Narodni Gospodar GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE. Člani Gospodarske zveze dobivajo list brezplačno. ^ Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; * vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; posamne številke po 20 h. V večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 143. V Ljubljani, 25. avgusta 1901. Kmetijstvo. Vinogradništvo in vinarstvo. Trgatev, maščenje in stiskanje grozdja. Povdarja se in toži, da se ravno v kletarstvu vršijo mnoge hibe in napake, ktcrih površni vi-nogradarji z neko posebno hladnokrvnostjo prezirajo, ne računajoč na posledice, ki vsled te površnosti nastanejo. Dobro ime dobi le tisti vinogradnik, ki pravilno kletari oziroma le oni okraj, kjer je umno kletarstvo doma. Vrsta trt sicer igra pri napravi vina jako veliko vlogo, a še večjo pa kletarjenje. Marsikateri ima v svojem vinogradu samo dobre, žlahtne trte, toda vino nikakor ne odgovarja dotični vrsti, kajti eno je pre-trpko, drugo grenko, tretje diši po plesnivcu, četrto je spet brez prave barve itd. In mesto da bi svoja vina hitro in po dobrih cenah v denar spravil, mora dotično povsod ponujati in na zadnje še vesel biti, da ga sploh po primerni ceni odda. Največja napaka se že napravi pri trgatvi, ker v nekterib krajih kar ne morejo dočakati, da grozdje popolnoma dozori, marveč potrgajo na pol zrelo; tudi ne gledajo na vreme in na čas, marveč trgajo ob kakršnemsibodi vremenu /c in tudi se nič ali le malo potrudijo, ločiti zrelo M nezrelega in gnilo od zdravega \ grozdja. Ako se potem s takim grozdjem še v kadi nepravilno ravna, in če se mošt v slabo posodo napolni, kar se, skoro bi rekli le z malimi izjemami dogaja, potem naj se nikar dotičnik ne čudi, ako se mu njegovo vino izpridi. Sreča je le ta, da se sedaj vina vsled nezadostnega pridelka hitro razprodajo, da jih torej ni treba braniti čez poletje. Ko bi se to vršilo, je gotovo, da bi se več kot polovica sedanjih vinskih pridelkov pokvarila. Trgatev. — V par besedah hočemo torej navesti, kako naj vsak umen vinogradar pri trgatvi in pri napravi vina pravilno postopa. Trgatev naj se vrši vedno v lepem, ne deževnem vremenu. V mrzlih dneh ali v mrzlih krajih sploh, naj se trže, ko se grozdje že nekoliko segreje, ker če pride grozdje mrzlo v kad, prične pozneje kipeti in počasi kipi, dokler se tekočina (drozga) sama ob sebi dovolj ne segreje; v prav vročih dneh in vročih krajih se mora pa spet nasprotno zgoditi. Odbrati se morajo vse nezdrave in nezrele jagode, ker ravno te so potem vzrok raznim vinskim boleznim. Posoda v ktero se spravlja grozdje, drozgalica in mošt, ozi- Poštno-hran. št. 849.872 roma vino, mora biti popolnoma čista, torej okrtačena ter z vrelo in večkrat z mrzlo vodo izplak-njena. Mnogi so mnenja, da mošt vse slabe duhove in nesnage iz lesa izvleče ter da se vse to v podobi gošče (fece) na dno sesede, odnosno da izpuhti. Mi povdarimo, da je to jako napačno mnenje. Mošt res izluži razne lesne nesnage in povleče razne duhove nase, a te večinoma tudi v sebi obdrži ter se tako popolnoma pokvari. Reb la nje. — V krajih, kjer ne ljubijo prav trpka, zagatna vina, naj se grozdje, kakor hitro pride v klet, na pripravni mreži zreblja ali speclja, t. j. odstranijo se vsi peclji ali hlastnine, ker te dajejo vinu trpek in tudi grenak okus. Taka mreža stane 12 do 16 kron. Maš če nje. — V krajih, kjer še niso upeljani mlini in stiskalnice, se grozdje popolnoma primitivno zmečka; s tem pa se je vedno na izgubi, ker v nezmeč-kanih jagodah se kipenje sploh ne vrši ali pa nepravilno, drozga se pa le slabo iztisne, ostane torej v njej še mnogo mošta in vse delo gre počasi od rok. Zato pa moramo s časom napredovati in kakor si omislimo razne priprave za pokončavanje raznih trtnih bolezni, tako si mora umni vinogradar priskrbeti dobro kletarsko orodje, da svoj pridelek pravilno izdela in pospravi. Zrebljano grozdje, tudi drozga imenovana, pride v nalašč za to pripravljen mlin. Tak mlin ima dva valjarja, kterih namen je, vse jagode zmečkati. Ba pa ne zmečkata tudi pečk oziroma nezrelih jagod in skozi mrežo padlih recljevih koščekov, kar hi dobroto vina le pokvarilo, je na mlinu vijak, s kterim se valjarja bolj stisne ta ali pa oddaljita. Predno se torej maščenje prične, se mora vedno ta mlin po grozdju vravnati. Mošt tako zmaščenega grozdja enakomernejše povre. vej šem času se je kot prav dobra izkazala Mayfarthova stiskalnica „Herkul“. S to stiskalnico se hitro dela in prav dobro preša. Če si jo posameznik ne more omisliti, naj jo pa naroče 3 ali več posestnikov skupaj. („Gospodarska Zveza11 jo bode vsakemu naročniku rade volje preskrbela.) Velikost preše naj se ravna po pridelku. Čim večji pridelek, tim večja bodi preša, da se delo hitreje izgotovi. Pripomniti pa moramo, da čim manjša je preša, tem bolje se drozga iztisne. Bilo bi tudi za malega vinogradnika nepremišljeno, naročati preveliko sode, nekaj več kot 3/4, in se potem na veho postavi kipelna veha, v ktero se zlije nekoliko vode ter jo pokrije z narobe obrnjenim kozarcem. Take kipelne vehe se dobijo v vsaki trgovini, kjer prodajajo steklo itd.; komad stane 50—100 h. S takimi vehami se prepreči, da ne pridejo v mošt razni škodljivi trosi, kojih je v zraku za časa kipenja vedno polno. Ko mošt popolnoma povre, kar se spozna na tem, da postane voda v kipelni vehi mirna, ker je skoro ves sladkor pokipel in ne vhaja nič več ogljikove kisline, se ki- Prešanje. — Fina bela vina se puste na drozgalici navadno po 12 do največ 24 ur; druga pa najdalje 48 ur, dočim ostane mošt črnih vrst, po več dni (5—8) z drozgalico skupaj, da popolnoma povre in da pri kipenju razvijajoči se alkohol izvleče barvilo iz lušin. Ko se odtoči mošt, pride potem drozgalica v prešo ali stiskalnico. Ta obstoji iz lesenega, razde-Ijivega koša različne velikosti. Stiskalnic je mnogo vrst, a v no- prešo, to radi tega, ker velika preša vzame tudi veliko prostora, ki malemu vinogradarju pri sedanjih kletih često primanjkuje, dočim se razmeram odgovarjajoča preša, kar v primernem kotu postavi. Predno se torej take potrebščine naročajo, naj se vse dobro prevdari. Omenimo naj še, da čim finejših vrst je drozga, tem manj se mora stiskati. Na dalj no kipenje. — Sprešani mošt se napolni v čiste pelna veha odstrani ter sod do vrha napolni. Se bolje pa je, če se tak mošt takoj enkrat pretoči, da se odstranijo na dnu soda sesedle drože in potem se spet sod napolni in na rahlo zapre, bodisi s peskom napolnjenim žakljičkom ali pa z bombažem natlačeno (ne železno) cevjo. Novembra, gotovo pa decembra, se mora vsako novo vino enkrat pretočiti, ter ga ločiti od drož, pozneje se ga pa pretoči še enkrat meseca marca in enkrat julija ali avgusta. To je torej jednostavna manipulacija umnega kletarstva, ki se zahteva od vsakega količkaj naprednega vinogradnika. Gotovo ni veliko kar se s tem zahteva in v svesti naj si bo vsakdo, da si bode mnogo koristil, ako se bode po tem-le kratkem navodilu ravnal. Ce smo Kranjci v tolikih kmetijskih strokah tako napredovali, napredujmo še v eni najvažnejših strok t. j. v kletarstvu! X. Sadjarstvo. Sadni mošt. Iz plemenitega trtnega soka narejeno vino je mej vsemi pijačami ki služijo v okrepčanja in osvežen)e človekovo, najboljša in najbolj priljubljena. Vino krepi bolnika, da moči slabemu, tolaži žalostnega, navdaja s pogumom bojazljivca , vedno in povsodi vstvarja novo življenje, nove upe. Le škoda da je vino, kjer se prideluje samo na gotovih krajih, draga pijača in kogar ni sreča obsula z blagri, ga mora — iz-vzemši svečane priložnosti — pogrešati. Toda vsak človek potrebuje poleg jedi tudi pijače. Zato seže rad po družili cenejših tekočinah, po pivu, kavi, žganju. — Ali pa morejo te nadomeščati vino ? Ne! Pogosto vživanje piva človeka poleni in naredi flegmatičnega, brezbrižnega. Kava pač ohrani čuječega in treznega človeka, toda ne poživlja in ne krepča in ga žganje — o vničujočem vplivu žganja niti ne govorim. Imamo pa pijačo, ki sicer nima ognja in duha (bukeja) plemenite trtne krvi, ki pa na telo vpliva s podobno blagoto in močjo, kakor vino in trtna kri: to je sadni mošt (jabolčnik, hruševec, tol-kovec). Prizadevanje, vpeljati in razširiti sadni mošt kot ljudsko pijačo ni novo. Pred 50 in več leti so za dobro vneti možje učili ljudstvo z besedo in pismom, kako naj napravlja sadno vino. Mej tem se je mnogo spremenilo. Špirit in žganj ar ska obrt sploh sta čudovito napredovala, pivarne se vzdigujejo na novo po vseh krajih, kava se uvaža v vedno večji meri, le sadno vino, ta najbolj zdrava in razmeroma najcenejša pijača je ostala omejena na nekaj malo krajev. Ali naj prednosti sadnega vina še nadalje razlagam? Vsaj so tako jasne! — Prašajte enkrat gorenjskega kmeta zakaj sedi redkeje v gostilni nego njegov tovariš od drugod: on ima doma svoj mošt; on pije — ker se že mora piti, v krogu svoje družine. Beseda „sveže nastavljen11 zanj nima nobenega mika. Njegov hruševec je vedno svež, kadar prinese polno bučo iz lastne kleti. Svež ostane tudi ako ga vzame pri poljskemu delu seboj za opoldne ali za malo južino in potem je mnogo prijetnejši in cenejši nego pivo. Jabolka rasto na domačem drevji, sam jih stisne, pivo pa je treba plačati v gotovem denarji in to je za kmeta redka prikazen. Poskušali so že sadno vino v nekaterih večjih mestih točiti po gostilnah. Tako vem za eno tako gostilno na Dunaji. Ti poskusi pa nimajo preveliko uspeha. Pivopivcu namreč čisti, nepokvarjeni, sadni sok nič več ne diši razvajenemu vinopivcu je prelahek, ima premalo arome, šnopsarju pa je premalo oster. Zato se moramo na to „materno mleko narave" šele privaditi. Vendar pa omenjam, da poljski delavci pri nas sadno vino prav radi pijo, ker v hudi vročini nobena reč tako ne krepča, kakor dober mošt. Sicer bi se pa sadno vino veliko lažje razširilo", ako bi se ponujalo na prodaj vedno dobro sadno vino. To pa žalibog ni. Preveč ga kvarijo, zanj rabijo slabo in za vse drugo slabo in nerabno sadje; mnogi kmetje so tako čudno udarjeni, da menijo, da se le iz nezrelega, zelenega sadja da napraviti dober mošt, iz dozorelega pa ne; tudi pri napravi mošta se splošno ne ravna s potrebno skrb-Ijivostjo in snago. 1 liter kisa, J/4 kile sladkorja, velik škaf vode, malo špirita in žveplene kisline (hudičevega olja) in glej, pijača je gotova! — In če ta gnojnica potem jeziku ne prija, brž se pošlje vse sadno vino k zlodeju. Zelo obžalovati je, da se sadno vino s takimi packarijami spravlja ob dobro ime. Kakor jabolčniku pri nas še mnogo manjka na dobroti, tako je tudi s hruškovcem, dasiravno bi ta naše grlo veliko bolj božal nego prejšnji. Isto velja tudi o mnogo močnejših agrasovih (bodečega grozdjičja) in ribizljevih vinih. Vže pred sto leti so umele angleške gospodinje iz rudečega ri-bizlja iz bodečega grozdjičja na-p ra vij ati izvrstno Madej ra - vinu podobno pijačo, kakor vemo to iz Goldšmithove povesti: Wakefieldski župnik. Tudi pri nas se tu in tam napravljajo jagodna vina, toda veliko še nismo prišli naprej, da bi jagode splošno predelavah v vino in rajši kupujemo draga inozemska vina. Že mar sik ak dober poznavalec vin je pil staro, dobro ri-bizljevo vino za močno južno vino. Sadni drevoredi. Kdor ima svojega Stvarnika rad Ta čuva, kar da senco, sad I (Nadaljevanje.) Sladka črešnja ljubi visoko, odprto lego, čem bolj ji krivec piše okrog ušes, tem bolje se počuti; v takih vetrovnih legah je tudi najbolj varna nočnih zmrzlin, ki bi ji lahko posmodile cvetje, kakor tudi raznih škodljivcev iz družbe žuželk. Najboljši dokaz, da je črešnja ozir lege in tal posebno izbirčna, je to, da nobena druga domača sadna vrsta ni tako neenakomerno razdeljena po naši domovini, kakor črešnja. Sliv, jablan in hrušek nahajamo več ali manj povsodi, sladko črešnjo le na posameznih krajih, tamkaj pa v toliko večjem številu skupaj, kajti ljudje znajo kmalu ceniti vrednost, ki jo ima črešnja pred vsem drugim sadnim drevjem. Stari gospodarji, katerih drevje ima še po sto in več letih lepo, veliko in okusno sadje, so zasa-jali po navadi divjake, katere so potem na stalnem mestu pocepili, toda po navadi šele potem, kadar so se pokazali majhni rudeči sadovi, znamenje, da so drevesa res iz koščic divjih črešenj prirastla. Ta previdnost je tudi popolnoma opravičena, kajti drevje iz koščic žlahtnih, posebno črnih črešenj zelo rado solzi in tudi za pol tako dobro ne raste, kakor divjaki, ki se spoznajo na svetli srebrnosivi skorji. Mnogo je bilo prepira o tem, ali se naj črešnjeva drevesa vže cepljena sade, ali naj se jih šele pozneje na stalnem mestu počepi. Po skušnjah Garkejevih vspevajo črešnje v visoki legi s trdo podlago bolje, ako se šele kaka 3 leta po zasaditvi precepijo, dočim v toplejših, srednje visokili legah v drevesnici požlahtnjena drevesa bolje rasto. Samocepitev je zato umestnejša, ker človek po cepičih vsaj ve, kaj bo pozneje imel. Na razna imena po cenikih se namreč posebno pri črešnjah ni veliko zanesti. Mnoge težkoče, ki so ravno s kočljivo naravo črešnje v zvezi, so vzrok, da se črešnjevi nasadi dostikrat opuste v krajih, kjer vse okoliščine kažejo na črešnjo; to je obžalovanja vreden gospodarski pogrešek. Nobeno sadno drevo namreč ne donaša tako zgodaj, tako redno in tako obilnega sadu, kot črešnja. V 5. letu po cepljenju imamo pričakovati prvo redno trgatev ali branje in odslej prideta v 10. letih največ 2 slabi letini. Znani so nasadi, ki so bili v 50 letih samo 2krat čisto brez sadu. Kakor vse zgodnje sadje, so tudi črešnje skoro vedno zelo iskan sad, ki se dobro plačuje. Ako pomislimo, da sedaj skoro več črešnjevega drevja odmira, nego na novo zraste in da ljudstvo postaja vedno bolj izbirčno ozir finese v hrani in sladkarijah — črešnje bi prištevali bolj k tem zadnjim — potem lahko z gotovostjo računamo, da bodo cene črešenj v prihodnje poskočile. Mnogo manj izbirčne nego črešnje so višnje, ki ljubijo bolj rahla tla, in vspevajo tudi v precej peščeni in pusti zemlji. V peščenih krajih se zato višnja pogosto rabi za drevorede. Videl sem višnjev drevored, za katerega se prvih 10 let ni prav nič skrbelo. Nekega višjega cestnega nadzornika je pri tem pogledu na uboge, skrivenčene kljuke, spreletela groza in je ukazal skrbno gojiti drevje; toda zamuda tolikih let se ne da tako hitro popraviti in ljudje so rekli, da je drevje za večjo skrb ne-vzprejemljivo in nehvaležno. Včasih se je višnja prav dobro prodajala za likerje, za sokove in za vkuhavanje. Dočim sladke črešnje sadimo le bolj ob cestah ki teko skozi mesta, trge in vasi, sadimo višnje bolj zunaj teh, ker jim vrabci tako ne nagajajo in ker tudi prometa tako ne motijo. Kolikor bolj sta omejeni črešnja in višnja ozir kraja, toliko širje so meje za jablano in to po pravici, pri tej imamo namreč vrste, ki vspevajo še v prav slabih tleh in njeno sadje gre vedno lahko v denar, če tudi vedno več jabolk prihaja čez morje. Veliko, veliko jabolk še lahko nasadimo, ne da bi se bilo bati nadproduk-cije, in če bi taka nastala, smo mi še vedno na konju, ker v naših klimatičnih razmerah pridelamo najboljše sadje na svetu. Morda mi kdo ugovarja, da ima prekmorsko sadje več dišave nego naše, to rad priznam, toda ta dišava sc prav rada da preveč občutiti, tako, da imajo taka jabolka okus, kakor sama „pomada“. Nežni aroma in fina visoka kislina naših dobrih kosmačev (rej-net) se da tujemu sadju ravno tako malo prekositi, kakor vina iz klimatično dozdevno na boljem stoječih tujih krajev nikdar ne dosežejo ljubke „cvetlice11 in mile kisline naših trt. Semtertje vže opažamo večje jabolčne nasade in tudi ceste si prizadevajo posamezne občine okrasiti s sadnim drevjem. Toda to je le redka prikazen. Tudi se opaža, da taki zasajalci premalo cenijo vrednost pravih sadnih vrst. Po mojem mnenji je popolnoma napačno mnenje, da bolj slabe sadne vrste raj še rode nego žlahtnejše in lahkomišljeno je ravnanje, če se kdo pri saditvi tolaži s tem, da se da tako sadje v gospodarstvu še prav lahko porabiti in da bi bil marsikak berač vesel, če bi imel še takega sadja na razpolago. Jaz mislim o tem nekoliko drugače in menim, če že drevje sadimo, moramo tudi poskusiti, da se zamislimo v časovne razmere onega časa, ko bo drevje v polni rodovitnosti. No, res da ni ravno lahko uganiti, kakšen okus bodo imeli ljudje čez 20, 30, 50 in več let, ki bodo sadje kupovali, a jedno smemo z gotovostjo pričakovati, zahteve bodo vedno večje. Sedaj, si pravimo, moramo pospeševati proizvajanje v velikem, da pridelamo kolikor moč veliko sadja in priti moramo do tega, da ne bodo gledali bledi meščanski otroci na rdečelična jabolka v izložbi v zimskem času, kakor na neko zanje nedosegljivo slaščico. Naše teženje gre sedaj za tem, da postane sadje vsakemu pristopna, splošno priljubljena in zaželjena ljudska hrana in ne dvomim, da pridemo s časom do tega. Ko pa bo to doseženo, tedaj kupec ne bo hotel samo sadja, temveč dobrega sadja in bo pograbil vedno le boljše. Tudi ni dvomiti, da se bo sčasoma splošno zahtevalo boljše sortiranje sadja in da bo 2. in 3. kvaliteta dobrih sadnih vrst popolnoma pokrivala potrebščino za kuhinjo in mošt. Ko to nastopi, potem si poreče kupec, da je čežana in kompot pegastih in menj lepih gravenštanjcev in drugih žlahtnih vrst boljši nego oni surovih in neplemenitih vrst in da odbirki lepega Boskovpovega jabolka, kanadskega in drugih ko-smačev ne bodo dali ravno slabega mošta. Od boljših in finejih vrst res da posamezne niso za obcestne nasade, ker ne narejajo pripravne krone, ali ker lega ni zavarovana ali zemlja nepripravna, toda še vedno imamo vrst na izbiro. Nalašč nočem tu priporočati nobenih sadnih vrst kot posebno pripravnih za obcestne nasade, da ne napravim kake zmede, kajti kar je za gorenjskega kmeta izvrstno, ne bi bilo morda za dolenjske solnčne bregove ali za notranjske vetrovne skaline za nič. Nekateri so si pomagali s tem, da so n. pr. pisali: to in to vrsto sadi v peščena, ilovnata ali glinasta tla, v bolj mokro ali v bolj SUho zemljo itd. (Dalje prih.) Živinoreja. Se nekoliko o velikem lotrinškem kuncu. (Jan. Z ... c.) Zajčjerejci držijo velikega kunca navadno v posebnih nalašč zanj prirejenih skrinjah in sicer samce ločene od samic. Treba je le, da ima v hlev pristop zrak in svetloba, da se odloči pri samicah poseben prostor za gnjezdo, da more odtekati prosto urin in se složno podajati krma. Kdor pa ima prostoren goveji hlev, je najbolje držati kunce v njem. Da živina mladičev ne pohodi, kar se zelo rado zgodi posebno pri težki živini, se devajo mladiči, ko so stari 4—6 tednov v priproste iz desk zbite zaboje (kište) in se tu krmijo do porabe v kuhinji. Če jih pa mislimo obdržati za pleme, se v starosti 3—3 */2 mesecev denejo zopet v hlev nazaj. Kar se tiče siceršnje reje, samo nekaj opazk. Ko samica vrže mlade, se moramo varovati vsakega dotikanja mladičev, kakor tudi vsakega vznemirjenja starke, sicer se lahko zgodi, da zapusti gnjezdo in mladiči žalostno poginejo. Mladiči so devet dni slepi. V hrani kunec ni izbirčen in se lahko krmi s suho ali svežo ali mešano krmo, le prenagle spremembe v krmi pa ne prenese nobena naših domačih živalij. — Glavna suha krma je seno in nekoliko zrnja, najboljše oves in koruza. Ako bi samo suho krmili, bi morali v koritcu pridejati tudi vode, toda ker dobi kunec pov-sodi tudi nekaj zelenja, kuhinjskih odpadkov n. pr. ali krompirjevih olupkov, zeljnatega perja in druge zelenjave, zato vode ni potreba dajati posebej, ker je kunec jako malo potrebuje. Pripravni odpadki so tudi: olupki od korenja, repe, kolerabe, stročje, zelena, vse vrste zelja, kuhan krompir in ostanki kuhane zelenjave, ostanki kruha itd. Za zelenjavo lahko porabimo vsa zelišča, izvzemši strupene in čebulne rastline, ki so kuncu strup. Rad zoblje kunec tudi listje lipe, breze, jelke, smreke in borovca, posebno zato, ker more na njih po pojlubnosti ustrezati nagonu glodanja. Vsak dan je krmiti dvakrat, zjutraj in zvečer, po leti trikrat. Največ se jim da zvečer, ker zajec tudi po noči zoblje. Majhna primes aromatičnih (dišečih) kuhinjskih zelišč, kakor peteršilja, krebuljicc,, majarona, materne dušice, mete, kopra (ali smerdilja), janeža, zelene, brinja dajo mesu posebno fin okus in pospešujejo prebavljanje. Posebno ako neradi žro, priporočam peteršilj in zeleno. Kakor vidite, je torej za kosilo kunca bogato preskrbljeno. Meso nepitanih kuncev je po starosti podobno bolj piškovemu ali telečjemu mesu, vedno pa nekoliko nežneje od poslednjega. Da pa doseže kunčeva pečenka svojo največjo sočnost in gastronomično (želodcu ugajajočo) popolnost, priporočam pitanje kunca. V ta namen jemljemo dovolj, vsaj 4—6 mesecev stare živali in jih pitamo 2—3 tedne. V ta namen je primeren tesen prostor, ki izključuje obilno pregibanje. Navadni krmi, ki se daje v obilni meri 3—4krat na dan, se prideva polagoma vedno več in več gori omenjenih aromatičnih zelišč, kakor tudi krmila, ki imajo mnogo moke, sladkorja in mleka v sebi, taka so kuhano oziroma namočeno stročje, fižol in grah, napet ali zdrobljen oves in koruza, kuhana pesa, lanene in pogače zemeljskega oreha, ki se jim pri-lije nekoliko posnetega mleka. Dobro je dati tudi nekaj malega posnetega mleka ali sirotke za pijačo in kašnati piči pridejati nekoliko soli. Na ta način se zajec v treh tednih dovolj poredi in ne smemo ga pitati tako dolgo, da bi bilo opaziti na njem težko dihanje, ker je v tem slučaju nevarnost, da pogine. Ce tudi smo v svojem spisu podali nekaj pravil o reji kunca, vender je vsak razsoden čitatelj gotovo že opazil, da nismo zahtevali ničesar, kar bi vsak redoljuben in milosrčen človek ne spoznal za popolnoma samoumevno in najmanj, kar ima storiti svoji domači, koristni živali, Kdor bi pogrešal milosrčnosti do živali, ta najpusti reje katerekoli živali, vsaj mu ne bo šla nobena po sreči. Kdor pa čuti do tega veselje in ljubezen, ta pač ne najde zlepa skromnejše in hvaležnejše živali od kunca in morda nam bodo v nedavnem času stotine vedele hvalo za vspodbudo k zajčjereji in za priporočanje velikega, orjaškega kunca, ko bodo v tihi zadovoljnosti seli pred dišečo, tolsto pečenko, in v srcu obžalovali, da niso te slasti vže davno preje poznali. Bogati sladkosned bo rad plačal kunca, ko spozna njegovo vrednost, dražje nego teletino in ker vsak tudi ne more sam rediti kuncev, ima ubožnejši kočar tukaj zopet nov vir, da si pridobi kak novec poleg cenega mesa, saj tako po ceni, kakor kunec se ne da zrediti nobena druga domača žival. Zato naj bi se mnoge kmečke in meščanske hiše lotile reje kunca, da tako zboljšajo deloma svojo lastno prehranitev, deloma pa si prislužijo lepih denarcev s prodajo na trg. One špičaste ljudi pa, naj si bodo tega ali onega stanu, moškega ali ženskega spola, ki imajo neko neumljivo odnagnenje do domačega zajca mesa, dočim jim črna pečenka njegovega divjega tovariša ugaja jako dobro kot žlahtna, slaščica vabim, da se za slučaj, ako žele dobrih receptov za pripravo domačega zajca, obrnejo pismeno na naš list, kjer jim med „Vprašanji in odgovori“ podamo zaželjeni odgovor, bodisi za bolj priprosto, bodisi za odlično in bogato mizo. Čebelarstvo. O čebclni paši. Najboljši panji, najpopolnejše čebelarsko orodje, vsa skušenost in vednost bi nam ne pomogla do dobrega čebelnjaka z močnimi polki, ako bi čebele ne imele od kod prinašati sladki medeni sok in cvetni prah, ali recimo naravnost: podlaga srečnega čebelarjenja je bogata paša. Časi se ni bilo treba brigati za pašo. Bilo je je povsodi zadosti, tako da so medu pretekale drevesne votline, ki so jih oživljale divje čebele. Razsežni pašniki, bujno grmovje, namešani gozdovi, bili so poraščeni z medonosnim rastlinstvom in nepregledne loke so zagotovljale čebelam bogato bratev. Zdaj je drugače, čebelarji zato pogosto zdihujemo. Čebelne paše vedno bolj primanjkuje in ne ostaja nam druzega, nego da sami skrbimo za pomnožitev medunosnega rastlinstva deloma s tem, da gojimo sami primerne rastline, deloma s tem, da učimo in vzbujamo kmetovalce, naj na svojih posestvih kolikor moč obilno pomnožujejo rastline, ki dajo čebelam mnogo nektarja (medenega soka) in ob-nožine. Da pa moremo tudi v tej smeri vršiti svojo dolžnost, moramo poznati rastlinstvo, ki služi našim namenom in vedeti v katerem letnem času katera rastlina cvete in kaj daje čebelam, ker le tako bo mogoče obogatiti in razmnožiti čebelam dobro pašo. Vsled tega gotovo ne bo napačno, ako našim čitaj očim čebelarjem pokličemo v spomin najvažnejše čebelne rastline in jih razvrstimo po času in po vrednosti. V ta namen si razdelimo čebelarsko leto v štiri čase in sicer na vigred, pred leto, poletje in jesen in potem si razdelimo tudi rastline v štiri skupine v peto pa denemo one, ki dajo od spomladi do jeseni čebelam hrane. Spomladi imajo čebele največ beriva iz leske, jelše, regrata, borovnice, vresja, ribizlja, ograsa, trnjelice, vrbe, črešnje, višnje, češplje, drena, ogršice, jablane, hruške, javorja in kostanja, divjega in še bolj domačega. V predletji obiskujejo čebele najbolj glog, akacijo, borovnico, jelko, smreko, plavico, dob, ptičji zob in razne druge plevele, razne grašice travniške cvetlice, malinjek in jagodnik. Poleti imajo glavno žetev na lipi, močvirni detelji, lucerni (nemški detelji), švedski detelji, bobu, fižolu, ajdi, poljskemu grahu, buči in ku- marah, gozdnih cvetlicah in ostruž-nicah i. t. d. Ubožna jesen ponuja vže ubogi čebeli bore malo oblizka. Razven posameznih zapoznelih poletnih cvetlic vabi posebno solnčnica, strniška ajda in vresnica. Od spomladi do jeseni imajo pašo na beli detelji, seradeli, gra-šici, ostružini, resedi in materni dušici. Toda vse rastline ne dado enako veliko užitka in paše. Nekatere dajo čebelam obilno cvetnega prahu, toda ne medijo, druge imajo mnogo medu, toda niti praška obnožnine z njih ne nabero, mnoge pa dajo oboje med in vosek, in še druge dajo obilno medene rose in čebelne smole. Med in cvetni prah dobijo čebele na vrbah, kostanju, gabru, višnji, črešnji, jablani, divji hruški, črnem trnji, malin j eku, ostružnicah, drenu, češplji in na mnogih travniških in gozdnih cvetlicah. Samo medeni sok iščejo čebele na javorju, akaciji, agrasu, ribez-Iju, detelji, lucerni, grašici, beli in švedski detelji, ajdi, ogršici, seradeli, vresji, fižolu in resedici. Po največ ali izključno samo ob-nožnino dobivajo iz leske, jelše, breze, borovnice, jelke in smreke, hrasta, gloga, poljskega graha, regrata. Obilno mušičjega medu (medene rose) daje breza, smreka, jelka, lipa, hrast, črešnja in višnja. Lepljivo smolo daje kostanj, topol in sploh iglato drevje. To bi bili nekako glavni viri, iz katerih dobivajo čebele svoje blago. Je sicer še mnogo drugih rastlin, ki dajo čebelam bogato pašo, toda ker rastejo posamič na različnih mestih, imajo za medarja le manjši podrejeni pomen. Ko poznamo čebelarsko cve-tano (floro, rastlinstvo), bomo gotovo na vse mogoče načine skrbeli za to, da imenovane rastline povsodi kolikor največ mogoče razmnožimo. Zelo izdatno bi nam v tem oziru lahko pomagale naše občine s tem, da bi zasajale lipe, javorje, akacije, kostanj, vrbe itd. na doslej pustili krajih. Ne samo da s tem pomagajo čebelarjem, ampak tudi občine same bi imele od tega obilo koristi. Vasi obdane z zelenim gajem so gotovo sliko-kovitejše, zdravejše in tudi bogatejše. Ravno tako bi nam mogli koristiti cestni odbori, uprave železnic in drugi zbori z nasajanjem primernih krajev, cesta posebno z drevjem, ki koristi čebelarstvu. Tudi gospodarska društva bi mogla storiti marsikaj v prid čebelarstvu , ako bi vspodbujala člane naj goje rastline čebelarstvu prospešne in preskrbovala semena, sadike in drevesca takih rastlin. Mesta in veleposestva, obrtni zavodi bi nič manj ne obogateli čebelno pašo, ako bi na obsežnih vrtovih in dvoriščih dali nasajati izključno čebelarstvu koristne rastline. Koliko bi se dalo nasaditi tu lip, akacij, javorjev itd.! In k vsemu temu ni treba dražega nego malce poduka in dobre volje. K viško čebelarji! V interesu naše čebelice poučujmo svojo okolico o pomenu rastlinstva v čebelarskem oziru in užigajmo dobro voljo in konec bode vednih tožba o „hudih" letih in čebelarstvo bo koristen postranski posel za vsakega, kdor ima smisel za krasoto narave in njena čuda. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 86: (F. T. v Št. V. p. V.) Nameravam napraviti si mrežo za rebljanje grozdja. Kakšna bi morala biti mreža za malega vinščaka in kako se ista vspešno rabi ? Kje in po kakšni ceni se taka mreža dobi ? Odgovor 86: Mreža za rebljanje grozdja je za vse vinščake enaka. Rabi se jo jednostavno na ta način, da se isto postavi na kad, na njo se nameče grozdja, ter se poslednje ali z rokama ali pa z lesenimi slrguljicami tja in sem na rahlo valja toliko časa, da vse jagode, izvzemši prav zelene, odpadejo ter da ostanejo na mreži le peclji. Premočno naj se pecljev ne drsa, ker oddajo preveč grenkobe iz sebe. Taka mreža se dobi pri „Wein-laube" v Klosterneuburgu, in stane 14—16 K. Vi jo pa lahko sami napravite, ako vzamete 4 late, počinjeno žico štev. 14, ter ob teh latah spletete mrežo z 2 cm širokimi zankami ali luknjami. S tem si seveda mnogo prihranite, ker bi Vas stalo vse skupaj mogoče komaj 4 K. Vprašanje 87.: (J. G. v Št. F.) Ker je že blizu nas trtna uš, zato hočemo pričeti saditi ameriške trte. Ali naj sadimo divjake ali že cepljene trle? Mnogi svetujejo saditi divjake, drugi pa spet cepljenke. Slišal sem, da v vinogradu cepljeni divjaki bolje rode nego na suho v trtnici cepljeni. Je temu res tako ? Odgovor 87: Je pač vse eno, ali sadite divjake in jih potem pocepite, ali pa, če sadite naravnost cepljene trte. Kdor cepljenje in sajenje sploh sam oskrbuje, bo rajši divjake sadil, ker ceneje izhaja, kdor je pa popolnoma navezan na tuje moči, isti bo najrajši že cepljene sadil, ker na ta način pride cenejše in hitrejše do za-željenega smotra. Kterega načina naj se torej kdo loti, pokažejo okoliščine same. Posebno priporočljivo je pa saditi najpred ameriške divjake v krajih in v zemljah, o katerih se še ne ve, katere vrste divjakov najbolje vspe-vajo. Istina je, da na stalnem mestu cepljene trte prva leta mnogo bolje rastejo in rodijo in tudi popred rodijo, a poznaje se to zjednači tako, da ni nikake vidne razlike med temi in med onimi, ki so bile kot cepljenke sajene. Cepljene trte le v tem slučaju slabeje vspevajo, ako niso bile pravilno sajene in popolnoma zraščene, na kar naj se pri sajenju teh vedno dobro pazi. Vprašanje 88.: Pred enim mesecem sem prosil, naj se mi v „Nar. Gospodarju* pojasni naslednje vprašanje: Zasadil sem nov vinograd, kterega 'mislim sedaj z umetnimi gnojili pognojiti. Ali naj gnojim vsaki trti posebej, ali je bolje, če umetno gnojilo potrosim po celem vinogradu in je potem podkopljem. Ktera gnojila naj rabim jeseni in ktera spomladi? Koliko se potrebuje na oral ? Mesto zahtevanega pojasnila sem dobil ta-le odgovor: Ravno o teh vprašanjih smo v našem listu že tolikrat pisali, glejte štev., da bi bilo odveč vedno eno in isto ponavljati. — Uso- jam si pa pripomniti, da takih listov jaz ne hranim, marveč, da jih, kakor hitro jih preberem, med kmete razdelim, ne morem se pa spomniti na vse, kar se je pred pol ali celo pred enim letom pisalo. Odgovor 88.: S takratnim odgovorom smo Vas le hoteli opozoriti na že prijavljene članke, ker smo bili mnenja, da lista ne čitate. Kakor pa sedaj iz Vašega cenj. pisma razvi-dimo, smo se motili. Veseli nas, da pridno čitate naš list ter da ga tudi drugim posojate, s čimer stvari še bolj koristite. Zato Vam pa hočemo Vaše vprašanje še enkrat, kolikor se tu da, na drobno pojasniti. Ako so trte šele sajene ali pa še ne tri leta stare, je bolje, če gnojite vsaki trti posebej, ker mladih trt korenine ne segajo še tako daleč od debla. Pozneje pa lahko potrosite gnoj po celem vinogradu in ga sproti spodkopljete, ali pa napravite v sredi vsake vrste podolgast jarek, približno 40 cm širok in 30 cm globok, potrosite v tega gnoj, ter jarek spet zasujte. V tem slučaju je vedno dobro, če vzamete poleg umetnega gnojila tudi nekaj hlevjeka ali pa komposta, ker ta dva zemljo tudi rahljata, dočim jo umetni gnoj le kemično zboljša t. j. zemlja postane pač hranilna, toda ne rahla, marveč vedno bolj zvezna. V peščenih zemljah je to dobro, nikakor pa ne v ilovnih, težkih in že od narave zveznih zemljah. Vsaka rastlina pa tim bolje raste, čim manj zvezna je zemlja, ker zrak in gorkota imata mnogo lažji pristop do korenin. Za jesensko g n o j i t e v se rabijo težko razkrajajoča gnojila, namreč kajnit, Tomasova žlindra, perutninski gnoj, kostna moka, rogovje, pepel in tudi nerazkrojen hlevski gnoj. S pomladi se rabijo naslednja gnojila: Superfosfati, žve-plenokisli kalij, čilski solitar in tudi pepel. Čilski solitar se mora prav pozno spomladi trositi, posebno pa, če so trte še prav mlade. Na oral se vzame: Superfosfata 150—180 Itg, žveplenokislega kalija 50—60 kg in čilskega solitra 70—80&gr. Ali na vsakih 100 trt: Superfosfata 3—4 kg, žveplenokislega kalija 1—12 kg in čilskega solitra 1’5—2 kg. Ali za jesensko gnojitev: Na oral se vzame 200 — 230 kg Tomasove žlindre; 20 —220 kg kajnita in 70—80 kg čilskega solitra. Ali na vsakih 100 trt 4—5 kg Tomasove žlindre, 4—5 kg kajnita in l-5 —2 kg čilskega solitra. Odvisno je pa spet od vrednosti in lastnosti zemlje, ali se mora vzeti več enega ali več druzega gnojila. Do tega privedejo potem lastne skušnje, ali pa če pustite zemljo analizovati. Pepela se navadno vzame še enkrat toliko kot kajnita. Vprašanje 89: (J. V. v C.) Letos je bilo po naših goricah vse polno črvičkov na grozdju. Nekteri grozd je bil pri peclju odjeden in tako popolnoma uničen. Kaj je vzrok, da se ta mrčes zaredi in s čim bi se pomagalo da bi se prihodnjič ubranili tej nesreči ? Odgovor 89: Škodljivec, kterega Vi tu navajate, je vinogradski zavijač ali tudi trtjon imenovan, t. j. majhen hrošč temnomodre barve z močnim prednjim rilčkom. Ta hrošč živi najpred na raznih gozdnih drevesih, potem pa se preseli na trto. Poleg tega, da objeda listno snov, napravlja največjo škodo s tem, da zavija liste v podobi smodk in da prejedava tudi grozdne peclje, vsled česar grozd zveni in se posuši. V zavite liste leže samica po 2—8 jajc, in iz teh izlezle ličinke oziroma pozneje nastali hrošči nadaljujejo svojo škodo na trti šele prihodnje leto. Najbolje sredstvo je pobirati zavitke ter jih sežgati ali pa z vrelo vodo popariti. To delo Vam zelo toplo priporočamo, ker če se leto za letom pobiranje in pokončavanje opušča, more ta hrošč prav znatno škodo prouzročiti. Vprašanje 90: J. O. v Št. J. Ali bi se mogla tudi iz breskev narediti dobra domača pijača ? Ker letos ni pri nas drugega sadja nego le breskve, zato bi radi iz teh pijačo naredili. Odgovor 90: Tudi iz breskev ali marelic se da napraviti domača pijača, vendar se breskve rabijo več kot primes jabolčniku ali hruševcu, ker je naprava mošta iz breskev radi kosti bolj otežkočena, ker jih ni mogoče tako jednostavno zmastiti kot peškato sadje. Ako se preveč koščic zrnasti, dobi mošt pregrenak okus. Tudi je mnogo odvisno od vrste breskev. Čim lažje se meso od koščic loči in čim bolj sočno je taisto, tem bolj se dajo v ta namen porabiti. Svetovali bi Vam, da napravite s tem nekatere poskuse; vsega sadja ne porabite za napravo breskovca, marveč bo bolje, če napravite tudi nekaj žganja, kajti zadnje Vam je že znano, dočim vtegnete pri nepravilnem rav- nanju z napravo breskovca res pridelek pokvariti. Razume se, da bodete morali tudi temu moštu dodati nekoliko dobrega alkohola. Vprašanje 91: F. S. v E. Št. Pri nas se govori, da pesino perje pre-šiče na kri naganja. Ali je kak pripomoček ? Odgovor 91: Pesino perje ima v sebi neko kislino, ki provzroča to bolezen. Slaba lastnost te izvanredne krme se odstrani, ako se doda na vsako krmljenje 1 mala žlica apnene klaje na 1 žival na dan. Poleg tega pa bodo prešiči zelo radi žrli, dobili močno okostje in zelo lahko opitali. Izkušnje so pokazale, da bi imel prešič navidezno tehtati 2 centa, toda po krmljenji z apneno klajo pa je vzdignil 2 centa 30 funtov. Stroški za apneno klajo se bogato izplačajo. Vprašanje 92: I. L. v G. Ali bi kazalo še ajdo s solitrom potrositi? Odgovor 92: Solitar je zelo drago gnojilo in bi nikakor več ne kazalo slabej ajdi, ki je že v cvetji, s solitrom odpomoči. Stroški za gnojilo so veliki, tudi pridelek zelo negotov, kajti ajda bi vedno cvetela in prišla do zoritve v istem času, ko že prihaja slana, ki premnogokrat vso ajdino letino vzame. Vprašanje 93: F. Ob. v S. g. p. O. Kako hočemo zatreti žitnega molja ? Odgovor 93: Snaga v žitnici je najbolje sredstvo, da se ne vgnezdi žitni molj. Žitnica naj bo bolj hladna, prezračena in svetla, kajti zaduhli in vlažni prostori posebno prijajo tem mrčesom. Predno se spravi novo žito, naj se izpraznijo kaste in očistijo. Kjer je pa že molj vgnezden, tu naj se stene in razpoke v kaštah pobelijo z apnom, kteremu naj se primeša nekoliko karbolne kisline. — Nekteri tudi priporočajo, da prežene sveže hudo dišeče seno ta mrčez. — Drugi zopet priporočajo kot dobro sredstvo za uničenje molja polaganje mokrih plaht na žito. — Gosence ostanejo na plahtah in metuljem je pot zabranjena jajca na žito znesti. — Moljavo žito naj se posuši pred mle-njem do gotove toplote kakih 55° G, da se vgnjezdene gosenice vničijo. Vprašanje 94.: ml. v Št. J. T. Z kakim sredstvom je moči mleko dalje časa sveže ohraniti za preiskavo? Odgovor 94.: Ker se v mlekarni vedno dovolj dela nakopiči, da je le redkokrat moči mleko pregledati glede tolšče, toda razmere pa vendar zahtevajo, da bi se večkrat preskušalo ne-ktero mleko, posebno pa postranski mlečni pridelki kakor posneto ali pi- njeno mleko, zato imamo jako ceni in pripravni pripomoček kaliumbichro-mat. Vzame se te kemikalije za eno preskušnjo mala nožna špica, mleko ostane 4—6 tednov sveže za preiskavo. Jako priporočljivo bi bilo za mlekarno, vsaki dan en vzorec posnetega in pi-njenega mleka vzeti, posebno pri slednjem kjer ostane premnogokrat veliko več tolšče kot je bilo prvotno v mleku. Kaliumbichromat se dobi v drogeriji g. Kanca v Ljubljani in stane mala množina 10—20 vinarjev. Vprašanje 95.: Kns. d. v M. Pri nas se namera zasnovati mlekarska zadruga, toda stroški za napravo in odjemstvo kakor tudi nizka cena za mleko nas strašijo. Odgovor 95.: Ako ima mlekarna le 300 lit. dnevno, tedaj je najbolje, da se deluje s soparo, kajti izkoriščenje je največje in delo najložje. Opravo za mlekarno od 300—2000 lit. stane nad 6000 K, za pokritje teh stroškov so dobile mlekarne dosedaj in kakor hočemo upati bode tudi v bodoče deželno in državno podporo. Glede odjemstva za mlečne izdelke ni treba imeti bojazni, kajti ako pogledamo statistiko, tedaj vidimo kako nadkriljujejo našo državo druge v proizvajanju mlečnih izdelkov. Vvoz v Avstrijo je bil leta 1875 170 vagonov, leta 1895 267 vagonov, torej 97 vagonov več kakor leta 1875. Izvoz je bil v Avstrijo leta 1875 103 vagone, leta 1895 36 vagonov, torej 67 vagonov manj kakor leta 1875. V Švico se je izvozilo leta 1875 1988 vagonov, leta 1895 pa 2249 vagonov. Ti kratki podatki naj nam kažejo, da je konsum v Avstriji v teku 20 let za 97 vagonov poskočil in izvoz za 67 vagonov padel. Iz drugih podatkov zopet posnamemo, da se je v teku zadnjih 8 let sira za 65°/o več vvozilo in za 35°/o manj izvozilo. Avstrija da drugim državam vsako leto za sir 5 milj. K izkupiti. Tudi v proizvajanji sur. masla ima še naša država obžirno polje. Avstrija - Ogcrska izdela letno 4 'milijone kg sur. masla, Dansko, 18krat manjši kot naša država, pa 72 milj. kg sur. masla. Porabi se v Evropi 170 milijonov kg sur. masla. Proizvaja pa samo 120 milijonov kg sur. masla. Primankljaj pokrije Amerika s 50 milijoni kg sur masla. Te številke nam služijo v pojasnilo, kako obširno polje v mlekarstvu, katero je edini vir blagostanja za naše razmere, stoji nam še odprto. — Glede cen za 1 jednoto pri proizvajanji su- rovega masla ali sira se ne more nič natančnega navesti, ker to zavisi od dobrote mleka, (bodisi se dobi iz 100 litrov 3'50 kg — 4 — 4-50 kg surovega masla), in nadalje od trgovske spretnosti mlekarskega voditelja ali načelništva, (bodisi se dobi za 1 kg surovega masla 2 K do 2 K 10 vin. do 2 K 40 vin. do 2 K 60 vin.). Obče naj bo cena tolika, kolikor se iztrži za sur. maslo in posneto mleko naj pokrije stroške. Ktera mlekarna plačuje za kg 10 vinarjev izvzemši iste, ki mleko neposredno oddajajo, skoro nemogoče izhajajo, že pri 9 vinarjih ne gre lahko. Sploh se pa lahko potrdi, da kdor enkrat dobroto mlekarne spozna in je dobil že lepo svoto za mleko, ta je tudi pri volji dati s 7 do 8 vinarji. Pomislimo kako lepe zneske dobe na Ogrskem grajščaki, kjer ima en posestnik 200 do 300 krav, kljub temu da je cena komaj 6 vinanarjev. Pri enej kravi ne moremo doseči že zdatnih dohodkov, toda moramo gledati, da si število živine pomnožimo. Zadružna tiskarna uljS;upe. gospode in društva, katerim so sc vposlale pristopnice, da kar najhitreje dopošljejo odgovor, kajti sicer bi sc njihove željo več upoštevati ne mogle. Hranilnica in posojilnica v Marezigah pri Kopru ima mnogo pristnega črnega vina liter od 18 do 24 kr. in Refoška liter od 25 do 35 kr., prosto postaja Trst ter vabi konsmnente za nakup. Kmetijsko društvo v Gorjah pri Bledu na Gorenjskem ima na prodaj železne izdelke kakor: sekire, krampe, capine, lopate, živinske zvonce prav lične in dr. Prinnrnfta co ■ Vzajemna zavaroval-rlipUlUua oc. njCil pr0(,i požarnim škodam in poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Mcdjatova hiša. Kmetijsko društvo v Vipavi oskrbuje svojim članom: 1. ) Vse potrebščine za vinogradništvo: žveplo, galico, gumico, škropilnice, ce-pilno orodje, orodje in stroje za kmetijstvo, dalje vsakovrstna semena in umetna gnojila. 2. ) Pridelke t. j. vino kolikor možno raz- prodaja ter vabi p. n. kupce v nakup vina, ter opozarja na izpremenjeni razglas med inserati. Tl/fl 7p|i da svoju obitelj oskrbi pravim I Ml £Uii, j naravskim dalmatinskim vinom, neka se obrati na podpisanog Juraj Gamulin, Jelša — otok Hvar, Dalmacija. Kmetijsko društvo v Vipavi ima na prodaj oepljene trte na amerikanski podlagi Portalis požlahtnjcne kraljevine, ital. rizling, španjol, pinelo in ru-iandec po 14 vinarjev komad, Trgovina in obrt. Trgovina. Poštne pristojbine in nekoliko črtic o pošti. (Zapisal Abc.) (Nadaljevanje.) Vožnja pošta. Vožnja pošta sprejema: Denarne pošiljatve, navadna pisma nad 250 jrr, vse pošiljatve z deklarirano vrednostjo in pouzetjem (izvzemši onih, katere so brez vrednosti in ložje od 250 katere lahko s pismeno pošto pošiljamo) in vsakovrstne tovorne pošiljatve. Denarne pošiljatve. Vsaka denarna pošiljatev mora imeti natančen naslov s priimkom in krstnim imenom, stanovanjem itd., da se v slučaju, ako je več oseb enakega imena, lahko pravemu dostavi. Nadalje mora tudi vsak od-dajalec svoj lastni naslov pri pismih na pismo samo, drugače na sprejmico zapisati in pošiljatev tako paketirati, da se ne more poškodovati. Pošiljatve z denarjem, papirnatim ali trdim, nadalje z vrednostnimi papirji do 250 gr oddajajo se v obliki pisem. Trd denar v pismih mora se zaviti v papir in biti tako pritrjen, da se ne premika. Vsako denarno pismo se mora zapečatiti, in sicer, ako se poslužujemo uradnih kuvert (po 2 vin. komad) z dvemi, vsako drugo z petimi pečati. Vsak pečat bodi čist in pečatnikom ne morda kakim denarjem ali celo s prstom pritisnjen. Tudi kuvert bodi čist, ne sme imeti n. pr. kakih barvanih robcev, črt, podob, tudi ne sme se na kuvert ničesar prilepiti in ničesar podčrtati. Ako želi kedo komu denar poslati, pa se boji, da bi mu mogoče naslovnik del svote zatajil, n. pr.: Jaz dolžujem B v Ljubljani 2000 kron, rad bi mu jih v denarnem pismu poslal, ali bojim se, da bi mi pozneje rekel: Prejel sem samo 1000 kron. Kaj tukaj storiti? V tem slučaju lahko denarno pismo kot odprto denarno pismo oddamo. Tako pismo mora znesek 1000 kron prekoračiti in ne sme imeti več drobiža kakor kolikor neobbodno potrebno. Tudi se ne sprejema drugih papirjev kakor veljaven denar. Vsebino odprto oddanega denarnega pisma poštni uradnik v navzočnosti od-dajalca prešteje in potem s pečatom stranke in poštnim pečatom zapre. Naslovnik pa po sprejemu pisma ne more več vsebine zatajiti. Ako bi bilo pismo poškodovano, lahko naslovnik zahteva, da se pred sprejemom v njegovi navzočnosti vsebina še enkrat kontrolira. Pošiljatve z denarom od 250 gr do 11li gr teže morajo se z vrvicami obvezati. Pošiljatve od 11/a kg do 20 kg morajo se saj v platno ali usnje zaviti in večkrat zapečatiti, pri vrečah z denarom mora biti šev od znotraj. Večje denarne pošiljatve se pošiljajo v zabojih ali sodčkih, katerimorajo predpisom odgovarjati. Denarna pisma se lahko fran-kirajo ali ne. Frankira ali plača se s tem, da se določeni znesek v znamkah na pisma'prilepi. Pri tem je paziti, da ako je več znamk, sc dotične ne prilepijo skupaj, ampak saj 1js cm narazen. Tudi na rob pisma se ne smejo djati. Navadno pa stranka uradniku v denarju plača. Pristojbine za denarna pisma to je denarne pošiljatve do 250 gr se ravnajo: 1.) po daljavi naslovnega kraja, 2.) po visokosti zneska. 1.) Za daljavo do 10 geogr, milj 24 vinarjev, za bolj oddaljene kraje 48 vinarjev. 2.) Zraven tega za pisma do 100 kron 6 vin., za pisma z večjim zneskom za vsakih 300 kron 6 vinarjev Odprta denarna pisma se fran-kirajo po daljavi kakor navadna po visočini zneska za vsakih 300 kron 9 vinarjev. Tabela kaže zračunan znesek za vsako pismo do 10.200 kron, na-daljne svote se lahko izračunajo. Za nefrankirane pisma mora naslovnik zraven tega se 12 vin. doplačati. To velja za denarna pisma do 250 gr, težja pisma se fran-kirajo po uzorcu, katerega bodem prijavil pri navadnih tovornih pošiljat vah. Pristojbine za denarna pisma (do 250 gr) v Avstro-Ogerski in Nemčiji: D a 1 j a v a Odprta pisma do kron I zona fuas) II-VI zone samo v Avstro-Ogerski do 10 milj čez 10 milj in nad 1000 K dopuščena kron vin. kron vin. kron | vin I zona do II-VI zone 100 30 54 10 milj čez 10 milj 300 36 60 kron vin. kron vin. 600 36 60 900 42 66 1200 48 72 60 84 1500 54 78 69 93 1800 60 84 78 1 02 2100 66 90 87 1 11 2400 72 96 96 1 20 2700 78 1 02 1 05 1 29 3000 84 1 08 1 14 1 38 3300 90 1 14 1 23 1 47 3600 96 1 20 1 32 1 56 3900 1 02 1 26 1 41 1 65 4200 1 08 1 32 1 50 1 74 4500 1 14 1 38 1 59 1 83 4800 1 20 1 44 1 68 1 92 5100 1 26 1 50 1 77 2 01 5400 1 32 1 56 1 86 2 10 5700 1 38 1 62 1 95 2 19 6000 1 44 1 68 2 04 2 28 6300 1 50 1 74 2 13 2 37 6600 1 56 1 80 2 22 2 46 6900 1 62 1 86 2 31 2 55 7200 1 68 1 92 2 40 2 64 7500 1 74 1 98 2 49 2 73 7800 1 80 2 04 2 58 2 82 8100 1 86 2 10 2 67 2 91 8400 1 92 2 16 2 76 3 — 8700 1 98 2 22 2 85 3 09 9000 2 04 2 28 2 94 3 18 9300 2 10 2 34 3 03 3 27 9600 2 16 2 40 3 12 3 36 9900 2 22 2 46 3 21 3 45 10200 2 28 2 52 3 30 3 54 i. t. d. za vsakih 300 več 6 6 9 9 Denarna pisma za Bosno in Hercegovino se sprejemajo pod istimi pogoji, kakor v Avstro-Ogerski in Nemčiji. (Dalje prih.) Obrt. Črevljarji in konfekcija. Med črevljarskimi obrtniki jelo se je širiti sedaj že zelo močno gibanje, ki teži za tem, da bi se dosegel zakon, kateri bi predpi-saval konfekcijonarjem oziroma zalogam tovarniškega osobito inozemskega blaga za otvoritev prodajalne doseči najpreje koncesijo. Podelitev take koncesije naj bi bila odvisna od mnenja posebne komisije, katera naj bi najprvo rešiti imela vprašanje, jeli je taka prodajalna potrebna in v danem slučaju koristna. V tej komisiji naj bi obrtne zadruge bile primerno zastopane. Vojaška dobava. C. in kr. vojno ministerstvo namerava po javni konkurenci p r i malih obrtnikih si zagotoviti za leto 1902 različne potrebščine iz usnja za vojaško opravo. Dobaviti je vsakovrstne črevlje, jermena, tornistre, taške itd. Vsak obrtnik se more sam ali kot ud kake obrtne zadruge udeležiti dobave, vendar pa mora v obeh slučajih posredovati pristojna zadruga. Ponudbe je kolekovati s kolekom za 1 K in najkasneje do 15. septembra 1901 do 12. ure opoludne vložiti pri oni trgovski in obrtniški zbornici, kjer ponudnik biva, na Kranjskem torej v Ljubljani. Varščine in vzorcev ni treba predložiti. Natančnejši pogoji, ponudbeni vzorci in zaznamek predmetov in cen se lahko vpogledajo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. ZADRUGA Našim Posavcem in ostalim ljubljanskim okoličanom. Mnogo se danes govorici, kako bi se dalo pomagati kmetu in ko bi vse take svete, če tudi prihajajo večinoma iz dobrega srca, hoteli dejanski uresničiti, potem bi bil pač kmetski stan podoben bolniku, ki ga razni zdravniki, mesto vrniti mu ljubo zdravje, kurirajo notri do črnega groba. Seveda s tem ni rečeno, da bi smeli zavreči ali prezirati vsa sredstva in vse dobre svete in reči: „Ej, saj tako vse skupaj nič ne pomaga, časi za kmeta so pač slabi in temu se ne da odpomoči.“ Ako bi kmečki gospodar tako govoril, bi bil zopet podoben bolniku, toda nespametnemu bolniku, ki noče o nikakih zdravilih ničesar slišati. Ako se poprimemo pravih sredstev, ni šment, da bi ne prišli zopet k sebi in do boljših časov. Različni so vzroki bednega stanja nas ubogih kmetov; pred vsem grozno naraščanje javnih bremen (davkov), od katerih pride le najmanjši, naj-neznatnejši del v prid za davek najbolj privitega kmeta; daljni vzroki so nizke cene naših pridelkov, naraščanje proizvajalnih troš-kov, vedno višje delavske plače, krona na glavo vseh teh lepih po-vestij je vedno večje zadolževanje naših posestev in da ni brez muzike, prikrevsa na zadnje še birič z bobnom, ki vsako leto v naši državi kakih 12.000 družin raz-bobna na vse štiri vetrove. Kakor so različni vzroki bolezni, tako različna so tudi zdravila. Tudi pri velikem bolniku naše družbe, zlasti kmečkega stanu, ima dovolj posla več zdravnikov. Najvažnejšo nalogo ima pač zako-nodajstvo, torej pred vsem poslanci v državnem in deželnem zboru. S samim kmetijskim zakono-dajstvom nam pa tudi v slučaju, da bi bilo dobro, pač še ni popolnoma pomagano. Kaj namreč pomaga, če njivo še tako lepo obdelate in še tako dobro zagnojite, če pa rastlina, katero vsadite, nima v svojem životu potrebne življen-ske moči, da bi rastla? Tako tudi najboljše agrarne, t. j. poljedelske postave nič ne pomagajo, če kmet ne zastavi svoje lastne moči, da kljubuje neugodnim časom. Zato je poleg dobrega zakonodaj st va, samopomoč kmetijskemu stanu neizogibna potreba, ako se hočete rešiti. Gospodarji, ljubljanski okoličani! Pomagajte si sami, saj je tako malo ljudij, ki bi Vam mogli ali tudi hoteli pomoči, da Vam poleg Božjega usmiljenja kar res ne preostaja druzega, nego samopomoč. Ta samopomoč pa ne obstoji samo v tem, da je vsak posamezen gospodar delaven, trezen in varčen da napne vse svoje žile, da pride naprej s svojim gospodarstvom. V naših časih se mora ta samopomoč kazati še na drug način. Glavni uzrok, zakaj da kmečki stan, ta steber cele države leži na tleh in da ga od vseh stranij izsesavajo, je iskati v tem, da je stal kmetovalec doslej v gospodarskem boju osamljen, vsak sam zase, pa je bil preslab varovati svoje koristi in je bil vsled tega vedno od zad. Ako je potreboval denarja, je šel premnogokrat k oderuhu in plačeval obresti, ka-koršnemu je-le ta narekoval. Če je pa kmet zahteval pošteno ceno za svoje pridelke, za mleko, živino, prašiče, žito, zelje in drugo, so se mu kupci mnogokrat na glas hohotali in mu plačevali njegov trud s sramotno nizko ceno. Toda kaj je hotel. Kaj je tudi mogel eden storiti nasproti temu ? Nič in še enkrat nič, dokler niso prišli ljudje do spoznanja, da je le edinost, združitev ono čarovno mazilce, s ka- terim se mora kmet namazati, če hoče zmagovati v gospodarskem boju. To prepričanje se je vedno globlje vkoreninjalo v prebivalstvo in danes nikdo razven slepih mišij ne dvomi več o tem, da je zadružništvo ona oblika, ki more rešiti v sedanjih razmerah kmečki stan. Da zares, zadružništvo, ta spremenjena oblika starodavnih krščanskih cehov je dragoceno zdravilo za kmečki stan, ki ga — rekel bi — laho na telesu in tudi na duši ozdravi in okrepča. Zadružništvo, predragi kmetovalci , vam ne prinese samo gmotne koristi, ki se da tehtati z denarjem, ampak od njega bodete imeli tudi še drugi večji dobiček. Z žalostjo moram povdarjati, da je na kmetih, posebno v naši okolici veliko premalo smisla za skupnost, premalo je v nas stanovske zavednosti, če se pa pri n&s napravi zadruga in se je vsi gospodarji zvesto oklenemo, potem vsklije kmalu v naših srcih prepotrebni stanovski ponos, veselje do skupnega dela za skupno korist in krščanska ljubezen najde v naši sredini najrodovitnejše polje. Koliko občin poznam, kjer so najpotrebnejše naprave, kakor dobri vodnjaki in vodovodi, prepotrebne ceste in druge reči ostale neizvršene samo zato, ker ljudje niso znali in niso hoteli držati skupaj. Drugje zopet smo skusili, da je prišel z ustanovitvijo kmečke ali Rajfajzenove posojilnice v faro nekak nov, blagodejen duh in kar se je zdelo preje nemogoče se je izpeljalo. Prav nič ne dvomimo, da ima ona žilava čilost in železna jakost, kakoršne potrebuje kmečki stan v naših težkih, težkih časih, svojo najboljšo oporo v zvestobi do edino zveličavne naše sv. katoliške vere, druga močna opora je zvesta ljubav do rodne zemlje, ki smo jo podedovali po svojih očetih, tretji steber na koji oprti ne pademo, pa je biser izkopan in brušen posebno zadnji dve desetletji — zadružništvo. Zadrug je po svetu vže silno mnogo, če tudi še ne 1/ioo tega kar bi jih trebalo; posebno se odlikujejo o njih Nemci, saj imajo samo mlekarskih zadrug mnogo nad 2000, potem je po celi Nem-čiti razprostrta gosta mreža žitnih skladišč, kamor oddaja kmet jeseni svoje žito, pa tudi druge pridelke. Nemški kmetijski minister je dal za žitna skladišča pred kakimi 5 leti čez 6 milijonov kron iz državne blagajne. Kje smo še pri nas ?! Poleg tega imajo ljudje po svetu brez števila posojilnic, sadjarskih, vinarskih, živinozdravskih, zeljenadarskih, želj ar škili in drugih zadrug. Z enakim namenom se je zbralo tudi v nedeljo 11. avgusta v Šmartnu ob Savi na samo povabilo nekaterih zavednih gospodarjev precejšnjo število posestnikov, ki zo sklenili osnovati za ljubljansko okolico tolikanj potrebno zadrugo za skupno razpečavanje najvažnejšega tamošnjega pridelka — zelja. Izvolili so si takoj načelstvo 6 mož, ki so si dali častno besedo, da hočejo krščanski možje delovati v prid cele okolice. Pri tem se ne bode oziralo na slučajne slabosti tega ali onega v preteklem življenji. Če je kdo omahoval kdaj med dobrim in slabim, moj Bog, kdo izmej nas še ni nikdar pal! Seveda se ima i izvoljeni odbor i vsak vstopivši ud zavedati, da je vstopil v krščansko društvo in da je vzklila „Zeljarska zadruga za ljubljansko okolico11 iz pristno katoliških načel. Če bi se torej kak član te zadruge v siceršnjem svojem življenju utegnil obnašati temu krščanskemu duhu ravno nasprotno, dotičnik nima mesta v zadrugi. Pot iz nje se mu pokaže po § 4, točka 3 zadružnih pravil. Pravila so vže potrjena od deželne sodnije in se lahko vsak gospodar takoj vpiše za člana pri posestniku g. Janezu Dimnik-u iz Jarš št. 2, zadružnemu tajniku, ki predlaga vstop načelstvu, ki ga potem dovoljuje ali odreka. Članstvo pa zadobi še-le, ko podpiše v knjigi pristopnici svoje ime ter vplača pristopnino. Prečislani gospodarji in tovariši, zadruga, družba, o katere) se je še vsakdo, ki je spoznal njen namen, pohvalno izrekel, je ustanovljena — na papirji. Na Vas zavisi, ali bo polagoma prisvetila po nji mej nas zarja lepše bodočnosti. Pomnite, da vsakdo, ki Vas hoče motiti od Vaše koristi, ima pri tem svoj poseben namen. Nekaterega bo morda gonila sama zlobna volja, ki sebi in drugim ne privošči nič dobrega, da Vam nagaja, drugim morda ne bodo povšeči osebe, ki so v načelstvu ali nadzorstvu, ali ki so sploh udje v zadrugi in bodo iz samih osebnih mrženj črtili dobro stvar ; drugi Vas bodo skušali ostrašiti, da se Vam bo blago pridilo in ne bo šlo naprej. Jaz pa Vam rečem : Nikdo, ki Vas ovira v dobrem, katero ste započeli, ni Vaš prijatelj nagospodarskem polju ; če se Vam bo zdelo, da ni kaj pravilnega v zadrugi, se lahko popravi. S hvaležnosjo bomo poslušali dobre svete in slabo odstranili. S studom pa se obračamo od hujskanja v kakeršnikoli obliki. Kar zadeva oddaje našega blaga, je rekel velespoštovani gospod ravnatelj Jeglič, pri prvem našem sestanku v Šmartnu : „Pripravite le poštenega blaga in spečali ga Vam bomo, kolikor ga boste imeli, najraje cele vagone. „Gospodarska Zveza11 ima kupčij ske agente za Trst, Reko in druga mesta in če boste imeli dovolj blaga, stopimo v zvezo naravnost z Egiptom. Za prodaj bodite mi brez skrbi!11 Na delo torej, zeljar! Pogumnega je sreča. Posavski seljarji. Ruk — rana našega narodnega gospodarstva. (Poleg naukov dra. Vilj. Neurath-a, prof. na c. kr. visoki šoli za kmetijstvo priobčil Posavljan). (Nadaljevanje.) Treba nam je torej, kakor smo pokazali, dveh preosnov ali reform, da se oprostimo in rešimo nenaravnih okov, v katere sta bili doslej oklenjeni produkcija in kon-sumcija, proizvajanje in uživanje in tako celo gospodarsko življenje in ljudsko blagostanje silovito tlačeno na zemljo in deloma izročeno pogibelji. Najpreje moramo rešiti proizvajanje od naprej določene, stalne obremenitve (zadolženja) ali od nesmiselnega pogoja, da sme obstati le tedaj, ako mora plačati gotove denarne vrednosti ali zneske t. j. spremeniti moramo popolnoma zagrešeno obliko sedanjega kredi-ranja. Potem moramo odstraniti oni zagrešeni način tvorbe cen, po katerem prizvajalce ali prodajalce za to, če nam več dobrin in blaga dado, ne poplačamo in ne obdarimo, ampak zelo trdo kaznujemo. Obe preosnovi bi se dali pa, kakor smo spoznali, le tedaj doseči, ako bi v naše gospodarsko življenje s pomočjo celega zistema gospodarskih zadrug prišlo več luči in svobode, več pozornosti in več lahkote ter pravilnost gibanja. Zato moramo vedno bolj in bolj se razširjajoče teženje celega sveta po ustanovitvi velikih podjetij na akcije, kakor tudi stremljenje po združitvi v kartelih, v zadrugah in zvezah priznati kot popolnoma primerno in nujno potrebno stremljenje. S tem pa nikakor nočemo tajiti, da bi ne bila mnoga očitanja nasproti tem novim združitvam, kakor tudi mnoga nasproti nekdanjim cehom in manopolističnim privilegijem opravičena. Katera so ta očitanja? Monopolisti, karteli etc...........skušajo svoje blago podražiti, vsled tega zmanjšajo na jedni strani konsum in izsesavajo na drugi strani konsu-mente. Da pa zamorejo robo ohraniti pri visoki ceni, morajo skušati preprečiti, da bi se zvišalo število producentov in s tem širne ljudske sloje izklučujejo od vsakega boljšega zaslužka. Po vsem, kar smo govorili po virih, iz katerih izvira morilni značaj dosedanje konkurence in nesmiselni način naše tvoritve cen, bilo bi prav za prav odveč, še enkrat opozarjati, da bi karteli, razne delniške družbe itd........... ki bi zistem sodeležništva in pravilnejši način tvorbe cen hotele upeljati in razširiti, nikakor ne hlepele več po tem, da bi cene blaga umetno privijale kvišku, da bi izkoriščale konsumenta in ome-javale pravo, zdravo tekmovanje ali hotele kakemu ljudskemu sloju zapreti pot do katerekoli produkcije. Toda celi svet je za enkrat po skušnji sto-----in tisoč-lctij — t. j. odkar imamo sedanjo tvorbo cen, in sedanji način kredita in denarnega prometa — navajen smatrati za nekaj čisto samoum-Ijivega, da je za konsumenta ceno blago in za producenta pomanjkanje blaga in maloštevilnost proizvajalcev dobiček. Zato še enkrat posebno to po-vdarjamo, da je le zagrešni način, kako doslej tvorimo cene blaga in obremenjujemo proizvajalce z zavezami kriv, da se konsumen-tje na nesmiseln način interesujejo in imajo za svoj dobiček večno padanje cen in omejevanje števila producentov. Ako bi s pomočjo od nas nasvetovanih sodeležnih in ceno-tvorilnih zadrug pale one pregraje, ki dosedaj tlačijo produkcijo in konsumcijo in tudi udušujejo, potem ki popolnoma zginilo teženje podjetnikov, da bi cene umetno dvigali kviško in skušali omejiti po-množitev števila producentov. Potem bi tudi trgovina, kakor tudi vsako drugo podjetje prenehalo biti opravilo, ki zavisi enino od razlike diference ali prebitka in bi postalo opravilo, ki se vdeležuje dohodkov celokupne produkcije in dobi del celokupnih dohodkov, svoj kvotalni delež. Ako bi bilo kedaj in kje odnosno preveč trgovcev, potem bi se druge obrti bolje izplačale in del trgovcev bi prešel potem ne prisiljen, ampak prostovoljno k drugi obrtniji. Taka premaknitev pa bi ne bila niti onemu, ki je zapustil svoj dosedanji stan, niti onim producentom, katerim bi se prejšnji pridružili, v škodo. Ampak vsled te pravilnejše razdelitve bi vsklil dobiček za obe stranki, kakor tudi za celotno narodno in svetovno gospodarstvo. Tekmovanje, da celo boj za pomnožitev bogastva, za večjo gospodarsko moč in nadvlado na gospodarskem polju bi še nadalje obstal. Toda želja, prikrajšati kateremu koli ljudskemu sloju dohodke in užitek, ki ga potrebuje, da ohrani svojo delavno moč, ta želja bi zginila s sveta. Ostro nasprotje interesov bi obstalo le še v ozir hlepenja po gospodarskem gospodstvu v narodnem in svetovnem gospodarstvu, kakor obstoji tako n. pr. na polju slavohlepja. Razven tega pa bi nastala popolna in očitna harmonija interesov mej producenti vsake in vseh proizvajalnih strok, mej producenti in konsumenti, mej delom in kapitalom, mej telesno in duševno delavnostjo itd. (Dalje prih.) Razvoj mlekarn v Nemčiji. Odkar so se izumili posne-malni stroji, kar je komaj 30 let, odprla se je za kmetovalca boljša bodočnost, kajti pri kravah dobi sedaj 1 mesec lahko toliko za mleko kot preje celo leto za maslo. Kako uvažujejo kmetovalci ta najnovejši vir dohodkov, naj nam jasno kaže razvoj mlekaren v Nemčiji. Kljub temu, da se pla- čuje mleko ondi pri proizvajanju surovega masla ali sira 1 liter samo z 7—8 vinarjev, vender so narastle mlekarne neverjetno v teku 20. let, kakor se vidi iz sledečih številk leta 1880. je bilo 70 mlekarn „ 1885. „ n 262 n „ 1890. „ v 901 n „ 1895. „ n 1476 n n 1900. „ n 1917 7? razun tega pa je še veliko malih ročnih mlekarn, ki se niso zraven vp oštevale. Poleg mlekarstva pa se je tudi živinoreja zelo povečala in zboljšala. Kako važni del zavzema mlekarstvo v narodnem gospodarstvu v Nemčiji, naj se razvidi iz sledečih podatkov: povprečno se iztrži letno: milijonov milijonov mark kron za mlečne izdelke 1700 je 2040 „ prašiče . . 1192 „ 1390 „ goved . . 832 „ 998 „ žito . . . 1525 „ 1830 Te številke iz Nemčije naj nam jasno kažejo, da edini vir blagostanja na naših malih in srednjih kmetijah nam je iskati v živinoreji združenej z mlekarstvom. Tedaj, slovenski gospodarji, obrnite večjo pozornost živinoreji in mlekarstvu. Akoravno je morebiti cena za jednoto 1 litra nizka, se vender pri večjej množini blaga le lepa svota mesečno dobi. Glavno pozornost je treba obračati, da se veliko mleka pridela, na kar smo opozorili v nekem drugem spisu. Kako se bujno razvijajo mlekarne v družili državah bodi nam le bodrilo in ne strašilo, pri vnov-čenji mlečnih izdelkov, kajti za dobro blago je vedno trg. Za pro-cvit slovenskega mlekarstva je nujno treba v mlekarstvu teoretično in praktično izvežbanega osebja, za kar bi bila za naše gospodarske razmere najbolj koristna mlekarska šola. — A. — Mlekarstvo v Sibiriji V okolici Barnavla je sedaj 300 mlekaren, pred štirimi leti ste bili samo dve. Ondi se je otvorila velika tovarna za izdelovanje mlekarskih strojev, katera pa ne more toliko proizvajati, kolikor zahteva hitro se razširjajoče mlekarstvo. K rapidnemu razvoju največ pripomorejo danski mlekarski nadzorniki, ki imajo nalogo mlekarne nadzirati in navajati, da proizvajajo fine mlečne izdelke, s kterimi se Nemci boje tekmovati radi izvstnega blaga. j. Tržne cene 24. avgusta t. 1. Na trgu v Celovcu za 100 leg za pšenico „ rž . . „ ječmen „ oves . „ turšico „ seno . Na trgu v Gorici za 100 kg za pšenico.................... , ječmen..................... „ oves ...................... „ turšico.................... „ krompir.................... „ seno....................... Na trgu v Velikovcu za 100 kg K 10 — K 23-— za pšenico...................... „ 14-— „ rž........................... „ 13— . ječmen....................... „ 3’— „ oves......................... „ 4 20 „ turšico...................... K 16-, 15— , 13-, 14— „ 1260 K 15-50 „ 14 50 ” 12 60 I333"J3^3333.>333333333333133333303303331 C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne w blagajne ~ee prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlersflugel založnik Raiffeisnov!h posojilnic Dunaj, L, Franz Josepiis-Ouai št. 13. (95) 24—16 3333333333333333333333333333333333333331 ■AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAH Lechner & Jungi v Gradcu Sporr-ulica št. 1 in 11. Zaloga na veliko okov za stavbe, železnih cevi, različnega orodja, okov za pohištvo i. t. d. Tovarniška zaloga barv, Arneža, laka Nitjcenojši dohodni izvirek. — Ceniki s podobami na (74) 12—11 zahtevo brezplačno. Dopisi v hrvatskem ali slovenskem jeziku. ► ► ► ► ► ► O ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼VVVVVTTVTVVVVTVVVTVTTVTTVVVa Pozor! Gospodarji! w(j}l0riaM redilna krma za konje, zabranjuje bolezni, vzdrži konje močne in iskre. „Gloriaa začimba krma za govedo, pospešuje prebavljanje, čisti kri, zboljšuje in množi mleko. wGloriau prašek za žretje in pitanje svinj, povzročuje, da svinje rade jedo, da se nabira meso iu mast. „Gloria“ mlekarski prašek za krave, pospešuje izločenje mleka in odstranuje napake mleka. — 1 veliki zavitek velja K V20, mali K 0*70, 6 kg v zavitku za poskus po pošti K 6*— poslano z Dunaja. Barteljevo klajno apno, neobhodno potrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino, v slučaju, da živina liže, da ima kostne bolezni itd. 5 kg za poskus K 2-—, 100 kg K 22-— z Dunaja. Rusko patentovano mazilo za usnje po pol kg K l io, i kg K 2‘—, 6 kg K 8'—. štedilni kolomaz, naj finejša kakovost, 6 kg K 1*40, 100 kg K 24—, Navodilo brezplačno. Miha Barthel & drug. Dunaj X. (75) 24—22 SJ^“ Občuje se slovenski. "H3 gfag- INovo! TNovo I Podkev za goveje parklje patent Zehetbauer-jev. Neobhodno potrebno za kmetovalce, oskrbnike, pivovarne, žgalnice itd. Glavna prodajalca ECHINGER & FERNAU, Dunaj XV., Neubaugiirtel 7 in 9. Razglede na zahtevanje. (125) 10—1 Ili 1 1 „ L 1 1 1 1 1 1 I Velike belgijske, zajce 3 mesce stare, eden 6 K. Št. Gothardske velike pse s kratko dlako eden po 40 K in _L psice po 10 K odda fm) 5-3 T Janez Kranjc Št. Ilj. — p. Velenje. 1 1 1 1 1 1 1 1 -L 1 1 Najboljša uporaba mleka! Kar največ in najfinejšega surovega masla! Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po Alfa-Separator-ju. 500 prvih pri zanj; v Parizu 1900 „Grand Prix“. V4 milijona takih strojev v rabi! Sc lahko prenaša na planino Vsi drugi stroji za mlekarstvo. Popolne opravo za dobivanje sirotke za roko in parno moč. Načrti, proračuni. Akcijska družba Alfa-Separator, (122)13-5 Dunaj, XVI., Ganglbauergasse 29. Ceniki, poduenc torožure torezplaeno. I ♦ 8 i ; Ako se nočeš tedaj si kupi pri vsakem izpumpanji gnojnice J o z i t i, (90) 24—16 Klementovo penipe na verige, katera prekosi po svoji čudovito veliki izvršitvi in trajnosti vse druge pumpe. Ta ne obstoji niti iz dil ali zaklopk, niti iz usnjatih cevij. Nemogoče je sploh, da M sc zamašila, zamrznila ali polomila; veliko posestnikov ne izda pri SOlctni uporabi niti vinarja za popravo. Nad 3000 jih je v rabi; več sto pohval o njih nam je došlo. Razpošiljam to pumpo na 6te-denski poskus; ako bi bila pa ta nerabljiva, vzamem jo brez vsake odškodnine nazaj. tovarna strojev v Hrobcih-Roudnici ob/L. ♦ e e ♦ 8 ♦ 8 ♦ ♦ 8 ♦ 8 ♦ 8 ♦ Zaloga in kletarstvo na Glincah št. 20 pri Ljubljani na lastnem posestvu. Slov. vinogradniško društvo v Ljubljani registrovana zadruga z omejeno zavezo priporoča svojo veliko zalogo pristnih domačih vin starih in novih iz Dolenjske, Štajarske, Istre, Vipave in Goriške. Vino je deloma doma prešano, isto oddaje se v sodih in fino vino v steklenicah. (94) 24-16 Na zahtevo pošiljajo se uzorci brezplačno. @ Centrala za nakup in prodajo 1 —— ------------- " ■■ (Gospodarska Uveza v Ljubljani posreduje svojim člemom nakup vsakovrstnih kmetijskih potrebščin, kakor umetnih gnojil, modre galice, žvepla; raznih poljedelskih strojev, vsakovrstnih semen; koruze, moke, otrobov itd. po najnižjih cenah; prodajo vse vrste kmetijskih pridelkov itd. ter ima v zalogi vse tiskovine za raiffeisenske hranilnice in posojilnice, katerim preskrbi po znižani ceni tudi železne blagajne, varne proti požaru in vlomu. Posredovalnica za Zvezine trgovce! Vse tu naznanjene predmete preskrbi tudi „Gosp. Zveza" po orig. cenah. isa mm mm m Najboljša in najsigurnejša prilika Stanje hranilnih vlog 31. dec. 1900: nad 6 mily. K sledenje! Denarni promet v dvanajstih mesecih nad 24 milij. K Ljudska posojilnica preje: Gradišče štev. 1 sedaj: Kongresni trg št. 2,1. nadstr. sprejema bsmailn® vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje po 1 o/ 2 /O brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsaeih vloženih 100 gld. čistili 4 gld. 50 kr. na leto. Promet v 12 mesecih od 1. jan. do 31. dec. 1900: 24,185.294 K 76 h Stanje hranilnih vlog 31. dec. 1900: 6,166.217 K 86 h Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. oktobra 1900. Dr. Ivan Šušteršič, predsednik. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. Josip Jarc veleposestnik v Medvodah. Frančišek Leskovic zasebnik in blagajnik ^Ljudske posojilnice*. Fr. Andrej Karlin, stolni kanonik v Ljubljani. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polji. Ivan Kregar, načelnik okrajne bolničke blagajne v Ljubljani. Josip Šiška, knezočkofijski kancelar, podpredsednik. Fr. Viljem Scluveitzer, odvet. koncipijent v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku. Fr. Aleš TJšeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani. (115) —10 m B mm Izdajatelj: Gospodarska zveza v Ljubljani. Odgovorni urednik dr; Viljem Schvreitzer, odbornik Gospodarske zveze v Ljubljani. — Tisek Zadružno tiskarne v Ljubljani.