo ^'oven-^'o obrtni?!vr> r bodove. Porobilo je MJ© Fnreieio r. ođo^rav^.nlem 1T Zvezi i* v^lsntr-nih 15 zadrn? s 2039 člani. Pred^ednik ^e prcminH 8loveT>«kera mecena, prerano umrletra^ *. Gajška, ki svoto. O stanju hlasajiio jfe poro?al bta* ffajn;': e. f.ovro P a t o v a r. Po rrrnmivi dehnfl i© bil na pređ-lo«? c. Perperi* izvoljen zopet stari odbor. Neto j* do>vil bese-fo drt^vnl no-j*'*Tir^ dr. K Verstov£©k. ki ie snoro-^'1 zborovalc*"n pedreve JuTOF'nv^n-pkesra k'n^a. Do sedii ne \e za slovensko obrtništvo Dri nas bor© malo stori-lo. Mi morpmo % vpemi pilninl rrOTnnsratl novzdieniti pTovenpko ohrtni§tvo in tr-urovptvo. predvsem inRle?;\ in ?r Slovenskem Stajerjem prisei bo — kar Bog dai — prav kmalu čaa boljše tu srečneiš© bododnosti uigoalovanskegr obrtništva. Jugoslovanski klub boČe stati obrtništvu ob strani in mu pomagati do napredka. (Splošno odobravanje in pritrjfiVRnje.) Predsednik'g. Župane se jfe sa* hvali 1 dr. VeretovŽku in Jugosiovaft-skernu kinbn ta isdatno nomoč. G. Zadravec iz SredifeĆa J© po-udsrjal. da nai bo naloga slovonskega obrtništva in posebeji ft© Zvez©, da §6 n© bo toliko našega obrtni$kega nara* ščaja raznarodilo. Obrtniška organi zaci ia rnora raztegniti svoj© moči do tad* nje hi^ic© elovenskega obrtnika. Poslanec dr. Knkovee j« po* zdravi] zborovanje In je v zanimivib iz-vajaniih poudarjjal potrebo organizacije. (Odobravani© in pr!tri«vanj©.> G. Petovar je nato prečital re» soluoij©. v kat eri h se zahteva: 1. Uetanovitev trgovsk© in obrtu« zbornice v Celju za Slovenski Staj©r. 2. Slovenekega zadružnoga inštruk« torja in zadnižneca inšnektorla sa Spodnii Sta jer, primemo slovensko za« stopstvo v državnena obrtnera svetu^ tretjino sastopnikov ▼ deželnem eavo* du za pospeševanj© obrti v Gradcu. 3. Slovenskim obrtnikom in njin organizacijam s© naj da na razpolago dovoli surovi n, živil in drugih potr©b-ftćin. Slovensk© obrtnike, ki so neob-hodno potrebni, »© nai oprosti roja&ko službe. 4. Občni ebor izreka trgovskl In obrtni zbornici v Gradcu vsled zapostavljanja slovenskih obrtnikov svojo nezaupanje; obenem protestira proti krivični sestavi staforskega obrtno* pospeševalnega zavoda v Gradcu. 5. Občni zbor izreka Jugoslovan« nkemu klubu in posebej fe© poslancu dr. Verstovšku za vzorno zastopani© koristi slovenskega obrtništva svojo po* polno udanost in zahvalo. 6. Občni zbor izreka slovenskiti deželnim poslancem svojo popolno ada-nost in zaup&nje. Reso luci je so bile ©noglasno !a • navdušenjem sprejet©. G. Horvit iz Sredisca navđufiuj« male obrtnike za organizacijo in slika današnji Đoložaj domaćih rokodeloev. O. Volk opisuje, kako delilo Grad^anS sukan©© na Slovenski 8taj©r. V Građen je sukanca dovolj. a nam ga ne dajo. Sukanec, ki bi morali dobiti Spodnještajarci, ostan© v Gradcu *t ▼ ostalih delih Kemškeg* Stajerja. Nek zborovalec opisuje, kako fiak graški trgovec prodaja sukanac, sa ka* terega je (za posamesno štreno) na* stavljena eena 32—36 v, po 5 K hrvat* ekim Zidom, ki ga potem nrodajajo po 6 K na Štajersko. (Klici: Skandal! Tako delajo v Gradcu!) Ko se j© š© oglasilo neka! ttdele-fceneev k besedi, je g. Župane sakljuSil lepo uspelo zborovanje a želio, da so borno na prihodnjem občnem zboru sesli srečnejši in veseleifti t aamottojnl iugoslov&n^ki domovini, (živahno odobravanje. Klici: živela na&a Jugosla* viia!) Slovenski obrtniki ta Jmroslavifo. Po zborovanju je ie e. R e h e k Is CeT.ia opisa 1 z&odovino (251©tnico) gibanja in organizacije plovensk©i?a obrtništva na Slovenskem Stajerju. Ob koncu je nredlagal naslednio izjavo, kate* ra je bila sprejeta med viharaimi živio* klici: »Slovenski obrtniki Slovenskega Stajeria, zbrani na sestanku v Maribora dne 13. svečana 1918. izrekajo popolno in neomejeno zanoanle Jagosio* vanekemu klubu, osobito njega predsedniku g. dr KoroŠcu. in ▼ popol* p^m obsesu odobravalo deklaracijo i dne 30. maja 1917, to ie e n o trn o J u • goslovansko državo, v katert imajo biti združeni Slovenci, Hrvati In Srbi pod habsburškim žezlom. Sloven* ski obrtniki vidijo le v tem svoj nadalj* ni obstoj in napredek, da bodoča jugo* slovanska država stori sa obrtništvo na jugo monarh i ie to. kar dozdajSnji režim ni hotel storiti.« Tesli iz vrimonkik iml Vojno odlikovanje. Stotnik S0. lov. bat. 8rečko Grom je bil nonovno odlikovan s srebrn»m Signum laudls e meci za izvretno delo van je pred sovraš-nikom. Ijb raske^a vjetniitva Je pobejrnfl Anđref Nemec iz Semoetra prt Gorici. 17 mesecev je bil t Rusiji. Sedaj isce svoje starše. katerim naznanfa svoj naslov Andrej Nemec, A. G. K. Komdl 45, Sohutzen Div., Etaopenpost 448. Patrona v otroSkih rokah. Pri Sr. Luciji se je ponesrečil pred kratkim neki deček vsled eksplozije vojašk© patron©. Te dni je neki decek naSel patron o in se igral i njo. Pridruži 1 se nm je 61ctni delavčev sin Josip Te3t©n. Oni deček je vrgel patrono končno na ognji-šče, kler je eksplodirala in straSno po* škodo val a Testena po obrazu; izgubit je eno oko in desno rok© ima vso rastrgano. Pripeljali so ga t celovSko bolni šnico. Minister sa |arna dela ▼ Trstu. Mi-nister 2a jarna dela H o m a n n je od-pot'oval vcerajl v Trst da se udeleil prve seje deielnega eosveta sa obnovo Goričke. Poljski bejrund. Poljski trdnjavski povelinik Bohenbruck razglasa, 4a je dovoljen povratek enega dela begun oev iz ožjega puljskega trđnjavakogr področia. Povrniti se morajo begunci is davčnih obein: Alture, Ka vrana, Ga-ležana. Loborike, Liinjjana. MedatJna, i Mmtite. Pafoiav P^M^t^. Pi^^Mai^^K. g9 svoiimi dražinaml in polied-l-skiml delavci, v kolikor proti njim ni S-1^*** *°.!»*U»*e ali dnise eaprfke. Irdniavski kon>i*ar opozari* b©runr» D? f.'Vlt, a *a*ra«re v PuHn in t okolici, U nišo prar nie nsrodne in da ©bstoji za nje nevarnost e tirani #o-vraznika zlaeti sovražnih lefal in da i!*?1 E5 take «lnč#ie ne prevzeroajo r *3ke odgovornosti 2a osebno varnost uvilneea prebivalrtva. v ^ Sv°*° feiw r*zt«kal li ITtiboMfmottL V Cisti pn Imotskem v PalnacIJi je delavec Wate Madunić Orfić. W *e Je vmil d^mov s I fronte, svoji ženi s S3b?jo ođsekal rlavo in fo potem se. presekai od ramcii do prsi I Vzrok Je: IJubosumnosL Mađunić $l»fl kot Bsrtdnik y nekem dalmatincem polku. Poziv. Begunka \z Girice, ki Je vloZila fcoftcem meseca prosinca t 1. na c. kr. okr. fJavarstvu v Ljubljani proInH za naknadno bcttunsko podporo v zrtesku 2?on K, rta} wv ilje svoj naslov »Po*r?<1ov:»t«?c1 ra ?ori?ke besimce v Ljubljani'. Pros?Tka se ?e p"e«e-lila iz Oradca v Ljuhljano 26 marca 1917*« otroki: Fincem, Jožefo, Vltjelmlno In Gvi-tfoiiotit. Tranc In Gviđon sta sedaj pr! vojaci«. Dnevne vesti. — Občftf svet ima ▼ u>r» k. dne 19, februar ja 1916 ob £e-?tih ivečer ▼ rnegt-ni dvorani redno javno #e;io % tem-le dnevnim re-iotn: Na znan i Ia pred*ed« stva. Odobrenje zapisnika zadnje *eie. Personalno - pravnesa odjeka r>orofa-la: O dopisa žnrmnorem g>de deklara-rije jiuroslovan^kih državnih po^lancev r dne 30. maj ni ka 1917: c> izvoliui ku-ratorija me?tne!ja dekli?ke«ra liceja ea novo triletno poslovno dobo In » fzvo-litvi dveh zastopnikov mestne obćine t glavni odbor đežeina sveze za tuiski promet In tnristiko n* Kraniskem za novo triletno poslovno đo;.»o. Finnnčne- {a orls«ka poročUn: O ponudbl Frideri-a Koftiria ea nakup njeeove po?o%t1 Pred pmlairi št 25 (Marijina koneli) t rejrulačne uvrh*: o prošnji I'ršule Sfrah za izhris nekec^ bremena pri ni©-ni posesti pare. ft. 14vS in 149 kat. obei-»9 ftt. Petersko pretlmestje T. del to o dopita dr. Dompierijt t Trsta ftlede aie?ovesa r>~>> ™■: -> »:r':v- •'••<••'->■.--r zvez« med Trstom In thjnMem. Stavb-neca odseka poroci Io o poroci lu me^t-nesra ^tavbneea urada elede preraemb« retmlaćneffa nacrta «a s*»vernl del me-•ia z ozirom na novo že^eznično »tvezo ned iroreni^lro in doleni-uo £eleznt<-o. Obrtnesa ni eka poročilo o pro-niah dru^tra komisifonarler In društva prvih linblianskih postreS^koj za z\i-aanje maksirnainih tarifov. Upravneara odbora mestneffa vodovoda, me^rn« elektrarne in mestne nlinarne porocili: o dopisih župana irlede evišanja c-er*e voHi iz mestneg-a vodovoda in tflede 2vii:inin cene elektri^nemn toku iz I m^tne elektrarne Anrovizariiskeea I odseki poroci!o o raznih aprori^a^nih acadevah. Dnevni red tnjne eeje: Nazra-Bffa Dred^edVvA. O^of>renie zapisnika sadnje seje. Personalno - prkvnecra od-wka »oročili: o sklenih npravneea odbora me«tnec:a pogrehnez^ zavoda f]r-de sistemizovania »hizbenih mest pri tem zavodu: o disciplinarni r^devi ne-kega urfdnika Mesrne hrnn^lni^e ljubljanske. Obrtnepa odjeka poročilo o Deki prošnii za neVo obrtao Vonrewno. — Volna odli?ole^ ureta sodaria Bueerenisa. — Trgovcu Josinn Benediktu ee dovoli offraditi pvet. ki mu pa je prepustila Krani>ka hranilni-ca polee Bvoiih hi^ v Orad'SČu za neka j taffa v obdelovanje. z lično o?raio iz naravnesra le«^?.. — Morili Stiberni-kovi, ^ndrem PekHiu. Jakobu >n*el-cu, Ani Brirljevi. Francetu Klancičar- fu. Fran??Ski DežTnpnovi. ritTĐOi?trn ' Franzu kot zaMonnikn e. In kr. me«?ta za izrabliAtiie konl v Ljubljani. Jo^du i •Seinetu. Mariti Masi^trnvl. JožefJ Hra- '. etarjevi. Ani Prever^kovi. Francetu < Žabu'.-ovcu. Francetu Hriberoilro In .Ta- i riui MarenČetu ee odda v Dajem on© < *1eT3 ippptnera svet?, fn kpfere po pro- ] «ili, odbit© se pa pro^nfo Franeeta PI- i žka. G!ebot^ od 1«» dn f»l. ore dopoldne. Od dne 1*> februari« t 1. M lahko c^ta^ajo zonet atranke pri c kr đe^elni vladi i Ti pri c. kr. ć^telnem šolskem svetu vsak ci?'.;\nik i a 5»irer %»d 10. do 12. ar« do-pcldne. Pri i.oniifci*fth za preživi^nje ce bodrio rlujnla atrank.-im pojasnila. kakor doslei. le ob sređr.h to jobotnh od Š. do 12. are donoldne. — Forom* obravnavt ori llublkn-skem ^te^Iueoi «odi£ča: Dno 18. \ m. Franio Kikeli. 17* let *??»r. kliudavni^ar-?ki vajenec pri tvrdki Sainaa*a v Ljub-i»*»ni zaradi htidodelšiva umora. f>r:fi 19. t m. razpreva Anđela Mars. 17 let stara v Trbovljih roien^ alužkjnia ▼ Tihaboiu radi tatvine Emilija šetinu 20 let Ffsira. v Gradcu rui. in rrristoina v Ihsn, (Rlužklnja carndi budodei^tva ta'-vine — Obdni zbor pe£Tebne,?a društva Mcirijine bratov^cine ne vr*u jutri v ne-defjo v dvorani Mernneea doma ob 10. dopoldne. Ker sta na dnevnem redn dve važni točki (volitev releea odbora, ffprememba pravi i) $e vabiio člani na polnošteviUio uđelezho. — rH>bavni razpis. C. kr. poStno in brzojavno ravnateliftvo na Dtmaiu trt.-pisuio tlobavo »paratov, aparntnih de-?ov in orodj?. ki ee mbi ?a VT.država-nje brzojavnih in telefonskih naprav za kolkovcn« ponudbe na^aanete do 1-aprila t. I. li', nre- opoldne vložiti pri eomiem rarnateli^tva na Dunnju (III. Hetzcrasse 2 Einlaufsielle). Za te po-nuJbe se smejo porabiiati !e uradne ti-gkovine. "Le te in pa pplošni t*»r posebni oddajni in ponudbeni pceojji ee na pismeno prošnjo dobe brez^iftrtio pri o^flelku VITI. d) geri navedenega ravnateljstva (3. nadstrom'e). Vzorci rred-metov. ki je je dobaviti, se moreio do !">. iE2.rta t. 1. čleherni delavnfk pogledati. n*» pa izpo*oditi. Dobavili rarpi«. I er»lo?ni in posebni od-ir.ini in ponudbeni rouoii. kakor tuđi ponudbeni vzorec, ki navaia vse aparate, aparrtne dele in o**oH/ie. ki iih je dobavi:i. se morejo vpo-ff1odati tiTfTi v pi3*»mi trpovst*« try r1^ -nteke rbomice v Linnliapi. Dokler je kai z^'o^e. ee ti pripomočkl na prošnjo dopožljeio. Vsled pa^ca Tsone^re?ila. Antoniia I Rode. vdova po ^evl^ar^k^m pomorni-ku. stanujooA v Glincah ie Sla te dni v Me-tni lojr nablran suhliađ. Pri tem de-Ia je pa dobila epfler>ticni napad, fer padla v kooico *ore«Vora listiA in firaT- ja. vsted c>-»ar j<- zadobila na de«ni rnki nevarne opekline Samokres ni isTa'a. Stefan Berlot, lGlctni tin Do^e^tnik.n v Levpi pri Kalu je bll navzcč. ko Fe je i^ral 13 let fitari Jožef Lipi čar z n?ibitini samokresom. Lipičarin j^ pade! pair.okres na tla in ^ sprožil. Beriota je zadela krosrla v đe^no no^o in sa težko ranila; oddali so pa t Hiibijanslco bolni^nico. Venrimerno skrivaliJre okraderte^ ga blaffa. Pri Kamnempotoku. v blizini železniške pro^e. ie našel omznik na netih krajih Bkrilih bi parov čevljev s lesenimi podniati v vredno^ti ćez 1400 kron To tatvino eo izvršili neznani ^forild na progi med Kamnimpotokom in Lopom iz tam stoiečesa tovomes:a vlaka, te*- i« strahu- da bi ne bili zabačeni. ?x>nr>Ai odne*li nkradeno blaero da ta krai T>>*edM n ^torilr-ili ni pledu. bacaj želodec na dela. V MaJ^ 3bfl-»čeveni je bilo t« dni posestni^i Mari i i Ahlin ponoć: ukraden oko li 30 k% težak puU^k in ;^00 k«; kromptria. 81e-tlovi kažejo. «ia iso nosili «U>ri!H, vo.ia-£ke čevlje. Tisto noč fo okušali iz žu-oanovesra hleva odpeliati tuđi teJeta, a tele lim io ušlo. t*?r ^o ufa druci dan na-?!i v vaši. Kot storilca sumnidijo to-jake. Pri nalivaniu petrolejke y lii'u Franči.ške Rejčcve v Sn. KanoniHi se je vue! petrolei v nieklenici, na kar 1e stekirnica eksplodirala in pe ie ob na-statem osmiu 71etni deč«*k Iepecij tako hudo onekei. da ie nr\ poAkodhnh umri Pretcp nacd voiaki. V Godovi ni 8o se stenli yo;a.ki in črnovoiniški civilni dei^vri. Nel'i d^lav-eo ie obrlelal r. r»o-?en čfftovodio. ranjen ie tnrli Doddr*=>et-nik. O'>% ranjenca to prepeljp'i v lAvh-Ijano. Poddeaetnik je umri. Dela^rec je I V zanoru. I 2elezni5kn nesreŽA. T>ne 13. L m. ob 9. uri zverer je na postaji BuS« nri Mariboru stal tovorni vlak St. 476. Z.i niim vožeči »anltetni vlak st. 4^5 ie zdre^il zr.amenja in zavozil vani. Vee' vozov je bilo razbitih. feetvero vof^kov težko. već !*h::o ranjenih, cehovski r^revod-nik H*>ubersr*»T" pj» i« bil ubit. Odtrealo mu ie elavo. Krivda biti** nađene ^+roie-vodio s^nitetnesr* vlaka, ker ni pas?! na xnamerJa. Re^ni ob^ni zbor Zvese Jnroslov. želeiiiicarjev. podružnica Divama se vrši dne 17. iebn^Hn o^ *■ nr] ^o^oV.ne v proaforih gospoda A^o^zUn V.ćbm v DivpČi. Clani Fe vr*V.1o k obilni nrfe-ležbi obenein so tuđi eospoii uradniki nai>ro?eni, di se uđoleže zborovanja v rvrho »kupnesra postojanja. Knro^ki ion^kl. LaŠka Vro*rHa 1e ubila Gabriieia KrasniVr i« SeVe*. Na l^uneju 1f» nmrl Av^aftin Me^in« 1« Otoža nri St. Tliu, Odre^^M «o uro d^^no no?o, kar ra je stalo žtvfjenfe. V Fon-oasni na L*»«P"*ni po pnkon^1! »w»eria Mi ho S?u*ro i« Pokr?. Na IaSki fronti ie pa del Tomai Uršif % Brnce. Za domovino sta dnla «voie mladn *iv1?enV Jo-nip in AloirM Puđeli^t s Poto^/». Fantie j iz župnile Skofite so m pridobili na bo-fi^u triintride.^ot brr^ro^tiih »vetin^ | ^futar^eva družina iz Skofič ima ▼ vola- < Iki phižbl 6 »inov. i ^avee name«^ »ofce. V *o?tilni ( pri MaJevžu v Crni na KorošVem je { v*e\ tat iz veže vrećo, misle*, da ie v njei bela pšenična moka. Ali »mel je ( veliko sinovo, k^iti name«*o vreče s • i moko io bi! naTožii n% «voi hrbet vt«co i i i mavcem f«i7>goni). katero bo n**U no- j j meje ob cesti, kamor io ie tr^s^ii tat I rotovo iezen. da mm !• tek« «r4o ■■!■■ 1 % pai s mfim I < a Zg«H)M«. *•?«•»> fetrt m 10. |e 1 li^ubiJa neka slažkinia na Re«ljkvi ee-#ii od Slomškov« uMcm 13. do kolodvora crno denarnico. v kater! Je Mfo nad 50 kron. Pošten itafetiteli na| odda detiar v Slonftkovi ulici 13. ali na noliciji. Sini* kinja bi bila. ako ne dobi denarja iiasavj, hado tadc-ta, ker drnar ni njGn, Ko2nh (skoiika) ie bil Itgnbljen ođ kavarn« Krai)« d° t°vciri*e sa ulađkor. Odda nat »e proti vi»oki nagradi pri & Tavčar. Br. Petr* eesta 75. Zftvkil* •• io vćemt nj Ura denar- nie& od kavarne Zalaznik. čez fran^i-akanskl «W)6t na Sv. Petra cesti 42. ■ 122 K. Prosi *£lov. Naroda«. Irc'»bil» »e io briijanin* eaponka. PoSren najditeli naj io odda proti dobri pcajradi na spravniStvo ^Slovenske^a Na roda €. Nail« fo v četrtek v cerkvi *t. Jo-5«fa s. Ana Breo^Iinikova ^r^-rfnjo vgo-to doii^ria, ta kafero nai «e iz^nibitelj z*:i£:i v mestaem iržnem ursdu. Apra^izaclja. If &•!• «tst«6^i a?r«fisaietfa OđStfeft dne 15. icbruvaria 191S. Aproviiačni odsek pofrdi naktip dveh vagenov masti 4 30 K za kilo-xram. 5 va^onov holandskega xelja in 5 vagonov marmelade. Dovo'Juje se K. 2 u ž k n, peku v Mosiuh, ta bode xop€t pckel kruh za rnestno aprovizacijo. Prihodnji feden razdeli mestna aprovizacija po V'4 k? kaše, oziroma koruzne^a zdroba ali ajdov« ni oke. Upoštevalo se bo radnjo po-4it)bno razdelitev kaie, koruzne^a ićroha in ajdovj moke. Aprovizacija bo razdellla en vagron t e * t e n i n. Pri razđeiitvi se ozira pred vsem na tište kraje, ki so bih pri-krajšani glede krompiria in masti. Od-skodovalo se seveda tucJi te okraie t 10.000 kg testcnln ne bo v polni meri, kler je io množina, ki za vse prebiva!st-vo skoraj skorai nić ne pomeni. Podrobni razdililni nacrt se pravočasno objavi. Prodajo govejejra mela na Ijunijansktm trsu ie pretekli teden mestna aprovizaciia deloma »redila. Mesarjtm je strogo naročeno, da mora jo pri^eijati vss meso v mesnice. Raz-sekavati £a ne smejo prefe kot v mes-nlcah ali stojnicih, da j^ nad/orovalnim organom kontrola o mesu na trg pripe-Ijanem omogoćena. Dalje ie mestna aprovizaciia iz tr^a in mestnfc iz?oči!a vse gosti!ničarie in zavode. Pri tej pri-liki se le fzkazalo. da so gostilnlčarji v Ljuhljani kcnsumirali prevelike množine mesa. Mnogokrat L;ubljana ni dobila za cei tedsn več mosa kot S0OO k&. Od te mrtožins iso gostilničarji pobrali več kot 3000 kg. Gostilničarji -o gotovo dobiTi meso, dočim driii?o prebivalstvo ne. Najleuše in najboliše meso je bilo vedno namenjeno le za go^tilničarle, dočim ?e je moralo ostalo prebivalstvo zadovoljiti <> slabšimi kosi. Iz splošnih aprovizačnih interesov te bilo toroj ne-obhodno potrebno skriiti množino me-sa za ^ostilničarje, da bo na U način tuđi ostalo prebiva'stvo del??.no ?ove-jcjra mesa. Vsaki teden se bo adločila za gostilne in zavode množina mesa. ki je sorazmerno na razpolago za ce!o I.jubl?anr». Upo§tevalo se bo preclvsem j[ostilre in izkuhr, ki imajo stalno pre-hranjujoče se goste, in v druid vrsti izkufce, ki imajo sicer nest^ric, vendar na domače roste. V treijo kategorijo ^padajo hoteli, kolikor nainujneiše rabijo mesa za tujski promet. V četrto vrsto *e štefejo jrostilne, ki imnjo nesta'ne domače roste. sele V peto kategorijo spadalo restavracije. kl prehrani ni ejo izKljučno le tuica. Po teh princ'pi'i se bo razdeljevalo goveje meso In kolikor s:a bo na razpolr*đsek skiene se tozadevao ebrtotti sa | k kr. 4tlcto vtađOi t j^ |r+ Govtfe meso mi rttnieiM izkaznU I fitfi M. f61 do konca. Stranke z rinne- I ninri izkazntcami B št X)l do konca I prtjmejo goveje meso v ponedeljok dne 18. t m. popcldne v cerkvi sv\ Jo^cfa. Določen ie tale red: od Pol 2. do 2. 5t. pri krajevno pristojnem zaupniku Kranj-skega deželnega mesta za nakup pra-§ičev. Ime zaupnika pove vsakomur domače županstvo, -j- Prva sveza lajca fia Dunaju, V četrtek )e prišlo na Dunaj prvih 85 za-bojev svežth iajec iz Rusko-Poljske. Oddajna cena 43 v. Zabojna cena 595 K. V Lvovu se je znižala cena lajec od 70 na 56 vinar je v komad. -*- KHo ogrskili *aiam 44 kron, V dunajskih trgovinah z jestvinami so prodajali te dni zopet enkrat prave ogrske salame iz sviniskega me>a in sieer po 44 v dekagram. Preteklo poletje so prodajali salame Še po 30 do 32 vinarjev. Začetkom vojnega časa se ic dobilo kilo salame za 2 do 4 K. -f Rom unska koruza določena Te. Clnoma za Avstrijo. O^rski ministar za prehrano knez Winđischtfraetz ]e na-pram žurnalistom izjavil ?lede na kon-ferenco o prehrani na Donaju, da niti Kovora ni o tem, da bi Ogrska na novo kaj žrtvovala. Dogovorilo pa se ic da večji del remunske koruze dobi Av-strija. — Ogrski bahać bo se nadalje užival pšenično moko, za avstrijsko polovico ie že dobro malo koruze, pome-šane kdo ve s čim. Našim naročnikom. Z ozirom na povišano narofnlno >81oven3k"ea:a Naroda* smo priložili vcerai vsem cenienim naroenikom — brez izjeme — položnice v poravnavo naro^nine, tako onim, ki imato plaćano za dališo dobo, da izvalilo priposlati o^Dadli povižek za ysak mesec po 50 vinarjev, in onim, ki ilm je naroenina že zapedla ali pa jim peteče koncep meseca febrnarja. Položnice jerredo iz vsake pošte preko thmaja na nas rn jih prejemamo cez 12 dni raeunajoe ođ dneva, ko ie bil znesek vplačan. Zato prosimo, naj se v interesu naročnikor samih položnice t a k o j rešijo. da do-bimo naroenino pravočasno v roke pred ustavljalnim terminom, ki bode jlne 27. februarja- ^a dan se list preneha DoSi- I ljati vsem zamudnikom. Na tozadevTie I reklamacije sq — žal — ne moremo ozirati. UpravniStvo. Prosveta. — Koncert virtuozinje ni htrfl, icspo-đlčn* Lnjiz« tiolubovo, profesorice hrvat-ske^ra konservatorija v Zagrebu in njenega brata, rn!auega, izbornesa, petnajsuetnega virtuoza na gosll Josipa Holu b a iz Brr.a se vrii v soboto, dne 23. fe-bruarja v Unlonski dvorani v Ljubljani. — Slovenska umetnika na Dunaju. Z Dunaja nam pišejo: Pred kratkim se je oh-Činstvo opozorilo na samostoinl koncert na-Sega slovenskega umetnika, gosp. Antona Trosta na Dunaju. Ta koncert se Je tud! vrSi! dne 7. februarja v mali dvorani »Konzerihausa« In uprizoritelj je žel neven-lji%-o slavo. Spored je bil bogat, skoro hi rekli prebogat. Prosim vas: 1. Bach - Bu-soni * Chaconne; 2. Brahms — Sonata F-moll; 3. Chopm — Ballade. Nocturn. Po-lonalse; 4. Suk — Legenda; 5. Dvofak — Thema z variiacijaml; 6. Liszt — IX. Rhap-soUila (Pester Carncval). Tn vse to Je izvr-JH jrospod Trost mojstrsko in tako dovr5e-no, da burnih ovacij ni btto ne konca ne krafa. V dokaz nosebnegi priznanja in hva-ležnosti je preiel zosp Trost od svojih učencev lovorjev venec s trakom in različ-na dru,^a lepa darita. Ker občinstvo po do-vršenem sporedu ni hotelo zapustiti dvorane ter je frenetično plnskafo, je gosood Trost Se dodal jako hvaležno Lisztovo Nokturno »Liebestraum«. Dvorana ie bila seveda razorodana. S svolo navzočnostjo le po-Castil koncert tuđi ekscetenca mlnlster %. vi-ter 2olger v spremstvu svofega tajnika, %. okrajn?s:a tlavaria pl. Andrejke. nadalje več I državnih in dežel. poslancev« profesor kon- I servatorija pl. Sauer in s veseljein smo I ocazill med poslušalef sp!oh mnoteo dunaj-sk!h Slovencev. — In evo. par dni potem smo dozivali drugi nojav na domaćem amet-ni§kem potiu. Sopro^a našega virtuoza *osp. Trosta. mlada in lako simpatična dama, gospa Claire Trost- Fledler. Je namreS nastoulla prnosfr«atce. ObCndo-vtnfa vreden uf hTl le n1*n flnt €trt. aT»nak hirif nlena rnožnost s katero Je obvladala nalUčie toč1*-© omenfene knmoozIcHe. V zahvalo je pr^lela vra«en lovorjev venec. palmo In cvetVe. R*-ezVon?nemn riTaskanin se : fe morala p^?tetr(^mt ođzvatl. Oha mnetnf- ( I''*, ffnsind Trost 1« nfw»va ^onro^a ra*to- ! r»fta t kraf*'''*". VaVor T^ano, v noneMem fj!t«r,?nt*>m7t ohx*nvir»f. — V. P. tV«*"-^ na"ift<)» P«*t»*ji ^r«»rrTtovi6a »»T"a*n*»'€-mr* ^He 19. fwnrq%. V Ta*rr^h" «e t ta naiTtt | — Hrvatska kompozicija na praško a i DlvađlB. Intendant prsiškesa narodnega DU vadla Je ?poroćjl zagrebškemu komponist« prot. Božidaru Siroli. da se bo vršila pre* miera njegove velike pantomine »Siene« dne 1. septembra t. 1. Sccncrijo je izdclal slikar Ljuba Bab!Ć. — Razstava Čeških nmetnlkoT ¥ Za* srebu. V Zagreb'i v salonu Ullrich Je otvor« jena sedaj razstava 3 čeških umetnikov. Sa to A. šimon, T BU;k in J. Vik. Vsi trije sa različne umetniške narave, vsak v svojih delih originalen in interesanten. Šimon spo-fninja v svojih oljnatih slikah na akvareino tehniko. Bogat kolorit, mehko razpoloženje, velikanska tehnika. Šimon je briljanten ri-sar, fanatik korektnosti, toda brez pedanterija. Njegovi tehnika je brezdvomno vzorna. Bilek prinaša deloma fotografije, deloma reprodukcije fotografij. K njim !• priložil češko besediio. Njegova mapa Ji privatna last nekesa za^rebškega ometnlka, Znzn yc Bilek po svoji religijozni vseblni ter velja v čeških umetnišklh krogih za nalboll-f;ega umetnika v lesorezu. Razsfavllena de-la so belf znak njegovih originalnih Ide}, Va-kor da nosijo značai njecove umetniSk« roke. V nekaterih d^lih vidimo mojstra v risbi in modeliranju, druga dela se tde bilj skice. Vik prinaša ciVIus nn gorah. motiv« iz gora v raznih Jetnih Časih. Vik Je m^de-ren naturalist ter prinaša svoja defa v lah-kotni maniri, ki zahteva Intenzlvnesa itu-dija, da jih moremo razumetl. nnzne šivan 'Stara Crnozora izu mira. »Cctlnjsko Novine« poroCajo, da je umri stari crnogorski junak Savo Bogdanov Soč, eden izmed junačkih tipov, s katerimi se je proslavila stara Crnogora Pokojni junak je bil sin Bocdana Jovova-Soča in se je odlikoval t raznih bitkah 2e kot 17 letni mladenič se ]• udclcžil bitke na Kašini Glavici in si tam pridobil slavno ime. * Dva čudaka umrla. V Londonu sta umrla Isti dan dva čudaka VVilHam Water-man je doživcl 66 let Skozi 30 let ni šel ni Jedar iz niše In nikogar ni pustil v hiSo. Potrebno jed, obleko in denar so mu postavljali na malo okno pri veznih vratih. Gospa Marija backman že 20 let ni sprejcla nobe-nega človeka. Poroci je hodila iz hiše na sprehod in proti jutru jo Je zaklonila* Sedaj sta ta dva čudaka umrla isti dan. * Vlak zgore! na mostu preko Daje* stra. V soboto ponoči je začel goreti vox osebneca vlaka iz Lvova na mostu preko Dnjestra med Jezupolom in Vodnik! Med potniki je nastala velika panika* mnogo jih je poskakalo iz vlaka in pađlo v reko. V vagonu, kl je popolnoma zgorel, se je našlo 7 popoinoma sežganih trupel, 21 oseb Je bilo težko ranjenih. 8 lahko Ogenj se je povspel tuđi na druge vozove In tuđi tam sahteval svoje 2rt%e. * CeJovško fadoSčcnje razžaUeneani Hindenburgii. Kakor smo poročali, je bil nemSki igralec Steilau v Celovcu ra Silve-strovo v javnom lokalu v pogovoru z nekim izrabem vzkliknil: »Najvcčji hujskač it Hindenburg in tega treba obesitt.« Ta ijjral-čev vzklik se Je raznesel po mestu, nemSki nac'jonalec dr. Novak je pretepe! Stcilaua radi tega in nesrečnl tenorlst Je moral končno javno obžalovati sveje besede. Nem-ŠkJ nacijonalci so pričakovall nato demonstracijo preti Steilauu r gledaltšču ali tarn ni prišlo d:> nikake demonstracije, marveS je bil Steilau prav navdušeno pozdravljen tn kakor je razvidno iz »Freie Stimmen«, $o mu v ložah tud1 odlični dostojanstvenik! kazali svoje simpatije, med njim! nekdo, ka* terega »Freie Stimmenc označalo dovolj očltno. če§, da ie bilo njegovo izzivalno po* stopanje stanovsko nedostojno in da bo moral biti raditega s strani poklicane oblasti pozvan na odgovor. NemSka etapna komandatura v Celovcu Je sedaj tam biva-Jočlm nemšklm oflclrlem fbot dogod'cov ^ g!ed&lišču prepovedala oblikovati gledali* škc predstave. To je celovSko nemStvo po-bud!lr» k odločilnemu koraku. V nedeljo so dali nemSk! nacf]onalcl zado55enle Hinden-burgu v fcledallšču. N3bito pnlno Je bilo gledaliSče In v sredi gledaliSča je podal od-vctni?kl koncipijent dr. Maks Holzknecht nastopno izjavo: »Usled nemšketja mesta Celovca je bil z znanim postopanjem «osp. žuoana in gosp. s:ledali5kega ravnateljstva o?kodovan na nalobčutnel?! n^čfn. Pf3 nalo> zu nemSkesa prebivalstva v Celovcu Izjav« liam, da to postooanje imenovanih tuVal Javno In najostre}$e obsoj?.mo ?n nričakuje-mn. da bodo IzvoMen! za^tonnlkl mp^ft uvedli prfmernf in učinkovite protfodre^bc. Čelnvec je bil. Je In ostane nem§kl. Hett Hfndenburi?!« Oromov'to nloskanje Je «a?rr» melo tio jrledalfsč'v Občtn«;tvo Je lamelo. »Ote VVachr am Rhein«. Mnvzo?t so MH v eledali^čti deželnl predseđnik Lad^on Late-rano. deželnl jrlnvar bimn AfcbelbiT^. ^u-pan rta^on V/e*-?it\r r ohčinskimf svetnikl fn ra^nl đrner? n^l'tikl. TaVo fe na mtsrno ne-deljo postal Celovec zopet hindcnbnrškL ■■■ —------------------------------------------- m Darila. Za »Slovensko Matico«, C. Icr. redar* stjl v Puliu so darovali »Slovenski Matici« K 174.—. Na! hl našli obflo posnemovalcev. Iskrena hvala! Darlio. Gospod Adolf Lorant, tnto-vec v Ljubljani le mestnerrm an^^nviza^ne-mu fondu za prehrano ubožnih slojev ljubljanskih K 200—. Za slovenske Invalide le Izročil e. K»-tv\ Pn!?«ak 1000 K kot vnlilo umri- ViVto-rile Poljšak Iz Batu! rjrl OoHcl. »Slovenski odbor za vojne Invalide« v Ljubljani se naj* toplelft zahvalfnfe darovalcem. Za *!nyen^ke osfepele vofake damfefd občani obline Mnravče, okraj LJtfJa. skir^l-Cek vojaštvu od'fane trtrre realne po odbitku vseh stro5?<:ov v zn^<;ktt 310 Km kater« Je t. *"nan fra^ MfkfavčiČ v fn namen Iz-rofffl. Želerf bi bflo. đa M ta vzgledna občlna dobila mnogo posnemalcev. Umrli so v Ljubljani: V r m°čan, vajen pri Konjih ki JliajJKl razume izdelovati sodavodo, se takoj sprejme v službo. Plača 4 —50 kron mesečno in prosto hrano. Igaadj Paar, Jesen:ce, Gorerrsko. 706 BkSpic no»o zli staro erar ali vzame na posodo nroti od>*ođnini Naslov pove upravni5tvo »S.ovensk:--ga. Naroda«. 734 Vi'onor " *P«tnie t«&oj *a rd Slici d mmksrako obrt. Ponudbe na Bfflhaei Strgarja, dimni-karskeea mo^tra. Gorenja Trifcusa poSta, Step ob Idrijt. 71 Va!i!au^«a »*%a ev*nf. s hrano jUCOlOVanO SOČO ^koncertu uradnik. Cenjene ronudbe na uprav-tiištvo »Siov Naioda« pod „Domaće TŽ4". 724 Jf a proda! sta 2 kania (f uksa j 4 leta stara in rndet žimolj tuđi 4 leta star. Ogleda se v LjUDljani, Po-ljanska cesta .L 5 7* I jtfrva za gov.^o Bfijboljse kakovo»ti se v kamniS^em i okra u (pn Luke-ici) za sricfsko ma«? ali špeSt zaae&la« Ve; se \z ve B!eiwe!so\a c. 0 il desno. 727 Uče 3e za ta'*oj 1 a I? a 1 prirotren za vinjtoč. Ponudoe na upravo »Slovens-ejji Naroda« pod „brci koncesije 737*1. 73 pro3am zeleni1-o (siišpan): 30 cm visoko po či K mettr. fJeta So- \ airevec fijre't VerovSefc), Rožna j doiina 13b, p. Vi* pri Lupani 752 j V kako pišamo ▼ Ljubljani želi vstopiti bb |3 Ichn mla^nič ■■! vešč slovenskega, brvatskega, nem- ! škegi ter deloma tuai iraijanskega I jezika v govoru in pisavl (pisavo ima ' lepo). Cenjene donise pod .Hrva? 1918-ni upravništvo »S.ov. Naroca«. 743 Oddafam t umeio za ^a^orisn- koll tivei v«ć sto ilsh*n*li nritt- kavih 5 letnih sadnlh dreves. Anton Fcrant umetni vitnar Lfnblfaaa, Ambrožev trg št. 3 656 fš profte roke £e proda ot glavni cetti tik kcSsdvora ZsScZa } #; ri i s a •• i Por.uč.-e p d „prašta ¥o!ja 72SS- . na upravo »Slov. Naroda«. t26\ __ prostor pri. BeiavricA — praven za v^«ir»ivw «11 aklmdiićo se od«« ■ 1. aar-C«m. Po;zve se Bf«stal trt) •• 759 gcst;lniška ko-česi ja z vsemi pravicami ■# da v b*|MBU Ponudbe v-d ..KonCMiJa 7tSM na urravo Siov. Naioda«. 765 Na preda) a'a 9ve molzni kravi. Poljanska cesta 5t. 55 757 3rAlta?;iM'a vajena trgovine z meša-flUUfS'«! Ua nim Maaom, lahko tuđi kot samosto n.T, 2elt stoj) »luibo prenis-pi:i. '"eniene ^onucibe na na-lov: .Proda.^, a 132" Boh. Bistrica, otaj. 7u7 ~ Velika hiia i »lijm i;d. pr'pravaa sa trgo* ▼iao, ne w Sr«e a proda. Nasov nove up;avn;btvo »Slov. Naroda«. 749 U^PfiCa 'z ^o!J5e h^e- roS'enih s'a-H»vtlLa !§ev, kate»i ina veselje d-!r^o\ine, je z^iav 'nkrerak, nreni tako? poJ ng >Jr,imi po«r> i tr^o/-s^o Vrmm I. iSniian KrdaJ (3i-ran'sko). 714 Na prodaj io Pojasnila daje p sama dr. Ivana T»*- ćaic, Sodna u'ica štev. 2. 5S> Droti dopremu p'ačl'j (?a hrano '" sinova Me skrbi eno) ftpr© rae il??rO!f STE I K E2 Izbrana, Jeraaova nlfca it. 11. 173 W9^ Prazna ""J^fli moke, otrob, fižola, sode cementa v ^ seh velkostih oddj: ^ol^«*1-f-m-H dražbi DIMIM ft 7!L!C7T0, Trst. 7-i iWoje |Nrtaa laasUi permic i Iftje gradl-arttMtk tt arai«. Ogledi se od 11—12 ure. Naslov pove upravništvo .Slovenskega Naroda*. 761 aar Freta te f elezea "W štedilaik (Sparherd). Streliška ulica Itev. 7. 774 r^AenAiH^iil * večletno pisomiSko IjOSgOOlClia prikso idi prlmemega pifirnišketja dela na dom. Ponudbe pod „delo bi don 770" na upravmStvo .Slovenskega Naroda-. 770 Ari%?l-f«liV9 strofo zanesljiva In v f ICJ -«dlftđ mcSani stroki dobro li-ur;ena moč. se spreme v ve^fjo trgovj-no na debeli. H ana in stanovanje v liKi. Ponudbe s sliko in zahtevo plače spreiema upravništvo .Slovenskega Naroda* pod „Stalia služba 7S7*. 767 proda se hiia v Crsln ter 13 oralov dobrega travnika in 6 ora-tov mlađega gorda. Zemljišne leži ob deže'ni cesti v Komen. Interesenti na| se obrnejo za naslov na upravni«t o „Slovenskecra Naroda*. 771 prodasta se 2 hit v Sp- š'Ski \z proste roke, letni do-hodki najemni e znaSajo K 5.743 56 Naslov rove upiavnlHvo »Slovtnske-ga Naroda«. 7^9 Kupi se nova »ti le malo rabljeni ko.ija Jos*p PreinelĆ, Župelevec pri Brcžicah. 703 Karbid svetilke za K 39 - in K 25'— Prižiifalnike na bencin K 3-— razpošilja 77^ fl. Leftrk. BorovlSe. Korono. iek^r^a ¥ Sešani išce ćzi*i>\ l l a m w$ 1 IH J O ng.ft'vj'v v cr*'£?rj s'5 tifžisem letu. ■■^■h ^t'wj> ran ■ w " —o ■ ■■■ ■ 1 ' 1 ^^n«r.^R9BMmKaiiHP^Bn^t ,«iF^flMiianv«ssvB*^^H^^Hi^rai^^^^^^^^^^^^^ :: Flai&O'te'ša izbera :: 1 umetniških in drugih ■ razgiednic pismene^a papirja in vseh pisarniških in šoiskih potrebščin NARODNA KNJIGARNA tubliana presernova ulica stev. 7. I Vsem drasim sorednikom in znancem javljamo tužno vest, da je naš ljubljeni I brat. svt.k in predobri stric, gospod ^^^H^^r ^^aB^^E*^" *-i ..lmm^^ ^^aaLr^^^1' W^^ ^aa^^ ^a^^ ^^ia^a^i^^ ^^aaaa*^^ ^^^^ ^^i^' ^^iBBBaa^^ ^aa^ v2?e;rno«?2C in pos&sinik v Zrefah danes zjutraj v občni bolnici v Gradcu po kratki in mučni bolezni v 55. letu svoje starosti izdihnil svojo blago dušo. Pogreb milepa rajnkega se bo vršil v torek 19. t. m. v Zrečah pri Kcnjltah. Prosimo tihega sožatja in milega spemina. Zreče, Globoko, Ljubljana, 14. svečana 1918. Žalujoče rodbine; 76o Pretker, HoSan, Gregorka, Ojoravc Im Scliuray# mesetna soba s poaebnim vhodom, g raigledom na uUco mm t»te| mm**. Vcč u lzve Start tr* ft«, t* III. hi strojarska poaačnika proti dobri hrani in plači event tuđi emegm va|o«ica. mwmmm TI1IUC amUtal, atrojar, ____________»aammih.__________673 Bukova drva um »ro4a|a|O na Dolenjski cesti št *> tn sicer na drobno klane od 10 kg naprej, v polemh 500 kg ali 1 kubični meter. Istotam se sprejmejo vozniki po vsaki najviiji eeni. 756 ' u lf" ' Sc n U na po ti ucSa Gospodična stara 22 let, tigovsko izobraž na, si žel. zn;»nja v sviho možiive z inteligentnim gosoodom. Le resne ponudbe s sliko nai se nnsiijajo pod Šifro „Zfti&a sreće 763" na upravo »Siov Naroda« 7C3 nA-_vI V interesu trgovcev in vrt-I 02UlI nar)ev! Dobavljam vsake vrste semena letoSnje le-letine. kaljlva, toćno brez obveznosti po najnižjih dnevnih cenah. Semt u Ubfllc.......65 8 n 1 kg Srat a »ista zpfcjtt SliTMti . . 59 R n 1 h| Seat u arttrtilj......58 R u 1 kf Spoi u kvmji. rtttt, dolsa . . . 380 I u 1 kg Siae u kmtre, dilfi.....S9 f za 1 k Scai U Kterfilj, pol dfi^i, drtffi, zfrinji 48 R u 1 fc| Na željo poštjem ludi špecijelna, vsako-vrstna semena. Na oferte z manj kotl 2 kg vsake vrste se ne oziram. Radi hitrejSe nostrežbe in velikega pomanjkanja semen pfo?im brrojavnega naročita. Dobavljam dobre slamnate metle s toporiščem, zelo trpežne, cena kosu K 6. Sodinger M*jart Kako. §8 vinarjev 3£ (za poštno dopisnico) Vas stane moi katalog, ki se Vam posije na za-htevo zastonj. WBP" Prva to vam a ur JAN KONRAD, c f. kr. dvorni založmk v Mostu (Brflx) 51. 1937 (Češko). Nik!taste ali leklenc anker-ure K 26—, 28.—, 30.—, bela kovina (gloria srebro) gol-din ali jeklo remont z dvojnim pokrovom K 35.—, 40.—, 50.—, 60.—, Budilke K 16.—, 18.—,20.—.31etno i Jamstvo. Pošiija se po povzetju. Za-mena dovoljena ali denar nazaj. 736 „Kuba-Kava" sRđomaatllo „Milka". „Sopulin" najlioii ortzcss los. Poper, dmet, paprika, Žafran, klinčki, vanilin - sladkor, prašek za prko, milo za raziranje, toaletno milo in vsi ostali špecerijsko-kolonijalni predmeti dobijo ie ^dlno pri Gjorgje Vučkov:6u. Prva zagrebSka imr>ortna in ekst>ortna agentura in komisijonalna trgovina in skladiSče na debtlo. Zagr«b9 Nikolićcva ulica št. 9* 0lajaooejše rokaotce tu parfemi ft xm/ * i ijbcra roke vic in ra^novr- O. BRAČKO | 2l/ArAJS»A C£S7A tz Kdor MiMnma predati i« kal ! KOSTANJEVEGA LESA ! na| ga ponudi tako| tvrdM J. Pogainik, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13. ■aav-*. Zapiraite! Zapiraite! Wm^^^^ Ravnokar doilo waaajg»**» več 1000 đvanajstoric visećih ključavnic m^^&r oniid-i* m pogofe pod .Storettski fttoitidJec tSS* «a upravniitvo .Slovcnskega Na-foda*. 683 EKONOH tsettrinsko kmeii«sko-strokovnn fzobra-Jeit, absoivcnt vcC krr«tiisko ttrokavnlh 5d, Z na boljšimi Izpr-.čevnif ieil dobir **esto ekonom« ali temu prtmenio. P> audbe na upravo .S'ov. Naroda* poć .EKONOM Wl. 664 Vtatntm v Mi«m maniše posssivo M ttitfi (ne veC kot 2 uri od Ljubljane) cventuefno tuđi kupim manJ5o kTretijo (Z2 približno ceno 15.000 K.) Poizvt se Jahko hidi pismeno pri Jari **«■££, v Rožnt dolini 198, p. Vtf. 478 I^*F* Vžigalnike žepne električne namlzne karb!d svetHke priroroča IGNADJ TOK, Specijalna tr-fovina Šiv. stroiev in ko'es. Ljublana. Sodna ulica St 7 e30 £ihtevt;f« *T«t»* i* franko e?n:«: ($> wiilnwtM\ M?Mi (5) hl e čudovit. 1 ste- klcnica 3 po5tnino vr?d K 2*43. lfa«lO7 za »srd&lai Ju. Mi(6. EiE'-Sroa. Bmo štev. €39, Moravsko. [ „ Z JOSt Kujiiili i modni oteliš za gospoda Ljubljana Frsnta Jožefa cesta 3. | Vojaike in ura-f-niSke uniforme i po mari I v naJfcrsjieRi Času. | Konisko zimo ?»ako moiino, kupuje BBlMel Mltellfi. Metar t Ljubljani. _________Sflcnborg»T» nlicm št. If ona proti katinaj 317 £&k Vsaka dama naj 6ita t^ ^ f$ nio)° vcieaanimivo narodno o F^^r >/b>i (m Wni»eH »*et ^i ▼m^AaC^ati lai p«am«uii- I ^ ^ ^i^/ K?Bl» feisf2*sti. — Pisito aaupno na ' 4|ll 3y W^> Krause, Požnn, Prcssburg Ogrsko sa Sijalo Sepo lice * n ■ tn mlađostno svezo, ro£n*to poit do pozne ttarofti ©hraniš ttn* fn H ct ;.eta, če vpont?;ajo moj tiaoekrat p;eisHu?eri ir oj firivni> di. IJelsonu). Tisoći tihvalnih H| pišem. Mo2o:i, r*ge, rfrrci, liSaji. u«b«, rdečca ubnzi garantirano K ?'gurno ?rynpjr>: PoJi-em preris lece^^ v«Jkomur ^t^mni PiSite SR o tsKoj na ==^=======^3 B| ] Fp. Meffsciific, B^tsaJ C2.f preda! 1. oddoltk T. B 7.*' c' m ?^Ve jt^ odrov l« iaS7« ANTON SANG Ljubljana, Židovska ulica L CaHtlld IMI V^aiSSOaavaVia. hmsko in otroško konfekcijo *•!• solidne tirrdke lila ICrisfofi6"Bu6ar L|ubljana9 Stari trg ftt. 9« — Lastna hiia. Ma}novelSa B9^ K0STDM2 -«S Kalao vcj*» Bv ii m m s plaš6o» fcp* a «■ m ■ « a 1 II T JJ Saine — đoaisče o^'«^« If fl I I ffl L U L C Fer&1°' fc*P'C6' iP^Ha« II If I 1 li «*»«■ klobuk« ia stosoiko. II H I Jttfl Aigienitro periio Ia draga patrebićta« sa ooTor#]oa6ko* Posiifa na izbiro tuđi na dsialo. fllTD91? KPfi7Hlv iM«irilff»iMpHI.ftrokov HllUllt DlCatlllK .i.!« c kr. #•* M 15 (flaspr«tl nunska c«rkv«0 Mafvttfa In fi»jfpoaob««ll» tvrrkai in tepeoojmatfnlcai kUvts-^cv, plaiftlftov In haratsenli^v na jug: Avstilje. Velikarska zaloga \seh gl«sbcnih inštrumenter, »trun in rvvz\k*m. Klavir?^ prvfti c. kr. dvomJh in ^rrornib tvrdk : 16e«rtforftr. FArster, Bizđolf rteUbsaasier Hd.il * Eeitsaas, ai«a ta BeSarnaaM imam edino izkl}BĆao !• |as z* Kranjsko v zalog! ter s/arim pred nakupom Ul\tA-fikrtcv in navtdczn?2* •pofelna*. I ^faaBBBBBBBBBBl aaaat_ ^bbbbbI ^PaBHaaaaafaaB^ A^L ^M^O »»ARTIKAM lako fino lepilo ~*m •HulQa prosta, kot Mdomestilo za arabski gumi In deitstrin tako) xa rabo, t tenkih plasteh namazano, skoro brezbarvno, hitro se SttŠete lepilo, ki ie izborao sprime, za vso kartonažno industrijo za nalepljenje etikef na papir, »snje, steklo in pločevino posebno pnkUdno, dobavlja v posodah a 5, 12Vt in 50 kg, v sodih i 250 kg iz tovarne nevštevši embalažo 4446 KT* CEH 4 BL1TZ, Bani H|Z, Mantim H. 62. Po NajviJ). poobkičenju Nj. ^ ces. ia kralj. Apsst. Velič. III. izvanredna c. kr. državna letenja ! ta va^Ska i*rfc$t?6iit nasisna« Ta ledena lot^fa Ima ILlft alfibltk««/ v mtovtm ! đcaerf« * atavneai ntjaka €25.009 krša. Glavni dobilek xnaia 280«G9O kron. 2rebanjo te javno na Dumja dna 21. februcrfa 1^18. Srslki stane 4 K. j SrtAt sa iolmp prt tMtlta n 4««t«4«iM ftlaril« n Ssni*. 1, 9«tieri ZoHemts- ttrass« 3. p« tetsriiak. treniait. pri 4niru\ paStnlk. »rzo*«niiii ia Stitcvlikffi untfiH, : pzl RiMiBivkali IM. taralai Mirti ia kaaa sračk aasttni Srt^k« s« nolf!]ei« p«it prosta. Od o. kr. res^ralnaia ravaiafoUatv« držiT&ib Ulerii (ađiolok sa doferoiatao lotsrlt«). Izborom domači čaj prost in paketiran, aromatiCcn, okusen v prijetnem zavitku kakor tuđi vzhajanje pospešujod — la. praSek za peko — dobavlja cck> po cent tvrdka 620 Tee-Benda-Zlžkow pri Pragl. ApMvteaallaa. koftaumalat inUtvom, bolaioam 1. dr-_________________toplo prlpTOćame,_______________ I*JP ■ ■ | | in vse vrste obUčil se 51 4wcii*mc uificrvc jatrjeeno praino doma i ptebartati 8 post. varof. neatrupeno 730 I ta za obio IM' || U „TEKLA" |t prlstm, Vsi dru?i izdelki so maoj vredni. I Ccds savojćku 60 vio. Preproda jak dobe Tisok popust« I Edma prodaja ea tso Avstrijo In rusko Poljsko I Hugon Nfohnrzek, Praga, Wenzigova ul. 7, tel. 6497 J Hrvatsko-slavonsko-dalmat inska vzorna pivnica M Preialar. liiitl. H 2 priporoča svojo veliko zalogo &*• starih in novih vin ter žganja. Pristia slifotka. Immt io Mmi €•■«• smornm, RostreZba solidna. PredDasnikiia moJke, ženske ^otroke ^^* ^*»^*iwm i. izvanredno trpe2ne. ftvtdske celuloze, tkani. ^WT Po9frw9 ru-ovano. "VS gladkl in potiskani. Predpatnnrt m mnSke ..•••............. Ceru kosu K 6.50 K m zt\o U.............. # B w „ 8.50 „ „ lenske, gladkl, priprosti •••....... „ „ n 6.3" m potitkani ............. „ M M 7 30 „ v „ iclo Ia giidki, i okuskl....... n n „ 10.50 * „ m n n n m •> ek'tra Široki . „ , „ 15 — h^h „ „ n n m * oprsnikom # ., „ „13 — Predpasnlkl u otroke od 4—6 leta •••......... „ „ M 6 50 7__q 7 ri »* »♦ tt 8 H,i •••••••••••• n »» >i ».50 Predpasniki za ženske In otroke jc dobe tudl v relo I« z okra$M potlskan! In se zvl£a cena za ženski predpnsnlk sa 1.50 K. za otroikl K 1.— za kos. Prectoasniki z okraski ix zelo I« port vezen! in iz bombaževin« thanl......Ccm ko^o K 14.— .,»-■. ,. ,- .. m .» * oprsnikom w M w 16 — „ » „ svile, s čipkam! kombinirani.......• • • „ „ „ 8,— „f f» n *i «t r, « oprsnikom . . • • H „ „ 12.— 9«mam0lfa% avav^t^j^ ** 2el° Ia ivioirskcpi bombaSastega sifona. 4f*6is5H6 9tBlC6 bogato vezene Inprecietene. Cena kosuK3S.5G Razpoiiija se le po ratmerju obstoječe ia!oge. — RazpoSilja st le po povzctju. Ofon Kate, Praga V„ Joteffska cesta 2513. Pri naročilih na tucate 10°» popust *W SaM^lnialo a* sa sastopnfki in sastopaiicai sa paaamama olerajo. -ajn 688 Proda se neka) pobištva. Cegnarieva ul 4 prltltčje. levo. 748 S U K A N E C 150 in 450 m se Hobi na debelo 1« na drobno pri OSVALD DOBEIC Matti-nova cesta 15. 6W Kapi se mala biia v sredini mfsta, pripravna tudi rt tnjovino fn dfla*'nico. Ponudbe pod ,.msl? blia/717« na upravniitvo »Slovensk-ga Naroda«. 717 Službo bi ra* spremeni!. Scm 37 let star, vojaščine prost, oženjen, TKilcg slovenske^a govorim precei do-oro neraSko in laško. Sprejmcm službj kot skiadiScnik ali ka} sličnega. Ponad« be pod „postenost 705" na upravništvo .SIov. Naroda" 705 ISTeibaasga 711 knjigovođo in korespon9esta i dalj?o prakso iščem proti dobri plaći zn večje trgovsko podjetje v Ljubljani. PonućiDe z navedbo dosedanjega službovanja na pišamo odvetnika dr. Otona Fettichi v Ljubljani, Sodna ul. it. 11. UciUlj;caira!ijanSiCega jezika daje pouk v konverzaciji tudi ---------začetnikom.--------- : Učiteljica za ročna Bela : airt ama ter da|e nouk v rofnih del h Ponudbe pod „Marim S90" nm upravo .Slovens-resa Naroda* 693 PRODAJA se po zmernih cenah v večji množini oglfe, vermut vino In dobra milo za pranjo v večjih kosib pri tvrdlci JL BaSlao9 L}abl{ana« Sariovaka cesta ftfev. 19» ISabliene mineralnih voda, vina, konjaka In Sanv panjca *• do l6/ioliterske 541 ^HST kupi na vagon* "W| od 10.000 kosov naprej A. 'i Oba, Praga* Earlln, Rokycan ul. 15. Nafatsavatcl m IS2*K ČeM ntt |aT spreim« v delo "W vojna čevljarna v LinttlJaBtL Plača po dogovoru in sedanjim raz* meiam primerna. — Ponudbe naj st DoSijc;o na I«vod sm pospfsajvaatf* obrti v L.mbl'aai, Dnnaiaka eaata tU 22, ker naj se čevljarji. ki ielaj v si opi ti v bIjžoo v avrho dogovora osebno cglasijo od 9. ure dopoldne do 2. ur« pupoldne, 4^21 Josip Jug pleskarski in liftanki mojster Ljubljana, Rimska cesta št 1*- se priporoća cenjenemu občin« tvu za vsa ▼ to stroko Spadijoč« dela. Jamčim da dflam samo a pristnim firnežem. Solidna In točna posfroibi« i iFo!r=irHir -j Kupim mi Selak, orange . , K 100*— za kg „ rubin . . • » 80*— m m kafro v kosih . . , 100*— . 9 boraks v kosih . , , 5*— 9 9 > salmiak v kosih . 9 20*— , m žveplo v palicah. , 24*— w n gumi arab., prima , 40-— . 9 gumi tragant, bel , 30*— » m likavne (šrnirgel) pole št. 0—6 . . 80-— ,100 Mi Mi, loinimiti V. Lipot-hfiput 12. Te'efr. naslov: ladlcit.r BntinMt. IDela'ikl kapital B fO,tOO.OOO*—» f^ - tiffiSB •___ stanie *en- r'°? °* hran. knjižice 31. okt. 1917: Euerra - iT.oao.oaa'-* ^— *«"• tPt I>M-V« u k 214,681.380-—. v ss Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Centrala u luuji. — Ustutrljtii MH. W Hi tffJV. Wfl tEttl (f Ifi JUOalZini fionH ttstuotlj:« 1334. — 33 po3rnžn!& Prcskrbovanjc vaeh bankornfh transakcija m. pr.: Prrr»eir»an}« SmmmrmSh vtotj na hraniln« NajVolantncf^e isvriavanje hmrmSh ■■■ vrtdnoatnih drago«« itd. pod lastni zankepo* »u«nit«. . taravUltOo) c kr. mr. lotvrll« BiezpiaCm revizija izžre-pa?^/in poloiria nanj* 34 bantb vrcdnoaCnili papirjev - Procneaeim vaa frebaaja. IsplmdUa 1» asitailia f Aotam« tu ia ftmrlfcr .. _ . . ■ ■ al« a^ A^A^aii ^ oftai^^Bi ai o&^^^a^^ak «^BMBMBlaa Agmjfa^Bka^haVaB^ ABaMiajaH^tLiaV aaaaaBBiaBaBa* akaaaaaBaaaaBaVaaaB> BBBBB^CvaiaklfliaaBtA« b>m^i^h*#m« teaisar« f.Y^v*l^a^a ^. i_»^ A. .^ UstaaiaMiai loi plalaaMaial p#iaMala«B) ali ■■•fJ'J1«" • WW«Jaa w la^P^iaavv wm^^^ ap^aa^^aja»a»Baw av^aaaaiaaam^^B^^ ««p«^aaaaBar aaarvH^aavaaaaaaa------ •■■•!■■■*• * •rHJ0aWi»« ■■■■■ a***31*aiaai — TDlajIOB fttfJV« 41 S*™ g«______________________________________________ „SLOVENSKI NAROD" dne 16. febmarja 1918.______________________________________ 39- štev- ^__ _....._ _ Stanje vlog koncem novembra 1917 ca. K 2t9,797.0*5-7t. eiavaloa K 40,000.000'—. ?££ Češka indnstrljalna banka rft nnnncirniue uojaSKfti đolao. :: :: hctit za mnroizifne ntne. Vsakovpstno bančzo transakcije. Srećke c. kr. avitr. raiređne Ioteri|e. Nakazila vojnim ajetnikom. T^-"---------------------------------------------------------------------- — i . . . 3iče se šivilja na čom sa tmkol. Naslov pove upravniStvo jck)venskega Naroda«. 735 Nekoliko lepepa svetoga š p e h a ta nekoliko lepih mesenlb k I o b a s •• proda. Naslov pove upravništvo Slovenskeea Naroda«. 723 Karei £inhart * urar === Ljubljana, Marile Terezije cesta št. 7. Zaloga vseh vrst žednih nr. nr m ribalo s pcln'm bitjem, > v£eh vrst za urade- I m&š i M\W itiU h^^?** '^^ ^ graver In izđelova- štampiltj ; iJTOlHi Bronci na im. V Ivan Bizovičar nmetni In trgovski vrlnar ] Lfiibifana H Koleziiska ulica št. 16; priporoča svojo bogato dprerol'em rrtnarstvo t*r okusno izdelane; vence, šopke in trakove. ; __j__£§^_ •• Izoo^oi^vanJe : j j^S^^S^S^f ob irrtralkih odriti drsvtsne P^SSB^Ss rcetiice, kzkor tuđi najpreče Mj^l^^^žr liekoracjis^e cvat^ce za dto-*B)|j^g^^y :-: rane m balkone :-: | Vsakovrstne sadike i do raižlahire ših cve- ■ tlic in zelenadr. Spre-jemam naročila na de-2elo. Vsa na'cčiia se izvršujeto ročno in J so'idno. i Jfflilk: BrsofaTke: ?. Bizo-m^šH» ¥ičap. vrtnar, i •*«Jpl$ Llabifsna. ! 1 Preiv P Rstln] Prai w i Gorici. I. UOijU Corici. Gorica — Ljubljana j stmu ai. Jt. 2. san trs mi 23 ŠIvalni stroj!, gramofnni, fJektričae tepne s^stilkd že kompletne od 2 K. NaJbolJIe baterije. Ptsrtat Blzfca teni xa pr«proda:e:-2, Mehanicna Wm no Starem trsu št. n w flhafičevi hlši n\n ®m IM. boi konjak, vinski destilat, Uker]e, sllvovko, dobavila izvsza prest« D' Eiia & Holu'ević, ^i^n^rna konjaka in tovaraa likerjev, ----- ZAGREB. ------ Naslov za brzojavke: Holujević, Zagreb. 548 _ Z^Jsmčcn uspeh. T^ „V^Jf f^' B:ijiie? iepe prsi •^^ debile ob rab! med 501 »*• J*. r.i^d Kreme Z4 urSI VSako starost, tanaaltU nsrelk Rab< se zur.anjc. Edina krema za prs>, ki |o vsleu čući-vitejfa učinka Diudaiaio 'ekarnarii, dvorne parfumerije itd Pcizkusna pusica K 5—, velika pusica, rudostm za uspeh K "10 —. Ra7po?i1;anie strofo diskretno. i K^s đr. A. Rix preparati, Dnu*] IX., Lakl«rert/aaae 6 K. latofle r L-iriljairf ; «Jn>fi. U« fn „Adrij*". Zaloge v «*rl*or= tektr. SctiuUMfet, ft«r. po«, i« ptrf. Itotm«. 1 ¥ Trsta: Ptrf. Andreurti, C«rs« 5. 1,„ j, , | ---- Prlporoia sa -----1 l^iooni salon spomlađanslio sezijo i 2 nnHB-S|a{fh!ro svllesae KoUnkeJ 1 ihlklj iLkilud in čepiće | £§ t'j i «•-*•! nainovejiih oblik ■ | i!dov5Ka uhca stav. 3. za đame m dekUce I | *,io.s.j iry i, lmlji |3;ii! ^„jjj KiM ( a!afl[ | ValB "ssk.5 i ?ži££ ^Biani ■■■ ■■■ aaav * i ^B^B^B^ £F^.» ^ ^^. ««BiB^aV 11 f iz proste roke manjke dobro opremljena i l«»* * I *!• I ari r i k 1 -JA lik !|Ji uiillll IlUI I * s koncesijo *red in vstm inventarjem za K 75 000.—, S lahko se prevzame tuđi zaloga irjjotovlienih kart po 1 dnevnih cenah. — Pojasnila daje Ljyiiili;t9 wrn Mi ii Liiai i Trakovi n čevlle | \z celuloze, 1T0 cm dogi, okrogli, | crni, neraztržli'vi, cena rn gr- s ; CI44 k"«ov). 18 K Poipod »laf-dvcnlstt (doo!aTji) ela-t^ni. poi-pod^lati na nepiemoč'jivi rodlogi montirani klinci iz buk-ivet?* lesa, bhki, ne ficlaio Suma, gibijivi. n^i-b^ljšc nadomestio za usn;e, za vse velikosti čevhfv, za par K 2*.'O. Usnjeni podolati iz sestavijenih usnjenih s!remenrv ra nepremoč-; ivi rodlagi rrontirani #a par za ženske 3 50, rr.ožke 4 0; moČncša vrsta za ženike 4 0, zz možke 550. Varova!ći rodr^latov iz štan-canej?a udega usnji v zavojih po h koSčkov z ?eb'|ički za otroke 1 30 K, ženske 1 80,K možke 2 SO K. Visoki u nati rod.ietniki za par 1 K do 2- 0. Preprod*jaki, zavodi, čev!jarji dobe copust. PoSilja se povzetju po pošti. Jakob Konig, &>, Dunaj II. B iitenpasse 0. stare nezlomnjenc, ne umetno delane .......... K 20'— kg ^ovc _ „ „ „ „ .......... K 40-- kg prcvzamem tuđi po povzetju. Pavel Blrabaim, Dunaj II, Danvinggasse 39. pri sev. žel. G. F. Jurasek ■glaiavalee klavlrfev tn trgovec s gUsbllt Ljubljana, Ufolfova uHca 12. idkM konca«, tvrdka sa aglalavanjo klaviri«« ki karmotilfav tar poprav:la faal^ffijBSS^l vtali gfafbH. Vaa ta dala IsvrSujam stro« £E^£jBffij/r kavno k» etno. Olajb^nlm lolam ugla- ^^«0^1 iM|a IskfJuCno I« Q. P. Jurasek. f J£f Naslov za pisma: 7ahtpvaitp clnvpnfifi rpniLf VI ja«. Pateiinc, Dubena, st. Pitn nasip 7. «nievane Slovenci cenm; ■ Priporočamo edino najboljše šivalne strofe tvrdke: I los. Petelinc, iw««. %$££&* I piiaff traji6iiliaji8kefa mostu, levot l^fj^^§8SJ i 3. h!2a ob ▼odi. If\2fl 1 KafrtAl* in adfaa zaloga šivalnih strojev vseh y y£ft I sistemov v poljubnih opremah za obrt in rodbino. *ajJbi£9EjN4Q I V zaloci igle, olje. ter dell za razne rtroje. „ ..^ „r.rc)J., I O«stavltov s*p«1«» tako] I Penk v ▼ezenjn brczolaćen! I Najveiia slovenska hranilnica! Hestna braiiiloiia W\mh UUBUANfl, Prešemova ulica št. 3 a hnala ktmaam laU IMS vlog . • . . S 66303'OGO1— lipataanili la občlnskih poaajll ....,, 27,600-000--'asarvttaaja zaklada ........ n 2,500*000'— Spreltma vloje vsak delavnft in fth obrestuie r.ajtfišje po 4 o rai|a bi nestalne ¥lo§a pa po dogovora. 15° Irattllaiiea |a pupllarno varna In stofl pod kontrolo t. kr. deželne vlade. Xa ▼arteala Ima Tpallane lična domaje hranilnlke. Paao|a na soaulftifta In posiopla na Hrantskem proti r/oi im*aa Kranjske pa proti 9 V*0 n obrosttm In proti nafmanl 1 • t oslroma 8 4 % odplače*an]n na dolg. ¥ podplranfo trgowcav In obrtnlkov Ima ustanovljeno ■a*- Kreditno društvo. Cenjenim t^ovcem, ura<1*>r?, Sulsm, naznanjam, da zaradi prevzetja drnjr^sra pođietja nameravam ^pngfjti gvojo trgovino ter proda|am Y V6Č]lh mnoilnab vso srofo »a5 :^o, ki ob«toji iz vsakovrstnega galaatoii{skoga in papirnoga blaga ter dol&ldii m »radnik polrobUla. Prodaja se le na debelo! 19" Trgovina Jo odpria od S. do 11. «ro dopoldao9 popoldno )o trgovima xaprta« "VI asa L jut>] jaxici, AXestrti trs &t. 11. I ffrAr.liallfS izurjena v papirnati in riUađ]tfll><2 galanterijski stroki se iako! sprefme. Isto tara se sprejme Vlaga}n\ldl&a. vo »SU venskega 1 Naroda pod „PofitenOSt 719". 719 Proda se hra z gospom poslopjem : tn sadnim vr^na v Št. Vidu nad Lmbljano ob di*avni cesti. Ugodna orilika za trgovce in ob.tnike, ker je blizu kolodvora in farne cerkve Podrobna po;acnila daje g Fraac Ša-iterslć, vulgo Slepi Janez, gostimi-čar v Zanužah. 676 Za tovarmško tvrdko se išče za ta- kvt,pn kontorlstlnjo. Reflektira se le na pop. izmjeno strojepsko za korespondenco, obeh ez. zmožno, z večletno prakso, lepo pisavo in dobro Solsko predizobra^bo. Le take prositelnce, ki tem pogojem Iodeovarjaio se prosijo za sliko in na-vedbo nlače pod šifro „Prima moć / 417 708" na upravniStvo »Sloven-tkesra Naroda« 706 i Strokovnjak 1 n ordinira zopet n | II od 2 — 3 popold. I ! n za otrove ii ontranje Haleisl j | li Beethovnova ul. 15. II LAŠNOlTE naftioljie kakovosti po 10, 14,18, 20 in 24 kron; lasne podloge In mreZice, las?ie mastlf puder itd. Kupujem zmedene ženske lase. Štefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št 1 Pozor! Zaradi vpoklleanla v votasko alulbovanle |e lokal odprt samo xaprođaft> blaga In alcer vssk! dan samo od 9 do */21 la ▼ o^delfo od 9 do 11 ure do-poldan. Jladomestilno naletio milo parfumirano v elegantnih kartonlh fino opremljeno ducent 14*40 kron. Zriovcl veCII popust! Dobiva se pri tvrdki Milan Holtvar Ljubljana Su. Petra cesto Jt. 28. Po pojtl poSIOi se ta od 9 ducentov napre] ——————___________________ Kmetska posolilnlcg llabljonske okolice v Liubljnnl. I obrestuie hranilne vloge po flsBh M m -•/ a/ brez odbitka rentnega davka. Rezervni zaklad nad K 1000.000. *T '4 ' • Ustanovljena 1.1881. Bal_______________,_____________ ■ - ____________------■-— -■ - - ■ - ————_^—-^——^-^—,^_____^^___----- ___-----------------------,------_^^------------------------------ _______________. _..________. _. _ _ ______... ..______:________________.________ _