Foitnina plačana ▼ gotovini Leto LXXL, št, 26$ LJubljana, četrtek 24. 1938 Cena Din l.— iznaša vsak dan popoldne izvzem«! nedelje In praznika. — lnaeratl do 80 petlt vrst a um 2. 30 104) vrst S Din 2.50 od 100 do 300 vrst i Din 3, večji lnaeratl petlt vrsta Din *. — Popust po dogovoru, tnseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se oe vračajo, UREDNIŠTVO Di TOISTVO LJUBLJANA. Rnafljeva ottea Štev. 5 Telefon: 31-22, 81-23, 31-24. 81-26 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65J podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101« Postna Hranilnica v LJubljani st. 10.351 Odločilni preokret na Madžarskem: Zmaga parlamenta ali diktatura Imredvja? Po razkolu v vladni stranki, iz katere Je izstopilo *7 poslancev, je vlada včeraj ostala v parlamentu v manjšini in je morala podati ostavko — V Jedrn gre za borbo med parlamentom in diktatorskimi težnjami Imredvja BUDIMPEŠTA. 24. novembra, r. V notranji politiki je nastal senzacionalen preokret. V vladni stranki je prišlo do razkola, v parlamentu pa je Imredvjeva vlada včerai ostalu v veliki manjšini. Imredy, ki se je Se pred tednom dni ponašal, da ima za seboj pretežno večino madžarskega naroda in ki je koval dalekosežne načrte, je nepričakovano obsedel med dvema stoloma. Od monakovske konference dalje se je Imredy popolnoma vdinjal madžarskim šovinističnim in iredentističnim krogom ter gradil svojo zunanjo politiko na njihove zahteve. Želeč dati svoji zunanji politiki čim večjega poudarka, je celo sam huiskal ekstremne desničarske kroge, da so stopnjevali svoje zahteve Ko se mu je posrečilo zopet pridobiti nekdanje pokrajine, ki so bile s trianonsko mirovno pogodbo priznane Češkoslovaški, je upal. da se mu bo posrečil tudi drugi del njegovih načrtov, to je uvedba avtoritativnega režima. V to svrho si je na svečani seji, na kateri so bile ratificirane nove državne meje napram Češkoslovaški, v valu navdušenja izposloval tudi pooblastil-ni zakon. Obenem je preosnoval svojo vlado in se sedaj pripravljal, da do kraja izvede svoje načrte. Med tem pa je nastal v razpoloženju madžarske javnosti velik preokret. Madžarska javnost, zlastli desničarski krogi, so bili nezadovoljni z ureditvijo meje napram Podkarpatski Ukrajini. Zahtevali so da se Madžarska, če treba tudi s silo polasti cele Podkarpat-ske Ukrajine, da pride tako do skupne meje s Poljsko Vlada je bila v načelu pripravljena ugoditi tei zahtevi in je tudi že odredila koncentracijo madžarske vojske na meii ter čakala samo še na ugoden trenutek. Med tem pa je prišla ostra demarša Berlina, ki ie zahteval, da Madžarska takoj ustavi tako akcijo Imredv je bil zaradi tega prisiljen ustaviti to akcijo, kar je naravno izzvalo v razbrzdanih šovinističnih krogih veliko ogorčenje. Na drugi strani pa so razne reforme, ki jih je napovedala vlada in ki jih je nameravala izvesti s pomočjo zasilnih uredb, izzvale nezadovoljstvo veleposestnikov. Zlasti so se bali agrarne reforme. V ponedeljek popoldne je Imredv sklical sejo vladne stranke, na kateri so razpravljali tudi o parlamentarni reformi. Imredv je hotel poslovnik poslanske zbornice izoremeniti tako. da bi bila vlada popolnoma neodvisna od parlamenta, ki bi ga b la za daljšo dobo poslala na počitnice. Ta namera je še po-večaa odpor proti vladi in po burni debati, je 67 poslancev izstopilo iz vladne stranke in prešlo v opozicijski tabor. V takem razpoloženju se je včeraj popoldne sestal madžarski parlament. Na tej seji bi se morala pričeti razprava o vladni deklaraciji. Imredv pa je zahteval izpremembo dnevnega reda in vztrajal na tem. naj parlament najprvo odobri mandate onih madžarskih poslancev, ki so bili poprej člani češkoslovaškega parlamenta. Ko ze ie para-ment temu protivil, je hotel Imredv presekati razpravo s tem, da je stavil vprašanje zaupnice. Pri glasovanju pa je vlada na veliko presne"enje ostala v manjšini Zaupnica je bila odklonjena s 115 proti 94 glasovom. Opozicija je sprejela izid glasovanja ? velikim odobravanjem in burnimi protesti proti vlad- ter Zrhtcala njen ta kojšnr ^^t^p Seja parlamenta je bila nato takoj prekinjena. Irnrody je skltical sejo ministrskega sveta, nato pa je odšel k regentu Horthyju, da mu poroča o novo nastalem položaju. Po več ur trajajočem posvetovanju pri regentu Hor-thvju je Imredy ponovno sklical sejo ministrskega sveta. Posvetovanja vlade so trajala globoko v noč. Imredy je skušal * obnoviti svojo okrnjeno vladno večino s pritegnitvijo krščanske stranke, ki ima v parlamentu 17 poslancev in s pritegnitvijo 14 po^ancev iz novo pridobljenih pokrajin. Na ta način bi ime-da vlada zopet večino 125 glasov. Tudi ta načrt se je izjalovil. Krščanska stranka se je pridružila opoziciji, poslanci iz nevih pokrajin pa so ostali nevtralni. Spričo tega ni preostalo Imredvju nič drugega, kakor da poda ostavko. Snoči ob 22. je ponovno odšel k regentu Horthvju in mu predložil demisijo svoje vlade. Regent Horthy je demisijo sprejel. Seje parlamenta so odgođene za teder dni, med tem pa se bodo nadaljevala posvetovanja in konzultacije za sestavo nove vlade V političnih krogih z veliko napetostjo pričakujejo nadaljnji razvoj notranje politične krize. Vse kaže, da bo ta kriza imela za posledico dalekosežno pregrupacijo političnih sil. Že snoči takoj po prekinitvi seje parlamenta, so se zbrali k skupni seji vsi poslanci, ki so glasovali proti vladi ter začeli razpravljati o osnovanju enotnega opozicijskega bloka pod vodstvom predsednika stranke malih kmetov Ty-bora Eckhardta ki je zadnje čase postal zelo popularen. V opozicijskem bloku bi se združili neodvisni mali kmetje, del krščanske gospodarske stranke in 67 poslancev vladne stranke, ki so prešli v opozicijo. S tem blokom bi sodelovali tudi socialisti. Ta blok bi Štel 128 poslancev, računajo pa tudi s tem da se mu bodo pridružili vsi poslanci iz novo pridobljenih pokrajin S podporo socialistov bi imela opozicija na ta način v parlamentu blizu 150 glasov. V političnih krogih je danes glavni predmet komentarjev izjava Imredvja neposredno po glasovanju. Imredy je skušal opravičiti svojo politiko ter je napovedoval velike reforme. Vlada je nameravala docela reorganizirati vojsko in uvesti tudi pred vojaško izobrazbo mladine Govoreč o nacionalni idej', je naglašal, da ne sme bita šovinistična V zvezi s tem je tudi izjavil, da madžarska vlada ne misli na kako nasilno rešitev vprašanja Pod-karpatske Ukrajine ter da ne bo dopustila nobene akcije v tej smeri. Ta izjava je izzvala v javnosti tem večje začudenje, ker je bilo splošno znano, da je baš vlada sama dala pobudo za teroristične akcije v Podkarpatski Ukrajini Glede Zidov je napovedal nove zakone, ki naj bi židovski problem rešili končnoveljavno. Agrarna reforma bi se morala takoj izvesti. V tolažbo veleposestnikov pa je naglasil, da se bo agrarna reforma nanašala le na ona posestva, ki obsegajo nad 500 ha obdelane zemlje. Prizadeti bodo le oni zemljiški posestniki, ki žive izven države, nato delniške družbe in ljudje, ki niso naklonjeni Madžarski. Napravljena bo tudi razlika med tistimi, ki svoja posestva dobro obdelujejo in med onimi, ki zemljo zanemarjajo. Srednji slioji od agrarne reforme sploh ne bodo prizadeti. Končno je Imredy še kategorično zavračal sumničenje, da namerava uvesti diktaturo. V podkrepitev svojega demantija je tudi umaknil svoj predlog glede spremembe poslovnika parlamenta in izjavil, da bo vse zakonske predloge v smislu sedanjega poslovnika predložil v odobritev parlamentu. V političnih krogih so razširjene glede rešitve krize različne verzije. Po eni verziji se bo moral Imredy popolnoma umakniti in vrniti na svoj prejšnji položaj predsednika Narodne banke, po drugi verziji pa ne izklju- OVINARSKI KONCERT .v V*^fTL ^ 1. DECEMBRA NA TABORU OB 2 0. 0BI LES Z 1 GODBAMA čujejo možnosti, da bo Imredy izkoristil pooblastilni zakon in skušal vladati brez parlamenta, ki bi ga za daljšo dobo poslal na počitnice. Znano je, da je regent Horthy zelo naklonjen Imredvjevim načrtom in zato ni izključeno, da bo v tej borbi podlegel parlament. Demobilizacija na pritisk Nemčije BUDIMPEŠTA, 24. novembra, AA. Ha*-vas: Madžarski vojaški krogi izjavljajo, da se je demobilizacija madžarska vojsko že začela. Gete, ki eo se zbrale na severni meji so se vrnile v svoje vojašnice* Vlada je namreč odredila, da naj obla*«: prevzamejo upravne oblasti. 20% oddaja židovskega premoženja če to ne bo zadostovalo za kritje milljardne globe, bo odrejena se nadaljnja konfiskacija BERLIN, 24. nov. br Finančni minister je izdal podrobne določbe o izvajanju zakona o miljardni globi, ki je bila naložena Zidom za umor poslanskega tajnika v Parizu. Ta globa se bo po navodilih finančnega ministra iztirjala v obliki 20-odstot-ne oddaje vsega židovskega premoženja. S tem bodo prizadeti ne samo oni Zidje, ki so nemški državljani, marveč tudi oni 2idje, ki so z raznimi nemškimi zakoni izgubili nemško državljanstvo in še nimajo državljanstva kake tuje države. Oddaja premoženja bo odrejena na osnovi popisa židovskega premoženja z dne 26. aprila 1938 ter se nanaša ne samo na premoženje Zidov v Nemčiji, marveč tudi na vse premoženje, ki ga imajo v inozemstvu. Iz- vzeti so samo oni Zidje, katerih skupno premoženje ne presega 5.000 mark. Oddaja premoženja bo izvedena v štirih enakih obrokih, ki zapadejo 15. decembra 1938, 15 februarja, 15. maja in 15 avgusta. Obenem so vse zavarovalnice dobile nalog, da takoj izplačajo državni blagajni vso zavarovalnino, ki bi jo morale plačati židovskim trgovcem in podjetnikom za škodo, ki je nastala pri zadnjih proti židovskih izgredih. Morebitni presežki preko ene miljarde zapadejo državi, ki pa ima pravico odrediti tudi še nadalmo oddajo premoženja, Če z 20-odstotno konfiskacijo židovskega premoženja ne bo dosežena ena mi-ljarda mark. Chamberlain in HaliSax v Pariza Danes dopoldne so se pričeli of iclelni razgovori francoskih in angleških državnikov PA K IZ, 24. novembra, e. Angleška državnika ministrski predsednik Chamber-lain in zunanji minister lord Haiifax sta prispela ob 17-30 v Pariz. Na postaji sta Ju sprejela ministrski predsednik Dala-dier ln zunanji minister Bonnet. Od tam sta se odpeljala v angleško poslaništvo. Pred postajo je bila zbrana velika množica, ki je angleška državnika živahno pozdravljala ter vzklikala Angliji. Chsm-berlain je imel tudi to pot s seboj svoj legendarni dežnik. Na vogalu bulvara De-nen in ulice Dunker ie prišlo do manjših protidemonstracij. Slišati je bilo več vzklikov in žvižgov. Policija je aretirala tri demonstrante, ki pa so zatrjevali, da niso demonstrirali proti Chamberlainu in Halifaxu. temveč pro'i odredbam policije, ker zaradi kordona niso mogli v službo. Sncči je zunanji minister Bonnet priredil večerjo na čast angleškim gostom. Davi ob 10. so se pričeli oficielni razgovori, ki so bili ob 12.30 prekinjeni. Opoldne je priredil kosilo v čast Chamberlainu in Ha-lifaxu predsednik republike Lebrun. Popoldne od 15. do I7.30 se bodo nadaljevali razgovori državnikov, nato pa bo prirejen velik sprejem na pariškem magistratu. Zvečer bodo Chamberlain. Halifax, Da-ladier in Bonnet sprejeli novinarje in jim podali pomembne izjave. V poučenih krogih zatrjujejo, da so se današnji dopoldanski razgovori n«*"^}* na špansko vprašanje, na položaj na Daljnem vzhodu, na gospodarsko sodelovanje med Anglijo in Francijo in na vprašanje židevskih beguncev iz Nemčije. Ogorčenje proti Poljski in Madžarski Slovaki so hudo razočarani nad Poljske in obljubami Madžarov PRAGA, 24. nov. e. Med Slovaško in Madžarsko se je razvila ostra borba in kampanja. Veliko zadoščenje je vzbudil v vsej češkoslovaški javnosti ukrep slovaške vlade, ki je izjavila, da bo po Madžarih povzročeno škodo Slovakom povrnila na ta način, da bo na Slovaškem živečim Madžarom zaplenila imetje. Slovaški listi poročajo, da so madžarske oblasti zaprle večino slovaških šol v zasedenem ozemlju. Madžari niso izpolnili niti ene obljube Slovakom Slovaški tisk vodi ogorčeno kampanjo tudi proti Poljakom, ki so jim bili Slovaki sicer vedno naklonjeni. Znani slovaški pesnik Zarnov, ki j« prevedel večino del poljske literature na slovaški jezik, objavlja v slovaških listih, da Ja prekinil vse odnošaje s Poljaki zaradi njihovega sovražnega nastopanja proti Slovakom. Češki listi objavljajo, da so Poljaki v zasedenem tešinskem ozemlju odpustili 1 tisoč čeških rudarjev in jih še preganjajo. Te dni so prispeli v Prago delegati slovaških kolonistov, ki so pobegnili lz Madžarske. Novinarjem so izjavili, da se bodo pritožili pred rednim sodiščem v Pragi, I Pred volitvami prezidenta ČSR Pogajanja bodo ta teden končana tudi glede nove vlade in pooblastiluega zakona Franciji grozi generalna stavk? Levičarji napovedujejo, da bo ta stavka presegala vse dosedanje stavke v Franciji PARIZ, 24. novembra, br. Francoski levičarji mrzlično organizirajo velikopotezno protestno stavko proti zasilnim uredbam vlade, s katerimi je podaljšan delovni čas in poslabšan socialni položaj delavcev Vse delavske organizacije so se združile v enotnem strokovnem odboru, Id bo vodil generalno stavko, katero nameravajo proglasiti že konec tega ali v zače ku prihodnjega tedna. Kakor napovedujejo,' bo ta stavka preregala vse dosedanje stavke v Franciji. Stavka bo zajela vse gospodarske panoge in se ji bodo pridružili tudi vsi državni nameščenci. Da bi pre-t fgundo za to siavko. je vla- da prepovedala do nadaljnjega vsa socialistična in komunistična zbe rovanja. Med drugimi je prepovedano tudi veliko protestno zborovanje, ki so ga nameravali prirediti jutri zvečer v Parizu. L.HJJS, 24. novembra, e. Včeraj ot> 15. je prefektura objavila, da je bilo na področju Valanciennesa zasedenih 40 tovarn. Stavka 26.000 delavcev. Orožniki in mobilna garda so začeli sistematično izpraz-n je vati tovarne. Stavka Je docdaj potekla v miru in upajo, da bo že dane« končana. Prav tako so orožrdfct izpraznili tudi kovinske tovarne v Dapquerqueu, U 00 iih zasedli delavci. Praga, 24. nov. Kakor doznavajo, je volitev predsednika republike dr. Hache iz formalnih in tehničnih razlogov odgođena do prihodnjega tedna. Pričakujejo, da bosta v začetku prihodnjega tedna sklicana parlament in senat, ki po ustavi volita na skupni seji predsednika republike. Pričakujejo, da bodo do takrat končana tudi pogajanja o pooblastilnem zakonu, kakor tudi glede sestave nove centralne vlade, za katero smatrajo, da jo bo sestavil Rudolf Beran, predsednik novo ustanovljene češke narodne stranke, ali pa dr. Černy, biv- ši notranji minister. Nova vlada bo predstavnik novo ustanovljene stranke, kateri so se zdaj pridružili tudi ostali dlani češke katoliške stranke, tako da zdaj predstavlja blok vseh meščanskih strank na Češkem in M oravskem. V novi vladi bo tudi več strokovnjakov in vojakov. Sedanji predsednik vlade general Svrovv bo najbrž ostal minister narodne obrambe in smatrajo, da bo za svoje zasluge in v priznanje sposobnosti vladanja države v najbolj kritičnih časih imenovan za maršala, to je za čin, ki doslej na Češkem še ni obstojal. Viharji, poplave, požari in eksplozije Kronika nesreč po vsem svetu London, 24. novembra. AA. Včeraj je divjal strašen vihar nad Anglijo. Hitrost vetra je znašala 170 km na uro. Med viharjem je bilo ubitih 13 oseb. Številne prometne zveze so prekinjene. Proti večeru je vihar nekoliko popustil, vendar pa številni parniki niso mogli iz pristanišč. Veleparnik »Queen Mary* ni mogel priti v Southampton. Manevri vojne mornarice so morali biti odloženi za nekaj <*m. Na morju ni bilo nesreč, pač pa je bilo v Walesu prekinjenih 650 telefonskih prog. Milan, 24. novembra br. V vsej severni Italiji in na gornjem Jadranu je besnel včeraj popoldne silen orkan, ki je povzročil mnogo škode. V Pulju je vihar razkril skoraj vse strehe. Več ljudi je bilo ubitih od opeke, ki je padala na ulice. 50 ribiških čolnov je vihar odtrgal in odplavil na široko morje V Rovinju je nastala poplava. Los Angele*, 24. novembra, br. Ogromni gozdni požari, kakršnih še ne pomnijo so zajeli skoro vso Južno Kalifom no. V plamenih je vse ozemlja ,n r-i i- Monice. Zgorelo Je poleg prostranih gozdov tudi nad 200 palač in vil znanih ameriških filmskih igralcev in filmskih mag-natov. Skoda gre že sedaj v milijone. Na tisoče ljudi pomaga pri reševalni akciji, ki pa je skoraj brezuspešna, ker se požar zaradi vetra vedno bolj širi. Milan, 24 nov. br. V velikem skladišču južnega sadja je snoči nastala eksplozija. Vse poslopje se je porušilo. Pri tem so bili štirje delavci ubiti, 10 ljudi pa ranjenih. Med ranjenimi je več pasantov, ki so bal v trenutku eksplozije šli mimo tega skladišča. Sorzna poročila. Curih, 24. novembra. Beograd 10. —» Pariz 11.52, London 20.58, New York 441.375, Bruselj 74.65, Milan 23.25, Am-rj»erd"*n 240.25, Berlin 176.75, Pragu * \ V a P »*- »ta 3.25. Stran 2 »8LOVIN8KI NAROD«, četrtek, 24. novembra 1938. itev. 265 Trgovci proti Iiartelu bencina Bencinski kartel |e dosegel na našem trfUKn monopol LJubljana, 34. novembra V Sloveniji je nad 1000 trgovcev, ki prodajajo le bencin odnosno bencinsko mešanico kot pogonsko sredstvo motornih vozil, bodisi prodajajo bencin in petrolej razen «5——«i^ «~ »~-T*^,---w----- --•-- vsaj nekol'ko zaščitili svoje pravice. Opozorili bodo javnost na krivice, ki se jim gode. in kako kartel izrablja svoj monopolni položaj. Skušali bodo doseči na pristojnih mestih razumevanje za svoje zahteve, saj računajo, da jih bo podpirala vsa poštena javnost. Benc'nski kartel je dosegel na našem tržišču popoln monopol; dosegel je, da so vsa domača podjetja izločena od produkcije ln prodaje bencina ter petroleja. Toda ta uspeh se ne more niti primerjati s tem, da je bila po prizadevanju kartela zna žari a uvozna carina na nafto celo za polovico. Kartel je tako zaslužil v enem samem mesecu 10.5 rrnl'jona din. domisliti moramo, da se z znižanjem uvozne carine koristijo samo inozemci, ^ajtl kartel je povsem v inozemskih rokah. Nekateri trde, da Imajo pri kartelu glavno besedo Židi. Zdelo se je, da ima znižanje uvozne carine na nafto tudi svojo dobro stran, ker se je kartel obvezal, da bo prodajal bencin po določenih cenah, in sicer na liter. Toda bencin morajo prodajati po določenih cenah na liter samo trgovci (n. pr. v Ljubljani po 5.35 din), kartel pa ga prodaja le po kilogram h ter ga lahko zaračunava kakor hoče. Cene za kilogram namreč niso bi"e določene čeprav karte! prodaja bencin v vsej Slovenji samo na kg. (Upošte- j vatf je treba, da Je v Sloveniji največja poraba bencina zaradi najbolj razvitega motornega prometa.) Tako se je torej zgodUo, da kartel uživa izredno ugodnost zn žanja uvozne carine, a uslugo, ki jo je dolžen za to državi, plačujejo trgovci sami. Trgovci zdaj prodajajo bencin brez vsakega rtobtAka, a nekateri podeželski prodajalci so utrpeli pri prodaji Že občutno škodo. Vzemimo naslednji primer: ▼ Mariboru velja kg bencina enako za veletrgovea, Id ga porabi na leto tudi do 50 vagonov, kakor sa konzu mer ta. kl ga konzumira le po nekaj sodov, 7.15 din. Podeželski trgovci. cena za kg bencina torej znaša z vsemi temi stroški 7.49 din. Vendar to se ni vse Odšteti še moramo 3% manko, kar zopet podraži kg bencina za 22 par. Kg bencina torej velja trgovca 7.71 din. Specifična teža bencina znaša pozimi povprečno 0.750 kg, ker pa sme trgovec v podeželskem kraju prodajati bencin največ po 5.7 dm liter, ga prodaja v izgubo, in sicer za 8 par pri litru! Kaj bi Se bilo. če bi si računal svoje delo. davke, riziko itd.! Karte] nima nikjer na deželi svojih črpalk. Konzumenti torej zahtevajo bencin pri trgovcih. c>e bi Jim trgovci ne ustregli, bi jih najbrž izgubili kot odjemalce drugega blaga. Prodaja bencina pa ni bolj donosna tudi v večjih mestih, kjer ga tudi mnogi trgovci prodajajo v Izgubo: upoštevati moramo, da Je za večja mesta določena nižja cena benc na. Trgovci po vsem tem sklepajo, da iin kartel hoče izpodriniti od prodaje bencina. Ni treba še ugibati, zakaj. Ko trgovci ne bodo mogli več prodajati bencina, ker se bodo prodaji morali odreči — kdo bi pa naj pričakoval, da bodo bencin prodajali vedno v izgubo! — bo monopolizirana tudi nadrobna prodaja. Kaj to pomeni, si lahko .rtisilmo. Zdaj Ima kartel že povsem proste roke, ker se mu je posrečilo, da so zapečatili dva edina domača obrata, ki sta proizvajala bencin v JugoslavijL Trgovci pripravljajo akcijo v obrambo svojih pravic. V nedeljo se nameravajo sestati trgovci iz h vše mariborske oblasti v Mariboru. Tudi trgovci v bivši ljubljanski oblasti so se začeli gibati. Pred Sinishem v šahovskem veleturnirju na Holandskem Namestu dveh so se pojavili kar štirje zelo resni konkurenti za prvo mesto Pred fin teh em 1 Amsterdam, 23. novembra. Vse tri prekinjene partije so dale pričakovane rezultate. Reshe\vsky je Imel proti Botvinniku sicer dve trdnjavi in dva kmeta za damo, toda ni mogel preprečiti večnega šaha m partija je po 60. potezi končala remis. Tudi partija Reshevskv-Keres je dala remis. dr. Aljehin pa je porazil Flohra. Stanje po 11. kolu in zaključku vseh prekinjenih partij je: Keres 7, Botvinnik, Fine 6YIt dr. Aljelrn 6, Reshevskv 5J^, Capablanca 5, dr. Euwe 4*/s, Flohr S. * Tik pred koncem je postal turnir še zanimivejši. Mesto dveh so sedaj naenkrat kar štirje zelo resni konkurenti za prvo mesto. Kdo izmed njih bo zmagal? Računajo, da bo že 8>/s točk zadostovalo vsaj za delitev prvega mesta, 9 pa skoro sigurno da nedeljeno prvo mesto. Tako so torej v zadnjih treh kolih Keresu potrebni samo še trije remiji, da predvidoma vsaj deli zmago, če pa izmed teh treh partij eno dobi, bo pač skoro gotovo sam prvi. Po dosedanjih izkušnjah sodeč je verjetno, da bo 22-lrtni Estonec tej nalogi kos. Izmed njegovih konkurentov je sedaj menda že kar najmanj n?varen F ne, ki je v zadnjih petih kolih rešil eno samo točko ter so torej njegove moči menda začele nekoliko pešati. Pač pa je zelo resen tekmec Botvinnik ki se je šele sedaj prav vigral. Po ročila pravijo, da so njegove partije kvalitativno najboljše v turnirju. Ni torej izključeno, da se mu še v zadnjem trenutku posreči premostiti vsaj razliko pol točke ki ga še deli od vodećega, ćetrti v konkurenci, svetovni prvak dr. Aljehin, ima izglede na prvo mesto samo, če izmed zadnjih treh partij dobi vse. ali pa vsaj dve izmed njih ter tretjo remizira. To je seveda malo verjetno, ni pa pač nikakega dvoma, da bo dr Aljehin storil vse, da to zadnjo šanso še izkoristi. Razpored zadnjih treh kol je sledeči: Danes, v četrtek zvečer se igra v Haagu 12. kolo: Keres-dr. Aljehin, dr. E u we-Botvinnik, Flohr - Fine, Capablanca - Reshevskv. Morda bo že današnja partija Keres - dr. Aljehin povedala zmagovalca turnirja. Jutri, v petek zvečer, nastopijo v 13., predzadnjem kolu v Leidenu sledeči pari: Capablanca-Keres, Botvinnik-Flohr, Ftne-dr. Aljehin. Reshevsky-dr. Euwe. Zadnje kolo se igra v nedeljo, 29. t. m. v Amsterdamu: Keres-Fine, dr. Aljehin-Botvinnik. dr. Euvve-Capablanca in Flohr-Reshevskv. Začetniški tečaj Fotckluba Ljubljajia, 24. novembra Ljubljanski fotoklub, ki je z letcšnjo občo razstavo fotografije in filma na jesenskem vel esej mu dosegel višek svojega v propagando slovenske fotografije v tujini usmerjenega dela, se vrača z novim pc«k>vnim le'om za daljši čas tako rekoč na domača tla. Zasnoval je tukaj po svoji navadi obsežen, velikopotezen program, katerega glavne točke bi bile povečanje šievila članstva, izpopolnitev strokovne fotografske knjižnice, ki je že danes najbogatejša fotografska knjižnica v Sloveniji, prirejanje internih m javnih predavanj ter organizacija strokovnih tečajev za začetnike in ie izvežbane amaterje. Vse te akcije so kakor redni večeri slikovne kri ike ob torkih v klubskem lokalu, diskusijski večeri ob petkih in skupni izleti ob primernih dnevih namenjene v bistvu p:-uku. Klubski vodilni funkcionarji dobro vedo, da je fotografija neprestano učenje in prakticiranje in da amaterjem, zlasti začetnikom, nič drugega ni bolj potrebno nego pouk. Da pa zna klub tukaj svojo stvar zagrabiti na pravi način, je pokazal lanski prvi začetniški tečaj, ki je v kratkem času treh mesecev svoje udeležence Lzvežbal tako, da so mogli s svojimi deli nastopiti celo v posebnem oddelku obče razsave fotografije in filma. Tudi program noveea začetniškega tečaja, ki'ga pripravlja Fotoklub za prvo polovico prihodnjega meseca, nas o :em pouči. Tečaj bo obsegal osem rednih večerov (po ene4 na teden), na katerih bodo najboljši klubski etrokevnjaki obravnavah sledečo snov: 1 večer: princip fotografske kamere, različne vrste kamer, sesavni deli fotografske kamere m pripomočki za ustanavljanje. 2. večer: fotografski snemalni mate. riat njegove vrste in posebnosti vlaganje. 3 večer: snemanje, dolećevacje pravil-ne osvetlitve in pripomočki za to, ostrina. aaslonke in filtri 4. večer: razvijanje, fiksiranje in izpiranje negativov, sestava kopeli, kakšna bo di temnica. 5. večer: pozitivni material, kopiranje in povećavanje, aparatura. 6. večer: povećavanje, uporaba raznih papirjev. 7. večer: slikovna kritika, kompozicija, skioptično predavanje 8. večer: dopolnila, slabljenje, jačanje, tenjitev, retuša in montaža, priprave za razstavo. Med poetiinimi večeri so določeni fotografski sprehodi in izleti, vsak večer se na krako ponovi snov prejšnjega večera, nato sledi malo teorije, končno praktični poskusi v zvezi s predelano snovjo in posvetovalnica. še zanimivejši so programi nadaljevalnih tečajev za izvežbane amaterje to mojstre, zal nam prostor ne dopušča, da bi jih prodrobneje navedli, toda interesenti dobe .kakor za začetniški tečaj, vse informacije ob torkih in petkih zvečer v klubskem lokalu, Levstikova uL, za Mladiko, kjer se' lahko prijavijo za tečaj. Ne dvomimo, da bo imel klub, ki ga moramo za takšno prepotrebno delo samo pohvaliti, uspeh in da bodo tečajniki v polni meri zadovoljni. Iz policijske kronike Ljubljana, 24. novembra Tone Vranic, doma z Gorenjskega, se je naveličal -delati in je raje pohajkoval. Hodil je iz kraja v kraj in prosjačil, ker so ga pa kot mladeniča navadno zapodili, se je odločil za sleparije. Oni dan je napisal pismo, ki ga je odnesel nekemu posestniku v Blejski Dobravi in dejal, ds ga pošilja njegov prijatelj. Na podlagi tega pisma je dvignil pri posestniku shranjeno obleko, veliko perila, siv dežni plašč in kovčeg, v skupni vrednosti nad 2500 din. Pri-sleparjeno obleko je Vranic seveda takoj prodal, čez nekaj dni pa je spet ukradel 1000 din vredno obleko Slavku Zupančiču na Blejski Dobravi. Fant je potem pobegnil in se skriva nekje v ljubljanski okolici, kjer ga iščejo orožniki in policija. V Ratečah na Gorenjskem je oni dan poskušal vlomiti v župniSce znani vlomilec Prane Cenčič iz Bo rja nc pri Kobaridu. Vlomilca pa so še pravočasno opazili in ga fu^i r^epodili. Tenčiču. ki ie svoj čas slu žil v tam SnjT okolici za hlapca. SO bile nasmere v iupniseu dobro snene in se je nadejal hogUiji pitna, M katerega p« m je obrisal pod nosom OroinJkl so pričeli vlomilca takoj zasledovati, pa M jim Je izmuznil in pobegnil proti Jesenicam, od-tam pa najbri nekam v okolico Kranja. Orožniki so Motovili, da ima Čenči* avtomatično pištolo in 100 nabojev. V Senkovturn pri Vodicah M je oni dan priklatil italijanski državljan Karol Ora« žem, doma od Sv. Petra na Kresu. OjaJem se je z glasil v nekaterih hišah že pdjoevi, obiskal pa Jih je rudi ponoči in ukradel Antonu Budni okrog 700 din, 3 m blagi za obleko in dva stari srebrni iapni uri, Lu-ciii Hafnerie^d na ie adneHal lansko W*l<». v nogo vredno 800 din, ki ga je prodal v Ljubljani za 500 din. « Mladi postopač Edvard Vodeb, rojen v Gradcu, pristojen pa v Drtmlje pri Celju, je prišel pred dnevi na Kal pri Hrastniku, kjer sa je udinjal pri trgovcu Metodu Stradanju za slugo. Dela in službe pa se je kmalu naveličal. Fanta je vzela noč, ž njim pt je sla tudi harmonika, srebrna žepna ura, par novih čevljev in še nekaj drugih predmetov. Iz zapor« sodišča v Radovljici je oni dan pobegnila nemška državljanka Amalija lCauc, doma s Koroškega. Kaučeva je nevarna aleparka, peča pa se tudi z bemoe-niem. V aanaru ie sedela zaradi goljufij. Brežice, 22. novembra. V ponedeljek okrog dveh zjutraj se je za hotelo vasovalcema Rozmanu Antonu m Pajduhu Mirku pri Brežicah ljubezni mladih deklet. Oborožena z noži in samokresom sta prišla pod okno hčerk posestnika Koimana Blaža v Zdolah. Po starem valkem običaju sta hotela priklicati na okno dekleti Justino in Štefko Kolman, ki ae pa nista odzvali. Posvetila sta z električno svetilko v sobo in ugotovila, da sta dekleti v njej. Ponovila sta trkanje, ko pa le ni bilo odziva, sta pričela razbijati po oknu, da se je zbudil gospodar Kolman. Razbila sta šipe na oknu m hotela vdreti v izbo k dekletoma To predrznost pa je preprečil oče Blaž, ki ju je na pragu hiše vprašal, kdo sta ln kaj hočeta. Rozman in Pajduh pa nista odgovorila, nakar ju je Kolman ostreje ponovno pozval, da se odstranita oziroma, da pojasnita kaj želita in od kod sta, Rozman se je na te besede razsrdil in zakilcaJ Kolmanu, naj se vrne v hišo spat, sicer da mu bo slaba predla. Ko pa se Kolman ni takoj odstranil, je pričel Rozman metati proti njemu kamenje, d očim mu je Pajduh zagrozil s samokresom. Kolman je uvidel, da postaja položaj resen ln Je odsei v hišo, kjer je snel s stene lovsko puško ter se z njo vrnil pred hišo. Ponovno je pozval z naperjeno puško nesramna vasovalca, naj se odstranita od hiše in gresta domov, ker bo sicer streljal Fanta pa se nista dala uplašiti ter sta se počasi pomikala . proti Kolmanu, pri čemer je držal Rož- | man v rokah odprt šepni nož, Pajduh pa naperjen samokres. Kolman je uvide! da ga hočeta vasovalca napasti ter ju je še enkrat pozval, naj se umakneta, ker bo sicer streljal. Kljub temu pa sta se vasovalca počasi bližala Blažu, ki je v skrajni sili uporabil svojo lovsko puško in ustrelil proti Rozmanu a namenom, prisiliti vasovalca, da bi se odstranila od njegove hiše. Po strelu se je umaknil v hišo v dobri veri, da bo imel mir pred predrznežema ter da se ni nič hudega zgodilo. Rozman se je pa zadet zgrudil ter klical na pomoč. Sovaso-valec Pajduh je priskočil k njemu ln ko je ugotovu, da Una močno prestreljeno desno nogo je poklical Koimana ter mu predočil njegovo dejanje. Oba sta obvezala Rozmanu nogo ter ga odpeljala v brežiško bolnico. Omeniti je treba, da je Pajduh že znan tako oroiništvu, kakor tudi sodiSču. Pred tedni je bij v gostilni Cernoga na Zdolah. kjer Je v gostilniški sobi z okna ukradel sinu gostilničarja kaplanu Cemogl Ivanu aktovko z brevirjem. Zagovarjal se je tedaj, da je to storil v popolni pijano-nosti ln pomotoma. Ugotovilo pa se je kasneje, da je ta njegova trditev lažna, kajti svoje dejanje je storil skoraj trezen in so mu morali drugo jutro orožniki pojasniti, da se je zmotil in odnesel is gostilne tujo aktovko z brevirjem v vrednosti okoli din 1.000. — Za to svoje dejanje je prejel Pajduh primerno kazen, ki se bo pa podaljšala glede na ponesrečeno vasovanje. Smrtna nesreča Maribor. 24. novembra Snoči se je pripetila na tukajšnjem glavnem kolodvoru strasna nesreča, ki je zahtevala življenje mladega delavca Po prihodu koroškega vlaka, ki prihaja v Maribor okrog 20.30. je 36-!etni delavec Milan Koren, za pos'en v tukajšnji železniški kurilnici, hotel napolniti potniške vagone s plinom Položil je cev plinskega hidranta, ki je na »račmeah na kolodvoru, k posameznim vagonom, a ko je zlezel pod potniški vagon, da bi cev pritrdil, se je nenadoma začel premikati vlak. Koren je hotel naglo izpod vlaka nesreča pa je hotela, da mu je spodrsnilo in je padel med tračnice. Kolesa so mu sls čez glavo in je obležal mrtev. Uslužbenci so ga našli s strto glavo na progi. Na kraj nesreče je prišla komisija, na kar 90 ponesrečenca odpeljali v mrtvašnico pokopališča na Pobrežju. Pokojni Koren je bil marljiv delavec, med tovariši železničarji zelo priljubljen in zaradi tega je njegova tragična smrt vzbudila splošno sočutje. Naše Gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri Četrtek, 24. novembra: Trideset sekund ljubezni. Red Četrtek Petek, 25. novembra: zaprto Sobota. 26. novembra: Brezov gaj. Izven. Zn žane cene od 20 din navzdol Nedelja, 27. novembra: ob 15. uri: Zenite v. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: žene na Niskavuoriju. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 28. novembra: zaprto OPEKA Začetek ob 20. uri četrtek, 24. novembra: zaprto Petek, 25. novembra: Aida. Gostuje gdčna Vera Majdičeva. Izven. Cene od 40 din navzdol Sobota, 26. novembra: Roxy. Opereta. Premiera. Premierski abonma Nedelja, 27. novembra: ob 15. uri: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Globoko znižane cene. Ob 20. uri: La Boheme. Gostovanje Josipa Rljavca. Izven Ponedeljek, 28. novembra: zaprto ■ * Gostovanje gdčne Vere Majdi čeve v naši opati. Kdor ae hoče izmed slovanskih, pred vsem pa izmed nas.h pevcev uveljaviti v zunanjem svetu, mora biti v resnici kvalitetni umetnik. Zunanja sodba je stroga, a pravična in veljavna. Ko jo pevec dobi, so mu res odprta vrata v svet. To velja v polni meri sa našo rojakinjo gdčno Vero Majdičevo, ki si je sama s svojo umetnostjo utrla pot v svet in dobila posebno v Nemčiji izredno laskave ocene Gdčna Vera Majdičeva bo gostovala jutri v petek v naslovni vlogi Verdijeve opere »Aida«. Osta la zasedba običajna. Dirigent: dr. švara. Režiser: Primožič. Predstava bo izven, veljajo cene od 40 din navzdol. Operete »Roxy« je po svoji vsebini prava športna opereta, v kateri se vse dejanje suče okoli nogometa. Ljubljansko moštvo je bilo povabljeno v London ter dobilo tam svetovno prvenstvo. Angleži so zahtevali revan so v Ljubljani m Ljubljančanom na pomoč je poslala srečna usoda Roxy, ki je moštvu pripomogla do končne zmage s pomočjo deklic ljubljanskega pen-zionata. Opereta ima izredno pestre slike, na odru bomo videli tudi moderno športno igrišče. Premiera bo v soboto 26. t. m. za premierski abonma. Josip RIJavee je v tem mesecu gostoval v zagrebški operi ter dosegel največji uspeh pri občinstvu in kritiki. Gostoval je v »Carmenc ln »Faustu« in gledališče je bilo Šestkrat popolnoma razprodano, čeprav Je Josip Rijavec v Zagrebu zelo poznan. Vsi zagrebški kritiki poudarjajo visoke umetnike kvalitete odličnega našega pevca la vse njihove ocene so bile pisane v superlativih. Rijavec bo gostoval v Ljubljani v nedeljo 27. t. m. v Puecinijevi operi »La Boheme«. Predstava bo laven abonmaja. Podivjani fant Brežice, 22. novembra V nedeljo so sedeli v gostilni Dimiča Petra v Sp Pohanci pri Brežicah posestnik Pintar Franc in njegova žena Antonija ter hčerka Vida Okoli devetih zvečer je šei Pintai Anton iz gostilne na stranišče. Pred gostilno na cesti pa je nepričakovano naletel na Ivanjska A. iz Tre-beža, ki je molče stopil k njemu, držeč v roki odprt žepni nož. z desno roko pa mimogrede odlomil od 'borožen, je Ivanšek pričel brez vsakega povoda udrihati z odlomljano nogo po njegovem hrbtu, roki in glavi. Na vpitje napadenega Pintarja sta skočila iz gostilne njegova žena ln hči, da bi branila svojega meža oziroma očeta. Ko pa je razjarjen: Ivanjšek opazil slednji dve in spoznal, da hočeta braniti napadenega, je pustil svojo žrtev ter se obrnil proti njima. Z odlomljeno nogo je jel pretepati obe po hrbtu in glavi, tako da sta omahnili. Po napadu je Ivanjšek pojasnil napa-dencem vzrok svojega početja, češ, da ga je Pinfar Antonija zmerjala s »smrkavcem«, pa ji je dokazal prav izdatno, česa je zmožen ta hrabri »smrkavec«. Z Jesenic — Proslava 20detnice obs*ofa Jugoslavije. Sokolsko društvo Jesenice bo 1. decembra izredno slovesno oros'svilo 20 letnico obstoja na^e države. Dopoldne se bo vršila slavnostna *eja društvene uprave ob navzočnosti članstva in naraščaja, prevedba de-ce v naraščaj, naraščaja v Članstvo in slovesna zaobljuba med letom pristopivsega članstva. Zvečer bo slavnostna akademija v telovadnici s pevskimi in glasbenimi točkami, covo-i. deklamacijami in z živo sliko. — Po cestah je drla voda v potokih. Po hudem dvodnevnem deževju je Sava s pritoki silno narasla. Potoka Je?«enica in Ukova sta kot divja hudourn;ka valila z gora de- i belo kamenje. gru«& in les. Po glavnih mestnih cestah in ulicah so se podile umazane vode. Cestni požiralniki niso mogli požirati velike množine vode. pač pa so jo bruhali, da so io morali liudie na nekaterih krajih bresti do kolen. V železniškem podvozu je voda stala skoraj pol metra visoko. I Ker r>ri nas nimamo Čolnov kakor v Be-| netkah. so morali liudie v naihujcem nali-; vu skoraj pol ure daleč naokoli. Voda ie j ponekod udirala v kleti, kjer je napravila precei škode. Hudomušneži pravijo, da jeseniška cestna kanalizacija najbolj brezhibno deluje ob suši. — G'mnazijci bodo igrali. TJČenci in učen ke nižje gimnazTje se uče lepo mladinsko igro: »Kralj Matjaž« s petiem in orkestrom, katero bodo v kratkem uprizorili v Ljudskem in v Narodnem domu. Igro režira ga. prof. Pire Sanda. — Savski most bo razširjen. V okvir modem zaci je državne ceste Ljubljana—Podkoren spada tudi razširjenje savskega mostu v Kranju, ki radi svole neznatne širine komaj zmaguje današnji vozni promet. Res je. da naši predniki v tistih časih niti v saniah niso slutili današnjega razvoja Kranja ter današnjega avtomobilske-jra prometa, nekoliko je pa tudi osebna politika pripomogla k temu, da se je zgradil preozek most. Namesto starega primitivnega m^stu je bil novi betonski most za tiste cape s?"cer velika pridobitev, lahko pa bi znižali Žc tedai strmino Jelenovega klanca, če bi most še nekoliko dvignHi nad sedanjo vi*mo. Pomanjkljivosti mostu so se pa pričele kazati že kmalu v povomfh letih. Sedaj pa so Se nanravHeni načrti, da se most primerno razširi in je stavbni ogled pričakovati že v kratkem času, če bo sp'oh ootreben. tako da se bo Spomlad* Že pričelo z delom. Vsa sedanja širina mostu bo notem namenvoznp~~u premetu. Na obeh stranch sc tosta n~r-~ vila oziroma prizidala 2.25 široka hodnika, Od katerih bo eden namenjen za pešce, ter bo doloosn enosmerni promet, drugi hodnik tudi 2.25 m širok bo pa za kolesarje. Zunanjost mosta bo predrugačena, masivni •tebri v ograji bodo odstranjeni in bo most dobil ČUto drugo lice. Ojačena bo tudi razsvetljava in bodo v dolžini mostu v sredini montirane viseče obločnice, ob straneh pa bo most razsvetljen na obeh konc.h in v sredini Tudi sedanje obrabljene kocke bodo odstranjene. KOLEDAR Slalom klub »34« občni zbor ob 20. v salonu restavracije hotela Štrukelj Razstava slikarja Božidarja Jakca v Jakopičevem paviljonu DE2DRNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Ku- ralt, Gosposvetska cesta 10, Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. SOKOL Sokolska proslava 1. decembra Bratje-, sestre, naraščaj tn de ca! Po navodilih Sa\'eza Sokola kraljevine Jugoslavije tn sklepu meddruštvenega odbora ljubljanskih sokolskih društev bodo ljubljanska sokoJska društva pnmlavii* državni in sokolski praznik 1. decembra na lastnem področju s slavnostno sejo in zaobljubo novega članstva^ prevedbo dece v naraščaj in naraščaja v članstvo ob 11. uri dopoldne in sicer: Ljubljanski Sokol v telovadnici v Narodnem domu; Sokol 1 Tabor v svojem domu na Taboru; Sokolsko drušh'o Ljubljana 11 skupno z Ljubljanskim Sokolom v Narodnem {/p*mi» Sokolsko društvo Ljubljana lil v svojem domu ob Tyrševi cesti; Sokolsko društvo Ljubljana IV skupno m Ljubljanskim Sokolom v Narodnem domu; Sokolsko društvo Ljubljana-Moste v ki-no-dvorani na Setu; Sokolsko društvo Ljubi j an a-Šiška v svo4-jem domu, ob 20. telovadna akademija; Sokolsko društvo Ljubijana-Ste pen j a vas V tvojem domu; Sokolsko društ\y> Liubliana-Vič v nvjem domuy ob 20. telovadna akademija: Sokolsko društvo Ljubi juna-Z Šiška v dvorani pri br. Martina. Sokolsko članstvo, naraščaj in deco vabimo, da se slavnostnih sej udciežt v potnem številu. Obleka meščanska s ina! čreva. pa jih je pot1" čil na^i. zajah^l konja !n kren^ p*-«' Tesliču Deloma ns kr>n t — Slovenka pred zagrebškim sodiščem Včeraj se je morala zagovarjati pred zagrebškim sodiščem kuharica pri dr Vladi-mirju Orlu Marija Zalar. ki je ukradla svojemu gospodarju pisalni stroj. 24.000 din vredno perzijsko preprogo, nakit in 1.500 din. Obsojena je bila na 2 leti in pol robije. — Silno neurje na morju. V torek popoldne in proti večeru je divjalo nad vsem srednjim Primorjem silno neurje. V splitskem pristanišču so valovi zvečer odtrgali s sidra jadrnico »Anton«, ki se ;° razbila ob obalo. Jadrnica je bila prece: velika, saj je bilo v nji prostora za 5 vagonov tovora. — 131etna deklica rodila otroka. V banovinski bolnici v Bitolju je povila kletna židovska deklica Luna Pardo, služkinja pri ravnatelju tvornice mila, zdravega sinčka. Deklica noče povedati, kdo je njegov oče. — Le do konca tega tedna je čas za prijave za Putnikov izlet na Oplenac. Zn-htevajte prospekte in informacije v vseh biljetarnicah Putnika. Iz Uno!*? —lj Oene električnega toka mestne elektrarne ljubljanske za pogon. Na ponovne očitke, da mestna občina ljubljanska s previsokimi cenami električnega toka odbija industrijo, je treba pojasniti, da je mestna elektrarna še pred 13 leti prodajala električno energijo za pogoa v obrtne namene po 4 din za 1 kWb, nato je leta 1926 znižala ceno na 3 din in leta 1932 spet na 2.75 din za 1 kWh. Nazadnje je Tx\\^\n. ceno električnemu toku za pogon v obrtne namene lansko leto od 2 75 din na 2.50 din sa 1 kVVh. Ta cena se znižuje z obratnimi urami, kar je treba razumeti tako, da konsumem doseže nižjo ceno, če dalj časa dela z motorjem. Ce stranka veliko obratuje z motorji in d-kaže nad 2 tisoč obratnih ur, lahko izkoristi najnižjo ceno 1.25 din za kWh. Tudi večje industrije se ne morejo već pritoževati, saj vidimo iz uspeha mestne elektrarne o porabi električnga toka za L 1937-38, da ga je elektrarna prodala napram L 1936-7 za 2,159.216 kWh več ter zato prejela samo 1,321.751 din, kar gre na račun priključenih večjih industrij, ki plačujejo tok po nižji ceni, in na porabo toka v gospodinjstvu. Na porabo toka za razsvetljavo stanovanj pa odpade le malenkosten po višek konzuma. Industrija lahko dobi dandanes od elektrarne tok po odgovarjajoči nizki ceni ter ni treba več, da bi si sama po-I stavljala električne naprave za pegon, in zato tudi niso utemeljeni očitki, da bi me-I s'na občina ljubljanska s previsokimi cenami električnega toka odganjala industrijo od mesta. _lj Ljubljanska drama vprizori za 20 letnico obstoja Jugoslavije novo izvirno igro »Dobrudža 1916«. Dejanje drame se vrši za časa svetovne vojne v Ljubljani, Rusiji in na Dobrudii. Za to priliko potrebuje Uprava narodnega gleda'išča razne sive avstrijske uniforme (ne paradne) in prosi p. n. občinstvo, ki ima take garderobne predmete eventuelno še v svoji posesti, da jih blagohotno odstopi ali po -sodi Narodnemu gledališču za to priliko "»rav tako prosimo tudi jugoslovanske n drske i^'^rme sive btrrve. Mf »,*Hnt-a ol 0 T>»*n«>ft f* ra 1 12) Pustolovščine Marka Pola Velenapeta filmska zgodba o avanturistu, Id je sel po sveta prodrl v razkošno carstva Kubiaj-Kana, obsojen na smrt osvajal lepotico aa lepotico tn odkrival tajnosti kitajskega cesarstva! _Iaredno napeto! Nad Iv-POO sodelujočih. DANES PREMIERA ob 16-, 19. in 21. uri. V glavni vlogi GARY COOPEB ŠM in lepa SI G FBI D GURIE W nedavno odkrita norveška lepotica, X danes najlepša lena Amerike! ^) Kino Union, tel. ZZ-Zl u— Udruženje jev in arhitektov — priredi v soboto popoldne Ogled gradbenih del na banovinski centi Podvin —Lesce. Odhod ob 13. url popoldne a avtobusom iz Tavčarjeve ulice. Gena sa osebo od 22.50 do 30 din (po številu udeležbe). Obvezne prijave do petka 25. t m. do 14. ure na UJIA aH tel. 46—71 (g. inž. Bevc). K ekskurziji ae ranijo člani in po njih vpeljani gostje. —lj Proslavo 70 letnice g. dr. TeaJnSka, Frama priredi BSoveneko planinsko društvo v soboto 26- t. m. v verandnf dvorani hotela Uniona. Na tovarttki večer je 8PT> poslalo razna vabila. Planinci, ki niso prejeli pismenih vabil na proslavo in se je hočejo udeležiti, so vabljeni, da počaste častnega predsednika SPD ob njegovem jubileju. Zaradi rezerviranja prostorov naj se udeleženci predhodno prijavijo v pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4/1 telef. 40-56. —lj Negativni fotograf« poeactal iz zapuščine znanega fotografskega ateljeja pokojnegra Veličana Beštra so na razpolago, kaor smo zvedeli, samo Se do ina 30. L m. Interesenti se vabijo, da se glede odkupa oglase prt pokojnikovi vdovi, goepe Beštrovi v Gradišču št. 11/TL med 15 in 18. uro. Pripominjamo, da bi bilo škoda, ako bi se negativi dragih svojcev in ana-nih oseb oddali za steklo. —lj K Sv. Križu vozi avtobus s Krekovega trga še vedno po voznem redu, ter je cena vožnje tja in nazaj samo 2 din za osebo. —lj Sokol Ljubljana — Zg. SiSka. Pozivamo članstvo, da se v čim večjem številu udeleži pogreba pokojnega brata Mat. BurgerJa, ki je bil član društva od njega ustanovitve. Pogreb bo danes v četrtek ob 16. uri izpred hiše žalosti poleg gasilnega doma. Zdravo! —lj Zanimivo predavanje Prirodoslovne pa društva. V ospredju svetovne politike stoji danes med mnogimi problemi tudi vprašanje Židov. Poleg političnih, gospodarskih in drugih pogledov na ta problem je gotovo važno tudi znanstveno biološko stališče, o katerem bo v torek 29. novembra ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice predaval naš odlični rojak, univ. profesor v Zagrebu g. dr. Boris Zamik o temi: »Biološki pogledi na židovsko vprašanje«:. Predavanje bo ponazorovalo veliko število diapozitivov. Opozarjamo, da se zaradi velikega zanimanja, vrsi to predavanje v Delavski zbornici. u— Aktualno predavanje našega pedagoga. V soboto ob 18. bo predaval v dvorani mineraloškega instituta na univerzi naš univ. prof. dr. Karel Ozvald o temi »Glavni viri neuspehov na srednjih šolah« Vsi, ki se zanimajo za ta aktualni problem, vljudno vabljeni. Po predavanju bo redni letni občni zbor Pedagoškega društva, na kar se opozarjajo vsi člani. u— Mestni muzej bo zaradi zime odslej ob nedeljah in praznikih za brezplačen obisk zaprt tja do tople pomladi. Kdor pa želi muzej obiskati ob delavnikih, plača 5 din vstopnine. —Ij šentjakobčani uprizore dr. Kraigherjevo družinsko igro '.'•Školjko« poslednjič v nedeljo 27. t. m. ob 15.15 kot popoldansko predstavo in v torek 29. t. m. ob 20.15. V Školjki je prikazal avtor sodoben meščanski dem. kjer živi razvratna žena ob ne-ljubljenem soprogu; njeno ljubezensko razmerje z moževim bratom privede do katastrofe. Igra je Izvrstno naštudirana in sodelujejo prve moči odra. Torkova predstava se igra v korist društva knjeginje Zor-ke — pododbora v Ljubljani. —lj Premiera filma »Pustolovščine Marka Pola« v kinu Unionu. Občinstvo opozarjamo na današnjo premiero monumen-talnega filma >Pustolovščine Marka Pola«, ki se predvaja od danes naprej v kinu Unionu. Ta film predstavlja eno največjih del ameriške produkcije v zadnjih letih ter nam v napetih in pompozno insceniranih prizorih predočuje avanturistični roman mladega in hrabrega Korču-lanca, ki se je napotil po svetu, doživljal pustolovščine in pri tem odkrival skrivnosti Kitajcev v srednjem veku. Kljub nevarnostim, s katerimi je bilo združeno tako potovanje, kljub temu, da je bil večkrat v smrtni nevarnosti, je mladeniška odločnost in njegova lepa zunanjost povsod zmagala. Zlasti ženska srca so bila mlademu junaku vedno naklonjena. Vlogo Marka Pola igra v filmu Garry Coo-per, ki ga obožava tudi pri nas v Ljubljani ženski del kinopublike. Ogromni so bih stroški, združeni s filmanjem te snovi, saj je sodelovalo v nekaterih velikih prizorih nad 10.000 ljudi. Povsod je film doživljal triumfe, v Franciji je prejel posebno visoko nagrado in tudi sicer je ta film povsod priznan kot eno najboljših del kar nam jih je dal Hollywood. Priporo famo osrled tega filma vsem, opozarjajoč, da bo film le nekaj dni na sporedu, ker ga mora kino Union že kmalu poslati naprej v druga mesta, kjer ga kinopublika ravno tako že težko pričakuje. —lj Društvo Bela Krajina bo imela sestanek 25. nov. ob 20. uri v salonu hotela Strukel. Predava železniški direktor g. inž. Klodič o železnici Črnomelj - Vr-l-ovsko. Člani in prijatelji iskreno vabljeni. rc vabi Člana in prijatelje aa predavanje g. prof. dr. U Car-melja: »Kratka bilanca zamejnih Jugoslovanov ob SOletniet Jugoslavije«. Predavanje bo danes ob 20. uri v društvenih prostorih (Nunska ulica it, 3). —U J..vno predavanje dr. Bosene Mer-Ijakove »Otroške bolezni« se vrti nocoj, Ce trtek, na Mestni ženski gimnaziji, Biei-weiaova c. točno ob 20. —lj Službe je obljubljal. Oni dan so prijeli v Tomačevem mladega moškega, ki ae je zglaJal pri posestnikih in v gostil- nah, kjer je nastopal zelo samozavestno in govoril o dobrih zvezah, ki jih ima. Ljudem je obljubljal službe in sprejemal tudi nagrade. Enemu domačinu pa se jO zazdel pustolovec, zato je šel za njim in ga ovadil stražniku. Po aretaciji so dobili pri njem razne zapiske, ki pričajo o Številnih sleparijah, na policiji pa so kasneje Ugotovili, da je že lani osleparil nekega šoferja za 500 din in pa za hranilno knjižico z vlogo nad 6000 din. —lj OBUCKE — PLETENINE — KAR-NICMK — NEBOTIČNIK« Mariborske kaznilnice Viktor Ban se najbolj boji obsojen na tri leta roblje —» Lahkovernost ljudi Je izkoriščal in se dobro imel Ljubljana, 24. novembra Včeraj je prišel pred sodnike malega senata zopet delavec Viktor Ban. Pred meseci je komaj prestal dve kti in pol robije v mariborski kaznilnic:. Po naključju je policija odkrila njegovo novo zločinsko dejanje. Čevljarski pomočnik Ivan Krištofeljc je bfl osumljen, da je ukradel nekemu tovarišu kolo. Policija je preiskala Krišto-feljčevo sobo in našla za pečjo skrito n^>vo to?o. Kri§tofeljc ni mogel povedati, kje jfo ie IrupiT. Končno se je vdal in priznal, da jo je dobil od Bana. Tako je prisda na dan Banova tatvina kož iz tovarne Mergentha-ler v Mostah. Obtožnica je očitala Banu in Krištofe! j-cu, da sta 23. septembra ponoči vlomila v skladišče tovarnarja Mergenthalerja in od-nesla 24 ustrojenih govejih kož. vrednih nad 4000 din. Ban jc predsedniku senata s. o. s. Juliju Felaherju izjavil, da se čuti le zaradi tega krivega, ker se je dal zapeljati Zapeljal ga je Krištafeljc. Predsednik je Banu odgovoril, da mu bo sodišče težko verjelo* ker Krištofeljc trdi, da ga je Ban nagovoril k tatvini. Ban je bil že večkrat kaznovan, je nagnjen k tatvinam in vlomom. Tudi v policijskih a a porih se je Ban izdal, da je kriv, ko ie Krištoteljca nagovarjal, naj prevzame V90 krivdo na sebe* ker še ni bil kaznovan zaradi tatvine in ne more dobiti več kot nekaj mesecev. Ban se pa ne bi mogel izmazati tako poceni. Skratka, Ban je vedel, da bo kazen huda in da <*a bodo kot robijaša poslali zopet v mariborsko kaznilnico in tega se je najbolj bal. Taki zločinci se boje samo §e mariborske kaznilnice, kakor se zločinke boje Segunjske kaznilnice. Krištofeljc je povedal, da ga je Ban skoraj prisilil, da ga je spremljal do Mergen-thalerieve tovarne. Medtem ko je stal na straži v bližini, je Ban zlezel v skladišče. Vrnil se je s tremi zavoji, nato je velel Krištofeljcu, naj počaka in pazi na blago, sam pa je šel na dom nekega tramvajskega uslužbenca. Kmalu nato sta se Ban in ta uslužbenec vrnila s kolesom. Naložili so plen na kolo in odšli na dom tramvajskega uslužbenca, kjer so plen shranili. Krištofeljc je potrdil, da ga je Ban v policijskih zaporih nagovarjal, naj vzame krivdo na sebe, češ da se boji mariborske kaznilnice. Stražnik Bizjan Alojz je slišal slučajno ta pogovor med Banom in Krištofeljcem v policijskih zaporih. Tramvajski uslužbenec »e bo moral zagovarjati pred okrožnim sodiščem, pred senatom je pa kot priča izjavil, da ga je tisto noč Ban poklical in ga prosil, naj gre z njim in vzame kolo 3 seboj. Mislil je, da si hoče Ban njegovo kolo izposoditi. Ko sta prišla do skritega plena, mu je Ban zatrjeval, da je usnje pošteno pridobljeno. Tovarnar Mergenthaler je povedal, da je Bana že večkrat zalotil pri tatvini usnja, a nikoli se mu nI posrečilo taru prijeti. Za okoli 400 din usnja je dobil nazaj, za ostalo pa ni zahteval odškodnine, ker tako in tako ni upanja, da bi mogla vlomilca kdaj ikodo poravnati. Senat je spoznal oba obtoženca za krive, Bana je obsodil na 3 leta robije ln na ls-gubo častnih pravic za 5 let, Krištofeljc* pa na 5 mesecev strogega zapora in na izgur bo častnih pravic za 2 leti. Na podlagi do>-kaznega gradiva se je sodišče prepričalo, da sta oba prišla do skladišča in je Krištofeljc Banu pomagal, ko je lezel v skladišče, nakar mu je pomagal odnesti ukradeno usnje. Krištofeljc in Ban ata prijavila revizijo in priziv. PROŠNJE JE PISAL Zasebni uradnik Starman Viljem je izkoriščal lahkovernost in je na ta način prišel do denarja. Nekega invalida je prepričal, da mu bo priskrbel priznanje invalida nine. Starman je res napisal številne pros> nj-' na številne instance, za koLke in trud pa je dobil 750 din. Lahkoverni invalid mu je dal pozneje še 600 din »za takse«, ker je verjel, da bo dobil izplačano invalidnino za več let nazaj v znesku 15.570 din. Starman pa je zahteval še 900 din za takse in 2000 din za trud, invalid um je dal ie 13QO-dinarjev. V Ponikvah je narvezll Starman nekemu Janezu, da ima zveze s sodnijo in da lahko naredi, da bo kazensko postopanje proti Janezu ustavljeno. Janez je bil v preiskavi zaradi požiga. Za kolke, takse in podobno je na ta način Starman UtisnU v tem prime -i najprvo 1°0 din, potem pa le dvakTat po 350 din. Za »oprostilno aodboc mu je pi dal Janez kar 1200 din. V šmartnem ob Paki je neki Tone dal S manu 140 din za intervencije pri najvišjih sodnih instancah. Tonetov sin je bil namreč obsojen zaradi umora na dosmrtno ječo, Starman je pa Toneta prepričal, da lahko do&eie pomilostitev in tina reši ia ječe. To sleparijo je Starman posebno širo>-kopotezno zasnoval, a se mu ni posrečila, ker je Tone naposled le spregledal. S Starmanom je bila obtožena tudi Marija Benedik, ki je Starmanova prijateljica. Pomagala mu je pri sleparijah v škodo tistega invalida, ki je mislil, da bo dobil e Starmanovo pomočjo, kar mu po pravici gre. Obtoženca sta deloma priznala krivdo. Starman je bil obsojen na 8 mesecev strogega zapora, Marija pa na 45 dni »trogega zapora. SPORT Slalom klub »34« ponovno opozarja članstvo, da se sigurno udeleži IV. red* nega občnega zbora danes ob 20. v salonu hotela Štruklja. Na dnevnem redu so važne spremembe. Vhod je iz Kolodvorske ulice. Odbor. Umrl nam je naž dobri soprog in skrbni oče, ded, tast, svak in stric, gospod MIHA J1^ VRRIČ NADUCITEM V POKOJU, BVIEJITELJ REDA SV. SAVE V. KL. Preminil je po kratkem trpljenju, sprejemSi svetotajstvo za umirajoče, dne 23. t. m. ob 4. uri popoldne v splošni bolnišnici. Pogreb bo v petek, dne 25. t. m., ob 14. url izpred mrtvaške veže splošne bolnice v Ljubljani. Maša zadušnica se vrši v soboto ob pol 8. zjutraj v cerkvi Sv. Jakoba, LJUBLJANA, dne 23. novembra 1938. PAVLINA rej. FAJDIGA, soproga; BOŽIDAR, ing. PAVEL, IVO, LADISLAV, sinovi; OLGA por. VODOPIVEC, ELA por. LEVSTEK, M1BA, VIDA, TEKLA, hčere — in ostalo sorodstvo. LJUBLJANA, HRASTNIK, SODRA2ICA, ROG. SLATINA, BEOGRAD, ZENICA, LJUBIJA, CHICAGO. ALI OGLASI Beseda SO par, davek posebej Preklici. Izjave beseda Din L—, davek poeebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za malt oglase oe priznamo. toseda SO par davek posebej Najmanj« znesek 9 Nepremočljlve Huberrnse j enćkote in vae vrste deZnlh "išćev. oblek perila L L d. a a jb o 1 : * nakup pri F i. 1 -KER. • ' 1 »lin jesta M KLIŠEJE ENO VEOAIVHC JUGOGKA(ir.A PRODAM JABOLKA Štajerska, zimska, zelo okusna, plemenite fine vrste kakor ka-nada, citronke, lederice itd., kg. po 5 in 6 din. zaboji od cca 50 kg brutto za netto, franko postaja kupca za H predujma, ostanek po povzetju razpošilja: Eksport »Jabolkac, Maribor, Pobrežje, Gosposvetska 56. 59. R. MEDARNA Ljubljana, židovska ul. 6, nudi sortirani prvovrstni cvetlični med po najnižji ceni. 2670 OTROŠKO KOŠARICO moderno na kolesih z vso opremo takoj prodam. Naslov v upravi »Slov. Narodac. 2723 PRODAM visok cilinder št. 54 Mftrhlin. kamenčki (Baukasten) po nizki ceni. Naslov v upravi >Slov. Narodac 2713 I Kakor doma se počutite« kadar obedujete in večerjate v renomirani moderni menzi Nova kuhinja. Aleksandrova c. 5/1, U vam postreže v bogati Izbiri jedilnega lista t priznano ln okusno hrano! Za obisk se priporoča :l^ietiž Terezija — last« Nove kuhinje Stran 4 NaEODc, ©etrtek, K lairemUa 1986. fttev. 265 takšnih mož je že Ljubljana, 24. novembra Fran Laj o vic, ki jc zdaj končal svojo iivifenjsko pot v Litiji, je bil živi primer korenjakov starega kova, ko še nismo govorili o degeneraciji; bil je ena tistih korenin, ki so iz njih pognale med Slovenci najbolj zdrave mladike. Takšnih mož je pa čedalje manj med nami in mlajši rod gleda na bujno življenjsko silo starejše generacije - K>?e<:rr)im občutkom Lajovic je umrl 84 let star; spadal je torej š"e v rod, ki se je šc udejstvoval v bo-aensfch bojih. Rodil se je v Vačah in se izničil mizarstva. Ko se je pa udeležil bojev v l^osni in dela pionirskih čet po okupaciji, se je tam kmalu prilagodil novim razmeram. Kupil je tam posestvo in povabil ženo iz Vaš k sebi. Hotel je ostati v Bosni, a žena se ni mogla nikdar dobro navaditi tujine, zato sta se preselila s sinom, sedanjim skladateljem in pravnikom Antonom v do- movino. Lajovic je bil zelo podjetnega dana in si je po vrnitvi is Bosne poiskal službo pri zakupnikih da ca ter opustil mizarstvo. Služil je v mnogih krajih ne Gorenjskem. Toda kmalu se je gospodarsko osamosvojil. Najel je gostimo v Gradcu pri Litiji. Pred potresom pa je bil lastnik znane ljubljanske gostilne pri »Dachsu« v Flo-rijanski ulici. Vendar mu ljubljanska megla ni prijala ser se je vrnil kmalu v rojstni kxaj Vače. kjer si je kmalu pridobil lep ugled kot gostilničar in trgovec. Nekaj časa jc vodil tudi restavracijo v celjskem Narodnem domu. dokler se I 1004 ni stalno naseli v Litiji. Povsod, kjer je živel, je zapustil sledove svoje izredne podjetnosti in delavnosti. V VaSah je po njegovi zaslugi slovelo pevsko društvo »Lipa*, dokaz njegove marljivosti je še vedno drevesnica v Vačah, v g-tavnem njegovo delo. v Celju se je udejstvoval pri Celjskem pevskem društvu, v Litiji je pa posvetil svoje najboljše sile gasilstvu. Dolgo let je bil župni starešine in bil tudi odlikovan za vzorno delavnost v gasilski organizaciji. Njemu je treba pripisati, da se je litijska gasilska župa tako lepo razvila in da zdaj šteje okrog 50 čet. Pokojnega Franca Lajovica smo prištevali med naše najstarejše naročnike, saj je bil naročen na »Slov. Narod« nad 50 let. O življenjski sili ter zdravju Frana Lajovica priča že njegovo izredno številno potomstvo. Zapustil je 7 sinov in 3 hčere, 27 vnukov in vnukinj in 5 pravnukov. Svojci so ga ljubili z vsem srcem in vsak. kdor ga je poznal, ga je moral spoštovati zaradi njegovega kremenitega značaja, odločnosti in delavnosti, kar naj bo v tolažbo njegovim svojcem, saj mu bo ohranjen vedno najlepši spomin. Bodi mu zemlja lahka! Vsem, ki so ga izgubili, na?e iskreno soža-Ije! Pogreb bo jutri ob 15. na litijsko pokopališče. Uspeh filma Milijoni ruskega admirala Bivši ruski notar obsojen pred pariško poroto zaradi sleparije z dediščino Y oguljenem, na komolcih in okrog gumbov zamaščenem temnem svršniku zelenkaste barve je stopil te dni pred pariško poroto 80-letni starec sključene postave. To je bivši namestnik guvernerja velike ruske gubernije, bivši tajnik tajnega sveta carja Nikolaja TJ. notar Staricki, ki se je moral zagovarjati kot soudeleženec V veliki slepariji z dediščino. Gre za 37 milijonov frankov ruskega admirala Alekse-jeva. I Notar Staricki Evgenij Ivanovič Aleksejev je bil svoj eaa ugledna osebnost carske Rusije. Od lete 1903 je bil carjev namestnik na Daljnem vzhodu ter vrhovni poveljnik ruske vojske in mornarice v začetku rusko-ja-ponske vojne. Obenem je bil carjev pobočnik in kakor se je pozneje trdilo, je bil on odgovoren za žalosten konec rusko-ja-ponske vojne, ker je preveč podcenjeval moč Japoncev in zanemaril vojne ukrepe. Bil je odstavljen, vendar je pa postal član carjevega tajnega sveta. V njem se je seznanil s Starickim, ki je čez nekaj let, ko se je umaknil v pokoj, kupil v Petrogradu dbbroidočo notarsko pisarno. Admiral Aleksejev je umrl na Krimu v burnem letu 1917. Nihče se takrat ni zanimal za njegovo zapuščino, ker so vsi mislili, da ni mnogo zapustil. Potem je prišla revolucija in z mnogimi Rusi je šel v inozemstvo tudi Staricki. Naselil se je v Parizu. Proti koncu 1918 se je razširila med Rusi v Parizu vest, da je zapustil admiral Aleksejev več milijonov, naloženih v Mor-ganovi banki. Takrat sta se zglasila pri Starickem oče in sin Hazinova, strokovnjaka v genealogiji. Stari Hazinov je presenetil Starickega s pripombo, da je Aleksejev leta 1916 izročil v notarski pisarni Starickega svojemu prijatelju oporoko. Staricki se tega ni mogel spomniti, toda Hazinov mu je predložil prepis oporoke, s ka tero je zapustil bivši admiral polovico svojega premoženja neki Francozinji Lucij VVolfsfeldovi, svoji bivši ljubici, drugo po lovico pa nekemu Berghsenu, čigar oče mi je bil baje storil nekoć važno uslugo. Prepisu je bilo priloženo pričevanje nekeg-admiralovega prijatelja in admiralove se stre, ki potrjujeta, da je Aleksejev nekoč izjavil, da bo s svojim premoženjem take storil. Hazinov je izrazil svoje obžalovanje, da se je original oporoke izgubil. K sreči j» pa na razpolago prepis, ki ga Staricki ta krat v Petrogradu sicer nJ podpisal. tod& ta površnost se da lahko popraviti. S terr se je potem Hazinov potegoval za dediščl no. Staricki je bil poklican za pričo in po trdil je verodostojnost prepisa. Ni pa po vedai, da ga je podpisal v Parizu. In Mor ganova banka je izplačala 37,0000.000. Staricki je dobil od tega na račun stroškov 3,000.000, Wolfsfeldova 17.000.000. od katerih je dala 40«^ Hazinovu in njegovemu sinu, Berghensa so odpravili s poldrugim mili jonom, vse drugo sta si pa pridržala Hazinova. Dediči so bili tudi tako zadovoljni Leta 1930 so se pa oglasili admiralovi nečaki s protestom proti oporoki. Staricki' ki je bil ta čas svoje milijone že zapravil je skesano priznal da o oporoki ni imel pojma in da je njen prepis podpisal samo na Hazinovo željo. Oba genealoga in z njima 20,000.000 frankov sta izginila in še zdaj ju niso našli. Starickemu ni bilo treba sedeti v preiskovalnemu zaporu. Čim se je pa pričela obravnava, med katero je sam sedel na zatožni klopi, je pa moral v zapor. Njegova krivda je bila že od samega začetka jasna. Mož se je skušal sicer zagovarjati, da je izvršil le admiralovo zadnjo željo, toda porota se na to ni ozirala. Obsojen je bil na dve leti ječe, admiralovi sestri princesi Olgi Kopiltčevi bo pa moral plačati milijon frankov, seveda če jih bo mogel. BRATEC IZ NEBA " Mala Bvica je dobila ponoči bratca, ki se strahovito dere Ko ji že preseda njegov vrišč, vpraša mamico: Rada bi vedela, odkod se je vzel moj bratec ? Od kod neki ? Iz nebes vendar — Aha, so ga oni tam gori vrgli skozi vrata. Oeptav so aa Ti Mili ■ tem, da bo dosegel film »Soegafctca in sedem pritlikavcev« svetovni uspeh tudi t gmotnem pogledu, vendar so pa doseženi uspehi daleč prekoračili vse prvotne račune. Cisti dobiček je dosegel v razmeroma selo kratkem času v našem denarju nad 30,000.000. Na podlagi doslej sklenjenih pogodb bo pa znašal celotni dobiček najmanj 230,000.000. Doslej se sploh še ni posrečilo izdelati film, ki bi se bil po dobičku le malo približal temu. Walt Disnev je baje izjavil, da dobi svoj delež na čistem dobičku vsak so-trudnik fihne, ki jih je okrog 500. Kot posebna nagrada je bila vsem izplačana trimesečna plača. V bodoče bodo pa baje dobivali procente od dohodkov, izvirajočih iz novih pogodb. Tak je torej uspeh filma »Snegulčiča«. ki smo ga gledali nedavno tudi v Ljubljani in kjer v nekem listu nismo čitali preveč laskave ocene o njem. De gustibus.. . Zdrava politika V nekem angleškem mestu sta izhajala dva dnevnika. Lastnik in izdajatelj obeh je bil tisti. Čudno pri tem je bilo. da je zagovarjal prvi dnevnik politiko zmernega konservativizma, drugi pa je bil zagovornik delavske stranke. Lastnik sam je pisal uvodnike v oba lista. Tako se je zgodilo, da je izšel nekega dne v enem listu slavospev na delavsko stranko, drugi dan v drugem listu pa članek, ki je ostro napadel uvodnik prvega lista. Nekoč je pa vprašal neki znanec lastnika obeh listov zaupno: — Ali bi mi mogli priznati, kateri stranki pripadate, delavski ali konservativni? — Tega vam zaenkrat ne morem povedati. To bo odvisno od tega. kateri dnevnik se bo delj *asa držal Bernard Shaw o prometnih nezgodah Slavni nghlM pisatelj je bil v mlađih letih navdušen kolesar V londonski razstavni dvorani Earls Co-urt je prirejena velika razstava koles in motociklov. Tako razstavo prirede v Londonu vsako leto in vedno je deležna velikega zanimanja, saj pridejo na njo vse novosti, ki se razširijo potem po vsem svetu. Razstavo koles in motociklov si je ogledal tudi Bernard Shaw, nekoč sam vnet kolesar. Med njim in glavnim urednikom največje kolesarske revije sveta >Cy clinge se je razpredel naslednji pogovor: Urednik: Promet v Angliji zahteva vsak dan 20 človeških žrtev in med njimi so štirje kolesarji. Ali mislite, gospod, da je to pravičen davek na oltar napredka? Shaw Te i Jave« lapredku cemveC neprevidnosti kolesarjev in motociklistov. morda pa tudi naša nesposobnost prilagodit* *e zahtevam modernega prometa Ko so gradili prve železnice, so kaj hitro prišli na to, da ni mogoče dovoliti velike hitrosti na javnih ulicah. Zdaj ljudje ne smejo hoditi po železniških tračnicah in tako so bile preprečene mnoge nesreče. Pač pa vozijo po ulicah motorna vozila s hitrostjo 50 m.lj in pogosto jih skušajo prehiteti motorji, ki niso za to dovolj usposobljeni. Zavedati se moramo, da je avto, ki vozi 50 milj na uro, polovico tako nevaren kakor oni, ki vozi samo 30 m.lj. Položaj se bo z bol j šal, ko bomo imeli posebne ceste, za motorna vozila, na katerih se pa ne bodo smeli igrati otroci. Urednik: Dvanajst milijonov kolesarjev in 3,000.000 motoc klistov ima v parlamentu in v upravi grofij in okrajev zelo šibko zastopstvo. Shaw; Upajmo, da temu tudi v bodoče ne bo drugače. Dovolj veliko zlo je, da imamo vlado, ki gleda na stvari z vidika igračev golfa, če bi bili tam še kolesarji, bi pomenilo to nevarnost za vsa druga prometna sredstva Urednik: Ali mislite, da bo težnja po hitrih prometnih sredstvih obsodila kolo na vlogo muzejskih razstavnih predmetov? Shaw: Ne. To bi se zgodilo samo v primeru, če bi izumili še enostavnejše ln udobnejše vozilo. NA ftKOTSKEM V goratem kraju Škotske se pelje moto-ciklist po cesti, kjer je nevaren ovinek nad globokim prepadom. V zadnjem bipu zmanjša hitrost, da ne strmoglavi v prepad Potem vozi zelo počasi ln ko mu pride naproti domačin, ga vpraša: Zakaj pa ne pojavijo tu svarilne table? Tako nevarna cesta, pa nikjer nobenega svarila. — Saj je stala tu dve leti velika tnbla, pa se je ves ta čas pripetila »amo ena nesreča in zato so tablo ods ranili- Naš dragi oče, stric, ded in prađeđ, gospod je danes ob 4. pop«, v &s* letu starosti, za vedno zaprl svoje dobre oči« Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 25. novembra, ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na litijsko pokopališče. Prosimo za tiho sožalje. Litija, Ljubljana, Zagreb, dne 23. novembra 1938. ANTON, MAKS, MARIJA, MILIVOJ, ANA, ALBIN, PAVLA, FRANC, LADISLAV, JANKO, sinovi in hčere, vse snahe in zeti, vsi vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo Imhi.:!**«;^^ »llllMI-lilllUullllll:i.!.."iilllllllllllllllllll. r. W.: V zelenem peklu : ' roman- V pragozdu je pa bilo mirno. Slišali so se samo kriki zgovornih papig, ki so bile našle novo zabavo v tem, da so posnemale udarce sekire. Goodlevev in Gravev šotor je bil malone že postavljen. Treba je bilo samo še izkopati okrog njega jarek. — Halo, fant, prinesi mi lopato, najdeš jo v sprednjem skladišču »Chiquitte«. Mladenič se je približal letalu in odprl vratca. V naslednjem trenutku je pa odskočil in prestrašeno kriknil. V tesnem prostoru letala, kjer je bilo shranjeno orodje, je ležal človek, skrčen v klopčič, trd klobuk potisnjen čez ušesa. Na mladeničev krik so vsi prihiteli k letalu, priskočil je tudi kapitan Wills s puško. — Kdo ste? Kup obleke in mesa se je jel hitro premikati. Iz letala se je pokazala ena noga, potem druga, slednjič je pa prilezel iz njega cel mož. Pomel si je oči in se ozrl na skupino mož pred seboj. Potem je s težavo snel klobuk z glave in se spoštljivo priklonil. — Hvala za osvoboditev, lepi princ, — so bile prve njegove besede. Razprostrl je roke, kakor bi hotel Grava poljubiti Polkovnik Morris je držal roko na samokresu in tako je ponovil vprašanje: — Kdo ste? Mož, oblečen kakor za promenado po mestu, je veselo pomežiknil: — O, zlati kraj, kjer mene poznajo. Tak kotiček iščem že tri mesece. Dovolite, da se vam predstavim: John Carter, desna roka Gus Winklerja. edine klopotače, ki sem jo za silo spoštoval. — Kaj bi pa radi tu? — je vprašal Morris držeč roko še vedno na samokresu — Malo mirnega zraka, kjer bi ne vohal policije. Zadnje čase mi je šlo to precej na živce, gospodje. Začelo se je v Chicagu in nadaljevalo tja do Buenos Airesa. Tam sem imel nesporazum in tako sem jo ubral v tem lesenem vlaku do Pre-sidencie. — Najhujše pri tem je bilo, — je pripovedoval zdaj mož že nekoliko mirneje. — da so se me vso pot liki sence držali tovariši, s katerimi sem se bil zapletel v nedolžen spor. Mož je za hip obmolknil in si obrisal potno čelo. — Gospoda, ali ne mislite, da je neusmiljeno zasliševati me tu! Ze več dni nisem imel niti grižljaja v ustih in poskusite sami dihati, če vam leze v uho sveder ali francoski ključ. Morris je pokimal z glavo in povabil moža k šotorom. — Damo vam jesti, toda slišati hočemo resnico brez vsakih laži in zavijanja. Kako ste prišli v letalo? Letala so bila vendar zastražena! — Čakal sem na to več ur, ležal sem blizu vašega taborišča in preklinjal moskite, ko sem gledal, kako ste slavnostno pozdravili polkovnika Morrisa. Tisti hip ste bili vsi pozabili na opreznost in pozabil je bil na njo tudi tale stari gospod — pritepenec je pokazal na Goodleva. — Tako sem izrabil ugodno priliko. Mladi Gray se je sklonil k ušesu polkovnika Morrisa in mu zašepetal nekaj besed. Polkovnik Morris ga je presenečeno pogledal Mladeničeva domneva ni bila brez podlage. Naglo se je obrnil k pritepencu: Vi ste tisti, ki je ustrelil v Buenos Airesu___ Nasmejani možev obraz je postal naenkrat trd. — Da, jaz sem bil tisti, toda on je prvi potegnil pištolo in ustrelil. Nimam rad, če kdo misli, da je moja postava prikladna za tarčo. Tudi vi, gospod, bi morali svojo puško nekoliko povesiti. To me de la strašno nervoznega, — se je obrnil Carter na kapitana Willsa. Kapitan se je nasmehnil in postavil puško kraj sebe k drevesu tako blizu, da bi jo lahko vsak hip dosegel. Zopet je bil mladi Gray tisti, ki se je nečesa spomnil. Spomnil se je knjižice, ki mu jo je bil dal Pinkertonov detektiv. Bila je spravljena V kovčegu, ki je že stal v šotoru. Hotel je stopiti po njo. Komaj je pa napravil tri korake, ko je počil za njim strel in nekaj centimetrov od njegove noge se je zaprašilo. Mladi Gray se je presenečeno zdrznil, potem je pa hitro odskočil. Tik njegove noge se je zvijala v zadnjih krčih pisana kača. Sele tedaj so možje spoznali, kaj se je bilo zgodilo. Mladi Gray je bil krenil proti šotoru in ni opazil, da leži nekaj korakov pred njim zvita v klopčič žarara, ena najstrupenejših kač Južne Amerike. Razen Carterja kače nihče ni opazil Carter ni mogel s klicem opozoriti na njo mladeniča in zato je storil nekaj, kar je bilo v danem primeru najpametnejše, čeprav je vedel, da bo kapitan Wills pri najmanjši sumljivi kretnji potegnil pištolo in ga ustrelil. Polkovnik Morris je iztegnil roko: Dajte mi svoj samokres. Ben Carter je namršil obrvi: Čujte gospod, nerad dajem iz rok orožje. 2e mnogi ljudje so mi govorili o njem in eden mi je pripovedoval o tem v bolnici, ko so mu vlekli kroglo iz telesa Jaz in moj samokres sva vajena drug drugega Midva ne moreva živeti ločeno, a vi bi radi, da bi se ločila? Tega menda ne mislite resno... V pogovor je posegel mladi Grav ki se mu ie počasi vračala kri v obraz in ki ie bil že premagal strah. — Mislim, da bi lahko sprejeli gospoda Carterja v našo družbo, dragi polkovnik Rešil mi je življenje in gotovo bi nam lahko bil koristen. — Cemu? Urejuje Josip Zupančič — t* »Narodno Oikaraoc Fran Ji Za upravo In tT>*»yMl"nl dal Usta Oton Christof — Vsi v Ljubljani