Poitnlno oločono v aotovlni Leto XXI., št. 15 Ljubljana, sobota 20. januarja 1940 Cena 1 Din Jptavnisfvo .luoiiano ^natiievc - - leietor Hev 3l2i 3123 3124, 312Č> 3126 tnseratm saaetek; ijubliano Selen-Ourgovo ui — Tel 3495 »n J3V/ Podružnico Maribor Groiski trq &. 7 feietor št M5i Jodružnico Cehe Kocenovo ulico t Teietor št 190. •točim on ooši ček zavod In Ljubljano si 17749 'zhaio vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaio mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo > i ubija na Knafl|evo ulico i, telefon 3122, 3123. 3124. 3125. 3126; Maribor, 3rajski trg štev 7 telefon štev 2455; Celte Strossmayerjevo ulico štev 1, »cleton štev 65 Rokopisi e ne vračajo Frankovci in Slovenci Glasilo zagrebških frank ovcev, »Hrvatski narod«, je objavilo v številki z dne 19 t. m politični pamflet Jura Prpiča »Slovenci prema Hrvatima — Zagreb treči slovenski grad —. Ni prvič. kar se ie zagrebški frankovski list togotno ali prezirljivo obregnil ob Slovence V vrstah te samohrvatske gospode, ki si nadeva masko šovinističnega hrvatstva svoje nazore in informacije pa zajema samo iz tujih političnih loncev nismo Slovenci nikdar uživali simpatij Vzroka ni težko uganiti: reakcionarni in defetistični duh. ki polni stolpce »Hrvatskega naroda«, je preveč očiten, da bi nas puščal v dvomu, zakaj sejejo zagrebški frankovci mržnjo in razdor ter skušajo podminirati tudi sedanji hrvatsko-srb-ski sporazum. Pisec frankovskega pamfleta očita Slovencem, da smo maihen narod, in se razburja, ker je nekje čital, da slovenščino govori dva in pol milijona ljudi Kako neki vprašuje, so mogli ti preklicani Kranjci našteti toliko Slovencev? Kako drugače, seveda, kakor da so si prisvojili dobršno število Hrvatov! Anetit na Hrvate so imeli vedno! G Prpiču naj povemo, da je nedavno neki profesor odkril, da ie Slovencev čez pet milijonov. To je kost, to obiraj! Naši šovinisti, po mental;te-ti pravi bratci frankovskih samohrva-tov (alias Gotov), so nas napihnili tako da smo enaki samim Hrvatom! Kaj nas bo torej g. Prpič sleda! z v^ka in nam očital majhnost?! Da ne drže argumenti? Kako pa drže dokaz4, ki se jih poslužuje g. Prpič? Prav toliko Šilo za ognjilo! V članku frankovskega pisca so nekatere reči. ki jih ne bomo zavračali: naj se o njih pomenijo med seboj osko-srčni hrvatski in slovenski šovinisti. Naše obzorje je širše in svoj'h nazorov o teh vprašanjih si nismo nikdar dali krojiti s škarjami, ki jih je držal v rokah bodisi kakšen Sušteršič, bodisi kakšen Sarkotič. Kaj vse zamerijo Slovencem pri Budakovem »Hrvatskem narodu«! Na pr., da so naši pesniki opevali Jadransko morje, a Slovenci morja sploh nimajo (!) torej ga jemljejo Hrvatom ... Dalje, da smo priredili v Ljubljani Jadransko razstavo, ki naj bi dokazala slovenski značaj Jadrana od Trsta do Bara (!) in da cmo proglasili kajkavščino za slovenski dialekt (g Prpič citira — horribile d:c'u — Srba Beliča, pozablja pa nazore c. kr dvornega svetnika Miklošiča!). Potlej. da smo hoteli po Iliriji anektirati Karlovac (kakor da smo Slovenci imeli takrat kaj besede!) in no svetovni vojni priključiti Sloveniji Karlovac in Kordun do Bosne (odkritje, ki nas je presenetilo kakor blisk z vedrega neba. Kakšne imperialistične sposobnosti in vendar — kako malo uspehov!) V nasprotjih med Beogradom in Zagrebom smo hoteli Slovenci biti klešče, ki naj bi preprečile svobodo Hrvatov i. t. d. O Hrvatih so nekoč trdili Nemci, da jedo otroke, nas pa še 1. 1940 obtožuje frankovski list, da požiramo Hrvate! Naj nam poštena hrvatska .Javnost odpusti ironijo, s katero zavračamo g. Prpiča. ne da bi hoteli kakorkoli iro-nizirati resnično hrvatstvo, tisto, s katerim so se pravi Slovenci vedno razumeli in čigar zahteve jim niso bile nikdar tuje. Frankovski pisec pravi, da smo si Slovenci v svoji lakoti po zgodovinski slavi prisvojili hrvatske kmečke upore z Matijo Gubcem in apostro-fira Aškerca zaradi »Stare pravde«, Krefta zaradi »Velike puntariie« in Dolmarja zaradi kipa Matije Gubca. Hrvatski kmetje, ki so se nekoč skupno s slovenskimi borili zoper tujo gospodo, so imeli v sebi več narodnega duha in več smisla za naše skupne potrebe, kakor ga imajo danes gospodje iz frankovskega tabora. G. Prpič nekajkrat citira »Jutro«, da dokaže strahotni apetit Slovencev po hrvatski zemlji. Tako je baje »Jutro« 12 junija 1930 anektiralo Hrvatsko Zagorje in ga — o strahota! — proglasilo za slovensko pokrajino. G. Prpič citira v slovenščini stra5ni napad na zagorsko hrvatstvo. samo da ga ne citira v celoti, ker bi sicer utegnil celo kumek iz Vla*ke ulice razumeti smisel tega pisanja. Poiskali smo številko, v kateri se je zgodil neza^lišni politični zločin in smo našli tale stavek: »Zagorjepa jeidilično, ljubko, slovensko. Po cestah so se vile procesije, romarji s križi in roženvenci. Pobožen, ubožen narod, boguvdan, trpeč. marljiv, verujoč, sloven-s k i.« Kdo je to zapisal? Slovenski igralec Fran L;pah v svojem poročilu o turneji ljubljanske drame. In kaj je hotel povedati, je razumljivo vsakemu kdor razume slovensko bolje od g. Prpiča: da ie zagorski narod pobožen, ubožen i. t. d., prav kakor slovenski, ne pa da sc ti kraji in prebivalci Slo venci. odarska unija zapacfa Tesno sodelovanje med Anglijo in Francijo se bo še poglobilo in bo ostalo tudi po končani vojni - Tvori naj jedro za nekako novo Društvo narodov London, 19. jan j. (Havas) Francoski minister za oboroževanje Dautry je danes dopoldne odpotoval nazaj v Pariz. Z njim so odpotovali tudi vsi francoski tehnični strokovnjaki, ki so sodelovali pri izdelavi konkretnih navodil za popolno gospodarsko sodelovanje med Anglijo in Francijo. Pred odhodom je dal Dautry nekaj izjav za tisk. Med drugim je dejal, da je izraz »angleško-francoska kooperacija« mnogo prešibka beseda za tesno gospodarsko sodelovanje. ki sta ga sklenili obe državi ln ki pomeni pravcato gospodarsko unijo. Na obeh straneh Rokavskega preliva bodo zrasle nove tovarne, v katerih se bodo izvrševala naročila obeh vlad. Tehniki ene države bodo šli na delo v tovarne druge države na sličen način, kakor bodo tudi vsi laboratoriji opravljali skupno raziskovanja in kakor bo v bodoče skupna tudi strojna oprema, delavna sila in industrijske surovine. Dautry ie zaključil, da med Francijo in Anglijo ni več nobenih skrivnosti, kakor med njima ni tudi več nobenih meja. Posebnemu poročevalcu agencije »Havas« je izjavil minister Dautrv, da so bili razgovori med njim in Burginom več ko samo delo dveh delegacij, marveč da te razgovore lahko imenuje pravo »družinsko vzajemnost«, kjer se delo na povsem pri-roden način razdeljuje na posamezne člane, ne da bi prišlo do kakih trenj ali nesoglasij. Dautry je še dodal, da je Anglija dosegla doslej v svoji oborožitvi velikanske uspehe, in je zaključil svoj razgovor s poročevalcem, z izjavo, da bodo dospženi uspehi trajni ter da bo danes doseženi sporazum v vseh vprašanjih ostal veljaven neomejeno tudi v bodoče. London, 19. jan. s. (Reuter). Ob priliki dalekosežmh sporazumov, ki so bili dese-| ženi med obema ministrstvoma za oboro-I ževanje, se današnji londonski listi zopet ! obširno bavijo z angleško-francoskim sodelovanjem. »Times« poudarjajo, da tvori to sodelovanje jedro noveea sveta, ki bo zgrajen na načelu medsebojne pomoči. »Manchester Guardian« pravi, da zavisi bodočnost civilizacije od sodelovanja med Anglijo in Francijo, sodelovanja ne samo proti napadalcem, temveč tudi za novo zgraditev Evrope po vojni. Čim ožje bo to sodelovanje, tem bolj sigurno bo, da bo rodilo večje uspehe nego jih je doslej pokazalo Društvo narodov. List predlaga na-] dalje sporazum med Anglijo in Francijo tudi za izmeno delovnih sil in pravi, da bi taka enotna delovna politika imela velike uspehe. »News Chronicle«. piše. da mora gospodarsko sodelovanje med Anvrllio in Franciio vsekakor ostati tudi po vojni. Bodeči mir bo prinesel s seboj ir>no3^ftovan]e Jsižne Afrike Capetovvn, 19. jan. s. (Reuter). Danes je b lo otvorjeno zasedanje južno-afriškega parlamenta. Guverner sir Patrick Dimcan je v svojem otvoritvenem govoru poudaril, da bodo potrebni novi ukrepi, da omogočijo sodelovanje Južne Afrike pri vojn!h n?po:ih. Ustanovljena bo posebna zborni-ca, ki bo skrbela za financiranje južnoafriške vojne industrije. Pri tem pa bo vla-.'a skrirela, da socialni program domini ja s tem ne bo prizadet in da se cene ne bodo dvignile. Guverner je izraz'l zahvalo Angliji, ker je prevzela velik del izvoza jrž^o-afri&ke unije. Ena pivih točk dnevnega reda novega zasedanja pariammta bo razprava o poli-t'ki vlade generala Smutsa, ki se je izrazja n>Toti nevtralnosti Južne Afrike in za najožje sodelovanje z AnTliio. Bivši ministrski predsednik general Hert-o«? je predlo*-!' parlamentu resoHicijo. k' zahteva, da se čimpreie ustavi vojna proti Nemčiji in obnovi mir Račimaio pa da ima general Smuts se-1aj za svojo polit;ko v parlamentu ?e več r. i-tažev ne^o v septembru in da ho predlnsr generala Hertzoga popolnoma propadel. v ai^sškjlt Ottawa. 19 jan br Kanad-ka v^da je imenovala za svojega d^omatskega za-stepn;kr. takozv?ner»a visokega konrsarja pri vli Južne Afrike znanega ""0"^0dar?ke-2a sfrokovnjaka dr. Lorrica 'z Montrea'a Sedaj ima Kanada svoje diplomatske zastopnike že po vseh angleških deminijenih. tST Fotrolsj v Brasilfj! Ršo de Janeiro, 19. jan br. Listi poročajo, da js bilo iskanje petroleja okrog Lobate, ki leži nekaj kilometrov daleč od moria v bliž ni Bahie Blance. zelo uspešno. 2e v kratkem bodo navrtali večje število vrelcev. Spočetka bodo pridobival: po 25 tisoč litrov petroleja na dan. V bližini Bahije bodo zgradili petrolejske rafinerije, v katere bodo petrolej napeljali po ceveh. ške žsl-sznice ki je deponirano v nekih pariških bankah. Francoska vlada jc na to zahtevo pristala, toda proti temu so parit-ki odvetniki sovjetske trgovinske misije vložili priziv, češ da to pomeni kršitev suverenostnih pravic sov- i jetske države. Toda predsednik seinskega soditča je v celoti pristal na tezo zastopnikov družbe, ki eksploatira petrolejske ' vrelce, in odredil, da ima zaplemba stopiti v veljavo v korist francoske družbe. Vse kar je Francija doslej storila proti sovjetskemu vpadu na Poljsko, pravi list, je ta odlok o zaplembi. To je malo. a tudi to m šlo v korist Poljske, ker so petrolejski vrelci v celoti last popolnoma francoske družbe. Nov sporazum med Rusijo in Nemčijo London, 19. jan. o. (United Press). Vesti iz poučenega vira, po katerih so v poslednjih 10 dneh nemške čete vkorakale v južni del Poljske, ki so ga zasedle sovjetske čete, so izzvale veliko zanimanje v po-dunavskih državah Kakor poroča posebni dopisnik »Timesa* domnevajo, da je bil glede tega področja sklenjen med sovjetsko Rusijo in Nemčijo nov daljnosežen sporazum Po teh vesteh je sovjetska Rusija svoje čete na Karpatih ob madžarski meji znatno zmanjšala in skoro povsem umaknila. V podunavskih državah so prepričani, da sta Nemčija in sovjetska Rusija sklenili sporazum, po katerem prepušča sovjetska Rusija Nemčiji jugovzhodno področje od Lvova, za kar je dobila od nje obljubo, da jo bo podpirala v vojni proti Finski s prepovedjo prevoza vojnih potrebščin preko nemškega ozemlja, kakor tudi z drugimi sredstvi. Angleški odgovor na ameriški protest Washingrton, 19. jan. s. (Associated Press) Včeraj je dospel v Washington odgovor angleške vlade na protest ameriške vlade radi pregledovanja pošte iz Zedinjenih držav v Nemčijo v angleških kontrolnih postajah. Angleška vlada smatra, da mora to pošto pregledovati, da vidi, če ne vsebujejo poštne pošiljke vojaških informacij in denarja V ameriških vladnih krogih smatrajo odgovor angleške vlade kot odklonitev ameriškega protesta. Angleške oblasti na Bermudih so danes zopet zadržale pošto na potniškem letalu, ki opravlja redno službo na progi New York - Lisbona. Vsled tega napovedujejo, da bo ameriška vlada vložila v Londonu nov protest. Angleška prizadevanja za zbližanje z Italijo Poleg veleposlanika je londonska vlada imenovala v Rimu še posebnega poslanika — Papeževa pojasnila Angliji kritizirati politike nobene države, niti Izrekati svoje'priznanje ali grajo, z izjemo sovjetske Rusije, čije politika je naperjena pro- f • inf oi-acAm L-at/tličl-o Pa n py ip hrt- Težkoee pri nemlkein uvozu iz Rumunije — Tesnejše gospodarsko sodelovanje med Rusijo in Bolgarijo Pariz, 19 jan. b. (Inf de la presse) Znano nemško železarsko velepodjetje. ki je pod imenom Hermann-Goring-Werke združilo vse češke in avstrijske železarne in jeklarne v enoto, si sedaj prizadeva, kako bi dobilo v svoje roke tudi rumunske jeklarne Copsa-M:ca. Večino delnic te rumunske jeklarne je imela v posesti češkoslovaška Skodovka in ker so zdai plzenj-ske tovarne last Nemčije, izvajajo Nemci iz tega dejstva tudi vse svoje pravice do jeklarne Copsa-Mica. Tik pred zasedbo Prage so bile te delnice deponirane v neki londonski bank:, ki po nalogu angleške vlade noče izročiti delnic novim lastnikom. Ako bi Nemčija ne bila v vojni z Anglijo, bi se to najbrž zgodilo, tako pa so angleške oblasti dejale te delnice pod zapo-o. Smatrajo jih kot last češkos^vaške države in ne kot last Goringovih železaren, ker bi delnice bile v slednjem primeru enostavno zaplenjene kot imovina neprijatelj-ske države. Nemčija skuša sedaj doseči S takimi »argumenti« torej huiska »Hrvatski narod« nepoučeno hrvatsko javnost zoper Slovence. V čigavo korist? Eno je jasno: ne v korist poštenega hrvatstva, ne v korist naše skupne države! Zdi se. da ima opozarjanje g- Prpiča na tisoče zagrebških Slovencev drug namen; zaudarja po tisovščini in ma-chovščini, made in Bratislava .. Prepričani smo, da je v odločilnih hrvatskih krogih preveč pameti in čuta za pravičnost, da bi nasedli ljudem, ki bi hoteli ob Kolpi in Sotli postaviti kitajski zid. Ce pa bodo ljudje okrog »Hrv. naroda« še šteli Slovence v Zagrebu, naj ne pozabijo tistih nadaljnjih deset-tisočev, ki so sami ali po starših po rodu iz bližnjih slovenskih okrajev in ki že zdavnaj prisegajo na hrvatski prapor Ti sicer niso gotskega rodu kakor dr Buč, so pa za hrvatsko vsaj toliko pomembni, kakor potomci madžarskih in nemških naseljencev, ki se navdušujejo za »Hrvatski narod.« svoj namen s tem. da bi se z nove rumun-sko novelo uredilo to vprašanje njej v prid. Tudi v drugih ozirih so za Nemčijo glede Rumunije razne težave, osobito glede izvoza živil. Sovjetska Rusija je sklenila tudi vse železnice v Galiciji predelati na rusko š rino tira, ker bi sicer imela silne neprijetnosti z iztovarjanjem in zopetnim utovarjanjem blaga in čet. Na drugi strani pa bi bile pošiljke iz Rumunije v Nemčijo podvržene dvakratnemu prekladanju, ako v vzhodni Galic ji ne ostane nedotaknjen t:r normalne širine. Ta vprašanje še ni rešeno in z zvezi s tem so se že pojavile vesti, da pojde ves rumunski izvoz v Nemčijo odslej preko Madžarske. Sovjetska Rusija pa se je odločila, da bo ves svoj izvoz za srednjo Evropo naravnala preko Bolgarije, zato pa bo bolgarski izvoz za skandinavske države šel preko j Sovjetske zveze, kakor je šel doslej preko Poljske in Nemčije. Zastoj v nemško rumun* skem blagovnem prometu Bern, 19. jan. br. »Der Ta-g« je danes objavil nekaj zanimivih podatkov o zastoju v blagovnem prometu med Nemčijo in Rumunijo. Zastoj je nastal zaradi zamrznenja Dunava. Položaj bo ostaJ talk najmanj dva meseca. V septembru so uvozili v Nemčijo po Dunavu 44000 ton petroleja, po železnici 7.000 ton. v oktobru 70.000 po Dunavu. 8.000 po železnici in v decembru 75.000 ton po Dunavu ter 10.000 ton po železnici. V železniškem prometu so nastale težave zlasti zaradi tega, ker mora Nemčija vae blago prevažati z lastnini vlaki. Spor za gališke petrolejske vrelce Milan, 19 januarja. AA. (Štefani). »Po-polo d'Italia« razpravlja v posebnem članku o petrolejskih vrelcih v Galiciji po sovjetskem vpadu. Vrelce so. kakor je znano, sovjetizirali. Toda odvetniki družbe, ki je izrablja'a ta nahajališča petroleja, so zahtevali, da francoska oblastva preventivno zaplenijo imetje trgovinske sovjetske misije, London, 19. jan. r. Dosedanji svetnik | an&ieškfcga veifcpo&ibr.išlva v Kimu sir j Ncel Charles je bil imenovan za izrednega poslanika poleg veleposlanika v Ri mu Temu imenovanju pripisujejo v političnih in diplomatskih krogih izreden pomen. Dočim predstavlja to imenovanje na eni strani uglednemu angleškemu diplomatu, ki je kot odpravnik poslov pod bivšim veleposlanikom lordom Perthom v naj'ežavnejših prilikah pokazal velike sposobnosti najvišje priznanje, ga tolmačijo na drugi strani kot kompliment fašistični državi. Poleg veleposlanika je imela Anglija doslej še posebnega poslanika samo v Parizu, in je to prvi primer, da je Anglija akreditirala posebnega poslanika tudi v Rimu. Sir Noel Charles je že 21 let v diplomatski službi in Je bil dodeljen diplomatskim zastopstvom v Bruslju. Bukarešti, Tokiju, Stockholmu in Moskvi, leta 1937. pa je bil premeščen kot odpravnik poslov v Rim. Rim, 19. jan. r. V Imenovanju posebnega poslanika Anglije v Rimu vidijo rimski krogi dokaz, da želi Anglija doseči z Italijo čim boljše odnošaje. S tega vidika pripisujejo tudi v Rimu temu imenovanju poseben pomen. Rim, 19. jan. r. AngieSki poslanik pri Vatikanu je izročil papežu noto angleške vlade, v kateri zahteva pojasnila, ali naj bo nedavna izjava papeža, da bi morale vojskujoče se države podrediti svoje posebne interese splošnim interesom za obnovo miru, tolmačena kot kritika angieško-franco-skih vojnih ciljev. Kakor se doznava, je Vatikan odgovoril, da papež ni nameraval ti interesom katoliške cerkve. Papež je hotel samo opozoriti, da vzdržuje Vatikan zveze z vsemi vojskujočimi se državami, čeravno obstojajo v pogledu Nemčije nekatera nesoglasja. Papež je izrazil nado, da je anglerka vlada prav tako, kakor druge prežeta želje, da se doseže pravičen mir, ki bo predstavljal harmonično povezanost vseh narodov, ki bi onemogočila vsak bodoči konflikt. Italijanska politika Rim, 19. jan. j. (Havas). Velika pozornost, s katero je italijanski tisk sprejel govor tajnika fašistične stranke Mutija, jasno dokazuje skrb, ki si jo nadeva italijanska vlada, da bi pravilno vsmerila javno mnenje glede italijanske zunanje in notranje politike. V italijanskih diplomatskih krog h sodijo, da je v svojem govpru Muti hotel razpršiti v širokih italijanskih krogih zelo razširjeno mnenje, da bo Italija brezpogojno ostala izven sedanjega oboroženega konflikta. S tem namenom je Muti naročil podrejenim voditeljem fašistične stranke, da morajo pričeti energičen boj proti iluzijam, da bo sedanje stanje, v katerem se Italija nahaja izven vojne, v vsakem primeru ostalo trajno. Fašistična teza je slej ko prej ta, da mora Italija ostati gospodarica nad svojimi odločitvami in čakati, dokler ne pride njen čas. Psiho-logična priprava italijanskega ljudstva mora biti taka, da se bo Italija lahko angažirala v katerikoli smeri. Eksplozije pri Londonu so delo sabotaže ? Ugotovitve preiskave še n*©o znane — Londonska policija je že prej dobivala svarila London, 19. jan. J Z dobro poučenih vi- { videli nekateri ljudje. Listi so mnenja, da rov kljub uradnim demantijem zatrjujejo, da gre pri včerajšnjih eksplozijah v tovarnah smodnika v VValthamu pri Londonu za sabotažno dejanje. Iz istih virov se zatrjuje. da so angleška oblastva prejela že pred časom neke anonimne informacije, v katerih je bilo rečeno, da »pride lahko do incidentov« v tvornicah VValtham Abbey enako, kakor tudi v tovarnah v drugih krajih Anglije. Pred dobrim tednom so obiskali tovarno v VValtham Abbeyju neki višji inšpektor in dva detektiva londonske poplici-je Kakor »e zatrjuje, je imela ta inšpekcija namen ugotoviti, ali so bili storjeni za dostru varnostni ukrepi v zvezi z anonimni mi napovedmi o morebitni katastrofi v tovarnah in če to ni bilo storjeno, da se nemudoma ukrene vse potrebno za varnost podjetja Komisija je imela nalogo, dognati verodostojnost anonimnih informacij, ki so jih prejemala angleška oblastva. Danes popoldne je bilo izdano službeno obvestilo, da ni doslej nobene utemeljitve, da bi Slo pri eksplozijah v Waltham Ab-beyju za sabotažno dejanje Kake druge domneve o vzrokih ekspiocije ta službeni komun:ke ne navaja. London, lf. januarja. AA (Havas). Da na?nji jutrnjiki prinašajo razna poročila o včerajšnji eksploziji v londonskem predmestju. Listi popisujejo dogodek, kakor »o ga je utemeljen sum, da je eksplozijo povzročila sabotaža. Tudi so listi prepričani, da se bo preiskava vršila s skrajno strogostjo m da bodo izdani vsi ukrepi, da se prepreči vsako podobno kriminalno dejanje. »Daily Telegraph« pravi med drugim, da je treba v tem primeru vsekako poudariti, da ne gre za kakšno nesrečo, ampak za nedvoumno sabotažo. Če gre za dejanje, izvršeno s premislekom, pravi list, je to velik zločin ki bo zbudil gnus v javnosti. Prepričani smo, da se bo preiskava vršila kar najbolj vestno in da bodo izdani poostreni ukrepi, da se v bodoče ne pripeti nič več podobnega. London, 19. januarja AA Havas. Po eksplozijah v tovarni v severnem delu Londona so nastali požari v neki drugi tovarni v Enfieldu, predmestju Londona. Mislijo, da gre tudi tu za sabotažo. Ogenj so hitro udušili. Skoda n> velika. Železniška nesreča pri Krakovu Bera, 19. jan. j. (Havas). Po poročilih lz Bermina je prišlo včeraj ponovno do težke železniške nesreče pri Krakovu na Poljskem. Trčila sta neki osebni ln tovorni vlak, pri čemer je bilo pet potnikov ubitih, večje Število sta hudo in lažje ranjenih. Nemške utrdbe ob belgijski in nizozemski meji V Parizu lih tolmačijo kot znak, da vsaj zaenkrat nI računati na kako nemško akcijo proti Belgiji ali Nizozemski Pariz, 19. jan. b. (Information« de la presse) Nizozemski list »Allgemeen Han-delsbladet« poroča, da grade Nemci vzdolž vse belgijske in nizozemske meje utrdbe velikega obsega in da je vse obmejno ozemlje prepereženo z bodljikavo žico. Dela na utrjevanju se nadaljujejo z veliko naglico. kljub silnemu mrazu, ki jih močno ovira. Utrdbe imajo pomen podaljšanja Siegfriedove obrambne črte do morja. Iz te okoliščine bi se dalo z nekoliko verjetnosti sklepati, da Nemčija vsaj za dogledni čas le ne misli na kako resno akcijo proti Belgiji in Nizozemski. Vendar pa pravijo v francoskih političnih krogih, da ta možnost še ni definitivno odstranjena in da je verjetno nemški načrt samo odložen na poznejši, politično in vremensko ugodnejši čas. Bruselj, 19. Jan. s. (Reuter). Uradno poročajo, da bodo dopusti v belgijski vojski v kratkem zopet dovoljeni. V tem vidijo znak, da je napetost glede Belgije in Ho-landske bistveno popustila. Uradna vojna poročila Pariz, 19. jan. b. Vrhovno poveljništvo francoske vojske je davi izdalo naslednje 255 vojno poročilo: Nikakih posebnih dogodkov. Berlin, 19. jan. br. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo davi naslednje vojno poročilo: Snoči so posamezna sovražna letala napadla severozapadno Nemčijo. Tako pri doletu, kakor pri odletu so ponovno preletela nizozemsko ozemlje. Pariz, 19. jan. br. Vrhovno poveljništvo francoske vojske je objavilo nocoj naslednje 276. vojno poročMo: Splošno je dan na vsej fronti mirno potekel. V akciji pa je bilo letalstvo z obeh strani. Bitka patrol 19. jan. j. (Havas) Navzlic temu, < mraz na zapadni fronti z ne- j z .o ostrostjo naprej, nadaljujejo fran«-obke čete s svojimi izvidniškimi ak- j cijami. V frontnem odseku v Spodnjih Vo- ; gezih je prišlo do ostrega spopada z nem- i ško patrolno četo, ki je napadla neko fran- j cosko postojanko. Prišlo je do boja z roč- , nimi granatami, ki so jih z obeh strani metali preko omrežja žičnih ovir. Spopad se je končal z nemškim umikom. Franco- i zom je padlo v roke večje število nemških ujetnikov. Aktivnost v zraku Je bila minimalna. Dve nemški letali sta napravili izvidniški polet nad vzhodno in severno Francijo. Letalske akcije London, 19. jan. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo Je popoldne objavilo, da Je bilo v bližini škotske obale pri Aberdeenu danes opaženo nemško lovsko letalo. Angleška letala so se dvignila in so nemško letalo pregnala Popoldne je angleška admirali teta objavila, da nobeno angleško letalo, ki spada pod njeno poveljstvo, ni bilo včeraj nad nemškim otokom Sylt oziroma nad Helgo-landskim zalivom. Sličen demanti je izdalo zjutraj že letalsko ministrstvo. Amsterdam, 19. jan. j. (Havas). Tiskovni urad pri holandski vladi je izdal danes naslednji komunike: Sinoči so neka tuja letala letela nad se-verozapadnim delom Holandske v zelo veliki višini. Holandske protiletalske baterije so proti tujim letalom naperile topovski ogenj. Domneva se, da gre za angleška letala in je holandska vlada v tej zvezi zahtevala v Londonu pojasnil. Berlin, 19. jan. AA. (DNB). 18. januarja zvečer so sovražna letala izvedla ogledne polete nad severnozahodno Nemčijo. Pri tej priložnosti so nekajkrat,,preletela holandsko ozemlje. Kodanj, 19. jan. s. (Exchange Telegraph). Nemški radijski postaji v Hamburgu in Bremenu sta preteklo noč skoro ves čas molčali. Morda je prekinitev oddaje v zveri s poročili o letalskem napadu na Sylt Tuji prostovoljci v francoski vojski Pariz, 19. jan. AA. (Havas). Delegacija predsednikov političnih skupin poslanske zborn!ce je smela danes dopoldne sejo .na kateri so posebno poudarjali da se ima omogočiti tujcem, ki še niso stari 45 let, posebno pa tistim, ki so sploh brez državljanstva, da smejo stopiti v francosko vojsko kot prostovoljci. Delegacija je tudi razpravljala o vidiranju potnih listov za tujce, ki hočejo priti na Francosko. O SO IZ! tri angleške podmornice ? Po mnenju nemških p>sm©rsk"h strokovnjakov niso bile potopljene, marveč so obtičale v zaščitnih mrežah Bern, 19. jan. j. (Havas). Berlinski dopisnik lista »Basler Nachrichten« poroča, da prevladuje v krogih nemških mornariških strokovnjakov neka povsem druga so-dba o usodi treh angleških podmornic, za katere je angleška admiraiiteta javila, da so se ob priliki izredno tvegane akcije potopile v Nem:kem zalivu. Nemški vojaški izvedenci mislijo, da angleške podmornice niso postale žrtev niti torpedov niti min, marveč da so se zapletle in obtičale v jeklenih mrežah, ki so za varstvo pred podmornicami razpete v morju pred vhodom v Nemški zaliv. Dopisnik švicarskega lista pravi, da to domnevo nemških pomorskih izvedencev potrjuje dejstvo, da se je večje število mornarjev in častnikov s podmornic lahko rešilo in s posebnimi aparati splavalo na morsko g!ad-itr» t zaciji, da bi Francija napadla Nemčijo, če z nedavno objavljeno francosko »žolto knjigo« Je bilo izdano zdaj nemško uradno poročilo, ki med drugim pravi: Francoski zunanji minister Bonnet je Izročil 1. julija 1939 nemškemu veleposlaniku grofu VVelczku pismo s prošnjo, da ga izroči svojemu ministru. V tem pismu je Bonnet trdil, da je bil nemško-francoskl sporazum v decembru 1938 sklenjen z iz-rečnim pridržkom, da bodo še dalje veljale vse določbe francosko-poljske zavezniške pogodbe. V zvezi s tem je francoski zunanji minister omenil nemški vladi, da Je Francija trdno odločena izpolniti vse svoje obveznosti do Poljske. Zunanji minister v. Ribbentrop je odgovoril s pismom, ki ga je 13. julija 1939 poslal tedanjemu francoskemu zunanjemu ministru Bonnetu. V tem pismu pravi med drugim: Vi ste, gospod minister, 1. julija t. 1. Izročili grofu Welzcku pismo namenjeno meni osebno. Z ozlrom na vsebino tega pisma smatram za svojo dolžnost, da vaši eksce-lenci jasno in nedvoumno razložim stališče nemške vlade glede nemško-francoskih odnošajev, posebej še v zvezi z gdanskim vprašanjem. Nemška in francoska vlada sta podpisali mesca decembra 1938 skupno izjavo, v kateri svečano izpovedujeta, da so sedanje meje med Nemčijo in Francijo dokončne, obenem pa izjavljata, da bosta posvetili vse svoje sile za dosego mirnih in dobrih sosedskih odnošajev med Nemčijo in Francijo. Za vlado nemškega rajha takšna izjava ni bila nič drugega kot logičen zaključek iz politike sporazuma s Francijo, ki jo je nemška vlada dosledno izvajala že od časa, ko je prišel na oblast narodni socializem. Nemška vlada bi v načelu tudi še danes želela ostati pri tej politiki. Kar se tiče Vaše pripombe k čl. 3. nem-ško-francoske izjave od 6. decembra 1938, v katerem je omenjen pridržek o posebnih odnošajih Nemčije in Francije do tretjih držav, nikakor ne smatram, da bi ta določba predstavljala priznanje kakih posebnih odnošajev med Francijo in Poljsko. V teku razgovorov, ki so bili v Rimu in Parizu o priliki pripravljanja skupne izjave, kakor tudi pri razgovorih, ki so potekali o priliki samega podpisa te izjave, je bilo popolnoma jasno določeno, da se ta pridržek nanaša na eni strani na prijateljstvo med Francijo in Anglijo, na drugI strani pa na prijateljstvo nad Nemčijo in Italijo. Razen tega smo pri razgovorih 6. decembra 1938 v Parizu (kjer se Je takrat mudil zunanji minister Ribbentrop. Op. ur.) soglasno določili, da je temeljna predpostavka za bodoči razvoj dobrih odnošajev med Francijo in Nemčijo medsebojno spoštovanje življenskih interesov. Pri tej priliki sem Izrečno pokazal na Vzhodno Evropo kot na Evropo nemških interesov, VI, gospod minister pa ste nasprotno temu, kar stoji v vašem pismu od 1. julija, od svoje strani izjavili, da je od mtinehen-skega sestanka sem nastal temeljni preobrat v stališču Francije do vprašanj Vzhodne Evrope. Zrto je v očitnem protislovju s tem stališčem, če Francija zdaj omenja svoje nove zveze s Poljsko, naperjene proti Nemčiji. Na koncu Vašega pisma so jasno definirane omenjene nove francoske zveze s Poljsko ln Je rečeno, da bo vsako vojaško posredovanje Nemčije zaradi spremembe obstoječega stanja v Gdansku prisililo Francijo, da takoj vojaško priskoči na pomoč Poljski. Na takšno francosko politiko moram staviti sledeče pripombe: 1) Nemčija se nI nikdar vmešavala v francoske življcnske Interesne sfere in mora enlrrat ra vselej nojodločnejSe nastopiti proti vsakemu vmešavanju Francije v sfere nemških življenskih interesov. Z razvijanjem odnošajev rned Nemčijo in njenimi vzhodnimi sosedi niso prizadeti nikakl francoski interesi, temveč je to izključno stvar nemške politike in samo nje. Nemška vlada smatra zato, da ne more s francosko vlado rarpravlfati o vprnftanjih nem-ško-poljsklh odnošajev, kaj šele, dn b! priznala francoski vladi pravico vplivati na vprašanja, ki so v zvezi n pripravljanjem bodoče usode nemškega Gdanska. 2) Zaradi Vašega osebreea obvestila pa vam bom o nemškem stališču In poljskem vprašanju povedal naslednje: Poljska vlada je odgovorila z grožnjo volne, grožnjo, ki se mora Imenovati zelo čudna, na zgodovinski predlog voditella nemškega rajha za rešitev gdanskega vprašanja in za končno ureditev nemško-poljskih odnošajev, predlog, ki je bil stavljen samo enkrat ln ki ga nI mogoče ponoviti. Za zdaj še ni mogoče videti, ali bo poljska vlada spremenila to svoje čudno stališče in ali se bo vrnila h kakšnemu razumnejšemu nazira-nju. Dokler pa bo Poljska ostala pri sedanjem nespametnem stališču, ni mogoče reči nič drugega kakor to, da bo Nemčija na vsako kršitev gdanskega ozemlja od strani PoHske al! na kakšno drugo Izzivanje, ki ne bi bilo v sklndn z nemšMm ugledom, odgovorila s takojšnjim vkorakanjem nem-Skih čet na Poljsko in c uničenjem poljske vojske. 3) Ugotovitev, M ste jo podali v zadnjem stavku svojega pisma in o kateri Je bilo ta ne bi mirno gledala poljskega nasilja, izvršenega na škodo nemških Interesov. Ce bi bil to v resnici smisel francoske politl- Dobra prebava pol zdravja! Lahko, normalno izpraznjen je pri zapeki, lem-vosti črevesja vam omogočijo AR I IN dražeje dr. Wandera. 2 kom din 1.50; 12 kom din 8.—; 60 kom din 27.—. Reg. S. br. 22115/33 ke, bi Vas moral, g. minister, zaprositi, da vzamete na znanje, da takšne grožnje morejo samo še bolj okrepiti voditelja rajha v njegovi odločnosti, da z vsemi sredstvi, ki so mu na razpolago brani nemške Interese. Vodja rajha je stalno želel francosko nemški sporazum. Vedno je trdil, da bi bila prava norost nova vojna med Nemčijo in Francijo, med dvema državama, ki ju zdaj ne loči nobeno nesoglasje, izvirajoče iz življenskih Interesov. Ce pa je stvar res takšna, da francoska vlada želi vojno, bo rašla Nemčijo vsak čas pripravljeno, da to borbo sprejme. Samo v tem slučaju bi odgovornost za to vojno morala nosti izključno francoska vlada. Z ozirom na tako prijetni osebni odnos, v katerega sem imel priliko stopiti z Vašo ekscelenco o priliki podpisa Izjave 6. decembra 1938, zelo obžalujem, da me je Vaše pisrno prisililo na tak odgovor. Ne bi se pa hotel odreči upanju, da bo na koncu koncev vendar zmagal zdrav razum in da bo francoski narod spoznal, kje in v čem so njegovi resnični interesi. Zame kot človeka, ki se Je več kot 20 let prizadeval za nem-ško-francoski sporazum, bi bil tak preobrat Izpolnitev moje najlskrenejše želje. V tem imenu se vam priporočam kot vaš najudanejši Joahlm v. Ribbentrop«. General Peter Kosič - šeS glavnega generalnega štaba Beograd, 19. jan. AA. Z ukazom kr. na-mestništva št. 282 z dne 13. t. m. je imenovan za načelnika glavnega generalnega štaba armijskj general Peter Kosič, doslej komandant Beograda Novi načelnik glavnega generalnega štaba je 18. januarja t 1. prevzel novo funkcijo od armadnega generala Dušana Simo-viča, ki je z istim ukazom dobi razrešnico od dosedanje službe in bil stavljen na razpoloženje. General Peter Kosič prhaja s položaja komandanta mesta Beograda Na tem mestu je bil od 20 novembra 1937 do 18. januarja t. 1., ko je prevzel funkcijo načelnika glavnega generalnega štaba. Novi načelnik glavnega generalnega štaba Kosič pripada zboru generalštabmh oficirjev. ki so naše poveljevanje v vseh voj- nah za osvoboditev ln zedinjenje od leta 1912. do leta 1918. dvignili na visoko stopnjo sodobnega vojskovanja. Ves čas vojn® od leta 1914. do 1919. je bil Kosič nepretrgano načelnik štaba prve timoške divizije prvega poziva. Leta 1920. je prišel za šefa operativnega odseka glavnega generalnega štaba, od tam je pa prišel za poveljnika dravske pehotne brigade in je poveljeval tudi drugi konjeniški diviziji. Kot ugleden in zelo izkušen generalštabni oficir je septembra 1930 postal prvi pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba in je na tem mestu ostal polnih šest let. Ne-utrudljivo ie tam delal v organizacijski in operacijski stroki. General Kosič. dvakratni vitez Karadjodjeve zvezde z meči in vitez Belega orla, je oficir široke kulture, visoke vojaške izobrazbe in odličnih sposobnosti za najvišja mesta v vojski. Senator Bsrsh umrl Wasbington, 19 ian. br. Senator Borah je v pretekli noči umrl. Po dveh dneh agonije je podlegel vnetju možganske mrene. Zdravniki so že včeraj izgubili sleherno upanje, da bi ga bilo mogoče rešiti in so tudi izjavili, da bo v naslednjih 24 urah nastopila kriza. Senator je ni premagal. Senator John Borah je bil rojen 1. 1865 Ze v mladih letih se ie precej uveljavljal v politiki in še pred svetovno vojno je bil izvoljen za senatorja države Idaho. ki mu je ostala zvesta do njegove smrti. Bil je nazadnje dekan ameriškega senata. Senator Baroh je bil med vodilnimi politiki v vrstah ameriških republikancev. Zadnja leta je bi v hudi opoziciji proti Rcoseveltu in posebno proti »New dealu« Bil ie tudi eden glavnih zagovornikov popolne ameriške izolacije. Nemški demantifi Berlin, 19 januarja AA. (DNB). V tujini se je raznesla cela vrsta neresničnih in izmišljenih vesti. Z nemškega uradnega mesta z ozirom na to poročajo naslednje: 1. Ni res, da bi bil vojvoda Max Hohen-berški, sin pokojnega nadvojvode Franca Ferdinanda, umrl v koncentracijskem taborišču Vojvoda Max sploh ni v koncentracijskem taborišču, temveč živi na Dunaju v svojem lastnem stanovarju. 2. Netočna je vest, da bi bil porušen dvorec Belvedere, v katerem je stanoval pokojni maršal Pilsudski. Nasprotno, posebni poljski strokovnjaki v Belvederu zbirajo vse predmete ki predstavljajo zgodovinsko vrednost in spomin na mar^a'a Pilsud-skega, ter jih prenašajo v poljski narodni muzej v Varšavi. 3. Ni res, da bi bili pretopili slovite zvonove v stolpih v krakovskem VVawelu. 4. Ni res. da bi bilo ukinjeno zastopništvo znanih Baverjevih tovarn v Turčiji. 5. Ni res, da bi bila ncnvka vlada povabila na konferenco v Berlin zastopnike Švedske, Norveške, Belgije in Holandije. Razveljavljeni komunistični mandati v Franciji Pariz, 19. jan. br. Francoski senat je danes ves dan razpravljal o načrtu zakona, po katerem naj bi se odvzeli mandati vsem komunističnim poslancem, ki se do 26. oktobra preteklega leta niso odrekli pripadnosti h komunistični stranki in njenim političnim načelom. Kakor znano, Je poslanska zbornica malone soglasno sprejela ta zakonski predlog. V senatu je bilo glasovanje o njem nocoj. Vseh 294 prisotnih senatorjev se je izrazilo za ta zakonski načrt. Kakor kaže, ga bo jutri dopoldne podpisal prezident republike, tako da bo tedaj že uveljavljen. Draginja v Varšavi Varšava, 19. Jan. br. Po okupaciji Je v Varšavi nastala strašna draginja, ki ima za posledico največjo bedo. Zaradi tega je danes guverner Poljske minister Frank izdal dekret, ki določa drakonske kazni za vse trgovce, ki bi še nadalje umetno poviševali cene živilom. JustiSikacije na Poljskem Berlin, 19. Jan. g. (United Press) Osem ljudi na Poljskem je bilo obsojenih na smrt, ker so bili obtoženi, da so drugi dan vojne napadli dva nemška letalca, ki sta zasilno pristala za fronto na poljskem ozemlju. Med obsojenci je pet moških in tri ženske. Roptnl dan kraifevlža Tsmlslava Beograd, 19. januarja. AA. Danes oh 9.15 je bila v dvornem hramu na Dedi-nju služba božja za rojstni dan Nj. Vis. kraljeviča Tomislava. Službe božje so se udeležili Nj. Vel. kralj, Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga, dvorne dame ter civilni in vojaški dom NTj. Vel. kralja. Zanimanje za beo-grsfslso konferenco Curih, 19. jan. z. »Neue Zurcher Zeitung« poroča, da v mednarodnih političnih krogih zavzema zanimanje za prihodnjo konferenco Balkanske zveze, ki se sestane 3. februarja v Beogradu, vedno širši obseg. Med Jugoslavijo, Grčijo, Turčijo in Rumunijo se že sedaj vrši obsežna izmenjava misli, ki vzbuja naraščajoče zanimanje vseh zainteresiranih velesil. Obisk jugoslovenskega kneza namestnika Pavla v Zagrebu in ugoden odmev tega dogodka v vseh sosednih državah je znatno okrepil položaj Jugoslavije, ki ima sedaj tako po svojem geografskem položaju, kakor po svoji vojaški moči odločilno besedo na Balkanu. Pred o&faffio volilnega zakona Beograd, 19. jan. o. Po podpisu uredbe o volitvah v Sabor banovine Hrvatske, se nadaljuje delo za sestavo uredbe o volitvah poslancev v narodno skupščino. Kakor je bilo že javljeno, je ministrski svet na svoji poslednji seji sprejel načrt uredbe, v katerem ima minister dr. Konstan-tiiiovič nzvi šiti še nekatere izpopolnitve in lzjpremembe, glede katerih je bilo v vladi doseženo soglasje. Zaradi, svečanosti db priliki obiska Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in kneginje Olge v Zagrebu Je to delo nekoliko zastalo, vendar bo načrt uredbe o vol tvah narodnih poslancev izvršen v najkrajšem času ter se prčakuje njena proglasitev za prve dni v prihodnjem tednu. Kitajska zmaga pri Kantonu CunMng, 19. Jan. s. (Brltish United Press). Uradno poročajo, da ao Kitajci izvojevali novo veliko zmago nad japonskimi četami pri Kantonu. Baje je to največji poraz Japoncev od začetka vojne dalje. Kita,jci trdijo, da so se morali Japonci po nedavnem porazu prt Tingtagu umakniti za 80 km in da je Kanton sedaj od vseh strani obkoljen od kitajskih čet. Prebivalstvo Itattje Rim, 19. Jan. br. Davi so bili objavljeni uradni podatki, po katerih je bilo v vseh 98 italijanskih pokrajinah na dan 31. decembra 1939 skupno 44,530.000 prebivalcev. Pri tem afriške pokrajine niso vštete. Zaobljuba Paderewskega Pariz, 19. Jan. s. (Reuter). Bivši predsednik poljske republike Paderewski se Je zaobljubil, da ne bo igral klavirja, dokler cm bo Poljske zopet svobodna, , -r---T-T-v.—»i Vsa Jugoslavija pod belo odejo Zimske nezgode se nadaljujejo — Tragedija odpuščenega vojaka Ljubljana. 19 januarja Po vsej Sloveniji ie obležalo 20 em novega snega, pršiča, mraz pa le tu in tam po maiem popušča Tako je danes opoldne spet prijazno posijalo solnce. nebo se je zjasnilo, živo srebro je zraslo na 5° C pod ničlo. Toda odmeka je bila le kratkotrajna in proti večeru je spet začel pritiskati mraz. Za soboto in nedaljo je napovedana cela vrsta športnih prireditev in se obeta na naših z m -k h športnih teriščih prav živahno gibanje športnega sveta. Iz drug h krajev države še nadalje prihajajo poročila o neugodnih posledicah letošnje zime. V Liki je spet besnela burja Zlasti pri Zrmanji je razsajala z brzino 150 km na uro Zaradi hud:h žametov se oromet razvija le z velikimi težavami in s pomočjo snežnega pluga, ki vozi pred vsakim vlakom V Dalmaciji je sneg pokril vse planine. Biokovo. Mosor in Kozjak imajo debelo snežno odejo. V dalmatinskem Zagorju še nadalje sneži kakor redkokdaj Ceste ki .so bile oč ščene. bodo polagoma spet za-metene. vendar se cestni odbori trudijo, da promet ne bi bil oviran Zan miv je poeled na otoke, kjer so vrhovi prav tako pobeljeni kakor na celini p^kor-dna zima v Evropi še venomer gospoduje tudi pri nas in povzroča poleg tra« čn.h dogodkov tudi komične prizore Zanimivo je videti pri Sremski Mitrovici. kako kmetje gonijo svinje čez zamrzlo Savo Neki kmet iz Mačve ie gnal preko Save kar 130 debelih svinj Ker pa je pri drs;inju na Savi nesrečno padel neki pekovski vajenec, ki si ie pretresel možgane )e policija prepovedala nadaljnje prehaja- nje čez Savo. — O hudem pomankanju premoga tožijo Novosadčani. Dunav je zamrznil. mraz pritiska, v Novem Sadu pa je popolnoma zmanjkalo premoga. Cene drvam stalno rastejo Novosadski siromaki zmrzuje jo Kakor beležijo beograjski listi je zdaj vsa Jugoslavija, izvzemši nekatere jadranske in južne predele, pokrita s snegom. Železniški promet seveda trpi zaradi žametov Iz Sarajeva poročajo, da sta na progi proti Višegradu. ki je na več mestih zametena. iztirila dva vlaka. Ko je iztiril prvi vlak. so poslali na pomoč poseben vlak z delavci, pa je tudi ta prišel v žamete ter je iztirila lokomotiva z dvema vagonoma. Delavci so vso ncč čistili progo in je bil promet 15 ur prekinjen. V raznih kraj h se pojavljajo volkovi, ki smelo prehajajo tudi preko zaledenelih potokov in rek, kjerkoli se jim obeta ovčje meso. Napravili so že mnogo škcde Izmed smrtnih primerov zaradi zime pa je posebno žalosten naslednji prir~er: V gnii-lanskem okraju se ie vračal Riza Osmano-v č iz vojaške službe domov v planinsko vas Ogošte Odslužil ie bil kadr^ki rok in se je srčno veselil svidenja s svojci. Komaj dva streljaja pred domom Da je obnemogel v hudem mrazu Priplazil se je do hišice Ahmeda Zulfijevča in potrkal na vrata Prosil je prenočišča Ahmed pa ni spoznal njegovega glasu in ker se je bal razbojnikov ni odklenil Obupani Riza ie z zadnjimi močmi dvignil svoi vojaški kovčeg na rame in se odpravil prot domačiji 2e po 30 korakih pa ie omahnil. Naslednje jutro ga je našel neki orožnik zmrzlega. mestm zastavljalnice Nad 9-o-?5-.oc3 imen z več kakor IZo milijoni dinarjev posojila Ljubljana., januarja. j Žonrka, ki stoji pred steklen m oken- I cem Ima na glavi modro ruto. Njene oči j strme v uradnikove roke. ki prebirajo perilo. pišejo in naštevajo denar. Kaj je en človek med stotisc-či? Kaj je eno trpljenje med t sočimi trpljenji? Dolgo bi morali listati po zastavijalnih knjigah, da bi prešteli vseh 935.192 imen. zapisanih vanje od 1. 1909. do 1. 1939.. ki so dobila na zastavljeno blago 120.483.220 dinarjev pc®oj;l. Stotisoči so se v dnevih svoje najrvečje stiske prihajali zapisovat v te knjige S seboj so prinesli vse. kar je bilo ie količkaj vredno — dragocenosti tarii-ge. svojo poslednjo dobro ohranjeno obleko... Pred dobrimi tridesetimi leti se je začelo. Nekam neodločno so takrat prvi redki gostje usmerjali korak proti zastavljalnici in odlagali svoje majhne pakete na desko pred steklenim okencem. Potrebovali so denarja. neodJožno so potrebo- Pr&fesor čenda Šedlbauer na XIX. Slovanskem večeru Za instrumentalno točko je bil naprošen g. prof. Šedlbauer, po rodu Čeh, ki bo izvajal na čelo sledeče točke iz slovanske glasbene literature: Giazunov: Pesem trubadurja, Suk Balada in Moskovski. Kitara. S tem bomo skušali tudi z glasbenim delom prireditve utemeljiti ime »Slovanskega večera«. vah. In kje naj bi ga dobili, če ne tu? Ni jih bilo mnogo. Do svetovne vojne jih je prihajalo komaj 20 do 30 dnevno. Potem je barometer blagostanja nenadno padel. Vrata zastavljalnice so se pogosteje odpirala in zapirala. Pred steklenim okencem se je vrstilo vedno več ijudl .. do 200 dnevno, v dnevih pred dražbo tudi do 400. Skladišča so se polnila. Največjo vrednost predstavljajo omare z zlatnino in srebrn in c,« mi ljubeznivo razlaga uradnik. šest velikih omar — v njih je zastavljenih dragocenosti v vrednosti okoli šestih milijonov dinarjev, posojila zanje pa znaša jo okoM dva milijona .. V vsaki izmed teh majhnh rdeč;h, belih ali modrih škatlic je zaprto po eno človeško trpljenje. Majhna damska ura z briJjanti... Nekdo jo je zastavi] — neka ženska je stala tu pred steklenim okencem in na cenami listek zapisala svoje ime. Naglo, ne da bi se ozirala na desno ali levo, na vse tiste ljudi ki jih je prav tako kakor njo prignala sem beda. je preštela denar, ki so ji ga posodli za njeno dragoceno uro, ga skrbno sprav la v denarnico in z vzdihom olajšanja zaprla za seboj vrata te nesrečne hiše. Dve srebrni zapestnici... zlata moška ura z verižico ... srebrn jedilni pribor ... šest velikih omar. Koliko lepih ženskih rok. okrašenih z dragocenimi prstani, zapestnicami, verž!cami, je moralo odložiti vse to — postale so gole, siromašne roke. ki so s hvaležnost jo vzele denar v steklenem okencu zastavljalnice... Teh šest omar je v trideset metrov dolgem skladišč~i. Razen omar je v tem ogromnem skladišču še enajst velikih polic Suhoparni službeni podatki pravijo, da je v preteklem letu zastavilo 21.253 strank razno blago za pc*sojilo 3.333.040 dinarjev. Več ko 21 tisoč ljudi je prineslo sem svojo obleko, dežnike, fotografske aparate, psoJne in šivalne stroje godala... Ve? ke stenske ure, skrbno položene na pol ce, ne tiktakajo. Visele so v družinskih sobah, obednicah, salonih ta glodale kaiko dem sprejema čudnega gosta — bedo... Kaj bi s kovčegi dama, samo v napotje so! V zastavljalnici so vsaj dobro shranjenL S potovanj, je zdaj tako slabo, vožnja je draga... Več sto kavčegov stoji po policah in čaka dneva, kdaj se bodo njihovi lastniki odločili za novo potovanje. Razen tega velikega sta v zastavljalnici še dve manjš skladišči. Skladišče Šivalnih strojev je do poslednjega kotička naipolnjeno. V tretjem najmanjšem so spravljeni okoli trideset harmonik, pisalni stroji, risalno orodje, budilnikt, električni likalnild. ceHo nekaj možnarjev. V garažah pa je spravljenih preko tri sto koles. še nekaj suhoparnih slu2ben!h podatkov: V preteklem letu je rešilo zastavljene predmete 20.795 strank za posojlo 3,503.300 dinarjev. Na dražbi pa Je bilo prodan ih 1410 strankam za 263.463 dinarjev predmetov Nasproti predlanskemu letu so se razmere nekoliko iabol.jšale. L. 1938. je namreč zastavilo 22.155 strank ta doblo posojila 3.485.490 dinarjev. Torej sta bili 1. 1939. 902 stranki manj. Vsako jutro ob osmih se vrata rdeče hiše odpirajo. Dan za dnem enako se razvija poslovanje, drug za drugim se vrste pred steklenimi okenci najrazličnejš obrazi. najrazličnejše roke, trde, vajene dela. negovane, oblečene v rokavice, j>osegajo za peresi ln zapisujejo na listke svoja imena, posegajo za denarjem... Na steni tktaka ura, uracniki mehanično zapisujejo v velike knjige imena vsebino paketov, majhne odlomke tisočih usod ... nekaj več snega, da bi lahko na dobrem sanencu zvozili v sicer s težkim vozom težko pristopne vinograde gnoj in kole za trte. Ta želja jim bo najbrže izpolnjena, ker je mraz že popustil in je pričelo spet snežiti. Posledice hude zime na Dolenjskem Marsikje sta zmrznila vino in krompir, a jesenski prasci so poginili Novo mesto 19 lan Oster mraz, ki traja že nekaj časa ie povzročil tudi mnogo neljubih posledic V vinskih hramih po vinogradih, ki niso proti hudemu mrazu dovolj zavarovani Je marsikateremu vinogradniku zmrznilo vino. Tudi krompir je v kleteh tu in tam zmrznil, kar je toliko občutnejše ker ie letos v splošnem povsod mnogo manj krompirja, kakor ga je bilo druga leta. Tudi prasci jesenskega gnezda zarad mraza mnogo trpe in jih ie zaradi prehudega mraza mnogo poginilo To ni posebno čudno, saj ima večina slovenskih kmečkih gospodarjev še prav neustrezne svinjake ki jih za zimo sicer opaži s slamo ali list- jem. kar pa za pujske v tako ostri zimi. kakršna ie nastopila letos nikakor ne zadošča V takih svinjakih sicer ne škoduje mraz odraslim, rejenim prašičem a mladim pujskom, ki potrebujejo mnogo toplote. je nevaren Tudi pujski, ki jih sicer mraz ni ugonobil, ne bodo tako trdni in 7d-ivi kakor oni. ki žive v dobrih in toplih svinjakih. r>.aKur ie zima v veselje mladini, ki si želi zimskega veselja na saneh drsalkah in smučih. tako je v strah in skrb siromašnim ljudem, ki si ne morejo nabaviti v zadostni mer? drv Mnogi, zlasti vinogradniki si žele. da bi postalo milejše vreme in da bi zapadlo Ob 7oletnici Marinove mame Maribor, 19 januarja Dobra Marinova mamica ti je nadela *e dni sedmi živijen/ski križ Ko ie bilo brh ki Ljubici iz ugledne Skrlečeve narodne rodbine 18 let se je poročila t narodnim borcem, šolnikom Stankom Marinom, ki je Sel pozneje v skrbi ta boljše življenje dra- gih svojcev na Dunaj kfer /e ab sol vi ral pedagoško šolo Ko je bil njen rajnki soprog imenovan za vadmškega učitelja na tukajšnjem učiteljišču. so Marinovi prišli v Maribor Za go Ljubico se je pričelo novo življenje Njena goreča požrtvovalnost se je izživljala na odru Dramskega društva v Mariboru, pa tudi v Slovenskem športnem društvu, kjer so tedaj gojili predvsem tenis in kolesarstvo N lena agilnost pa te je čutila tudi pri vseh ostalih mariborskih narodnih društvih. Njeno dobro srce le zmerom mislilo tudi na druge Lahko rečemo, da je bila skrbna ktušna mati najmanj 120 slovenskim študentom. Izmed katerih so številni danes na visokih družabnih položajih Vsi ti njeni varovanci so ji ohranili trajno hvaležnost. Zgledne materinske ljubezni so bili deležni njeni štirje otroci izmed katerih je Ela poročena z davčnim inšpektorjem Kocuvanom, sin Vilko je znan mariborski zdravnik in agilen društveni delavec hči Ljubica je poročena z dr Lebariem v Križevcih pri Ljutomeru, sin Stanko pa si je izbral Francijo za svojo novo domovino Najbrid-kejše ure /e preživela Marinove mamica z ljubljenimi svojci ob preganjanjih leta 1914. Marinovi niso mogh dobiti pri nemških hi- šnih lastnikih niti stanovanja. Marinova mama se je morala skupno s pokojnim soprogom naposled odločiti za lastno streho, četudi je bila združena ta odločitev s hudimi materialnimi žrtvami. Vzorni narodni ženi in materi želimo, da bi ji bila naklonjena še dolga vrsta zdravih in zadovoljnih let med dragimi svojci! Marija Ljubišera f Ljubljana. 19. jan. V zavetišču sv. Jožefa je umrla gospa Marija Ljubičeva, kamor je bi.a prepeljana iz bolnišnice po zlomu noge. Zlom je bil težak, nastale so komplikacije, amputirati ni pustila in sepsa ji je skrajšala življenje. Z 12. letom je Izstopila iz šole in šla v Miličevo tiskarno na Starem trgu. odtod v loterijo Krehan-Turk, kjer je vodila vse posle skoraj 30 let in skozi njene roke je šla večmiLjonska vsota goldinarjev. Poleg urada in gospodinjstva je imela vedno čas za lepo knjigo in časopise, ob nedeljah pa je obiskovala naše gore. Najljubša pot ji je bila v Julijske Alpe in nekajkrat jo je vodila pot skozi Vrata na ponosni Triglav. Karavanke je obhodila in tudi Kamniške planine. 2e v Jugoslaviji je šla čez Ljubelj v Celovec. Prehodila je ob vzponih na naše vrhove mnogo kilometrov, a usoda je hotela, da je padla na poledenelih tleh in si zlomila nogo. Po čitanju je dosegla mnogo samoizobrazbe, bila je izobražena in kakor pravimo »povsod doma«. Prav posebno se je zanimala za slovensko književnost in skoraj ni bilo knjige, ki je ne bi bila prebrala. Posebno je skrbela, da sta se njena sinova izobrazila v glasbi in sta oba dobra violinista. Predpotresno Ljubljano in patriarhalno življenje je dobro poznala do podrobnosti, saj je imela v svojem uradnem poslovanju mnogo stika z vsemi sloji, sama pa je opazovala življenje od otroških iger do zrelosti žene in matere. Nekaj dni pred smrtjo je rekla: »Noči brez spanja so dolge in premišljujem staro Ljubljano. To bi se dalo mnogo napisati, kar še ni nikjer napisanega, prav posebno iz življenja otrok. Zanimiv bi bil vpogled v takratno dobo malih Ljubljančanov, ki so čitali le Giontinijeve, Gerberjeve in Turkove knjižice in so dalje po samoizobrazbi imeli širok pogled v svet« Časopise je čitala do zadnjih dni. Mirno je zaspala v predsmrtno nezavest in dotrpela in dokončala trpljenja in dela polno življenje. Zadnjo pot bo nastopila v soboto ob 16. izpred mrtvašnice na Vidov-danski cesti. Za njo žalujeta sinova šolska upravitelja Vinko in Mirko z družinama, mnogo prijateljev in znancev planincev. Blagi ženi in materi naj bo blag in čist spomini M. J. T. Izrek Slamnata koča, v kateri se ljudje smejejo je več vredna nego pozlačena palača« v kateri stanovalci pfekajo. (Kitajski pregovor) Rzzgpvorl in stiki v Beogradu S!ma Pandurovlč V prostorih kulturnega oddelka beograjske mestne obiine v ulic knegin;e Ljubice sem obiskal njegovega predstojnika, znanega srbskega pesnika g. Simo P a n-d u r o v i č a. Svojo prvo zb rko »Posmrtne počasti« je izdal žs 1. 1908 v Mostarju. Pridružil se je skupini mladih, k se je na čelu z Vladlslavom Petkovičem Disem uprla estetski usmerjenosti in literarnemu monopolu« Jovana Skerliča in Bogdana Popoviča. Prav kakor Diseva 1 rika. je tudi Panclurovičeva p~ežeta s svojsklm pesimizmom ki poteka iz neutešenega hrepenenja in razočaranja, nima pa — kakor po navadi pesirrvzem v poeziji, na pr. pr S. S. Kranjčeviču — filozofske podlage. Je to bolj melanhoMja odpovedi, spoznanje minljivosti vsega krasnega. Širna Pandurovlč se je uvrstil s svoj m pesniški deiom med prve srbske lirike. To delo je v glavnem zbrano v še nekončanih zvezkih njegovih zbran h sp!sov. Poleg tega je g. Pandurovič spisal »Oglede iz estetike« s študijo o integralni poez.i.ii in vrsto literarnih študij, kr tik in polemičnih sestavkov, ki ga kažejo kot izpovedoval-ca idealistične duhovne usmerjenosti v krogu predvojne Moderne. Po zunanjosti bi človek ne sodil, da je ta čvrsti šestdesetletnik, ki vod prosvetni oddelek prestolriške obSine pesnik otož-nosti in bolesti Morda je tudi to danes Bajno še spomin, preteklost, kakor tolike lepe reči v življenju. G. Pandurovič govo-r. o zadevah, ki so dandanes važnejše in aktualnejše od nekdanjih idiličnih sporov za duha prave ln neprave literature. Brez očitnega veselja omenja književne zadeve in še to z zrelišča sedanjega mračnega časa. Tu zazveni za hip rahli ton njegove stare pesn;ške melanhol je. Toda predvsem se je razgovor sukal okrog drugih zadev, zlasti okrog prosvetnega dela beograjske mestne občine. O vprašanja Kulturnega Sodelovanja mi je dejal g. Pandurovič: — Razkroj naših vzajemnih stikov od-Dosno njih skrajno pomanjkljiva organizacija je pač posledica notranjih razmer. Kulturno življenje je bilo pri nas v primeri s političnim zapostavleno in kulturni delavci so stali na periferiji našega javnega življenja Ce zopet čutimo potrebo duhovnega sodelovanja in zbliževanja, tedaj Je po mojem mnenju treba, da pridejo prav kultura delavci na prva mesta v organizaciji vzajemnih stikov. V teh dneh se seveda največ govori o srbsko-hrvatskem političnem sporazumu. Kar se mene tiče, n'sem proti sporazumu menim samo. da se mora pravilno ln pravično izvajat. Za našo skupnost, ki je v interesu vsakega izmed nas, ta za razširjeno in poglobljeno medsebojno sodelovanje, bo nemara več pogojev, če se bo vsak čutil na znotraj | svobodnega in bo lahko v okviru naše skupnosti razvijal 3vojo ndividualiteto. V govorice o hegemoniji nisem nikdar verjel, lahko bi rekel, da smo se tudi mi Srbi dostikrat čutili zapostavljene in meli več ko dovolj povoda za pritožbe. Kakor koli je že, sedaj je treba na novih temeljih začeti novo sode^vanje in paziti da ne bomo zopet padli v prejšnje napake. Prosvetno drlo beograjske obč'ne _ Beograj^k" tibči^a — Je nadaljeval g Pandurovič - je začela nekako pred desetimi let* p~ srečati večjo pozornost kulturnemu žl ^'"e-iu in njegovim potrebam Poprej ni bilo na našem magistratu oddelka, ki fr se posebej bavil s temi zadevami. Z or~;an'"-a" jo kifturnega oddelka smo rraprsled orraniirlrati nekatere oTčrnske kulnvne napave. Med njimi ie v prvi vrsti Mastna knjižnica, ki šteje nad dva^-et t5 toč zvezkov ter ima vsa važnejša dela srbske, hrvatske in slovenske literature kakor tud lepo število knjig v tujih jezikih. Poleg javno dostop-ne kniižn:ce obstoji čitalnica za odmrle in posebej še čitalrvca za mladino ki jo skušamo po tej p^t.i navad ti rednega čitania čapop sov in knjig ter poglobiti njeno ljubezen do kniisre. V knjižnici in čitalnici je vsrk dan okrog 300 obiskovalcev. Poleg bibl oteke smo ustanovili Muzej mesta Beograda, ki ima za sedaj samo še okrog dva tisoč objektov, vendar se ' material zan1 marljivo zbira in je upati, 1 da bomo naposled dobili muzej, ki bo do-i stoien davne in slavne) zgodovine mesta j Beograda. Muzej in pa kn.tižn ca se bosta i lahko razčirila in ra^rrnboPa šele tedaj, ko se uresniči načrt, da zgradi mestna občina za ti svoji kulturni ustanovi posebno palačo. — V izvajanju kulturnega programa prirejamo v prostor h Mestne knjižnice redna predavanja brez vstopnine, ki so vedno dobro obiskana. Lepo književnost podpiramo tako, da nagradi mestna obfina vsako leto kakšno izvirno pripovedno delo, zlasti iz beograjske preteklosti. Poleg tega dobi nagrado tudi sp s, ki se bavi s komuna^imi vprašanji mesta B" ograda. Nekako deset let izdajamo poleg navadnega Uradnega lista tudi časopis »Beogradske Opštin-s k e N o v i n e«, kj izhaja prlbkžno v 4 tisoč izvodih. Ta časopis se je že tolikaj zakorc-^in 1, da sam krije svoje izdatke in mu torej ni več potrebna posebna finančna pomoč mestne občine. V ostalem pa kulturni odsek mestne občine podpira na rtf.ne narne delovanje nacionalnih pro-rvo^n-h društev in s p1 oh zasebno kulturno inic:at:vo. pomaga ntelektualnim delavcem v p":meru bolezni ta stalno nakupuje slike na umetnostnih razstavah. Pripravlja ss namreč posebna občinska umetnostna galerija, ki pa bo ostvarljiva šele tedaj, ko bo lahko mestna občina zgradila že omenjeno poslopje za svoje kulturne ustanove. Kaj je potrebno h n JI *e v n o®t if O sebi je dejal gospod Sima Pandurovič, da se zaradi zaposlenosti v uradu ne more več kdo ve koliko bavi ti z literarnim delom. — Kot književnik bi predvsem Se'el. da bi zopet nastopilo v duhovnem življenju t sto ugodno podnebje, ki omogoča književnosti razvoj in razmah. Tega ugodnega podnebja pa ni brez tiskovne svobode, kakor ni brez svobode nobene resnične Vn'ture in prave umetnosti. Glede izdaje svojih Zbranih spisoT je dejal, da je izšlo doslej šest zvezkov, sedmi pa zaradi cenzure še ni mogel zlti. Svoja izvajanja je končal z nekoliko melanholičnimi besedami: — V naši literaturi je vse nekako zastalo. Človek se ne more zadosti znajti ▼ današnjih razmerah ne le pri nas, marveč sploh v svetu, kjer se je marsikaj spremenilo. Jaz sam sem star demokrat, preživel sem mlada leta v predvojni Srbiji, ki je bila izrazito svobodoljubna, demokratična, po napredku stremeča dežela. Dandanes se v svetu uveljavljajo načela, ki stoje v popolnem nasprotju s tem. kar smo ml verovali ta ljubili. Nikdar se ne bom mogel pomiriti z varuštvom nad človekom, zlasti nad njegovim duhovnim življenjem. ki se mu vsiljuje s strani tist h, katerim so se vsi ideali in vsa vera reducirali v oboževanje močL V dirigirano literaturo ta umetnost ne verujem ta menim da je prav to poglavitni vzrok, če opažamo v znatnem delu današnje evropske literature tako malo zares kvalitetnega in trajnega... —®» Zapiski Slovenske revije v češkem tiska. »I>» dovč noviny« so priobčile 17. t. m. poročilo dr. V. Merke o zadnjih dveh številkah »Ljubljanskega zvona« n »Misli a. dela«. Dramo Milana Begoviča »Brez tretjega^: bo z naslovom »Herzen hn Sturm« v priredbi F reda Altena vprizorilo nemško narodno gledališče v Wedmaru. Kakor Sna-no, je ta drama dosegla velik uspeh tudi t PariTJU. Namerava Jo vpriaorit madžarsko Narodno gledališče v Budimpešta. »JutarnJi liste tudi poroča, da »ta prevoden! ▼ nemščino nadaljnji dve Begovičevf drami: »I Lela 6e nosit ka pelin« in »Amo-rikanska jahta u splitsko j luoU. rudi «1 Državno prvenstvo v umetnem drsanju sobota ob 14<$o In ob 2o. url, nedelja ob 11. uri na športnem drsališču SK Ilirije Domači westi • Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle »n rotarci. Na svečanem dobrodelnem plesu v Zagrebu je knez namestnik imel daljši razgovor z zagrebškim guvernerjem rotar-cev Inž. Radovanoim Alaupovlčem. Knez namestnik je častni guverner 77. rotarij-skega distrikta in kot takemu je guverner Alaupovič sporočil izraze vdanosti in spoštovanja zagrebških rotarcev. Knez namestnik je ljubeznivo poudaril, da pazno zasleduje delovanje rotarskega pokreta in se posebno zanima za njihovo okusno opremljeno glasilo. Obžaluje samo, da zaradi obilnih državnih poslov ne more ži-vahneje sodelovati v pokretu. Tudi kneginja Olga je izrekla guvernerju Alaupovi-ču vse svoje simpatije za rotarski pokret. * Rojstni dan kraljeviča TomUlava. Nj. Va. kraljevič Tomislav je včeraj dopolnil 12 let. Rojstni dan je praznoval na Angleškem v koledžu, kjer študira s princem Aleksandram, sinom kneza namestnika Pavla. — Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z te davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo ki se tu di po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni. ki bolehajo na želodcu in čre-vih, pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo. sc celo zadovoljni z okusom kakoi tudi z njenim učinkom. Ogl reg. S. br. ?0474-M. • Spremembe v prometni stroki. Za višjega kontrolorja 6. skupine na postaji Kotoriba je bil imenovan Franjo šnur doslej višji kontrolor na postaji Krapina: za všjega kontrolorja 6. skupine pri generalni direkciji državnih železnic Bogomir Premelč in Anton Jernejčič; za višjega kontrolorja 6. skupine pri direkciji državnih železn c v Zagrebu Josip Bele in Roman Petrin; za glavnega arhivarja 7. skupine Rudolf Iskra. • Napredovanja ln premestitve. Z ukazom. kralj, namestnikov, na predlog g. ministra prosvete so napredovali v IV. položaj no skupino 2. stopnje: Rudol Dostal, Ivan Erbežnik in Mirko Dermelj, strokovni učitelj, na drž. gluhonemnici v Ljubljani. — Z istim ukazom so premeščeni po lastni prošnji: Josip šušteršič, učitelj v Tinju, srez Maribor desni breg, za učitelja v Teharje, celjski srez; Ot lija Domnik, uč teljica v Mežici, sreza dravograjski, za. učiteljico v Kamnik; Marija Svetna, učiteljica v Celju za učiteljico v Črnomlju; Štefan Luthar, učitelj v ^enao^h, za Uč telja v Dolnjo Lendavi. • Diplomirani so kili na pravni {fakulteti univerze v LjuISjani gg. Karel Orel, Miran Ogrin, ViaJlmir Pezdirc. Oroslav Erjavec, vsi iz Ljubljane, Miroslav Veho-vec iz Zabukovce in Ciril žakelj iz Stare vasi pri Logatcu. Čestitamo! • Delavci za Francijo. Francoski parlament je izglasoval zaščito za naše sezonske delavce in naša oblast je dovolila nekaterim delavcem starejših letnikov, ki so zadostili vojaški dolžnosti, odhod v Francijo na delo. Prva skupina 45 delavcev je odpotovala iz Prekmurja oni teden, v kratkem pa bo šlo še okrog 400 delavcev. Vesti, da naši delavci letos ne bodo šli na delo v Nemčijo, so neresnične, ker se v tem pogledu ni nič spremenilo, pač pa je res, da bo v kratkem sklicana anketa vseh odločujoči h činiteljev, da se z novo pogodbo zagotovijo našim delavcem boljši pogoji za pošiljanje denarja v domovino. V Franciji je ostalo čez zimo 2000 naših dve drami naj bi imeli še v tej sezoni nemško premiero. Dr. Branko Gavella rež'ra v Pragi. V Prago je prispel znan. hrvatski režiser dr. Branko Gavella Ln je začel z režijo otraus-sove opere »Arijadc- na Naxu«. V »SrpsKem književnem glasn'ku« nadaljuje Niko Bartulovič svoje spomine na temna leta, ko je bil kot jugoslo-venski nacional st zaprt v mariborski jet-nišnici. V 2. številki objavljeno poglavje iz Bartulovičevih spominov ima naslov: »Noč u bolničkom odeljenju«. V tej številki je med drugim objavljen članek M loša S. Moskovljeviča »Poseban jezik hrvatski«. Pisec polem žira predvsem z dr. Draganom Šafarjem, ki je obsodil vsa prizadevanja, da bi se zedinila duh hrvatskega in duh srbskega jezika in da b. se hrvatski jezik smatral za istovetnega s srbskim. Dr. šafar je zahteval, da mora zagrebška Akademija ukiniti izdajanje Maretičevega »Srpskohrvatskega riječnika« in se posvetiti .zdajanju hrvatskega slovarja. Clan-kar »S:pskega književnega glasnika« odločno odklanja te nazore in citira mnoge izjave o si bsko-hrvatskem jezikovnem edinstvu, med drugim tudi izjavo dr. An-te Radida. — Izmed ostalih člankov v tej številk; naj posebej opozorimo na geopolitično in etnografsko študijo o Vrbaski banovini in na mednarodno-politični prispevek živojina Balugžiča »Borba izmedju medjunarodnog prava i historijske misije u 1939 godine.« Med ocenami poroča Tone Potokar o drugI številki časopisa »Slovenski jezik«, dalje o Petretovem »Poizkusu ilirizna pri Slovencih« in o povesti Antona Ingol ča »Soseska«. Tragična smrt češkega »IiKarja. Praški Hsti poročajo, da je češka likovna umetnost zopet izgubila nadarjenega slikarja iz generacije štiridesetletnikov-. dr. Zdenka Rykra. Bil je zlasti znan kot iznajdljiv inscenator eden izmed sodelavcev nepozabnega rež serja Hillarja, Ta slikar, ki delavcev, v Nemčiji pa okrog 500. V tem številu so posebno močno zastopane žen-{ ske. * Jubilej osnovne šole y Tetovu. Na god sv. Save bo poteklo 120 let, odkar je bila v Tetovu odprta piva srbska osnovna šola, 80 let odkar je današnje šolsko poslopje v Tetovu posvečeno sv. Savi ki 78 let odkar so v Južni Srbiji začeli praznovati god sv. Save. Tetovo bo ta dan svečano proslavijo trojni jubilej. • Novi grobovi. V Mostah je preminila ga. Julija Krušičeva, mesarica in posest-nica. Pogreb bo iz hiše žaiosti, Bezeuško-va 10, v nedeljo ob pol 16. — V Ljubljani je umrl g. Pavel Novak, gostilničar .n posestnik. Pogreb bo v nedeljo ob 16. izpred hiše žalosti, Cesta 29. oktobra 19. — V 62 letu starosti je preminil v ljubljanski bolnišnici g. Franc Zomada, višji stražnik v pokoju. Pogreb bo .zpred mrtvašnice splošne bolnišnice ob 14. na viško pokopališče. — V št. Juriju ob Taboru je komaj 42 let star umrl trgovec g. Vinko Brišink. Pokopali ga bodo v nedeljo ob 10. dopoldne. — V Hrušovcu je preminila ga. Neža Vintarjeva, rojena Dularjeva. Pogreb bo v nedeljo ob 15. na pokopališče v Dolenji Straži. — Rajnkim blag spom.n, žalujočim naše sožalje! | Ljubimec po naročilu g DISKRECIJA ČASTNA ZADEVA! Premiera danes ob 1&, 1». in 2L url Vesela ln zabavna filmska komedija, v kateri so komika, pikanterija, glasba ln plesi odlični činiteiji najbolj uspelega filma te sezone. HELI FINKENZELLEB, TLLEO L1NGEN, 1IANS HOLT KINO SLOGA Telefon 27-30 Smrk, Ivan Šurec, France Podlogar ln orožnik Mllorad Pcpavič, ki so v nekem primeru odločno vzdržali red in varovali interese države. * Poroka. Danes se parodta v Žalcu vrla sokol ska delavka gdč. Mara Fllihova in g. Vekoslav Kramarič, trgovec v Ljubljeni. Čestitamo! • 401.000 dinarjev je vrgel svečani dobrodelni ples pod pokroviteljstvom Nj. Vit>. kneginje Olge v Zagrebu. Bilo je sicer pričakovati, da bo gmotni uspeh te elitne prired tve zelo velik, toda tolikšne vsote ni nihče pričakoval. Vendar se je že pri vhodu v plesno dvorano nabralo 116 000 dinarjev prostovoljnih prispevkov, večina posetnikov pa je nakazala svoje prispevke po ček h na Banovinsko hranilnico. Vsega skupaj je doslej prispelo za zimsko pomoč banovine Hrvatske v zvezi z elitnim plesom 401.000 din. Prihajajo pa 6e nadaljnji prispevki, da bo vsota nemara dosegla pol milijona dinarjev. Denar bo razdeljen siromakom na področju banovine Hrvatske. Svoj delež dob tudi Zagreb, ki vodi posebno akejo za siromašne in brezposelne delavce in je doslej zbral že nad 2.700.000 din. • Kurban bajram. Naši musliman^k bratje pričnejo danes praznovati svoj veliki praznik Kurban bajram. Praznoval ga bodo štiri dni. O tem so obveščena vsa okrajna in šeriatska sodišča v državi. 2e-1 mo muslimanskim bratom srečno praznovanje. * Radijski naročniki dobro vedo, da radio najhitreje obvešča o najnovejših dogodkih. Ce pa hočete svoj sprejemnik pra- Slovanski večer - Tafesr - 2o. L1940. ob 20.30 PROGRAM: SWING RHYTM — BAR — BUFFET — JENKO Predprodaja vstopnic v soboto od 10. do 12. in od 13. do 17. — Tomanova S, tel. 29-74 Na isti naslov reklamacije vabil. mmmmaammmaammmmmammm * Velike svečanosti v Boki Kotorsld. Kakor vsako leto bo Kotor s svojo »Bokeljsko mornarico« tudi letos svečano proslavil dan svojega zaščitnika Sv. Trifuna. Pretekli četrtek je bila slavnostna skupščina »Bokeljslce mornarice«, pričetek skupščine je oznanilo zvonenje s stare cerkve Sv. Marije. Skupščino je vodil podadmiral »Bokeljske mornarice« g. Rudi Gjunio, direktor Zetske plovldbe. Izvolili so malega admirala, ki bo 27. januarja s terase katedrale otvoril letno svečanost. Izvoljen je bil 10-letni Joško Ostreha, za adjutanta pa stari izkušeni pribočnik Mirko Vičevič. Vodja bokeljske mornarice Ivo Miloševič je Izrekel priznanje g. Rudiju Giuniu za njegov trud, da bi stara organizacija »Bokeljske mornarice« obdržala svoj sloves. * Potrdila za 50*/« p°pust pri rednih gledaliških predstavah v ljubljanski drami in operi dobe delavci in delavke v knjižnici Delavske zbornice v Ljubljani (uradne ure vsak delavnik od 10. do 12. ure dopoldne in od 5. do 8. ure zvečer). Nepoznani se morajo legitimirat'. Potrdilo velja za vsako določeno predstavo in za vsakega posameznika. Za svojce ne velja ta ugodnost. Zasebni nameščenci tega popusta niso deležni. * pohvala vestnih Orožnikov. Poveljnik dravskega arožn:škega polka je s posebno naredbo poiivaJil orožniiškega narednika. G videna Zorenča iz štaba mariborske čete, ki je z izredno sposobnostjo pojasn1'! vrsto razibojstev na območju te čete. Nadalje so pohvaljeni narednik Josip Toplak ter kaplarji Alojz Hočevar, Julijan vilno uporabljati in biti točno poučeni, kdaj oddajajo različne postaje poroč la in ostalo, morate biti naročnik »Našega vala«, ki je najboljša slovenska radijska revija n prinaša obširne sporede vseh važnejših evropskih oddajnh postaj, številka »Našega vala« za prihodnji teden objavlja med drugim tudi članek o važnosti radijskega prometa, dva zabavna foljtona, poučno ruibrilko »RacS.0 in televiz!ja« in še marsikaj zanimivega, poleg tega pa tucii poseben izvleček najboljših oddaj za prihodnji teden. Zahtevajte še danes na ogled brezplačno številko, ki vam jo bo uprava takoj poslala: »NAS VAL«, Ljubljana, Knafljeva uJica 5. Mesečna naročnina stane samo 10 din. • Avtobus Ljubljana — Kamnik — G°rnji grad — Ljubno zaradi snežnih žametov ne obratuje. Pričetek obratovanja bo objavljen v časopisih (—) • Družbj sv. Cirila ln Metoda je daroval g. dr. France Trampuž, odvetnik v Kamniku, 100 din v počaščen je spomina blago-pokojnega g. Kajetana Premrova pL Pre-mersteina iz Idrije. Iskrena hvala! • Hud avtomobilski karambol v Breganl. Na mostu tik pred znano tovarno palic v Breganl je prišlo do karam bola luksuznega in tovornega avtomobila. Luksuzni avtomobil tipa Mercedes, last zagrebške tvrdke »Jugefa«, Je vodil tovarniški uradnik Franjo Plečko, ki je peljal tri sopotnike v Hrastnik. Nasproti mu je privozi! tovorni avto tipa Libertl, poln sodov masti ln olja. Oba vozača sta sicer na mostu naglo zavrla, toda na spolzkih tleh sta avtomo- Film ljubezni ln odpuščanja- Kriza sodobnega modernega zakona EiVALD BALSER — LIL DAGOVER — VIKTOR STAAL KINO MATICA, tel. 21-24 — Ob 16., 19. in 21. uri Po ovinkih k sreči NAJBOLJŠA KOMEDIJA SEZONE — to potrjujejo vsi mnogoštevilni, ki so videli film v prvih dveh dneh — je NAJBOLJŠI ČEŠKI IGRALCI! Duhovita in izredno zabavna slika lz sedanjega študentovskega življenja! Ob 16., 19. ln 21. uri VRAŽJI ŠTUDENTJE kino uhion, te i. 22-21 Po odrskem komadu »šola zaklad življenja« LAST: EMONA-FILM, LJUBLJANA bila vendarle hudo trčila skupaj. Luksuzni avto je z vso silo udaril v tovornega, škoda znaša več tisoč dinarjev. ♦ Miloša Tadiča preščejo psihiatri v Beogradu. Kakcr smo včeraj poročali, je sodnk Brkič v Kruševcu izročil mladega ub'jaJca dijaka Milcša Tadiča v banovinsko bolnišnico v Kruševcu, da bi zdrav-n ki preiskali njegovo duševno stanje. Ker pa bolnišnica v Kruševcu nima speciaTsta za psihiatrijo, bodo fanta odtlali psihiatrom v Beogradu. Zdravnik. pravijo, da je Miloševo duševno stanje precej komplicirano. Miloš je adaj ravnodušen in pravi: 'Vem. kdaj in kako sem ustrelil onega bednega delavca Bogosava, toda ne vem, katera je ona skrivnostna sila, ki me je k temu pr pravila.« Neka Miloševa tovari-šica navaja zanimiv primer. Bila je z Milošem na sprehodu na pravoslavni božič in sta srečala enega Izmed najsiromnšnej-šh c:ganov iz Kruševca. Kljub revščini je cigan hS premično razpoložen. Miloš pa ie rekel tovarišici: »Zakaj živi ta človek? Njega bi b:3o treba ub ti!« Rekel je to čisto resno. Odkar so ga priprli, štu-ara fant Freudov »Uvod v psihoanalizo.« Iz Ljubljane u— Pregled obveznikov pasivne zaščite v Ljubljani. Te dni razpošilja mestni za- mnogo pripomogel k pravilnemu smučanju, delodajalci pa so napi-cšeni, naj svojih vajencev ne ovirajo pri udeležbi, temveč naj jim prigovarjajo, da se ob nedeljah s smučanjem okrepe na svežem zia-ku. Jutršnjo nedeljo bo že drugič pouk v tem tečaju ter bo zbor obveznikov ob 8.45 pred staro cerkvijo v Spodnji šl§kL u— Plemenita gesta železničarjev * gorenjskega kolodvora. Nedavno smo poročali o nesreči 16-letne Tončke M o! kova. hčerke delavca v Predolch pri Grosupljem, ki je prišla na svet brez nog in brez ene roke. Socalno in zdravstveno skrbstvo je pri nas tako malo razvito, da. niti za takine največje siromake ni poskrbljeno. Na naše poročilo se je na gorenjskem kolodvoru znašla skupna ž delničar j ev in zasebnikov, ki je za Desrečno dekle zbrala spoštovanja vredno vsoto 613 dn. Družina nesrečne pohabi j enke se darovateljem iskreno zahvaljuje. u— Hrvatski gospodarstveniki v LJubljani. Pišejo nam; Kakor je »Jutro« že poročalo, so konferenci goepodarskih zbornic o davčn; reformi prisostvovali gg. dr. Anton Filipančič, pomočnik finančnega ministra, z osebnim referentom g. ministra, načelnikom dr. Matešem. Svoje bivanje v Ljubljani sta imenovana dva gospoda izkor stila mimo ostalega tudi za poset tukajšnjega Hrvatskega kulturnega društva »Napredak«, kjer sta ostala dve uri v pogovoru s člani društva vse do odhoda vlaka v Beograd. Pri tej priliki jima je predsednik društva g. Harazim poleg napadi. Po tem zakonitem določilu so lah- i "J*?** ob!?zl?žil PriPrave. ® »Hrvatski ko petki :cani v to službo vsi moški, ki v J«? P*' L V ^ ščitni urad pozive za obvezni pregled vseh moških in žensk, ki so po ča. 20 j uredbe o zaščiti pred zračnimi na/padi obvezani. da opravljajo kakršnokoli službo pri pasivni zaščiti mesta pred zračnimi na sokolskem odru v Polju Jutri zvečer ob pol 2o. je dosegel doktorat filozofije, se je v nedeljo iz obupa vrgel pod vlak. Nov član FrancosKe akademije. Pred tednom so se izvršile volitve v Francosko akademijo in je bii izvoljen med nesmrt-nike profesor na College de France Paul H a z a r d. Novi nesrrutnik je eden najod-ličnejših raziskovalcev francoske literarne zgodovine, znamenit italijanist, avtor knjig: »Francoska revolucija in italijanska literatura«, »živa Ital ja«, »Don Quichot-te«, »Kriza evropske zavesti« i. t. d. O Paulu Hazardu je pisal leta 1933. v Ljubljanskem zvonu dr. Anton O c v i r k. ki je nekaj časa poslušal v Parizu njegova predavanja. Ta esej je obenem z originalnim interviewom objavil v svoji knj gi »Razgovori«, ki jo je leta 1933. izdala Tiskovna zadruga v znani zbirki »Slovenske poti«. Obenem s Paulom Hazardom je bil izvoljen za dosmrtnega tajnika aka-dem je Andrče Bellessort. — Pisatelji in vojna. Pariške »LesNou-velles Littčraires« priobčujejo odgovor nekaterih francoskih pisateljev na vprašanje, ali je vojna močno spremenila njihov način gledanja in mišljonja in ali lahko nadaljujejo svoje delo? Zanimiv je odgovor pripovednika Maxenca van der Meerscha, ki pravi, da mora tudi v sedanjih razmerah pisati, samo da zakrije praznoto, ki je prvih petnajst dn; vojne zazijala pred njim. »In tako sem dovršil rokopis majhne knjige, ki ne bo morda nikdar izšla, ker skoraj ne more v tem času nikogar zanimati — zakaj ne vidim človeka, ki bi 6e hotel v tem trenutku zanimat za roman o vrnitvi matere k domačemu ognjišču ... Toda to delo je vsaj preprečilo, da se nisem vdajal žalosti, kakor toblki drugi okrog nas, ki so bili vrženi s svojega vsakdanjega tira.« O svojem nadaljnjem delu pravi, da pripravlja vojni roman in izjavlja, da hoče poslej pisati dela, ki jih bodo ljudje tudi v novih razmerah čitali. »V tem času,« pravi, »se občinstvo skoraj vojni ne pripadajo operativni vojsfci :n so stalno nesposobni, torej vsi stalno nesposobni moški v starosti 21 do 49 let ter vsi moški od 50. do 60. leta, prav tako pa tudi vse ženske °d 17. do 40. leta. Pregled naj ugotovi, kateri obvezanoi so sposobni za pasivno zaščito in za katero vrsto službe so po svojem poklicu in strokovni izobrazbi najbolj usposobljeni, torej nekateri za srnitetsko-kemijsko. gasilsko, tehnično aJl policijsko-varstveno. Opozarjamo torej vse prebivalstvo da je pregled obvezen in da bo imel sitnosti, kdor se neopravičeno ne odzove pozivu. Pregled bo ločeno za posamezne okoliše Ljubljane, seveda pa tudi posebej za moške ln posebej za ženske. Delodajalci naj na dan pregleda, ki se prične vselej ob IS. zvečer, odpuste na pregled pozvano pri njih zaposleno osebje iz službe dosti zgodaj, da se bo mogio o pravem času zglasiti k pregledu. LEPO DARILO za dijaka ali vojaka: smo izpopolnili s 1 šivalnim priborom z ogledalom in poleg dobite še: 1 kom toiletnega mila; 1 aparat za britje, 1 čopič za britje, 10 britvic, 1 milo za britje, 1 zobno ščetko, 1 zobno pasto, 3 steklenico kolonske vode vse to za Din SO.— ako želite, da Vam pošljemo po pošti vplačajte gornji znesek plus din 4.— za pnporočnino na ček. rač. I 13285 ali v znamkah na naslov; Foto T »uri s t — Lojze Šmuc, LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 8. več ne zanima ne za socialno literaturo in ne za dušeslovne subtilnosti. Občinstvo išče v knjigi predvsem nekoliko pozabe, malce omame zoper svoje skrbi. Treba se je zabavati. Ah je taJco slabo, če kdo skrbi, da se množica pošteno zabava? — Raymond M i 11 e t pravi v svojem odgovoru, da je vojna povzročila veliko spremembo v njegovem načinu gledanja in mišljenja. Pokazala mu je, da se človek ne da popraviti, vsaj v nekaterih lastnostih ne. — Andrč T h 6 r i v e sodi. da bo Evropa po sedanji vojni močno spremenila svoje duhovno obličje. Prelom v literaturi. ki so ga povzročala leta 1914 — 1918, je b 1 prav gotovo znatno manjši, kakor bo prelom, ki ga je prinesla vojna leta 1939. Na vprašanje ali bo ta vojna oplodila mlade talente, je Thčiive odgovoril: »Menim, da bo po tej vojni nastalo tško gospodarsko stanje, da bo malo združ'jivo s procvitom literarnih talentov.« Otok Krk v literaturi. V Zagrebu obstoji »Drultvo krčkih Hrvata«, ki izdaja $Krčki ka^ndar«. Je to več kakor obeta naslov: lahko bi rekli, da je koledar neke vrste almanah, ki združuje poleg koledarskih in pr ložnostnlh prispevkov tudi dokaj znanstveno pomembnega gradiva za zgodovino in narodopis tega jadranskega otoka. Tako so v letošnjem koledarju objavljene nekatere še neznane stare narodne pesmi, J. Jarkovič je prispeval članek »Iz novije povijesti krčkih opčina«. Fran BarbaJič »Slič co sa izbora u Baški godine 1873«, M. Polonio piše o zvoniku krške stolne cerkve, Antun Bonifaftič o naših brodovih in ladjah, V. Štefanič o vprašanju muzeja na Kiku. dr. Vladimir Franu-lič obuja spomine s potovanja po Ameriki »Krčki tanac ln so pile u gradu New telesne vzgoje. Tečaj je organiziral mest-York«, Nikola žic pa je prispeval članek j ni oc'sck za telesno vzgojo in ga vodi »Pogled s Krka na Ameriku«. Poleg tega z važni armiSki učitelj Pavel K veder s po-so v koledarju nekateri pesniški in pripo- močjo učiteljev obvezne telesne vzgoje, vedni, kakor tudi poučni sestavki ter ilu- ( eTčaj je vsako nedeljo tega in prihodnje-stracije Vladimirja Kirina, Marka Rašice, ga meseca. Obvezniki so vabljeni, naj se M. Djuriča in drugih. I redno udeiežujejo tega tečaja, ki jim bo u— Pravice na orožne vaje poklicanih delavcev in nameščencev. Mestno poglavarstvo opozarja, da po določilih i 221 obrtnega zakona delojemalcu, ki je zaradi opravljanja vojaške vaje zadržan od svoje službe, ne prestane službeno razmerje in mu ostr.ne pravca do denarnih prejemkov za dobo 4 tednov, če je njegovo službeno razmerje nepretrgano trajalo leto dni in če za ta čas ne prejema od dr-I žave ustrezne od5ko'nine. Ker je mogo-j če. da bi nek i te ri dc-loda.iailci sfkušali to , zakonito določ lo ob'ti, opozarja mestna ; občina vse vpoklicane obvozn ke, ki ima-I jo pravico do te ugodnosti, na njo in I hkrati tudi vse njihove delodajalce, da iz-I poln'jo svojo do'žnost. županom je naročeno s'rc£o izvajanje tega zakonskega dolc«čila ln vestno nadzorstvo v kor st socialno šibkejših slojev. Tudi odbor za podpore še posebej pazi na izpolnjevanje tega določila in bo moral v vsakem primeru. kjer delodajalec ni izpolnil svoje dolžnosti, napraviti prijavo. u— Smučarski tečaj 7J& obveznike telesne vzgoje. Minulo nedeljo se je pričel nede^ki smučarski tečaj za učence strokovnih naialjevaln h šofl, ki so obvam'ph. Orož-nova 100 din, ga. Lenarčičeva 100 din in odbornice 180 din. Odbor KJS se najlepše zahvaljuje. — Ob grobu se je poslovila od ge. Brumnove podpredsednica gospa ANSKA NOČ z revijo narodnih noš. SOKOLSKA DVORANA — MARIBOR DANES SOBOTA, 20. I. 1940. a— V decembru 1650 nemških državljanov preko severne meje. Zanimivo je, da je prispelo v decembru i. 1939. preko severne meje v našo državo samo 10.851 potnikov. To število je razmerno majhno, če pomislimo, da jih je bilo v decembru leta 1938. za skoraj dve tretjini več. to je 27.423. Med temi potniki je bilo največ naših državljanov. katerih je dopotovalo v državo 7617. odpotovalo pa 964. Nemških državljanov je dopotovalo 1650, odpotovalo pa 1622. Razen tega je bilo med dopotovavši-mi 1436 Bolgarov, 45 Italijanov, 30 Čehov, 10 Poljakov in 3 Angleži. Značilno je, da so v sedanjih časih Bolgari v obmejnem prometu na tretjem mestu, ki so ga pred leti zavzemali Čehi. Vseh potnikov, ki so v preteklem letu dopotovali in odpotovali preko Maribora, Dravograda, Gornje Radgone in St. IIja, je bilo 261.175. To število je zanimivo, ker kaže, da je šlo v preteklem letu preko naše severne meje 13.562 potnikov več kakor v letu 1938. ko je skupno odpotovalo in dopotovalo preko severne meje 247.613 oseb. a— 705 Bolgarov se je vračalo v domovino. V noči na petek je prispel v Maribor poseben vlak s 705 bolgarskimi delavci, ki so se vračali s sezonskega dela v Nemčiji v domovino. Zanimivo je. da je potovalo s posebnim viakom preko Maribora 318 delavcev iz Bolgarije, ki so šli delat v Nemčijo v razne industrijske tvornice. a — Svetosavska proslava bo v soboto 27 t. m. v Sokolskem domu z bogato izbranim sporedom. (—) a — Veliki selniški brod miruje. Zaradi padca dravske struge je velik brod v Selnici ob Dravi obstal na gramozu. Promet preko Drave se do nadaljnjega lahko vrši le z manjšim čolnom. * * * OUliTNI * kY Y L K S* —* *21* j a n*u ar ja ** * NARODNI DOM a — Nepreklinco zadnjič. Ker mora gledališče orkestrski material za »Navihan-ko« vrniti že prihodnji teden, bo nepreklicno zadnja uprizoritev jutri v nedeljo popoldne ob znižanih cenah. a — Ni likvidacije. Mariborčani so se precej spogledovali, ko so opazili, da so pred Vetrinjsko ulico 15 nakladali velike količine blaga. V zvezi s tem so krožile po Mariboru najrazličnejše govorice, med drugim tudi ta, da bo znana mariborska tvrdka likvidirala. Toda kmalu se je pokazalo, da je tvrdka popolnoma izpraznila dosedanjo zalogo, ker si je hotela napol- ZAČETEK OB 20. URL mg. ph. Nada Orožnova in ne ga. Salamu-nova, kakor smo prvotno javili. j— Odsek Zveze Maistrovih borcev v Ptuju ima svoj redni letni občn. zbor v nedeljo 21. t. m. ob 9. v Narodnem domu. članstvo se poziva k polnoštevilni udeležbi. j— Zvočni ldno bo predvajal v soboto 20. t. m. ob 20. in v nedeljo ob pol 16., pol 19. in pol 21. uri film »Šola herojev«. To je francoski film, himna junakov, ki so posvetili življenje domovini. Iz Trbovelj t— Zadnje dni je padlo po nadih hribih toliko snega, da je razgibal smučarsko življenje z vso živahnostjo, saj nud jo naši vrhovi kot pogosto obiskane izletniške točke najugodnejše prilike za idealne smu- ka. Zato se je odtoCfl todl ■imflaiaM ktob »Trbovlje«, da je razpisal tekmo patroi s Mrzlice v nedeljo 21. L m. Prav tako priredi Smučarski klub SPD v dneh od 22. do 28. t. m. damski smučarski tečaj pod vodstvom saveznega smučarskega učitelja g. Ivana Gorjupa. Sestanek bo v ponedeljek ob 14.30 v gostilni pri Fricu. Vse podrobnosti pa se izvedo istotam ali pri g. Plav-šaku, načelniku odseka. Pa tudi Sv. Planina je bila deležna ob.lnega snega, ki je nanovo padel 30 cm visoko na staro podlago. Ker je vreme jasno in popolnoma mirno, bodo imeli turisti najlepši užitek, na kar vse obiskovalce opozarjamo. Znani hotel Ana, ki kakor mogočen grad čuva to planino na njenem vrhu, bo s svojo po-strežljivo kuh njo gostoljubno sprejel po-setnike, ki pridejo, da se naužijejo opojnih lepot v beli prirodi. Iz Rajhenburga r— Predpu^tnih prireditev tudi letos ne bo manjkalo. Nekaj posebnega bo vsekakor veselica podružnice SPD »Bohor«, ki bo 28. januarja v Sokolskem domu. Tej bo 4. februarja sledila maškerada, ki jo bo priredilo sokolsko društvo. Potem pridejo na vrsto še gasilci, ki bodo moralii prireditev postaviti že v pustni čas. Iz Prekmurja pm— Skoda po požarih v murskosobo-škem srezu je lani dosegla vsoto 1,332.000 din. Na zavarovanih poslopjih je b lo škode 829.000 din, nad pol milijona pa je bilo škode na nezavarovanih poslopjih. Preteklo leto je doseglo tudi višek v številu požarov, ki jih je bilo 59, med njimi 6 večjih, 16 srednjih in 37 manjših. Gasilcev je sodelovalo pri požarih 1507, gasili so pa 245 ur. Iz Zagorja a— PlaninSkO-iovsKo-smučarsKa veselica, ki bo v Sokolskem domu v nedeljo 21. t. m. zvečer, bo letošnja najlepša pred-piLStna prireditev. Lepo okrašena dvorana naravnost vabi v svoje zatdje. Planinska koča nam bo nuoila razne dobrote, lovci bodo pa pokazali svoje spretnosti na strelišču. Vabljeni ste zato vsi prijatelji narave ■in neprisiljene, lovske in smučarske zabave. I zapisov I ta t.nrrv K sumiti odpisom dubioznih terjatev pri Narodni banki že včeraj smo poročali, da je širši upravni odbor Narodne banke odobril bilanco za preteklo leto, ki bo predložena občnemu zboru dne 3. marca. Po tej bilanci je imela Narodna banka lani čisti dobiček 52.7 milijona, to je približno toliko, kakor v prejšnjem letu. Ta čisti dobiček so razdelili tako, da se dodeli rezervnemu fondu 10 milijonov, država dobi kot delež na dobičku 17.3 milijona din, delničarjem pa ostane 25.4 milijona din. Razdelitev dobička se je gibala zadnja leta naslednje (v milijonih din): čisti dot. delež dob. za dob. rez. fon. države delničarje 1930 1931 1932 1933 1934 1935 i 1936 i 1S37 I 1938 1939 64.5 95.2 24.0 26.2 33.1 33.7 41.0 56.5 52.9 52.7 2.3 1.2 2.3 1.7 1.7 2.1 17.5 12.0 10.0 38.7 66.4 4.2 4.9 9.8 10.2 14.7 14.7 16.0 17.3 25.8 37.5 18.6 19.0 21.6 21.8 24.3 24.3 24.9 25.4 2e tretje leto odkazuje Narodna banka lz čistega dobička izredno visoke zneske rezervnemu fondu, kar ima predvsem posledico, da se zaradi teh visokih dotacij nu7skiadišče7popolnomrnovim"biagom. ! zmanjša delež države na dobičku. 2e lani a - Strah mariborskih natakarjev zajet, j smo v teJ zvezl clti,raxU 5 J" f*011® ° rodni banki, ki določa, da ima Narodna banka svoj rezervni fond, ki služI za kritje morebitnih izgub. Toda Narodna banka V zadnjem času se je pojavil v Mariboru poseben specijalist. Mladenič Janko B. si je nabavil več avtomatskih ključev, s katerimi je odpiral natakarjem v kolodvorski restavraciji in kavarni Astoriji njihove hove omarice in jih praznil. Policija pa je mladeniča, ki je zapravljal denar v druščini nočnih deklic, kmalu zajela in ga izročila v sndne zapore. a— Berač-razbijač. 4? 'etn? Ludvik Prenk je berač svoie vrste. Včasih je nasilen in nad'ežen. Neki stranki v Vetrinjski ulici ie v svoji nasilnosti razbil celo šipe na vratih Berača razbijača so prijeli ter izgnali iz Maribora. Iz Celja e— Cell«kl šnhlsti bodo gostovali jutri v Zagrebu. Celjski šahovski klub bo igral v nedeljo 21. t. m. ob 13.30 v Zagrebu z obrtniškim šahovskim klubom revanžno prijateljsko medmestno tekmo na 10 deskah. V Celju so Celjani lani 11. junija premagali Zagrebčane s 6 ln pol : 1 ln pol. Celjski šahovski klub bo postavil po večini drugo moštvo, ker šest glavnih igralcev ne bo nastopilo. Odhod iz Celja v nedeljo z vlakom ob 6.48 zjutraj. e— K poročilu o napMu n« .Jakoba Smo-dejn Iz Smartnega ob Pakl, ki smo ga objavili v četrtek, nam poročajo, da se brata Juril ln Jn&e Stokovrik nista udeležila napada. Tudi glede Lebiča še nI ugotovljeno, ali je sodeloval pri napadu. e— Snežne razmere v petek 19. t. m. Mo-zirska koča na Golteh (1344 m): —11, oblačno, 30 cm pršiča na podlagi 50 cm, smuka odlična. Celjska koča (700 m): —10 rahlo oblačno, 20 cm pršiča na podlagi 20 cm, smuka izvrstna. e— Zdravniško dežurno službo rs dane Or'?T> bo imel jutri zdmvnik dr. Drago Mušič na Cankarjevi cestL »7 BLED. Zvočni k'no prinaša, danes n jutri napeti velefilm »Vražji pHoti«. Igrajo Clark Gable, Mirna Loy in Spencer Tra- j cy. Običajni dodatek. (—) DOLNJI LOGATEC. Zvočni kino Sokol bo predvajal danes ob 20. in jutri ob 16. in 20. prekrasni velefilm o indijski brigadi »Čuvarji Indije« Film, k: si ga morate ogledati! Sokoli podpirajte in posedajte sokolski kino! (—) LJUTOMER. Zvočni k*no Sokolskr' dem j Prakss odpisov pri Narodni banki ni samo bo predvajal danes ob 20. in v nedeljo oto j v nasprotju z zakonom, ki pravi, da služi 16. in ob 20 film »Polarni sij«. V glavni rezervni fond za kriti« Izgub, temveč se vlogi Sonja Henie Naslednji film dne 27. izvaja tako, kakor da bi bilo v zakonu na-fca 2S. t. m, (—X 1 pisano, da gredo vse izgube Nerodne ban- svojih ogromnih izgub, nastalih zaradi lahkomiselnega kreditiranja centrale, ni odpisovala na breme tega rezervnega fonda, temveč je to breme odvalila na državo. Odpisovala je svoje dubiozne terjatve lz dobička, kar je povzročilo ustrezno zmanjšanje deleža države na dobičku, ki je bil zaradi tega v letih največjih odpisov minimalen, kakor je to razvidno lz gornje primerjave. Leta 1930 je znašal delež države skoro 39 milijonov, naslednje leto se je povzpel celo na 56 milijonov, potem pa je v naslednjih letih zdrknil navzdol na 4 do 5 milijonov ln je tudi lani dosegel le 17.3 milijona din. Navzlic izgubam povečanje rezerv Rezervni fond, ki bi moral služiti po zakonu za odpise izgub, se je v letih največjih odpisov, to je od leta 1931. potrojil, saj se je povečal od 83 na 248 milijonov din (zaradi vsakoletnih dotacij in višjih tečajev vrednostnih papirjev), kar predstavlja povečanje premoženja družbe, ki se v primeru likvidacije davka prosto razdeli med delničarje (rezervni fond je že večji od glavnice, ki znaša 180 milijonov din). Delničarji sami so v letih največji odpisov dobivali lepe dividende, člani uprav pa visoke tantjeme, Ie država, ki ji gre po zakonu pravica na delež pri dobičku, kot nekako nadomestilo za davke, se je morala zadovoljiti z razmeroma malenkostnimi zneski. Ko se je leta 1937. zmanjšala potreba odpisov dubioznih terjatev in bi se moral povečati delež države pri dobičku, je uprava Narodne banke našla drug izhod. Da prepreči večjo udeležbo države, Je izkoristila slabo stilizacijo čl. 7 zakona o Narodni banki, ki določa, da se mora vsako leto od čistega dobička odbiti najmanj 5%, dokler rezervni fond ne doseže 300 milijonov din. Do leta 1937. so se gibale dotacije rezervnemu fondu na višini 5*/», to je med 1.7 in 2.3 milijona din. V tem letu pi so odkazall rezervnemu fondu kar 17.5 milijona din (31% čistega dobička), v naslednjem letu 12 milijonov din, od lanskega čistega dobička pa so navzlic znova povečanim odpisom dodelili rezervnemu fondu 10 milijonov (19%). Kakšen pomen Ima Se rezervni fond fe ne služi za kritje Izgub ln se vrhu tega v letih največjih odnisov Se nadalje dotlra. ke samo na breme udeležbe države pri dobičku ali da nosi država vse posledice za slabo poslovanje. V zgodovini novčaničnih bank Je sploh edinstven primer, da novčanična banka utrpi izgube pri meničnem portfelju, ko velja povsod načelo, da novčanična banka eskontira le menice z najmanj tremi sigurnimi podpisi (kar določa tudi naš zakon), tako da je dana popolna sigurnost. Pri naši Narodni banki pa smo že pred nastopom gospodarske krize, torej v normalnih razmerah, zabeležili vsako leto znatne izgub® na portfelju. Ko pa je nastopila denarna kriza, so dosegle te izgube ogromne zneske, saj je morala Narodna banka v letu 1932 odpisati skoro 51 milijonov din, v naslednjem letu 63 milijonov, v letu 1934 nadaljnjih 33 milijonov in v letu 1935 32 milijonov; naslednji dve leti so ti odpisi padli na 15 milijonov odnosno 10 milijonov in so predlanskim popustili na 8 milijonov. Novi odpisi Izgub Praksa odpisov izgub na breme države, daje Narodni banki, kakor vse kaže, le še novo potuho za lahkomiselno kreditiranje, kajti račun izgube in dobička za preteklo leto zaznamuje zopet novo povečanje odpisov dubioznih terjatev, saj je bilo treba v lanskem letu odpisati kar 24.5 milijona din, čeprav so se razmere na našeni denarnem in kreditnem trgu že bistveno normalizirale in so likvidirane že vse izgube iz dobe gospodarske in kreditne krize. Tndi lani Narodna banka te izgube ni odpisala na breme visokonaraslega rezervnega fonda. Nasprotno, še dotirala Je rezervni fond z nadaljnjim zneskom 10 milijonov din. Tudi delničarji dobe nespremenjeno dividendo. Le država se mora zadovoljiti z zneskom 17.3 milijona din. Vse to se dogaja v času, ko zahteva država z davčno reformo ogromne nove žrtve od davkoplačevalcev ln ko se splošno nagla-Sa, da je treba Interes obrambe naSe samostojnosti predpostaviti ostalim zasebnim interesom. Celotna izguba Je narasla na 203 milijone Vsiljuje se nam tudi vpraSanje, zakaj so potrebne tako velike dotacije rezervnemu fondu, če se ta fond ne uporablja za namene, ki jih določa zakon, to Je za pokrivanje morebitnih izgub. Ce bi Narodna banka vse Izgube zadnjih let odpisovala na breme rezervnega fonda, bi se ta fond tudi ne izčrpal in bi navzlic temu ostala glavnica nedotaknjena, kajti od leta 1929. je Narodna banka odpisala za 263 milijonov din dubioznih terjatev, od katerih pa je naknadno izterjala skoro 60 milijonov, tako da znaša celotna izguba 203 milijone din. Navzlic znatnim odpisom pa Je Narodna banka v zadnjih letih uporablja Se znatno povečane zneske za amortizacije in Je v ta namen v letu 1939 iz doseženega kosmatega dobička Izločila 21.3 milijona din nasproti 16 8. 11 B in 8.5 milijona din v prejšnjih treh letih. Upravni stroški so narasli na 70 milijonov Tudi znatno povečanje upravnih stroškov ni povzročilo zmanšanja dobička za delničarje. Lani so upravni stroški Narodne banke narasli na 70.4 milijona din nasproti 57.7 milijona din v prejšnjem letu (pred 10 leti so se upravni stroški gibali Se izpod 40 milijonov din). Vse te narasle izdatke, povečane odpise in povečano amortizacijo je Narodna banka krila iz precej naraslega kosmatega dobička, ki se Je povzpel na 169 milijonov din nasproti 136 milijonom v prejSnjih dveh letih. Dohodki od eskontnih obresti so se lan! spričo povečanja eskonta dvignili na 86 milijonov din (v prelSnlem letu 70), dohodki od vrednostnih papirjev pa so znaSall 1*5 mllilona din (12.0). dohodki od lombardnlh obresti pa 6.3 milijona din j (C.4). Nova je v računu Izgube In dobička j postavka obresti od državnih blagajniških I narodno obrambo in od booov za narodno obrambo, ki so znašali lani 0.45 milijona din. Poseono pa so se v lanskem ietu dvignili tako zvani rasni dohodki, ki so v višini milijona din na- sproti 34.0, 28.7 in 15.8 milijona din v prejšnjih treh letih. Od leta 1936. so s« ti razni dohodki več nego potrojiiL Tu gre očitno za razne provizije, ki jih Narodna banka pobira v svojem poslovanju, ziasti v klirinškem poslovanju z inozemstvom. Konferenca hrvatskih gospodarskih zbornic Dopoicme se je pričeta v zagrebški tr-govsKi zoornici komerenca zastopnikov vseh hrvatskih gospodarskih zbornic. Na dnevnem reciu je Dno tudi vprašanje davčne reioime. Ker je bua na državni kon-ierenci zoorruc v Ljubljani sprejeta izjava pomočnika finančnega ministra dr. Fiii-panciča, po kateri se booo mogie samo do fcotove meje upoštevati žeije gospodarstvenikov, v koakor bi to ne vpiivaio na končni finančni eiekt, so tudi hrvatske gospodarske zbornice prilagodile svoje zaclrza-nje. Konferenca Je trajala ves dan. Udeležili so se je poieg zastopnikov trgovskih, industrijskih in obrtniških zbornic s področja banovine Hrvatske, tudi inženjerske zbornice ter ostale gospodarske korporacij e. Vodil jo je predsednik zagrebške Trgovinske zbornice dr. Stjepan Krasnik. Najprej so razpravljali o stališču hrvatskih gospodarskih zbornic glede uveljav-ljenja zakonov, uredb in pravilnikov gospodarskega značaja brez zaslišanja gospodarskih zbornic kakor tudi glede imenovanja članov raznih gospodarskih delegacij, ustanov in odborov gospodarskega značaja brez sodelovanja gospodarskih zbornic. O tem je poročal predsednik osje-ške zbornice Galovac, ki je med drugim z ostrimi besedami kritiziral delo Gospodarske sloge. Proti njegovim izvajanjem so nastopili predsednik »Sloge hrvatskih pri-vrednikov« Viktor Sedmak, predsednik Zveze trgovskih udruženj Martin Jak ovac, ki je poudarjal potrebo osnovanja vrhovnega gospodarskega sveta in predsednik Trgovinsko-industrijske zbornice v Splitu Marij Ferič. Debato je zaključil dr. Krasnik, ki se Je izjavil za to, da se na mero-dajnlh mestih predlaga ustanovitev gospodarskega sveta za banovino Hrvatsko, kar je bilo soglasno sprejeta O nedostatkih uredbe o zaščiti kmečkih posestev je poročal tajnik osješke Trgovinsko Industrijske zbornice Beljan. Glavni tajnik zagrebške Trgovinske zbornice dr Fleischer je poročal o uredbi za pobijanje draginje. 2ivahna razprava se je razvila o vprašanju razdolžitve srednjega stanu. Osješka zbornica se je po svojem predsedniku Josipu Galovcu izrekla proti taki zaščiti In je v tem pogledu predložila pismen predlog. ZmanjSan obtok bankovcev V zadnjem tednu decembra se je nai obtok bankovcev, kakor je znano, občutno povečal, in sicer za 407 milijonov din. Prvi teden januarja je prinesel le neznatno zmanjšanje za 18.5 milijona din. Najnovejši izkaz Narodne banke od 15. t. m. pa zaznamuje nadaljnje skrčenje za 101.3 na 9578.3 mil jona din (lani 6586.8). Obveznosti na pokaz so se istočasno precej povečale, ln sicer za 288.7 na 2219.5 milijona din (lani 2295.4). Zlati zaklad se je v drugem tednu januarja povečal za 2.0 na 1990.7 milijona stabilizacijskih din (lani 1910.4) v stvarni vrednosti 3185.1 milijona din. Devize, ki se ne vštejejo v podlago, so se v drugem tednu januarja skrčile za 60.6 na 678.7 milijona din (lani 587.8). Nadalje bo se občutno skrčila men čna in lombardna posojila za 48.8 na 2044.6 milijona din (lani 1720.1). Od najvišjega stanja ob koncu oktobra so se menična ln lombardna posojila že skrčila za 529 milijonov din, kar priča, da je popustila napetost na našem denarnem trgu. Znova pa je v drugem tednu januarja narasla postavka eskont ranih bonov za narodno obrambo, In sicer za 276.0 na 1128.0 milijona din. Skupna vsota eskonti ranih bonov za narodno obrambo in blagajniških zapisov za narodno obrambo je s tem narasla na 1962 milijonov din. Glede na vrednost zlate podlage v vrednosti 3185 m li Jonov din, znaša kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz 26.99®/» nasproti 27.40% v prejšnjem tednu. Zoper nevarnosti Infekcije skozi ustno duplino poskusit« okusne Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka din 8.—, velikega zavitka din 16.—. Ogl. reg. S. br. 15510 27/5. 1939 poleg tega pa tudi znatne množine renskega rizlinga, zelenega silvanca, rulandca, dišečega traminca, muSkata >damasce-ner«, zastopana pa bodo tudi Bouvierova ranina in portugalka. Vina bodo vsa izključno iz ormoško-ljutomerskega vinarskega okoliša. Železniške zveze so ugodne. Cene bodo zmerne in bo lahko vsak interesent kril svojo potrebo v teh vinih. Prijatelje jeruzalemčana vabi Vinarska zadruga »Jeruzalemčan«. «= Dobave. Direkcija rudnika Senjskl rudnik sprejema do 23. t. m. ponudbe za dobavo jeklenih cevi, do 25. t. m. za dobavo brzoreznega cementa, do 30. t. m. za dobavo strojnih žag, strojnih ročnih žag, cevi iz kovnega železa, do 6. februarja pa za dobavo električnih svedrov in pocinkane pločev ne. 2. hldroplanska komanda v Divuljah sprejema do 12. februarja ponudbe za dobavo raznih bukovih vesel, do 13. februarja pa za dobavo 50 komadov belih volnenih kocev. — Licitacije. Dne 23. t m. bo pri zavodu za Izdelavo oblačil za vojsko v Beogradu in Istočasno v S. odd. v Zagrebu licitacija za dobavo amerikan platna, 24. t. m. pa za dobavo usnja kravine ter lane-nega sukanca. Dne 22. t. m. bo pri štabu zrakoplovstva vojske v Zemunu licitacija za dobavo ,10 avtobusnih karoserij. Dne 27. t. m. bo pri direkciji pomorskega prometa v Splitu licitacija za dobavo 20 z.msklh plaščev. Borze Na Jugoslovensfkih borzah notfrajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Za grške bone je bilo v Zagrebu povpraševanje po 32 25. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Beograjska borza danes zaradi pravoslavnega peraanifca ni posloval a. Na zagrebškem efektnem tržišču j® Vojna škoda pri slabi tendenc: notirala 418 — 423. Tudi v ostalih državnih vrednotah nI bilo zaključkov, pač pa je bil zabeležen promet v delnicah Trboveljske po 240. Devize Ljubljana. OfVelni tečaji: London 175 f —178.20, Pariz 98.90 — 101.20 New Yerk i 4425 — 4485, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2354.75 — 2392 75 Bruselj 745.20 — 747.20. Tečaji na svobodnem trgu: London 216.17—219.37, Pariz 122.22—124 52, New York 5480 — 5520. Curih 1228.18 — 1238.18, Amsterdam 2908.26 — 2946 26, l Bruselj 920.36 — 932.36. Curih. Beograd 10. Pariz 10.01, Lcn-' don 17.67, New York 446, Bruselj 17.15, i MIlan 22.50, Amsterdam 237.375. Berlin j 178.62, Stockholm 106.15, Oslo 101.35 K5-! benhavn 86.05, Sofija 5.30, BudimjpaSta ; 79, Atene 3.35, Bukarešta 3.30. ! Efekt! 1 Zagreb. Drfevne vrednote: Vojna Sko-| da 418 — 423, 4% agrarne 53 bi., 4% so-j verne agTarne 52 bi., 6»/o begluške 72 — 1 74, 6»/. dalm. agrarne 67 — 68.50, 6% šumske 68 bJ., 7% lnvest. 97 den., 7«/® . stabillz. 97 bi., 7% Blair 86.50 — 88,8»/e Blair 96 — 98; delnice: Narodna banka 7400 den., PAB 190 — 195, Trboveljska 240 — 245 (240). Gutman 40 — 53, še-čerana Osijek 135 den., Osaječika ljevaonir oa 160 bi. Blagovna tržišča žito -f- Chlcago, 19. jan. Začetni tečaji: pšenica: za maj 101.75, za julij 99.50, za sept. 98.50; koruza: za maj 58.625, za jiilU 58.50. + W*nnlpeg, 19. jan. Začetni tečaji: pšenica: za maj 87.125, za julij 87.75, za okt. 89. •}- Novo^adska blagovna borza (19. t. m.). Borza danes ni poslovala. Gospodarske vesti ■» K pomanjkanju premoga objavlja zagrebški »Jugoslovenskl Lloyd« naslednji komentar: V zadnjem času bo »e r našem tisku pojavile razne vesti v zvezi s pomanjkanjem premoga v nekaterih kon-zumnih centrih (zlasti v Beogradu in Zagrebu) in premoga za našo pomorsko plovbo. V tej zvezi so bili iznešeni napadi na naše premogovnike. Za pomanjkanje premoga pa niso odgovorni naši privatni m ^ ......................~ - premogovniki. V letih krize so naše dr- j ne^da^M up^tev^U dniga "^pra^ žavne železn ce. ki trošljo največ domače- ' ga premoga, brezobzirno reduc:rale dobave privatnim rudnikom ln so bili mnogi rudniki prisiljeni omejiti obrat in ustaviti 1 dela v mnogih rovih. Niso otvarjali novih rovov in niso izvršili nobenih investicij. Sedaj pa ni mogoče na mah v nekaj mescih povečati produkcijo, saj Je za povečanje produkcije potrebno, da se otvarjajo novi rovi in da se izvršijo nove investicije. Naši rudniki južno od Beograda Imajo še razmeroma dovolj premoga za oskrbo Beograda in tamoSmje industrije. Ce v Beogradu primanjkuje premoga je krivda tudi na trgovini, ki nima potrebnih zalog. Sedaj v zimi sploh nI mogoče v najkrajšem času dobaviti potrebnih količin premoga. Tudi za naše iparoplovne družbe ni potrebnih zalog. Tako bi bile potrebne večje zaloge v Metkovlču (za mostarskl premog) in na Sušaku (za trboveljski premog), da bi se Iz teh zalog lahko jemal premog v času prometnih težkoč. Pomanjkanje premoga za industrijo se občuti tudi v Sloveniji tn so morala nekatera podjetja omejiti obratovanje, ker niso imela premoga. Pomanjkanje pa nastaja, tudi zaradi nepravilne manipulacije s vagoni ki se včasih pošiljajo v najbolj južne kraje la se potem prazni vračajo po več sto kilometrov. m vinski sejem ln raz*tavm v Ivanjkov- cfh bo tudi letos v sredo 24. t. m. s začetkom ob 8. uri v dvorani tik kolodvora. Pr javi jena so v pretežni večini sordrana vina, pa tudi 1263 hI mešanega nasada. Od sortnih vin je prijavljeno 707 Id fiipo-na. 817 hI laškega rizlinga, 279 muškat- Mokronog potrebuje vodovod Mokronog, 19. januarja VpraSanje vodovoda v Mokronogu je že dolgo časa na dnevnem redu. Vodovod jo za trg že lz zdravstvenih ozlrov velikega šanja, ki niso nič manj važna za gospodarski napredek kraja. Ze pred leti so bili izdelani potrebni načrti, a v preteklem letu so strokovnjaki banske uprave ponovno preiskali teren, se-; stavili primerne načrte in proračun in ! dovoljena je za vodovod tudi izdatna dr-j žavna podpora. Nadejati se je. da bo tudi I banovina s svojim deležem prispevala pri-1 merno pomoč. Da pride čimprej do gradit-| ve potrebnega vodovoda, je odvisno pač te Se od domačih činiteljev, kako bodo znali pril ko izrabiti in določiti svoj delež, ki Jo do uresničenja vodovodnega vprašanja še potreben. Trgu Mokronog sicer ne primanjkuj® vode, toda večina te talne vode ni pitna. Z zgradbo vodovoda bi rešeno eno najvažnejših vprašanj Mokronoga, ki bi z vodovodom tudi v tujskoproanetnem oziru napredoval Prirastek koles v Prekntnrjn Delavci, ki so bili na delu v Nemčiji so smeli poslati domov po pošti samo 400 mark, ostali denar, ki so ga zaslužili, pa so morali porabiti v Nemčiji ali pa kupiti zanj praktičnih izdelkov, ki so jih smeli nato brez carine uvoziti v našo državot Delavci so najrajši vzeli s seboj kolesa, za katera so dobili pri prevozu posebne vagone Računajo, da so sezonci za svojo uporabo pripeljali iz Nemčije okrog 4500 koles. Od t« vsote odpadeta vsaj dve tretjini na Prekmurje, tako da v Prekmurju sega sUvanaa, 219 hI belega burgundoa, i kmalu ae bo človeka, ki ne bi imel Htf« Sneg zakriva topove MICHEL ZfiVACOs ROMAN. Veselje kakor žalost, up kakor strah, vsakršno znamenje čuvstva mu je bilo prepovedano. Bil je stroj za izvrševanje ukazov. Negibno kakor kip, z glasom, v katerem ni bilo slišati niti najmanjšega nedovoljenega poudarka, je zdaj ta stroj naznanil: »Dva plemiča sta pravkar prišla in pričakujeta gospoda grofa v orožni dvorani.« »Kdo sta?« je vprašal Loraydan. »Sansac in Esse,« je pomislil. »Ali se jima mudi, zvestima dušama!« »Gospod de Maugency in gospod kralj,« je mirno odvrnil Brisard. »Kralj!...« Velikaš je poskočil, zdirial v dvorano, kier ga je čakal gospodar, in z vsemi znamenji prekipevajočega veselja in hlapčevske vdanosti planil k Francu I., ki je sedel v velikem grbovnem naslanjaču. »Oh, sire! Sire!« ie zaieclial in toliko da se ni vrgel pred niim na tla. »Nikoli si ne odpustim, da me ni bilo doma!... In zdaj... oh. ne zamerite moji izpozabi! Drznil sem se izpregovoriti, ne da bi me bilo vaše veličanstvo vprašalo...« »Nu, nu,« je veselo rekel Franc I., »daj si dopovedati, da tu ni kralja... in da si tu doma!« »Ne jaz: Vi, sire, ste doma... kajti moja hiša je vaša hiša ...« »Nu, nu, dovolj .. pozdravi Maugencyja: potem pa poročaj o svojem potovanju.« Loraydan je objel Maugencyja, plemiča zelo odličnega lica in nastopa, ki je ta dokaz giofovega prijateljstva dokaj hladno sprejel. Franc I. je bil v preprosti temni obleki iz flan-drskega sukna, ki jo je nosil z vso prirojeno eleganco Valoiških. Njegov bledi, utrujeni obraz je s^er pričal o prenatezanju v užitkih, vendar je bil ob tem času še zdrav na pogled in ni kazal znamenj okrutne bolezni, ki ga je pobrala osem let pozneje. Kar pa zadeva njegov ob:sk pri grofu de Loraydanu, je bilo to pri njem že navada. Vsak čas ie zaskočil katerega izmed plemičev, ki jim je bil naklonjen, na niegovem domu ter ga povabil s seboj: »Dajva, pojdi va se klatit po mestu...« »Nu, kaj si delal, odkar si zapustil Pariz?« »Sire.« je rekel Loraydan, »storil sem kakor mi je bilo naročilo vaše veličanstvo: spremil sem kraljeviča in konetabla do Anpoulema, a naiveč spiti se družil z gospodom de Ulloa. V Angoulemu sem se poslovil od španskega gospoda, ki je s princema in niunim spremstvom nadaljeval pot proti Bi-dassoi. Danes sem se vrnil in sem bil pravkar namenjen v Louvre... To je vse, veličanstvo.« Franc I se je vprašujoče ozrl na grofa Loray-dan je ogibliivo skomignil z rameni... Maugency ?e je umaknil v stran. »Vpričo Rolanda lahko govoriš brez skrbi,« je rekel kralj in dobrohotno mignil plemiču, naj se vrne. »Če je tako,« je nadaljeval Loraydan, »naj izvoli ^aše veličanstvo vedeti, da sem po naročilu vašega veličanstva storil vse. kar sem le mogel, da si pridelam zaupanje in prijateljstvo gospoda guvernerja de Ulloa.« »Se ti je posrečilo?« je živahno vprašal Franc I. »Nad vse pričakovanje, sire. Tako docela, da mi ,e vrli dostojanstvenik ponudil, naj se preselim v njegovo seviPsko gubern^o. Okoristil sem se torej s tem zaiiparrem in poskusil pregovoriti gospoda de UHoa. nai bi se pri njegovem veličanstvu španskem kralju zavzel v smislu, ki ste mi ga naznanili.« »To^ei si načel vpra^nie Milana?« »Da. sire. Vsak dan sem zabaval guvernerja s pripovedovanjem o tem. kol:kanj močno si vaše veličarstvo želi dobiti vojvodino milansko spet v svo'o oblast. Po vašem ukazu sem mu najprej namignil, da bo samo za to ceno moči ustvariti trajen mir. in po drugi strani, da vaša kraljevska hva-iožrost nasproti tistemu kdor bi pripravil cesarja do trke pravične ured;tve. ne bi poznala mej.« »Nu?« ie rek^l krali. ki ie napeto roslušal. »Nu sire. ti šparski hidalgi so preveiani kakor l f I V žalosti naznanjamo vsem prijateljem In znancem, da nas je po dolgem trpljenju za vedno zapustil naš preljubi mož, dobri atek, brat, zet in svak, gospod VINKO BRIŠNIK TRGOVEC v petek ob 15. ur! v starosti 42 let. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo ob 10. tiri dopoldne na farno pokopališče v St. J ur ju ob Taboru. SV. JURLJ OB TABORU, dne 19. januarja 1940. žalnjoči: MALO, soproga — LJUBICA, VLADKO, NADICA, otroci Rodbina: RADIŠEK — BRIŠNIK MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par ca besedo. Din S.— davka za vtutfc uglaa ID enkratno pn •tuj b! no Din S. — za Šifro ali (lajanje naslovov plaAajo oni, ki •Inih. Najmanj Al tnntck ta enkratno objavo ogla«* IMn 12._. Dopisi tn tfnitve se £aračunajo p -j mo f SpgM V globoki Žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem žalostno vest, da ine je dne 19. t. m. ob pol 13. uri, previden s tolažili svete vere, po dolgi bolezni za vedno zapustil moj dobri soprog in stric, gospod PAVEL NOVAK GOSTILNIČAR IN POSESTNIK Blagopoltojnlka spremimo na njegovi zadnji poti v nedeljo dne 21. t. m. ob 16. uri izpred hiše žalosti. Cesta 29. oktobra 19, na pokopališče k Sv. Križu. Ohranimo pokojnega v lepem spominu! LJUBLJANA, dne 20. januarja 1940. NEŽIKA NOVAK — žalujoča soproga. Naročniki nJutraM so zavarovani za 10.000 S tu/nim srcem naznanjamo žalostno vest, da nas Je za vedno zapustila naša preljuba nepozabna mama, stara mama, tašča, sestra, teta, gospa Julija Krušič, roj. Kane mesarica in posestnica ki je po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, danes 19. t. m. ob 6. uri mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo 21. t. m. ob pol 4. popoldne Izpred hiše žalosti, Bczenškova ulica 10 — Moste, k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek 22. t. m. ob Va7. uri v cerkvi svete Družine v Mostah. Globoko žalujoči: TVAN — sin; SLAVA, roj. ŠARC — snaha; IVCEK, MATEV2EK — vnuka in ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravijen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Viranu — Za Narodno tiskarno d, d. kol uskarnarja Fran Jeian — £a uiaerauu del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi f Lguuljam.