leto VI., it, 122. PoltniM plačana v gotovi«!. V Uufellani, v sredo 31. mala 1S22. Potam. St. 75 p. HBPREJ <3las!lo Socialistične stranke Jugoslavile. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravnistvo: Ljubija n a, FranciSkanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int št. 312. Cek. rač. §t. 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Kaj je narobe v sedanjem gospodarskem sistemu ? V sedanjem gospodarskem sistemu si manjšina lasti produkcijska sredstva. JL.astninska pravica daje tej manjšini da lahko večino duševno in telesno ® osebni svobodi ne more bit! 't«n.ra' ^°^er irnarao tak gospodarski si- strlhn!?'’ ^ lastujejo produkcijska in di-kult*f a sredstva, lahko večini nare-svoT?^00 kateri ceni morajo prodajati tudi u2r0vno moč- ve£! Oni lahk° ororta-1?6^ diktirajo, oo kateri ceni bo šj„a j1“ Svoje produkte, ker si ta manj-absoirhT ^^sportna sredstva in ukazuje ktoui • °-na trsu' P° katerih cenah naj *eK) ta prodajajo produkte. ši»f. i se noče kloniti ukazu te manj-u*e'Je uničen. io n a fr- kmet, ki noče sprejeti cene, ki Drodukt k mar,išina. lahko ot>drži dat! til Zase- ^e Pa kmet ne more pro-?-ivliPT,cu?L°^ulctov’ ne more kupiti drugih uotrfth,. Potrebščin, ki jih n c obhodno za svoj obstanek, mo^ k1 tem narekovanju cen za delovno na urhLtf^tilske Produkte, si ta manjši-se wr!“l večii del od vrednosti, tako da večjo r delavci pogrezajo v vedno revščino, mali krožek finančnikov tisti, da je krivičen, ki najbolj trpe zaradi njega. Slepi in gluhi so! Res je, da imajo lastniki produkcijskih. transportnih in razdelivnih sredstev celo armado ljudi v svoji službi, ki imajo nalogo resnico spreminjati v laž in laž v resnico, ali krivica, ki se godi onim, ki garajo za te lastnike, je tako velika, da jo tudi najbolj izurjeni in navihani zagovorniki sedanjega gospodarskega sistema ne morejo potlačiti. Ali križ ie. da nekateri delavci m kmetje ne vidijo, čeprav imajo dobre oči, da ne slišijo, čenrav imajo dober posluh. Taki ljudje ostanejo slepi in gluhi za vse svoie žive dni in so prava coklja naprede ku. Ce bi med delavci in kmeti ne bili taki elementi, tedaj bi bil krivični gospodarski sistem že odpravljen in nadomeščen z boljšim, četudi bi zagovorniki krivice porabili svojo eneržijo do skrajne sile. Ta resnica nas uči. da bodo morali tisti, ki vidijo in slišijo, še veliko delat:, da spregledajo in slišijo tudi oni, ki nočejo videti in slišati. Krivica se lahko ugnezdi, a težko jo je odpraviti, ko je našla toplo gnezdo, iz katerega se ie lahko razširila na vse strani, Kljub tei resnici pa tisti ne odnehajo, ki so spoznali krivico, marveč delajo in delajo, dokler krivica ne pade. Tak je vedno konec boja med pravico in krivico. In tako konča Ludi boj proti kapitalističnemu gospodarskemu sistemu. Državni nameščenci na Češkoslovaškem in pri nas. se viLal( ubožan i^0 na eni strani vedno boli °b-; se pa if l|u-dske množice, na drugi strani toliko §tevilo bogatinov, ki postajajo Števaa bo^ati- kolikor manjše je njih T le ponA»ni5n^ina kapitalistov pa ne uživa zuie osebne svobode, ampak uka- T* ' drugim ljudem, kako nai žive. lij j: ar,jsina gospodari nad milijoni ljudi, za drugega kot navaden material vJEnnožitev svojega premoženja. vesicii^ te bogat, doseže lahko vse. Sio-.> »S Pregovor pravi, da z zlatom oblo- go se vAi"“cev Pa vedno bolj bogati. Ta-veeajo sploh 77 _J«3Pue vsasa zeiezna vrata, on ^ uje drugim ljudem: Pokorite se moji Sr©dste^ De' oa 08431,146 bree živijenskih vso ^°eatln si lahko kupi zabave, i«ar ^ 7J3i ^enar Prokler ne morete ublažiti draginje, plačajte državnega nastavljenca tako. da bo mogel živeti! Bodite vsaj tako človeški proti njim. kakor so na Češkem! PoSItiirs© vesti. -f- Nekaj o Jugoslaviji in o Rusiji, »Enakopravnost«, ki izhaja v Clevelandu, ie objavila pred tednom dni uvodnik, v katerem ie izpregovorila predvsem o ruskih izseljencih. Pri nas ko zadnje čase pričeli precej govoriti o zloglasnem tolovajskem generalu Wranglu. češ, da ga mislijo zapodili čez mejo. Ker prinaša članek tudi zanimivosti o bivšem cari-stičnem generalu B rušil ovu. ga priobčujemo neizpremenjenega: Poročajo nam. da je neki ameriški sindikat, ki je v zvezi z Morganovimi finančnimi interesi, pravkar napravil z jugoslovansko vlado v Belgradu pogodbo za zgradbo železniške proge, ki bo zvezala Belgrad z jadransko obalo. Železnico bodo obratovali z električno silo, katero bodo generirali gorski vodni padci. Do tu bi se človek s poročilom še nič ne kregal, kajti ako ni domačega kapitala za povzdigo prometa in trgovine, ie samo-obsebi umevno, da ga ie treba iskati v tu-iini. Na vsak način nam ie ljubše, da zainteresirajo ameriški kapital v Jugosla-viii kot pa francoski, kaiti Francozi imajo navado, da pritieso s svojim kapitalom tu-d! zelo smrtonosen političen vpliv. Toda konec te pogodbe se nam prav nič ne do-uade. Poročilo namreč uripoveduie. da bodo pri gradbi železnice v prvi vrsti ltposl.ievali ruske carlstične inženirje in delavce, ki so prišli v Jugoslavijo z generalom Wranglom. To pomeni, da odjedajo kruh jugoslovanskemu delavstvu, ki ie itak dovolj obubožan. — Vsi resnično rodoljubni Rusi so danes donia v Rusiji, bodisi da se strinjajo z vsemi metodami sovjetske vlade ali ne. kaiti Rusija sama potrebuje polno pomoč vseh njenih sinov, da se po hudem kaosu, katerega je ustvarila svetovna vojna in domača revolucija. zopet postavi na noge. S tem. da daje iiv/oslovanska vlada podporo tem cari-stienim privržencem, torej ne jemlje samo kruh iz rok jugoslovanskega delavstva. temveč zavlačuje tudi rekonstrukcijsko delo v Rusiji, kajti dokler bodo Wranglovci in pripadniki drugih caristič-tvih generalov dobivali potuho po drugih državah, ne bodo prenehali s svojim rovarjenjem. — Vzgled pravega domoljubnega Rusa je general Brusilov, ki ie za časa carske vlade poveljeval ruski armadi na nemško-avstrijski fronti, ki pa po prevratu ni bežal iz svoje rojstne dežele, kot so storili Wrangel. Ko’čak. Denikin in drugi, temveč je ostal ter po svojih najboljših močeh sodeloval s sovjetsko vlado v bojih proti zunanjim sovražnikom, ki so se zarotili, da povrnejo carizem k nekdanji absolutni moči. Ravno pred kratkim ie general Brusilov objavil v moskovskem listu »Izvestja« sledečo izjavo, ki bo zanimala vsakega, ki zasleduje he-rojični boj ruskega naroda tekom zadnjih let. Glasi se: »Po demobilizaciji in popolnem uničenju stare armade, ie. bila sovjetska Rusija v izredno težavnem položaju. kajti ostala ie brez prave organizirane oborožene sile. Toda velikansko delo organiziranja nove armade ie bilo navzlic vsem zaprekam izvršeno. Treba ie priznati, da je ta uspeh v veliki meri pripisovati številnim predstavnikom stare armade, ki so se pridružili sovjetski vladi in ki so napeli vse svoje moči za organizacijo armade. Še posebej pa je treba uovdariti velikansko energijo in kolosalno aktivnost vrhovnega voiaškega kqmisar-ia Trockija. Jaz za svojo osebo sem mnenja. da Rusija brez ozira na njen politični sestav, ne more obstojati brez močne ar- made. Vsled tega smatram razvoj m oja-čenje rdeče armade absolutno zaželjivo za integriteto Rusiie. Po mojem mnenju j so boljševiki, bodi.si vedoma ali nevedo-ma. dosegli eno veliko reč v smislu, kot jaz položai razumem, to je. preprečili so. da se naša trpeča Rusija ni razdrobila v male dele. in z izjemo nekaterih obmejnih pokraiin. so konsolidirali tudi one dele. ki so spočetka odpadli. Jaz smatram to za velik narodni uspeli, katerega bi brez sodelovanja armade ne bilo mogoče doseči. Kot rezultat propagande za internacionala ie sovjetska vlada po mojem mnenju utrdila narodno zavest ruskih mož in dvignila domoljubni duh. katerega so na našo sramoto imeli tako malo. Moje mišljenje sedanjega gospodarskega živ-lienja vlade, kakršnega zahtevajo v vseh panogah državnega življenja, je oiačenje sovjetske Rusije. Za svobodni razvoj Rusije ie nujno potrebno, da se nihče ne vmešava v naše notranje zadeve. Mi sami smo zmožni preosnovati in preurediti trden red v Rusiji.« — Tako govori danes pravi Rus. Ta izjava Brusilova lahko obenem služi kot svarilo vsem caristič-nim generalom in agentom, ki se potepajo po tulih deželah ter izpodkopavajo ugled svoje domovine iz zgolj sebičnih razlogov. + Balkanizirana Jugoslavija. V inozemske besednjake novejših izdaj je prišla beseda »balkanizem«, »balkanizirali je c. ki pomeni deželo, v kateri viada ne- I red in splošna zaostalost. Jugoslavija ie | dežela na Balkanu. Poleg tega ie balka- j nizirana dežela. Tolaži se lahko s tem, da so sedaj več ali manj balkanizirane vse druge dežele. Pošiljanje spomenic od strani hrvaškega bloka genovski -konferenci ne bo koristilo ne Hrvatom in ne Jugoslaviji kot celoti. Cepetanje Črnogorcev za zaslišanje pred kakim zavezniškim tribunalom ne bo koristilo ne njim ne drugim, kvečjemu tistim koristim, katerim ie do tega. da ostane Jugoslavija balkanizirana. Liudje. združeni danes v mejah Jugoslavije, spadajo skupaj. Tisti, ki se zavedajo zaostalosti dežele, naj delujejo konstruktivno za izboljšanje. To bo v Jugoslaviji zelo dolgo trpelo zaradi zaostalosti ljudstva, ker živi že stoletja na teritoriju balkanizirane Evrope. Iz Jugoslavije ie treba najprvo iztrebiti bankani-zem. potem pride šele vse drugo. Pri nas ie tako trebljenje pričela na vzpodlnido opozicionalnih poslancev* med drugimi tudi anketna komisija narodne skupščine, ki je bila izvoljena v sporazumu z vlado, da preišče poslovanje direkcije vojnega plena in vprašanje vojne odškodnine. V svoii seli dne 29. t. m. so člani komisije sklenili po daljši debati obrniti se na ministra za pravosodje dr.. Markoviča in ga internelirati: 1- Koliko znaša vrednost vsega vojnega plena ? 2. Koliko je vredna sekvestirana imovjna in kateri znesek ie bil vpisan v dotičoi fond ^ 3. Koliko so doslej Nemčija in druge države plačale Jugoslaviji na račun vojne odškodnine v naravi in v gotovini4. Koliko gotovine ie bilo v fondu za vojne odškodnine dne 1. junija 1922? 5. Ali je še kie k^i vojnega plena, ali ie zadostno zavarovan in v kakem stanju se nahaja? Kakor vidimo, ne bomo daleč prišli s takim trebljenjem, temveč bo treba pričeti pri korenini, to se pravi, stremeti, da bodo imeli več besede delavski zastopniki. »Jutro« ie danes zbesnelo. Na nas seveda in zato. ker smo se včeraj upali, ne da bi prosili za dovoljenje, objaviti majhen komentar in izvleček iz senzacionalnih razkritij sedanjega ravnatelja Ja- dranske banke Kamenarovica o ,. v gospodarjenju ^emokračarslfih m a tem zavodu. Za blatne cvetke^ kisg tro« ob tej priliki meoe na nas na " izborno še pomenili. Veseli nas, da t0 dinci enkrat pokazali svojo baiV, takšno, kakor ie. ker bo javnost tal _ la priliko spoznati, kako resnično povedali v našem včerajšnjem uvoaru . da ie treba demokraško zbesnelo _ čisto enostavno paralizirati s skupni stonom vseh strank, ki količkajše mislijo, da ie treba ljudstvo rešiti P° nega okuženja z liberalno nemoralo, znovati politično podrtijo slovenske tako. kakor se kaznujejo malopridni nepoboljšljivi frkolini. Gospodje so zovito poparjeni, da mi nočemoi nw* ali celo zagovarjati pjihove ^eD‘V1(>njij mislijo, da so si s kupčijo, ki so jo s» s Tonetom Kristanom, jariborili ta*° ^ vico nad nami. No, bodo imeli ze ^n{r sočkrat priliko — če bodo še žiyi SP v#' niem ravno tako poročali, kakor IMCiU ItlVllU UtIVU ^ .-nnl raj o drugih. Vam pa ne bo mp če boste z živinskim vpitjem in skušali javnost prepričati, da ste ni. Ravno nasprotno! ■f Pristop češke socialistične ke k »Mednarodnemu sodelovam • jce vo krik) češke socialno - f)(ivisl,£l stranke se ie konstituiralo kot ne ^Q. socialno - demokratska stranka jejo-glasila Dristop k »MgdnarodJiewin kovanju socialističnih strank«. UAte. kanala dve in pol). Socialistične stra je oredujejo sedaj v vseh državah. «neInii prijavilo svoj pristop k »Mednar več sodelovanju socialističnih strank* socialističnih, strank, ki doslej se v niem organizirane, je postala on internacionala najmočneiša izme dosedanjih zvez. —«*■***' Dnevne ves** — »Belixraiski dnevnik »Bclgrajskem dnevniku „ai>isall,ra)jeve je bo Cicvarič zelo pikre besede na. ll. V poroke: »Kralj Aleksander se bo 4JL. priSla njegova nevesta v BelKT^u. rane so tako razkošno opreimliene. u .-jI0 jcio vsako daniišljijo. Na Balkanu ^ mal-o ^ takih dvorov, 'ki jih ie v Evropi ve*>“ vito. Kot patriot sem seveda zudo-vot^ pa bi omenil siledeče: Zakai ne ,[,.nnoteVl0^C nih poslov opravljali s tako velik^^ ^ & hi-trostjo in energijo? Zakai se ne ^ način pobrisali za naše finance^ gtf. P** šo prosveto i tako dalje Y nesiicon*- J°. da^ to ni mogoče, toda to je izgovor. Vse te JT|oso'.-e, samo če se hoče — primer }e ravno Kraljeva poroka.« Mubljism. ^ »Odpri roke. odpri srce. otiraj bralske solze«. Ob oriliki poroke kralja Ueksandra priskoči na pomoč najpotrebnejšim. to je slepim. _s tem, da prispevaš 5 svpiim darom »Podpornemu društvu slepih v Ljubljani. Wolfova ulica 12. ki redne člane z nabranimi darovi Odpira in zbira sklad za zgradbo »Doma »raslih slepih«. / , P®dniinica Ferialuega saveza priredi danes dvrn^ c-?b 8- zvečer slavnostno aikademUo v ssbarf111 ^harmonskega društva z mešanimi tc**aam za godalni kvartet, sopran so- Pful. vr . bi ga vsak hudič., plačal pa nič! , 5 ie oievzel župansko mesto sodrug ozinšek, posvetil je v Avgijek hlev JDS. svojo umrljivostjo je spravil marsika-leF? ^OSDCK^arsko neredu (jat na dan. Prišel K*!- 03 s^ed pogodbi, katero je sklenil serent, g. dr. S., z »Dramatičnim nep. tvom«, glede petletne uporabe mes.t-občin . ^aiHSča. Pogodba te za mestno kako° škodljiva — sicer ne ravno toliko ril Z,0*1® s >Panonilo« — zato jo je sprala l^rat pced mestni svet, naj bi io ta n^tn- taviK) zvrnil. Mislil je, da so za to tu, da varujejo se io nie?ta in s tern svoiili volflcev. pa NSS In°^- Nacionalni fanatiki JDS in fično^f ^asna*i svojo gonjo za »Drama-bi Dri^rtL^Vo« oziroma pogodbo tako. da sodruo- jcma^ do ooloma. Le spretnosti uacion i-ZUDana se posrečilo razgrete nasvet ? takrat pomiriti s pametnim «ra ^Mosom pogodbe z dnevne- 5° 2 Posebno občinski odborniki NSS Hhr0 J*? Vnemo"branili to za mesto škod-bicka t °^^°. *“e^’ da b° xz tistega do-rist, kpeRa društva imelo mesto zopet košnjo r n^rnerava društvo najeti za pri-eneu^So stalnega režiserja, ki bo ob-Djie 26 v mestu dramatično šolo. Dobarva ^ 111 • se vršila neka politično 3DS m M«sSodna obravnava, med pristaši obtožen * v svoj zagovor ie navadel Dri d v Alf0 "" menda nehote — da se je za. ^edstavah, t. i. 19» in 20. marca in t0 n Dopii,o 25 litrov vina za 832 K, Ptuju i račun »Dramatičnega društva« v letant; Pomislimo, da so bili dram. di-irtora]- Dovepini učiteljskega stanu, ki bi Ho dej ^.Zff°3no ulivati povsod in kultur-ta rax ^ ubogo rajo. nam ni razumljiv Prinr Ui1' odbor društva na tak način Jutri . . .« je en sam harmoničen niz pretresljivih scen revolucijskega leta 1863. Glavni junak te povesti preživlja težke ure: jutri zara-no ga obesijo. Poginiti mora za vero v svoje ideale, za svobodo zatirane domovine. Strue opisuje strahoto te agonije nedosežno. Najoča se knjiga pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Prešernova nlica 54. 6©$p©d&rst¥©, Denarni trg. (Zagreb, 29. maja.) Ameriški dolar 70.25 Din, 100 nemško - avstrij. -kron 0.70 Din, češkoslovaška krona 1.36 Din. iiapole-ondor 225 Din. nemška marka 0.25 Din. 100 madžarskih kron 8.80 Din. italijanska lira 3.75 Din. — Žitni trg. (Zagreb. 27. maja.) Kilogram pšenice 3.62—3-84 Din, kg koruze 2.88—3 D, kg ječmena 3.25 Din, kg ovsa 3.12 Din, kg moke (št. 0) 5.26—6 Din. Popisi. Radeče pri Zidanem mostu. V »Delavskem Listu* Samostojne strokovne delavske Unije štev. 6. 19. maja 1922. katera nam je slučajno prišla v roke. smo brali pod »Dopisi« dva članka, enega iz Radeč pri Zidanem mostu, drugeea iz Šmarčne pri Radečah. V prvem članku se dopisnik, ki mora biti duševna re\— zaletava v socialistično stranko, kator. očita da je polna smradu, ne pove pa. kje da smrdi. Seveda: dopisnik teh člankov hoče Radečanom s temi vrsticami morda dokazati, da ni več socialist. Prav ima če piše. da so Radečani prebrisani, samo to ie pozabil napisati, da Radečam ne maraio biti organizirani samostojno, kakor ie on, in da poznajo gospoda Frana Zupanca predobro in vedo, da je bU že pri vseh strankah, zato mu tudi Radečam ne bodo šli na Jim. Ker pa bi razni Zupanci radi dobili tudi delavce na svoje liman-ce, zato so si ustanovili organizacijo, ki ima za takšne ljudi pravo firmo »Samostojna delavska Unija«. Mi_ privoščimo vsem. ki hočejo biti samostojni, naj ostanejo sami. dokler lih ne bo srečala pamet. Povemo pa vsem zavednim delavcem, da nai nikar ne gredo tem razdiralcem organizacij na lini in nai sklenejo svoje vrste še boli v svojih strokovnih organizacijah socialistične stranke, ki obstoje in ki so iim prinesle že mnogo uspe- hov. V drugem Članku pravi dopisnik, da delavci radi čitajo »Delavski List«, ker so hoteli socialisti preprečiti in so napeli vse pušice. Piše tudi, da smo se poslužili najogabnejšega sredstva razgrajanja na nekem sestanku v Radečali. ki ga ie imel. Kje, kedaj, v kateri gostilni in ob kateri uri. tega ne pove. Očita socialistom, da so upijanili nekaj neumnih ljudi in so pričeli razgrajati in skoro bi se stepli ž njim. Kdo ie tisti, nam ni znano. Pravi, da^ je bilo nekaj socialistov, ki so se zgražali nad takim početjem. Sedaj , pa vprašamo tega pisca... leje je bil v Radečah tisti shod? Ali ste ga imeli morda na pokopališču? Kdai se vam je tako hudo godilo, da bi vas skoraj stepli? Mi socialisti nič ne vemo o vašem shodu in o vsem. kar ste v tem vašem samostojnem listu, ki ga pošiljate brezplačno v Radeče, nafarbali javnosti. Kar se tiče pogorevščine in nezavednosti delavcev, to si pa zapišite v spomin: Kadar bodete spoznali sociali- zem, boste vi pricapljali za nami. Nekaj bi vas še radi opozorili, da bomo imeli tudi Radečani zabavo: Kadar boste dru-gokrat sklicali kak sestanek, nas tudi obvestite. da vas bomo vsaj spoznali in videli, kakšni ste samostojni delavci. Če bo pa vaš list orinašaL ,š.e takšnih člankov, kakor sta ta dva. vam bomo za agitacijo Drav hvaležni. S polnim upanjem, da se v kratkem še kaj pomenimo, naj to za danes zadostuje. Drugokrat pa kaj več. — Zavedni Radečani socialisti. P© svetu. — Kratkočasna dogodbica iz kaznilnic, ta-kozvanlh »pobollševalnlc« zločincev. V španskih kaznilnicah vladajo prav čedne razmere, kaKor kaže nastapaio poročilo z Malage, provincialnega mesta z okoli 150.000 prebivalci in areno za bikoborbe, v kateri je prostora za 11.000 gledalcev. Nekega dne je obkolila policijaf ojačena z meščansko gardo, tamošnjo kaznilnico. Vsi so se čudili temu nenavadnemu policijskemu koraku, kajti koga bi neki na tak način iskali v kaznilnici? Vendar je imela policija dovolj vzroka. da je to storila. Policija je namreč s poučne strani izvedela, da so v kaznilnici kupi ukradenih dragocenosti. Id jih prodajajo kazneuci raznim trgovcem. Talko je bila razvita naravnost sijajna trgovina. Teh dragocenosti se je hotela .polastiti policija. Kaznjenci so se policiji s silo uprli, tako da je prišlo do hudega boja. Policija je morala rabiti orožje. Kljub temu pa še ni zlomila odpora kaznjencev- Ker ni hotela prelivati po nepotrebnem krvi. se je pričela s kaznjenci pogajati. Le-ti so dovolila nato policiji dostop v kaznilnico, toda samo proti temu. da ne izvrši osebne preiskave pri kaznjencih. V vse žepe in skrivne kotičke so poskrili nato kaznjenci dragocenosti, katerih niso mogli poskriti. Tako je moraila podiicija odnehaita, trgovina z dragocenostmi pa traja dalje. — Prerokovan/e o koncu Evrope, ki ga prinašalo različni svetovni listi. Razni svetovni učenjaki prav pridno »roučujejo zemeljsko površino. V zadnjem času ne objavljajo samo svojih znanstvenih zaključkov, temveč tudi svoja prerokovanja, ki so zelo zanimiva z ozirom na njihovo naravnost bujno domišljijo. V zadnjem času so na primer vzbudila veliko zanimanje prerokovanja ameriškega učenjaka dr. Noblcsa. Dne 1. marca je namreč ta sloviti raziskovalec zemlje napovedal silne potrese, ki so se res tudi pojavili. Dr. Nobles pravi, da je mogoče potrese prerokovati s pomočjo vetrov. Podzemski ogenj ogreva namreč zemeljsko skorjo, zato pa nastajajo na krajih. Icjer so vulkanski izbruhi, gorki stolpi zraka. Ta zagreti zrak povzroča viharje, ki napovedujejo skorajšnji potres. Na podstavi tega je mogel dr. Nobles prerokovati tudi veliki potres v Alaski. Po njegovem mneniu se vleče glavna potresna črta od Islandije preko Evrope do Azije. Pod zemljo je morala nastati velikanska razpoka. Doktor Nobles omenja dalje zanimivo dejstvo, da deluje vselej, kadar bruha Vezuv lavo. tudi vulkan Hekla na Islandiji, čeprav je oddaljen od Vezuva 2800 milj. Kadar pa deluje Hekla, tedaj pada voda v vulkanskem jezeru Mount Vanu v jugozapadni Aziji. Dr. Nobles trdi. da bodo izginili tedaj, kadar bo pnslo dio velikih vulkanskih izbruhov, celi deli sveU. Amerika bo na vsak način le moJo prizadeta Evropa pa bo skoraj gotovo izsiavila. Poslano.* Na obenem zboru Jadranske banke je se-u.«iii. ravnatelj, g,- Kamenarovič. imel drzno četo nn očitati celo vrsto nekorektnosti v mojem poslovanja za časa, ko sem bil ravnatelj tega /.tiv a. Mnogo teh očitkov spada v interno krinko gospodarskega vodstva Jadranske banke in e moz kakor je g. Kamenarovič. je mogel imeti o neokusnost.^ da teh očitkov ni iznesel pred upravo marveč jah v več jezikih razširil po svetii v posebnih brošurah, ter jih razglasil tudi po easopioju. G. Kamonaroviea metoda je značilna sama na sebi, očitki bi obtožbe so izrečeni, ue da bi m tari prej kedaikoli bila dana prilika za-v zou svoje stališče in pojasniti svoje. delovanje v zavodu. .... ^scm političen, temveč poslovni človek-Nikdar se dosedaj nisem proti kritikam bi govoricam, kojih predmet sem bil, kakor vsak gospodarski strokovnjak, mnogokrat tudi jaz, branil z izjavami in polemikami po časopisju. Opustil sem to, ker Smatram, da je mesto gospodarskih delavcev v poslovnem biroju, ne pa na javnem trgu in da voditelji naših gospodarskih podjetij, ki se spuščajo v politično areno, vodijo na to polje brez potrebe tudi svoje zavode. Tudi tokrat bi prepustil le sodišču, da razsodi o očitkih, ki jjh je dvignil g. Kamenarovič zoper mene. Ker pa me g. Kamenarovič javno obtožuje, da sem ziorabil svoj položaj in pari prodaji svinca, sekvestriranega od države, oškodoval v težkih časih pred plebiscitom koroški fond in da sem prevaril tudi upravno komisijo tehn. vis. fonda, za milisionske iznose in to v svojo •korist in me torej, dolži težkega nacionalnega zločina, mi nalaga čut odgovornosti, da se topot takoj zatečeni k javnosti. Nihče mi ne sme zameriti, če pri tej priliki povdanim, da sem od nekdaj čutil dolžnost, da poleg poslov, ki mi jih je nalagalo vodstvo velikega denarnega zavoda, obračam svoio pozornost raznim nacionalnim, predvsem kulturnim težnjam naše ožje domovine. Lahko bi apeliral na voditelje mnogih naših takih inštitucij, pri kaiterih osnovi ali po-vzdigi sem imel priliko sodelovati! Do danes sem bil pa najbolj ponosen na to, da sem s svojo iniciativo in vnemo pomagal ustanoviti fonde, iz katerih je narod črpal sredstva pri reševanj« dveb svojih največjih vprašanj — koroškega plebiscita in ljubljanske visoke šole. — Ustanovitev fondov za ta dva namena, njih organizacijo m udeležbo na dobičku iz prodaje svinca, način kupov at d a mi prodajanja, se je cl