23. številka.
Izdanje za petek 22. februvarija 1395,
(v Trsta, v četrtek zvečer «lnr 21 februvuja 1805)
TVčaj XX.
„BDINORT"
iihaja po trikrat na teden v ikeatiii it-danjih ob torkih, ćatrtklh
m toboteh. Zjutranje udanje izhaja ob (i. uri zjutraj. večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno isd«nj« »tam*: ■a jeilen maaer . f. —,«u, laven Av.tnj« f. I.40 (a tri mHMC . , . 2.fi0 . , , k .— ta pol leta . . . &.— , , , ta vas leto , . , 10.— . , . Ift — Na nar*6b« brez prlUiena ■arsčniae it
ne janlja »zir, Posamične številke ne dobivaj« * pro-daj&Inioah tobaka v Jrntn po 9 nvč., iiven Trjta po S nvć. Sobotno vofterno itdanje v Irmtu 4 nA.. i »ven Trsta S nt
EDINOST
Oglasi so ra^uue po tarifu v petita; i tiM*l'iv i liobalin Arka« »e plaJ'i prnator, k i'lk i'- oh-" ■•■* i aviiu-h vrit . t'o»lana oumrtn o« ii j .ivn«*ahT*l". .i
Ogla«! It<i. Hll 'K'UlKlJtl p . pi;f.)llr>t
V »i i lpiii ni; v po4iljt;o 'jruJniMiit nlira l'merai n. 13 V« t i jji ui-> 'dir* biti fraiiKovaitiv k <r !!dfr*nkoT a:i*a »o nt tpr i imajo, R >kop<iii i« vif^jo.
OlAl
Naroi'uino. ' -k uinacija ■>	Hpr<»-
joma Hi>rorniifrtt ulica Malino [>ic ■ colo hat, 3, II. naddt. Odprt« raklaaaaiij« i" pruttv puitnini*.
lilo alovenaketfa političnega druitva za Primorsko.
„r -ifirto.rt J* Mar.'1
K položaju.
Letoši^ie zasedanje deželnih zborov bilo je veleznamenito, kajti dognalo nam je jasen dokaz, da ideje in dejstva so in ostanejo vsikdar močnejši nego pa ljudje se svojo dobro ali pa zlo voljo.
Naši deželni zastopi so mnogo zgubili na svojem ugledu in na svoji veljavi, odkar so se uvele direktne volitve za državni zbor, oziroma odkar so naši pokrajinski parlamenti zgubili pravico pošiljati svoje zastopnike v osrednji parlament.
Ali glej čudo: uprav v tej dubi nepolitičke politike, ko bi hoteli politiška in narodna vprašanja izganjati uprav od tam, kjer je prvo mesto za rešitev teh vprašanj: iz poslanske zbornice — v tej dobi zatajevanja načel je v naših, na nižino navadnih upravnih organov potisnjenih deželnih zastopih moč od-nošajev in idej elementarno silo prodrla na površje, da je odmevalo daleč na okrog po politiškem pozoriiču vse države. Zaman je torej ves trud gospodom na Dunaju: kar potiskajo se silo v središču, to prodira na površje tem večjo silo po pokrajinah. Tako zahteva naravni zakon. Le brezpametnež hotel bi hermetično zapirati lonček, v katerem
—	tre; par in plini se ne dajo zapirati: ako jim ne daš duška, izsilijo si ga sami, to j«1, lonček mora na kose.
Tako nas uči zgodovina vseh Časov; vsikdar in povsodi so se morali umakniti z bojišča oni, ki so se hoteli boriti proti dejstvom ter dnšit.i ideje.
In tako smo doživeli letos, da se je ravnokar zaključeno zasedanje deželnih zborov povspelo na precejšnjo visino političke odvažnosti : da so naši pokrajinski zastopi dognali dokaz, da je parola o nepolitički politiki, izdana v osrednjem parlamentu, nonsens — ue-stmi.seI : da smo brezpametneži, ako bi hoteli po sili utajevati dejstva in devati v okove
—	ideje. Vzlic vsem naporom merodavnih činitelje v je vendarle malone po vseh deželnih zborih vihral boj za narodna in politiška načela in s tem je dobila občuten udarec vodilna misel naših uemških liberalcev — misel o vsemožnem centralizmu.
O dd: dejstva in ideje so močneje nego pa volj i Ijudij. Ljudje bi hoteli prezirati posebnosti naše innogojezične države ter jo po sili pretvarjati v jednolično narodno (seveda nemško) državo; zaman jim ves trud. Ljudje bi hoteli prezirati dejstvo, da je ideja narodne jednakopravuosti in popolne in brezpogojne jednakoveljavnosti prešinila vse mišljenje in čutstvovanje vseli narodov, živečih pod žezlom dinastije Habsburgov iu da je ta ideja postala toli močan zid, da si morajo razbiti Bvoje glave vsi oni, ki bi hoteli butati ob ta zid.
To veliko resnico nam je — kar že re-
PODLISTEK. I Zlatarjevo zlato.
Zgodovinska pripoved XII. veku.
Spiral A. d c n o a.
I.
Ljudje niso pamtili, da je bila kedaj mlajša, niti so opazili, tla se stara; jednaka ter jednaka kakor starinska sl.ka, ki ne menja svoje oblike, viseča leta in leta v samotnem gredu. No, vsak je videl, da si spravlja lepih krajcarjev, da malo troši, vsak je praSal — kakor ljudje že za vsako stvar poprašnjejo — čemu Magdi novci ?
In zares je Magda čuvala v kotičku svojega pisanega zaboja staio nogavico polno krajcarjev, grošev in celo stavili cekinov o l kralja Matjaža. Nogavica se ju debelila, Magda pa sušila.
Ali čemu Magdi novci V
,Za pokoj duše*, odvračala je starka
čemo — sijajno potrdilo ravnokar zaključeno zasedanje deželnih zborov.
V	parlamentu na Dunaju so pač nadeli okove ideji narodne jednakopravuosti, ali kaj so dosegli s tem ? Le to, da se je zatekla v deželne zbore iti je tu prisilila slednjega mlačneža, da se je postavil v nje službo.
V	deželnem zboru češkem bil se je strasten boj med branitelji in nasprotniki idejala ndroda češkega — boj za državno pravo in se je kolikor le možno poostrilo razmerje med zastopniki sedanjega zistema in zastopniki zavednega naroda češkega. — Silni viharji so bili tudi v deželnem zboru N i ž j e-A v s t r i j s k e in, kjer so vneti zagovorniki koristij nižjih slojev zapričeli odločen boj proti podajačem velikega kapitala. To so bili viharji, kakoršnih še ni videla ta zbornica. In to vzlic dani paroli o nepolitički politiki. — V deželnem zboru d a I in a-11 u s k e m je provzročilo burne razprave o ni i n e n t n o političko vpraša n j e o izvršenju državnega p r a v a h 1-v a t s k e g a, oziroma zjedinjenja Dalmacije z Hrvatsko. — In o ironija: v deželnem zboru moravske m so te lotili jezikovnega vprašanja oni nemški liberalci sami, kojim je največ na tem, da bi mirovala jezikovna in narodna vpra anja. Ali si moremo misliti jas-nejega dokaza, da tega vprašanja ni mogoče prezirati ?! Velika je pač moč dejstev in idej, ako jej pokladajo svoj tribut tudi nasprotniki.
Kaj pa šo le oni deželni zbori, v kojih sede tudi zastopniki slovenskega naroda? V teli deželnih zborih je pa prišlo do pojavov in protestov, kakoršnih ne bi bili nikdar pričakovali naši nasprotniki od pohlevnih zastopnikov naroda slovenskega. Teh poslednjih gotovo ni dovela do tolike odločnosti srbo-ritost ali bojevitost, ali prisilila so jili dejstva iu pa ideja narodne jednakopravuosti, ki je prešinila vse sloje ndroda.
V	Trstu in v Gorici, v Poreču in v Gradcu posegli so naši poslanci po skrajnem sredstvu parlamentariške boibe — po astenziji. Posledica temu je bila, da so morali razpustiti deželni zbor istrski, da so zaključili deželni zbor goriški, a v G r a-d ec ja prihitel sam minister grof \Vurin-brand, da bi potolažil razburjene duhove. Ta pojav skrajne ogorčenosti ni mogel ostati brez utiša v višjih krogih.
O dogodkih v deželnem zboru istrskem ne treba mnogo govoriti, saj si ti dogodki napravili senzacijo daleč na okrog. Razmere v deželnem zboru istrskem so bilo še bolj kričeče, nego v tržaškem, iu postopanje večine je bilo tem gnusnejše, ker manjšina v resnici zastopa večino prebivalstva. A 110 le to večino in nje zastopnike so gospoda obsipali se svojim strupom, ampak drznili so se do tja, kjer se morajo nehati vsakoršni
mirno takim nudležnikom, pa je dalje motala molek.
Da, za pokoj duše! Dobra starka, osvojena pobožnim senkom, trgala ji! od svojih žuljev krajcarje, da bi mogla pridobiti toliko novcev, da se jej služi po smrti za pokoj njene duše iu pokojnega jej zakonskega pridruga vsako leto ua dan sv. Magde maša pri sv. Marku
Piešinjena toj mislijo delala je pridno, bila je srečna.
Ni toni j čudo, da je bila vsemu uiestu mila, da jo je vsak rad imel. Lo jedini človek bil jej ni po volji: mestni brivec Grga Ookoliu, ki jo imel svojo čtacunico pod obokom stare mestno hišo ua oglu trga sv. Marka.
Čuden svat ta Grga Čok »lin ! 'Suhljasto vreteno. Glava bila mu je deb da, okrogla ko zeljnata glava, obrvi gosti, nad nosom zaviti, oči male, črne, bodlji ve, če jili ni zagračala
oziri in vsa popustljivost: drzno roko svojo so jeli rušiti ugled in avtoriteto države. Vlada je storila na to, kar je morala storiti: raz-gnala je gospodo na vse štiri vetrove. Tn to se je zopet dogodilo v dobi nepolitičke politike : v dobi zanikovanja narodnega vprašanja došlo je do senzačnih dogodkov radi narodnega v p r a š a 11 j a.
Pri nas v Trstu sicer ni prišlo do takega v n a 11 j e g a e t'e k t, a, kar pa ni ni za las vzkratilo notranje važnosti izjave okoli-čanskih poslancev. Kajti, tako mislimo, nijedna vlada avstrijska ne more ostati brezbrižna v očigled dejstvu, da je jel zdvajati nad svojo bodočnostjo 11 a j 1 o j a 111 e j š i del prebivalstva ter da je jel zgubljati vero do parlamentarnih ustanov. Naši poslanci so zaklicali vladi glasen memento ; na njej je sedaj, da uvaži ta glas poštenih in miroljubnih Ijudij ter lojalnih državljanov! Naši tukajšnji nasprotniki ne zanikujejo nam Slovencem !e pravice do obstanka, ampak niti tega nam nočejo dopuščati, da bi molili Doga v svojem jeziku. Po teli poji;viti najskrajneje narodne nestrpnosti rekli bi, da bi morala biti mera polna tudi vladinu potrpežljivosti. Videant constiles!
Tudi dogodki v deželnem zboru Goriškem so poučili vlado, da jej nikakor ne kaže tiščati z glavo v pesek, da ne bi videla — dejstev. Na Goriškem je računati z dejstvom, da je ne le večina prebivalstva slovenska, ampak da crpi iz te večine vsa pokrajina življenski sok: da je slovensko prebivalstvo vir blagostanju vse dežele. S to večino je hotela kar pometati Italijanska manjšina prebivalstva; kaj čuda, da je slednjič prekipelo v slovenskem taboru in da je nastala kriza, s kojo se bode morala najoz-bilneje baviti slavna vlada. Nikar varati se: dnevi slovenske ponižnosti so minuli definitivno in nastopila je doba neizprosne borbe za idejo jednakopravuosti in jednakoveljavnosti. Moč te ideje je toli silna, da je na Goriškem porušila moža, ki je veljal vsej deželi kot poosebljena pravica in katerega milosrčnosti so se klanjali povsodi. Izpoiltaknil se je, ker se je v trenotku zaslepljenja spustil v boj proti dejstvom in idejam.
Izstop slovenskih poslancev iz deželnega zbora štajerske g a je bil uprav sijajna manifestacija za idejo jednakopravuosti. Le osem je teh naših poslancev, ali vspeli, katerega so dostigli se svojo odločnostjo, je nepričakovano velik. Moč ideje iu pravice je nadela brzdo nasprotnemu nasilju. Vzrok izstopa je bil, kakor znano, ta, da se je nemška večina nasilno postavila po robu proti kulturnim potrebam svojih slovenskih sode-želanov. Ali prišlo je drugače, nego so mislili iu želeli : umakniti so se morali gospoda, ker je nastala nevarnost za ves zistem, na katerem se solucijo in grejejo. Osupeli po
(pokrivala) vinska megla. Nos bil mu je plošnjat, širok, zavihan, riuleč pa, da se bojiš primaknoti mu streliva. Lice oblizano, golo, rekel bi, živa deska Grginega rokodel-delstva. Tak bil je zunanji obraz mestnega brivca. A niti duša 11 i mu bila druga na. Vetrnjak, svojeglavec, potuhnjenre, potikal se je po vseli kotili, povsod vtikal je svoje polžje prste, kjer ga tudi nič stalo ni
Ljudje niso prav znali, od kod se je Grga pobral, lomil je goriansko narečje, za silo znal je sodcaali kaplana pozdraviti s latinskim dobrim jutrom. Ljudje ga niso ni prašali za domovino iu dobro vede, da seje od nekje na dobro srečo p>it.epc|, ogibali so se, zameriti se inu, ker mu j" bi! jezik kakor vražji bič. Obšel je dovelj sveta, v.-aj pra\il je tako; iivalil se je, da je služil v batiovej vojski pod zastavo Petra Hakuča da je i»ti ranji 11 pod Ivanić gradom, in čudo vito znal je pripovedovali o Turkih, o svojej
odločnosti naših, so uprizorili pravcato reti-rado. Ali fiasko bi \>il še popolnejši, da niso svoje blamaže skrili za hrbet konservativcev. Liberalci in konservativci so se namreč združili za neko resolucijo, v kateri ni povedano drugega, nego : v 1 a d a, p o -m a g a j 11 a m !
Ta slabost nemške večine je na prvi pogled nenmljiva, toda ne čudimo se jej, ako pomislimo. da imajo uprav štajerski siovenski poslanci v svojih rokah usodo Hohemvarto-vega kluba in z istim tudi — koalicije.
Neverjetno ali resnično: ako smo in ostanemo možje, bode moral tudi sedanji zistem, dasi je izdal geslo, da morajo mirovati narodna vprašanja, izvajali zakone jednakopravuosti, ali pa — zaključiti svoje r a č u 11 e.
To naj si zapomnijo Slovenci po vseh onih pokn\jinah, kjer so v manjšini, n zapomnijo naj si 1 o tudi — v Ljubljani. Širimo torejo idejo narodne jednakopravuosti, zmaga jej j gotova, ker je moč idej nepiemagljiva.
Politiške vesti.
llolienvvaitov klub je storil včeraj važen sklep; glasoval bode namreč za o s u u t j o d v o j e z i č n e g a i m 11 a z i j a v Celju. lIolien\v-krtovemu klubu je bilo očevidno do tega, da se izbriše neugoden utis, ki ga je napravilo ueumljivo postopanje štajerskih konservativcev ub tem vprašanju. Ta sklep llohnmvartovega kluba je baje močno razburil nemško levico in'žuga jo z izstopom iz koalicije. No no, kolikor poznamo go<pddo, sni > uverjeni, da ne izvršb svojih groženj K večeiuu, da hočejo zares usmrtiti sami sebe.
Torej vendar demonstraciju! Kakor čitamo v denašnjili dunajskih lislih, so italijanski poslanci 11 a podlagi storjenega sklepa izostali iz p r v e se j n poslanske zbornice. Torej njih neiiavzočii<«st ni bila slučajna, ampak je smatrati isto kot demonstracijo, naperjeno proti .spominu nadvojvode Albrehta, zmagovalca pri Custozzi. In lake ljudi hočejo nekaterniki po vsej sili tlačiti med one življe, ki vzdržujejo državo?! V Poreču so demonsi rovali prut i ugledu države s kričanjem, na Dunaju pa — z od-sotnostjo.
Po takem postopanju it lijimsko no-spotle se ni najmanje ne čudimo vesti, tla je grof K r a 11 C o r o 11 i 11 i položil t u d i svoj d r ž a v n o z h o r s k i m a n d a t.
Volilna prco.siiovu Deželni zbor Kranjski je vsprejtd nastopni predlog tira. Tavčarja :
,L Volilno pravico je podeliti vsem pla-čevahvm diiektuiii davkov. II. Volilno pravico je istolako dodelili : a) Osebam, koje dokažejo, tla so dovršile šludije na tuzeniski
srčnosti; če se je pa ljudem prejunaško zdelo to njegovo junaštvo, otresel se je Grga živo nanje, ter vskliknol kazuje progo na čelu: .Neumnost! Da ni res? Kvo glejte! Tu 1110 je poljubila turška sablja! Hvalite I loga, da ni hujše zaseki.1, inače ne bi imeli nikogar, tla bi vas bril !*
Ljudje so znali, da dobiš lahko tudi pri pijancu proge; skratka, tJrgu ostal je junak pa junak. Svetnik Gr a baš ni 1 »iI; šal in zabavit: imel je tudi i:a lešče polno torbo, ni z i ve j du-i ni prizanesel. Lečil je meščane s kafro iu pijavkami, lečil je živino 7. oblatiui, bril j« gospodo, bril tudi trojanske kmete na lesenej žlici.
A ustali čas ie pop'ual, kockal se in buike uganjal.
G tvorili so. da .se bavi u<'' i.1 im i<"sb da kub vsakovrstnih pijač in več tega.
j - seveda sani-' j voril >, ali \ -Jelo s<-za »talno, da se ('ukolin ne pos i v sredo iu soboto.	(Dalje prih.)
višji gimnaziji, vi$ji realki, ali na tuzetmki g »spodftrski, obrtnijski, trgovski ali na kuki drugi t.tki učilnici, ki stoji nad Ijn-1 sko *oln( t«'ni o-u'Imih p i le te l.tj, če ne pripadajo mej uboge, |m občanih ali dobrodelnih zavodih podpirane; b) oselouii, ki so si pridobile ugodnost jednoletne prezenčne službe v armadi; c) osebam, ki so po ij 11 zakona z ilue 30. maicija 188^	dve leti pripa-
dale kot zavarovanci bolniškim blagajnam v onem zakonu naštetim, lil. Novi volilci naj >-h uvrste v s • 1 inje volilne skupine, izvzetiiši oseb pod II. c omenje iib, ki naj volijo same z i-se iu ne v kaki že obstoječi skupini. IV. Mandate kmetskih občin je pomnožiti za toliko, kolikor se odkaže delavcem novih mandatov. V. V skupini kmetskih občin naj se vpelje direktna volitev, toda le pod pogojem, da se volitev vrši po posameznih občinah. VI. Trgovaki zbornici kranjski naj se prizna poseben zastopnik. VII. Izpelje naj se pravična uredba volilnih okrajev."
i) tem predlogu spregovorimo nekoliko tudi mi. a naglušnimi že danes, da se ne strinjamo z istim v njega celoti.
Zu zvezo Trsta z notranjimi deželami. Deželni zbor Kranjski je vsprejel v svoji seji dne 16. t. m. nastopno resolucijo: „Oprt na uvaževauja — s kojimi je slavni deželni zbor povdarjajoč pri tem skupno državno korist in pomen železnice preko Karavank za povzdigo trgovine, industrije in obrti v deželah za Trstom, ter eksporta čez Trst sploh, kakor tudi za povspeševanje prometnih razmer med Kranjsko in sosednimi deželami posebej, svoje večkratne sklepe glede nujne potrebe druge samostalne že-leznične zveze mej Trstom in severom podpiral, in v soglasji s sklepi zastopstev drugih, pri tem vprašanji istotako udeleženih kronovin — naj visoki deželni zbor — vzdržujoč vse svoje prejšnje sklepe — sklene: Visoka vlada se poživlja, da še v teku tega leta zgradbo železnice preko Karavank, ki bi su pri Celovci pričela ter po najugodnejši poti čez Kranjsko in na progi, ki bi najbolje odgovarjala prometu s severnimi deželami, do Trata speljala, ustavno zagotovi,*
Različne vesti.
Osebna vest. Os, namestnik vitez Iii-n al d i ni vrnil se je včeraj z Dunaja v Trst.
Imenovanje. Kancelist pri zeuiljcknjiž-nein uradu v Komnu, Ferdinand P r h a-v o c, imenovan je oficijalom pri tukajšnjem deželnem sodišču. S tem imenovanjem smemo biti zadovoljni mi Slovenci.
Orž. in dež. poslanec u°*P°<l Vekoslav Spinčič poziva svoje volilce na javni shod, ki bode v nedeljo dne 24. t. ni ob 2. uri pop. na Holjun.škem polju v selu Maudići. tJosp. poslanec bode govoril o svojem delovanju, o potrebah in pravicah naroda ter zaslušal želje svojih volilcev.
Pogreb pokojnega nadvojvode Albrehta iio U: na Dunaju prihodnji torek ob D. po-poludne. Kakor poročajo iz Arco, je pokojnikovo truplo že balzaiuovano in izložeuo na mrtvaškem odru. Pokojni nadvojvoda je opravljen v uiaršalsko uniformo; med sklenjenima rokama drži križec iz ebeuovine, na katerem je vpodobljen v slonovi kosti križani Kristus. 1'ri mrtvaškem odru molijo oo kapucini iu usmiljene sestre. — Pokojnikovo truplo odpeljejo prihodnjo soboto iz Arco na Dunaj, kamor dospe v nedeljo zvečer. Sužaljnib brzojavk došlo je v Arco do včeraj opoludne že liad 3000.
K smrti nadvojvodo Albrehta.. Pokojnega nadvojvodo Albrehta polože k večnemu počitku v cesarsko rakov pod cerkvijo oo. ka-pucinov na Dunaju. Krsta nadvojvode Albrehta bode 12L. v vrsti tam počivajočih < la-nov hiše Habsburške. Kakor javljajo z Dunaja, je visoki pokojnik že pred leti sam določil dotični prostor, k a-m o r naj post a v i j o njegovo k rs t o. In res je ostal na dotičnem mestu prazen prostor za jedno krsto vse do danes. Nadvojvoda Albreht bode počival na levi strani krste njega pokojne soproge nadvojvodinje Hildegarde. V isti vrsti stojijo nadalje krste : na desni struni nadvojvodinje Matilde, hčeri nadvojvodo Albrehta, iu nadvojvode Karla Ferdinanda, brata nadvojvode Albrehta. Pred temi tremi krstami stojijo trije mali sarkofagi, v katerih počivajo nadvojvoda Kami Albreht, sin nadvojvode Albrehta (ta sin je
Lastnik politično
umrl sede l'/i leto star) ter otroka nadvojvode Karla Ferdinanda, namreč Fran Josip in .Marija Kleonora. Na levi strani kiaja. kjer bode stala krsta nadvojvodo Albrehta, pa počivata pokojnikova stari*a, namreč nadvojvoda Karol, premagalec Napoleona I. in nadvojvodinje Henrieta.
Sokolova maskarada. Sodeč po splošnem zanimanju nadejati se je, da maskarada našega „Sokola" tudi letos napolni lepo re-dutno dvorano v gledališču „Rosetti" ter da se bode ta veslica odlikovala ne le po obit< i udeležbi, ampak tudi po svojem sijaju in eleganciji mask Maskam ne bode treba demaskovati se pred odborom, pač pa se morajo izkazati z vstopnico. Brez vstopnice ne bode dovoljen vstop nikomur. Vstopnice se bodo dobivale od jutri naprej v uredništvu .Edinosti".
Opozarjamo tudi Še posebno, da piiredi naš „Sokol* zadnji dan pusta v svoji telovadnici „malo mas ker ado *, s kojo hoče dostojno zaključiti vrsto narodnih veselic v predpustni dobi.
Vabilo na meičanski ples, kateri prirede sežanski rodoljtibje v nedeljo dne 24. februvarja 1895. v hotelu pri .Treh kronah" v Sežani. Začetek ob 7 V* uri zvečer. Ustopnina za osebo 1 krono. Cisti dohodek namenjen je ubogi šolski mladini. — Kado-darnosti se ne stavljajo meje. Svira Stijčev septet. K mnogobrojni udeležbi uljudno
ODBOR.
Veselica „Gospodarskega društva na
Greti'1. To društvo priredi v soboto dnć 23. t. m. d o m a 2 o zabavo brez posebnega vsporeda. Zabavi prične ob 8. uri zvečer. Sodelovalo bode tudi pevsko društvo .Adrija* iz Barkovelj in pa domača godba „Kužine", katere ni treba priporočati posebe, ker jo pozna itak vsak okoličan. Na zabavi bode torej plei in čuli bodemo ob kapljici rujnega vinca lepo petje vrlih „Adrijasev*. Vstopnina za možke, ki pr peljejo žene s seboj in žnjo obitelj, je 50 nč,, za možke same pa 20 nč. K obilni udeležbi vabi	ODBOR.
Občni zbor „Go podarskega društva na Greti" bil je dne 17. t. m. Zborovanje otvoril je društveni predsednik; poročal je o delovanju društva, za njim pa blagajnik o gmotnem stanju. Zbor je poročilo obče pohvalil. Želeti bi bilo, da bi bilo o volitvi novega odbora več sporazmnljenja, kajti glasovanje ostalo je neveljavni) in brezvspesno, ker je bilo o d d a n i h 25 praznih I i s t k o v ! Društveni odbor pozval je zatorej prisotne k novi volitvi na ponedeljek, dne 18. t. m. ob 7. uri zvečer. A tudi tega zborovanja udeležila se je 1 e p o I o v i c a udov, zbok česar je bil zbor nesklepčen
Odbor poživlja zatorej člane k novi volitvi na nedeljo, d u 6 3. marca ob 3. uri pop, z izrečno opomb «, da se bode volitev vršila n e g 1 e d ć na š t e v i 1 o navzočih udov,
Statistik i tržaška. V tednu od 10. do
16.	t. m. rodilo se je v tržaški občini 124 otrok (GO možkih in 55 ženskih). Poleg teh bilo je 6 mrtvorojenih. Umr.o jo 138 oseb (90 možkih iu 09 ženskih). V razmerju na število pr. bivalstva pride 44(52 mrličev na vsakih 100i> duš. — Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 5 slučajev ditvice, 11 si. jeiike, 45 si. vnetja sopuih organov, 8 si. kapi in 1 samomor.
Obtoženi demonstranti. Te dni smo sporočili, da dne 4 marca t. I. prične pred tu-kajšujim dež. sodiščem razprava proti 14 demonstrantom, ki so se udeležili v dobi od
17.	do 22. oktobra min. leta izgredov v Piranu. Obtoženci so: 26letni brezposelni Josip Jug, nekaznovan; 311etni mizar Anton Parenzan, že kaznovan ; 26letni kurjač Be-dikt Fonda, že kaznovan; 25letui ribič Julij Giraldi, že kaznovan; 371etni delavec Josip Petronio, že kaznovan; 341etui kramar Ivan Petronio, nekaznovan ; 19letni čevljarski pomočnik Jernej Fragiaconio, že kaznovan; 201etui trgovec Ivan Viezzoli, nekaznovan ; aoletui niot ar Vincenc Fonda, nekaznovan ; 271etni mornar Kajetan Petronio, že kaznovan ; lHletni mornar Friderik Hnzzier, že kaznovan iu 151etui ribič Homul Giraldi nekaznovan. — Vsi obtoženci so torej iz nižjih iu najnižjih slojev ljudstva, — Obtožence bodo branili ti-le odvetniki : dr. Angeli, Bassegio, Catnbon, Consolu, Daarant, Feriancich Oasser, Hortis, Luzzatto, Mandel Martinolich, Kiehetti, Seitz in Venezian.
Samomor v bolnišnici. Te dnij vspre-
jeli so v tukajšnji mestno bolnišnico 70-letnega Antona Crosarija, b dnega na kronični bolezni v prsih. Starec dobil je svojo posteljo v 1. nadstropju, II. oddelek. Miuolo noč je nesrečnež uporabil priliko, ko baš ni bilo nobene strežajke v dvorani, šel na hodnik. odprl okno iu se vrgel na dvorišče. Začavši padec prihiteli so razni bolniški strežaji in odnesli brezzavestnega nesrečnika v sobo, kjer je kljubu prizadevanju zdravnikov umrl po nekolikih trenotkih. Obvestili so sodišče in policijo o dogodku. Prišedša komisija je vzela stvar na zapisnik ter odredila, da naj prenesejo truplo samomorilčevo v bolnišniško mrtvašnico — Crosari je stanoval v ulici Pirauella hšt. 1. Izjavil se je bil večkrat, da mu bolezen grozi življenje.
Nesreča. Iz Ajdovščine pišejo: Minolo soboto bila je v Ajdovščini svatba. Kakor navadno o takih prilikah streljali so tudi o tej svatbi iz topičev. Pri topičih bil je 16-letni Bernard Može, sin slikarja B. Možeta, ter vrtel ognjeni kol, hoteč sprožiti topič. Nesreča pa je hotela, da je slučjy'no padla iskra na smodnik ter prezgodaj vnela nabiti topič. Isti se je vnel s silnim pokom in od-letel mladeniču v glavo s tako silo, da mu je popolnoma razbil črepinjo.
Pretep v kaznilnici. Včeraj pripeljali so v tukajšnjo bolnišnico težko ranjenega 40-letnega kaznjenca, bivšega kamenotiskarja Jurija Kramperta. Ta kaznjenec je bil namreč pred let; zaradi umora obsojen na dosmrtno ječo. Predvčerajšnjem se je isti spri z nekim drugim kaznjencem in ta ga je zabodel z bodalom, koje si je preskrbel kdo zna kje in kak6.
Kazen dr. Pallitschka Nedavno sporočili smo, da so porotniki na Dunaju spoznali nekrivim bivšega avstro-ogerskega konzula v Novem Jorku, dr. Palička, obtoženega poneverjanja. Dne 19. t. m. pa je došlo poro-čito z Dunaja, da je dr. Paliček kaznovan disciplinarnim potoni. Odpuščen je iz državne službe in zabranjeno mu je nositi pridevek „konzul". — Torej menda vendar ni bil popolnoma nekriv ?!
Morski volk — zmrznil. Iz Cirkvenice poročajo v Zagreb, da so te dni našli ribiči na obali hrvatskega Primorja blizu Cirkve niče — zmrznenega morskega volka (!). Ta morska zver da je dolga nad 4 metre in da so jo odpeljali v Cikvenico, kjer jo iztožijo občinstvu na gled. — Čudna vest; menda si jo je izmislil kak predpusten šaljivec.
„Mednarodni* lopovi. Iz Budimpešte poročajo : Avstro-Ogerski podkonzul v Portsaidu javlja, da so prijeli tam trgovca Bazilija Affen-dakisa, iu ga zaprli, kakor je hotela policija v Budimpešti. Preiskava proti že zaprtim lopovom dokazala je namreč, da je bil bržkone tudi Bazilij Affendakis v tatinski „zvezi".
Kitajsko barbarstvo. Kitajski cesar ukazal je guvernerju pokrajine Kang-tung, da naj da obglaviti vse one vojake, ki so bežali o bitki pri Vaj-Hai-Vaju Teh nesrečnežu v je več stotin.
Policijsko. Včeraj so zaprli 24letno kuharico Ivano Gregorič iz Št. Ruperta na Kranjskem, ker je ukradla svojima bivšima gospodarjema več namiznega orodja. Brezposelno deklo Ivano S. iz Postojne zaprli so, ker je razgrajala na trgu Barrieni. — 34 letni težak, bivši mizar Vincenc Zninin iz Trsta ukradel je včeraj zjutraj v ulici Cliiozza omot sladščic, katerega je opazil na vozu, ki je stal pred neko hišo. Voznik je tekel za bežečim tatom in na njegovo kričanje prihitela sta dva stražarja, ki sta prijela tatu iu ga o )vedla v zapor.
Loterijske Številke, izžrebane 20. t. m.: Praga	71, 2, 8, 54, 3.
Lvov	77, 01, 89, 33, 24.
Sibinj	80, 53, 04, 20, 31.
Najnovejše vesti.
Dunaj 21. Oporoko pokojnega nadvojvode Albrehta odprla je včeraj posebna komisija v tajni seji pri najvišjem dvorniškem uradu. Z ozirom na jako obširno zapuščino preteče bržkone najmanj jeden četrt leta, predno bode možno izvesti vse določbe oporoke.
Dunaj 21. Poljski klub sklenil je, da priredi prihodnji petek zadušnico v spomin pokojnemu nadvojvodi Albrehtu. — Jednako sklenil je tudi Hohemvartov klub.
Dunaj 21. (Poslanska zbornica.) Med predloženimi zakonskimi načrti je tudi načrt gledč razširjenja nedeljskega počitka na
krošnjarstvo. — Po raznih interpelacijah
prestopil je zbor k razpraljanju dnevnege reda in peticij.
Beligrad 2<t Povodom smrti nadvojvoda
Albrehta odrejeno je ua srbskem kralj, dvoru 10 dnevno žalovanje.
l>^ovln»Ke bpaojAvka.
3Ui!:»pjjti. rieii.-A ** spomlad 8 4» «50 Pšenica ta ja*o» 1895 « 9l 'to K.91 Orm /.* «pt-rnlad 6.03 fl.05. IU za »pomlad S 4* 5'47. Koruza za maj-jani rt'20 8 25.
Pftmiioa iii.tr »d 7Sl kil. f. 6-50—^«5*, od 79 kil. f. K 56- « 60. o I «0 kil. f. B «0-6 «5 od SI kil. r. UH5- «70, o I kil, lor ft-70—H 76. tečnimi «■:!.) S r>; proso 6-110—6'BO. Pšenica: Silni ponudbe. povprašovanje mlačno Trg slabo lazpuložen Prodalo se je 14000 nit. »t. Vremo: milo.
Praga. Norali ni run i sladkor /.a februar f. 11.95 marci 95, maj 1'J lo, noTa letina. 12. .5,
Pruga. Centrifuga! novi, poitavljen v Tr«t in n carino »rod, edpošiljatev precej f, 28 25--29 Febr.
A t g. f. 29.50--— Concassd za fobruar-inarc 2'J.5o
—Čutvorni za febi 3075. V glavah faodih) 7..i feb uvar 30 75
Hitre. K'<tk Sanlit« gooil »Tnrag'i sa fabrurar 9Q.50 z« juni 96 — »taln^.
Hi.iaiDUrj. Santo» good aterage z» maro 79 — imi TS-— dopt........ r 77*—. stalno
Dunojaka borza 21. f«bvavAvJ«
ms
danu	Tjeraj
Držav ni dolg » papirju ....	'.02.-	101.95
„ „ » »rebru . . .	loj 05	108.10
Afutrijnka renta t zlatu . . .	12555	125.55
, „ f kronali . . .	99 45	99110
K redim« »krije........410*0	412.25
Lon<1>n 10 Ur................123.95	1 24 05
Napoleoni.........9-831/,
100 mark ........«0 47	60.60
loO italj. lir........4« 85	40 85
Javna zahvala.
Podp'aano pred^odništvo zahvaljuje tempo tom najiskreniju alar. itojanakemu ponojilneinu in kon^uimicinu druStvu", kat ro Je blagodulno j:repii-i-iilo svojo prostore za vi-nelico dne 16: t. m.; v ta namen budi izrečma v prvi vmti iskrena zahfa!a g. predsedniku „Hoj. pos. in kons. druitva", Justu lVJ^atnu
Niduljc so zahvaljuje podpisano predsodništvo vcsrlirivmu odseku, deklamovalki g.f.ni Patli Ve-nuli, t>T gospodičnama l'odkraj5"kovi in Kristini Pi-Srancvi iu Ant. Bremicu, Jo« Petrliu, J. Gorjancu na prijaznem sodelovanju
J'o ebna Sal.vala pa b ■ t i iireČona Čf. gg- darn« vat-Ijom in slednjič vsem onim, ki so na kakorlcn-kuli naCin pripomogli do lepega vspeha omenjeno Teselice. Nadejamo se tako lepega, sloincg.t Hoduio-vanja tudi v bodočnosti. Ilog poiivi vso t V Kojanu dne 21. februvarja 1891.
Predsedni&tvo pevskega društva „Zarja" ▼ Rojanu Josip Katalan	KranSosič
predsednik	tajnik
Jako potrtega srca javljamo Sustit^m gg. duhovnikom, sorodnikom prijateljem iu siitn-cem protnino vest, da je na& edini sin, osi> roma brat inat. gospod
Aleksander Benigar,
Tomnjtki k >petati, danes ob 5. uri zjutraj po večletnem bole-lianji a /olo kn.tkčj ledezni v 85. letu njegovega življenja miru. v (lospodn T.n»p»l.
Po^r»b bode v pc.uk - U'2 t. m. ob 9. uri zjutraj.
Priporoča «e nepozabnega rajneg« v moli-
tav.
Tomaj, 20. februvarija l8»5.
Abten Benigar, naduč. Ivanka Benlgtr,
oče tvganija, mati
sest i a
BSSS -nEBp	SagMaMBUTOlBHI—
Mroznana gostilna
ANTONA VODOPIVCA
(po domače .pri Prvačkovcu")
v Tritn,
ulica lolltarlo At. 13
toči kolikor v gostilni, tolikor pri veselich v sokolski tolovndnioi, vedno le pristna vipavika, Pr7&ćka in kraika in ćrna Tina. —
Sladki riesling v sieklenicali, in medrs {'-an-kinjo. vsako stekleni a drli 1 I t r in velj i 60 novi.— Postrežba je pošt nn, cena iftu-n na. Kuliinja je preskrbljena s točnimi, toplimi in mrzlimi jedili.
Priporoča so rojakom V Trstu in i dežela
Toči vino tudi druSimim 4 nrč reneje, ako se odvzame najmanj 5 litrov.
Nič več kašlja!
llulzamttki petoralski prah
ozdravi vsak kaSelj, plučui in bronhijalni katar, dobiva no v o llikovaui lekarni
PRAXMARER „hi due Mori" Trst, veliki trj.
Postno pošiljat ve izvršujejo se neutegoma.
Tinct. ctiinae mtica comp.
Prof. dra. Liabora živce okropčujuoi ■jG eliksir, -c«
Jedino pravi s v«r>tveuo znamko kril in aldro. Pripravljen po predpisu v lekaral Max Panta r Tragu. Ta priprnva je i< več lut znana kakor izvrstno ž.vi-o okrepčujoče sredstvu. Steklenica po gld. 1, 2 in 3'M). Dulje priporočajo se ielodaine kapljico 87. Jakcba kot Vi'čkrat izkušeno domače sredstvo. Siekleuiaa 60 nč. in 1 gld. 20 nč. Dobiva se v Irk.iriuli tllavna z.ilou'« : L kama Se-ravallo ▼ Tntu; >1 : leka-na Zanettl t Trstu ;
tttarn c. kr. vojaška lekarna ua llunaju, Slef.ius-pUtl, kakor tuli v drugili 1< karnah.
društvo .Kdinosf. — Izdavatelj iu odgovorni uroduik : Julij 3Iikota — Tiskarna Dolenc v Trstu.