Od 12. do 18. iulija 1986
Zabavne in druge prireditve Nasveti za konec tedna
Vodnik po RTV sporedu Kulturni koledar
eden
Od ponedeljka v Križankah poletne prireditve
V ljubljanskih Križankah se je zaključil letošnji 10. jugoslovanski operni bienale, s katerim so pravzaprav odprli tradicionalni
34. mednarodni poletni festival, ki bo trajal vse do prvih dni septembra. Prva prireditev Festivala bo v ponedeljek, 14. julija. V Viteški dvorani bo ob 21. uri nastopil dramski igralec Dare Ulaga s Platonovim Sokratovim zagovorom. Tudi letošnji Festival skuša ohranjati in razvijati tradicijo dosedanjih dobrih treh desetletij, ko so skušali privabiti v Ljubljano čimveč priznanih tujih in domačih umetnikov in prikazati predstave najrazličnejših umetniških zvrsti. Ljubitelji glasbe bodo lahko prisluhnili izvrstnim moskovskim glasbenikom Orkestra moskovske filharmonije, Simfoničnemu orkestru iz Den Haaga, orkestru Slovenske filharmonije in manjšim glasbenim zasedbam iz Bologne, Moskve in Rima. Seveda pa bo nastopila še cela vrsta mednarodno priznanih solistov. Med najpomembnejše glasbene dogodke letošnjega Festivala pa nedvomno sodi nastop Slovenskega okteta s solistom Nicolai-em Geddo, s katerim bodo slovesno oznamovali 35-letnico svojega umetniškega delovanja.
Gledališko umetnost bodo predstavili Chrysalis Theatre iz Londona, zagrebško gledališče Komedija (z musicalom Aplavz) in posamezni izvajalci — Dare Ulaga, Andrej Kurent, Aridres Valdes in Jana Kovač, Svetlana Makarovič, Tone Fornezzi pa bo predstavil svoj novi musical Ni vsak dan nedelja.
Tudi ljubitelji folklore bodo prišli na svoj račun, saj bodo v Križankah nastopili kar trije tuji ansambli iz tujine, iz Francije, Španije in Poljske. Zaplesala pa bosta še ansambel Lado iz Zagreba in Taneč iz Skopja.
Posebna festivalska ponudba pa so še lutkovne predstave, od 23. do 30. avgusta bo potekal 2. Minifest lutkovnih gledališč. V Križevniški cerkvi bo ves čas Fe-
Folklomi ansambel Lado iz Zagreba
stivala odprta tudi razstava lanskoletnega Župančičevega nagrajenca Franca Zupeta-Krištofa. Julija bodo predstave ob 21.
uri, avgusta pa ob 20.30. Poleg celotnega programa prireditev, ki so ga pri Festivalu že izdali v nakladi 43 tisoč izvodov, bodo
za vsako posamezno prireditev izdali še poseben programski list.
JELKA ŠUTEJ
Vreme v tem tedne
Po dokaj lepem, sončnem in vročem vremenu v prvih dneh julija je naše kraje v nedeljo zvečer dosegla hladna fronta in povzročila poslabšanje s padavinami in osvežitvami. Srednje dnevne temperature, ki so bile prvih 6 dni še nad dolgoletnimi poprečnimi vrednostmi, so v tem tednu ves čas pod njimi. V prvih treh dneh tega tedna so se tudi vsak dan pojavljale po Sloveniji posamezne plohe in nevihte. Lepše je bilo le ob morju, vendar pa tudi tam ni bilo poletne vročine.
Greben visokega zračnega pritiska, ki se je iznad jugozahodne Evrope raztezal do Balkana, bo v naslednjih dneh oslabel, hkrati pa se bo nad Evropo pomaknila višinska dolina hladnega zraka. Bližina hladne fronte bo že danes popoldne povzročala predvsem v severnih predelih Slovenije posamezne nevihte. Tudi ob koncu tedna bo spremenljivo vreme in občasno padavine, deloma z nevihtami. Nekoliko lepše vreme bo ob morju, v notranjosti pa lahko izboljšanje vremena in otoplitve pričakujemo šele v prvih dneh prihodnjega te^aDROMETEOROLO§K1 ZAVOD SRS
LJUBLJANA
n sredino julija
Če je Aleš suhoparen in suh, si napravi za zimo topel kožuh.
Več je vredno eno poletje kot sto zim.
«
l
2. MTKOV TEDCM	DEŽURSTVA	D«*
		
Ljubljana
V soboto bodo od 7. do 19. ure odprte naslednje prodajalne z živili:
Center: Emona na Ilirski 4 in Mercatorjeve prodajalne na Zaloški 8. Trubarjevi 8 in od 7. do 21. ure v Puharjevi 3.
Od IS. junija do IS. septembra so prodajalne na ožjem območju turističnega dela mesta Ljubljane odprte vse dni v tednu, razen nedelje, od 9. do 21. ure. Odprte so naslednje prodajalne: v Čopovi ulici, na Prešernovem trgu. v Stritarjevi ulici, na Mestnem trgu. Ciril Metodovem trgu in prodajalna Elektrotehne — Melodija v VVolfovi
4.
Siska: Delikatesa. Celovška 103. Emona EC Dravlje in na Djakovičcvi ter Mercatorjevi prodal al ni na Derčevi 29 in Celovški 181.
Šentvid: Emona. Prušnikova 89. Loka. Šk. Loka Medvode-Svetjc in Mercator na Vižmarski poti.
Vič: Mercator Jeranova. Cesta na Brdo in na Tržaški 63
Rudnik: Emona. Galjevica in Mercator. Dolenjska 78.
Bežigrad: Delikatesa Hošiminhova. Emona na Vojkovi in Gogalovi in Mercatorjevi prodajalni Črnuče. 24. junija in Neubcrgchcva
Moste: Emonine prodajalne EC Štepanjsko naselje. Šmartinska 145 in Bezenškova ter Mercatorjeve na Povšetovi 71. Zaloški 87 in v Sne-berjah.
Polje: MIZ Polje. Mercator Hrušica in Mercator. Agrokombinatska 2.
Blagovnica: odprla je blagovnica Metalka (od 8. do 19. ure).
Nedeljske dežurne trgovine: Od 7.30 do 11.30
so odprte: Delikatesa. Titova 28. Mercator Savica. Trg osvoboditve 10. Emona, Slomškova 6 in od 12. do 16. ure Mercator kiosk ob Kliničnem centru.
Cvetličarne. V soboto so odprte: od 6.30 do 20 ure Orhideja v prehodu nebotičnika, od 7. do 20. ure Cvetlica na Titovi 3. od 6. do 18. ure Mirta v Kliničnem centru in od 7. do 19. ure Sanoflora. Tugomcrjeva 2.
V nedeljo so od 8. do 12. ure.odprte cvetličarna Orhideja v prehodu nebotičnika in Androtič na Miklošičevi 34. med 12. in 16. uro cvetličarna • Mirta v Kliničnem centru in od 13. do 16. ure Soominčica na Zaloški 2.
Zdravstvo: Nujna abmulantno-medicinska pomoč v Ljubljani za odrasle neprekinjeno v Urgentnem bloku Univerzitetnega kliničnega centra (vhod iz Bohoričeve ulice) Nujna zdravniška pomoč na domu: tel.: 323-060
Zobozdravstvo: Nujna zobozdravstvena pomoč ponoči, ob nedeljah in praznikih je v prostorih novega ZD Center. Metelkova ulica 9. vsak dan od 19. do 23. ure. ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 23. ure.
Lekarna: Vsak dan je nepretrgoma dežurna Centralna lekarna na Prešernovem trgu 5.
Bančne storitve: V soboto od 14. do 19 ure in v nedeljo od 8. do 11. ure je odprta Mestna hranilnica v Čopovi 3.
Vodovodne inštalacije: Vsak dan med 00. in 24 uro dežura tozd Mestni vodovod Ljubljana. Dežurna služba vzdrževanja. Povšctova 4. telefon 310-554
Popravilo osebnih avtomobilov: AMZ Slove-nijerTitova 138. tel. 987. vsak dan od 7. do 20. ure (vlečna služba in intervencijska pomoč).
Informacije o prevoznosti cest tel. 541 -341 (od
5.	do 21. ure).
Maribor
Trgovine — ob sobotah Tima OZM tozd Klas. Partizanska29od 7.do21 “".TimaMaribor -Mariborska mlekarnamarket. Gosposka 21 od 7. do 21. ure. Tima OCM Klas. Jagoda. Ptujska
cesta do 30. 9. od 7. do 20. ure. Tima OCM Klas. market Brestemica do 30. 9. od 7. do 20. ure. Zlatoličje — Starše od 7. do 20. ure. Tima OCM tozd Prehrana. Cesta proletarskih brigad 5 od 7. do 19. ure. Tima OCM tozd Prehrana. Kalohova ulica od 7. do 19. ure.
Nedelja: prodajalni TMI Košaki in Mariborske mlekarne na tržnici od 7. do 11. ure. Tima OCM Klas. Partizanska cesta 29 od 8. do 11. ure. Tima ocm Ljubljanska 7 in market v bolnišnici od 11. do 15. ure.
Pošta: pri kolodvoru na Partizanski cesti 54 (telefon 25-371).
Lekarna - Glavni trg 20 (telefon 27-934) od sobote ob 13. uri do ponedeljka zjutraj do 7.30 neprekinjeno
Vlečna služba: avto vleka Trček, Meljski hrib 25. telefon 21-319, dela neprekinjeno podnevi in ponoči, ob sobotah, nedeljah in praznikih. Tehnična baza MZS na Ptujski cesti v Mariboru — telefon 987 - dela ob sobotah, nedeljah in praznikih od 7. do 20. ure. Avtoservis Žunkovič, Miklavž pri Mariboru. Ptujska 120, telefon 691-315 in 691 -225, v soboto ves dan vlečna služba in odpravljanje napak, v nedeljo od 7. do 21. ure.
Cvetličarna:
V soboto od 11. do 18. ure in v nedeljo od 9. do 11. ure bo odprta cvetličarna Florine Ciklama. Gosposka 11 (telefon 21-366).
Nova Gorica
Trgovine: samopostrežna. Erjavčeva 18, Nova Gorica, delikatesa Šempeter pri Gorici in samopostrežna. ul. 9. korpusa 85 v Solkanu so v soboto popoldne odprte do 18. ure. vse druge prodajalne in marketi Primorja Gorica do 15. ure.
Market Emona, Leninova 1, Nova Gorica (sobota od 6.30 do 19. ure). MIP mesnica št 5, Leninova 3 (sobota od 6.30 do 19. ure. nedelja od 7. do 11. ure). V mesnici je mogoče kupiti tudi mleko in delikatesne izdelke
Banka: Ljubljanska banka Temeljna banka Nova Gorica, ekspoziture v Novi Gorici (sobota do 12. ure).
Jugobanka. Kidričeva 7. Nova Gorica (sobota do 12. ure)
Pošta: Kidričeva 19 (sobota do 13. ure)
Murska Sobota
Trgovine: v soboto in nedeljo je dežurna samopostrežna trgovina Dom na Lendavski cesti. V soboto je »dprtaod 6.30 do 17. ure. v nedeljo pa od 7. do 1 1. ure.
Cvetličarna: v nedeljo je od 9. do 11. ure dežurn;« cvetličarna Cvet na tržnici (tel. 21-140).
Zdravstveni dom: v soboto in nedeljo je v soboškem zdravstvenem domu dežuren dr Marjan Kiršncr (tel. 21-525).
Lekarne: lekarna na Kocljevi ulici v Murski Soboti (tel. 21-293) je dežurna od petka popoldne do ponedeljka zjutraj. V Gornji Radgoni (tel.
74-	053). Ljutomeru (tel. 81-736) in Lendavi (tel.
75-	048) so lekarne v soboto odpne od 8. do 12. ure in od 18. do 21. uig. v nedeljo pa od 9. do 11. ure.
Kranj
Trgovine: v soboto od 7. do 18 ure so odprte samopostrežne trgovine pri Petričku. Vodovodnem stolpu. Zlatem polju. Planini center. Labo-rah. Preddvoru. Hribu. Kočni na Jezerskem, Kokrici, poslovnem centru Planina 2. Britofu in Klancu. Do 17. ure je odprta trgovina v Šenčurju in v Cerkljah, do 16. ure pa trgovina Klcmenčck Duplje. V nedeljo so dežurne samopostrežna trgovina Gorenjka v Cerkljah. Delikatesa v Kranju in trgovina Živila Naklo, vse od 7. do 11. • ure.
Cvetličarne: vrtnarija na Zlatem polju je v soboto odprta do 16. ure, v nedelje pa od 7. do
12.	ure.
Pošta: v nedeljo je pošta odprta od 9. do 11. ure (blagajna ne dela).
Banka: bančne enote delajo v soboto do 11. ure, v nedeljo so banke zaprte.
Novo mesto
Trgovine: Novo mesto: Dolenjka market Kristanova ulica (sobota do 19. ure), Šentjerhej Dolenjka market (sobota do 17. ure). Dolenjske toplice Mercator Standard (sobota do 17. ure). Straža Dolenjka market (sobota do 17. ure), Žužemberk Mercator KZ Krka (sobota do 17. ure).
Banke - Ljubljanska banka Kettejev drevoredi, Trdinova cesta in Cesta herojev (plava laguna) sobota od 7. do 11.30 ure. Beograjska banka - Glavni trg (sobota od 7. do 10.30 ure), Jugobanka Komandanta Staneta (sobota od 7.30 do 11.30 ure).
Lekarna — Komandanta Staneta (sobota do
13.	ure) — dežurstvo sobota in nedelja (ves dan).
Cvetličarna - Glavni trg: sobota do 19. ure in
nedelja od 7. do 11. ure.
Pošta — sobota do 13. ure in nedelja od 9. do 11. ure
Zdravniki — Zdravstveni dom Novo mesto, telefon: 22-124, reševalna postaja 94
Koper
Trgovine: v soboto dežurajo do 18. ure samopostrežne trgovine Emone Jestvine za Gradom, v Žustemi in na Titovem trgu. Timava na tržnici in v Žustemi in Nanosa za Slavnikom v Semedeli in v Salari. Do 18. ure je odprta tudi prodajalna kruha in mleka na tržnici in prodajalna sadja in zelenjave v Kidričevi ulici. V nedeljo je med 7. in 11. uro odprta samopostrežna trgovina Timava v Žusterni.
Pošta: V soboto je novi fioštni center odprt do 20. ure, v nedeljo pa od 9. do 11. ure. Stara pošta v Glagol]aški ulici je odprta v soboto do 19. ure.
Banka: do 18. ure v soboto opravlja bančne storitve enota Splošne banke Koper v Kidričevi ulici.
Plinarna: Plinarna tozda Butan plin Energetike iz Ljubljane v izolski industrijski coni je v soboto odprta do 20. ure, v nedeljo pa od 6. do 18. ure.
Celje
Trgovine: Še do konca julija je ob sobotah do 20 ure dežurna prodajalna Soča v Stanetovi ulici, od 1 avgusta naprej pa bo tri mesece ob sobotah do 20. ure neprekinjeno odprta Centro-va samopostrežna trgovina v Cankarjevi ulici v Celju Ob nedeljah so od 7. do 11. ure odprte prodajalne Štručka v Prešernovi ulici, mesnica v Linhartovi ulici ter prodajni kioski na celjski tržnici.
Cvetličarne: v soboto bo do 17. ure odprta cvetličarna vrtnarstva v Prešernovi ulici v Celju, prav tako pa bo odprla tudi v nedeljo od 8. do 11. ure.
Pošta: ob sobotah je pošta odprta od 7. do 21. ure ob nedeljah pa za izplačila od 8. do 11. ure. Nujne pošiljke sprejema vratar ves dan.
Zdravstveni dom: Dežurna služba je v zdravstvenem domu v Celju urejena neprekinjeno. Bolniki lahko dežurnega zdravnika naročijo tudi domov, ali pa pridejo v dežurno ambulanto. Urejena je tudi Dežurna zobozdravstvena služba — ob sobotah do 18. ure. v nedeljo pa od 8. do 18. ure.
Avtopralnica: avtopralnica avto-moto društva Slavko Šlander v Celju je odprta vsak dan od
6.30	do 20. ure, ob sobotah od 7. do 17.30 ure, ob nedeljah je zaprta Avtomehanična delavnica AMD Slavko Šlander na Ljubljanski cesti je odprta vsak dan od 6. do 19. ure. ob sobotah od
6.	do 13. ure.
Sobota, 12. julija 15.40 TV ZG Divji poni
kanadski igrani
Kavbojka za otroke, ki jo je režiral Kevin Sullivan, govori o težkem življenju siromašnih farmarjev, doseljencev z vžhoda v podnožje kanadskih Rocky Mo-untains na prelomu stoletja. Junak filma je desetletni deček, ki prevzame po očetovi smrti velik del vsakodnevnih težav. Edino, kar ima resnično rad, in kar ga osrečuje, je divji črni poni, ki ga kdaj pa kdaj vidi v daljavi. V glavnih vlogah igrajo Marilyn Lighstone,. Art Hindle in Josh Byrne.
17.20 TV LJ
JO HO HO
Bolgarski film Zaka Heskija povzema naslov po liričnem delu Yii Hu Hu in steklenica ruma, piratsko fantastični svet iz Otoka zakladov R. L. Stevensona.
Prizorišče je bolniška soba, v kateri ležita deček z zlomljeno roko in mladenič s poškodovano hrbtenico. Da bi čas hitreje mineval, slednji dečku pripoveduje najrazličnejše dogodivščine s piratskega morja. Toda v dečkovi fantaziji se pravljični svet istoveti z resničnostjo in hudobne junake prav hitro vidi v »neprijetnih« bolnikih.
Prav tako pa tudi bolnik, ki 'pripoveduje pravljice, dečka vzame V svojo zaščito in tako lažje prenaša svoje tegobe.
Film gotovo sodi med zanimivejše mladinske filme, vendar je zanimiv tudi za odrasle. Režija: Zako Heskija, igrajo: Kiril Vrij-ski, Viktor Čučkov, Ilija Penev in drugi.
20.00	TV ZG
Karta brez povratka
francoski igrani film
Kriminalko je režiral Jose Gi-ovanni - pred kratkim je bil na TV ZG na sporedu njegov film Zadnje prebivališče — tokrat je film posnet v duhu znane francoske tradicije kriminalnega filma, tako da je zgodba skrajno enostavna, vzdušje pa izrazito prepričevalno. Dva mladeniča, ki si kar najhitreje želita »živeti«, sta pripravljena storiti za denar karkoli. Enega od obeh ubijejo med ropom, drugi pa se ranjen zdravi v bolnišnici. Ve, da ga čaka smrtna kazen, vendar mu nekdo hoče po krivici pripisati še en uboj
več. . . Igrajo Jean Claude Bouil-lon, Maurice Garel, Jean Gabin Paola Pitagora in drugi.
22.05 TV LJ
Bojni voz
ameriški barvni film
Koncem šestdesetih let se je ameriški westem znašel v krizi. Po eni strani je pravljičnost kratke ameriške zgodovine prejšnjega stoletja izgubila za gledalce sijaj, Pennovi, Peckinpahovi in deloma Altmanovi filmi pa so bili za gledalce preveč zahtevni. Skorajda bi Amerika ostala brez svoje kavbojske mitologije. V tem času nevtralnih žanrskih filmov pa se je z westerni uveljavil Burt Kennedy, režiser ameriškega »srednjega razreda«. Za to ameriško obdobje je značilen njegov film Bojni voz (War Wagon), v katerem je s priznanimi igralskimi imeni (nekoliko ostarelimi seveda) — Johnom Waynom in Kirkom Douglasom — preizkusil klasičen vvestern, klasično akcijsko zgodbo, a obarvano s humornimi elementi.
John Wayne
Gre za zgodbo o po krivici obsojenem rančarju, ki so ga zaradi vzornega obnašanja pogojno izpustili iz zapora, sedaj pa načrtuje s pisano druščino rop bojnega voza, v katerem tovorijo zlato, ki so ga nakopali iz njegove »razlaščene« zemlje. Priprave na rop so sila zapletene in bojni voz je pravcato oklopno vozilo. Toda za posel je fant izbral prave strokovnjake, posebneže, ki neprestano ogrožajo uspeh skupnega podviga.
Scenarij: Clair Huffaker, režija: Burt Kennedy, fotografija: Wi!iiam H. Clothier, glasba: Di-mitri Tiomkin, igrajo: John Wa-yne, Kirk Douglas, Howard Ke-el, Robert Walker, Keennan Wynn, Bruce Cabot
Nedelja, 13. julija
16.25 TV ZG
Hišica v preriji
Charles Ingols in njegova družina se trudijo, da bi pomagali
dečku, ki ga ljudje ne marajo, ker je sin Indijanca in belke. Tudi ded, trmast in ponosen človek noče sprejeti sina svoje hčere, ki se po smrti moža — Indijanca vrne domov. Vendar je mali Pegasti orel ponosen na svoje poreklo in hrabro prenaša tegobe, ki mu jih življenje nalaga v belem okolju. Igrajo Michael London, Karen Grassle, Melissa Sue Anderson in drugi.
17.30 TV LJ
Nena vadni gospod
Victor
francoski črno-beli film 1938
Film Nenavadni gospod Victor je bil sicer posnet za nemško družbo UFA, pa vendar je po zaslugi avtorja Jeana Gremillona in glavnega igralca Julesa Raimu-ja izrazito francoski. Jules Raimu igra uglednega meščana, ki se zaplete v umor nepomembnega izsiljevalca. Krivdo naprtijo ljubosumnemu čevljarju, ki mora na dolgoletno robijo v francosko Gvajano. Od tam zbeži in se vrne, da bi videl svojega sina.
Žena se je medtem ločila in poročila z drugim, sin pa bo po vsej verjetnosti prej ali slej zašel na kriva pota. Njegov beg je povzročil precejšnje razburjenje, razpisana je nagrada, policisti pa so pripravili zasede povsod tam, kjer so ga pričakovali. Nesojeni morilec, zdaj še bolj ugledni meščan ima hudo slabo vest in ga je strah. In prav pri njem poišče nekdanji čevljar zatočišče, za toliko časa, da bo videl sina, nato pa bi se predal in poskusil z obnovo procesa. Režija: Jean Gre-millon. Igrajo: Jules Raimu, Ma-deleine Renaud, Marcelle Ge-niat.
Sreda, 16. julija
20.00	TV ZG
Zvezda je rojena
ameriški igrani 1955
Judy Garland
Zvezda je rojena je naslov enega od najbolj znanih hollywood-
skih motivov, po katerem je bilo posnetih nekaj filmov. Eden od njih je glasbena inačica režiserja Georga Cukorja z Judy Garland in Jamesom Masonom v glavnih vlogah. Za Oskarja sta bila nominirana oba, prav tako tudi avtor glasbe v filmu - Ray Heindorf.
Slavnega igralca, ki pijan pride na predstavo, skušajo prijatelji pregovoriti, da ne bi šel na oder. Prav ko pevka Esther Blodget izvaja svojo točko, se igralec pijan primaje k njej, vendar ga prisebna pevka objame in pojoč odvede k drugemu izhodu. Hvaležni igralec se ji skuša oddolžiti, odpelje jo v klub. tam pa ji, očaran nad njenimi talenti, obljubi vlogo v filmu . . . Ob Judy Garland in Jamesu Masonu igrajo še Jack Carson, Charles Bickford, Lucy Marlow in drugi.
22.00	TV LJ Najmočnejši človek na svetu
zahodnonemški film
Novi (zahodno)nemški film je v sedemdesetih letih prepričal ljubitelje filma povsod po svetu. Osemdeseta leta so drugačna. Prej »enotno gibanje« je presah-
Gunther Lamprecht
nilo, namesto tega pa privlačijo pozornost filmskih gledalcev posamezni filmi velikih režiserjev, Wendersa, Fassbinderja, Harzo-ga, Schlondorffa in še koga, pa tudi posamezne mojstrovine, med katere nedvomno sodi tudi film Flambirana ženska režiserja Roberta van Ackerana. Med solidne zahodnonemške filme, s katerimi zahodnoncmška kinematografija bojuje boj z ameriškimi komercialnimi filmi za domačega gledalca, sodi tudi Milo Barus, ki ga je pred dobrim letom dokončal režiser Henning Stegmiiller.
Naslovni junak filma je značilen »mali« človek, čeprav je po rasti orjak. Milo Barus se preživ-t lja s cirkuško točko, v kateri nastopa kot najmočnejši človek na svetu. V svojih nastopih je zmeraj imeniten; s svojo cirkuško družino se dobro razume; -pa vendar ima v življenju težaVjL j Kot cirkusant doživi začetke Kir-! cizma, drugo svetovno vojne, p/oS
vojno razdelitev Nemčije, njuno različnost... Ne glede na režim, ki je na oblasti, se Milo Barus znova in znova zaplete v spore z oblastjo, bodisi ker se poskusi kot ilegalni kurir ali ker pove »politično« smešnico.
Režija: Henning Stegmuller. scenarij: Hanning Stegmuller in Detten D. Schleiermacher. igrajo: Giinter Lamprecht. Marie-Agnes Reintgen. Horst Raspe, Josef Vonraček. Karl Friderich in drugi.
Četrtek, 17. julija___________
23.00	TV IJ
Pop Čira in pop Spira
jugoslovanski barvni film 1957
Leta 1957 smo Jugoslovani dobili prvi igrani barvni film. Pri beograjski Avali so se odločili za priljubljeno prozo (in gledališko delo) Stevana Sremca Pop Čira in pop Spira, za literaturo, ki se je vsem izredno priljubila, tudi režiserki filma Soji Jovanovič. V tekstu je našla, kot pravi, polno liričnih razpoloženj, vendar je bistvo smeh na račun drobnih človeških dejanj in napak. Film so posneli v okolici Novega Sada s priljubljenimi igralci srbskih gledališč. med katerimi je Renata Uimanska v vlogi Jule navdušila že na odrskih deskah. Seveda je bil prvi barvni film za našo kinematografijo ogromen zalogaj, že reflektorje so si morali za potrebe barvne fotografije izposoditi pri ljubljanskem Tnglav-filmu. vsi skupaj pa so trepetali, kako bo snemalcu Nenadu Jovičiču uspela barvna fotografija. Srem-čeva literatura je zablestela na filmskem platnu. Humorna zgodba o dveh popih, njihovih popa-dijah in hčerkah, godnih za možitev. je v pravcatem zamahu zaobjela tipiko.srbskega podeželja, ko prihod novega učitelja razkrije prikrita rivalstva med dvema popoma. predvsem pa med njunima ženama. In če se že uredijo moži-tvene zadeve, ko se ena izmed hčera odloči za učitelja, druga pa za brivca, ki je podedoval in bo morda študiral na Dunaju za kirurga. to še ne pomeni, da so odprte rane prvaštva med popovskima družinama zglajene in pozabljene.
Film Pop Čira in pop Spira je še vedno več kot le nostalgičen spomin na petdeseta leta jugoslovanske filmske ustvarjalnosti. Verjetno bo marsikoga vzpodbudil, da bo znova pričel prebirati Sremčevo literaturo, tiste, ki je še niso. pa vzpodbudil, da jo bodo vzeli prvič v roke. Režija: Soja Jovanovič, igrajo: Milan Aj-
vaz, Jovan Gec, Ljubinka Bobič, Nevenka Mikulič, Renata Ul-manski, Dubravka Perič, Vlasti-mir Stojilkovič, Slobodan Perovič in drugi.
Petek, 18. julija
23.10 TV LJ
Tujec
ameriški črno-beli film 1946
Orson Welles je pot enega največjih filmskih umetnikov našega stoletja je začel z Državljanom Kaneom (1941). A navkljub nespornim filmskim kvalitetam je Državljan Kane pri publiki propadel. Pri naslednjih filmskih
projektih so producenti budno pazili na proračun, spreminjali že dokončane verzije filmov ali pa celo zaupali dokončanje filma drugemu režiserju. Dodatno breme za Wellesa je bil izreden umetniški uspeh državljana Ka-nea, ki se je zdel »nepresegljiva« umetnina. Preden je Welles pogumno nadaljeval svojo umetniško pot v Evropi, je v Hollywo-odu posnel še dva neodvisna filma — prvi med njima je leta 1946 nastali Tujec. S tem filmom je Welles dokazal, da rahločutno zaznava problematiko, ki je bila v času nastanka filma še »nevidna«, a je še danes prisotna: lov na vojne zločince. V filmu Tujec je agent Komisije za vojne zločine z zvijačo izsledil nacističnega množičnega morilca, ki se je zatekel v
Združene države Amerike in tam prevzel identiteto prijaznega učitelja telovadbe. Režiser in igralec pred pravico bežečega nacista. Orsona Welles je dopolnil dramatično stran filma z melodramatično; filmska zgodba se namreč dogaja v času poroke nacističnega zločinca in nič hudega slutečega dekleta. Oba mladoporočenca sta razpeta, on med svojo šibko ljubeznijo in željo po preživetju, ona med svojo idealno podobo o možu in njegovo temno resnico.
Poleg Wellesa v vlogi tujca nastopata v filmu še dve znameniti igralski imeni, Loretta Young kot nevesta in Edvvard G. Robinson kot preiskovalec, lovec na vojne zločince. Režija: Orson Welles
Zaslužena zabava
.-'Po ravno prav nedoločnih napovedih poletnega nočnega programa ljubljanske televizije smo dočakali utelešenje idej. Kreacije, ki jih je ustvarila ekipa nočnega programa, imajo nekaj prav zanimivih odlik in — glede na to, da je kolekcija ambiciozna — tudi nekaj lepotnih napak. Predvsem so Poletne noči krojene kot široko, razkošno ogrinjalo, ki lahko pokrije, skrije, razkrije ali ogrne marsikaj. Z nekoliko blagega humorja (med vrsticami, ali v »podlogi«) recimo diskretno razkriva vznemirljivo simbiozo domačih in (morebitnih) tujih gledalcev. Oboje (domnevno) zanimajo iste reči: dobra poročila. ki jih blagohotno nakloni avstrijski čas s slikami (ki bi ga gledalci sicer lahko neposredno opazovali že nekaj ur pred ljubljanskim povzetkom), kar lahko pomeni dvoje — tiho priznanje naše televizije, da ljubljanski TV dnevnik ne ustreza vsem pričakovanjem informacij željnih gledalcev, ali da bi bilo preveč dela pa premalo koristi, če bi naša poročila (oziroma dnevnik) vsak večer prevajali še v nemščino. V eni izmed gub z zvezdicami posutega nočnega ogrinjala se skriva še ena domneva, ki pa je primerna samo za pozne, na pol zaspane — skratka, ne prav zavestne nočne ure: da namreč našim gledalcem ni treba vedeti vsega, kar lahko izvedo tuji gledalci (še posebej zvito je ta namen dosežen pri tistih gledalcih, ki imajo težave s trdim jezikom sosedov, kajti podna-
V
pisov — mogoče zaradi lepotnih ali stabilizacijskih pridržkov — ni).
Naši in tuji gledalci so združeni tudi v skupnem iskanju lepote: Slovenci pravzaprav šele zdaj — z vsemi presežniki — spoznavajo, kako lepa je naša dežela, s kakšno ljubeznijo naši ljudje popravljajo plotove, pobirajo sadje, prevažajo mleko, pasejo krave, pokrivajo strehe, barvajo čolne in ljubeče pleskajo večjezikovne dobrodošlice. ki naj bi toplo pozdravile obiskovalce, čim bi prestopili tiho mejo. ločnico med severnim hladom in našo toplino. Pravljični posnetki -pravljična vsebina. Lepo je. čeprav ni resnično. Televizijo pa je treba pohvaliti, ker ljudem namiguje, naj bodo lepi, dobri in prijazni.
Lepo je. da nam in onim drugim (ki sjroznavajo zaklade sveta), kdo pove, kako lepa je naša Škofja Loka. kako čudovita je Ljubljana, kako prelestne so naše doline in planine, kako skrivnostni, hladni, stari in posebni so naši gradovi; še bolj fino pa je, da samo mi (ki med vsemi temi divotami preživljamo cvetoča leta življenja) verni, kako žalostno se nagiba prenekateri grajski zid, kako bedno plesniva je prenekatera zgodovinska posebnost in kako kruto oije zob časa po materiji naše slavne in lepe zgodovine. Poletno noč bi morali gledati naši urbanisti, investitorji, čuvarji in poklicni branitelji naših kulturnih sjjomenikov, da bi jih lirski opevi ganili in bi v
N
svojo službo »vzidali« tudi košček milega slovenskega srca, tako vsega navdušenega za lepoto in lepote.
Toda vse te reči — o prele-stih in bolestih naše lepe dežele in sveta — bolj radoživi gledalci lahko premižijo, medtem ko čakajo na udarce la piovre. hobotnice, zlohotne italijanske mafije.
Treba je biti dovolj trmast in potrpežljiv — kot je bil razvpiti vohun Sorge, ki je moral čakati, da si je njegova temna vila odpela vseh tisoč gumbov na obleki; nočno ogrinjalo se razgrinja počasi; serijska kriminalka je tako prepričljiva in katarzična — zlo se pase samo, kjer je mafija, grozne reči se dogajajo drugje, in dano jih je celo razkriti in razumeti — da gledalci požrejo tudi dramaturško zvijačo — prvih nekaj prizorov opolnoči, preostanek ob enih zjutraj.
Kljub vsemu — maratonski ekshibiciji mariborskega tv oddelka (o tenisu), Desinemu »prispevku k slovenski scenari-stiki z varstvom otrok«, veselim vižam izpod Storžiča in pevskim krčem iz Splita — pa je ljubljanski televiziji uspelo, da množice slovenskih gledalcev vstajajo s težavo — ne zato, ker bi krokale, ampak ker gledajo ljubljanski TV program Poletna noč. To pa je podvig, ki naši televiziji ne uspe tako pogosto, da bi ga bilo mogoče spregledati.
DANICA PETROVIČ
cn3a * ubjjs 9i
TV serije in drame
K-j
n

Torek, 15. julija
Doku-1 meritorne oddaje
20.20 TV LJ Neznani beneški avtor:
Benečanlui gledališka predstava
Benečanka je delo anonimnega avtorja iz prve polovice šestnajstega stoletja in je eden od najkompleksnejših in najprivlač-nejših pričevanj o družbi in času v renesančni dobi. Zgodovinski in umetniški pomen tega dela opravičuje zanimanje, ki ga je vzbudilo že takoj ob ponovnem odkritju (leta 1928 po zaslugi Lo-varinija) med izvedenci in gledališkimi delavci.
Uvij Bogateč
Skupaj z maloštevilnimi renesančnimi gledališkimi besedili, kot so Machiavellijeva »Mendra-gola« ter Ruzantejeva dela, je »Benečanka« ogledalo in kritika navidezno bogate, rafinirane in izobražene družbe, ki jo pa izpodkopava kriza: proti polovici stoletja bo izbruhnila iz izgubo politične samostojnosti Italije in njeno razdelitvijo med največje evropske sile.
Na prvi pogled je komedija zapis dogodka iz življenja vladajo--čih slojev, prostega in brez vsakršnih moralnih zadržkov; literarni kalup, po katerem se je anonimni avtor morda zgledoval, je brez dvoma »Dekameron«, ki je vplival na pripovedno in gledališko delo renesanse. Prevod: Ciril Kosmač, narečna priredba: Miroslav Košuta, Marija Rojc, Silvij Kobal, igrajo: Livij Bogateč (Julius), Mira Sardoč (Angela), Stanislava Bonisegna (Ne-na), Bogdana Bratuž (Valerija), Zlata Rodošek (Oria), Silvij Kobal (Bemardus)
Sreda, 16. julija
18.40 TV LJ Nacionalni parki
Risnjak
izobraževalna oddaja TV Zagreb
Hrvaška je bogata z naravnimi lepotami, ki so zaščitene kot naravni rezervati oziroma parki prve kategorije. Mednje sodi tudi Risnjak, ki leži ob cesti Reka-—Zagreb, lahko dostopen, obsega pa 3088 hektarov površine in leži na nadmorski višini od 960 do 1520 metrov. Obsega najza-hodnejši del Dinarskega gorovja in je tako po geomorfološki zgradbi kot po geološkem sestavu, rastlinstvu in živalstvu naravna posebnost. Za Risnjak so značilna kraška polja, doline, prepadi, ponikve in vrtače. Vegetacija je na delu, ki je obrnjen proti moiju, primorska, na nasprotni strani pa tipično srednjeevropska.
Petek, 18. julija
19.00 TV D Potovanje skozi sončni sistem
Ameriška znanstveno-popu-larna serija »Potovanja skozi sončni sistem«, ki jo je v trinajstih epizodah realizirala NASA, je najambicioznejši projekt predstavljanja vseh dosedanjih vesoljskih raziskovanj planetov sončnega sistema. Podrobne raziskave s pomočjo vesoljskih sond, raket s posadko in brez nje, množica fotografij in filmov, ki kažejo rezultate mnogih vesoljskih misij, je kombiniranih z znanstvenimi predvidevanji o tistem, česar sedaj še ne moremo »videti«, vendar je mogoče natančno deši-frirati s pomočjo zbranih podatkov.
Prva oddaja te izredno zanimive nadaljevanke govori o soncu: o njegovem pomenu za človeštvo od časa, ko je bilo le predmet vere in oboroževanja do današnjega časa. Nad tisoč fotografij s treh poletov Skylaba je prineslo nova spoznanja in razširilo naše znanje o soncu. Več vemo o de-
lovanju sonca na vreme na Zemlji, nekaj več je jasnega o njegovih vplivih na planete našega sistema ...
Glasbene
oddaje
Nedelja, 13. julija
17.30 TV II
J. F. Lampe: Piram
in Tizba
Phoenix opera iz Londona
V spored so uvrstili komično opero Piram in Tizba nemškega skladatelja Johanna Fridericha Lampeja (1703-1751), ki je leta 1725 prišel v London in tam deloval do smrti. Bil je fagotist in med drugim napisal 15 oper, ki so jih izvajali v Cevent Gardnu. Tako so leta 1745 prvi izvedli Pirama in Tizbo. Oddaja je posnetek operne predstave iz 5. opernega bienala, ki je bil leta 1975 v ljubljanskih Križankah. Anonimni libreto opere je zasnovan na komični predstavitvi tragedije rokodelcev iz Shakespearovega Sna kresne noči.
Izvaja Phoenix opera iz Londona, dirigent je lan Reid, režiser Tom Hawkes, koreograf pa Saily Gilpin.
Ponedeljek, 14. julija
19.50 TV LJ Poletni festival:
Y olanda Hemandez poje španske in južnoameriške pesmi
Avgusta lani so imeli Ljubljančani v preddverju Križank priložnost poslušati južnoameriške, španske in črnske duhovne pesmi v izvedbi kubanske sopranistke Yolande Hemandez in pianista Carlosa Čebra. Večer so zabeležile tudi televizijske kamere in tako boste tokrat lahko uživali v eni od treh oddaj.
Kubanska sopranistka se je šolala na konservatoriju Garcia Ca-turla v Havani, izpopolnjevala pa na konservatoriju P. I. Čajkovskega v Moskvi. Tam je že med šolanjem prejela prvo nagrado na mednarodnem konkurzu P. I. Čajkovskega, sledile pa so nagrade še na številnih drugih mednarodnih tekmovanjih. Pela je na koncertnih in opernih odrih v Sovjetski zvezi in na Poljskem.
Ko se je vrnila v domovino, je postala članica nacionalne opere v Havani. Gostovala je na Japonskem, Finskem, v Južni Ameriki, od leta 1983 pa živi v Parizu in koncertira na evropskih koncertnih odrih in v opernih hišah.
TV oddaje za otroke
Ponedeljek, 14. julija
18.00 TV ZG Tam na polju in v pragozdu
posnetek lutkovne igrice
Izvrstna animacija lutk, napravljenih iz buč, zgodbice iz polja, gozda in pragozda so polne iskrivega humorja in vedrega vzdušja, ki ga daje sonce . .. Skupino gledališča Kvak. kjer nastajajo te drobne igre lutk za otroke, sestavlja pet lutkaric - same pišejo tekste, kreirajo lutke in jih po svoje domiselno oblačijo. Igrica, ki bo na sporedu, je med kritiki dobila oznako »malo lutkarsko čudo«.
Torek, 15. julija
18.15 TV LJ Živi planet:
Gozdovi Severa
angleška dokumentarna serija
Iglasti gozdovi Severa so največji gozdovi sveta. Iglavci so se tako prilagodili, da preživijo dolge, mrzle zime in kar najbolj izkoristijo kratko obdobje rasti. Mnoge živali, ki prebivajo v teh razsežnih gozdovih, so odvisne od dreves, ki jim dajejo iglice, storže ali skorjo. Življenjski ciklusi voluharjev, sov in drugih ptic nihajo iz leta v leto skupaj z gozdom. V Evropi, na primer, velike bradate sove, »fantomi Severa«, sledijo svojemu plenu izredno daleč, uspeh njihovega razmnoževanja pa je odvisen od ciklusa voluharjev in storžev. Oddaja bo prikazala sove in njihovo prehrano pa tudi nekatere večje, redko videne mesojedce — risa, rosomaha in sibirskega tigra.
Bolj proti jugu. v listnatih gozdovih, poletni vrhunec zelenja vzpodbudi živahno dejavnost številnih ptic, ki se gostijo z žuželkami.
Iz radijskih programov
Sobota, 12. julija
Ljubljana I.
4.30—8.00 Jutranji program — glasba
-	8.05 Pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan — 10.05 Odprto za kulturnozabavni program — 11.05 Svetovna reportaža - 11.30 Srečanja republik in pokrajin — 12.30 Kmetijski nasveti - 14.05 Kulturna panorama — 15.30 Dogodki in odmevi — 16.40 Lojtrca domačih — 17.00 Studio ob 17.00, Zunanjepolitični magazin - 18.00 Škatlica z godbo — 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije — 20.00 Slovencem po svetu — 22.50 Literarni nokturno — Vitomil Zupan: Polnočno vino
Ljubljana III.
16.02	Književnost jugoslovanskih narodov — 16.25 Priljubljene zborovske pesmi — 16.50 Vprašanje telesne kulture — 17.00 Sobotni divertimento, D. Škerl, A. Jolivet, M. Lipovšek —
18.05	Nove prevodne strani — Jiri Šotola: Jezusova družba — 18.25 Novosti iz našega arhiva — 19.00 Med komornimi skladbami Slavka Osterca
—	19.35 Jugoslovanski feljton —
20.00	Ruggiero Leoncavallo: Glumači, opera v treh dejanjih — 22.45 Lirični utrinki
študent
12.50	Software program — 13.00 Vžig 50101-763-345608, za RŠ -
14.30	Razširjamo obzorja: Hang 11: Mutant Surf Punks - 16.00 Tolpa bumov - Minimal man — 17.00 Sobotna oriloea — 75. obletnica M. Dii-lasa — 19.00 Software projram —
21.00	Ghost — Zakaj Faust in ne
Nedelja, 13. julija
Ljubljana I.
5.00—8.00 — Jutranji program — glasba — 8.07 Radijska igra za otroke: Boris A. Novak: Kdo je napravil Vidku srajčico - 8.42 Skladbe za mladino — 9.05 Še pomnite, -tovariši
-	10.05 Nedeljska matineja — 13.20 Za naše kmetovalce - 15.00 Nedeljska reportaža — 15.40 Pojo amaterski zbori, Partizanski pevski zbor iz Ljubljane - 16.05 Humoreska tega tedna
»Po ribičih ...« — 16.50 Pogovor s poslušalci — 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - Branko Belan: Nina-nana za Pavlico — 19.45 Glasbene razglednice — 20.00—22.00 V nedeljo zvečer
—	22.50 Literarni nokturno — F. Ni-, etzsche: Dionizovi
Ljubljana III.
10.00—12.00 Nedeljska matineja — G. Mahler: Simfonija št. 2. v c-molu — 17.02 Slovenska in svetovna zborovska glasba — Jacobus Gallus-Fran-cesco Landin — 17.30 En sam, za dva, za tri: P. Mihelčič, U. Rojko, B. Kantušer — 18.00 Z našim"! opernimi umetniki — 19.00 Znana in neznana glasba N. Kodalli, G. Bottesini —
21.05	Sodobni literarni portret Tatjana Pregl — 21.25 Zvezde opernih odrov — 22.20—23.00 Glasbena tribuna mladih: Studio Priština
Študent
12.50	software program — 13.00 vžig
—	50101-763-345608, za RŠ - 14.30 Oči, da ne vidijo.. . Fenomenologija Joan Collins — 16.00 tolpa bumov: Cecil Taylor — 18.00 Nove plošče — Revolting cocks — 19.00 Softvvare program — 20.30 nove pisarije — Austin: Tretjič stvari in besede - 21.30 Rock fronta: Sonic Youth-evol —
22.45	Koncert RŠ: Dennis Gonzalez, John Blake, Lado Jakša — North Te-xas University,
Ponedeljek, 14. julija
Ljubljana I.
4.30—8.00 Jutranji program — glasba
—	8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 8.40 Pesmice na potepu — 9.05 Z glasbo v dober dan
—	10.00 Poročila — 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji — 12.05 Veliki revijski orkestri — 12.30 Kmetijski nasveti —
13.50	Ponedeljkov križemkraž —
14.05	V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj — 15.30 Dogodki in odmevi — 17.00 Studio ob 17.00 -
18.00	Na ljudsko temo — 20.00 Kulturni globus — 21.05 Simfoniki RTV Ljubljana in dirigent Anton Nanut -
22.30	Ob domačem ognjišču — 22.50 Literarni nokturno - Borut Petrovič Vernikov: Most
Ljubljana ID.
16.02	Aktualni problemi marksizma
—	16.25 Iz oper hrvaških skladateljev
—	17.00 Med koncerti in simfonijami
—	18.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom — prof. dr. Jože Drinovec
—	18.20 V podvečer: ob razpoloženjskih skladbah slovenskih skladateljev
—	20.00 Literarni večer — Od Antigone do Altamire — VI — 21.00 Operni koncert — 21.50 Glasba 20. stoletja — Ansambel »S. Osterc« (CL gllč, Fribec, Ristič, Magdič, Kantušer, Malec) — 22.50 Literarni utrinki Študent
12.50	Softvvare program — 13.00 50101-763-345608, za RŠ - 14.30 Zajtrk pri Tiffanyu: VINNY GOLIA LARGE ENSEMBLE - 16.00 Tolpa bumov: THE LEATHER NUN: Ali-ve - 17.00 Info tank - 19.00 Softvvare program
Torek, 15. julija
Ljubljana /.
4.30—8.00 Jutranji program - program — 8.05 Za šolarje — 8.35 Mladi koncert: Ajda Zupančič — violončelo Mojca Zlobko — harfa SGBŠ Ljubljana — 9.05 Z glasbo v dober dan —
11.35	Naše pesmi in plesi — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.45 Mehurčki
—	14.05 Odrasli tako, kako pa mi? —
14.35	Iz mladih grl - DPZ Vrhnika, MMZ Celovec — 15.10 Popoldanski mozaik — 15.30 Dogodki in odmevi
—	17.00 Studio ob sedemnajstih —
18.00	Sotočja — prenos iz studia radia Maribor - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih —
Ljubljana III.
16.02	Za šolarje — 16.35 Šestnajst strun (Mozart, Prek) - 17.20 Radijska univerza - 17.35 Iz opernega sveta - 18.45 Naši umetniki pred mikrofonom (ponov.) - Zlata Ognjanovič
—	19.00 Koncertni solist - Pianist Jakov Fliere - 19.25 Vokalna glasba
20. stoletja — 20.00 Dvignjena zavesa
—	20.20 S tujimi simfoničnimi orkestri: Simfonični orkester stuttgartske-ga radia, dirigent Peter Eotvos: M. Musorgski, B. Bartok, — 21.25 Serenada z Brahmsom — 22.15 Jugoslovanska glasba — Dve partituri Igorja Kuljeriča — 22.45 Lirični utrinki
Študent
12.50	Softvvare program — 13.00 50101-763-345608, za RŠ - 14.30 Pokukajmo čez planke — 16.00 Tolpa bumov: A Diamond Hidden in the Mouth of a Corpse — 17.00 Info tank
—	19.00 Softvvare program
Sreda, 16. julija
Ljubljana I.
4.30—8.00 Jutranji program — glasba
—	8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.05 Z glasbo v dober dan — 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo — 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji — 12.10 Veliki zabavni orkestri — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture — 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo — 14.25 Popoldanski mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba — 18.30 S knjižnega trga — 20.00 Koncert za besedo — Ljubezen — 20.25 S slovenskimi interpreti — hornist Jože Falout — rog frni klavirju Ari Bertoncelj) — 21.05 Charles Gounod: odlomki iz opere »Faust« — 22.50 Literarni nokturno
—	Mohamed Dib: Pesmi — 23.05 Jazz za vse — 00.05—4.30 Nočni program
Ljubljana IU.
16.02	Pretek idej - 16.25 S solističnih in komornih koncertov — Koncert violinistke Takumi Kubota, pri klavirju Anne de Dadelsen (Beethoven, Bach, Debussy, Ysaye in Ravel) —
18.05	Ekonomska politika — 18.20 Ars antiqua (F. X. Richter in A. Co-relli) — 19.00 Nepozabni glasovi —
19.35	Izbrana proza — Andrej Loos: Španija, Španija — 20.00 Svet glasbe, svet umetnosti (L. M. Škerjanc, S. Rahmaninov in A. Bruckner) —
22.00—23.00 Okrogla miza tretjega programa
Študent
12.50	Softvvare program — 13.00 Vžig 50101-763-345608, za RŠ -
16.00	Tolpa bumov: Michael Prop-het: Cease Fire — 18.00 Alter lestvica — 19.00 Softvvare program
Četrtek, IT. julija
Ljubljana I.
4.30—8.00 Jutranji program — glasba
—	8.05 Za šolarje — 8.35 Igraj kolce (ljudske v izvedbi otroških, mladinskih, dekliških in mešanih mladinskih zborov) — 11.35 Naše pesmi in plesi
—	12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 14.05 Enajsta šola
—	14.20 Koncert za mlade poslušalce
—	14.45 Naš gost — 15.10 Popoldanski mozaik — 17.00 Studio ob 17.00 —
18.30	Dve skladbi Aarona Coplanda
—	Blues za klavir in kvartet za klavir in godala — 19.45 Minute s kvartetom godal — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.05 Literar-
ni večer — Lu Xun: Samotar — 22.30 Večerna podoknica — 22.50 Literarni nokturno — Saša Škof: V pesem vklešem pogled — 23.00—4.30 Nočni program
Ljubljana IU.
16.02	Za šolarje — 16.35 Poje basist Ladko Korošec — 17.00 Popoldanski komorni koncert — 18.05 Zunanjepolitični feljton — 18.20 Pesmi Rada Simonitija na besedila Ivana Cankarja in Andreja Kokota v izvedbi zbora RTV Ljubljana, dir. Marko Munih —*
18.40	Kultura danes — 19.00 Komorni studio — Trio Lorenz z deli Antonir na Dvofaka in Josefa Suka - 21.00 Prenos s 34. mednarodnega poletnega festivala v Križankah: — koncert orkestra Slovenske filharmonije solist Kemal Gekič, klavir dirigent Wolf-Dieter Hauschild (Mihelčič, Rahmaninov. Beethoven)
Študent
12.50	Software program — 13.00 Vžig pilota brez pilota — PCB in obveščanje javnosti — 15.00 Gost, ki bo zamudil 30 minut — 15.30 Gost, ki je zamudil pol ure: PCB - 16.00 Tolpa bumov: Borbetomagus: Live in Zii-rich — 19.00 Software program —
20.00	Nočni vžig — 21.30 Johnny was here: Discipliniranje delavskega razreda — Primer Roman Plohl
Polak, 18. julija
Ljubljana J.
4.30	Jutranji program — glasba —
8.05	Za šolarje — 8.35 Glasbena pravljica — 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem — 9.05 Z glasbo v dober dan — 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji — 12.30 Kmetijski nasveti —
12.40	Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti —
14.05	Iz sveta pravljic in legend (deli Anatola Liadova in Edvarda Griega)
—	14.30 Človek in zdravje — 14.40 Popoldanski mozaik — 15.30 Dogodki in odmevi — 17.00 Studio ob 17.00
—	18.00 Glasba starih mojstrov (Jo-squin desPres) — 18.15 Gremo v kino
—	20.00 To imamo radi — 21.05 Oddaja o moiju in pomorščakih — glasba
—	22.30 Iz glasbene skrinje — 22.50 Literarni nokturno — Nichita Stanes-cu: Duša, polna sle — 00.05 Nočni program
Ljubljana IU.
16.02	Za šolaije — 16.35 Miniature velikih mojstrov — 17.00 Popoldanski concertino — 18.05 Mednarodna radijska univerza — 18.20 Iz manj znanih oper — 19.30 Groblje 1986 — Posnetek koncerta Komornega orkestra Domžale—Kamnik. Dirigent: Tomaž Habe - 21.00 Glasbeni nokturno - 22.00 Radijska igra - Gregor Strniša: Driada, II. del — Kozarci
Študent
12.50	software program — 13.00 vžig
—	14.30 Prvi del intervjuja z Demšarjem — 16.00 tolpa bumov: Backwa-ter: Revelation — 17.00 info tank —
18.00	nove plošče: Gigi predstavlja —
19.00	software program — 20.30 govorni odprti termin: intervju z Demšarjem — 22.00 ideal jaza: Herbie Nichols: arheologija jazzovskega spomina
013(1 * uejis >1
Sobota, ». (uliia
8.40	Ljubljana I Počitniško popotovanje od strani do strani
Gianni Rodari je eden redkih italijanskih pisateljev ki ga poznajo otroci širom po svetu. Številni prevodi njegovih knjig dokazujejo, kako zelo je priljubljen med mladimi bralci. Za svoje knjige jemlje snov iz sedanjosti, iz vsakdanjega življenja, ne da bi se pri tem odpovedal pravljičnosti in domišljijskemu svetu. Ob njegovih zgodbah se majhni otroci zabavajo v igrivosti pisateljevega sveta, starejše pritegne tudi kritika sveta odraslih, odrasli pa se zamislijo - če jim je ostalo vsaj še zrnce domišljije, s katero lahko sežejo v otroštvo.
11.05	Ljubljana I Svetovna reportaža
Deseta obletnica nemirov v delavskem getu pri Johannesburgu v Južni Afriki, ko je rasistični policiji poveljeval policijski general Theuns Swane-poel, je dopolnila podobo apartheida in tudi razsežnosti upora zatiranega prebivalstva v Južni Afriki. V Sovvetu je policija pred desetletjem pomorila nekaj sto črnopoltih demonstrantov, med njimi veliko otrok; žrtev, ki so padle sedaj, ob obletnici pokola, pa še niso pošteU. General Swanepoel — ta čas so ga upokojili - je na vprašanje: kako ustaviti naraščajoči val nasilja v državi, odgovoril: samo s še hujšim nasiljem.
Redna zunanjepolitična oddaja »Svetovna reportaža« opisuje vtise tujega avtorja, ki je poskušal analizirati razmere v Južni Afriki in sestaviti perspektivo rasizma v tem, strateško zelo pomembnem delu sveta.
18.05	Ljubljana III
Nove prevodne strani:
Jifi Šotola: Jezusova družba
Češki pripovednik Jifi Šotola, rojen leta 1924, je do srede 60. let pisal poezijo, konec desetletja, 1969,pa je izdal roman JEZUSOVA DRUŽBA, ki ga predstavlja oddaja. Kasneje je napisal in objavil še tri romane z zgodovinsko tematiko, znan pa je tudi kot dramatik, scenarist in prevajalec.
Zgodovinski roman JEZUSOVA DRUŽBA je podoba germanizacije in katolizacije Češke po zloglasni bitki na Beli gori pri Pragi leta 1620, ko so Čehi za dolga leta izgubili samostojnost. Druga polovica 17. stoletja je najmanj slaven in vesel čas češke protireformacije.
NMMKU.hrifri
15.40	Ljubljana I
Pojo amaterski zbori
V osmi oddaji iz poletnega cikla Pojo amaterski zbori bo nastopal partizanski zbor iz Ljubljane, ki je na zborovskem tekmovanju Naša pesem sodeloval že drugič. Zbor je bil ustanovljen aprila 1944 v mali vasici Planina na pobočju kočevskih gozdov. Prvi pevci so bili ranjeni borci in invalidi, prvi zborovodja pa partizanski skladatelj Karol Pahor. Med vojno je zbor nastopal na številnih mitingih, na tur-
RADIJSKI VODNIK
KTKOVTOftNT.
neji po Italiji je zbor pel borcem zavezniških armad. Po osvoboditvi je zbor nadaljeval svoje poslanstvo. Pod vodstvom Radovana Gobca je prirejal koncerte povsod po Slovenijiin Jugoslaviji in gostoval v večini evropskih držav. Zbor je imel do danes nad 2000 nastopov.
17.50	Ljubljana I Zabavna radijska igra:
Branko Belan:
Nina-nana za Pavlico
Komedijo Nina-nana za Pavlico je napisal zagrebški pisec Branko Belan. V radijski farsi se je z jedkim humorjem razkrivajo odnosi med možem in ženo, na primeru njune dolgoletne zakonske zveze pa tudi nenehna človekova želja, da bi človek bil. kar ni, in da bi se izživel na tak način, kot mu v okolju industrijske civilizacije in modernega in čustveno hladnega načina življenja ni dano.
Igrajo: Janez Albreht, Janez Hočevar, Maja Šugman. Marko Simčič, Boris Kralj, Vinko Podgoršek in Polona Vetrih.
Pow>J«H>k, 14. julija
20.05	Ljubljana III
Literarni večer:
Od Antigone do Altamire Rudi Šeligo
Vabijo nas k poslušanju VI. literarnega večera o sodobni slovenski dramatiki z naslovom Od Antigone do Altamire. Dramska dela izbira in ko-
mentarje pripravlja literarni zgodovinar dr. Marjan Dolgan. Literarni večer tokrat je posvečen dramskemu opusu pisatelja in dramatika Rudija Šelige. Ob komentarjih bodo predvajali odlomke iz Šeligovih iger: Čarovnica iz Zgornje Davče, Svatba in Ana
17.20 Ljubljana III Radijska univerza
Radijska univerza že nekaj časa spremlja pogovore slovenskih zdravnikov na nedavni letni skupščini v Radencih. Tokrat boste slišali prvi del predavanja prof. dr. Marjana Česna o Ekonomskih vidikih zdravstvene prodaje v neugodnih gospodarskih razmerah in možnostih za njeno realizacijo.
19.00	Ljubljana III
Koncertni solisti: pianist Jakov Fliere
Pianist Jakov Fliere sodi v starejšo generacijo sovjetskih pianistov, na koncertnem odru se je pojavil pred dobnmi štirimi desetletji. Zaslovel je 'ž romantično obarvano izrazno igro in z lepo oblikovanim klavirskim tonom. Njegov repertoar je sprva obsegal predvsem dela Rahmaninova in Liszta, med takratne mednarodne uspehe pa gre šteti tekmovanja v Bruslju in na Dunaju. Danes poznajo milijoni glasbenih ljubiteljev umetnost Jakova Fli-ereja. Repertoar je razširil do najsodobnejših klavirskih del. vendar se je pozneje s posebno ljubeznijo posvetil Chopinovi klavirski glasbi.
V oddaji bodo zavrteli posnetke mazurk, ki so nastali leta 1978.
20.00	Ljubljana III Dvignjena zavesa
Slišali boste zapis o Dunajskih slavnostnih tednih, ki so potekali predv* sem v znamenju Wolfganga Amade-usa Mozarta in novih postavitev njegovih oper. Sodelavec, dramaturg Borut Trekman vas bo podrobneje seznanil s Cosi fan tutte in Lažno vrtnarico. ki pomenita prelomnico v režijski interpretaciji opernih del.
Sreda, 14. julija
16.02	Ljubljana III Pretok idej
Prve dni junija je bila v Mariboru skupščina jugoslovanskih pisateljev, na kateri so pisatelji in literarni zgodovinarji razpravljali o jugoslovanski književnosti danes. Uvodna referata sta pripravila literarna zgodovinarja Janko Kos in Sveta Lukič, ki to področje spremljata od konca druge sve-tovrie vojne, koreferate pa so pripravili pisatelji iz vseh republik in pokrajin. V oddajah Pretok idej bodo v prihodnjih tednih predstavili še nekaj razmišljanj o današnjem stanju na področju jugoslovanske ali jugoslovanskih književnosti. Kot prvega objavljajo referat dr. Janka Kosa. ki je mnoge vzpodbudil k polemičlni razpravi , avtor pa ga je naslovil »O svetovnem, nacionalnem iq regionalnem v jugoslovanskih književnostih«.
18.00	Ljubljana I Boh us lav Martinu: Legenda iz dima po pečenem krompirčku
Za oddajo zborovske glasbe so pripravili posnetek kantate z naslovom LEGENDA IZ DIMA PO PEČENEM KROMPIRČKU češkoslovaškega skladatelja Bohuslava Martinu-ja. Prijetno bo srečanje s sicer preprosto, okorno ljudsko umetnostjo, z besedilom — pisanim v ljudskem duhu. ki vabi v spomin kričeče barve slikarij na steklu, barvane lesene krpice in Sc marsikaj — z ljudsko melodiko češko-moravskih goric, ki dobijo novo lepoto in obliko v glasbeni govorici Buho-slava Martinuja. »Bil je to čas, ko so pastirci umazanih obražčkov, polni pepela in zaviti v modrikaste oblačke dima, pekli dehteči krompir . .
19.00	Ljubljana III
Nepozabni glasovi
V oddaji bodo najprej predvajali nekaj posnetkov italijanskega tenorista Enrica Carusa, gotovo naj večje pevske osebnosti svojega časa. Šele pri 25 letih - leta 1898 — sc je dvignil iz anonimnosti, odtlej pa se je njegova umetniška pot strmo dvigala. Po nastopih v milanski Scali in Covent Gardnu je postal prvi tenorist Metropolitanske opere in ostal tam do svoje zgodnje smrti leta 1921. Enrico Caruso je pel na krstnih izvedbah številnih oper. med njimi Giordanove Fedore. Cilejeve Arlcžanke in Adriane Lecou-vreur ter Puccinijeve Dekle z Zahoda. V oddaji bosta poleg Carusa pela še nemška sopranistka Elisabeth Reth-berg ter italijanski basist Ezk> Pinza.
četrtak, 17. julija
14.20	Koncert za mlade poslušalce
Izbrali so nekaj arij. ki so jih v vlogah nesrečnih, zapuščenih, prevaranih. velikokrat pa tudi prebrisanih in zapeljivih žena upodobile svetovno znane operne pevke. Lik ženske ter njena usoda sta bila že od nekdaj privlačna tema ustvarjalcev umetnosti, pa naj je šlo za pesnike, pisatelje, slikarje ali pa skladatelje. Tudi v vseh obdobjih opernega ustvaijanja najdemo tako različne zgodbe o ženskah, ki jih je operna umetnost z vsemi svojimi dodatki še posebej približala občinstvu. Naj jih omenimo vsaj nekaj, brez katerih si današnje opore skoraj ne moremo zamišljati: Carmen... Aida ... Madame Buttcrflv . . . Tosca .. . Manon... Rusalka . . Lucia di Lammcrmoor ter slovensko Veroniko Dese niško . .. Lepo Vido.. Minko iz Gorenjskega slavčka in druge.
Potok, 18. julija
14.30	Ljubljana I
Človek in zdravje
»Bolezni in šofiranje« je tčma zdravstvene oddaje. Kot pravi strokovnjak, doktor medicine. Anton Prijatelj iz novogoriškega Zdravstvenega doma. naslov morebiti ni najbolj ustrezen. Vendar tudi drugačen, recimo »Bolezni in vožnja z avtomobilom«, ni povsem pravilen: skoraj vsak bolnik namreč lahko vozi, nekaj bolnikov pa le ne sme šofirati oziroma upravljati ali voziti avtomobila!
18.00	Ljubljana I
Glasba starih mojstrov
To DOl vabiio k poslušanju del JO-AOUINA DES PREŠA - sodobnika Leonarda da Vincija, skladatelja, ki ga je poznala in cenila vsa takratna kulturna Evropa.
Bil je velik humanist v glasbi; prizadeval si je za globoko doživljen izraz človeških misli in občutij :n v to široko in raznovrstno lestvico čustvovanj — z glasbenimi sredstvi — vključeval, še glasbenimi sredstvi - vljučeval še humoristično plat človeških doživljanj. Z veliko pozornostjo in znanjem je družil ton in besedo, zato komentar in poglobljeni smisel besedila.
SOiOTA, 13. 7.1986
ISi&iUA, 13. 7. 1986
PONIDiUERK, 14. 7.1986
TOSSEK, 15. 7. 1986
TV LJUBLJANA
14.55	Smer deveti otok, 1. del
15.15	Na črko, na črko, 11. del
15.45	Ustvarjalne igre: Grozd v barvi
16.05	Narodni parki: Paklenica
16.35	Amazonka; Dediščina izgubljenega sveta, pon. 3. dela
17.20	Jo Ho Ho, bolgarski mlad. film
18.55	Knjiga
19.50	S poti po Indiji: rajska dolina, 2. del dok. serije
20.15	Zrcalo tedna
20.35	Muppet Show
21.00	Šanson na naš način:.Gabi Novak
21.30	TV dnevnik
21.55	Vreme
22.05	Bojni voz, am. film
II. TV MREŽA
15.25	Kako biti skupaj
15.55	Miti in legende
16.10	Cesarjevo novo oblačilo, otroška predstava gledališča Bajka iz Smedereva
17.10	Pod mostom, kitajski igrani film
19.00	Istra, narodna glasba
20.00	Človek in čas, dok. odd.
20.30	Ohridsko poletje ’86, prenos otvoritve
22.05	Rezerviran čas
23.00	Poletna noč TV Ljubljana
ZAGREB I. PROGRAM
14.30	Pavlakovi, pon. nem. nad.
15.45	Divji poni, kanadski mlad. film
17.10	Izviri, dok. odd.
17.50	TV koledar
18.00	Festival narodne glasbe, Kučevo ’86
18.30	Iz prve roke, dok. odd.
20.00	Vozovnica v eno smer, fr. film
22.10	Za konec tedna 00.10 Program plus
KOPER
17.00	Bellamy, tv nadaljevanka — 18.00 Ljubezen in oblast, tv film — 19.00 Colonel March, ser. film - 19.50 Start - 20.30 Carl Orff: Carmina burana — 21.55 Kitarist Siegfried Schwab — 23.30 Srh nepredvidenega, ser. film
AVSTRIJA I. PROGRAM
9.05	Latinščina - 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Divje vodni Sam, am. film —
14.10	Plesalca z Broadwaya, am. glasb, film —
15.55	Abraham, Biblija — 16.00 Nils Holgers-son, ser. risanka — 17.05 Črni bratje, mlad. serija — 17.30 Ravioli, dogodivščine berlinske družine — 18.25 Vrhunci mednarodnih cirkuških programov — 20.15 Grand Prix narodnozabavne glasbe — 22.00 Sen kresne noči, tv priredba
AVSTRIJA II. PROGRAM
17.15	Princ Evgen, plemeniti vitez, reportaža -
19.00	Trailer, odd. o filmu — 20.15 Poletno ljubimkanje, dr. film — 21.50 Šport — 22.25 Bellamy, avstralski film
ITALIJA I. PROGRAM
13.00	Koncert klasične glasbe - 13.45 Stepha-
“e	celovei film - 17.05 Otroška odd.
,,	Pod zvezdami, razvedrilna odd. -
22.00	Sobotni klub: Na pol goli, celoveč. film
ITALIJA II. PROGRAM 12.12 Dnevi Evrope - 13.15 Lepa Italija —
14.45	Avantura, razvedrilni program — 16.45 Celoveč. film — 23.05 Zabavni program — 23.55 Nočni šport
TV LJUBLJANA
9.30	Živ žav
10.20	Flipper, pon. 10. dela
10.45	Kitajec v Scotland Yardu, 9. del
11.35	Škotski ansambel dud
12.00	Kmetijska oddaja
15.50	Festival zab. glasbe Split’86, posn
17.30	Nenavadni gospod Viktor, fr. film
20.00	Veliki transport, 2. del
21.00	Alpe-Jadran, inf.-mozaična odd.
21.35	Športni pregled
II. TV MREŽA
15.25	Avtomobilske dirke za VN Velike Britanije, F1
17.30	Piram in Tizba, komična opera
18.25	Izviri, odd. o kulturi
19.10	Prometni krog
20.00	Pavlakovi, 12. del
21.45	Poezija: Miroslav Slavko-Mader
22.15	Rezerviran čas
23.15	Poletna noč TV Ljubljana
ZAGREB I. PROGRAM
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Lepša mi je domovina, otroška od-' daja
14.00	Glasbeno popoldne: Budimpeštan-ska pomlad ’86
15.25	Novi Pacifik, 2. del am. dok. serije
16.25	Hišica v preriji, 1. del am. nad.
17.15	Mali koncert
17.35	Reingold, nemški film
20.00	Solunske vragolije, 1. del nad.
21.00	Morje, ljudje, obale, dok.-zab. reportaža
21.35	Športni pregled: Lovčen. gorska avt. dirka
22.25	Program plus KOPER
17.00	Lamu, deklica iz vesolja — 18.30 Komp-juter, dok. odd. — 19.00 Colonel March, ser. film — 19.30 Povratek odpisanih, ser. film —
20.30	BeUamy, ser. film - 21.30 Sedem dni -
22.00	Košarka: SP, Madrid — 23.15 Avtomobilizem: Grand Prix Anglije — 23.50 Kiss Kiss, ser. film
AVSTRIJA I. PROGRAM
14.55	Peter uganja norčije, zahodnonem. film -
16.20	Tao Tao, ser. risanka - 16.45 Živali pred kamero: Avstralija, globel kengurujev - 19.45 Šport - 20.15 Park, tv igra - 23.10 Priče časa: ing. Simon Wiesenthal
AVSTRIJA H. PROGRAM
9.05	Risanke — 9.30 Skrivnost črne vdove, reportaža — 10.15 Sto mojstrovin: Augustu Renoir, Zajtrk veslačev - 15.00 Športno popoldne -
18.30	Odkrit razgovor, odd. za mlade - 20.15 Prizorišče zločina, ser. film - 21.45 Dinastija, am. nad. — 22.30 Sedem dni športa — 22.50 Mala nočna glasba, W. A. Mozart, Simfonija št. 25 v g-molu, Dun. filharmoniki; J. Haydn, Koncert za klavir in ork. v d-duru, Academy of St. Martin in the Fields
ITALIJA I. PROGRAM
12.15	Zelena veda — 13.00 Koncert klasične glasbe — 13.45 Celovečerni film — 15.30 Športna nedelja — 20.30 Ura skrivnosti — 22.30 Hit parada — 23.15 Športna nedelja
ITALIJA U. PROGRAM
10.00	Koncert — 11.55 Charlie Chan, celoveč. film — 14.15 Šport: F1 — 16.30 Celoveč._ film —
18.40	Primer za dva, ser. film — 20.00 Športna nedelja - 23.00 Glasb. odd.
TV LJUBLJANA
18.25	Smer deveti otok, 2. del
18.40	Na črko, na črko, 12. del naniz.
119.50	Poletni festival:	Yolanda Her-
nandez
20.10	Vse reke tečejo, 5. del
22.05	Omizje: Knjiga II. TV MREŽA
14.50	Glasbeni oder, zab. odd.
15.30	Številke in črke, kviz
15.50	Dolgo potovanje po puščavi, 1. del. sov. nad.
17.05	Risanke
19.00	Športni grafikon
20.00	Po poteh spoznanj, odd. o znanosti 20.55 Čas knjige
21.30	Dinastija, 107. del
22.25	Stereovizija
22.50	Poletna noč TV Ljubljana ZAGREB I. PROGRAM
14.50	Glasbeni oder, zab. odd.
15.30	Številke in črke, kviz
15.50	Dolgo potovanje po puščavi, 1. del
17.05	Risanke
17.35	TV koledar
17.45	Pradeklica, 2. del otr. serije
18.00	Tam na polju, v gozdu, pragozdu, otr. odd.
18.15	Muzej živih slik, izobr. odd.
18.45	Mladostni ritmi, glasb. odd. za mlade
20.00	Ne pred otroki, angl. film
21.15	Glasbena akademija vam predstavlja: Ranko Tudor, klavir
21.50	En avtor, en film
22.10	Argumenti, zunanjepol. odd.
23.00	Program plus KOPER
16.15	Zdravnik in pacient, medic. odd. — 17.00 Otroški program: Lamu, deklica iz vesolja, risanke — 18.00 Zdravnik in otrok, nasveti pediatrov, odd. v živo — 19.00 Odprta meja, odd. v slovenščini — 19.45 Zdrav duh v zdravem telesu — 20.30 Par čevljev za dolgo pot, tv nadaljevanka - 21.50 Vila, tv nad. - 22.50 Delta - 23.50 Lucy, ser. film
AVSTRIJA I. PROGRAM
9.05	Risanke — 9.30 Povabilo h kuharskemu omizju — 10.00 Latinščina — 10.30 Peter uganja norčije, zahodnonemški film — 14.45 Waltono-vi, družinska serija - 15 JO Počitniški koledar -
16.05	Srečni Lukec, risanka - 16.30 Am, dam, des — 17.05 Calimero, ser. risanka — 17.30 Heidi, mlad. nadaljevanka — 18.00 Slika Avstrije — 20.15 Šport v ponedeljek — 21.15 Ulice San Francisca, ser. film — 22.05 Španska državljanska vojna, 2. del: Revolucija, kontrarevolucija in teror
AVSTRIJA D. PROGRAM
17 JO Mi, ljudje, 11. del — 18.00 Lipova ulica, 32. del družinske serije — 18.30 Department S, ser. film — 20.15 Klinika v Schwarzwaldu, tv nad. — 21.00 Novo v kinu — 21.35 Kulturni magazin — 21.45 Šiling, gospodarski magazin —
22.05	Mesar, fr.-it. film — 23.40 The Munsters, ser. film
ITALIJA I. PROGRAM
13.00	Koncert resne glasbe — 13.45 Proti štirim zastavam, celoveč. film — 16.00 Risanke — 16 JO Novice iz živalskega sveta — 17.00 Mladi uporniki — 18.35 Parmska kartuzija — 20 JO Celoveč. film
ITALIJA n. PROGRAM 16.10Celoveč. film — 10.40 Primer za dva, ser. film — 20.30 Zgodovina tretje republike, dok. odd. — 22.10 Capi tol, ser. film — 23.50 Nočni kino
TV LJUBLJANA
18.15	Živi planet: Gozdovi severa, 3. del angl. dok. serije
19.50	Niške zborovske slovesnosti ’86
20.20	Neznani beneški avtor: Benečan-ka, SSG Trst
22.05	Svet na zaslonu
H. TV MREŽA
14.50	Glasbeni oder, zab. odd.
15.30	Številke in črke, kviz
15.50	Dolgo potovanje po puščavi, 2. del sovj. nad.
17.05	Risanke
17.45	Pisani avtobus, dok. otr. odd.
18.15	Ohranitev kulturne dediščine
18.45	Žur, zabavnogl. odd.
20.00	Festival ameriških tamburašev
20.45	Žrebanje lota
20.55 Liki revolucije, dok. odd.
21.40	Klasično francosko slikarstvo: Ge-orges Seurat, 1. in 2. del
22.10	Rezerviran čas
23.15	Poletna noč TV Ljubljana
ZAGREB I. PROGRAM
14.50	Glasbeni oder, zabavna oddaja
15.30	Številke in črke, kviz
15.50	Dolgo potovanje po puščavi
17.05	Risanke
17.35	TV koledar
17.45	Pisani avtobus, dok. otr. odd.
18.15	Ohranitev kulturne dediščine
18.45	Žur, zabavnoglasb. odd.
20.00	Žrebanje lota
20.05	Železni človek, poljski film
21.40	Dialogi, notranjepol. odd.
23.30	Program plus
KOPER
17.00	Otroški program: Lamu, deklica iz vesolja, Kamen Marca Pola — 18.00 Ljubezen in oblast, tv. nad. — 19.00 Odprta meja, oddaja v slovenščini — 19.50 Ribolov na Dojranskem jezeru — 21.30 Kavaliiji neba — 22.10 Polfinale svet. košarkarskega prvenstva v Madridu —
23.15	Serijski film AVSTRIJA I. PROGRAM
9.05	Risanke - 9.30 Latinščina - 10.15 Kaj bi lahko postal? — 10.30 Plesalca z Broadwaya, am. film - 12.14 Šport v ponedeljek - 14.45 Waltonovi, družinska serija — 15.30 Počitniški koledar — 16.05 RobiRobi Robin Hood, ser. film — 16.30 Am, dam, des — 17.05 Čeblica Maja, ser. film — 17.30 Oddaja z miško, otr. odd. — 17.55 Uspavanka — 20.15 Reportaže iz tujine — 21.55 Dallas, am. nad. — 22.00 Morda sem zadnji slikar, portret Oskaija Kokoschke —
22.45	Bellamy, ser. film AVSTRIJA O. PROGRAM
1730 Orientacija — 18.00 Policijska postaja 1, ser. film — 18.30 Department S, ser. film —
20.15	Pojoča Avstrija, narodna glasba — 21.35 Kulturni magazin — 21.45 Klub 2 ITALIJA I. PROGRAM
13.00	Koncert klasične glasbe — 13.45 Ženska, celoveč.film — 15.30 Živali sveta, dok. serija -
16.00	Richie Rich — 17.00 Mladi uporniki, ser. film — 17.50 Tom Story — 18.30 Prosti kotiček — 18.40 Parmska kartuzija — 21.30 Mozart, 4. del — 23.00 Figarova svatba
ITALIJA n. PROGRAM
13.15	Postali bodo slavni, ser. fi) i — 14.10 Avantura, razvedrilni program — ) 7.00 Celoveč. film — 18.40 Primer za dva, xr. film —
20.30	Apartma, celoveč. film — • 23.55 Nočni ■ kin?
SREDA, 16. 7. 1986
TV LJUBLJANA
18.20	Slovenske ljudske pravljice: Goslač
18.40	Narodni park: Risnjak
19.50	Ideologija in zločin
20.20	Šopek domačih, 3. odd.
20.45	Portret: Zvonimir Rogoz
21.20	Risanka
22.05	Film tedna: Milo Barus, zahodnonemški film
U. TV MREŽA
15.00	Glasbeni oder, zab. odd
15.40	Številke in črke, kviz
16.00	Dolgo potovanje po puščavi, 3. del sovj. nad.
17.05	Risanke
17.45	Obiskovalci, 15. del otr. serije 18.15 Muzeji in galerije
18.45	Zgodbe iz starih mest: Foča, glasb, odd.
20.00	Mednarodni turnir v vaterpolu, SFRJ : Kitajska
21.05	Koncert v novosadski sinagogi
21.50	Življenje in ne film, dok. serija
22.35	Poletna noč TV Ljubljana ZAGREB I. PROGRAM
15.00	Glasbeni oder, zab. odd
15.40	Številke in črke, kviz
16.00	Dolgo potovanje po ptiščavi, 3. del sovj. nad.
17.05	Risanke
17.35	T> koledar
17.45	Obiskovalci, 15. del
18.15	Muzeji in galerije
18.45	Zgodbe iz starih mest:
20.00	Filmski večer: Zvezda je rojena, am. film
22.50	Program plus
KOPER
17.00	Otroški program: Lamu, deklica iz vesolja, risanke — 18.00 Ljubezen in oblast, tv nad.
—	20.30 Človeški faktor, am. film — 22. Mačka, 3. del nad. — 23.30 Vaterpolo, mednarodni turnir za pokal Zagreba ’86, SFRJ : LR Kitajska AVSTRIJA I. PROGRAM
9.05	Risanke — 9 JO Latinščina - 10.00 Angleščina — 10. Akrobat Schdoon, nemški film —
11.50	Moja najljubša zgodba: Častna legija -12.10 Reportaža iz tujine — 14.45 Waltonovi, družinska serija — 15 JO Počitniški koledar —
16.05	Vedno težave s spopom - 16 JO Skrinja z zakladom, lutkovna igrica — 17.05 Veverička, ser. risanka - 17 JO Kamen Marca Pola, mlad. serija — 20.15 Goliathovo rojstvo, am. nanizanka — 21.45 Videoteka: Moraste sanje življenja AVSTRIJA D. PROGRAM
17	JO Zemlja in ljudje — 18.00 Znana divjina —
18.30	Department S, ser. film — 20.15 Coure, 2. del nad. — 21.05 Obraz Evrope: neznani slikar Rudolf IV. — 21.35 Kulturni magazin —
21.45	Rdeče zastave, sivi vsakdan: ženska na Poljskem, reportaža — 22.30 Pasji dnevi, am. film
ITALIJA I. PROGRAM
11.15	Televideo — 13.00 Koncert klasične glasbe — 13.45 Leteči krožnik, celoveč. film —
15.30	Živali sveta, dok. serija - 16.00 Richie Rich — 16.55 Danes v parlamentu — 17.00 Mladi uporniki, ser. film — 17.55 Tom Story —
18	JO Parmska kartuzija — 20.30 Poklic: nevarnost. ser. film — 21.25 Za kulisami varieteja, iz oddaj »Dober večer, Raffaella« — 22 JO Športna sreda: SP v košarki
ITALIJA U. PROGRAM
16.40	Celoveč. film — 18.40 Primer za dva, ser. film — 20 JO Razvedrilna odd. — 21.40 Naslednja postaja Grcenvvich Village, celoveč. am. film
—	0.05 Nočni kino
ČETRTEK, 17. 7. 1986
TV LJUBLJANA
17.55 Vijavaja-ringaraja, 5. del poučno-zabavne nanizanke 18.40 Delegatska tribuna
19.50	Mozaik kratkega filma: V avtobusu, Tri življenja ježa, jug. filma
20.15	Tednik
21.15	Risanka
22.05	Goya, 5. del nad.
23.00	Retrospektiva jug. filma: Pop Čira in pop Spira
II. TV MREŽA
14.50	Zabavna oddaja
15.30	Številke in črke, kviz
15.50	Dolgo potovanje po puščavi, 4. del sovj. nad.
17.45	Sonce na dlani, 6. del otr. serije
18.15	Znanstvene teme: Medvedgrad
18.45	Piknik v Rogaški Slatini, glasb. ’ odd.
19.00	Mednarodni turnir v vaterpolu, SFRJ : Italija
20.00	Hiša, 1. del policijske nadaljevanke 21 JO Umetniški večer: fenomen monodrame, 1. Andrič: Corkan
23.00	Rezerviran čas
23.30	Poletna noč TV Ljubljana
ZAGREB I. PROGRAM
14.50	Zabavna oddaja
15.30	Številke in črke, kviz
15.50	Dolgo potovanje po puščavi, 4. dei sovj. nad.
17.05	Risanke
17 J5 TV koledar
17.45	Sonce na dlani, 6. del
18.15	Znanstvene teme: Medvedgrad
18.45	Piknik v Rogaški Slatini, glasb, odd.
20.00	Politični magazin
21.00	Interart projekt 21.10 Kombinacija, kviz
22.30	Program plus
KOPER
17.00	Otroški program: Lamu, deklica iz veso-
lja, Kamen Marca Pola — 18.00 Ljubezen in oblast, tv nad. — 19.00 Odprta meja, oddaja v slovenščini —	19J0 Velike razstave —
20.30	Darclee, romunski zgodovinski film — 22.25 Svetovno košarkarsko prvenstvo, tekma za 3. in 4. mesto — 23.35 Vaterpolo, Jugoslavija : Italija
AVSTRIJA, I. PROGRAM
9.05	Risanke — 9J0 Zemlja in ljudje —
10.00	Angleščina — 10.30 Zaušnica, fr.-it. film — 14.45 Waltonovi, družinska serija — 15 JO Počitniški koledar — 16.05 Mikijeva pa*
. rada risank —	16.30 Am, dam, des —
I 16.55 Poročila za otroke — 17.05
Sindbadove pustolovščine — 17.30 Skrivnostne I globine, sprehod pod vodo — 20.15 Vse, kar je prav, 1. del — 21.15 Pesje prišel v kuhinjo — 21J0 Sestri zla, am. film - 23.20 Bellamy, ser. film
AVSTRIJA D. PROGRAM
17.00	Šport — 17.15 Otroci jutrišnjega dne —
20.15	Domača reportaža — 21.35 Kulturni magazin — 21.50 Klub 2
ITALIJA I. PROGRAM
13.00	Koncert klasične glasbe — 13.45 Celoveč. film — 15.30 Arhipelag Cagou, dok. —
17.05	Mladi upornik — 18.40 Parmska kartuzija — 20 JO Hamburger serenade, zabavnoglasb. odd. — 21.35 Lady L., celoveč. — 23 JO Nočna glasba v čast Franzu Lisztu
PETEK, 18. 7. 1986
TV LJUBLJANA
18.30 Ustvarjalne igre: Ritem, ritem
18.45	Flipper, 11. del
19.50 Želeli ste, poglejte, poučnozabavna odd.
20.15	Ne prezrite
20.25	Amazonka: Snežni vihar v džungli. 5. del
21.10	Risanka
22.05	Bergerac, 13. del
23.05	PJ v plavanju, reportaža
23.25	Tujec. am. film
II. TV MREŽA
13.55	Tenis za Davisov pokal, SFRJ : ČSSR
15.55	Dolgo potovanje po puščavi. 5. del
17.05	Risanke
17.45	Lutkomendija, otr. serija
18.15	Začimbe po svetu
18.45	S plesnim orkestrom RTV Novi Sad
20.00 Mednarodni turnir v vaterpolu, SFRJ : Madžarska
21.05	Mimogrede povedano, dok. odd.
21.55	Nočni kino: Dosmrtniki. angl. film
23.45	Poletna noč TV Ljubljana
ZAGREB I. PROGRAM
14.55	Zabavna oddaja
15.35	Številke in črke, kviz
15.55	Dolgo potovanje po puščavi, 5. del
17.05	Risanke
17.35	TV koledar
17.45	Lutkomedija, otr. serija 18.15 Začimbe po svetu
18.45	S plesnim orkestrom RTV Novi Sad
20.00	Dempsey in Makepeace. ser. film
20.55	V petek ob dvaindvajseti uri. kulturni magazin
23.25 Program plus
KOPER
13J5 Davisov pokal, tenis — 17.00 Otroški program: Lamu. deklica iz vesolja, risanke —
19.00	Odprta meja. oddaja v slovenščini -
19.45	Koncert Tereze Kesovije — 20.30 Drevo v Guemici, film — 23-25 Vaterpolo Jugoslavija : Madžarska
AVSTRIJA I. PROGRAM
9.05	Risanke — 9 JO Latinščina — 10.10 Angleščina — 10.30 Black Jack. angl. film — 12.15 Domača reportaža — 14.45 Najina najlepša leta. 3. del — 15.30 Počitniški koledar — 16.05 Tek na kratke proge — 17.05 Niklaas. deček iz Flandrije, ser. risanka — 17.30 Levo od pingvinov, mlad. serija — 21.20 V Avstrijo in nazaj — 22.20 Meredith Monk. film Petra Grcenawaya —
23.10	Ars electronica AVSTRIJA B. PROGRAM
16.20 Poldark, 25. del — 17.10 Zgodovina pomorstva, 7. del — 18.00 Šport - 18.30 Department S. ser. film - 20.15 Po rdeče-belo-rdečih sledovih, 2. del: Izrael — 21.35 Kulturni magazin — 21.45 Šport — 22.15 Pokopališče brez križev, fr.-it. film - 23.35 Solid Gold, novosti z am. hit lestvic ITALIJA I. PROGRAM
13.00	Koncert klasične glasbe — 13.45 Celoveč. film — 17.00 Mladi uporniki - 20 JO Cokjssc um — 21 JO Celoveč. film
ITALIJA U. PROGRAM
16.10	Celoveč. film — 20.30 Komisar Kostcr. ser. film - 21.35 Zgodbe o ringu - 22.45 Strogo zaupni oddelek, ser. film - 23. Nočni
M. MIKOV
KULTURNI KOLEDAR
DCLO
Kn
Najbolj brana knjiga
Minuli teden so v nekaterih ljubljanskih knjigarnah bolje prodajali naslednje knjige:
CANKARJEVA ZALOŽBA; Trg osvoboditve: Vilko Novak -Raziskovalci slovenskega življenja. Velika knjiga o peki, Aleksander Bajt — Alternativna ekonomska politika, Marija Kodele, Miha Uršič, Olga Markovič — Prezrte stročnice, Stanko Janežič
—	Ekumenski leksikon; Titova 15; Tristo ljubezenskih (izbral Tone Pavček), Jože Rajhman — Trubarjev svet, Janez Gradišnik
—	Naš jezik. Maurice Messigue
—	Naučimo se spet ljubiti, Dobriča Čosič — Otpadnik; DRŽAVNA ZALOŽBA; Titova 25: Walter Dottling - Življenje in delo Primoža Trubarja, Trubar in fljegovi - (miniaturka), Čarls Dženks-Modemi pokreti u arhitekturi, Monografija Slovenije — nemška, Marie Louise Fischer — Senta I-IV; Šubičeva 1A: Carlos Castaneda - Bitka za neznano, J. C. Cooper — Ilustrovana enciklopedija tradicionalnih simbola, Nancy Cato — Vse reke tečejo, Anthony Sattilaro — Kako sam pobjedio rak, Antologija ameriške poezije 20. stoletja; MLADINSKA KNJIGA; Titova 3: Jelko Kacin - Sodobna letala in helikopterji, H. W. Janson — Istorija umetnosti, Janez Bitenc, Jelka Reichman — Tri muce in druge glasbene pravljice, Walter Delamare — Tri kraljeve opice, Leo Šešerko — Zgodovinskost Heglove logike; Nazorjeva 1: Branko Šomen — Koncert-za samoto, Joan Collins — Nedovršeni čas, Janez Gradišnik — Naš jezik, Shirley Conran — Čipke, Utta Danella — Divja plima I-II; Celje, Stanetova 3: Cristian Pa-anett — Walter-Velika knjiga o peki, Marie Fischer — Senta I-IV, Shirley Conran — Čipke, Janez Bitenc, Jelka Reichman — Tri muce in druge glasbene pravljice, Vilko Novak - Raziskovalci slovenskega življenja.
Bralci so v nekaterih ljubljanskih knjižnicah najbolj povpraševali po naslednjih knjigah:
DELAVSKA KNJIŽNICA: Max Frisch - Sinjebradec, Robert Ludlum - Rokopis Petra Chancellorja, Emin Shaw — Na življenje in smrt, Belva Plain — Zimzelen, John Irving — Garpov svet;
BEŽIGRAJSKA KNJIŽNICA: Miloš Mikeln — Stalin, Mo-ody Raymond — Življenje po življenju, Vitan Mal — Poletje v
školjki, Judith Krantz — Mistra-lova hči, Barbara Chase-Ribond — Ženska iz Virginije.
Glasbeni
dogodki
Pri roditve IDRIART na Bladu
Na Bledu bo od 14. do 18. julija potekal zdaj že tradicionalni Festival IDRIART — kratice pomenijo Inštitut za razvijanje medkulturnih odnosov z umet-
Violinist Miha Pogačnik
nosijo, njihov sedež pa je v Ženevi. Blejske prireditve organizirajo letos že tretjič skupaj s Prireditveno poslovalnico Festival Ljubljana in Hotelsko-turističnim podjetjem Bled. V ponedeljek, 14. julija, ob 19.30 in ob 21. uri bosta v cerkvi na Blejskem otoku nastopila violinist Miha Pogačnik in čembalist Leo Kramer iz Nemčije, predstavila pa bosta sonate za violino in čembalo J. S. Bacha. V torek. 15. julija, ob 11.30 bo na Bledu nastopil folklorni ansambel LADO iz Zagreba, ob 17.30 bo nastopilo Ashdown euritmič-no gledališče iz Velike Britanije z Wash the Wind in ob 20.30 se bo na Blejskem gradu predstavilo gledališče Chrvsalis Theatre London s predstavo Kralj Lear.
V	sredo, 16. julija, ob 11.30 bo koncert nizozemske sopranistke Nelly van der Spek in Opernega zbora iz Nimvegna (Nizozemska), ob 20.30 pa bodo Bacha in
1 Mozartov Klavirski koncert v Es-duru predstavili Ljubljanski komorni orkester (dirigent Leo Kramer iz ZR Nemčije) in solistka Diedre Irons (Nova Zelandija). V četrtek, 17. julija, ob 11.30 bo Shakespearovo gledališče uprizorilo predstavo Dionysia, ob 20.30 pa bo Kodšly godalni kvartet iz Madžarske izvedel dela Mozarta, Kodžlyja in Bartčka. Zadnji dan, v petek, 18. julija, pa bo zopet nastopil madžarski godalni kvartet Kodšly, tokrat z deli Haydna, Dvofaka in Bartčka, ob 20.30 pa bo zaključni koncert Slovenske filharmonije. Dirigent bo Wolf-Dieter Hauschild (ZRN), solist Miha Pogačnik, na sporedu pa bodo dela Mihelčiča, Bartoka in Beethovna. Če ni v besedilu drugače navedeno, bodo vse predstave v Festivalni dvorani na Bledu.
V	Grižah bodo nastopili citrarji
DPD Svoboda Griže prvič pripravlja srečanje slovenskih citrarjev z naslovom Zlate citre, ki bo v soboto, 12. julija, ob 15. uri v letnem gledališču v Grižah. V bogatem in zanimivem kulturnem programu bodo sodelovali mnogi slovenski citrarji in skupine, ki bodo ponovno oživeli lepe melodije iz tega morda že nekoliko pozabljenega glasbila. Mimogrede nekaj informacij o citrah!
Najstarejše ohranjene citre so iz druge polovice XVII. stoletja, popularne pa so postale v prvih desetletjih XIX. stoletja, ko so napisali tudi največ skladb za ta inštrument. Citre so bile najbolj razširjene na Bavarskem in v Avstriji, večinoma kot prijeten inštrument za »salonske zabave«. Za citre so komponirali pred-
vsem najbolj enostavne kompozicije, vendar jih je prijetno poslušati predvsem zaradi posebne in zanimive barve tona.
Za Ijubitalja glasba!
Lipiška glasbena srečanja so nova kulturna pridobitev turistične ponudbe Lipice. Vse do 22. avgusta bodo ob petkih v Atriju Kluba hotela Lipica nastopali priznani glasbeni umetniki. V' petek, 11. julija, ob 21. uri bo kot prvi nastopil Trio Lorenz.
Masni in glasboni teras poletja
V okviru prireditev Izrez poletja, ki jih pred Metalko v Ljubljani organizirajo Metalka, SKUC-Forum in Equma, bosta v petek, 11. julija, kar dva nastopa. Ob 19.30 bodo udeleženci letošnje Poletne plesne šole pokazali, kaj so se v štirinajstih dnevih naučili. Na prireditvi Odprta vrata plesa se bodo predstavili: skupina za afriški ples pod mentorskim vodstvom Barbare Plečko, Plesna delavnica pod vodstvom Ane Vovk-Pezdir in Eke Vogelnik in skupina Igen iz Celja.
Ob 21. uri pa bosta nastopila Ibi Kongo in Matjaž Weingerl s skladbo za alt in tolkalista Son gong avtorja B. Ježa Brezavščka. Skladba je eksperimentalnega značaja. V izvedbo je vključen igralsko gibalni element in popestritev z diapozitivi in videom. Skladba vsebuje predvsem prvinskost, genezo zvoka, povezavo pri nastajanju moškega in ženske, njune danosti v delovanju, reagiranju, čustvenosti. . . Predstavila pa se bo še skupina Dolina odmeva z glašbeno-plesno prireditvijo Ples senc.
Gledališče
Glaj
v Titovam Volan ju
Na Velenjskem gradu bo v petek, 11. julija, ob 20. uri nastopilo eksperimentalno gledališče GLEJ iz Ljubljane s predstavo Ela H. Achternbuscha. Nastopata Alja Tkačev in Aleš Valič, prevajalec, režiser in scenograf je Edvard Miler, dramaturginja Mojca Kranjc in kostumografka Vera Zupanc. Ernst Bloch je o Achtembuschu zapisal: »Nenavadno, kako nekateri bivajo, ne da bi jih kdo opazil! Zjutraj se eni skremžijo, drugi poplesujejo, večina pa nesmiselno mrmra
KULTURNI KOLEDAR
MVKOV1
dvestote predstave komedije Piknik s tvojo ženo Andreja Jelačina. Predstava, ki spada v sklop Kriških poletnih prireditev, bo v soboto, 12. julija, ob 21. uri v Križu pri Vipavi. Repriza pa bo v nedeljo, 13. julija, ob 16. uri v Podragi. Skupina Gledališče brez tretjega iz Kopra je s to igro uspešno gostovalo po celi Slovenij in zamejstvu in gledalci navdušeno ploskajo predvsem izjemnemu humorju, aktualni tematiki in zanimivemu načinu uprizoritve — gledalci nastopajo kot tretji igralec. Poleg občinstva nastopata še Marija Paravan-Jelačin in Andrej Jelačin. Scenograf je Demetrij Cej, kostumografka Marija Vidau, glasbeni opremljevalec Emil Zonta in koreografinja Lidija Pogačar.
pred seboj, tudi med odmorom, na primer pri plačevanju nekateri mrmrajo, tako da jih ne moreš razumeti in da se niti sami ne slišijo — a je prav to lahko najbolj pomembno. Maske si snemajo ali pa si natikajo nove, kakor se vzame, vse skupaj pa je dovolj noro, sami zase so mnogi nekam zmedeni, jadikujejo o svoji zavoženi preteklosti in o tem, da se niso osamosvojili, Zgrešene in zasanjane lutke so, ker so se bili prisiljeni odločiti med še večjo zgreše-nostjo in suhoparno odraslostjo.«
stoletju, v Slovenskem etnografskem muzeju razstava Slovenske ljudske vezenine in v Mestni galeriji pregledna razstava nestorja slovenske fotografije Petra Koc-
jančiča. V razstavišču Arkade je odprta razstava Keramika iz Fa-enze od srednjega veka do danes. Gostujoča razstava Mednarodnega muzeja keramike iz Faenze je rezultat uspešnega kulturnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Že v 15. stoletju so izdelke faenških majolikarn odlikovale sijoče in pisane barve. motivno pa so zajemali iz zakladnice sočasne likovne umetnosti. Svoj višek so dosegli med leti 1530 in 158C, vendar so visoko kvaliteto ohranili vse do danes. 110 razstavljenih predmetov ilustrira razyoj keramičnega oblikovanja od 14. stoletja do najsodobnejših umetniških tokov. Predstavljena so dela najvidnejših mojstrov in delavnice ter različne tehnike. Zaradi izrednega zanimanja je razstava del Mirsada Begiča v Mali galeriji podaljšana do 16. julija. V Moderni galeriji je na ogled razstava Jugoslovanska grafika 1950—1980, v galeriji DSLU razstavlja še do 15. julija Jože Šubic, v galeriji Ars Tomaž Kržišnik, v Bežigrajski galeriji Todorče Atanasov, v galeriji Labirint Amalia Perez Molek, v galeriji Lerota Negovan Nemec, v galeriji Commerce Miha Maleš in v galeriji Smelt Vida Slivniker. Na Kemijskem inštitutu Boris Kidrič so 'razstavljena dela Ivke M. Munda, v severenem atriju Magistrata je na ogled razstava Arhitekturne delavnice — zamisli najvidnejših ljubljanskih arhitektov o podobi mestnega središča.
V	razstavišču Cicero (ČGP Delo) je odprta foto-slikarska razstava
V	Trubarjevih krajih. V sredo
V Kopru na Gramscijevem trgu bo v soboto, 12. julija, ob 21. uri premiera Ruzzantijeve kome-4ije Zgagarje ve zgage. Predstavilo se bo gledališče Loža.
LJUBLJANA:	V Galeriji
Cankaijevega doma je na ogled razstava akvarelov in slik Georga Baselitza, v Narodnem muzeju razstava Slovenci v šestnajstem
keramika iz Faenze
Razstave
bodo ob 12. uri v Križevniški cerkvi odprli razstavo portretov Franca Zupeta Krištofa. Ogledali si boste lahko portrete nekaterih sodobnih slovenskih kulturnih delavcev. Krištofova razstava ima poudarek v raziskovanju posebnosti vsakega upodobljenega posameznika Kar ga je pri portretirancih prvenstveno zanimalo, ni bil nek silhuetni izrez, marveč celostna podoba določene osebnosti.
V knjižici Jožeta Mazovca (Zaloška 61) je na ogled razstava Chancon damour Pavleta Učakarja, v Delavski knjižnici razstavlja originale ilustracij Radiša Miloševič, v galeriji Lek razstavlja akvarele Emil Marinšek, v galeriji IGLG razstavlja grafike in slike Zvest Apollonio, v prostorih Krke pa Dora Plestenjak. V avli občine Bežigrad je na ogled razstava fotografij Bežigrajski kultumo-zgodovinski spomeniki. AJDOVŠČINA: V Pilonovi galeriji bo še do 12. julija na ogled razstava slik, risb in grafik Lojzeta Logarja.
BREŽICE: V Posavskem muzeju je odprta retrospektivna razstava del Josipa Germa.
CELJE: V Likovnem salonu razstavlja Avgust Lavrenčič.
GRAD SNEŽNIK: Do konca meseca bo na gradu odprta razstava del Maria Petriča in Štefke Košir-Petrič.
HRASTNIK:	V Zdravstve-
nem domu razstavljajo fotografije člani Fotokino kluba Hrastnik, v poslovno-stanovanjskem objektu na Trgu Franca Kozarja sta pripravili razstavo lovski družini Hrastnik in Dol, v sejni sobi delavskega doma pa je na ogled foto-razstava o I. bataljonu III. VDV brigade.
KOPER: V galeriji Meduza je odprta razstava Nove risbe III, v galeriji Loža pa razstava umetniških fotografij Koštabona.
KOSTANJEVICA NA KRKI: V galeriji Božidar Jakac razstavlja tapiserije % Jože Horvat-Jaki.
KRANJ: V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava TAROT Franceta Beštra, v Mali galeriji se predstavlja z grafičnimi deli Bernd Hubert Romankievvitz iz Bayreutha, v galerijskih prostorih v Tavčarjevi ulici pa razstavlja knjižne ilustracije Marjan Am^-iletti.
KRANJSKA GORA. V prodajni galeriji Čevder razstavlja Andrej Jemc.
LAŠKO: V Zdravilišču bodo v soboto ob 18. uri odprli razstavo »Laško kot ga vidi slikar Maro-šek Franek«, na otvoritvi bo sodeloval Moški pevski zbor iz La-žiš, pod vodstvom Miha Jelenca. Istega dne ob 19. uri pa bodo v
n. pcmov
KULTURNI KOLEDAR
Kt a\sL!\G /
JESENICE: V Kosovi graščini bodo v petek ob 19. uri odprli razstavo del arhitekta in pesnika Damjana Jensterleta. Ob otvoritvi bo tudi krajši kulturni program. V razstavnem salonu Dotik bo še do 16. julija na ogled razstava slik in grafik Iveta Šubica.
Laškem dvorcu odprli razstavo »Laško skozi stoletja, pričevanja kulturnih spomenikov«, ob otvoritvi pa bo nastopil moški pevski zbor Tim iz Laškega pod vodstvom Lojzeta Šveca.
LUKOVICA: V Galeriji pri vodnjaku razstavlja Bernarda Zajec.
MARIBOR: V avli UK je odprta razstava Španska državljanska vojna in Garcia Lorca (1936), v starih razstavnih prostorih Rotovža razstava Likumove generacije, v galeriji Ars prodajna razstava Majde Dreo, v razstavišču Fotosalona na Trgu Borisa Kraigherja 5 razstava fotografij člana Foto kluba Maribor Marjana Stojka, ki razstavlja kolekcijo fo-tografik'Motocross II. in v razstavnih prostorih Rotovža na Trgu Borisa Kraigherja 3 razstavlja fotografije Ennio Vicario (še do 12. julija).
slik, risb in grafik Hermana Pe-
Č3TlČ3
RADENCI: V hotelu Radin razstavlja Janko Lesnik.
RIBNICA: Na gradu v Petkovi galeriji bo še do 13. julija odprta razstava del Franca Purga.
SEŽANA: V Mali galeriji je na ogled razstava akvarelov Vladimirja Pertota.
ŠKOFJA LOKA: V Galeriji na loškem gradu razstavlja Erika Marija Bajuk, izseljenka iz ZDA, v Homanovi hiši pa je na ogled stalna razstava del Franca Novinca.
ŠOŠTANJ: V vili Mayer razstavljata Stanislav Stojanovič in Arpad Šalomon.
TOLMIN: V knjižnici Cirila Kosmača razstavlja akvarelist Andrej Kosič. Razstavlja krajine, v glavnem Kras.
TRST: V Galeriji tržaške knjigarne je na ogled razstava del Franka Vecchietija.
VRHNIKA: V galeriji Medeja kava bar so odprli razstavo Novo doživetje nekega dogodka Matjaža Grudna.
ZAGORJE OB SAVI: V avli Delavskega doma je odprta informativna fotografska razstava o arhitektu Jožetu Plečniku.
Mezzosopranistka Eva Noršak-Houška
Slovenske filharmonije s solistko mezzosopranistko Evo Novšak-Houško. Na sporedu bodo dela Mozarta, Ravela in Srebotnjaka. Istega dne ob 21. uri pa bo v Poletnem gledališču nastopil zagrebški folklorni ansambel Lado s plesi jugoslovanskih narodov. V sredo se bo ob 21. uri predstavil folklorni ansambel La capo-uliero iz Francije s plesi iz Pro-
Jankovic (Srbija), Janez Knez (Slovenija), Miloš Lavrenčič (Slovenija), Henk Mual (Nizozemska), Zlato Rudolf (Slovenija), Tone Seifert (Slovenija), Marjan Skumavc (Slovenija), Samo Šiles (Slovenija), Rudi Uran (Slovenija), Johanna Vaatstra (Nizozemska) in VVilliam van Ve-en (Nizozemska).
Organizatorji so pripravili poseben program za udeležence. Poleg delovnega vzdušja ponujajo tudi izlete v bližnjo in daljno okolico, pogovore, zabavna srečanja na pikniku, na koncu pa bodo odprli tudi »ad hoc« razstavo, na kateri bodo umetniki razstavili izdelke, narejene na koloniji. Vsak dan bo od 17. do 18. ure v hotelu v Medijskih toplicah odprt »atelje« za vse morebitne obiskovalce, kupce in naročnike. Uradna razstava slik kolonije ’86 pa bo šele februarja 1987 v Zagorju ob Savi.
likovne kolonijo
Združenje likovnih skupin Slovenije je v sodelovanju z ZKOS organiziralo Likovno delavnico
Folklorni ansambel La Capouliero iz Francije
METLIKA:	V Ganglovem
razstavišču je še do 20. julija na ogled razstave Etnološka fotografija.
MURSKA SOBOTA: V Galeriji KC Miško Kranjec razstavljajo svoja dela člani Društva likovnih umetnikov Zasavja, predstavljajo se Nikolaj Beer, Jože Ciuha. Leopold Hočevar, Branko Klančar, Janez Knez, Janez Knez-Mišo, Franc Kopitar, Tone Leskovšek, Jože Meglič, Polde Mihelič, Milan Rijavec in Ana Maria-Vlaj.
PIRAN: V Mestni galeriji je na ogled pregledna razstava del Tomaža Gorjupa, v Pečaričevi galeriji pa je odprta stalna razstava
Prireditve
Festivala v Križankah
Prva predstava letošnjega 34. mednarodnega poletnega festivala, ki že tradicionalno poteka v ljubljanskih Križankah, bo v ponedeljek, 14. julija, ob 21. uri v Viteški dvorani. Dare Ulaga bo predstavil Platonovo delo Sokratov zagovor. V Poletnem gledališču bo v torek, 15. julija, ob
19.30	nastopil Godalni kvartet
vanse, v četrtek, 17. julija, ob 21. uri pa bo nastopil Simfonični orkester Slovenske filharmonije s pianistom Kemalom Gekičem in pod dirigentskim vodstvom Wol-fa-Dietra Hauschilda. Izvedli bodo dela Mihelčiča, Rahmaninova in Beethovna.
J. Š.
Slikarji v
V Medijskih toplicah na Izlakah bo od 10. do 20. julija potekala 23. slikarska kolonija. Prijavili so se slikarji Tane Atanasov-ski (Makedonija), Franca de Groen (Nizozemska), Vladimir
Združenja likovnih skupin Slovenije, ki se je začela že 3. julija, trajala pa bo do nedelje, 13. julija, v hotelu Metropol v Novem mestu. Udeležuje se je 10 mladih likovnikov, vodi pa jo akademski slikar Andrej Trobentar. Program je sestavljen tako, da dobijo udeleženci vpogled v akademijski način dela in v možnosti svobodne ustvarjalnosti. Delo poteka izključno v ateljeju. Namen kolonije ni produciranje končnih likovnih, del, pač pa spoznavanje procesa dela in učenja, zato se ta kolonija po konceptu razlikuje od ostalih likovnih kolonij in razvija nove načine spoznavanja likovne umetnosti.
KULTURNI KOLEDAR
PETKOV
«3.
Na izlet z muzejskim vlakom
Ena izmed najprivlačnejših turističnih ponudb je prav gotovo vožnja s prvim jugoslovanskim muzejskim vlakom. Tako za tuje kot tudi za domače goste so pri DO TTG organizirali v poletnih mesecih prijetne enodnevne izlete z muzejskim vlakom. Vozil bo vsako sredo na relaciji Jesenice —Bled—Kanal, cena za domače goste je 12.000 din, za tuje pa 26 britanskih funtov. V ceno so vračunane naslednje storitve: vožnja z muzejskim vlakom do Kanala in nazaj, pogostitev v vlaku, kosilo (jedača in pijača) v Kanalu, družabna prireditev z glasbo in plesom ter vodstvo.
Program izleta
Zbor udeležencev izleta ob
8.20	na železniški postaji Bled-Jezero. Po prihodu vlaka z Jesenic namestitev v vagonih (rezervirani sedeži). Vožnja po soteski Save Bohinjke do železniške postaje NOMENJ in tam postanek za fotografiranje vlaka. Nato nadaljevanje vožnje in postanek na železniški postaji BOHINJSKA BISTRICA. Sledi vožnja skozi dobrih 6 kilometrov dolg predor pod bohinjskimi gorami v dolino reke Bače. Vožnja skozi Podbrdo, mimo Grahovega in Mosta na Soči do železniške postaje KANAL.
Po prihodu v Kanal in sprejemu na železniški postaji sprehod v središče mesteca. Na malem in slikovitem trgu v starem mestnem jedru bo sprejem, družabna prireditev z glasbo in plesom ter obilo posebej pripravljene jedače in pijače. Dovolj časa bo tudi za sprehode po zanimivem Kanalu, za ogled Neptunove fontane, Marijine cerkve (orgelske melodije za vas!), znamenitega mostu čez reko Sočo in stare mestne hiše s »črno kuhinjo' (ognjišče iz predprejšnjega stoletja). To so seveda le okvirne točke pestrega programa, ki je pripravljen v prijaznem Kanalu. V primeru dežja bo prireditev in kosilo v tamkajšnjem hotelu »Neptun«.
Popoldne slovo od Kanala. in vožnja po isti železniški progi nazaj do Bohinja, Bleda in Jesenic.
Poleflmi šola slovanskega jezika
V Kranju prirejajo Poletno šolo slovenskega jezika. Predavanja se bodo začela v ponedeljek, 14. julija, ob 9. uri na Srednji šoli pedagoške, računalniške in nara-voslovno-matematične usmeritve Kranj.
Barok na morju
Morje je magnet samo po sebi, če pa lahko na morju prisluhnete še baročni glasbi, je to višek poletne sprostitve. Zatorej ne oklevajte in se v petek, 11. julija, odpravite v Piran, kjer bo v Križnem hodniku frančiškanskega samostana koncert baročne glasbe. Veronika Škerjanc (oboa), Ciril Škerjanc (violončelo), Igor Škerjanc (violončelo) in Andrej Jarc (čembalo) bodo ob 21. uri predstavili skladbe A. Vivaldija, A. Corellija, G. F. Handla in E. F. Handla.
S koncertnim večerom baročne glasbe se predstavljajo glasbeniki družine Škerjanc ter čembalist Andrej Jarc. To so glasbeniki različnih generacij, ki so se združili v ansambel zato, da bi posredovali lepote baročne glasbe. 'Veronika Škerjanc, mlada obo-istka, rojena 1965. leta v Ljubljani, se že od svojega desetega leta posveča oboi pri profesorju Božu Rogelji. Trenutno je študentka
Violončelist Ciril Škerjanc
drugega letnika ljubljanske glasbene akademije. Redno se je udeleževala republiških in zveznih tekmovanj in osemkrat prejela prvo nagrado. Leta 1984 je prejela prvo nagrado na tekmovanju mladih glasbenikov ljubljanske RTV in nagrado Društva slovenskih skladateljev za najboljšo izvedbo domačega dela. Tudi letos je na zveznem tekmovanju prejela diplomo, na glasbni akademiji pa študentsko Prešernovo nagrado. Jeseni odhaja na študij na Visoko šolo umetnosti v Berlinu.
Igor Škerjanc je rojen 1962. leta v Ljubljani, je študiral čelo najprej pri očetu, po končani gimnaziji pa je nadaljeval študij na Visoki šoli za glasbo v Det-moldu pri znamenitem francoskem čelistu Andreu Navarri in ga je jeseni 1985 z odliko zaklju-
čil. Na tekmovanjih je vedno dobival najvišje ocene.
Tudi oče Ciril Škerjanc se je po diplomi na Ljubljanski glasbeni akademiji izpopolnjeval pri Andreu Navarri in sodi danes v sam vrh slovenske glasbene reprodukcije kot solist in član simfoničnega orkestra RTV Ljubljana in član komornega ansambla Ca-merata Slovenica. Je profesor na Ljubljanski glasbeni akademiji.
Pianist Andrej Jarc jih bo spremljal na čembalu in je samostojen koncertant, član slovenskega klavirskega kvarteta in profesor na Ljubljanski glasbeni akademiji.
Prireditve na celjskem območju
Celjska turistična zveza je stalno na zvezi in organizira zanimive prireditve na svojem območju. V soboto, 12. julija, se bo v Laškem začela 22. tradicionalna turistična prireditev »Pivo — cvetje« — ob 18. uri bodo v Zdravilišču Laško odprli razstavo Laški akvareli Franeka Markoška, ob 19. uri bodo v Laškem dvorcu odprli razstavo Laško skozi stoletja in ob 20.30 bo koncert ansambla Randez Vous »Ona sedmo laško pivo pije« na Aškerčevem trgu. V nedeljo, 13. julija, bo v laški župnijski cerkvi koncert Celjskega godalnega orkestra. V torek, 15. julija, ob 16. uri bo na šolskem športnem igrišču športna prireditev, ob 18. uri bodo člani KD »Anton Tanc« pred Zdraviliščem Laško prikazovali ljudske šege pod naslovom Mlatiški likof, ob 20. uri pa bo ponovitev predstavitve ljudskih šeg na Aškerčevem trgu. V sredo, 16. julija, ob 18. uri bodo v šoli Dušann Poženel odprli razstavo »Ptičarji, lovci in gobarji«, v Domu upokojencev pa razstavo
ročnih del invalidov. Istega dne ob 20. uri bo na Aškerčevem trgu koncert . Pihalnega orkestra iz Ljubljane. V četrtek. 17. julija, ob 18. uri bo pred Zdraviliščem Laško nastopilo KD »Anton Tanc« s Spletom slovenskih ljudskih plesov, ob 20. uri pa bo na Aškerčevem trgu revija >Pivo — cvetje — moda«. Kot gostje bodo na Reviji nastopili priznani jugoslovanski pevci zabavne galsbe, v primeru dežja pa bo prireditev v domu Dušana Poženela.
Prireditve v okviru laške turistične manifestacije bodo še v petek, soboto in nedeljo, 18., 19. in 20. julija, o njih bomo pisali v naslednjem Petkovem tednu/
Zabavate pa se lahko razen v Laškem še na Vranskem in v Atomskih toplicah. Turistično društvo Vransko prireja v soboto, 12. julija, ob 20. uri pod stoletnici platanami pri gradu Podgrad na Vranskem tradicionalno zabavno in družabno prireditev VEČNO LEPE MELODIJE v izvedbi vodilnih slovenskih solistov zabavne glasbe in ob spremljavi ansambla Mojmira Sepeta. Po koncertu bo ples. Zdravilišče Atomske Toplice pri Podčetrtku pa prireja istega dne v velikem bazenu v »Campingu« družabno in zabavno prireditev IGRE V TOPLI VODI, kjer se bodo poizkusile v raznih zabavnih igrah domače ekipe in gostje. Po prireditvi bo ples ob zvokih ansambla LP.
Na merskih valovih
V Izoli bo od petka, 11. julija, do nedelje, 13. julija, odprto državno prvenstvo v razredu optimist Jadralna regata V Kopru bo v torek, 15. julija, plavalni maraton, v Portorožu pa se bo v četrtek, 17. julija, začela prireditev 9. festival zabavne glasbe Melodije sonca in morja (nove melodije jugoslovanskih in italijanskih avtorjev).
Godalni kvartet Slovenske filharmonije
14. MTKOV
KULTURNI KOLEDAR
Kino
Naj presodi že nova generacija!
Ljubljanski Kinematografi napovedujejo:
UNION: v sredo premiera ameriške reprize (»Kinematografi Zagreb« so ponovno odkupili licenco) filma DIPLOMIRANEC (The Graduate) režiserja Mika Nicholsa. dobitnika oskarja leta 1970. Glavne vloge: Dustin Hoffman. Anne Ban-croft. Katharine Ross idr. Predstavitev tega izjemnega dosežka ameriške »kritične kinematografije« bo zanimiv poskus preverjanja generacijskih odnosov do teme. ki je bila leta 1969« torej pred 17 leti. sodobna.
KOMUNA: film. ki ga ponuja ta elitna ljubljanska kinodvorana v prihodnjih dneh. je ameriška »mladinska drama« DOZOREVANJA (Ali the Right Mo-ves) režiserja Michaela Chapma-na. Glavni vlogi: Tom Cruise in Craig T. Nelson. To je zgodba o mladih, ki bi radi ubežali mrtvilu pennsilvanijskega mesteca, tamkajšnje železarne in si poiščejo »boljše življenje«.
BEŽIGRAD: ameriški režiser Douglas Day Stewart, pri nas malo manj znan. nam tokrat ponuja svoj »ljubezenski triler« KR ADIJI VEC SRC (Thief of Hearts).
TRIGLAV': nadaljuje ciklus starih uspešnic FILMSKI IZLET V SPOMIN s filmi PAT GAR-RETT IN BILLY KID Sama Peckinpaha s Krisdm Kristoffer-sonom in Jamesom Coburnom, ZADNJI TANGO V PARIZU Bernarda Bertoluccija z Marlo-nom Brandom in Mario Schne-, ider ter ŠAMPION RODE A. prav tako Sama Peckinpaha s Stevom McOueenom v glavni vlogi Če smemo reči: nekaj kapljic starega, dobrega filmskega vina. Vonj po sivki.
VIČ: je še ves pod dirigentsko palico starega, a kondicijsko briljantnega Jeana-Paula Belmonda v akcijsko-koketnem francoskem filmu VESELE PRAZNIKE Ge-orgesa Lautnerja. Seveda, ker mu pomaga rosno mlada Sophie Marceau. Obeta pa se ameriška komedija ZADNJA PRILOŽNOST (Two of a Kind) režiserja Johna Herzfelda. Nima pa ta komedija prav nobenih izrazito glasbeno-pevskih razsežnosti, čeprav nastopata v glavnih vlogah (oba bolj ali manj »slovita«) John Travolta iri pevka Olivia Newton-John.
ŠIŠKA: kaj bo s to nesrečno Čaličevo ŽIKINO DINASTIJO, še ne vemo. Je pa znano, kaj ji sledi:
ameriško-italijanska koprodukcija. akcijski film OSAMLJENI OBUPANEC (Blastfigh-ter). Nastavimo temo: bivši policist Tiger Sharp pride po 10 letih iz zapora, ker je ubil morilca svo-
Ni< brez Bate
Naj gre za šalo ali zares, brez igralca Velimira Bata Živojino-viča v naši kinematografiji, posebej še srbski, ne gre. Tako igra glavno vlogo v Čaličevi komediji Čao inšpektor (na sporedu te dni v Desklah).
je žene. Kaj se zgodi? Se maščuje? Se zboga z usodo?
SLOGA: ponuja vse sorte erotično plažo, najpogosteje problematično nemško, kot je npr. KATARINA (seveda cesarica!) IN VSI NJENI LJUBIMCI, ki oživlja pritlične mite o erotični požrešnosti te ženske kronane glave.
Kar spored v Novi Gorici in bližnjih Desklah zadeva, je bolje povedati resnico kot pa zatavati v lažne napove,di: kaj malo naslovov nam je znanih. Lahko opozorimo le na dva domača filma, po svoji veseli ubranosti naravnana v počitniški čas. Prvi je Ni lahko z moškimi, komedija o ločenki in njenih treh doraščajočih hčerkah, ki jih daje puberteta; bolj za gledalce kot pa za kritične ocene jo je posnel režiser Mihailo Vu-kobratovič (kot svoj debut) po scenariju Predraga Perišiča. Zanesljiv izbor glavnih igralcev (Milena pravic, Ljubiša Samardžič, Bata Živojinovič) napoveduje rutinsko utečeno igro. Zoran Čalič je posnel komedijo o preveč pridnem miličniku, ki si izmišlja zaplete, »za nagrado« pa se mora zares spopasti z nevarno mednarodno tolpo. Igra ga. kot bi rekli, bolj z levo roko, priljubljeni Bata Živojinovič. Naslov: Cao, inšpektor.
V koprskem sporedu to pot ni domačega filma — najbrž čakajo na svežo ponudbo bližnjega puljskega festivala, ki se bo s svojimi nagrajenimi filmi predstavil tudi ob obali. Zanimiv film iz priljubljene zvrsti znanstvene fantastike je ameriški Terminator, napeta pripoved o nevarni igri s programiranimi ljudmi. Posnel ga je režiser James Cameron s postavnim Arnoldom Schwarzenegrom (tudi filmskim Connanom) v glavni vlogi. V novi, menda tretji ekranizaciji romana Richarda Hougha Upor na ladji Bounty sta scenarist Robert Bolt in režiser Roger Donaldson zanimivo pre-menjala črno-belo karakterno porazdelitev. Junak ni več uporni Christian, temveč kapitan Bligh. Film predvajajo pod naslovom Bountv in je iz angleške proizvodnje. Skupni programski svet, kinematografov Slovenije .(pisali bomo kratico SPS) ga priporoča vsem gledalcem, kar pomeni oceno 4 (od petih najvišjih možnih). Za veselje v kinu bo skrbela ameriška Policijska akademija, za napetost in tudi za nekaj razmišljanja ob njej pa ameriški Ram-bo o izobčencu z vietnamske fronte. Režiser je Ted Kotcheff, glavni junak pa Michael Kozoll.
Za Maribor velja: nič posebnega. Po starosti že skoraj častitljiv je veliki spektakel režiserja Ceci-
la B. de Milla Deset zapovedi (drugi del) z znano svetopisemsko snovjo. Za karatejske veščine bo skrbelo hongkonško Zadnje sporočilo Bruca Leeja, za smeh pa (če so Vesele počitnice pravzaprav francoska komedija Vesele praznike) Jean Paul Bel-mondo kot neutrudni ljubitelj nežnega spola.
Iz domačega izbora bodo v Kranju, Kamniku, Tržiču in na Jesenicah predvajali film Srdjana Karanoviča Jagode v grlu z odličnim Aleksandrom Berčkom v glavni vlogi. Za smeh bodo skrbeli Debeli in suhi režiserja Sve-tislava Bate Preliča, ki se na lanskem festivalu v Pulju niso kaj prida odrezali. O zapeljivcu, ki nima sreče, se je razfilmal Vladimir Tadej v Anticasanovu. Cin-dy je v današnje čase in med puhle ambicije ameriškega malomeščanstva presajena Pepelka. SPS je »komaj soglašal« z uvrstitvijo filma v spored, prisodil mu je le dvojko. Nič bolje se v njegovi oceni ni odrezal italijanski akcijski film o ugrabljenem politikovem otroku Kondorjev let. S predvajanjem francoske melodrame Omožila sem se s senco o nezakonski materi, ki se po spletu naključij predstavi kot snaha v bogati in prijazni družini, je SPS z oceno 3 soglašal s predvajanjem filma za vse gledalce.
S. G.
Ocena,
Ml«
velja
upoitevati
V naši rubriki boste danes prvič opazili oznake »komaj soglaša«, »soglaša«, »priporoča«, prišla pa bo na vrsto tudi »zelo priporoča«, preži še žig »odsvetuje«. Te ocene so plod polletnega marljivega dela Skupnega programskega sveta kinematografov Slovenije, ki se je zakopal v delo, da bi po svojih močeh prispeval k urejenosti in dvigu kakovosti našega kinematografskega sporeda. Seveda bo njegovo prizadevanje ostalo osamljeno, če se mu gledalci ne boste odzvali, prisluhnili njegovim ocenam. Posebej dobrodošle so ob filmih tudi opombe, katerim starostnim
stopnjam je film namenjen. Seveda SPS ni mogel zajeti vse šiijave uvoza, za katerega precej nepovezano med seboj skrbijo naši distributerji — začetek pa je tukaj in velja ga upoštevati.
MLO
MIKOV
ZA PROSTI ČAS
S kolesom v Dražgoše
Kolesarsko društvo Janez Peternelj iz Škofje Loke bo priredilo v soboto. 12. t. m . kolesarsko dirko Dražgoše 86. za kategorije: pionirji A, ženske A in B. ml.'mladinci, st. mladinci, rekreativci R 1 in R 2, veterani A, B. C. D, E in F, člani A. B in C (izven konkurence). Start bo na Češnjici pri odcepu za Dražgoše, prvi štart pa ob 17. uri. vseh Startov pa bo pet. Prijave bodo sprejemali do 16 30, torej do pol ure pred šfartom. Prijavnina je 300 dinarjev, pionirji ne plačajo Startnine.
Cilj bo pri spomeniku v Dražgošah. kjer bodo po tekmovanju razglasili tudi rezultate. Prvi trije v vsaki kategoriji bodo dobili kolajne.
Gostitelji opozarjajo, da bo tekmovanje po cestnoprometnih predpisih, pravilih KZJ in posebnih pravilih prireditelja. Zaščitne čelade so obvezne za vse nastopajoče kolesarje.
Prireditev bo v vsakem vremenu.
Teniški turnir na Bledu
Na Bledu so že vso turistično sezono privlačni teniški turnirji, ki k sodelovanju privabijo prene-katerega domačega rekreativca pa seveda tudi tujca. Podoben turnir bo tudi jutri, začetek pa bo ob 8. uri. Organizator je HIP,
tozd Turizem in rekreacija, tekmovanje bo za pokal Bleda, pokrovitelj pa bo kolektiv igralnice na Bledu.
Druge informacije so na voljo po telefonu (064) 77-689; na tej številki se lahko tudi prijavite za jutrišnji turnir.
»Franju«
Jubilejni, peti, množični kolesarski maraton Franja bo v nedeljo, 20. t. m. Prijave že sprejema kolesarsko društvo Rog (maraton Franja), Trubarjeva 72, 61000 Ljubljana. Prijavnina je 500 dinarjev, nakažete pa jo lahko po položnici na račun 50101-678-69089. Na položnici je treba navesti tudi rojstni datum.
Organizatorji, ki jih vodi Janez Vinkler, pričakujejo več ko 3000 udeležencev. Boste*tudi vi med njimi?
H. U.
prazniku! Velja ga doživeti, poskusiti tamkajšnji kruh ali pa samo kdaj zaviti v njegove bukove gozdove, ki so radodarni z goba-
ml Zaradi česarkoli že, se v Slovenske gorice splača priti ob vsakem času.
Prireditev v
Slovenskih
goricah
Zakaj bi v Slovenske gorice hodili samo ob trgatvi? Griči so zanimivi in vabljivi tudi ob drugem času. Nekatere slovensko-goriške, pa dravskopoljske in še katere vasi v tem predelu severovzhodne Slovenije poleti pripravljajo zanimive prireditve, ki trgajo iz pozabe stare običaje. Kakor da so se vasi med seboj dogovorile, so si jih razdelile: v Žamencih so se posvetili gobam, Moškanjcih na Ptujskem polju poljskim opravilom, na slikovitem Polenšaku pa prazniku žetve in kruha. Za soboto in nedeljo so ga pripravili že 23. zapored.
Dejo in Kompas sta se vrinila v njihovo praznovanje in bosta v nedejo ob 14. uri pripeljala na Polenšak ekipo tekmovalcev iz Veržeja, da se pomeri z domačini. Pripravljene šaljive igre so prav tako povezane z žetvijjo in kruhom. Že v soboto bodo gospodinje v osnovni šoli razstavile kruh in pogače, potem pa bodo pokazali nekaj starih opravil. V nedeljo se predstava začenja z igrami. Napetosti pa z njimi ne bo konec, saj bodo ob 16. uri tekmovale žanjice. Pa kaj bi povedali prav vse o polenskem
Kolesarski maraton »Moste 86«
Iz Most, v občini Kamnik, je prišlo ljubeznivo vabilo, namenjeno pravzaprav ljubiteljem kolesarjenja. V slikovitem kraju bodo v nedeljo, 13. t. m., priredili — skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami in kolesarskim društvom iz Kamnika -drugi kolesarski maraton (80 km) v počastitev praznika KS Moste. Pred leti so v Mostah prirejali kolesarske trime, lani pa so prvič organizirali maraton. Kolesarji, ki so sodelovali, so bili zadovoljni, menili so. da je bil eden izmed bolje organiziranih pri nas. Vsakemu prijavljencu so namreč omogočili, da je hitrost vožnje prilagodil svojim možnostim.
Pot bo kolesarje 13. t. m., spet vodila zvečine po ravnih predelih, primernih tudi za kolesarje z nekoliko manj kondicije in tudi za družine. Prejkone bodo mnogi zagnani kolesarji izkoristili nastop v Mostah za trening pred bližnjim množičnim odpr-
tim maratonom Franja (20. t. m). Traso so izbrali takole: Moste — Kamnik — Stranje - Mekinje- Šmarca — Rodica — Mengeš — Vodice — Smlednik
—	Prebačevo — Voklo — Šenčur
—	Trata— Cerklje — Zalog — Komenda- Moste. Koga torej mikajo ti lepi kraji, naj nikar ne odlaša z odločitvijo. Štart maratona 13. t. m. bo ob 8. uri pred osnovno šolo v Mostah, kjer bodo sprejemali prijave med 6. in 7.45. Prireditev bo v vsakem vremenu. Otroci, mlajši od 14 let. lahko sodelujejo samo v spremstvu polnoletne osebe. Vsi sodelujoči bodo nezgodno zavarovani pri ZS Triglav. Vožnja bo po cestnoprometnih predpisih in posebnih navodilih organizatorja.
Startnina je 300 dinarjev, po vožnji pa bo vsakdo, ki bo dosegel cilj, dobil lepo kovinsko kolajno. V Mostah, kjer pripravljalni odbor vodi Miro Žibert, pričakujejo lep obisk.
M. HTKOVTBM
ZA PROSTI ČAS
VRTIČKARJEV KOTIČEK
Gnoj zn jesen pripravimo že zdaj
Ta mesec je na našem vrtu res toliko opravil, da jih je kar težko na kratko opisati. Zato tudi tokrat še nekaj o julijskem delu na vrtu.
Se vedno lahko sadimo cvetačo za pozno jesensko porabo. Če smo junija cvetačo sami posejali, potem moramo, preden bomo izkopali sadike, gredo pošteno zaliti. da se bo korenin držalo čim-več zemlje. Najbolje je. če sadike zalijemo že dan pred izkopavanjem. Če pa nimamo svojih sadik, jih bomo kajpak kupili, a moramo biti pri tem še posebno pazljivi in izbirčni, da bomo kupili res zdrave rastlinice. Če imajo sadike majhne odebelinc na koreninah ali na steblu, jih kar
Na marsikaterem vrtu se je razbohotila novozelandska špinača, ki pa jo moramo »obrezovati« vsak teden, da se razvijajo novi, nežni poganjki. Mlade poganjke je treba porezati, čeprav ne potrebujemo špinače. Porežemo jih tako, da ostaneta le še dva lista. Tako bomo imeli vedno dovolj mladih vršičkov, saj je starejše listje trdo in neuporabno.
Tudi kumare že pobiramo in pri tem ne smemo pozabiti, da bodo rastline pripravile več novih nastavkov za pozneje, čim več kumar bomo pobrali. Če pustimo doraščati plodove ali jih pustimo za seme, potem se kaj lahko zgodi, da nekateri mladi
• Hlevski gnoj, ki ga bomo uporabili jeseni, si začnemo pripravljati že ta mesec. Za težka tla skušajmo dobiti konjski gnoj, za peščena pa goveji ali svinjski — mešanica teh gnojev pa je primerna za vse vrste tal. Da bomo jeseni podkopavali res dobro razkrojen gnoj, ga moramo seveda primemo pripraviti. Takšen gnoj pa bomo lahko uporabili tudi takrat, ko ga ne bo treba globoko podkopavali, denimo, na rastišču jagod.
Gnoj zlagamo na kup na polsenčnem mestu, da se ne osuši prehitro. Za podlago razprostremo IS cm debelo plast šote, ki vpije vse iz kupa izprane hranilne snovi. Gnoj nato nalagamo v 25 cm debelih plasteh, med plastmi gnoja pa razprostremo nekaj centimetrov debele plasti kompostne prsti ali dobre vrtne zemlje. Ko je kup visok en meter, ga obložimo s takšno zemljo, kot smo jo plastili med gnoj. Ta obloga se ves čas kompostiranja ne sme posušiti. Neuležan hlevski gnoj pa zlagamo na kup v 20 cm debelih plasteh, med katere damo po 5 cm debeli plasti šote in kompostne prsti. Namesto slednje lahko uporabimo tudi ne prelahko vrtno zemljo. Kup prekrijemo s 5 centimetri šote in prsti. Sredi septembra kup nato premečemo in vse snovi se dobro premešajo.
odklonimo. Sadike posadimo nekoliko globlje, kot so rastle na setveni gredi, saj se rastline tako bolje zasidrajo v tla in jih ni treba osipati. Z. ,-adi tega lahko gredico s cvetačo takoj tudi zastremo s preperelim gnojem ali šoto. ki cvetači kaj ugajata. Ko cvetača naredi glave, ji moramo poskrbeti tudi za senco. Najbolj zanesljivo je. če liste povežemo v šop, ker pa je to zamudno delo. lahko cvetačne glave zasenčimo tudi tako. da nalomimo notranje liste in jih položimo čez glavo.
plodiči kar odpadejo. Pri nabiranju kumar pa ne smemo biti preveč nerodni, da ne poškodujemo rastlin. Poškodbe lahko namreč povzročijo odmiranje celotnega poganjka, zato je bolje, če kumare kar odrežemo z nožem.
Julija lahko ponovno sejemo zgodnje sorte glavnate solate, ki jo bomo potem pobirali avgusta. Če bomo hoteli pridelati lepe glave, bomo morali rastlinam pomagati z obilico vode in dušičnimi gnojili. Za takšno pridelovanje je primerna tudi sorta »mai-
ska kraljica«.
Tudi por še lahko sadimo ta mesec, vendar naj bo razdalja med rastlinami samo IS cm in tudi sadimo samo 10 cm globoko, saj se rastline ne bodo utegnile tako zelo razviti kot tiste, ki smo jih posadili bolj zgodaj. Por, ki smo ga posadili maja, pa redno
okopavamo in ta.mesec še gnojimo z gnojili, ki imajo nekaj več dušika.
Proti koncu meseca bomo lahko začeli sejati tudi kitajski kapus ali kitajski ohrovt (o tem več prihodnji teden) in tudi že motovilec za jesensko rabo.
UROŠ ŠOŠTARIČ
Vartai
Kaj narediti iz »doružka«?
• NmNh
•
Konserve mletega mesa — po navadi mešanice svinine in govedine z neznano količino manj vrednih dodatkov — pogovorno imenujemo »doručak«, uradno pa jim zdaj pravijo »mesni narezek«. Ob sedanjih cenah mesa »doručak« hočeš nočeš prav pride, vsaj kot občasna jed. Oglejmo si dva recepta, kako to meso nekoliko zboljšamo.
Zapečena jajčna jed
40 dag krompirjevega pireja — 4 v trdo kuhana jajca — konserva mesnega narezka — 3 žlice paradižnikovega kečapa — 1 žlica gorčice — 1 čebula — 2 žlici olja — 2 žlici drobtin — sesekljan peteršilj — maščoba za cvretje.
Krompir skuhamo, spasiramo, zmešamo z osminko sladke smetane in rumenjakom, posolimo, popopramo, po želji naribamo vanj muškatni orešček. Jajca olupimo in razpolovimo. Mesni narezek sesekljamo, zmešamo s kečapom in gorčico. V pomaščeno posodo denemo pire, nanj pa meso. V meso vtisnemo jajčne polovice z rumenjakom navzgor. Čebulo drobno sesekljamo in zdušimo v olju do mehkega. Dodamo drobtine in peteršilj in s tem polijemo jed. V pečici s 150 stopinjami pečemo 20 minut.
Hamburger s sirom
2 konservi mesnega narezka (cca 40 dag), 1 jajce, 3 žlice kuhanega riža, 2 žlici drobtin, 1 žlička peteršilja, 10 dag sira, po možnosti edamskega.
Meso sesekljamo, zgnetemo skupaj z jajcem, rižem, drobtinami in začimbami. Sir narežemo na štiri kocke in vsako obdamo z mesno maso in oblikujemo v hamburger. Pečemo, dokler ni hrustljavo. Zraven: solata po želji in možnostih.
P. S. Ob »doručku« še pripomba. Ker je meso bilo skuhano že ob konserviranju, ne prenese dolgega dodatnega gretja. Zatorej hitro in ne na hudem ognju.
Tržnice postajajo vse bolj pisane in seveda tudi drage. Na nekaterih tržnicah je dovolj gob — jurčkov po 1500-2000 din, lisičk po 1500 din, kupimo pa lahko tudi ribez po 300 do 400 din in maline, ki so dražje, saj bomo zanje odšteli kar 1200 din. Za papriko bomo odšteli 300—400 din. za kilogram limon pa 584 din-	A. M.
	SOLATA	KUMARE	KORENJE	ČEBULA	KROMPIR	PARA- DIŽNIK	JAJCA	Češnje	JAGODE	BRESKVE
LJUBLJANA	200-300	100-150	400-500	150-200	100-150	150-300	25-35	200-400	200450	1000
MARIBOR	200-300	100-200	600	200-300	80-150	150-200	35	300-400	250-400	1200
CEDE	300	100-150	400-500	200	100	250-300	37-40	250300	400500	8001000
MURSKA SOBOTA	300	180-200	400	150	100	250-300	32	300	-	-
NOVA GORICA	300	150-200	450	150	120	250	30-40	300	450	1000
KOPER	200	150-200	500	150-200	100-120	200	40-45	200-300	200-300	-
NOVO MESTO	300	150	300	150	90	200		250	300	-