Posamezni Izvod 80 groSev. mesečna naročnina 1 Šiling
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
Izpolnitev in preseženje polletnega načrta v Jugoslaviji Je rezultat pravilnega vodstva in pravilne linije CK KPJ s tovarišem Titom na čelu.
letnik lil.
Celovec, v soboto 24. Vil. 1948
Štev. 50 (143)
Sovjetska zveza bo oskrbovala
celoten Berlin
Ministrski svet Sovjetske zveze je sklenil, da iz državnih rezerv ZSSR stavi na razpolago za oskrbo Berlina in berlinskih zapadnih sektorjev 100.000 ton pšenice in potrebne količine drugih živil.
Živila, ki jih stavi ZSSR na razpolago za zapadne cone Berlina, bodo pri sedanjih obrokih zadostovala za dva meseca. Prebivalstvo zapadnih sektorjev Berlina bo imelo s tem možnost, da si nabavi vsa racionirana živila na živilske nakaznice z vzhodno valuto v sovjetskem sektorju. Dodatna živila bodo poslali še iz Poljske, Češkoslovaške In drugih držav.
Intendant berlinskega radia Heinz Schmidt je izjavil, da je odredba ZSSR sovjetski vojaški upravi, naj prevzame oskrbo vsega berlinskega prebivalstva, ponoven dokaz miroljubne politike Sovjetske zveze. S tem velikodušnim ukrepom je raztrgala mrežo laži, obrekovanj in zavijanj, s katero je brezvestno hujskanje na novo vojno zakrilo smisel nasprotij, ki so nastala v berlinskem vprašanju.
»Berliner Zeitung« ugotavlja, da je s tem ukrepom sovjetske vlade postalo berlinsko prebivalstvo neodvisno od tako imenovanega »zračnega mostu«, ki je bil jako nezanesljiv in je služil edinole agitacijskim namenom.
Vse pošteno berlinsko prebivalstvo je v globoki hvaležnosti vdano sovjetski vladi, ki je s svojo nesebično dejavnostjo in s precejšnimi žrtvami odvrnila od berlinskega prebivalstva nesreče Polne posledice brutalne in brezobzirne politike vlad ZDA, Anglije in Francije.
»Neues Deutschland«, centrlani organ
Ameriški Slovenci za mir in napredek
Nacionalni komite ameriškega Vseslovanskega kongresa je objavil razglas, v katerem pravi med drugim:
Ameriški vseslovanski kongres bo storil vse, da reši Ameriko pred katastrofo. Borili se bomo proti vladnemu zastraševanju po tisku in radiu vseh naprednih Američanov, ki hoče zadušili njihov protest zoper hujskanje na novo svetovno vojno. Namen bližnje skupščine kongresa je poudariti enotnost Američanov slovanskega porekla z naprednimi ameriškimi državljani, ki se zavedajo nevarnosti, grozeče njihovi domovini, in žele, da bi se Amerika vrni-a na pot miru in napredka. Nato nadaljuj6^ »Sedaj, ko uničujejo naše demokratične pravice in vodijo našo domovino po poti fašizma, nas ne more nič zaustaviti niti prisiliti k molku. Ne bomo fiiirno gledali, da se zahodna Nemčija ‘spreminja v oporišče napada proti na-šun slovanskim bratom in drugim evropskim narodom. Danes je naše mesto ob strani onih Američanov, ki se kot jtenry Wallace bore za mir in varnost.
otrjujemo naše zaupanje v Organizacijo združenih narodov. Želimo, da se vr-c politika Roosevelta — politika prija-oljstva in sodelovanja med Ameriko ter ovanskimi ih drugimi miroljubnimi kavami. Četrta skupščina ameriškega j!*?, ovanskega kongresa bo izražala žp vem*ne ameriškega ljudstva, ki ho-•oir in varnost na svetu.c
enotne socialistične stranke Nemčije piše med drugim: Kar je sporočila sovjetska vlada v svoji noti zapadnim silam, se je uresničilo. Sovjetske oblasti prevzamejo oskrbo vsega berlinskega prebivalstva. S tem so odvzeli berlinskemu prebivalstvu veliko breme. Sedaj ni več skrbi za zadovoljitev najenostavnejših dnevnih potreb.
Sovjetska vlada torej ni dajala v svoji noti le praznih obljub. Sovjetske zasedbene oblasti so prešle k temu, da normalizirajo življenje berlinskega prebivalstva. Vse vpitje o vojni in govori-
čenje o blokadi v zapadnem tisku je postalo s tem praktičnim ukrepom le to, kar je v resnici: prazno govoričenje.
»Tagliche Rundschau« ugotavlja: Tako imenovano »pomoč« na podlagi Marshallovega načrta je moralo nemško ljudstvo plačati z razcepitvijo in spremembo zapadne Nemčije v kolonijo anglo-ameriškega imperializma. Sovjetska zveza je socialistična država delavcev in kmetov. Njeni odnosi do drugih narodov temeljijo na načelih miru in pravičnosti.
Po zadnjih poročilih iz Berlina so spo-
Slovensko ljudstvo bo ščitilo spomenik, ki ga je postavilo padlim za svobodo v borbi proti fašizmu.
Francoska vlada je padla
Na seji francoske ljudske skupščine so umaknili poslanci posameznih frakcij svoje predloge o omejitvi vojaških kreditov. Na dnevnem redu je ostal edinole predlog poslanca Capdevilles-a, da se znižajo vojaški krediti za 12 milijard frankov.
Predsednik francoske vlade Schuman je nato izjavil, da bo podala vlada ostavko, če ljudska skupščina sprejme predlog Capdevilles-a.
Predsednik Herriot ni da! na glasovanje zaupnice, temveč predlog poslanca Capdevilles-a. Od 511 poslancev, ki so se udeležili glasovanja o tem predlogu, jih je glasovalo 297 za in 214 proti.
Po glasovanju so ministri zapustili dvorano in se podali k predsedniku republike, kateremu je Schuman sporočil ostavko vlade.
»Oesterreichische Zeitung« imenuje francosko vladno krizo, krizo »tretje sile« in pravi med drugim, da ostavka Schumanove vlade nikakor ni prišla ne-
pričakovano, temveč je bila že na vidiku, odkar so pokazale množične stavke francoskih državnih usužbencev, da so se obuboževalni politiki francoske vlade javno uprle tudi tiste plasti delojemalcev, ki so bile še pod največjim vpliVom »socialistov in ideologov tako imenovane »tretje sile«.
Schumanovo vlado so držali na oblasti samo še socialisti s »socialističnim« notranjim ministrom Julesom Mochom na čelu, ki je vrgel vso težo svoje stranke na tehtnico, da omogoči Schumano-vi vladi nadaljevanje reakcionarnega ameriško usmerjenega kurza.
V nasprotju z nacionalnimi življenjskimi interesi francoskega ljudstva, je Schumanova vlada dopustila, da so napravili iz nje orodje ameriške ekspan-zivnosti, ki je povzročila cepitev Nemčije in spremenila z&padno Nemčijo v gnezdo nemškega neofašizma ter v oborožitveno središče zapadnega bloka, ki ogroža mir v Evropi. Pri vsem tem pa je čutil sleherni delavec, sleherni namc-
ročili poveljniki treh zapadnih berlinskih zasedbenih con berlinskim občinskim oblastem, da v zapadnih sektorjih ne smejo niti provizorično zvišati živilskih obrokov, ki jih s 1. avgustom predi videva odredba sovjetske komandantu-re za celoten Berlin.
Kakor je sporočil podpredsednik go>-spodarske komisije sovjetske cone Fritz Selfmann, bo berlinsko prebivalstvo zapadnih sektorjev dobivalo s 1. avgustom celotne živilske obroke iz sovjetskega sektorja.
Maršal Sokolovski je odredil, da iz sovjetskega sektorja takoj stavijo na razpolago električni tok elektro-podjetiu AEG, ki je v britanskem sektorju. To bo pripomoglo k oskrbi berlinskih za* padnih con z električnim tokom.
Berlinske politične stranke, ki so člai niče nemškega ljudskega kongresa, so v odprtem pismu pozvale berlinske mestne oblasti, da takoj podvzamejo korake, da bodo koristila živila, ki jih je ponudila Sovjetska zveza zapadnim sektorjem, berlinskemu prebivalstvu.
Tildi japonska reakcija se poslužuje nasilja
Iz Tokija poročajo, da je poslal generalni sekretar Komunistične partije Japonske Tokuda žrtev zahrbtnega atentata. Med govorom je vrgel napadalec na njega ročno granato, ki ga je ranila, vendar zatrjujejo zdravniki, da ne obstoja nobena nevarnost za njegovo življenje.
Komunistična partija Japonske je po atentatu na generalnega sekretarja To-kudo objavila izjavo, v kateri označuje ta atentat kot strahopetno nasilje militarističnih elementov, ki se še vedno nahajajo na Japonskem in ki so tudi odgovorni za teror nad japonskim de* lavskim razredom.
»Za atentat nosi odgovornost edinole vlada. Zahtevamo, da poda takoj ostavi ko«, pravi KP v izjavi.
V različnih mestih Japonske je stopilo ogorčeno delavstvo v protestne stavke.
Na otoku Kiushu so proglasili zaradi atentata na generalnega sekretarja Komunistične partije Tokudo generalno stavko. V pokrajinah Tokija in Osake so organizirali delavci velikih tovarn protestna zborovanja in prekinili delo za eno uro.
ščenec in uradnik, čutili so vsi srednji sloji Francije na lastni koži poslejice Schumanove »politike saniranja«, ki se je izražala v stalnem naraščanju cen ter v vedno večji nevarnosti za življenjski obstoj posameznikov, katerega ogrožata brezposelnost in gospodarska kriza.
Očividno so francoski desničarski socialisti spoznali, da so zaigrali zadnje ostanke vpliva, ki so ga še imeli na delavstvo in zato so bili prisiljeni, da uprizorijo »demonstracijo«, ki bi jim spet pridobila zaupanje njihovih razočaranih pripadnikov.
Z gotovostjo lahko ugotovimo, da je v novi francoski vladni krizi prišlo do izraza, da je nekoč toliko poveličevana »tretja sila« odpovedala.
To bo tudi ostalo, če se bo ustanovila nova vlada, ki se od strmoglavljene ne bo bistveno razlikovala. Kriza v Franciji, ki je v veliki meri že postala »Marshallova kriza«, kakršnih bo v za-padni Evropi še več, gre pregloboko, da bi se lahko rešila s sedanjim dolarsko-usmerjenim kurzom.«
Po poročilih iz Pariza je dobil radl-kalno-socialistični pravosodni minister Andrč Marie mandat za sestavo nova vlade.
Nove zmage sovjetskega gospodarstva
Državna načrtna komisija ZSSR je objavila rezultate petletnega plana v drugem četrtletju 1948. leta, ki ponovno pomenijo veličastno zmago sovjetskega ljudstva. Na podlagi socialističnih tekmovanj, ki se razvijajo na vedno širši podlagi, je bilo možno, da je celotna industrijska proizvodnja izpolnila plan v drugem četrtletju 1948. leta s 100.6 odst. in ga v primeri z drugim četrtletjem 1947. leta za 24 odstotkov presegla. Načrt za znižanje industrijskih proizvodnih stroškov, ki je bil predviden za drugo četrtletje 1948. leta, je bil presežen. Vsled znižanja industrijskih proizvodnih stroškov znašajo skupni prekonačrtni prihranki v prvem polletju 1948. leta 1500 milijonov rubljev.
O zvišanju proizvodnje v industriji nam dajo pojasnilo naslednje številke, ki izražajo višino proizvodnje v odstotkih v primeri z drugim četrtletjem 1947. leta: jeklo 121 odstot., valjani proizvodi 123, premog 113, petrolej 115, bencin 116, električna energija 116, tovorni avtomobili 141, osebni avtomobili 223, statve 201, poljedelski stroji 231, traktorji 214, umetna gnojila 125, les 124, papir 111, cement 122, bombažno blago 112, volneno blago 129 usnjeni čevlji 118, gumijasti čevlji 135, maslo 142 in olje 141 odstotkov.
V	poljedelstvu je bila pomladanska setev uspešno izvedena.
Setveni plan jarega žita je bil izveden. Po dosedanjih podatkih so setveno površino za vse poljedelske kulture zvišali v letu 1948 v primeri z letom 1947 za več kot 11 milijonov hektarjev.
Setveni plan za jaro pšenico je bil presežen; prirastek setvenih površin za pšenico znaša na kolektivnih in državnih posestvih po dosedanjih podatkih v primeri z lanskim letom 5.5 milijonov hektarjev.	/
V	gradbeništvu so sovjetski ljudje presegli plan v prvem polletju 1948. leta v primeri s 1947. letom za 126 odstotkov. Gradnja industrijskih podjetij je dosegla 111 odstotkov, gradnja stanovanjskih poslopij pa 142 odstotkov.
Gradnjo v industriji goriv in v težki industriji niso mogli docela izvesti.
Razvoj sovjetske trgovine je dosegel v drugem četrtletju letošnjega leta nadaljnje uspehe. V zvezi s ponovnim znižanjem cen v aprilu 1948 ter z znižanjem cen na trgu pridelkov iz zadraznega gospodarstva se je v dragem četrtletju kupna moč rablja spet zvišala.
Prodaja živil in industrijskih proizvodov se je zvišala v drugem četrtletju 1948 v primeri z drugim četrtletjem 1947 povprečno za dvojno. Skupno število delavcev in nameščencev, ki so zaposleni v ljudskem gospodarstvi!, se je zvišalo v primeri z dragim četrtletjem 1947 za 2,200.000. Delovna zmogljivost v industriji se je zvišala za 14 odstotkov, mezdni sklad pa za 8 odstotkov.
V	svoječasno zasedenih pokrajinah se je zvišala celotna proizvodnja v primeri z dragim četrtletjem 1947 za 41 odstot-
kov, pri tem se je zvišala kovinska industrija povprečno za 50 odstotkov. V teh pokrajinah so zgradili v prvi polovici 1948 velika poslopja v vrednosti 7.7 milijard rubljev. Za gradnjo stanovanjskih poslopij v mestih so uporabili 1,300.000 kv. metrov površine. Na podeželju so zgradili na novo 360.000 stanovanjskih hiš, oziroma jih obnovili.
Moskovska »Pravda« pravi k poročilu načrtne komisije med dragim: Sovjetsko ljudstvo je z velikim zadovoljstvom in
s ponosom sprejelo poročilo načrtne komisije o izvedbi državnega načrta v dragem četrtletju 1948. leta. V teh uspehih vidi sovjetsko ljudstvo sadove svoje borbe za izvedbo povojnega petletnega načrta v štirih letih, za nadaljnje napredovanje sovjetske dežele h komunizmu.
Ob koncu poziva »Pravda« k novim naporom v borbi za predčasno izvedbo petletnega načrta v štirih letih.
Uspehi v razvoju nove Jugoslavije
Zvezna komisija za petletni načrt pri vladi FLR Jugoslavije je objavila poročilo o izpolnitvi načrta za prvo polletje 1948. Iz poročila je razvidno, da je jugoslovansko gospodarstvo doseglo v prvem polletju dragega planskega leta velike uspehe.
Za rezultate je v splošnem značilno, da načrt po večini ni samo izpolnjen stoodstotno in to bolje kakor lansko leto — temveč je presežen. Tako so načrt splošne akumulacije presegli v Jugoslaviji za 12.9 odstotkov, načrt proračun-skih dohodkov skupno za 9.7 odstotkov, presežek skupnih proračunskih dohodkov nad skupnimi proračunskimi izdatki znaša že v prvem polletju okoli 14 milijard dinarjev.
Splošni načrt industrijske proizvodnje so presegli v Jugoslaviji za 0.8 odstotka, načrt zvezne industrijske proizvodnje pa za 6 odstotkov. Zvezna težka industrija je presegla načrt za 3.4 odstotke, zvezno rudarstvo ga je doseglo 97.1 odstotno, zvezno elektro-gospodarstvo 100 odstotno, zvezna lahka industrija pa ga je presegla za 11.9 odstotkov.
Republiška industrijska proizvodnja je dosegla načrt 95.7 odstotno. V LR Srbiji so ga dosegli 96.8 odstotno, v LR Hrvatski 92.6 odstotno, v LR Sloveniji so ga presegli za 2.3 odstotka, v LR Bosni in Hercegovini so ga dosegli 91.7 odstotno, v LR Črni gori 80 odstotno, v LR Makedoniji pa so ga presegli za 2.1 odstotka.
Pomemben uspeh je bil dosežen tudi v kmetijstvu, kjer so skupni setveni plan presegli za 0.4 odstotka, setveni načrt žit za 1 odstotek, setveni načrt industrijskih rastlin pa So izpolnili 100 odstotno.
Zvezna posestva so presegla načrt za 9 odstotkov. V LR Srbiji so dosegli načrt. 99 odstot., v LR Hrvatski so ga presegli za 1 odstotek, v LR Sloveniji za 3 odstotke, v LR Bosni in Hercegovini so ga dosegli 85 odstotno, v LR Makedoniji 83 odstotno, v LR Črni gori pa so ga presegli za 35 odstotkov.
Že v prvem polletju se je z uvedbo novega načina trgovine in preskrbe dvignila življenjska raven prebivalstva, posebno pa se je zboljšala preskrba delovnih kmetov z industrijskimi proizvodi. Razen tega se je ogromno povečala jugoslovanska zunanja trgovina, ki je velikega pomena za kapitalno izgradi-
tev in za izpolnitev načrta sploh. Jugoslovanski izvoz znaša v prvem polletju 1948. leta 331.8 odstotkov v primerjavi s prvim polletjem 1947. leta in 94.2 odstotkov celotnega lanskega izvoza. V prvih šestih mesecih tega leta je znašal izvoz lesa 378.4 odstotkov v primerjavi s prvim polletjem 1947. leta in 91.3 odstotkov celotnega lanskega izvoza lesa.
Tiste vrste gozdarstva, ki sicer niso izpolnile načrta, so prav tako dosegle pomembne uspehe, ker so 90 odstotno in več izpolnile načrt, ki je v primeri z lanskim letom znatno povečan.
Lesna industrija je na primer izpolnila polletni načrt 89.4 odstotno. Ker pa je načrt proizvodnje znatno povečan, je izvršitev načrta stvarno dvakrat večja, kakor v prvem polletju leta 1947. (205 odstotkov). Podobno je tudi v gradbin-stvu, kjer znaša izpolnitev načrta v primerjavi z letom 1947. 171 odstotkov.
Ob poročilu načrtne komisije o izpolnitvi načrta za prvo polletje 1948 piše »Borba« med dragim:
»Izpolnitev in preseženje polletnega načrta je rezultat skladnih in požrtvovalnih naporov naših delovnih ljudi v rudnikih in topilnicah, v tovarnah in električnih centralah, na poljih in na gradbiščih, v prevozu in v znanstvenih delavnicah. Najširše množice naših delovnih ljudi so pravilno razumele in spremenile v dejstva novoletni poziv tovariša Tita, da naj vsak delovni človek posveti vse svoje moči izpolnjevanju svojih dolžnosti. Izpolnitev in preseže-
nje načrta je dalje tudi rezultat pravilnega vodstva in pravilne linije našo zgraditve, ki jo je postavil Centralni ko-mite naše Partije s tov. Titom na čelu.
Dejstvo, da je izpolnjen in presežen načrt za prvo polletje 1948, ki je, kakor ves letošnji načrt, znatno večji od lanskega (samo načrt industrijske proizvodnje je za 61 odstotkov večji), najbolje dokazuje ogromno ustvarjalno moč našega delovnega ljudstva in velike re-. zerve za nadaljnje povečanje proizvodnje, za pospešenje in kvalitativno zboljšanje izpolnitve načrta. To je nov dokaz pravilnosti politike naše Partije in vlade, ki ima za cilj, da se v borbi za zgraditev socializma maksimalno mobilizi. rajo in razvijejo naše lastne moči;
Materialna podlaga za prehod naše dežele v socializem je vedno močnejša. To pomeni, da dobivajo narodi Jugoslavije vedno močnejše orožje v borbi za uničenje gospodarske, tehnične in kulturne zaostalosti države, za stalni dvig življenjske ravni, za popolno uničenje kapitalističnih elementov v mestu in na vasi ter za hitrejšo zgraditev novih socialističnih družabnih odnosov.
Da so ukrepi in linija naše Partije in vlade bili in so pravilni, dokazuje tudi ta najnovejši veliki uspeh — izpolnitev in preseženje polletnega načrta. Če bi linija in vodstvo ne bila pravilna na kakršnem koli sektorju naše zgraditve, bi ne bilo niti tega niti vseh dragih uspehov, ki smo jih dosegli in smo nanje ponosni.
V tem je med drugim ogromni mo-ralno-politični pomen te zmage delovnih ljudi nove Jugoslavije. Nikakršne klevete proti naši domovini, proti naši Partiji in njenemu Centralnemu komiteju ne morejo spremeniti tega neizpodbitnega dejstva, da v Jugoslaviji zmagovito gradimo socializem. Tega se zaveda vsak komunist in vsak član Ljudske fronte Jugoslavije.
Narodom Jugoslavije daje ta novi, veliki uspeh novo zaupanje v lastne moči in v pravilnost poti, po katerih jih je vodila in jih vodi Komunistična partija Jugoslavije s Centralnim komitejem in tovarišem Titom na čelu. Nobenega dvoma ni, da bo to dejstvo v vsakem našem delovnem človeku zbudilo še večji ustvarjalni ponos in nov patriotični polet v borbi za še večje zmage v zgraditvi socialistične Jugoslavije.«
Nezaupnica italijanski vladi
V italijanskem parlamentu so razpravljali o nezaupnici, ki sta jo po atentatu na Palmira Togliattija izrekla italijanski vladi senatorja Terracini in Scoccimarro. V resoluciji, ki sta jo predlagala, poudarjata, da je vlada politično in moralno odgovorna za izvršen zločin in s tem nesposobna, da vodi preiskave za ugotovitev krivcev zločinskega napada na voditelja italijanskih delovnih množic in njihovih pomagačev.
Senator Scoccimarro je nakazal, da je ustvaril atentat na Palmira Togliattija in s tem v zvezi vsi nadaljnji dogodki nov politični položaj v deželi in da je zločin Pallante-ja neposredni rezultat
protikomunistične politike sedanje italijanske vlade. Na nevoljo ljudstva in vse svetovne demokratične javnosti je odgovorila vlada s tem, da je poslala proti državljanom, ki se niso mogli braniti, vojaščino in policijo.
Ob koncu je izjavil Scoccimarro: »Vlada tira deželo v državljansko vojno. Fašizem je umoril svoječasno ustanovitelja italijanske Komunistične partije Antonija Gramschija. Danes je izvršil neofašizem atentat na Palmira Togliattija, ki nadaljuje delo Gramschija. Neglede na število žrtev, ki jih bomo morali še doprinesti, bomo nadaljevali borbo za blagostanje in svobodo italijanskega ljudstva.«
Danes potujejo naši otroci na letovanje v Jugoslavijo
Antifašistična fronta žena za Slovensko Koroško je tudi letos prejela od Glavnega odbora AFŽ Slovenije povabilo, da pošlje 200 otrok iz Slovenske Koroške na brezplačno letovanje v počitniške kolonije v novo Jugoslavijo. Vabilo je izraz enotnosti in tesne povezanosti svobodnega ljudstva v LR Sloveniji z ljudstvom Slovenske Koroške, ki se mora za svojo svobodo še vedno boriti.
V želji, da v dejanju pokaže solidarnost in poglobi sodelovanje z naprednimi avstrijskimi delovnimi množicami, je AFŽ za Slovensko Koroško prav tako kakor lani tudi tokrat nudila napredni avstrijski organizaciji »Kinderland« možnost, da se z udeležbo 40 otrok pridruži tej socialni počitniški akciji. »Kinderland« se je svoječasno vabilu z veseljem odzval.
Prva skupina, sestoječa iz 80 slovenskih in 20 avstrijskih otrok, bi mo-Vala odpotovati že takoj ob koncu šolskega leta, kar pa so avstrijske upravne oblasti zavlekle z birokratičnim ravnanjem pri izdajanju potnih dovoljenj. Končno je le uspelo urediti vse za odhod, ki je bil za to prvo skupino določen za danes. Medtem pa se je zgodilo nekaj, kar bo naše ljudstvo le težko ra-
zumelo.
Poldrugi dan pred odpotovanjem je prejela OF za Slovensko Koroško od deželnega vodstva »Kinderland-a« pismo, v katerem pravi, da zvezno vodstvo na Dunaju na podlagi sedanjega položaja v Jugoslaviji ne smatra za umestno, da bi šli otroci »Kinderland-a« na oddih v Jugoslavijo in da odklanja vsako odgovornost za to počitniško akcijo. Zato, pravi pismo, tudi deželno vodstvo ne more prevzeti odgovornosti, vsled česar naj OF ne računa z udeležbo predvidenih in že določenih 40 avstrijskih otrok in naj vrne njihove dokumente.
Nepričakovana odpoved tik pred odhodom pomeni zavestno oškodovanje 20 slovenskih otrok, ki so svoja mesta bratsko odstopili avstrijskim tovarišem in se brez predpriprav ne morejo več vključiti v prvo skupino, ki danes odpotuje. Poizkus, opravičiti to ravnanje si sklicevanjem na »sedanji položaj v Jugoslaviji«, je vsekakor čuden, ko vemo, kar ve tudi ves svet, da se je gospodarski položaj v Jugoslaviji od lani na letos samo izboljšal, ka*r so še pred nedavnim priznali vsi napredni listi tudi v Avstriji. Če pa je pod »sedanjim položajem« mišljen nesporazum med KPJ in
nekaterimi bratskimi Kompartijamj, bi bilo vsekakor pošteno in tovariško, če bi bil »Kinderland« obvestil o svoji odločitvi vodstvo počitniške akcije že pred tremi tedni, ko je ta »sedanji položaj« nastal. .
Ob tem netovariškem ravnanju »Kin-derland-a« se nehote vsiljuje vtis, da so na delu neki ljudje, ki bi radi rušili med in po vojni proti nacifašizmu s težkimi žrtvami ustvarjeno antifašistično sodelovanje in solidarnost med slovenskim in avstrijskim delovnim ljudstvom. Ljudstvo Slovenske Koroške pa se ob takjh poizkusih, ki so samo voda na mlin koroških šovinistov, ne bo dalo begati in zavajati v nacionalno nestrpnost, temveč si bo prizadevalo tudi v bodoče za poglabljanje in ustvarjanje bratstva in vzajemnosti med vsemi poštenimi an-tjfašisti.
Našim otrokom, ki proti naši želji odpotujejo danes brez avstrijskih tovarišev, želimo, da bi se počutili onstran Karavank prav tako dobro kot lanska skupina slovenskih in avstrijskih otrok. AFŽ Slovenije in vsemu delovnemu ljudstvu v svobodni in napredni domovini, ki omogoča letovanje tudi našim otrokom, pa se za bratsko in tovariško pomoč najprisrčnejše zahvaljujemo.
Vojne ne bo
Predsednik ČSR Klement Gottvvald je izjavil delegaciji češkoslovaških žena:
»Vojne ne bo, ker se je kljub vsem teorijam o tako imenovani »bliskoviti vojni«, ki jih je uporabljal Hitler, izkazalo, da se je nemogoče vojskovati brez velikih armad in brez mobilizacije vseh državljanov. Katera vlada pa more danes mobilizirati celoten narod in voditi napadalho vojno? Nobena.
Sovjetska zveza ne bo napadala in tn tudi ne bo dopustila, da bi jo kdor koli k temu sprovociral, ker ima dobre živce. Tudi mi imamo dobre živce in jih bomo znali obdržati.«
V	Bukarešti so podpisali romunsko -češkoslovaško pogodbo o medsebojnem prijateljstvu in vzajemni pomoči.
V	zupadni Nemčiji je od izvedbe nove denarne reforme naraslo število brezposelnih na 500.000.
V	Berlinu so podpisali trgovinsko pogodbo med Češkoslovaško in sovjetsko zasedbeno cono Nemčije, ki predvideva izmenjavo blaga v vrednosti 19.5 mili' ionov dolarjev.
Izrekli smo zaupanje narodom nove Jugoslavije
Objavljamo dopis, ki smo ga prejeli iz vrst naših čitateljev in ki kaže, kako trezno in zrelo gleda naše ljudstvo na zadnje svetovne dogodke!
Jugoslovanski narodi in z njimi tudi Slovenci na koroških tleh kot del južnih Slovanov so svojo politično zrelost že pokazali v narodnoosvobodilni borbi, ko so z neštetimi krvavimi žrtvami in z neizmernim heroizmom v tej borbi na življenje in smrt dokazali, da so se borili ne samo za življenjski obstanek, ampak da so si že takrat postavili za cilj, da si izkujejo srečnejšo bodočnost v najnaprednejšem smislu. Čeprav za koroške Slovence zlom fašizma ni pomenil tudi že svobodo im možnost samoodločbe, jim vendarle ni ostala NOB le heroični zgodovinski doživljaj, temveč je prav NOB bjla narodu preporod v pravem smislu besede. V vrstah OF za Slovensko Koroško strnjeno in v borbi prekaljeno slovensko'ljudstvo na Koroškem je od 1945. leta naprej v toliko primerih pokazalo svojo trdno voljo in svojo odločnost, da hoče hoditi edino pravilno pot, pot, ki pelje do narodne svobode in hkrati do pravične rešitve na socialnem in gospodarskem področju. Taka rešitev — in to dobro ve vse naše ljudstvo — je zajamčena edinole z združitvijo z matičnim narodom. Mahinacije in odkriti teror združene avstrijske reakcije, uspavajoče varanje s strani maloštevilnih domačih nazadnjakov, hujskaško rovarjenje izdajalske belogardistične emigracije, kakor tudi sovražno razpoloženje proti Slovencem s strani škofijskega ordinariata, ne morejo več motiti našega ljudstva in ga zadrževati v njegovi odločni borbi, katero vodi na strani vseh naprednih sil za dokončno svobodo v okviru svojega matičnega naroda.
Vprašal bi se, kako je mogoče, da vzdrži naše ljudstvo v tej borbi tako vztrajno kljub dolgotrajnosti, kljub vsem težavam in vsemu terorju, ki se izvaja nad nami.
Odgovor na to je le eden, in ta je: pod vodstvom OF je postalo naše ljudstvo politično tako zrelo, da je ni preizkušnje, katere naše ljudstvo ne bi znalo častno prestati.
Zadnji dogodki okrog nesoglasij med KPJ in ostalimi Kompartijami so spet pokazali, kako politično zrelo je naše ljudstvo.
Razumljivo je, da je culo naše ljudstvo o tem nesoglasju le z velikim začudenjem in obžalovanjem. A stališče, ki ga je k tem dogodkom zavzel naš človek, je jasno.
Slovenski narod na koroških tleh je sestavni del jugoslovanskih narodov. Krivična meja, ki nas trenutno še loči od naše domovine, nam danes ne one-
mogoča samo uživati pridobitve, katerih so deležni naši svobodni bratje, temveč nam onemogoča tudi soodločanje pri graditvi novega naprednega reda. Kljub tej ločitvi pa je sleherni naš človek prepričan, da hodijo jugoslovanski narodi s svojo vlado pravo pot. Vlada oziroma vodstvo, ki ne bi hodilo prave poti, ne bi moglo stati na čelu narodom, ki so v taki meri dokazali svojo vsestransko zrelost med NOB, ko so žrtvovali skoro 2 milijona najboljših svojih sinov in hčera ne samo za lastno, ampak hkrati za skupno stvar zaveznikov in ki stojijo danes v izgradnji svoje porušene domovine na enem prvih mest. Narodi nove Jugoslavije bi bili sami prvi, ki bi takšno vodstvo izmenjali in si poklicali na čelo vodstvo, ki bi stoodstotno odgovarjalo. Dejstvo pa je, da jugoslovanski narodi tega niso storili, temveč so se kot en mož strnili okrog svojega sedanjega vodstva. Zaradi tega je tudi slovensko ljudstvo na koroških tleh izreklo svoje popolno zaupanje vodstvu Titove Jugoslavije in ni s tem napravilo nič drugega kot izreklo zaupanje narodom Jugoslavije.
Slej ko prej vidi naše ljudstvo v Sovjetski zvezi prvoboriteljico za pravice in svobodo malih, zatiranih in zasužnjenih narodov, h katerim spadamo tudi mi. Slej ko prej zre naš človek s polnim zaupanjem v bratsko Sovjetsko zvezo v zavesti, da je ona naš prvi in najmogočnejši zaveznik, kot je bila vsemu človeštvu prvi in odločilni zaveznik v vojni proti nečloveškemu nacifašizmu. — Jugoslavija pa je naša prava domovina, Jugoslavija so sanje in cilj vsakega poštenega Slovenca; Dosego tega cilja in uresničenje naših sanj pa nam jamči pot
Kakor smo poročali v številki 47'»Slovenskega vestnika« z dne 14. VII. 1948, je sprejela Zveza bivših partizanov Slovenske Koroške od okrajnega glavarstva v Velikovcu odlok, v katerem zahteva okrajno glavarstvo, da Zveza bivših partizanov Slovenske Koroške odstrani s spomenika v Št. Rupertu pri Velikovcu besede »v borbi proti fašizmu«.
Z vseh krajev Slovenske Kox'oške je slovensko antifašistično prebivalstvo poslalo protestna pisma škofijskemu ordinariatu v Celovec, v katerih je ostro protestiralo proti tej nezaslišani zahtevi.
Zveza bivših patizanov Slovenske Koroške je vložila proti odloku okrajnega glavarstva priziv, v katerem utemeljuje:
NOB, pot, katero so nam začrtali naši partizani, pot, po kateri nas dosledno in neomajno vodi Osvobodilna fronta za Slovensko Koroško.
Kot doslej bomo hodili tudi v bodoče to pot. Kot doslej bomo tudi še v bodoče stremeli za. tem, da v borbi za napredek še bolj poglobimo antifašistično solidarnost z vsemi naprednimi silami, v našem slučaju z avstrijskimi delovnimi množicami. Kdor pa bi nas hotel danes prepričevati o nepravilnosti v zavzemanju našega stališča ali nas zaradi tega obsojati, pa če bi se smatral za še tako naprednega, bo dobil od nas le en odgovor: dokaži, da si se v preteklosti ali sedanjosti bolj hrabro in bolj požrtvovalno boril in da si v tvoji borbi žel večje uspehe, in mi te bomo rade volje poslušali in upoštevali tudi tvoje stališče. To pa bo bržkone težko. Večje požrtvovalnosti in večjega junaštva iz-vzemši Sovjetsko zvezo bržkone nikdo ni dokazal kot jugoslovanski narodi pod vodstvom maršala Tita. Ne poznamo v podrobnosti poleta pri izgradnji domovine v različnih deželah, iz lastnega gledanja pa vemo, da stoji nova Jugoslavija pri tem na enem prvih mest. Več kot gotovo je tudi, da se Avstrija z njo ne more niti od daleč primerjati.
Prepričani smo, da se bodo vsi nesporazumi pojasnili. Jugoslovanski narodi so pred vsem svetom izpovedali, da bodo pripomogli k temu s še bolj požrtvovalnim delom. Koroški Slovenci pa bomo s pojačeno borbo prispevali svoj delež.
Zato nas vsi ti dogodki, čeprav jih globoko obžalujemo, ne motijo, ker vemo, da bo naše politično zrelo ljudstvo hodilo po pravi poti tudi za naprej vse dotlej, da bo zadoščeno pravici, ko bo ves slovenski živelj na Koroškem združen z matičnim narodom v novi Jugoslaviji. V to pa trdno verujemo. M. K.
Kakor smo zvedeli, je pripravljalni odbor za vzpostavitev spomenika dal omenjeno zagotovilo samo pod pritiskom knezoškofijskega ordinariata, ki bi bil drugače postavitev spomenika sploh preprečil. Ker tudi ne uvidimo osnova-nosti utemeljitve knezoškofijskega ordinariata, češ, da beseda »fašizem« žali verski čut, odklanjamo zahtevo okrajnega glavarja, da bi odstranili besede »v borbi proti fašizmu«. Naši partizani so padli v borbi proti fašizmu, ki je zakrivil nečloveške zločine nad našim ljudstvom. Zato je naše ljudstvo iz hvaležnosti tudi postavilo spomenik »PADLIM ZA SVOBODO V BORBI PROTI FAŠIZMU«.
Društvo bivših partizanov Slovenske Koroške je prevzelo samo skrb za spo-
Partizanski spomenik v Velikovcu je last slovenskega ljudstva t
LOJZE UDE:
PO NATI S I Z „NOVEGASVETA“
KDO JE BIL
PRIPRAVLJEN BORITI SE ZA SAMOSTOJNOST AVSTRIJE?
Sicer pa niti ne gre za to. Gre, brez ozira na vprašanje, koliko jo bila avstrijska vojska nacistična, za drugo vprašanje, kako je bilo sploh z njeno moralo in efektivno pripravljenostjo. O tem pa pravi n. pr. dr. Emil Lie-bitsky, bivšj avstrijski vojaški ataše v Rimu: »Po sklenitvi julijskega dogovora sem rekel italijanskemu generalu Pn-rianiju, da pomeni ta dogovor oslabitev notranje odporne sile tudi v vojski« (stran 223). Eduard Baar - Baarenfels Pripoveduje: »Za časa zadnjih dni moje-ža vicekanclerstva je prišel k meni Sala-‘a (op. pis. Italijanski poslanik na Du-'a.i.l0 in mi je rekel, da ga pošilja Musami (op. pis.: ki je bil tedaj še za samostojnost Avstrije) in da hoče od mene -vedeti, ali bi se avstrijska vojska mo-boriti proti Nemčiji. To je bilo neka-
ko oktobra 1936. Izognil sem se odgovoru« (stran 320). In sam Schuschnigg priznava: »Poznam tragično občutje, ki prevzame vsakogar, ko pomisli na to, da bi se avstrijska vojska znašla v položaju, ki ga ni zakrivila in za katerega že skozi dve generaciji ni bila niti določena, niti vzgojena« (Requiem, stran 70). Janša pa se pripominja: »Oborožitev in mu-nicija je bila pripravljena za dva dneva težkih bojev« (stran 220). Precej jasno je torej, da je bila tudi efektivna pripravljenost avstrijske vojske majhna in da je bila ta vojska zamišljena bolj za notranjo kakor za zunanjo uporabo, kot orodje režima, zato nasproti Nemčiji tudi istega notranje nalomljenega duha kakor režim. Glede vojnega duha frontne milice, ki je bila ustanovljena po razpustu prostovoljnih filofašističnih
oboroženih formacij oktobra 1936, velja isto, kar sem povedal zgoraj glede samega Heimatschutza. Milice naj bi namreč tvorile prav te razpuščene oborožene formacije, sedaj le pod drugim imenom. Organizacija milice kot pomožne formacije vojske v smislu zakona iz leta 1937 pa sploh ni bila izvedena. Policija je bila očitno nezanesljiva, tako zelo soglasno izpovedujejo priče Schmidtovega procesa. »Na najvišjjih mestih so veljale formacije — z izjemo zvezne vojske — za nezanesljive. Tudi policijo, zlasti na Dunaju in v Gradcu, so imeli za nezanesljivo«, tako pravi n. pr. Theodor Hornbostel, ta morda najzmožnejši uradnik predvojnega avstrijskega. zunanjega ministrstva, šef političnega oddelka (stran 174). Kako je bilo z zanesljivostjo vojske, obravnavam zgoraj. Žandarmerija verjetno tudi ni bila izjema.
Sile Schuschniggovega režima, legalne sile, so bile moralno nesposobne za boj proti Hitlerjevi Nemčiji, tako govore dokumenti. Nesposobne so bile tudi v primeru, da bi bil mednarodno politični položaj ugodnejši, kakor je bil.
menik, kakršen je, in nima pravice, da bi ga spreminjalo. To pravico ima samo lastnik in to je slovensko ljudstvo, ki jo v številnih resolucijah na knezoškofij-ski ordinariat nedvoumno izpovedalo,1 da hoče svoj spomenik varovati proti vsem, kj bi ga hoteli skruniti.
ŽELEZNA KAPLA t
Predsednica POAFŽ tov. Helena Kuhar — Jelka je dobila grozilno pismo, brez podpisa. Tov. Jelka stanuje dve uri daleč od Železne Kaple, kjer živi s svojo družino pri težkem delu. Poleg vsakdanjega posla v hiši in na polju pa opravlja kot zavedna Slovenka in proti*: fašistka tudi organizacijske naloge, ki jih narekuje delo za osvoboditev Slovenske Koroške in delovnega ljudstva izpod kapitalističnega suženjstva. Dobro poznamo našo Jelko vsi Slovenci in protifašisti. Saj je baš ona, ki je od preživelih partizanov, ko je bila ujeta od gestape, pretrpela take muke, da jim je kos samo človek, ki je prežet z neizmerno predanostjo pravici in zmagi delavskega razreda nad fašističnimi krvo-loki. Vemo, da je naša Jelka tudi po kapitulaciji ostala zvesta načelom narodnoosvobodilne borbe in kakor se ni strašila žrtev, ko je bila še partizanka, tako se jih ne straši tudi danes, ko vodimo na Slovenskem Koroškem politično borbo za našo končno osvoboditev, zal priključitev Slovenske Koroške k Titovi Jugoslaviji.
To pa je opazila tudi reakcija — gospoda iz Železne Kaple. To neumornost tov. Jelke so začeli ubijati na različne načine različni protiljudski elementi, ki se bojijo svobode, ki se bojijo pravice delovnega ljudstva. Tako so se zadnje čase poslužili pisanja ustrahovalnih pisem, kjer ji demagoško in neumno na-tresujejo najrazličnejše stvari, da bi spravili ob ravnotežje predano borko za svobodo. Jasno, da so naleteli tudi s to prefrigano taktiko na Jelko, ne pa na kako Heleno, kajti kdor je šel skozi tako preizkušnjo kot je šla naša partizanka Jelka, je za take smešne načine ustrahovanja nesprejemljiv. Zaradi tega naj se spomnijo vsi protiljudski elementi iz Železne Kaple, ki živijo od žuljev in znoja delavcev in kmetov Lepene, Lobnika, Bele in Remšenika, Obir-ske in Reberce, da bo naša borba za narodno in socialno osvoboditev šla tako dolgo in brezkompromisno svojo pot, dokler ne bo v Železni Kapli in okolici odpravljeno sleherno izkoriščanje človeka po človeku. Nas partizane niso ustrašili ne SS-ovski in gestapovski rablji, še manj nas pa bodo hlapci buržua-zije s pisanjem grozilnih pisem. — er
Slovenska Prosvetna Zveza
NAZNANJA:
Igralci SPD »Kajuh« iz Št. Petra na Vašinjah gostujejo v nedeljo, dne 25. 7. 1948 s šaloigro »Glavni dobitek« na Ko-stanjah pri Žvanu (na Korenu). Sodelujejo tamburaši in pevci.
25. 7. 1948 ob 14. uri gostuje SPD »Gorjanci« iz Kotmare vesi z igro »Raz-j valina življenja« v društvenem domu v Selah. Sodeluje moški in mešani pevskr zbor iz. Kotmare vesi.
II.
Druga močna stranka senžermenske Avstrije je bila do svojega razpusta po 12. febr. 1934 socialistična stranka. Tudi po razpustu je bilo socialistično delavstvo faktor, s katerim je bilo treba računati. Velik del je ostal zvest socialistični stranki tudi še po razpustu. Naj-zavednejši in najrevolucionarnejši so šli v ilegalo in so se imenovali odslej revolucionarne socialiste, drugi, kolikor niso prešli v nasprotne tabore, pa so stali vsemu režimskemu delovanju pasivno ob strani. Kako je bilo torej 9 pripravljenostjo za borbo za samostojno Avstrijo pri socialistih, kako so bili ideološko na to pripravljeni? Sociali-’ stična stranka je bila po strankinem programu iz leta 1927 za priključitev Avstrije k Nemčiji. To priključitev je imela socialistična stranka za realizacijo ene izmed idej revolucionarnih let 18481 in 1918, tako zlasti dr. Otto Bauer, idej-' ni voditelj socialistične stranke v sen-' žermenski Avstriji. Na strankinem kongresu maja 1933 je bila ta točka strankinega programa sicer črtana, toda z rezervo in časovno omejitvijo, (Dalje.)
XI. VSESOKOLSKI ZLET V
mogočna manifestacija bratstva slovanskih narodov
20. junija t. I. se je pričel v Pragi na velikem sokolskem stadionu na Stracho-vu pred 6totisočimi gledalci XI. Vsesokolski zlet z nastopi učencev in učenk osnovnih Sol.
Čeprav je ves, dan deževalo, so navzoči gledalci navdušeno pozdravili na-i stop najmlajših telovadcev, ki so izvajali proste vaje, tako tudi vaje, ki so predstavljale taborenje mladih Sokolov in njihovo sodelovanje pri delu za blagostanje republike. V prvem nastopu je sodelovalo deset tisoč šolskih otrok, starih 6 do 8 let, ki so izvajali ritmične vaje. Nato so nastopile učenke istih let, ki so izvajale vaje z obroči. Naslednja točka, nastop deset tisočev mladih Sokolov, ki so deloma na kolesih, deloma pa v turistični opremi prišli na telovadišče, je bila toplo pozdravljena. To je bila točka, v kateri so telovadci simbolično prikazali udeležbo na delovnih akcijah.
3. 4. in 5. julij so bili glavni zletni dnevi. V soboto, dne 3. julija točno ob pol treh popoldne so zvoki fanfar oznanili pričetek glavnih zletnih dnevov. Po Igranju češke državne himne se je za-čula slavnostna koračnica in skozi glavna vrata so se pričele valiti kot veletok trume članov. Vseh je nastopilo v soboto 17.000, drugi in tretji dan, t. j. v
nedeljo in ponedeljek prav toliko, to se pravi, da je v zletnih dneh nastopilo 51.000 članov. Njihove vaje niso bile težke, toda v množicah so vžgale s svojo simboliko ter zaključno recitacijo in prisego vsega članstva. V drugi točki ije nastopilo okoli 100 Lužiških Srbov š folklorno točko, za njimi pa je prikorakalo na telovadišče 24.000 članov. Krasen je bil pogled na pisano množico, ki je z raznimi efektnimi gibi in učinkovitim prelivanjem barv vzbujala med gledalci nove in nove viharje navdušenja. Vaje članic so bile krasno sestavljene, glasbena spremljava je bila vzorna, izvedba vaj na dostojni višini. Ob zaključku kar ni hotelo prenehati navdušenje. Iz vseh tribun se je slišalo skandiranje >vybrome, vybrome« (izborno, prekrasno) in še ko so telovadke zapustile stadion, se množice gledalcev niso mogle pomiriti.
V četrti točki je nastopilo 4000 starejših članov, ki so izvajali vaje s palicami, za njimi pa jo nastopilo okoli 10.000 članic, ki so krasno izvedle vaje s kolebnicami in kiji. Poleg prostih vaj članic je bila ta točka tako po vsebini kakor po izvedbi ena najboljših. Vaje so bile polne krasnih sestav in bogate na premenah, ki so gledalce znova in znova vzbujale k viharnemu odobravanju.
Nastop Jugoslovanov,triumf nove Jugoslavije
Po odhodu članic je nastal kratek odmor. Vse je napeto pričakovalo nastop jugoslovanskih mornarjev in za njimi fizkulturnikov iz Jugoslavije. Po zvočniku se je začul glas napovedovalca, ki je prečital legendo o vajah Jugoslovanov, dočim so jugoslovanski študentje v Pragi delili letake, ki pojasnjujejo vsebino jugoslovanskih točk. Se dviganje jugoslovanske zastave na častni drog ob igranju državne himne in že so korakali na stadion jugoslovanski mornarji.
Navzoči so stoje mirno pozdravil] prihod Jugoslovanov. V paradnem fizkul-turnem maršu je nastopilo 700 jugoslovanskih mornarjev, ki so prepevali pesem »Titovi mornarji«. Že sama pojava jugoslovanskih mornarjev, ki so bili v belih dolgih hlačah in belih kapah, od pasu gor pa goli, je dvignila vihamo navdušenje. Čim pa so pričeli delati vaje, je Čehom kar zastala sapa. Kaj takega še niso videli. S svojimi vajami so vse gledalce navdušili, s tribune pa se je čulo dolgotrajno ploskanje in skandiranje »Živeli Titovi mornarji« in »Tito — Tito«. Bliskovito formiranje sidra iz osnovne formacije, spet bliskovit povratek v prejšnjo formacijo, učinkovite vaje, na koncu pa krasen državni grb v barvah, napis v velikih črkah TITO in petokraka zvezda, kar so izvedli mornarji s svojimi telesi, vse to je
gledalce spravilo skoraj do blaznega navdušenja. Tribune so grmele od ploskanja in odobravanja, ko je 700 zagorelih in mišičastih teles zapuščalo stadion.
Ni se še poleglo navdušenje, že so pritekli na telovadišče v živopisanih krojih jugoslovanski fizkulturniki Ln fiz-kulturnice, dekleta v svetlomodrih krojih, fantje v belih majcah in rdečih hlačkah. Njihove efektne, žive in pestre vaje so gledalce znova in znova presenetile. Ali je možno tako težke in komplicirane vaje v taki množici izvajati s tako preciznostjo. Dragi del vaj, borba proti okupatorju, je Čehe znova prevzel. Čim so zagledali korakajoče Pruse, na katere so udarili jugoslovanski partizani, se je vsul plaz ploskanja, ki je ob zaključni zmagi prešel v burno odobravanje. In kolo šele, koliko priznanje je vzbujalo ono! Krasen je bil pogled na rajajoča telesa, ko so z živim prelivanjem barv ustvarjala pravi kalejdoskop. Nato še valček in »Turški marš«, ki je ponovno presenetil z naglimi elastičnimi gibi in skoki in že so vsi telovadci napravili preko celega stadiona ogromno kolo, iz njega pa veliko petokrako zvezdo z državnimi in rdečimi zastavami v sredi. Odhod jugoslovanskih fizkulturnikov iz Stadiona je pomenil pravi triumf nove Jugoslavije in nove jugoslovanske fizkul-
Tako je tisti trenutek, ko je odprla pismo Rdečega križa in tam brala, da je njen mož živ in se bo vrnil, ta drugi ob njej že sklenil: tam ob njegovem povratku je konec. Že ves čas, kar se je končala vojna, je stal ob njej in ji prigovarjal, toda odločno je nastopil šele, ko je prejela pismo s sporočilom, da mož živi. Zares, zdaj jo Marija čutila, da tu dalje ni nikake poti. Vse te mesece, — bilo je že pozno poletje, — je živela samo pod tem vtisom. Ta nekdo ob njej se ni nikdar več umaknil. Bil je zvesto ob njej in mislil je tudi tedaj, kadar Marija v svojem brezupnem -razpoloženju ni mogla več misliti. Bil je zvesto ob strani, kadar je Marija v svoji bedi skušala najti vsaj rahlo možnost, ki bi jo popeljala tudi prek tega. Zakaj še nikdar se ni Marije lotila taka želja, da bi še živela, kakor prav te čase. Vojna je bila končana, tista strašna mora, ki je ubijala ljudi štiri leta, da se niso mogli nikdar
sprostiti, je nenadoma padla. Medtem ko so se ljudje prej čedalje bolj zapirali vsak v svoj dom. ko že sosed ni več upal govoriti s sosedom, so zdaj nenadoma spet zaživeli.. Pogovarjali so se, zbirali so se, smejali, celo peli in zdelo se je, da vse tisto strašno, ki je še nedavno ubijalo ljudi, ni bilo resnično. Toda nekaj drugega, kar je mučilo Marijo, ni tako splahnelo ob tej veliki spremembi. V tistih letih je Marija tonila s svojim življenjem med dogodki in zdelo se je, da se v ničemer ne loči od dragih. Saj so takrat streljali ljudi, vodili so jih po svetu, celo obešali so; požigali .so domove in počenjali vse mogoče grde stvari. Bila so dekleta, ki so se sprija-teljile z vojaki, bile so žene, kamor so zahajali vojaki ob večerih in tam preživeli, noč in sploh je bilo mnogo vsega, pa takega, da se človek ne bi mogel nad ničemer spotikati, vse je dobilo svoje posebno lice naravnosti.
Ampak vse to se je temeljito spretne-
ture. Tudi fizkulturnike so navzoči pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem, z mahanjem rok in robcev ter skandiranjem »Živela Jugoslavija« in »Tito — Tito«. Na tribuni je sedel star Sokol, ves siv in zgrbljen. Ves čas med prvim nastopom je spal, verjetno je bil utrujen od dolge vožnje. Ob prihodu jugoslovan-
ske ekipe pa se je prebudil. Pazljivo jo prečital letak o nastopu jugoslovanskih telovadcev, nato pa ga je skrbno zganil in spravil v žep. Ves nastop je pozorno motril, ob zaključku pa so njegove roke, ki so bile prej ves čas negibne, krepko zaploskale in še čez njegovo sivo mrko lice je hušknll topel smehljaj.
Sovjetski telovadci presegli vsa pričakovanja
Drugi dan, v nedeljo 4. julija dopoldne so jugoslovanski mornarji in fizkul-turniki na vsesplošno željo svoj nastop ponovili. Uspeh je bil ponovno ogromen, Ze samo dejstvo, da so Cehi zahtevali ponovitev jugoslovanske točke, česar niso zahtevali od nikogar, kaže na kvaliteto in uspelost te točke, ki je dobila pred svetovnim forumom najvišje priznanje.
Isto popoldne stf poleg ostalih telovadcev in telovadk nastopili tudi sovjetski fizkulturniki, okoli 700 jih je bilo po številu, ki so prvikrat reprezentirali svojo domovino v inozemstvu v tako velikem številu. To je bil najlepši nastop na zletu in je presegal vsa pričakovanja. Sovjetska točka je bila harmonična celota, sestavljena iz prostih vaj, akrobatike, simultanih vaj na orodju ter drugih akrobacij na dirjajočih motorjih.
Na telovadišče so najprej prišli fizkulturniki ln fizkulturnice, ki so nosili premično orodje za vaje. Po taktu je izvajalo najtežje elemente 180 telovadcev in telovadk. Edinstvena točka so bile vaje na 8 metrov visokem drogu, s katerega so telovadci skakali na platneno ponjavo v globino. Proste vaje, v katerih se je menjavala akrobatika z balet-
nimi figurami in fiziološkimi vajami, »o bile na taki tehnični in umetniški višini, da kaj takega Praga do sedaj še ni videla.
Po njihovem odhodu iz telovadišča so pribrzeli motociklisti, ki so nosili zastave. Po štiri in pet telovadcev na drvečem motorju, eden izvaja stojo, dva visita ob straneh itd. Medtem ko so pole£ tribune brzeli' motocikli, na katerih so sovjetski fizkulturniki izvajali akrobacije, so zaslužni mojstri sovjetskega športa izvajali izredno lepe vaje na orodju/ ki je bilo montirano na motorjih. Na’ koncu so sovjetski fizkulturniki na1 majhnih globusih držali zastave, na kav terih so bili portreti Lenina in Stalina.
S svojo uspelo točko, polno presene-' čenj in atrakcij, so bili sovjetski telo-; vadci deležni največjega priznanja. Čeprav dolg, se je nastop prehitro končal. Jugoslovanski fizkulturniki, ki so bili najbolj navdušeni gledalci, so ob koncu nastopa z vseh strani udrli na prostrano igrišče In hiteli pozdravljat in čestitat sovjetskim fizkultumikom. Tako so ponovno in na spontan način in prepričljivo pokazali vsemu svetu, kako veliko ljubezen goje jugoslovanski n aro-; di do narodov Sovjetske zveze.	.
Stotisoci so pozdravljaj! ceškosl. armado
V Pragi je bil 8. julija zadnji dan XI. Vsesokolskega zleta, na katerem so nastopili pripadniki češkoslovaške armade. Nad 280.000 gledalcev je kljub celodnevnemu izredno močnemu dežju odšlo na velikanski vsesokolski stadion v Pragi in pozdravljalo borce češkoslovaške armade.
Poleg drugih so si program zleta ogle-dali predsednik republike Klement Gottvvald, predsednik vlade Antonin Zapotocky z ministri in predsednik narodne skupščine dr. Jon in dragi. Med jugoslovanskimi predstavniki so bili navzoči generalni poročnik Rukavina, viceadmiral Srečko Manola, podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine Josip Rus, predsednik komiteja za kulturo in umetnost Ribnikar in minister za gozdarstvo LR Srbije Ca revic.
Ob začetku programa so dvignili češkoslovaško državno zastavo, nakar jo predsednik republike Klement Gottvvald med navdušenimi pozdravi navzočih
nilo s koncem. Medtem ko je Marija prej tako mirno, skoraj neopazno tonila s svojim življenjem v vsakdanjost vojniti časov, je zdaj nenadoma obvisela. Bila je kakor hlod, ali kar že, kar je hudournik ob nalivu naplavil na travnik: dokler so bile vode velike, ni nihče videl tega strohnetega hloda, ki se kotali v kalni vodi. Šele. ko so vode upadle, ko se je vse pomirilo, je la hlod obležal tam sredi travnika z dragimi smetmi vred in tam zdaj kazil podobo zelene trave.
Tako je visela zdaj Marija in nič ni bilo naravnejše, kakor da ji jo tisti čudni nekdo, ki se ji je ves ča^ vsiljeval v družbo, odločno rekel: tu dalje ni poti.
Zares, Marija je dobro vedela, da tam dalje ni poti. Tam dalje, tisti dan, ko se bo vrnil njen mož Jakob. Ta dan je bil tu: Jakob Robida se je vračal, stal je na vrhu klanca in se pogovarjal z Gorjančevo, poslušal njeno pripovedovanje — kaj drugega pač kakor o njej, o Mariji?
Marija pa si je tako strastno želela življenja prav zadnje mesece od konca vojne sem. Zdelo se ji je, da bo to življenje drugačuo, kakor je bilo nekoč.
gledalcev pregledal častno četo. Nato so borci češkoslovaške armade prikazali različne vaje, kljub neprestanemu dežju so nastopile štafete na 5000 m. Pri štafeti je nastopil češkoslovaški rekorder na 5.000 m, poročnik češkoslovaške armade Emil Zastopek.
Najboljši vtis na navzoče je napravila točka, v kateri so prikazovali fronto, ki so jo na eni strani branili oddelki dela vojakov, na drugi strani so pa to fronto napadali z vsemi vrstami orožja,
"Na koncu so nastopile med igranjem koračnic enote vseh vrst armade, sokoli, civilisti, mladina, ženske itd., s čimer so prikazali enotnost češkoslovaškega ljudstva v boju za zgraditev so-1 cializma.
Zadnji dan XI. vsesokolskega zleta v Pragi je zapustil globok vti8 na navzoče, ki so po snetju državne zastave navdušeno manifestirali za predsednika Gottvvalda ter vzklikali njemu in republiki.
Popolnoma drugačno pa seveda od tega v teh štirih letih. Ce že ne dragega, vsaj gledati da bi smela, vsaj od nekod daleč. Navdajala jo je čudna sila po življenju, stokrat bolj ob zavesti, da sama v to življenje nikdar ne bo mogla stopiti. Za njo so se vrata zaprla.
Ko je odposlala otroka naproti Jakobu, je za trenutek gledala za njima, kako odhajata, kako se včasih ozreta po njej, kf stoji pod jablanami* pred domom, kakor bi jo vabila, naj gre z njima. Njene oči so se zameglile. Okrenila se je» da ne bi videla vsega.
Tedaj je zadela ob sosedo Plevlovo. Francka ji je bilo ime in v mladih letih sta bili prijateljici. V dobi dekliške ljubezni je prišlo med njima do razdora: Isti Jakob, ki se je zdaj vračal, se je odločil za Marijo, ne za Francko. Zato se je ta poročila z nekom, ki ga ni ljubila.	(Dalje.)^
mimmmimiihmmiimmmmmmmmmmhmmmm11"*1
Izdajatalj, laatnlk in založnik Uatai Dr. Prano Pa***1* Vellkoveo. Olavnl aradnik: Dr. Franci Zvrittar; oAg°~ rorni uradnik: Franci Ogrin, oba Celovca, Salnnb*®* ! uprava: Calovac, VOlkarmarktar Strada JI. Doptal pošiljalo na naalor: Calorea (Klagenfurt), Poatamt 1.. r . eehlieSfaeh 27J. Tiska: .KIrntnor Volksrnrlag O. m. »•	*
Klagenfurt, 10,-Oktober-Strafie 7.	tr..
.................................M i i111..............