244, Številka._Ljubljana, v petek 23. oktobra 1896._XXIX. leto.
SLOVENSKI MM
Ha*]« vsa* nan ,*we**s> uamši nedeljo ia prasnite, tmx ?»Ija po posti prejeman sa avstro-ogersko delile Km vse leto 15 gld., ea pol leta 8 gld. ta četrt leta 4 gld., r.a jeden •Mise t u- j. «0 kr. — Za L j obijano bres pošiljanja na dom ca vse lato 13 gld., M oetrt leta 8 gld. 30 kr., «a jeden mesen 1 gld. 10 ki.  Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr
na meseo, po 30 kr. sa četrt leta. — Za tuje de iole toliko veo, kolikor poštnina saaaa. Za oa nanila plačuje m od Itiristopnt potit-vrste p» 6 kr.. ce se oznanilo jed enkrat tiska, po 5 kr., Oe se dvakrat, in po i kr., Se ae trikrat ali večkrat t i h k a. Dopisi naj M ncvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniitvo je na Kongresnem trgu »t. 12. Opravntltvo naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije osnanila, t. j. rse administrativne »tvari.
Nemški nameni.
Precej časa so že Nemci zatrjevali, da bo le braoijn p oti poslovanjevanju, da pa nikakor ne mislijo kratiti pravic dragim narodnostim. To se je jim zdelo potrebno zatrjevati iz taktiČn h ozirov. Prikrivali so svoje prave namene, da so tako ložje ponemčavali. Kdor ni dobro poznal narodnega življenja v nafti državi, je moral časi misliti, kakšaa krivica se Nemo* m godi. Mee o za mestom bs po« flovanj p in nikak« r ne bede več dolgo, \t\ bode Avstrija slovanska dtžava.
Pod pretvezo, da varujejo uemŠtvo, osnovali so rS(.hti'vt i mu". To društvo je pa s svojim dedovanjem Litro poku zalo, da njega pravi namen ni oni, ki je označen v njega pravilih, temveč hi č* Je po-nemčevuti slovansko deco. Vabilo je v svoje dole slovanske otroke, in Bnova'o nemške dole v krajih, kjer bi izvztm*i nekatere nemškutarje s D.jogeuovo svetiloico /hh on] Nemcev iskal.
Posledn.i čas sta nemško-narodna in ktSčan-sko socijalna stranka prevzeli nekako vodstvo nem-ikonarodoe politike, odkar je sjedinjena levica prišla pri n h rodu močno ob zanpanje. V narodnih ozirih se ti dve stranki prav nič ne ločita od zjediojece levice. L i jedino dobro lastnost imata, da včasih odkritosrčno i z pove sta svoje namena, dočim je z e dinjena levic* vedno le bolj prikrito postopala Ne davno je jeden list nemškonarodne stranke naravnost priporočal ponemčenje čeških krajev.
Te dni je pa po nemških listih huda razburjenost zaradi odgovora praškega župana na izzivajoče postopanje dunajskega župana zaradi češkega dopisa praske občine. Pomenljivo je zlasti, kar v tem ozitu piše nDeutsche Zsitung". Ta list ima posebne zveze z Luegerjem. Nekateri krftČanekosoci-jalni listi sami so poročali, da je ta list kupil dr. Lueger. Imenovali se je celo veota, ki jo je plačal zanj. Dosedaj se to ni oporeklo, in je verojetno, da je nekaj na tem. Zato smemo misliti, da ta list pi i* popolnoma v smislu dr. Luegerja in njegove stranke.
Da dr. Lueger ni prijazen Slovanom, to emo že mi davno vedeli. Nikakor našega prepričanja to ni motilo, da je govoril na nekem shodu v Gorici za Slovence se dokaj prijazno. Njegovo glasovanje proti celjski gimnaziji in upiranje proti osnovi češke
Koristen zločin.
(Dalje)
Srce mi je utrpalo resnične žalosti. Tako vrl rojak, katerega je čukala tako lepa bodočnost, je elekel vojaško suknjo. Brez dvoma je imel tehtnih razlogov. Sedel je k meni in mi povedal in razložil ▼se. Ž-na je bila vsega kriva ... To bi si bil lahko ■ttHj, Zaradi neke žtnske je popustil vojaško službo ! V Toulonu, kjer je bil Paskal v garniziji, zaljubil •9 je v hči nekega profesorja. Ker nista niti on niti njegova izvoljenka imela potrebnih 40 000 frankov M kavcijo, vzeti pa sta se na vsak način hotela, odpovedal ee je Paskal službi in se napotil v Pariz, kjer se mu je posrečilo, dobiti primerno službo pri nekem bankirja. Paskal mi je povedal, da sta on 111 njegova mlada žena jako srečna in me povabil, n*j ju obiščem v njiju malem stanovanju v petem nadstropju neke male hiše na bonlevardu Batignolles.
Prvo nedtljo po tem razgovoru sem se odzval t«nou povabilu in ko sera spoznal gospo Pankul, se nisem več čud I, da je mladi častnik njej na ljubav Mpoatil sraibj.   JUa je najbolj podobna kakemu
Šola na Da naju je jasno pokazalo njegovo mišljenje. Vendar ne bili bi sodili, da krščanskosocijatna nestrpnost tako daleč sega, kakor sedaj razvidimo iz omenjenega nemškega lista. Ta list zatrjuje, da je Praga le poslovenjeno nemško mesto, ki se mora zopet ponemčiti S tem je tiko rekoč povedal, da mislijo narodni Nemci in krščanski socijalisti po-nemuti vso Češko, Moravsko in Šlezijo. Seveda je težko dobiti v t*h deželah kak kraj, o katerem bi šovinistični Nemci ne trdili, da je bil kdaj nenošk.
Jednake namene pa imajo gotovo glede nas Slovencev. Po kazali so to Že v ce'jskem vprašanju. Ljubljana je pred dvajsetimi leti imela nemški za stop, torej gotovo velja pri dunajskih krščanskih socijalistih za poslovenjeuo nemško mesto, katero se mora zopet ponemčiti.
Taki nemški glasovi bi morali opominjati avstrijske Slovane k jedinosti in zlasti biti migljej za Slovence, da se bolje zbližajo s Čehi, s svojimi naravnimi zavezniki. Obojim se je boriti proti nemški nasilnosti. Na nobeno nemško stranko se nimamo dosti zanašati. Ta dogodek je pač zopet očitno pokazal, da krščansko mišljenje Še ne daje nobenega jamstva za pravičnost v narodnem oairn. Dr. Lueger in drugovi imajo vedno krščanstvo na jeziku, a v narodnem oziru so pa še nestrpnejši, kakor so bili nemški liberalci. Zato moramo biti Slovani previdni in se ne smemo na te krščanske stranke preveč navezati. Dati moramo jim naravnost razumeti, da slovanska pomoč ni zastonj Podpirali jih bodemo, če hočejo biti v narodnem oz>ru pravične, če pa ne, je pa najbolje, da jim samim prepustimo, da s svojim krščanskim socijalizmom osrečujejo Nnmce. Kmalu bodo spoznale, kako so onemog e Taka pisava nemških glasil je le mogoča, ker so N. mei vajeni, da So;ani vse mirno prene emo, zlasti, ker konservativni slovanski poslanci se ne upajo cdločno nastopiti proti nobeni nemški strank-, če si le pridevlje pridevnik „katolička" ali .krščanska". Te nemške stranke vzlic njih katoličanstvu ali krščanstvu kažejo odtočno svoje narodno mišljenje in se zlasti p t krščanskih socijalisti vidi, da so v prvi vrsti nemški potem čeie krščanski. Pri nas naj bi pa najmanjša r J ka v mišljenju glede verskih političnih vprašanj bila ovira skupnemu delovanju. Zato pa Nemci ncs-.jo v naši državi   pi nosno glave, Slovani
angelju. Ljubila sta se resnično. Mladi žena je občevala z menoj kakor: s starim dobrim prijateljem svojega ni:ža, pc gostila me je jako prijazno in jaz eem le želel, da bi bila tej dvojici sreča vedno mila. Bankirju, pri katerem je Liuis Pank.il, služboval, se je t', tako prikupil, da ga je po dveh letih naredil za svojega kompanjona. Bivši poročnik je od tedaj hodil vsak dan na borzo in tam zaslužil mnogo denarja.
Ttldi rodbinsko življenje njegovo je bilo jako srečno. Tekom štir h It t povila mu je n egova žena dve deklici in jednega dečka, krasne, pfavolase otroke. Bivši poročnik ni zdaj več stanoval v petem nadstropju atare hiše v zakt tnih ulicah, nego v prvem nadstropju lepe pitlačn na boulovardu HauBsmann, in pii obedu |* stregtl livriran sluga. Meue so Paskal, njegova i-.HtJu in njegovi otroci vzprejemali z isto prijaznostjo kakor prej. Tako je šlo do zime leta 1880. Ko sem, kakor po navadi, prvo nedeljo meseca decembra prišel k bivšemu poročn ku na obed, sem zapazil, da je bil nenavadno razoiišljen in bled in da je nervozno grizel svoje lepe dolge brke.
„Kaj se je neki zgodilo", mislil seui sam pri nebi, ko nem po obodu odhajal.  MOircoi njegovi eo
pa le plačojemo, da ee more na Dunaju šopiriti nemški napuh.
V YJul»lJ&»?.J, 23. oktobra.
Badeni in Čehi Grof Badeni še večino omahuje, bi se li približal Čehom ali ne. Gotovo ima vlada premagovati v tem cziru težave v višjih krogih in poleg tega tudi ne mara levice poriniti od sebe. G rt f Badeni tudi z MladoČehi ni zadovoljen, ker za nobeno ceno nočejo podpirati nobene reakcijske politike. „Cias", ki ima zvezo z vlado, je nedavno zagovarjal zvezo Poljakov z Mladočehi, a sedaj je pa zopet proti taki zvezi. Poljaki ne morejo pospeševati čeških teženj, kolikor so nnperjene proti državni blaginji in pravicam nemške narodnosti. Seveda o tem, kaj je za blagnjo države, kaj proti njej, so mnenja jako različna. Nemci trdijo, da blaginja države zahteva centralizem, Čehi pa mislijo, da bi se pod federalizmom država bolje razvila. „Czas* bi bil moral torej točneje povedati, kako si tolmači blagor države. Ravno tako so mnenia o pravicah nemške narodnosti jako različna. Iz vse piBave poljskega vladnega lista je vidno, da grof Badeni in ž njim Poljaki jako omahujejo. Položaj se bode zjasnil pač šele po volitvah.
Suess in Čehi. Professor Suess se je te dui poslovil od svojih volilcev. Pri tem je pa mož nekaj jako pametnih besed povedal. R-akel je, da sta v Avstrijski dve napredni skupini, skrajna levica in Čehi. Kadar si te dre podasta roki, pa zgine reakcija, ki se opira sumo m neslogo mej Nemci in Čthi Ras škoda, da je Šele sedaj prišel Suess do tega prepričanja, ko cslavlja politično delovanje. Kdo je kriv te škodljive nesloge mej Nemci in Čehi? Mari ne največ stranka, kateri je pripadal Suess. Ko bi bila ta etranka priznavala popolno jedna kopravnost Čehom in jih ne bila zatirala na Moravskem in v Šleziji, bi Čihi in liberalni Nemci že davno lahko vkupno dtdovali proti reakciji. Tudi na Dunaju bi bile razmere drugačne, da so liberalci se ozirali pravočasno na Čehe in jim dovolili potrebne šole. Protisemitje bi nikdar ne bili dobili Čehov na svojo stran in to bi bilo močno uplivalo na volitve. Liberalci prepozno spoznavajo svoje zinete. Sedaj, ko je njih stranka popolnoma propala, vidijo, da bi bila potrebna sloga s Čahi, pozdravi in se dobro razvijajo, žena njegova je še vedno sveža in lepa. Morda mu kupčija ne gre več prav od rok. Dtnar je vražja stvar."
Proti deseti uri zvečer sem užgal svojo svetilko in šel, kakor mi je veleval moj poklic okolu kolodvora, da vidim, če je vse v redu. Vreme je bilo mrzlo in vlažno, tako da sem se hitro zopet zaprl v svojo ntico. Ukrali je zapel zvonček pri vratih. Kdo je neki ? OJprl sem vrata in v sobo je stopil, zavit v debel kožah, bivši moj poročnik. Takoj sem ugani), da se je zgodilo nekaj posebnega. „Maesou", rekel je s hripavim glasom, „aii moreš iti z menoj — a takoj?*
.Seveda . . . Takoj 1 sem rekel nekako prestrašen.
,Moreš li izostati. . . morda dve uri . . . ne da bi to kdo zapazil?"
BPrav lahko. Tu sem po vse sam. Kdo se tod zame briga!"
„Potem idil . . . Ugasni svotilko, zakleni vrata in pojdi z menoj."
Slutil sem, da mož nima dobiih namenov, a šel sem za njim. Hodil je tako hitro, da bp-u ga komaj dobajai.
prej pa tega nikdar slišati n<so hoteli. Pa še letos so na Moiavskem sklenili proti Čehom kompromis z nemškimi nacijcnalci.
Praski in dunajski mestni zastop. Dunajski protisemitski listi sedaj opravičujejo netaktnost žapana Strobaeha, ki ni hotel naznaniti občinskemu zastopu, kaj je praška občina pisala, ker je pism o bilo čh. ko, da cehi ne morejo očitati Nemcem nestrpnosti, ko je vender praška občina s skrajno  nestrpnostjo postopala v vprašanju dvojezičnih  napisov.   To  opravičevanje je naravnost smešno. V Pragi so napravili jedino češke napise, ker Nemci v Brnu,  Opavi  in  drugih meševitih mestih niso hoteli napraviti dvojezičnih.   Čehi so ss ravnali popolnoma po Nemcih.   Sicer pa ima Danaj  več čeških  prebivalcev kakor Piaga nemških, a  v- u'.h.-r dunajski mestni zastop ne n .pravi poleg neinškdi tudi čeških uličnih napisov. Praga vzdržuje za Nurrce mnogo  šol, Dunaj pa ni jedne Šole za Čehe noče osnovati. Vsak nepristransko sodeči človek inora priznati, da dunajski protisemitje ne morejo nikomur očitati narodne nestrpnosti. Vse njih dosedanje delovanje dokazuje,   da o narodni pravičnosti  niti  rojma nimajo.   Seveda dunajski protisemitje se niso nadejali, da bode praški župan jim na njih izzivajoče postopanje dal odgovor, ka-keršen jim gre.
Hišne številke. Iz knjige „Dr. Gregor J jžef Plohel, imeniten humanist in dobrotnik Slovencev", katero sta spisala župnik Jakob Meško in vseuči-li-ki sknptor dr. Fran S monič, razvidiuio, da so na Dunaju imeli že hišne številke 1706. leta, a ne za vse hiše. Leta 1770. so se uvele številke za vse biče na Dunaju in je cesarica dala cesarskemu pre stolnemu gradu številko 1. Njbrž je putem še ta cesarica ali njen ein Josip zapovedal hišne številke za vso državo. Za Simomčsvo nagorčijo v Ivanjkovcih nahaja se hišna številka že v Istini iz 1789. I. I« tega je vidno, da je Avstrija imela hišne številke mnogo prej, kakor Pruaija. imele so hišne številke že slovenske vasi, ko jih še I '■ -rt-l.n ni imel. Pmsi naj se torej skrijejo s svojo stoletnico. Glede hišnih številk ima Avstrija sedaj prvenstvo.
Pruski Poljaki. V Prus ji se poljščina popolnoma p e/.ira. V uradih ss posluje vse nemški tudi v poljskih pokrajinah. Šole so vse nemške, samo v. ■-■ nauk se je doeedaj za poljske otroke učil v ptljiČini, Sedaj je pa prusko učno lninisteratvo ukazalo, da se v pru k S'eziji ima poučevati vero-nauk na šolah, v katere rodijo samo poljski otroci, v nemščini. 0:ioci odslej v šolah ne bodo več slišali poljske besedn. To j« vlada storila zaradi tega, ker so Sežani volili jednega Poljaka v državni zbor in s trm p< k»za'i, da je še dalt<ć do tiBtega časa, ko jih popolnoma poneračijo.
Dogodki v Turčiji. Turška oblastva skrbno čuvajo, da se zlasti vse ne izve, kaj se vse g >di v Armeniji. I" An se je še le sedaj izvedelo, da so v Vanu dne 23 septembra bili veliki neredi, dne 2. oktobra pa grozno klanje kristjanov. Podrobnosti O teh dog< dk-h pa še sedaj niso znane. — V Aie-ksamireti je kacib 700 vojaških novincev razsajalo po m^atu, predno so ee vkrcali. Ljmili so v bise in vrtove, ropali in pobijali, da je bilo groza. Policija je vse to ne le mirno gledala, temveč izgred nike še hujBktJa. Podobne razmere vladajo tu it i. :i -o I.
Sla sva po obrežju do mostu Aust . lil/.. Paskal nt ves čas niti besed>ce zinil. ("' Hiti sem ga od 6trani pogledal in pri srci mi je postajalo veduo tesneje. Vid-1 aem, da je strašno razbarjen in rad b  g* bi vpraš 1, kaj da mu je, a nisem se upal.
Ko sva š'a mimo vel kib skladišč za vino, vprašal me je mrmraj« I
,SMi tiuden? Boš li mogel iti še do K.pla-nade d s Invalidne? Tam imam nek tj zvršiti.
„ Greni, kamor hočete, moj poročnik."
*   • *
Vse žive dni ne pozabim tega pota. Vreme je bilo jako slabo. Na ulicah ni bilo nikogar videti. Le časih se je iz daljave čulo ropotanje kakega ounnibuna. Končno sva prišia na Esplanado.
Utrujen je sedel Paskal na tndu stoječo klop.
„Sedi" mi je rekel.
Ko sera se bil usedel psleg nj»»ga, prijel me je za roko. Njegova roka je bila mrzla ko led. BKaj ne, da me ljubiš*.
„1 sevoda! To se pač ob sobi u meje 1 Kaj vend-.-r vprašujete tako čudno!*
„Ksr mislim od tubo nekaj posebnega viihtevnt.i. iGovcjitel"
Iz občinskega sveta ljubljanskega.
V Ljubljani, 23. oktobra. Občinski svet ljubljanski imel je sinoči izredno javno sejo, katere se je udeležilo 20 občinskih svetovalcev. Otvori7Ši sejo naznanil je župan Hribar, da je dne 4. oktobra povokmi godu presvitlega cesarja potem d-želnega predaedstva v ivneuu mestne občine izrazil najudtnejš* voščila P>esvitli cesar izrekel je zahvalo za izražena čutila. Občinski svet vzel je to neznan lo stoje v znanje.
Župan Hribar eporcčil je nadalje občinskemu svetu, da je častni meščan ljubljanski Jan grof Harrach naznanil poroko svoje hčere in da mn je gospod župan tim povodom čestital v imenu občine. Glede inkorporacije katastralne občine vodmatske v mestno občno ljubljansko naznauil je gospod župan, da bode glasom dopisa c. kr. deželnega predsedstva dotični zakon kmalu objavljen v deželnem zakoniku. Mestno upravo čaka torej v najbližji prihodnjosti mnogi dela, da se glede novega dela mesta ukrene vse, kar je potrebno. Glede razsvetljave Vodmata je gospod župan mestnemu stavbioskemu uradu že naročil, da čim preje stavi primerne nasvete. Popis tamošnjega prebivalstva izvršil sa bode takoj, ko se inkorporacija faktično izvrši. Tudi sa bode morala v Vodmatu aktivuati policijska stražnica. Tudi ceste eo v Vodmatu jako slabe in se bode tudi v tem ozira moralo takoj potrebno ukreniti. Konečno naznanil je gospod župan, da mu je od deželnega preds> dstva d šlo obvestilo, da se je i ustni upravi naročilo, naj v okviru dovoljenih kred tov v prihodnje bolje skrbi za snaženje erarnih cest v mestnem ozemlji ljubljanskem. Župan Hribar pri tej priliki opozarja, da je tudi mestna uprava vezana na dovoljene kredite iu na| bi torej tudi žurnalistika to u važe vala.
Obč. svet. dr. Tavčar stavil je nujni predlog, naj mestna občina stopi z deželnim odborom v do* govor glede oddaie .'>•'„ državnega posojila. Dotični zakonski načrti dobili so najvišje potrjenje iu treba je, da se oddaja posojila sedaj kolikor mogoče pospeši. Ker pa je dežela nasproti državi dožaik za cr-lo posojilo, treba je za oni del posojila, ki je namenjeno hišnim posestnikom I ubij inskim, pogodbe mej deželo in mestno občino, katera bode potem suma dovoljevala hišnikom posojila. Govornik torej predlaga, naj se dogovori s deželnim odborom v kratkem prično. V ta namen naj se izvol< trojica iz srede občinskega sveta z nalogom, da takoj stopi v dogovor z deželnim odborom zaradi pogodbe mej deželo in mestom, s katero se naj uredi oddaja 3°/0 državnega posojila po potresu oškodovanim hišnikom. Predlog obč. svet. dr. Tavčarja bil je sc glasno vzprejet, v deputacijo pa per acelamatio nem izvoljeni gg župan Hribar in obč. svetnika G o g o 1 a in dr. Stare.
Obč. svet. dr. Tavčar stavi nadalje v imenu pravnega odsega nujni predlog,  naj se finančnemu mimsterstvu odpošlje  peticija, da se glede javnih del občinam dovolijo  iste ugodnosti, kakor eo zakonito že dovoljene glede zgradbe lokalnih in malih železnic.   Poročevalec   prečita načrt peticije, kakor jo je sestavil gospod župan.   Uvodom omenja peticija, da so zabteve,  ki   te  stavljajo  dandanes do uprave večjih mest, zlasti glede šolstva,  glede prometnih, in zdravstvenih zadev in glede presktbovanja ubogih, jako velike in da so obč<ne vsled tega prisiljene, najemati znatna posojila.   Tudi moBtro oh-i um ljubljansko čakajo še težke naloge.   Izvesti je kanalizacijo, zgraditi elektrarno, tržna lope in razna šolska poslopji, nove   mostove,  artilerijsko vojaš iii o m ubožno bišo.   Vsled potresne katastrof-* ne-odloživa regulacija  mesta  zahteva   novih  cent in v svrho olajšanja prometa treba je misliti že danes na mestno žele2nico. Vse to pa bo zahtevalo ogromnih tioskov, katerih z rednimi dohodki mestne ob čine ni  mogoče pokriti.   Treba  bode  toraj iskati pos j la.   Brez dvojbe bodo vse ti naprave znatno pospešile  razvoj  mesta   in   dolžnost države je, da mit t o občino v njenem nastojanju podp ra, kar bi s* zlasti lahko storilo na ta način, da bo točke IV., V. m VI. zakona  z  dne 31. dtcnmbra 1894 , drž zak. št. 2 ex 1 S9.~> , zadevajoče zgradbo lokalnih in malih železnic ter inve«tic-| pri ž-a obstoječih želez nicah, v kolikor      tičejo pnstojoia in koleka, raz tegnejo tudi na dobavo denarnih ere Isrev za javna občinnka dela. Kor pa se take olajšave morejo do voliti le potom zakona, izraža ns v peticiji konečno prošnja, naj bi visoko fi mučno ministarstvo državnemu zboru piedložilo v to svrho potiebni zakoniki načrt.   Poročevalec pred'aga v hm-no praznega odseka, da je  predloženo peticijo odposlati 0. kr. finančnemu miniateretvu;  ob  jednem  pa se uaroča m. nt ..»miiu   magistratu,  da o   petič ji  obvesti tudi druga deželna stolna mesta s pozivom da se ji pridružijo.   Pri glasovanju  je bil ta ptedlog srglasno vzprejet.
Ko je podžupan dr. t!tel BleivvHis prevzel predaedstvo poročal je žut>Mi Hribar o zgradbi artilerijske voj<šnice in o pogodbi, ki sa ima v tom ii/.ii u skleniti h stavb nsko družbo „U i o .* na Dunaju Ker jo VOJOO inu.Mi--r.stvo izreklo željj, da se vojašnica zgradi čim prej, naproaila r>e je nmen ena stavbinska družba, da čnu prej dopoš ja meetuemu magitd ) tu podroban načrte za voj Anico in pa pro i ' č u n troškov, da bode magistralu megoče, staviti občinskemu svetu primerne nasvete glede dogovora, (Konec puh)    ki a* ima skleniti mej mestno občino in omenjeno
stavbinsko družbo zaradi prevzetja gradnje. Sedaj bo podrobni načrti in troškovnik gotovi in poročevalec torej predlaga: 1.) Načrti in tcoškovniki glede gradnje topničarske vojašnice vračajo ae mestemu magistratu z naročilom , da jih je po stavbinskem uradu da glede jednotnih cen in količine zaraču-njenih del natančno pregledati. Ko ae je to zgodilo, odstopijo naj ee s pismenim poročilo n stavbinskemu odseku v nujno posvetovanje in poročanje. 2 ) Načrt pogodbe glede gradnje topničarske vojašnice in prevzetja iste po mestni občini, ki ga je predložila stavbinska družba „Union" na Dunaju, izroče se ob jednem pravnemu odseka občinskega sveta v posvetovanje in poročanje. Oba predloga bila sta brez ugovora vpzrejeta.
Podžupan dr. vitez Bleiweis-Trsteniški poročal je v imenu' policijskega odseka o pobiranju tlakovine za materijal, ki se dovaža po Ljubljanici. Poročevalec podal je zgodovino obravnav, ki so se že vršile v tej zadevi, ter naglašal, da je pobiranje tlakovine pač opravičeno. Pristanišče ob Trnovskem nasipu ee nahaja v jako slabem stanju, treba ga je vsekako primerno nrediti, napraviti dovozno, oziroma odvozno cesto ter zravnati cesto ob Trnovskem nasipu. Stroški za ta dela bodo veliki, treba je torej misliti na njih pokritje. Poročevalec predlaga torej, naj ee pričetkom prihodnjega leta prične pobirati za odvažanje materijala, ki se v čolnih pripelje v Ljubljano, tlako vina in s car po 4 krajcarje od vsake vprežene živine; pristanišče pa naj se primerno uredi in potrebni stroški postavijo v proračun za leto 1897. Mastnemu magistratu se ob jednem naroči, d* ta sklep predloži c. kr. deželni vladi v potrjenje. Po nekaterih opazkah obč. svet. Svetka, Velkovrha in Kosaka bil je predlog poročevalca vzprejet.
Ker poročevalec o zg'asilnem rt da za mesto ljubljansko ni bil navzoč, odstavila ee je ta točka z dnevnega reda. Potem zaključil j a gospod župan ob 1/i8. uro javno sejo. V tajni seji razpravljal je občinski svet o regulacijskega odseka poročilu o odkupih hiš in sveta v regulacijske naonene.
Doevne vesti.
V Ljubljani, 23. oktobra..
— (Korekoijoniran   kapelan.) Včerajšnji .Slovenec", odgovarjajoč na našo notico pod tem naslovom,  piše, da ga je pooblastil gosp. Hribar sam izjaviti, da   njegova prestava ni v nobeni zvezi s zadnjimi državaozborskimi  volitvami, in je bil le na lastno ždjo prestavljen. Ta „S ovenčava* notica se je porodila pač na tisti način, kakor Žitnikova odpoved kandidaturi, ko eo mu pretili s suspenzijo, in e kakim podobnim sredstvom so pa g. Hribarja prisilili, da je dovolil .Slovencu" prijaviti omenjeno izjavo. Saved* izključeno pa celo ni, da ne bi bili mogli gospodje  dotične izjave sami skovati, vsaj je le že predobro znano, da so bili g. dr. Kreka podpis ponaredili na volilnem oklica. Ca premislimo, kako so zavijali resnico ob vol i t vi in terorizovali, potem pač ne  moremo staviti v »Slo venčeve" izjave najmanjše vere.   Seveda ugovarjati si g. Hribar ne bode upal, kajti potem bi ga le še hujše preganjali.   Gorje tistemu duhovnika, ki se upa imeti svoje politično prepričanje, in se ne ravna po navodilih, ki jih djbiva iz ljubljanske škofijske pisarne.
— (Repertoir   slovenskega gledališča; Vsled velikanskega,   vsa pričakovanja nadkriljujo čega uspeha sinočne predstave S^hillerjeve tragedije »Marija Stuart"  se bode ta krasna igra ponavljala že jutri, v soboto, 24. t. m.
— (Slovensko gledališče.) 2« milijone in milijone Ijudij je tragična usoda lepe škotske kraljice Marija Stuart ganila do solz in dokler bodo človeška srca človeški čutila, dokler bodo količkaj dovzetna za vse, kar je lepo in plemenito, dokler bodo znala ljubiti in sovražiti, dotlej bode prekrasna Sch llerjeva traged j a, v kateri je z mogočno poetično ni 'ti rasukan tragični ko. II kt, čigar konec je smrt Marije Stuartove, uplivala na gledalce s tisto elementarno sli, kakor sinoči, ko se je to slavno delo nesmrtnega nemškega pesnika prvič uprizorilo na našem odrn in obujalo v gh-dalcih mrzel Btrah in iskreno sočutje, plemenito jezo in pekočo grozo ter jim pretreslo dušo in srce. Zgodovini našega mladega gledališča potna malo preditav, katere so doaegle tako rtsaičen, tako veUk in tako popoln usp'h, kakor sinočna, kateri gre odlično mesto mej najboljšimi, kar jih je kdaj bilo v nas, in katera je d ka/., da je tudi v naših razmerah mogoče prirediti predstave, z*doBtujočo najstrožjim zahtevam in d istojne tudi tako velikega pesnika, kakor je Sohilier, To je bila zaokrožena, uglajena, skrbno pripravljena in vestno nuštudirana predstava, katera izpričuje redko režisersko osposobljenost g. lnemanna in katera je prav zategadelj dosegla tako popoln in ve-
Jikansi uspeh, ker je bila celofro uprav vzgledno predstavljen*,  ker so  bili predstavljalci  vsak na svojem mesta in so se mej soboj spopolnjevali. Tako je pr sla vsaka posamična uloga do pristoječe jej veljave, to prostovoljno in naravno podrejanje je povzdignilo eusetnhle, pripomoglo k slikovitosti prizorov in omogočilo, da  je vsako dejanje nared.Io tako globok utis na občinstvo, da mu je dajalo izraza s frenetičnim ploskanjem, kakršnega Že dlje časa nismo čuli pri dramatičnih predstavah, katero je pa bilo v polni meri zasluženo. Vsa pozornost se je seveda koncentrovala na poglavitni osebi v celi igri, na obe kraljici in koj, ko se je videlo, da sta obe pred->tavljalki spoznali značaj  svojih nlog in znali v ostrih konturah označiti konstrast mej tema značajema, ni bilo več dvoma, da dobi korfikt me; njima tisto ostrost, katero mora imtti, da postane izid naraven. Marijo fcituartovo je igrala gdč. Ter deva. Ta simpatična umetnica si je s svojo mar Ijivostjo pridobila splošno naklonjenost, a šele včeraj je imela priliko, pokazati vso svojo redko umetniško nadarjenost.   U-ttvarila je narann  značaj in zlasti smo občudovali, da je pogodila vse nijanse svoje uloge.   B la je mpipisno ruda v nežnih prizorih in ganila srce v prizorih, k or toži o svcji usodi; v velikem prizoru v tretjem dejanju, ko se poniža pred Ivizabeto, a potem, užaljena  pove svoji sovražoici ponosno in samozavestno svoje mnenje, in v zadnjem dajanju,  ko  si   poslavlja  od svojih prijateljev  in  prijateljic,  igrala je dovršeno, bila zdaj preprosta in udana, zdaj ponosna kakor prava kraljica, zdaj ljubez*jiva, da je vse očarala, zdaj rezka, a nikdar hudobna in ošabna. Todi v trenot-kih najvišjih afektov je za Jela  vt>e!ej  pravi ton, premagala z lahkoto vse težave. Spoznali smo zdaj v gospč. Terševi heioino nenavadnega talenta, na kateri smerno našemu gledališču le čestitati. Kraljico Elizabeto je predstavljala gospa Danilova, in sicer tako izvrstno, da jej gre najtoplejše priznanje.   Sploh je gospa Danilova j* dna najmaclji-vejših in najnadarjenejših nadih igralk in v vsaki ulogi na svoje a mestu.   Pri včerajšnji predstavi je gospa DaniloVA dosegla  velike uspehe,  najprej v prizoru, ko skuša Mortimerja zapeljati, da bi ekrivaj umoril Marijo, in kjer je jako fino z d da ton kurtizane, potem v pnzoru, kjer se snide z Marijo, kjer je stuipenost, nebrzdano oeabncst in sovraštvo do uboge svoje Žrtve znala izraz ti tako  ostro, da je bila verjetna silna, a vendar veličastna jeza, katera prešine Marijo, naposled in največji uspeh pa v prizoru, ko podpiše obsodbo in kjer je dramatično živo izrazila vsa Čutila, katera so jej narekovala ta sklep, ljubosumnost in strašno sovraštvo, strah, da jo pahne M»rija e prestola, iu osvetoželj-nost.   Da, taka je morala biti   .deviška kraljica" K'izbeta! MaLo ulogo zveste služabnice Hane Kennedv je igrala goepč. Ogrinčeva, katera nas je v tej nlogi prav prijetno iznenidila.  Igrala je prav lepo, naravno  in  nepretirano  vrl j  služabnico in tolsž-nico Marijino in deklam »vala korektno;  vsak glas jej je prišel od srca.   Gospi. Ogrinčeva je v tej ulogi dokazala resnično nadarjenost in jo je iina-trati za lepo pridobitev naše drame. Jako karakte-stičen je bil g. Inemann, kateri je igral velikega blagajnika H uleigha in Iho pogodil trezni značaj hladnokrvnega ponosnega državnika, ki sili na to, da se uniči  Marija, ker ve,  da je nevarna kroni in protestant.s u i veri, dokler diha iu se giblje. Oočno pozornost je obujala markantna m-ska gosp. Ine imuna. Prikupno preprosto je igral g Verovšek plemenitega  Mortimerja, idealni ga  moža, gorečega požrtvovalne ljubezni sa Marijo, ter je zlasti v prizoru, ko ga Luceeter izroči biričem in se M »rt mer usmrti,  dosegel velik in zanj  jako časten nspeh Toplo pohvalo  zasluži tudi g. Danilo kot L«-cester. Da je vrl igralec, je znano, a včeraj se je v ulogi zaničevanja vrednega  ljubimca, v čigar prsih prebivata dve duši, posebno odlikoval. Znal je svojo ulogo točno ia vsled tega samogel posvetiti vso pozornost igranju ter tako zlasti v prizoru, ko se opravičuje pred E'iaabato in v velikem ter jako težavnem  prizoru, ko odpeljejo Marijo na morišče, dosegel pcpola in prav lep nspeh. Majhni, a vender važni ulogi vrlega Marijinega čuvaja in starega Tal-bota sta igrala gg Lovšin in Perdan in tudi njima gre topla pohvala, kakor tudi vsem drugim predstavljalct-m, ki so sa vsi potrudili, da pripomorejo k celotnemu uspehu in to tudi dosegli, kajti ■ polnega prepričanja rečemo:  Sinočna predstava J« bila na čast slovenskemu gledališču in vsemu oaobjn ter njega voditelja g. režiserju luemannu.
— Končno naj še omenimo, da so bogati kostumi, tako tisti, katere je posodilo vodstvo češkega gledališča, kakor lastni kostumi gdč. Tertave in ftospe Danilove vbudili pravo senz cijo. Gledališče je bilo razprodano.
— (Ljudski shod) V soboto, 24. t m., ob 8. uri zvečer bode v PeJrlesovi gostilui v Slonovih ulicah ljudski shod, katerega sklicuje politično društvo .Bodočnost". Na dnevnem redu bode „ l?re-osnova domovinskega prava*.
— (Nalivi.) Komisija, katera je ogledala savski most na Črnučah, je mnenja, da se most obrani. Čudno je to, da se je sesedel na plitvejši strani, kjer tok vode ni tako silovit, kakor na nasprotni. Tudi savski most pri Tacenu je v tako slabem stanju, da se je moral promet na njem nstaviti, jez pri papirnici v Medvodah pa je Sava predrla. — V okolici ljubljanski je ved i preplavila precej sveti in se je zlasti na Barji bati pjvoduji. V Lipah je voda ndrla že v nekatere hite, takisto t-idi na Jezici, kjer so bili prebivalci treh hiš de-ložirani. V Jaršah je vod* odnesla nokaj svata. — Nalivi so na Furlanskem poškodovali železniški tir tako, da se je moral promet na tej želejnei ui_.av iti.
— (Požar.) Triletni kajŽarja sin Fran Gregorc se je dne 20. t. m, v Spodnjih Domžalah igral z žveplenkami in užgal steljo. Ogenj se je vsled moč nega vetra hitro razširil in upepelil h-ši, skedenj in hlev ter vse pridelke. Da niso prišli na pomoč domžalski gasilci, bi bila prišla v nevarnost cela vas,
— (Vrhniški podružnici sv. Cirila in Metoda) priredita v korist dražbe sv. Cirila in Metoda v dvorani vrhniške čitalnice 8 prijaznim sodelovanjem kon8er<Htori»tinje Amalije de Riccove dne 25. oktobra 18u6 v tdavo otvoritve prve siovenake šole v Velikovcu na Koroškem veselico. Vzpored: A 1 ) „Slovenska koračnica", trio za gosli, harmonij in klavir. 2.) Nedved: .Naša zvezda", mešan zbor. 3) Prolog. 4) Maecagni: Romanca iz „Ca-valeria rusticana", poje gospica de H jccova. spremlja na klavirju gospica VidČeva. 5) Vihar: „Romane*", mešan zbor. 6) M W. Balfa: Potpourri iz opere „Die vier Haimonskind*r", igrata na gosli i o klavir gospod G. in gospica V.-dičeva. 7) V. Trnogorski: .Deklica in rcž<cau, poje gosp ca de jRoccova, spremlja na harmoniju g. Luznik. 8) Dr. Ig. Ipavic: a) „Planinar", b) .Planinska roža", poje mešan zbor. 9 ) li ouverture .Viljem Telia", svira ua harmoniju gospod Lian k, 10.) »To sem bil jaz!* Šalo-igra v jednem dejanji. B Prosta zabava Začetek ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina: sedež 50 kr., stojišče 30 kr
— (Iz Črnomlja) 21. oktobra. Veselica, ki jo je priredila po že n*?.nanjenem vzporedu tukajšnja narodna čitalnica, je biia nepričakovano dobro obiskana. Cš.roi pienovljeni salon gostilne .Grad* je bil do cela inpolnjen. Mej udeležniki ste bili dve odlični rodbini iz Metlike m tndi nekaj drugih unanjih gostov js bilo videti I .mej vzporednih točk nas je najbolj s ekibjo navdajala .Pesem gondo-lerja", kajti ženski zbor je za tukajšnje občiustvo novost in je tedaj od prvega nastopa odvisno, je li se splača pri tak h skromnih pevskih razmerah — pevke so skoro same novinke — še kedaj imeti trud za izvežbanje ženskega zbora. Splošno se sme teči, da so mlade in mične pevke dosegle s svojimi svežimi ghsori dokaj lep uspeb, kateri bi bil pa lahko še boljši, da ni rri vatah nastala tinta v niišem mestu ob jednakih prilikah tako rado pojavljajoča se nesloga, vsled katere sta dve dobri pevki odstopili. Pri koncertni potki .Slavčevo /gojenje* se je cdlikovat naš marljivi mestni kapelnik, pokazavši kot eohst na rlavti veliko s,»r< taos:. Tudi bariton samospeva, katera je z jako pr.jetnim gla som ter s čutom pel g. K., sta zetu ugajala Čast in hvala vrlemu pevcu! Z največjim odobravanjem in nauduŠenostjo pa jo bda vzprejeta zadnja točka, obsezajoča tri naroine po Hubadu harmonizirane peemt: .Bratci veseli vsi , „Je pa davi alanca pala" in .škrjanček \ o,e, žvrgoli", Po srčni ovac ji in buri iti aplavzih so se morale ponoviti. Uvidelo se je, da se je mladi g. pevovudja dosti trudil, predno se je doseglo tako jtsuo izgovarjanje tiketa ter precizno izvajanje glasov. Pil tej priliki bodi prisrčna zahvala izrečena gdč. uč teljicama za prepustitev stanovanja v svrho veŽbinja pevskih zborov. Po tako srečno uspelem vzporedu sa je razvila neprisiljena zabava in unel se je živahen, do jutra trajajoč ples, pri katerem so se zlasti Četvorke pod vodstvom gosp Stomča izvajale točno in sigurno, kakor malokdaj. Karati bi bilo le, ker nekaterniki nimajo ah nočejo pred očmi imeti, da je treba na veselicah, prirejenih od slovenskega dius'va, izključno le slovenskega jezika posluževati ee. Hvala vsem gg sodelujoč.m, kakor tudi udeležencem, zlasti tujcem, — društvu pa, dal Bog, — še več tako prijetnih večerov!
— (Otvoritev vodovoda in električne naprave v Kočevju) se je vsled neugodnega vremena prenesla na da u 19 novembra Dae 21. t. in. se je poskusila električna razsvetljava iu je izborno obnesla.
— (Prijazen gospodar.) Posestnik Andrej Š frer v Zadrugi je dne 15. t. m. svojega dninarja Franca Črnivca v neki gostilni v Gornjih Dupljah najprej krepko tčtel in mu svojo nezadovoljnost
izrazil n polenom na tako krepek način, da je Črnivec drugi dan umrl.
— (Lokalna železnica iz Ajdovščine v Gorico) se bode začela najbrž že pr hod njo pomlad graditi. Zdaj hj zvršujejo det. ol :i načrti. Iažanerji, katerim se je to delo poverilo, imajo svoj sedež v Dornbergn.
— (Na graski realki) so se v zmVu svoje* časnega sklepa dež zbora štajerskega ustanovili tečaji, v katerih se bodo Nemci učili slovenščine. Ponk je prevzel profesor istega zavoda g. Aut. T u r k n š.
— (Imenovanje.) Višjim drž. pravdnikom v Trstu je imenovan deželnosodni svetnik gosp. Karol vitez D e f a c i e.
— (Prijatelj krepkih izrazov) je rojanski župnik Jurizza. Te dni je stal pred sodečem, ker je pred nekaj tedni v cerkvi, o priliki m koga brata, pital razne osebe s „figure porebe". Obravnava se je prestavila, da se zaslišijo nove priče. Vrli župnik Jurizza je tak mož, da je pri obravnavi vse — tajil.
— (Uboj ali umor) se jo dogodil v Voloskem dne 20. t. m okolo 7. ure svečar. V krčmi .Monteverde" so se sprli mej seboj nekateri pri-begli Italijani iz blažene Italije t-ir ubili n^k-ga Ambrozija Redi, ki je rav-io isti dm hot I oditi domov ter ioel pri sebi okel) 300 g d J. M inlec Cesare Picirello in nekaj njegovili drugiv so že pod ključem. B lo bi pač najbolje, da bi bile oblasti že davno poslale te ljudi, olkoler so prišli, da ne bi spravljali v slabo ime poštenih krajev.
— (Razpisane službe) M isto pcštaega odpravnika pri novo ustanovljenem poštnem uradu v Radomljah (okr. glav. Kamnik) proti pogidbi in kavci;i 200 gld. Letna plača 150 gl i., uradni pavšal 40 gld. in letni pavšal 120 g d. 'a vzirža-vanje vsakdanje dvakratne pešpošre mej I' do oljarni in kolodvorom Jarše Mengeš. Prošnje v t- ko treh tednov na poštno in brzojavno vo Istvo v Trstu. — M-jsto poštnega odpravnika pri novo nstano Ijenam poštnem uradu v GodoviČu (okr, glav Logatec) proti pogodbi in kavciji 200 gl. L tna plača 150 gl., uradni pavšal 40 gld. Prošnje v teku treh tednov ua poštno in brzojavno vodstvo v Trs'.u.
* (V naglici!) Prečastni pristaš ogerske ljudske stranke, katoliški župnik Karol Kalman, ja nastopil te dni na shodu v Kestelv u kot kandidat. Pestil je seveda tudi šolo in nuj drugim rekel: .Šola je naš največji sovražnik, kateremu svojih otrok ne smemo izročiti". Vrli mol ji bil kaj presenečen, ko je videl, da se vse smeje
* (Najnovejši izum) Že v nižjih gimnazi-jalnih razredih znajo častdilepniki tako fino diferencirati, da vlada mej njimi velik boj glede na* zora, kateri predmet je težji, kat» n laglji, je li v latinščini in v grščini ali v matemitiki ah v li .iki častuej«, dobiti noto .odličao". L iški li'.ijolog profesor K isso je zdaj izumil aparat, s čigar pomočjo se reši tudi to vprašanje. S tem aparatom Loče II »sso konstatovati intenziteto cirkulacije kri v možganih ia časopisi zatrjujejo, da finkeijoura ta aparat tako izborno, da je ž nj m 11 h ko natančno določiti, koliko truda je potreboo za učenje lat n-ščine in koliko za kako drugo duševno delo.
1 1		
	Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila ln Metoda 1	
	1	1
Brzojavke,		
Gorica 23. oktobra. Laska stranka je na včerajšnjem volilnem shodu postavila kot kandidata za dopolnilno državu > iboriko volitev namesto kneza Hohenlohea znanega nasprotnika Slovencev, odvetnika dr. Miranija.
Dunaj 23 oktobra. Poslanska zbornica je v današnji zbornici nadalje val ji razpravo o novem domovinskem zakonu i a z veliko večino vzprejela najvažnejšo določb>, namreč člen II.
-Dunaj 23. oktobra. Proračunski odsek je včeraj rešil načrt o uredbi profesorskih plač in potem nadaljeval razpravo 0 proračunu za 1. 1897. in sicer v poglavjih .državni dolgovi*, .državne nepremičnine" , .najvišji računski dvor" in nekaterih drugih, manj važnih.
Dunaj 23. oktobra. Prot scaiitje se več ne udeležujejo glasovanja o domovinskem zakonu, ker jim je govor dra. Scheicherja zoper predloženi načrt v kmetskih ebiiuah precej škodoval.
LVOV 23. oktobra. Vse oh ogerski meji nastanjeno vojaštvo je konsigniruno in pripravljeno za odhod.
Budimpešta 23. oktobra. Na volilnem shodu v Kormssu so pristaši Ugronove neodvisno stranke kamnali kaudidata narodne stranke, da je moral ves krvav bežati.
Sibinj 23. oktobra. Za danes določeni shod rumunske narodne stranke je vlada prepovedala.
Sofija 23. oktobra. Vlada je razpustila narodno skupščino  in  razpisala nove volitve.
Scfija 23. oktobra. Vlada je akceptirala zahteve avstrijske ilade glede trgovinske pogodbe.
Mnogo stranska poraba. Gotovo ni domaČega zdravila, kuJero ko d:i tako mnogostransko porabiti, nego „>!nll ovo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti atelujoce, ako se namaže ž njim. kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na mišice in živec krepilno in jo zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica S*0 kr. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben i). V zalogah po deželi zabtevati je izrecno MOLL-uv preparat, zaznamovan B varnostno znamko in podpisom. 6 (1756—14)
fitev. m.    Deželno gledališče v Ljubljani, pr.pr.734.
V »oholo, tlu 6 24. okiottrta 1S1H>.
Drugikrat:
Marija Stuart.
Tragedija v petih  dejanjih.   Spisal f. Schiller. Poslovenil France Cegnar.  Režisi-r g. Rudolf Inemanu.
Blagajnica se odpre ob 7. nri.   Zadetek točno ob '/>8. ari. Konec po 10. uri.
Cene prostorov so razvidne z gledaliških listov.
Prihodnja predstava bo v torek, dne 27. oktobra 1896.
T5.000 lci-on je glavni dobitek velike ino-mostske nO-krajcarske loterije, ki se izplača uamo e 20° „ odtepljajrrn v gotovini. Svoje čitatelje opozarjamo, da je žrebanje že <lne 7. novembra.
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri ici-ali in stavah, pri svečanostih iu oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
t'iurll so v Ljubljani:
Dne 22. oktobra: Marija Mani, hi&nikova žena, 31 let, Salendrove ulice fit. 3, vodenica. — Alojzija Platnar, železniškega čuvaja hči, 2 mesna, Pol,anska cesta št. 68, bolj ast.
XDxx,tx 3. j a i* f?. loorsasi
dne 28 oktobra 1896.
fiknpni državni dolj^ v notah .... 101 gld lf» tur.
Bknpni držav ni dol* v srebrn   .... 101 , 15 0
Avstrijska zlata rent*.....,   . 121 , 85 r
Avstrijska kronska renta 4°,;0..... Kl t 10 g
Oflemka zlafa rcr.-ta 4«"H....... 121 ., 70 #
Operska kronska rt>nta 4"',,    .... 99 , 10 (
Avatro-opertke baufue delnice            ,   . 942 - — .
Kreditne delnice   ... ..... 868 9 40 \
London vmta........... 119 , 85 B
Nemški drž. bankovci ta 100 mark    .   , F>8 . 82»',
90 mark............ 11 76
90 irank v........... J> „ 53«, %
Italijarrk1 bankovci   ........ 44 „ 45 t
C. kr, cekini ... ...... 5 , 66 m
Dn6 22. oktobra 1896.
4»/0 državne srečke iz 1. 1864 po 959 gld. 143 gld. — kr.
Državne tnfika iz 1. 1864 po 10O gld.,   . 11-0 „ 8Q f
Dunava n-g. srečke 54/t po 100 gld.   .   . 130 , — „
Zeunlj. obč. avstr. 4'l* . zlati zast. listi    . — . — ,
Kreditne srečke po 100 gld...... 196 , 75
Ljubljauske srečke.   .   ,...... 22 % 75 t
Rudolfove srečke po 10 gld...... 22 _ —
Akcije anglo-avstr. banke po 900 gld.. 154 , —
Tramwav-družt. velj. i?U gld. a. v.   .   .   . 479 „ — ,
Papirnati rubolj......... 1 . fc7»4 (
Meteorologično poročilo.
1 Oktober	Čas opazovanja	barometra v nun.	Temperatura v C	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm. « M nxah
22.	B, »večer	731 0	12 0	al, jug	pol obl	
23.	7. zjutraj	788 1	12 4	al. zahod	oblačno	110
1	2. popoL	731-0	167	si. zahod	oblačno	
Srednja včerajšnja rim^uratura   11-2°,  ta  19° nad noruialom
priporočajo zdravniki posebno pri hrorhijalnem katatu otrok, ki se
tako cesto javlja v zimskem času. 3  dele Giesshiibleca  so zmeša z 1 delom vročega mleka iu se zmes pije mlačna. (3142-1)
odpravi v 7 dneh popolnoma (3009-10)
lil*. ClirlstolT-ft izborni neškodljivi
Ambra-crcme
jedino goloto nčinkujoče sredstvo proti pegam in za oleplanje polti. Pristne v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj
Največji izbor. ^
■.^jB#Skrbno\/« W
\Quao afziufeivj    C £
I»r. Friderika JLriifriel-M
Brezov balzam.
Že nnm rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta u P no deblo, je od pamtiveka znan ki t najizvrstnejSe lepotilo; ako se pa ta sok po predpisn izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako  se  namaže  zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, !«.<"•[ J o m«' Iv drugi «Imm ne-cnttliie   loMkino od p«»UI,  ki poMlail« VMlvd
tOUH   <UIO   tMlt.   iU «1**1111.
Ta balzam zgladi na obraza nastale gube in ko-zave pike ter ma°daje mladostno barv.«; polti podeljuje beloto, nežnost i'i Čvrstott; odstrani kaj nagio p«*ge, žollavost, ogerce. nosno rudečico, zajedce in dru«e nesnšAnoiti u^ polti. — Cena vrču z navodom vred k><>* «.■*»»•
■ >r. Frtflorlka T^e»to:lel--a
đxsn*zox;-ikiiImO.
Najmdejft«   in n»jdobrodejnejše  milo,   za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad HO Ur. (1849—20) Dobiva se v I.jiil>!Jnni v Ub. Trnk6osjr-Ja lekarni in v weh \ečjih lekarnah. — PoStna naročila vzorejema \\. Hrhii, nuiui(, X.
Ces. kr. avstrijske jšfc državne železnico.
Izvod iz voznega reda
veljavneg-a oc5L 1. oktobra 1896,
Nastopno ornnujenl prlh^jklni In oilh»J*liil <5aii  oiuauenj  .o y •rf»dnicevr«|»«n*"m čnnn. (1705-244) Odliod is I.fnbljnne fjuž. kol). Prog* čez Trbli.
Ob 13. uri 6 min. po noći o.uhni v!»k r Tri.i/, BolJ.k, Oeloreo, Franruincfe.t«, I^Jtibno ; oo« S1.l7.th1l t An-mea, Isehl. Ontinilcn, :julnnifr;i.i' lot Klpin-K.-iiliiiK v bt«iyr, I.I110, tiA Ouuuj vb Am«t«ttfln. — Ob 7. uri 10 min. zjutraj onolau vlak t Trhli, Vontabel, Baljak, OeloTeo, Framena-facte, Ljubno, Dunaj i AfM Bulzthal ▼ Holin>((rad. «oe Amutcttou 11« HunaJ. — Ob II. uri liO min. dopoludn« oiobnl Tlak v Trbli, Pont-.bil, Ruljak, Cel Iotbo, Ljubno, Selatlial, Dunaj. —(M> 4. tiri popoluilno OHi.bnl »l.k t Trbli, Roljak, OoIotbo, Ljubno; £ea 8«l»thal t BolnoRrad, T^tniLOaitalii, Zeli na jeaeru, Inomoit, BroKino, Onrih, Oenero, Pari« ; i'ox K l.-in-lti> Minn v Stoyr, Lino, Huiloiorioo, l'l/.>nj, Marijino taro, Heb, Frauoove var«, Kjrluvo v lr • Prago, Llpako, I)uni.j rla Amntotton.
Proga v Novo mesto ln v Kočevje.
Ob 0. uri 16 min. ajutraj meiani vlak. — Ob 19. uri r>5 min. po-poludna meiani vlah. — Ob 0. nri 80 min. avočor meiani vlak.
Priliod v l.|nt>!j amo   jnž. kol.). Proga lz Trblia.
Ob S. uri A3 min. ajutraj oaubul Tlak a Dunaja vi a Amitottnn, Liptkega, Prage, Kr:iin:.ivili varov. Karlovih vnrnv, ll.il.ii, Marijinih varor, Planja, BudejeTio, nnlnograda, Linoa, Stoj-ra, Omnndona, I«chU, Aiifieea, Ljuhii«, OeloToa, Beljaka, Franaaai.ro.te — Ob II. uri Ti min. dopoludn« o.obni Tlak a Dunaja Tla AniHt«.tt.-n, Karlovih varov, lli.ba, Marijinih varov, Plrnja, Bud.Joric, Holnograda, Liuoa, Rlcyra, Parlsa, Oenevo, Curlba, H-genoa, luomoata, Zvila ua jeaoru, Ijetid-Oaateina, Ljubiin, OoIoto«, Linca, Pontabla — Ob 4. uri r.r. min. popoltulue oiobul vlak a Dunaja, LJtihna, Belsthala, Beljaka, OloToa, Franien.feat«, Pontabla. — Ob 9. uri 4 min. iroiioi ornimi vlak a Dunaja via Amttottou, la LJubna, Boljaka, Celovaa, Pontabla.
Proga lx Novega mesta in lx Kočevja.
Ob 8. uri l<t min ajutraj molani vlak. — Ob 9. nri 31 min. po-poludue meiani Tlak  — Ob B. url Sft min  iTcčer meiani vlak.
Odhod la LJubljane (drž. kol.) v Knuiulk.
Ob 7. nri a.S min. ajutraj, oh 3. url 0 min. popoludnn, ob 6. url. BO min. rvnor, ob 10. url 9fi min. aveOer. (Poilodnji Tlak le v oktobra ob nedeljah in praznikih )
Prihod v I,|ii(»I|huo  drž. kol) Is Kamnika.
Ob 6. url f>s miti. ijutruj, ob U. uri 15 min. dopoludne, ob 8. tiri 30 min. avećer, ob V url 6ft min. avtćer. (Poalednjt vlak Is r oktobru ob nedelja! In praaiiikih )
Službo poštne imiteljice
išče gospodičina b dobrimi Nfirlicvall. — Kic, povf npraviiištvo PSlov. Naroda4. (8418—18)
300 hektolitrov
finega mošta
prodaja so takoj
pri (3128—
upraviteljstvu posestva Dugoselo
pri Zagrebu.
] Vozni listki t Sov. Ameriko \
(3077—2) pri I
nizozemsko-amerišk i | parobrodni družbi.
• DUNAJ.*
IV WeyringerKa88e V
Vnak flftn odirava z Dunaju* Pofaiainila KiiMt«>i\f. '■<.v*w«?«rwww w w W'
Vizitnics
pri porode
T 1 rPIOIM|ilT|
v Ljubljani.
I Velika SO~krajcarska      I Predzadnji loterija ti cfna most a. I   teden!
(lin:.7 II)
HP
m mg*
€.lavnl «lolftlit'k
"7K nfbflkron^
m %M m \J %M %M v gotovem im
7. 2o"/0 odbitka.
5^3 NiTiKi1! po .»O kr. priporoma J. C. Mayor, banka v Ljubljani.
oeringovo milo
V Ljubljani |»nnlajajo nu iebelOi aTgUl Auer, Anion Krisper in Vuan Tetni-ie.
Generalno EaetopstVO! A. Motscli \ (11., Dunaj,  1„  LUMCk B.
Izmej najfinejSili
toaletnih mil
nii|<*eiicjišo
lil  lila j Iti i I« jsi-.
Za
umivalno rabo
za
dame
k;tkor tudi kot
milo za otroke
jako priporočljivo. (2854) IV.(2)
IL Luser-jev oblžž za turiste.
a
drugim trdini prnakitiu
V.-liko priztialmh piHcm ju na
Dobiva ae   /a * -v lok.Hr- v-1* .      /jsšV   &*Jr obli
Uotovn  in liilro
vajoee mditvo proti
*. olj k-m na pod
plMtdi, petah in S^iŠP'
ogled
glavni razjiošiljalnici;
VS L. Schwenk-a lekarna
850^41 Moldllng-Duna).
Pristen Barao, če imata navod in varstveno znamko in podpiB,
^v-^'    ki jo tu zraven; torej  naj »o pazi \^ 4»*s   '» zavrne vso maoj vtedne ponaredb«.
Prtiten v i.,ni». uuu ■■ J. Mnvr, Mardetscliliiger, U. pl.Trnkiiczj'.Ct.Pici.'olifL. Grečel; v Kndolfovein S. pl. SIhcIovič, F. H.iika; v liamiilkii .1 M'.čn k; v CVluvel A. Egicur, W. I hiiiiuw»ild, J. ji n.im-cbur; v Bresiali A. Aich-inner; v Trgu (na Koroškem) C. Meuner; v It. IfMku F. Bfthola, Dr. B. Kumi»f; v Gorici &. U. Pontoni; v IVoIIm-Imihu A. Hutb; v Krti-•i j I K Savnik; v lt»d-K«»ui C. E. An i 11. .; f Idriji Jouip Wii!iu; t liH«luvl)lol A. Utiblek; v OBfJI K. Oela: f f-r-pouiljnt F. llaika.
Udajatolj iu odgovorni urednik: Jo«ip Nolli.
L&Htnina in tiek vNarodnu Tiukurnu1*.
^86406
D9D
36^8