St. 238 PiMm plaž—a i satana (Ceata ttrralt cea U i«W
V Trstu, v ned^Mo % oktobra 1922
Posamezna številka 20 cent.
Letnik XLVII
fchija, IzvsemS! pdndeljek. vsak dan »^^.'.liift: ulica sv. PraoiiSka A natega St. 20, I. nadstropje. Dopisi	Jajo urcdniitvu. Ne rankkaaa
flsma se ne sprejemajo, rokopisi se	idajatdj In odgovorni uredalk
Anton Gerbec. — Lastnik Uskarna refe* Tisk tis' rna Edinost. 1 <*čnina rnaSa za mese: L 7.—, 3 mesece L i9.LWn»rTeU L 3 — In j le 50.—. Za inoremstvo mesečno 4 lire več. — Telefon uredni
EDINOST
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v firokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov nm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L I.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglas/, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiJkega §tev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.
KRIZA NA VRHUNCU
Vse italijansko javno življenje stoji že l pet let nepretrgoma pod pritiskom poli-. političnega terorja, ki je dokaj jasna in očit- ; na priča o skrajni gnilobi vseh povojnih j vlad. Od 1. 1919. do danes so se sicer me-' njale zastave, toda metode političnih borb ! so csiale iste in nevihta, ki je divjala od j severne sirani, se je pomeknila na južno stran političnega neba. Boljševiškemu revolucionarnemu gibanju, ki ;e bilo nastalo ped vplivom ruske revolucije 1. 1919., t. j. takoj po demobilizaciji in je doseglo višek svojega razmaha v znani zasedbi tvornic s j sirani revolucionarnega preletariala. je sledila meščanska reakcija v obliki fa- J šizma in njegove državljanske gverilje.! Dasi so bile prilike, ki so nastale vsled državljanske gverilje, pravi evropski škan- J dal, ki bi ga ne trpela nobena druga ev-, repska država, - je bil fašizem kljub temu; skrajno dobrodošel pojav ne samo prestra- j šeni-mu meščanstvu, temveč tudi vladi, za-.1 kaj fašistovsko gibar>je je pomenilo v za-čelku rešitev iz skrajno mučnega položaja tudi za vlado samo. Ker je bila sama brez moči. da bi napravila red v državni hiši, j je vsa vrsta nesposobnih mir.istrov, ki so si sledili od Nittija dalje, pozdravljala z naj- j večjim veseljem krvavo poulično klanje in je poleg tega dajala fašizmu očitno po- j tuho. V tem pa je bila značilna in obenem tudi precej originalna črta vse notranje po- ! Ktike povojne Italije. Zgodovina nas uči. ■ da si drž ive v času velikih notranjih za- | dreg pomagajo s tem, da obrnejo pozornost' mas na zunaj in jih zapeljejo v vojno s ka- ! kim zunanjim sovražnikom. Tik po zaključku svetovne vojne ta taktika seveda ni bila mogoča, pač pa so bili dani vsi J predpogoji za notranjo državljansko vojno. Vlada jih je izkoristila, pomagala je ustva- j riti fašizem, pomagala mu je v borbi proti prevratnikom in po n jeni krivdi se ie razvnelo tisto žalostno klanje, ki ga je vlada mirno in zadovoljno gledala, češ, čim bolj se boste med seboj klali, tem bolj sigurna' in brez skrbi bcm lahko sedela na svojem 1 stolčku. Obenem pa je tudi dobro vedela, I da bo padla pod. istim udarcem še druga ! neprijetna muha. namreč boljševiška nevarnost. Ni pa se zavedala sedanja libe-; ralna vlada, da se bo z njeno sokrivdo razpasla nezakonitost, ki bo postala kronična bolezen vsega italijanskega javnega življenja in ki se bo morala prej ali slej maščevati na državi sami, ki je z brezza-konitestjo sramotno špekulirala.
Tega se vlada ni zavedala, ker je slepo ver/sla, da bo njeno zavezništvo s fašizmom trajno in da ga bo mogla izkoriščati pri vsaki priložnesti, kakor bo šlo njej prav. To>da prišlo je kmalu razočaranje in maščevanje. Z zadnjo splošno stavko je dosegla državljanska gverilja svoj višek in tudi zaključek. Fašizem je prevratništvo v odločilni bitki popolnoma premagal in mu zadal smrtni udarec. Boljševiška nevarnost je bila s tem mahom v Italiji končno odpravljena. Za vse to pa gre vsa zasluga izključno fašizmu, kajti italijanska vlada ni imela poguma, kakor n. pr. jugoslovanska, da bi izdala posebne zakone za zaščito države, temveč je igrala ves čas le vlogo mirnega gledalca. Fašizem pa se svoje za-slv-ge zaveda in zahteva zase plačilo, ki mu rr Liče. To plačilo more dobiti le na en na-cin, namreč s tem, da se polasti vlade in dok epa državnega korita, ki ga ima sedaj v rekah itaHjnaska liberalna demokracija. V Um je vse jedro in bstvo sedanjega spe-ra med fašizmom in državo ;n sedanje splošne državne krize, ki jo ta spor povzroča.	*
Čim smo izpoznali pravo bistvo sedanje italijanske državne krize, nam bo jasna, zakaj se je tako strogo nacionalistično gi-J banje prelevilo v izrecno revolucionaren in | protidržaven pokret, in razumeli bomo tudi tisto skrivnostno in neodoljivo silo, ki žene fašizem k pohodu na Rim, ki ga je že ponovno proglasil za končni cilj vsega svojega gibanja. Za Mussolinija je zavzetje državne oblasti absolutna politična potreba, kajti množice, ki jih je znal navdafati in razdražiti, se ne bodo večno zadovoljevale z lepimi m navdušenimi govori, temveč bo prišel kmalu čas. ko bodo zahtevale konkretne uspehe. Tedaj se bo nahajal fašieem v najodločilnejšetn hipu svojega razvoja in vse kaže, da ta hip, ki bi znal postati usodne važnosti za bodočnost fašistovske stranke, ni več daleč.
Posebno dva dogodka, ki sta sedaj v ospredju političnega zanimanja, kažeta, da se ura odločilnega «spopada» med fašizmom in lib. državo bliža s hitrimi koraki. To je na eni strani odločna zahteva fašistov, da se morajo že letes razpisati nove volitve, na drugi pa protifašistovska izjava, ki jo je podal na zadnji seji ministrskega sveta ministrski predsednik Facta. Oba ta dogodka sta za presojanje sedanjega položaja veleznačilna. Kar se tiče predvsem fašistov, ni njihova trdovratna zahteva po takojšnjih volitvah samo dokaz o njihovem prepričanju, da imajo deželo za seboj, temveč se skriva to zahtevo tudi bojazen, da bi nasilen poskus znal lahko izpodleteti. Vsekakor so nekatera znamenja, ki kažejo, da bi popolnoma gladko nikakor ne šlo. In med temi znamenji naj naglasimo tudi ravnokar omenjeno Factovo izjavo. V njej je napravil g. Facta očitno izpoved vseh svojih grehov in je postavil na sramoten kamen vse dosedanje italijanske vlade. Priznal je odkrito njihovo ki svoje dosedanje zavezništvo s fašisti in njihove in svoje politične špekulacije s tem gibanjem. Kot kak izpokorjen grešnik je priznal, da jc vlada grešila in da je^ grešila predvsem s tem. da je fašizmu verjela, da je verjela v smisel njegovih voditeljev za i pravo mero. Vlada pr,znava, da je grešila« toda obljublja, da se bo popcavilain da bo v bodoče napram fašistom drugače postopala.
i
Vlada je skozi Factova usta tor^j povedala, da jo je fašizem prevaril. Zato je sklenila, da se mu bo «maščevala». Ako je smeti Factovim besedam kaj verjeti, v čemer pa moramo biti skrajno previdni, bi kazalo, da se misli liberalna država postaviti fašizmu po robu. To bi pomenilo, da je dosegla splošna državna kriza svoj vrhunec in da se bo moral najti v najkrajšem času kak izhod iz sedanjega položaja. Mi se popolnoma strinjamo s tistim delom italijanskega mnenja, ki naglaša. da je skrajni čas. da se sedanjemu neznosnemu stanju napravi kcnec. To pa se bo dalo doseči le na ta način, da se fašizmu dovoli primeren delež v vladi in v odgovornosti za vod* stvo državnih reči. Noben razsoden človek pa ne verjame, da bi mogli fašisti sami vladati Italijo. Pod silo razmer bodo morali sodelovati z drugimi velikimi strankami in deliti z njimi tudi koristi, ki jih nudijo ogromne državne jasli.
Vsak drugi poskus rešitve bi nujno dovede! do državljanske vojne. Sedanja libe-" ralna država kakor tudi fašizem si pa bosta gotovo dvakrat premislila, preden s« odločita za to krvavo in nevarnosti polno skrajnost.
Italija
M nistrski svet proti novim volitvam
RIM. 7. Včeraj popoldne je imel ministrski svet sejo, katere so se udeležili skoro vsi člani vlade. Ministrski predsednik Facta je otvoril sejo s kratkim poročilom o politiki vlade glede notranjega položaja ter nato nadaljeval: Te dni neprenehoma napadajo vlado tisk in odlični parlamentarci, ki so edini v tem, da smatrajo vlado za slabo in nesposobno, da bi obvladovala položaj. Zatožbe se morejo smatrati v gotovem oziru kot opravičene, če se pomisli, da gotovi elementi tolmačijo željo vlade po miru kot slabost in nesposobnost za obvladovanje položaja ter so v nekaterih krajih prekoračili tiste meje, katere so določene od zakonov, da se ločijo dovoljeni čini od hudodelskih. Delo vlade pa se ne sme kar naprej obsojati. Vlada zna, d.i je napravila pogreške, in predvsem, da je preveč zaupal v umerjenost in zmernost pri fašistih. To pa ne sme značiti, da vlada ni pripravljena priznati, da ni imela prav, ter ukreniti drugo pot kakor je ona, Iti jo je# zasledovala do sedaj. Glede vprašanja mora biti naziranje ministrskega sveta točno in jasno.
Po tej izjavi se je takoj pričela razprava, ki se je gibala v prvi vrsti okrog vprašanja novih volitev, katere zahtevajo vsi važnejši eksponenti fašizma. Vsi ministri so se izjavili proti novim volitvam povdarjajoč, da bi iste povzročile le nove konflikte. Nato te je ministrski svet bavil z ukrepi, ki naj bi se izvedli z ozirom na notranji položaj. Glavna zahteva fašistov je ta, da bi se razpisale nove volitve. Če bi fašisti odstopili od te svoje zahteve, bi bilo to lahko podlaga za sporazum m bi se zbornica sklicala £ele ob določenem času. Če pa fašisti ne
popustijo od svoje zahteve, je vlada za to, da se takoj skliče zbornica. V tem slučaju bi bila kot prva točka na dnevnem redu: Poročilo vlade. Minister javnih del Riccio je dobil nalog, da začne pogajanja s fašisti. Ministrski svet je izdal uradni komunike, v katerem izjavlja, da po dolgi razpravi ni prišlo do zaključka m da <se bo seja nadaljevala.
Ukrepi vojaškega zsačaia, da se pride v okom položaju7
RIM. 7. Minister notranjih zadev Taddei je že pri seji ministrskega sveta zastopal predlog, naj bi se vpoklicala dva letnika, da se zamore biti kos položaju. Minister Taddei je rmel nato z generalom Badoglio pogovor glede eventuelnih vojaških ukrepov.
Pritisk jugoslovenske vlade za izvršitev ra-pallske pogodbe — Italijanska vlada bo odobrila dogovor m Sv. Margerite Ugnrake potom odloka-zakona?
RIM, 7. Agencija za informacije časopisja «Alessandro Volta* javlja: Jugoodo-venska vlada neprestano grozi, da bo registrirala rapalisko pogodbo in njene priloge pri Društvu narodov. Ta registracija
Ea bi razveljavila dogovor v Sv. Margeriti igurski in bi predstavljala za Italijo in Reko izgubo hike Bar oš in mnogo drugih olajšav, ki so nam bile dovoljene. Vnanje-mu ministrstvu se je doslej posrečilo preprečiti izvršitev te grožnje in ravno zaradi tega. sedaj sili, da se naredi vsaj en del dogovorov v Sv. Margeriti Ligtirski brez drugega izv r&ljiv.
Jugoslavenski pritisk je postal zadaje dni še hujši, iti ministrstvo vnanjib stvari je sklenilo predložiti ponovno ministrskemu svetu v odobritev delno odobritev 3ve-.
I tomargeritskih dogovorov potom odloka-zakona, da se tako izogne neljubim incidentom*.
Po razkola t socialistični stranki — Izjava delavske zveze za neodvisnost
! RIM, 7. Odbor splošne delavske zveze J (Confederazione generale del lavoro) se je bavil danes z oda očaj i med zv*e<zo in političnimi strankami ter je konečno sprejel sledečo resolucijo:
^Proučujoč sklep zadnjega državnega kongresa socialistične stranke ugotavlja odbor delavske zveze: a) da se je stranka v kratki dobi od januarja 1921 do oktobra 1922 kljubu prizadevanju posameznikov in skupin, da bi se okanila nedotaknjena ce-lokupnost socializcia, razdelila dvakrat ter podala priliko za-»ustanovitev treh različnih skoraj enako močnih strank; b) da vsaka teh strank smatra sebe kot verno tolmačico pristnega socializma ter bi hotela biti uradno priznana kot opravičena zastopnica interesov proletariata na političnem polju; c) da se mora v očigled razdelitvi stare socialistične stranke smatrati, da je prenehal zvezin dogovor, ki obstoja s to stranko; d) da bi sklep novega dogovora z eno sedanjih socialističnih strank dal povoda za ljubosumnosti in spore med različnimi političnimi strajami v sindaka-tidi, ter z ozirom na stuttgardski sklep, na katerega se nanača zavezni dogovor, v katerem je rečeno, da odnošaji med sindikati in političnimi strankami absolutno ne smejo ogrožati enotnost sindikalnega gibanja: sklene, da bo v bodoče držal splošno delavsko zvezo prosto vsake zveze z bod'si-katero politično stranko v prepričanju, da je ta korak neobhodno potreben za vzdrževanje zvezne enotnosti.
S proglasitvijo svoje neodvisnosti namerava delavska zveza postopati popolnoma svobodno v reševanju nalog, ki pripadajo sindikatu, kateri ima popolnoma različne potrebe od onih političnega gibanja.
Resolucija povdarja nato, da bo delavska zveza tudi nadalje usmerila svoje delovanje v smislu razrednega boja in popolne osamosvojitve delavskega sloja. Forasdelitsv uradnih arhivov bCvše avstro-ogrske mosaiilj« RIM, 7. Agencija « Volta* doznava, da se bo 17. oktelbra vršila na Dunaju konferenca. ki bo marala reišiti vprašanje porazdelitve uradxx3i arhivov bivše avstro -ogrske monarfnje, v kolikor gredo posameznim nasledstvenim državam. Te konference se bodo udeležile Italija, Avstrija, Jugoslavija, Čehoslovaška, Poljska, Madžarska in Romunska. Kot podlaga za pogajanja bodo dogovori nasledstvenih držav na konferencah v Rimu.
Jugoslavija
Vest o sporazumu z Italijo zanikana
BELGRAD, 7. Glede «Pravdine» vesti o podpisu sporazuma z Italijo je bil izdan oficielni dementi. ki veli: Od pristojne strani smo pooblaščeni izjaviti, da je neresnična vest tukajšnjega lista «Pravde* o podpisu sporazuma v zadevi izvršitve ra-pailske pogodbe. Netočna je tudi vest o reški di-žavi.
Kaj druge<ga tudi ni bilo pričakovati spričo «moči», ki jo ima sedanja italijanska vlada in spričo volje za sporazum, ki so jo kazale vse dosedanje italijanske vlade.
Senzacionalne vesti o Radi&eri izpreobr-uitvi — Sporazum med Radićem in Davi-
dovićem dosežen?
EELGRAD, 7. « Beogradski etnevnik* objavlja senzacional. vest, katero pa je treba v kljub navidezni ver jetnosti, sprejeii z vsemi rezervensr. List piše: «J*o zagrebškem kongresu je nastalo tudi v vrstah Radičeve sirazfke veliko razpoloženje za politiko popolnega pomirjanja med Srbi in Hrvati v notranjem življenju. V to svrho je imel poslanec Angjelič (demokrat) pred včerajšnjim v Zagreba konferenco, kateri so prisostvovali predsednik narodne seljačke stranke Stjepan Radić? dr. Ante Pa-velič m dr. Mate Drmkovič. Na tej konferenci so razpravljali o vseh vprašanjih narodne in državne politike Srbov, Hrvatov in Slovencev. Govorilo se je tudi o skupni proslavi praznika velike zmage na Kumanovem, kakor tudi o odhodu naših parlamentarcev na Čehoslovaško. Radič je izjavil, da je pripravljen, da se sam z vsemi poslanci udeleži kumanovske proslave in da s tem da javno priznanje Srbiji za njeno sodelovanje pri ustvarjanju naše domovine. Posebno je naglas d, da je v današnji politični situaciji potrebno dokazati Evropi, da smo mi Hfrrvati in Srbi sposobni, vse svoje stvari sami uspešno uravnati v iskrenem sporazumu, o katerem misliio nekateri politiki, da o njem ne more biti niti govora. Na konferaoci se ni govorilo o nikaki reviziji ustave«.
Angjetič je novinarjem to vest v celoti potrdil, pripominjajoč, da ima tudi pismeno izjavo Radića. Radić v svojem pismu dodaja, da vat zahteva revizije ustave in da je voljan, da z Dbvtaovttem in demokrati sodeluje v vladi.
Zagrebški dopisnik «Češkega Slova» je šel k Radiću, da ga vpraša, kaj je reonice na tem poročilu. Na vprašanje, ali bo šel Radič z jugo slovenskim i parlamentarci v Prago na proslavo čehostovaške republike, je Radić odgovoril, da bi šal, vendar pa samo v zastopstvu hrvatskega naroda. Na vprašanje, ali bo šel na kiananovsko proslavo. je Radić odgovoril, da bi iel sam in tudi njejgovi ooslanci, da oa nagjaia* da je
bila kumanovska bitka pred Bregalnico in da je bilo treba ostati pri kumanovski bitki ter da do Bregalnice ne bi smelo priti. Na vprašanje, ali bo prišel v parlament in ali je pripravljen sodelovati v belgrajski vladi, je Radić odgovoril: «Ako bi zemljo-radniki dobili pri volitvah večino, bi se z njimi lahko sporazumel na pcdlagi njihovega programa, ako bi demokrati dobili večino, bi se sporazumel na demokratski podlagi. Z radikalci bi s« težje sporazumel, vendar bi se tudi tu mogel dobiti sporazum na državnopravni bazi». Radič izjavlja, da sedaj ne bo šel v parlament. Hrvatski blok pa bi mogel sodelovati v volilni vladi, vendar pa ne po svojih poslancih, temveč po l;udeh. ki bi uživali zaupanje hrvatskega bloka. Vendar bi v tej volilni vladi ne smela biti niti Pašič niti Pribi-čevič. Radič je naposled izjavil, da obstoji o njegovem razgovoru s poslancem Pavlom Angjeličem zapisnik, v katerem se konstatira, da je v vseh bistvenih vprašanjih dosežen sporazum».
«Novosti» pišejo: «Keliko je na tej vesti istine, nismo mogli doznati. Naknadno smo zvedeli, da je g. Davidovič dobil brzojavko od g. Radića, v kateri ta naznanja, da sta odslej prijatelja«.
Demokratska stranka proti reviziji ustave
BELGRAD, 7. Osred. odbor demokratske stranke je na seji sprejel ta-le sklep:
«Osrednji edber demokratske stranke javlja po svo-jiih zastopnikih glavnemu in parlamentarnemu klubu svoje želje, da se vidovdanska ustava, pri katere sprejetju je bila demokratska stranka glavni so t rudnik, ne more revidirati v sedanjem momentu, ker bi to bilo na škedo države ter bi izzvalo zapletljaje in komplikacije, ki bi spravilo v nevarnost tudi državno in naredno edinstvo. Osrednji odbor odobrava splošno politiko svojih zastopnikov v vladi, v glavnem in parlamentarnem klubu. Dalje smatra, da ni potrebna nikaka sprememba v vodstvu stranke».
Vprašanja kraljevića Gjorgja pred ministrskim svetom — Poročilo o letcšsji žetvi
BELGRAD, 7. Ministrski svet je včeraj imel dve seji. na katerih je bilo v ospredju razprave sporno vprašanja kraljeviča Gjorgja. Dopoldne od !0. do 13'45 je bila seja ministrskega sveta na dvoru pod predsedstvom kralja Aleksandra. Na tej seji je kralj najprej zahteval, da so mu posamezni ministri poročali o tekočih poslih svojih resortov. Kralj se je informiral o vseh državnih poslih, o aktuelnih notranje-in zunanjepolitičnih vprašanjih, o finančnem in gospodarskem stanju države in o drugih zadevah. Zanimal se je pred vsem tudi za rezultate letošnje žetve in za statistiko žetve, ki jo je sestavila posebna anketna komisija. Iz obširnega poročila poljedelskega ministra je posneti, da je letošnja žetev enaka žetvi izza leta 1920, toda nekoliko manjša cd lanske. Letošnji poljski pridelki, posebno zaloge pšenice in drugih žit, pa bodo zadostovali za popolno prehrano prebivalstva, če se ne izvozijo prevelike množine.
O obeh sejah je bilo izdano od notranjega ministrstva nastopno oficielno poročilo:
Danes (5. t. m.) je bila na dvoru pod predsedstvom Nj. Vel. kralja seja ministrskega sveta z ozirom na predlog vlade, da se skliče kronski svet, ki naj odloča na temelju dvornega statuta o postopanju kraljeviča Gjorgja. Nj. Vel. kralj je izrazil že-Ho, da se pred vsem, predno se store nada ln ji koraki v tem "vprašanju, pozove kraljevič Gjorgje še enkrat k spoštovanju dvornih štatutov in na-j se mu od strani vlade predočijo vse posledice, ki Bi mogle nastati za nje^a. Če kraljevič želi še nadalje ostati član kraljevskega doma, mera vršiti vse obveznosti, izvirajoče iz dvornih štatutov. Nj. Vel. kralj je dalje vstrajal pri tem, da se kraljeviču Gjorgju kot članu vladarskega doma. če se nastani v tuzemstvu. izplačuje poleg letne apanaže 148.000 francoskih frankov še iz dvorne blagajne na račun kraljeve civilne liste, 600.000 dinarjev na leto, ako pa se nastani v inozemstvu, pa se mu ima izplačevati 350.000 francoskih frankov in na račun civilne liste 235.000 dinarjev. Na podlagi kraljeve želje je bil kraljevič Gjorgje zaprošen, da pride na sejo ministrskega sveta, ki je bila popoldne od 17. do 19., da se mu sporoči sklep. Po daljšem posvetovanju je Nj. Vis. kraljevič Gjcrgje izjavil, da odgovori do jutri ob 4. popoldne.
Na zadnjo vladno sejo je bil povabljen tudi kraljevič Gjorgje. Ker pa se zdi, da ne sprejema ponuđene rešitve, bo njegovo vprašanje rešeno na dvorskem svetu, ki bo sklican te dni.
Grob Rimljanke v Ljubljani.
LJUBLJANA, 5. O rimskem grobu, ki se je nedavno našel na tržaški cesti in o katerem smo že poročali, objavljajo listi še te-le podrobnosti:
Na Tržaški cesti so delavci pri kopanju temelja na hišni parceli št. 6 naleteli na veliko štirioglato ploščo, pod katero se jim je razkril grob, sestavljen iz močnih kamenih plošč. V grobu je bilo precej prsti, ki jo ie najbrž voda nanesla skozi špranje v teku časa. Pod prstjo se je najprej pri kopanju, ki se je žalibog vršilo z lopato, prikazalo zlato zrnja. Pri natančnejšem opazovanju so bife to poldrug centimeter dolge zlate cevke. Bilo j9v je najmanj petdeset. Ker so bile pri zglavju, so tvorile skoro gotovo nanizane, vratno verižico. Nato se ie prikazal skelet glave. Zelo nežna
spodnja čeljust, s skoro vsemi zobmi, belimi kot sneg in brez defekta. Ravnotako zgornja čeljust in posamezni deli lobanje. Tudi sestava posameznih delov glave izdaja zelo nežno žensko v starosti 24 do 26 let, kar se dla sklepati iz takozvanih mo-drostnih zob. ki se pravkar prikazujejo iss čeljusti. Nadalje so se našli po večini še vsi ostali deli okostnjaka, kakor ključnice, rebra, humerus, femur, tihii itd. Barva okostja je enaka oni, ki jo imajo skeleti in lobanje v ljubljanskem muzeju. Pri glavi so se našle tudi nekakšne ledene palčice z zlatimi konicami. Kar je gotovo najzanimivejše, je bila majhna kovinasta peseda, iz katere so potegnili lep. velik, z zlatom tkan pajčolan. medre barve. Bil je nekoliko vlažen, toda z malimi poškodbami, se je dal izvrstno razviti. V kraju desne roke se je prikazal lep zlat prstan, ki je nekoč krasil silno droben prst. Imel je obliko pečatnega prstana. Pri okostju glave se je nahajal tudi neke vrste kovinast pokrov, ki e nosil letnico CVI (105) in še nekake druge znake. Po mnenju izvedencev je grob rz II. stoletja po Kr. MlacLo Ramljanko so pokopali torej pred približno 1SOO leii, z obrazom, obrnjenim proti solnčnemu zatonu. Velikega pomena ni zanimivo bi bilo, če bi se bil ohranil cel grob z vsem, kar je vseboval, tako pa se je večina porazgubila po raznih rokah in le nekaj je dobil muzej. Poleg tega groba so izkopali še več manjših z opeko obdanik. ki so vsebovali kot papir tanke posode iz stekla raznih oblik Tudi več lončenih le^čerb je prišlo na dar z izrezanimi napisi, kakor «cresce», «vi. biani» itd. Na eni je bila izrezana podeba psa. Brez dvema se v tem delu niesta pod zemljo nahaja še n:nov£® zanimivih ostankov nekdanje rimske države.
Čehoslovaiika
Časopisje in sova viada
PRAGA, 7. Agrarni «Venkov» v daljšem članku piše o programu in nalogah nove konsolidirane vlade. M^d drugim naglaša. da bo novi kabinet Švehla predstavljal parlamentarno vlado v pravem smislu besede. Vlad1* jc sestavljena iz najcdličnej-ših oseb raznih političnih strank. Vlada ne bo provizorna, temveč stabilna, ker so v rifej zastopane vse udružene čehoslovaške stranke. Kabinet Švehla bo predstavljal stabilnost državne politike.
Medaarodni zdravniški shod t Karlovih Varih.
PRAGA, 7. V Karlovih Varih se je vršil fe dni IV. tečaj mednarodne zdravniške konference, ki je bil posvečen predvsem kopališki znanosti in kopališkemu zdravstvu. Konfe^ renče so se udeležili zdravniki iz Nemčija Švedske, Finske, Španske, Amerike, Švice ii Čehoslovaške.
Čehoslovaška zucaaja trgovina.
PRAGA,, 7. Čehoslovaška država je uvozila v mesecu juliju t. 1. 2.985.576 kvintalov in 62.317 kosov raznega blaga. V istem času je izvozila 10,501.521 kvintalov in 437.304 kosov. Statistika vseh sedmih mesecev tega leta kaže, da je znašala aktiva v čchoslovaški trgovski bilanci v tej dobi 37,191.752 kvintalov in 2,261.766 kosov.
Položaj na Bolgarskem — Akaja bolgarske vlade za avtonomno Tracijo
SOFIJA, 7. Za 10. t. m. pričakujejo povratka predsednika Stambolijskega iz Ženeve. Narodno sobranje prične prihodnje dni z izrednim zasedanjem, tekom katerega ima sprejeti vladni načrt zakona o zaščiti države in pa načrt zakona o ljui-skem glasovanju v zadevi obtožbe bivših ministrov vojnih kabinetov od 1912. do 1918. Opozicionalni blok skuša z vsemi sredstvi deseči, da bi naredno sobranje ne sprejelo gornjih zakonov. Vlada pa je na drugi strani odločena, da izpolni resolucijo zemljedelskega kongresa v Trnovu.
Vsa bolgarska javnost je sedaj izključno zainteresirana na vprašanju avtonomije Tracije. Oficielni krogi, tisk in vsa politična javnost brez razlike stranke vcrdijo živahno kampanjo, da bi se dosegla avto>-nomija Tracije. Bolgarska vlada je započela akcijo, da prepriča svoji sosedt Jugoslavijo in Romunsko o velikem političnem in gospodarskem pomenu tega vprašanja. Bolgarska vlada po svojih izjavah skuša prepričati vso javnost, da bi bila avtonomna Tracija najboljša garancija za mir na Balkanu in v vsej Evropi. Podrobnosti načrta za avtonomijo Tracije
Osrednji cibor traških beguncev je predložil zastopnikom Anglije, Francije in Italije v Sofiji cbširno spomenico za avtonomijo Tracije.
i Spomenica spominja na nesrečno grško upravo v Traciji; bolgarske šole se zapirajo, cerkve zapostavljajo, narod gospodarstveno propada. Po balkanski vojni so ravnali z Bolgari enako krvoločno Grki kakor Turki. Ko so dobili leta 1913. Turki mejo Enos-Midija, so izgnali iz Tracije 200 tisoč Bolgarov, sklicujoč se na ^izmenjavo prebivalstva*. Po carigrajskem dogovoru bi pa *ta ne smela segali dalje v državo nego 15 km, dočim pa so šli Turki celo 150 km daleč. Izgnanim Bolgarom so Turki zaplenili imetje. Na vsak način so hoteli pokazati Evropi, da je prebivalstvo Tracija izključno turško. Do I. 1913. je bilo v. vzhodni Traciji 100 bolgarskih vasi z ljudskimi celo srednjimi šolami.
Vzhodna in zapadna Tracija tvorite celoto, zato ye potrebno- da se da obema po« krajinama ista in samostojna avtonomija* ki bo omogočila prost raz vej vsemu prebi-
«ED1N0S*V
V Tretti, dne 8. oktobra 192?
ralsfvu, Turkom, Grkom in Bolgarom. Avtonomno Tracijo naj upravlja medzavezni-|ka komisija ali pa ena izmed velevlasti, ki bi bila v ta namen pooblaščena. Nova uprava bi pravično upoštevala vse narodnosti in veroizpovedanja.
Čim bi se ubežni Bolgari zopet povrnili v svojo domačijo, bi Tracija gospodarstveno oživela, kajti bolgarski element je delaven.
Na ta način bi postala Tracija nekaka rmesna država med Bolgarsko, Turško in Grško; potrebovala bi samo orožnike, vojska bi bila odveč. Vse svoje dohodke bi ta država lahko porabila za svoje gospodarstvene in kulturne potrebe. Carigrad bi bil tako najbolj varen in Bolgarski bi se dovolil prost dohod k Egejskemu morju, Uakor določa neuillyski mir.
Pa tudi Grška je z avtonomijo Tracije lahko zadovoljna. Kajti, ako dobe Tracijo Turki, bodo ravnali s tamkajšnjimi Grki ravnotako kot z Bolgari, s čimer so tudi že začeli. Ta način rešitve bi zadovoljil samo Jugoslavijo(?) in Romunsko, ki sta kljub peuillyskem miru proti teritorijalnim pridobitvam BoJ-garov, zlasti v smeri proti Egefskemu morju. Tudi Bolgarski bi bila laka rešitev v škodo, zakaj Turki bi nikdar ne dovolili povratka ubežnim Bolgarom ter bi Bolgarski na noben način ne privoščili prehoda do Egejskega morja. Grki bi se morali izseljevati, ker bi se Turki maščevali za njihova trpinčenja.
Direktne meje med Turčijo in Bolgarsko ca eni ter Turčijo in Grško na drugi strani bi dale povod večaiim ljubosumnostim in BSpiracijam.
Vsi ti razlogi govore za avtonomijo vzhodne in zapadne Tracije, kot vmesne države, pod upravo kake velevlasti ali medzavezniške komisije.
Enako spomenico so izročili bolgarski poslaniki v Parizu. Londonu in Rimu tamkajšnjim vnanjim ministrstvom.
Spomenico je podpisalo mnogo odličnih Bolgarov iz Tracije, ki zavzemajo vsi vidna mesta v Sofiji.
Občinske volitve v 230 o boo a h — Zm^ga vladne siranlie
SOFIJA. 7. V približno 200 občinah so se vršile občinske volitve, pevsod v vzornem redu. 65% oddanih glasov so dobile liste vlade. To pomeni znatno pridobitev nasproti prejšnjkn \'olitvam v teh občinah. Druge strarke, kakor liberalci, socialisti in reformisti, so zgubile mnogo glasov. Komunisti so pa ohranili svoje sedeže, dasi so v nekaterih občinah nazadovali. Stranke proliministerialnega bloka so imele popo-len neuspeh. Isti dan so se vršile volitve kmetijskih sodnikov. Dve tretjini izvoljenih so pristali vladne stranke.
ko bo general Harrington dobil navodila svoje vlade.
Zanimivo je. kar poroča o tej zadevi «Petit Parisien*. Po tem Itstu je prišlo tekom pogajanj do odkritih navzkrižij med angleškim in francoskim zastopnikom. Do čim je general ^Harrington odklonil turško zahtevo po vojaški zasedbi Tracije tekom 30 dni po grškem odhodu, je francoski general Charpy smatral po pogovoru s senatorjem BoiiUtonom dati Turkom tudi to koncesijo. In Turki so tedaj 5. t. nt poslali zaveznikom pravi ultimatum, v kater An eo izjavili, da bodo drugi dan ob 14.30 začeli vojne operacije, če se njihove zahteve ne izpolnijo.
Anglija zvrača vso krivdo na Francijo
LONDON, 7. «Evening Standard* piše, da vlada me€l vladnimi člani sporazum glede sodelovanja Rusije pri bodoči mirovm konferenci. List pripominja, da je tudi angleško javno mnenje za to, da se Rusija udeleži konference.
Za sedanje vedenje Kemalovcev se zvrača odgovornost na Francijo, posebno na senatorja Bouillona.
« Times« objavlja pismo Bonarja Lawa. v katerem le-ta opravičuje stališče angleške vlade in pravi, da je čla angleška vlada za tem. da prepreči novo balkansko vojno. Angleška vlada ne more prenašati samo bremena, ki bi si ga naložila s kako akcijo, pri kateri bi morali sodelovati vsi. Naš finančni in splošni položaj nas sili, da povemo našim zaveznikom, da je posest Carigrada in morskih ožin bistven del miru kakor dogovor z Nemčijo. Če Francozi nočejo ostati tam doli, mi sami ne bomo mogli prenašati tega bremena. Ne ostaja nam torej nič drugega, nego da pozovemo svojo vlado, naj omeji svoje delovanje na zaščito nagelj direktnih angleških interesov.
Sporeziim med zavezniki dosežen — Zavezniki bode sprejeli turške znhieve glede Tracije?
PARIZ. 7. Diplomatski urednik agencije «Ha vas s zatrjuje, da vlada v uradnih krogih vtisek, da je prišlo tekom snočnjih po*-gajanj do sporazuma, na podlagi katerega bi se dovolilo turškim upravnim organom ; in turškim orožnikom, da zasedejo Tracijo, postopno ko jo bodo zapuščali Grki. Zavezniški oddelki, poverjeni s kontroio, bi ostali v Traciji še en mesec, nakar bi1
lfzhQd&o vprašanje
Razdor med Francio in Anglijo bo osno-gocil Torkom vreitev v Evropo — Tekom pogajanj cicd lordem Curzcnom, Poincarejem in GaJlijem se je dosegel sporazum — Turkom bo vrnjena Tracija
PARIZ, 7. Lord Curzon je nenadoma prispel v Pariz. Diplomatski urednik agencije -Ha-vasr se fe informiral o vzrokih, zaradi katerih je lord Curzon tako nenadno prispel v Pariz. Ne zdi se — pravi Kst — da so vprašanje nevtralne zone in podrobnosti izpraznitve Čanaka vzrok novih zapletijajev v vzhodi: era vprašanju, pač pa se zdi bolj mogoče, da je prišlo do navzkrižja med zavezniškimi iii turškimi delegat zaradi vrnitve Tracije. Zavezniki so predlagali, da naj bi grške čete iakoj zapustile Tracijo in naj bi se krajevna uprava poverila Kernakrvcem in policaja ke-malovskemu crožništvu, da pa bi ozemlje ostalo pod kontrolo zavezniških oddelkov, dokler se ne sklene mir. Turški zastopnik pa je zahteval, naj se vrne Tracija v popolno suverenost Turčije tekom 30 dni po izpraznitvi Tracijc s sirani Grkov. Zavezniški generali so odklonili sprejem tega predloga, ki prejudicira sklenitev miru in bi vzpostavila Turčijo V njenih starih mejah, še preden 'se sporazume z zavezniki glede vkupnih mirovnih pogojev.
KrAor javlja Matin», se je nocojšnji pogovor tako-le razvijal: Lord Curzon je razložil kemalovsko obvezo po formalni zahtevi, da se turška oblas<tva in turško orožništvo vrnejo v Tracijo en mesec po odhodu grške vojske. Lord Curzon je baje pripomnil, da bi zaveznik-i na ta način ne imeli več nič v rokah proti Turkom in da bi bile na tak način vse njihove zahteve že v naprej izpolnjene. Poincare in Galli (zast. Sforze) sta pripomnila da jc prišlo do navzkrižje med zavezniškimi in se na dejansko stanje v Traciji. Pripomnila sla, da je Tra cija obljudena po večini & turškim prebivalstvom in da ima itak postati zopet turška po odhodu grških oblastev. Končno pa sta se obe stranki sporazumeli v tem, da je treba spraviti v sklad pravno slanje z dejansko potrebo. Način za udejstietv lega cilja bo obrazložen v skupni noti, ki jo bodo poslalf zavezniki brezdvomno danes v Muoanijo. Turkom bi se dovolilo, da vpeljejo v Tracijo upravno in orožniško službo v svrho vzdrževalca reda med muslimansk:m prebivalstvom. Zavezniki bi ne imeli nič proti (emu, da. se to izvrši. Že en mesec po odhodu Grkov, kakor to zahtevajo Turki, toda pod pogojem, da ostanejo tam tudi potem zavez niske čete, ki bi na ta ali oni način izvrševale strogo kontrolo do sklenitve miru.
Lord Curzcn je stopil v direkten stik z angleško vlado. Iskal bo gotovo formulo, ki bi ne bila v navzkrižju z zavezniško noto od 23. septembra.
Medtem javlja orientski informacijski urad, da je povzročila vest o neuspehu konference v Mudaniji v Carigradu gotovo presenečenje. \ resnici se ne more govoriti o prekinjenju, temveč k večjemu o odgoditvi pogajanj. Tekom konference je Izmet paša zahteval rešitev tracijskega vprašanja. General Harrington mu jc odgovoril, da on nima nikakega pooblastila in nikakega navodila za razpravljanje o tem vprašanju. Ker je Izmet paša vztrajal pri zah-ifcevi po izpraznitvi Tracije s strani Grkov, je general Harrington izjavil, da ne more dati odgovora na turško zahtevo, ne da bi- se prej posvetoval s svojo vlado. Zahteval je vsled tega, naj se posvetovanje odgodi, da more oditi v Carigrad. On je nato odpotoval iz Mudanije, francoski in italijanski general,1 ki se udeležujeta konference, pa sta ga SPremlicJa. Konferenca &e bo zooet začela
od j ozemlje prešlo v popolno turško suvere-! nost.
Podrobnosti doseženega sporazuma PARIZ. 7. Oficiozno se poroča, da je bil jia današnjem sestanku med Poincarejem, lordom Curzonom in kom. Gallijem dosežen popoln sporazum glede izpraznitve Tracije, in sicer: 1) Grška vojska in prebivalstvo takoj zapustita Tracijo; 2) mesec dni potem bodo prevzeli Tracijo turčki upravni organi in orožništvo; 3) po sklenitvi nriru bo turški vojski dovoljen prehod skozi morskoi ožino in vstop v Tracijo, ki bo v istem bipu prešla pod turško suverenost. Poincare je predložil sporazum v odobritev ministrskemu svetu, lord Curzon pa je prosil za pristanek svojo vlado.
Angleška vlača sprejela sporazum PARIZ, 7. Iz Londona javljajo, da je angleška vlada pristala na sporazum, sklenjen v Parizu. Pričakuje se še sprejem od italijanske vlade.
Drzno vedenje Turkov na koale renči CARIGRAD, 7. Tekom pogajanj, ki so se vršila včeraj v Mudaniji, so Turki vztrajno zahtevali, da se jim da kako bolj otipljivo jamstvo, nego je obljuba zaveznikov, da bodo zastavili svoj vpliv, da se doseže umik grških čet na črto, ki jo bodo določili zavezniški generali pred otvoritvijo mirovne konference. Zaradi tega so Turki zahtevali, da se njihovemu orožni-štvu dovoli, da zaaede del Tracije, ki bo vrnjena Turčiji. Turki žele nekaj več nego neko nedoločeno obljubo. Oni hočejo definitivno pisano obvezo, drugače izjavljajo, da so pripravljeni uporabiti drugačna sredstva.
Grčki generali, ki so prišli včeraj v Muda nI jo, se niso sestali s Turki in so se pogajali z zavezniškimi generali, ne da bi se izkrcali.
Tudu Venizclos ni nasproten turški vrnitvi v Tracijo
PARIZ, 7. Listi javljajo, da se je tudi Ve-nizelos vdal umiku grških čet iz Tracije. V pogovoru s Poincarejem je formalno izjavil, da bi sprejel tudi turške meje iz 1, 1914., ki so žle še onstran Marice. Njegova glavna skrb je,^da spravi čim prej v domovino 200.000 Grkov, ki žive v Traciji,
ciafistična stranka ustavna in se odreče boijševznm, revoluciji in diktaturi tudi v teoriji. Vztrajanje Serratijeve skupine pri komunizmu in pristop stranke k tretji m-ternacionali bo še bolj podžgal jezo fašizma. Tega se gotovo zavedajo voditelji « očiščene.* stranke in zato se jim mora priznati vsaj pogum, ko si upajo v teh časih tako izzivati svojega neprimerno močnejšega nasprotnika.
Socialisti so torej prestali svojo krizo, toda ta kriza je pustila take sledove, ki jih ni mogoče ozdraviti tako kmalu. Tudi živimo v takšnih časih, ko je nemogoče delati kalkulacij za bodočnost. Politično življenje v Italiji se nahaia vsled fašistovskega pohoda v revolucionarnem razvoju. Položaj ie zelo resen in napet. Vse velike stranke Italije so morale prestati krize v svojih vrstah m še jih prestajajo.
Politično društvo «Edinost» v Trsin vabi vljudno svoje odbornike in zaupnike ca sejo v sredo ob 13. uri. Kraj in dnevni red je označen v vabilu. Radi važnosti in nujnosti je potrebna polnoštevilna udeležba. Predsednik.
Nov čekcGlovašks kcnznl. Gospod Edvard Machaty je prejel «exequatur» kot konzul čehoslovaške republike v Trstu.
Istrski dežeiai odbor in jezik na sodni jah. Nedavno se je istrski deželni odbor na predlog odvetnika Ponis-a bavil z jezikom na istrskih sodnijah. Sklep odbora glasi sledeče: ^Izredni istrski deželni odbor svečano pov-darja načelo, da naj bo razpravni jezik pri cblastvih v Istri, pri predpostavljeni civilni in kazenski zborni sodniji v Trstu in pri pri-zivnem dvoru za Julijsko Benečijo izključno italijanski in da se samo v tem jeziku lahko vlagajo akti in spisi, ter poživlja vlado, da takoj izda temu primerne odredbe.« Odvetnik Ponis je sv09 pretHcg obrazložil na dolgo in Široko navajajoč vse tiste umetne neresnične, perfidne ira deloma otročje razloge, katere imajo- istrski Italijani že skrbno registrirane, da vsako toKko poduprejo vedno šepajoče čisto italijansfcvc Istre in da zunanjemu svetu zopet in a>pet nairosijo malo praha v oči. Pravimo zunanjemu svetu, zakaj kakemu Salati ni treba ponavljati teh molitvic, on jih dobro pozna in jih je v slanu napisati še mnogo lepše nego odvetnik Ponis. Prvi tak * razlog* je ta, da je Avstrija izdala zakon z dne 25. maja 1883 D, z. št. 76 glasom katerega se stranke lahko poslužujejo na sodnijah vseh v deželi navadnih jezikov, zgolj z namenom, da Istro slavizira. Ti ljubi bog! Avstrija in slavizacija! Kdo bo pa to verjel gospodu odvetniku Ponižu? Po vsem slovanskem svetu, na Češkem, Poljskem in v Jugoslaviji so presrečni, da je Avstrija izginila s svojo «slaviza-cijo:> le v Isriri naj bi bilo narobe. Stvar je bila maV> drugačna. Omenjeni zakon iz leta 1883 je predstavljal po dolgih bojih izvojevan pičel del pravice, da so se stotisoči Čehov, Poljakov in Jugoslovenov mogli posluževati pri sodnijah svojega jezika, da je tako prišlo do veljave moderno {čujete g. Ponis!) načelo neposrednosti sodnijskega postopanja. Sicer pa g. Ponis to načelo zelo dobro pozna. Kajti v svojih razlogih piše dobesedno: E' una cosa beri diversa it parlare alla meno peggro un dialetto per farsi capire, dal signoreggiare una lingua e penetrare nello spirilo deTla stessa, in modo da poter tratlare gli affari niu dispa-rati, pariicolermente in materia di diritlo, dove dalla piu o meno retta interpretazione di t«ta frase, di una espressione, ariche di una ;in£ola parola dipende la sorte di pratiche inportantissime.« (Je vse nekaj drugega lomiti za silo kako narečje toliko, da človeka razumejo, kakor pa obvladovali- jezik ter prodreti v duh istega, tako da zamoreš razpravljati o najrazličnejših poslih, posebno na polju prava, kjer je odvisna usoda najvažnejših zadev od več ali manj natančne razlage enega stavka, enega izreka ali celo ene same besede.) Saj to je ravno tisti neoporečni, na splošno v vsem kulturnem svetu priznani razlog, ki ga mi povdirjai&o, ko zahtevamo za slovanske stranke slovanskega sodnika in slovanski razpravni jezik. Način pa, lcako prihaja odv. Ponis do te skoz in skoz moderne trditve, je tako smel, da se mora človek kar Čuditi. Trdi namreč, da Slovani v Istri ne govorijo hrvatskega oz. slovenskega ampak le dijalekte (narečja) in da dosti bolje razumejo italijanski nego slovenski ali hrvatski. Vsled tega, da je treba, da se radi gori citiranih modernih načel uvede povsod italijanski jezik kot edino veljavni jezik. Ali je mogoče, da kaj takega piše Italijan, pripadnik tistega naroda, o katerem je znano in dokazano, da so njegovi dijalekti najbolj različni med seboj? Radi bi \'edeli, kako bi g. dr. Po-rns zagovarjal dejstvo, da je toskanščina sodni jezik v provincah Campagna ali Basilicata, na podlagi tega svojega raz\oga. Seveda, namen je jasen in ni to prvi poskus, da se hoče jezik, ki ga tu govorimo, postaviti kot nekako narečje, da se nam vzamejo jezikovne pravice. Resnica je ta, in tft je znano in dognaffo, da sta ravno slovenščina in hrvaščina govoreni v Istri med tistimi jugoslovenskimi narečji, ki se nsjbol* približujejo pisani slovenščini oziroma hrvaščini — na vsak način bolj približujejo nego napolitanski ali sardinski ali pie-monteški ali katerisakoli drugi italijanski dijalekt toskanščuii.
Odvetnik Ponis trdi nato ^senza tema di essene s>men/tito» (ne da bi se bal, da ga kdo ovrže), da je upeljava slovanskega jezika na sodnijah prinesla velikih škod ter da je značila propadanje civilnega pravosodstva. • Ne poznamo osebno g. odvetnika Ponisa, toda mora biti še zelo mlad. Naj le vpraša v tem oziru kakega starejšega sodnika ali odvetnika, pa bo kmalu doživel temeljito «smentito». Saj to je notorična stvar: In sedaj se je pov-spe! g. Ponis do res neverjetnega stavka. Pravi namreč, da je končno vendar zmaga italijanske vojske pometla iz Istre vse tuje agitatorje in da se je vzpostavil položaj, ki je bil pred tridesetimi' leti. Res. zmaga italijanske vojske je odpravila različne Nemce, toda naše docnače ljudi, tu rejene in tušem pristojne je nekdo drugi pometel. Tak način pisanja je res ciničen. In sedaj, ko smo srečno tam, kjer smo biH pred tridesetimi leti, pravi g. Ponis, ko sc v Istri govorijo le narečja, je čas, da se zopet uvede na sodnijah izključno italijanski jezik kot razpravni jezik. Dovolj o tem. Gosp. odvetnik Penis bi nam bil desti bolj simpatičen, če bi z roko krepke udaril po mizi ter rekel: Tako hočem, ker v moji pesti je moč! Nego da; prihaja s sVcjimi ' razlogi > in da v svojem cinizmu ne štedi niti svetinj, ki so vsakemu Italijanu svete. Pravdo, katere zagovarja s svojim dolgim spisom, bo zgubil, če je šp sravico na svetu
Izjava. * Pučki prijatelj«, broj 38 z Hne 28. septembra 1922, je prinesel pogovor «Fra~ nina i Jurina*, ki vsebuje pamflet na odvetnike, misli seveda v prvi vrsti slovenske odvetnike, ker na koncu še konkretira svoje; obrekovanje, da se nekateri pečajo tudi s politiko, a «samo za to, da si laglje nakrcaju; pune žepe beči=> ter da se edino «ništa Lzkažu za vrrme od kakovih izbori, ali i oniput za svoj interes.-> Nato še individualizira to očitanje, češ, «ča je učinija jedan izmed naših slovenski avukati i deputati za vriroe općinskih izbori?* namreč, da je ta <dcputat» napravil <:kmetu» * jedan rekorš^ proli sleparijam pri občinskih volitvah njegove občine,, »ali več drugi dan je dobi! od tega svoga «narodnega i obijubljenega * deputata — avukala jedno pismo, va kem mu je pisal, da mu* mora valje poslat 850 lir za eni rekorš, kega mu je storil zarad sliparije na izbori!h> ] Na splošno zabavljanje proli «avuka-Lom*> i bi se moglo odgovoriti tudi s splošnim zabav-j ljanjcm na < pope», katere ,Pučki prija Ulj' sicer postavlja v nasprotje z <.avukali», češ pravi j avukat ne more vidit popa, kako ni vraj> sve-j tega križa.» Toda na to polje ne mislim podpisani slediti vzgledu «Pučkega prijatelja , temveč se hočem le radi razjasnitve, in zlasti radi tega, da ne bo padal kak sum na moja dva tovariša «slcvenska avukata i depui^ta >,. omejili na izjavo, da sem jaz podpisani oni '-narodni i obljubljeni depirtat-avukat hi je napravil oni «rekorš», ki ga ima v misfeh «Pučki prijatelj*.
Pripomniti pa moram pri tem, da mi oni «kmet» nikakor ni kedaj rekel, da želi imeli «rekorš» zastonj, da so se za take *<rekorše oglašali «ikmetje» ne le v pisarni podpisanega «avukata-depulata->, temveč tudi v drugih odvetniških pisarnah, kjer tudi niso naročali «re1cršov» samo pod naslovom narodne robote, ampak z izrecno izjavo, da pošteno delo pošteno plačajo, da predmetni -rekorš se danes ni plačan niti s čenlezimom, dasi obsega račun, razen skromnega nastavi-a za osebni trud in izdatno zamudo podpisanega nič mani kakor 495 T. izdaiknv v »»ntovirti in

(Not? razkol v ć?s1§jj&s*sk@m profetars&ests gibanju)
Po dolgem dveletnem bolehanju se je končno izvršila penovna cepitev socialistične stranke, kakor je bilo predvidevati. V stranki sami se je bil skozi dve leti zdaj več, zdaj manj srdSt boj med reformizmom in komunizmom. Sicer je bil tudi kemteni-zem bolj udomačen in na noben način ne tako «hud'r, kaor v 1. 1919. in 1920.
V osredju tega boja sta stala ves čas Turati in Sermti kot najboljša teoretika in pisatelja socializma obeh si ruj. Na rimsrkem kongresu je zmagala z majhno večino; Ser-ratijeva struja, ki obdrži staro ime stranke, medtem ko si je nova Turatijeva stranka nadela ime unitarcev.
Na tem kongresi*; so «e nazorno izraiali resni časi ki jili morajo preživljati prole-tarske stranke. Na vseh kongresih, zborovanjih in javnih političnih prireditvah skuša navadno vsaka stranka z demagoškim nastopom razširiti kro<g svojih somišljenikov. Takrat je bilo v Rimu narobe. Serrati j« rekel in čisto pravilno: V teh časih ne more igrati število članov nobene vioge, glavno je kvaliteta, ne kvantiteta. Zaradi tega nas cepitev ne strani prav nič, samo d'a pridemo na čisto. In ko je po izvršenem razkolu zborvala Turaiijeva struja, da se konstituira v samostojno politično stranko. s»e je poudarjalo, da je treba pri vzprejemanju i-irogo paziti in izfcirat. Torej tudi tu ne gledajo na število. Je pač doba defenzive ze socializem. In ta defenziva ne rabi velikega števila, ki bi bil balast, treba je zares delavcev in junakov. V tem ciiru imata cba direktorija prav, ko poudarjata kvaliteto ne oziraje se na število. Sicer pa je tudi komunistična stranka na Ruskem številno slaba, toda kvalitativno zelo močna. sicer kako bi mogla ta neznatna manjšina strahovati in vladati vesoljno Rusijo!
To spoznaije je prišlo pri socialističnih voditeljih sicer prepozno, toda prišlo je tudi vsled fašistovske reakcije. Tudi fašizem je bil do< pred kratkim zelo majhen po številu članov, vsaj aktivnih članov, in vendar je izvršil čudeže. In zares se mora trditi, da je bila socialistična stranka obsojena v svojo Golgoto takrat, ko se je v njej nabralo vse polno ljudi, ki niso bili socialisti po mišljenju, ampak ker so bili koritarji. Velika stranka, kot je bila socialistična prect fašistovsko reakcijo, bi bila morala ali napraviti tolikokrat obljubljeno revolucijo, ali pa se odreči nasilju in diktaturi ter iskaii sporazuma z meščanskimi strankami. Socialistična stranka pa ni napravila ne enega ne drugega. Obvisela je med dvema stoloma. Za sodelovanje je mankalo volje, tudi bi se bile njihove množice morda zmanjšale in to je plašilo voditelje. Sicer pa je minuli kongres pokazal« da je še vedno večina voditeljev ostala zvesta (vsaj po govorjenju) socialističnim načelom ter se ločila od reformistom, ki veljajo od Leninovega nastopa v Rusiji za socialistične izdajalce.
Če si ogledamo gospodarski položaj v Italiji, tedaj opravičuje ta položaj stališče nepopustnili socialistov. Res je namreč, da ni mogoče zboljšati gospodarskega položaja. dokler se ne poleže svetovna gospodarska kriza. Tudi če bi socialisti stopili v vlado, ne bi bilo prav nič bolje za proletarijat. Če bi pa danes kdo mislil, <Ea je mogoča v Italiji vlada, ki bi nastopila proti fašizmu z železno roko. ta ie velik
naivnež. Zato ne bodo dosegli ne intransi-genti. ne reformisti ničesar, vsaj v dogled-nem času ne.
Serrati je tako-le označil vzroke maksi-maJizna in reformizma; rekel je namreč reformistom: ^Razlika med nami in vami je ta, da smatramo mi, da živimo še vedno v revolucionarni dobi, ne verujemo v ozdravljenje meščanstva, medlem ko ste vi prepričani, da si je meščanstvo že toliko opomoglo, da bo prestalo to krizo in se zopet vzdignilo ter utrdilo še za desetletja svoj družabni red.» Če odgovarja to resnici, potem se zrcalita v dveh naziranjih dve mu čeli: socializem in oporttmizem. To ni več vprašanje taktike, to so> načelna vprašanja. [ Spreten sofist bo seveda znal opravičiti vsako oportunrstično dejanje s taktiko, ki je potrebna v gotovi dobi in ob gotovih razmerah. Sploh smo opažali, da jc igranje z besedami mnogokrat pokrivalo zatajevanje načel. In to stanje je stranki silno škodovalo. Bl&nes. ko se je izvršilo izči-ščenje, ko sta se obe struji rečili iz nejasne megle vsaka na svoj breg, pa je moč stranke zlomljena.
Serrati je tudi zavrnil očitanje nulizma: Kaj pa srno hoteli napraviti? Sodelovati in zatajiti načela in nič ne prejeti za to! Dokaz site vi kolaboracionisti, ki se tako vsiljujete meščanstvu in iščete « svetilko, kje bi na&li kako strančico ki bi vas hotela sprejeti za zaveznika. Modigliani (reformist) pa ga je zavrnil: Čemu pa ste torej toliko časa cdlaiali, da nas ve« mećete šele danes? In to je bil zares usodni pogrešek Serratija in njegovih.
Zborovanje je bilo burno-, očitanj ni manjkalo in ko je Modigliani bralil Tura-tijeve zasluge, ki#si jih je stekel zlasti v zadnjem času, da je preprečil še večja zla za stranko, tedlaj so nasprotniki vpili ironično: Živio kralj! očitajoč s tem vzklikom Turatiju njegov poset kralju.
In tako imamo v Italiji eno stranko več. Bodočnost bo pokazala, katera izmed obeh strank bo s svojim delom in s svojimi uspehi opravičila potrebo cepitve. Težek položaj bosita imeli obe. Predvsem Serrati jeva stranka, ki se je izrekla za tretjo interna-cionalo. Izvršilni odbor moskovske inter-nacionale je poslal posebno noto stranki, v kateri odobrava izključitev reformistov, očita stranki, da je tako dolgo odlašala s tem činom v veliko škodo proletariata in revolucije ter poziva stranko, naj na prihodnjem . t. j. IV. kongresu moskovske tretje iitternacionale, ki se bo vršii v kratkem, formulira svoje želje in zahteve.
Če pomislimo, da je v Italiji že ena stranka, ki je članica tretje mternacionale, namreč komunistična, tedaj je verjetno, da se bodo voditelji tretje mternacionale prizadevali stopiti «oći5čeno» socialistično stranko z že obstoječo komunistično sekcijo Italije. Dvomimo pa, da se bo to posrečilo. Preveč osebnih nasprotij bo nepremostljiva ovira za to spojitev. Najbrže bosta v Italiji dve stranki različnega imena, ki bosta včlanjeni v tretji internacionali. Sicer gre o tem zadnja besedla omenjenemu kongresu tretje internaciooale.
Serrati jeva stranka, ki je dobila torej boljševiško barvo, bo seveda še več bodla v oči danes mogočnemu fašizmu in bo izpostavljena še večjemu nasilju kot do sedaj, ko je navzočnost reformistov v stranki slabila komunizem m je vzbujala pri ustavnih strankah pričakovanje da postane so-
danes ni plačan niti s čentezimom, dasi obsega račun, razen skromnega nastavi-a za osebni trud in izdatno zamudo podpisanega nič manj kakor 495 L izdatkov v gotovini in za pisarniško režijo, katero mora podpisani sproti .točno plačevati vsak mesec da je dotični «rekorš» obsegal pravzaprav dva «re-korža», to je priiožbo na občinski svet in potem na drugo stopnjo ^Upravni volilni odbor ter dve sodni obvestitvi dvanajstih proti-strank, za kar je bilo treba, ker sta pritožbi obsegali vsaka po tri oziroma pa dve poli, popisati z vsemi prepisi 47 pol papirja, ki konečno tudi nekaj slane brez ozira na druge za to potrebne pisarniške pripomočke.
Ce bi mi bil dolivni -»kmet* rekel, da rc-korša» ne more plačati, bil bi mu ga podpisani; vseeno napravil, dasi sem tudi jaz najmanj; tak <«siromah», kakor sta gotovo vse časti vredna gospoda Laginja in Trinajstić, katera hoče aPučiki prijatelj« današnjim «avukatosr< za vzgled staviti. Kajti dasi nuain podpi:;ul samo odvetniško in ne politično pisarno, in dasi gotovo nisem bil izvoljen z nalogo in pogojem, da bom moral delati zastonj vse politične rekorše», morem z mirno vestjo zatrdili, kakor tudi mnogo mojih stanovskih tovarišev, da je tudi moja pisarna izvršila že ogromno posla pod naslovom narodne «robote bre/ najmanjšega plačila, ne glede na cvidenlnr* občutno efektivno maierijelno škodo, la ir.: jo provzroča zraven tega še vršenje polil č-nega mandata vsak mesec, kar bi mogel s Številkami dokazati. Seveda, ako bo javn;> glasilo, namenjeno najširšim ljudskim slojem, ki navadno niti ne morejo kontrolirati resničnosti pisanja, na tak način nagraiaio ogromne žrtve narodnih delavcev, kaker jc to storil v teni slučaju «Pučki prijatelj«, se bo pač marsikdo s podpisanim vred opravičeno pomiš-ljal, ali naj za tako priznanje sploh še zgane z mezincem in ali naj ne bi rajši prepustil tako «dobi6kanosno» delo cediniin človekoljubom^ gospodom «popom*, kf naj v prihodnje pišejo tudi politične «rekorše7>.
Končno še omenjam, da ne bi bil .cpk>h reagiral na pisanje «Pučkega prijatelja ako-bi bil on že a priori sam navedel moje ime in ne bi bil prinesel stvari na dan v taki ofcli-ki, da javnost ni mogla razvfdeti, koga ^c stvar tiče, vsled česar sta mogla biti prizadeta tudi moja stanovska tovariša «avukala-deputata^ Stanger in \Vilfan.
Gorica, dne 7. oktobra 1922.
Dr. Karol Podpornik. Imenik porotnikov. Mestni municipij naglasa da bo od 10. t. m. naprej za 10 dni izložen imen',k porotnikov v ulici Sanita' 25, II, nadstropje, vrata št. 35. KdOr se smatra neupravičeno unešenega ali izpuščenega, lahko uloži do 25. t. m. svojo reklamacijo pri pretorju ali pri občinskem uradu za volilne imenike (Ufficio liste eleltorali) naslovljeno na okrajni odbor (Giunta distrettuale).
Vsesa, ki so dobre volje. Oni kraji, ki so imeli CM podružnice a bi bili sedaj pripravljeni ustanoviti podružnico «Šol. društva naj j?.-vijo to centrali < Šol. društva» v Trstu ulica S. Francesco št. 20, I, da jim pošlje pravila in pclrebna navodila. Naj ne bode nobeneg večjega kraja v Jul. Krajini brez podružnice «Šol, društva». Manjša vasi' naj se pa združijo v eno skupno podružnico. V one vasi, ki nimajo sposobnih oseb zato, pride na željo tudi društveni tajnik.
«Šc!sko društvo^ šteje že v tako .kratkem roku svojega obstanka lepo in častno število rednih, podpornih in ustanovnih članov. Vendar še pogrešamo dokaj naših ljudi iz mesta v tem izkazu. Znamo, da so to naši podporniki, znamo, da lahko z mirno vestjo vedno računamo na njih pomoč, vendar jc želeti, da se vsaj članarina redno plačuje. Pozivamo vsled tega vse, ki niso še pristopili h «SoI. društvu«, da to store čim prej. Vsak, ki ima Ie iskrico ljubezni do svojega naroda in ki mu je bodočnost naše mladine pri srcu lahko pristopi k «Šol. društvu >, kajti vpisnina je tako urejena, da jo zamore plačati Še tako priprost in ubog delavec. Izreden člen postane oni, ki plača letno 2 L; reden član plača letno 5 L; podporni člani plačajo enkrat za vselej 50 L a ustanovni člani enk»a< za vselej 200 L. Urad se nahaja v ulici S. Francesco št. 20 I.
Spomnite se poleg tega »Šol. društva-, ob vseh veselih in žalostnih prilikah. Posne-majmo druge velike narode, ki žrtvujejo vse za vzgojo svoje mladine.
<-Lavora'ore Socialista* nc bo več dnevnik. • Lavoratore Socialista« je naznanil včeraj, da preneha izhajati kot dnevnik, ker jc bilo sklenjeno na nacionalnem .kongresu &tr?rwke, da se radi pomanjkanja sredstev izprciuenijo vsi strankini dnevniki razen ♦ Avantija v tednike. «Lavoratore Socialista) bo od_ltj Izhajat po dvakrat na teden.
Zavarovanje proti brezposelnosti. Tržaško podporno in bralno društvo» ena kov el javnu okrajni bolniški blagajni ulica Torrc Klanca št. 39, L, Tki posluje tudi kot urad za zavarovanje proti brezposelnosti že od! I. dne velikega srpana tekočega leta, javlja, da pla->
V iršftt, dne 8. oktobra 192X.


O mladinskem gibanja. Splošno se opaža, 'da dogodki, ki hite z nenavadno naglico V eadnjih letih mmo nas, stresajo razne ustanove na vseh poljih kulturnega in gospodar-fkega gibanja in kako zginjajo one, ki se ne tnorejo prilagoditi nastalim razmeram,. "Posebno se opaža to na društvenem polju, kjer se hoče mladina uveljaviti, stremeč po samostojnosti in ?amoodk>čevaaju. Mladina je čutila potrebo po društvih, ki bi bila *mladinska; v pravem pomenu besede a spoštovanje do starejših ji ni dopustilo, da bi svoje jcisli realizirala. Obstojala so sicer mladinska društva, obstoječa po večini iz mladine, e. vodstvo je bilo trdno v rokah starejših, če je pa bil ,kak mladinec v njem ni prišel radi že omenjenega razloga do veljave. Šele v času« ko so vsa društva morala, vsled nastalih razmer ustaviti svoje delovanje, je mladina uporabila to priliko ter ustanovila mladinsko kfruštvo. po katerem je tako željno hrepenela. Misel mladine se je začela širiti po naii deželi. Program, ki so si ga nadela naša mla>-dinska društva, se povsem razlikuje od programa ostalih društev in je vsebovan v sledečih dveh točkah:
1.	Mladina si mora osamosvojiti misli, da Vodi in dela v mladinskem društvu neodvisna od konservativnega duba, da da društvenemu delovanju rove (podlage, prilagojene razmeram in potrebam časa.
2.	Zbrali vso slovensko mladino, neglede ha stan, spol in kulturno svetovno naziranje, pripravljati jo potom gotovih sredstev na dolžnosti, katere bo od nje zahteval v zreli dobi narod in človeštvo sploh.
Nove socijalne razmere so prisilile mladino, da se mora že v nežni mladosti posvetiti svojemu bodočemu poklicu. S tem je mladini vzeto prezgodaj domače varstvo in vzgoja. Potreba skrbeti za samega sebe, vodi do hitrejše zrelosti mladine, kar vzbuja v njej čut Samostojnosti. V mehanizmu modernega zamotanega gospodarskega ži, v ljenja se mladina uči že zgodaj samostojno odločati in delati. Kot sestavni del proizvajalnega procesa se mladina zaveda svo*eg« pomena. Radi te^a zahteva ona enakopravnosti. Tudi ona se zaveda svetih dolžnosti, a kjer so dolžnosti, tam morajo biti tudi pravice. Radi tega naj se smatra mladinsko gibanje del boja človeštva za obstanek. Iz lege sledi, da mera imeti mladina svoje lastne organizacije, da izvrši rvoje posebne naloge potom samo izobrazbe fn amostopposti. Kulturno-prosvetno delo se ne moremo vršiti na isti način med mladino in odraatltm:. Narava mladinca sama je drugačna, njegov polcžaj drugačen; njega ne tla-čifo samo razmere kot vse druge, tlači ga tudi pritisk starejših. Samo v svoji lastni or-gardzactH, v sredini svojih mladih tovarišev se čuti on popolnima svobodnega, da se more posvetiti s popolnim uspehom skupnemu pro-svetnermu de-u. Le v takih organizacijah, v katerih uriva mladina pravico dc samouprave. se more vršiti uspešno prosvetno delo. Prvi temeljni značaj mladinskega gibanja je popolna neodvisnost mladine od odrastlih.' Dotičniki, ki še dvom:fo o tem, ali, ki mrsiijo; da so le organizacije le nekak < kapric» mladih viookoletečih ideatarjev se varaio. Naj le opazujejo, s kakšnim c-grijem in navdušenostjo se je mlarrlna lotila dela za svoje organizacije in prepričali se bodo, da te mogočne sile ne smejo nikakor prezreti, temveč posvetiti ji vso pažnjo.
Neštevilno MDP in drugih mladinskih organizacij jhn jc v mogočen dokaz. Vedo naj, da je danes mladina cim, ki daje odslej društvenemu delu ognja navdušenja in razmaha z lastnostmi, ki bi jih starejši brez nje ne imeli v zadostni meri. Zato naj vsak prijatelj mladine pozdravlja to gibanje, naj vidi v njem boljšo bodočnost naj vids v njem mlade borce, fet bodo stopili na izprazajena mesta.
Pahor Roman.
•	Pri društvu «PrC6Ttti» v Trsta, vu Fabio Fiizi 10*1 se lalvt^ neroče sledeče knjige:
Muroik: Ženini n&že Koprnele, L 2.40; Ore!: Pasti šn zanke, L 2.60; Zoreč: Zmote in kcnc gospodične Pavle, L 2.40; Gradnik:: Pot bole iti broš. L 3 .40, v platno vezana j L 4.40; S. Sardenko': Dekliške pesmi, L 6.—; ] Boris Miran (Stritar): Strunam slovo, bro- j žirana L 3.40, v platno vezana. L 5.—. Vodnik Anton: Žalostne rc,ke, L 4.40; Tolstoj: Spo- j ved, L 4.60.
Is totem lahko »ar oči ^Zemljevid siovea- j ckej*« ozemlja:* (1-35 ni X 1 m) merilo i : 206.056 (1 ca 2 km). Cena 8.40.
Pri pošlimi vi po poŠti naj se pošlje denar raaprcj, ker so sirc-ški po povzetju neprimerne višji.
Poštnina (priporočeno) do 2 knjigi L 2, do 4 knjig L 3; (navadno) do 2 knjig L 1, do 4 1 2 Ud.
NstoI Kuna ver: »Kraški svet in nje^a popri«, Vezana s krasnhni sltkumi naših jam in kraških pojavov sploh. Cena 15.20.
♦	V kraljevi?u palčkov«. Ta naša krasne tr-žs^a pravljična igra, katera je žel že taAco lep uspeh na odrih, bo kmalu zopet očaral?, občinstvi©. Šentjakobski čitalnica je prevzela tečlca nalogo, da jo dostojno in na umetniško dovršen način uprizori. Način uprizoritve bo pcpoln&ma odgovarjal duhu pravljice. Zato so fciie pripravljena od kulisnega mojstva g.
Bizjaka odgovarjajoče kulfse, kar se pri vseh dosedaj predstavljenih igrah te vrste nI zgodilo. Petje, katero zavzema pri igri važno mesto, je dobro naučeno in bo občinstvo jako zadovoljilo. Orkester bo z lahkoto svojo ne ravno lahko nalogo izvršil v popolno zadovoljstvo občinstva. Sedaj samo malo sliko te igre. Zavesa se dviga. V gozdu dremljejo palčki. Tako majhni in dražestni! Potem začne med palčki gibanje, skakanje, kolo, vriskanje, smeh, jok, nagajanje, presenečevanje. Vse vprek: Vile, kralj, kraljica, škrati, čudež za čudežem skozi vse tri prizore vse v najlepših skupinah in pestro živih barvah. Stari, mladi, otroci oglejte si to Čarobno igro! t .^Razvalina življenja*. Šentjakobska čitalnica nam bo v najkrajšem času nudila priliko da si na njenem odru ogledamo to globoko resmcepolno dramo. Finžgar nam mojstrski podaja v tem delu žalostno sliko usodepolnih posledic pijančevanja. Mislimo, da občinstvo ne bo zamudilo te prilike, da vidi, kaj je do-vrierK>st dramatike.
Podružnica zveze vodnih Invalidov v Tolminu, naznanja, da se bo dne 8. oktobra t. 1. ob 13.30 vršilo v Kobaridu v prostorih gosp. Franca Miklaviča 134 izredno zborovanje za vse vojne invalide, vdove, sirote in stariše v vojni padlih vojakov. Potrebna je polnošte-vflna udeležba.
•	Skedenj. — «Lepa Vida*, Na splošno željo občinstva ponovi «Dramatični krožek» v nedeljo 15. t. m. ob 5 popol. Vošnja^ovo »Lepo Vido» drama v 5 dejanjih. Kdor ni imel zadnjič prilike posetiti to krasno igro, se mu nudi priložnost, da se vživi par ur v primorsko dramo, ki je zadnjič žela veliko odobravanje cd strani cenj. občinstva. Otrokom brez spremstva slarišev je pristop zabranjen. Dejanje se vrši v Trstu ob morju in na morju.	_
ErtiŠteesttt vesti
Skedenj. « Vražja misel--. Bralna vaja je v pondeljek ob 8. uri zvečer. Redne vaje so r pondeljek, sredo, četrtek in soboto. Odbor.
Krožek «Ozs!ficHaa» Trst. Dan s« v nedeljo
se vrši napovedani poludnevni izlet. V slučaju slabega vremena izlet odpade. Odbor.
Knjižnica Šentjakobska «CftalHicc» je odprta danes od 10—11 dopoldan v prostorih otroškega vrtca pri Sv. Jakobu. Član knjižnice je lahko vsakdo. Vpisnina znaša 1 liro, za mesečno vporabo knjig tudi 1 liro.
Stari «Ibrijaši» so vljudno vabljeni, da se danes vdeleže sestanka na stari policiji ob 10.30. Potrebna je polnočtevilna udeležba.
Konsumrio društvo «Jadran» vabi vse člane na skupno sejo, ki se bo vršila dne 11. t. m. ob 7. zvečer.
*	škedenjski odbori! Odbori domačih društev so vljudro vabljeni na skupen sestanek, ki se vrši v «Č i tajnici* danes, 8. t. m. ob !0. uri zjutraj. Ker je sestanek velike važnosti za sorazmerno delovanje, pričakuje se, da se ga gotovo udeležijo.
Ig Sržsikaga Ii«r§f#at!a
Govoril je o revoluciji. Na vogahi tekališČa Garfbaldi in ulice Arcata je stal pred snoč-njim s svojim vozičkom neki prodajalec sladoleda. Nenadoma so se mu pa približali nekateri razposajen« mladeniči ter mu vzeli voziček za šalo. Prodajalec je s svoje strani razumel, da gre za šalo; zato je tudi pustil čudne goste, da so se »igrali» z vozičkom. Popolnoma drugega mnenja je pa bil neki resni mestni stražnik, ki je stal tam v bližini ter pazljivo sledil vsemu gibanja. Ko se mu je pa zdelo, da bi moralo že enkrat bati konec teh komediji, si je poravnal kapo; nato se je približa! mladeničem ter jih opozoril na mir in red. Vsi so se pokorila 4emu ukazu; samo neki Alojzij Barbo se je izzivajoč postavi! pred moža postave ter mu povedal v obraz, naj se pobere, od kod<er je prišel. Nastale je spore-kanjs, m pri tej priliki je dejal Barbe, da je ik-cmuoist ter bo kot lak ustvaril... revolucijo. Radi nespodobnega vedenja je bil aretiran in odpeljan v ♦ špehkanrro*.
Pccteereoen naskok na tovoral vlak. Tovorni vlak št. 6278 je vozil preteklo noč prav počasi iz Trsta proti Devinu. Nedaleč od tega kolodvora sta skočila na vagon poln živil dva tatova. To sta pa opazila dva orožnika na vlaku in sla ustrelila neštetokrat proti tatovoma. Tudi tatova sta večkrat ustrelila iz revolverja proti orožnikoma; nato sta pa skočila z vagona ter zbežala v goščavo.
Vsstl z Goriškega
Javna seja deželnega zbora. V torek se je vršila v Gorici 6. javna seja deželnega zbora. Na dnevnem redti so stala ta pot pred vsem vprašanje — praktične gospodarske politike. Deželni zbor je sldenii prodati deželno bolnišnico sv. Mihaela, ki se nahaja v Gorici, vojaški upravi za 1 miljo n lir. Ta sklep je pameten, kajti po obstoječih zakonih je morala dežela itak prepuščati bolnišnico vojaštvu v uporabo in je prejemala za£o le neznatno najemnino. Kapital, ki je naložen v tej bolnišnici, ne nese torej skoro nič in vrhu tega ne more dežela s tem poslopjem niti svobodno. razpolagati. Mlkjon lir, katerega prejme de-!
žela za svojo boin&nfco, bo drugje plodovi« tejši in korfsUrajMl Nato je prišla v razpravo obnovitev deželnega zavoda za gluhoneme. Napravil se ie sklep, da se zavod pozida in razširi. Goriška dežela je aa celem Primorskem edina pokrajina, ki ina lasten zavod za gluhoneme. Ze sedfcj pošiljata Istra In Trsti svoje gluhoneme v Gorico. Obnovitev in povečanje zavoda je torej v interesu vsega Primorskega in za Goriško je izpopolnitev zavoda potrebna, ker bosta tako Istra in Trsi pomagala s svojimi prispevki vzdrževati na§ deželni zavod.
Deželni zbor je razpravljal nato o boju proti malariji ter sklepal o deželni podpori za izsusevanje močvirja « O spadale« pri Ogleju. K tej točki se je oglasil k besedi dež. odbornik dr. Besednjak in izvajal:
Izvrševanje i« boljšanje močvirnatih zemljišč je vprašanje, ki zanima na prvi pogled predvsem furlanski del dežele. Kajti Furlanija je v taki meri preprežena z močvirji, da je boj proti močvirji eden najvažnejših gospodarskih problemov furlanskega ljudstva. Približno 20.000 hektrjev ali 60.000 njiv leži v vodi samo v tržiškem in červjnjanskem okraju. Po misliti moramo, da la ogromni kos furlanske zemlje ni le izgubljen za poljedelstvo, temveč da je tudi vir in vzrok zdravstvenega ugo-nabljanja furlanskega prebivalstva. Malarija in furlansko močvirje se ne dasta ločiti. Boj proti močvirju je-potreben 5» gospodarskih vzrokov, je pa tudi utemeljen in nujsn tz najpr-votnejših človeških vidikov. Umestno je torej, da žrtvujeta država in dežela za: te nesrečne pokrajine potreben denar. V Fttrlanip je ustanovljenih že več metiorecijskUi zadrug m tudi zasebniki so se vrgli na izsusevanje močvirij.
Slovenski del dežele nima mnogo močvirnate zemlje. Zato jc pa v goratem delu Goriške narava bolj skopa, polje redkejše, in zalo zemlja zelo dragocena. Slovenski kmetje se borijo z vsemi silami za sleherco krpo plodne zemlje. Vsak hektar močvirja, ki se spremeni v slovenskem d slu dežele v rodovitno zemljo pomeni za kmotsko prebivalstvo dvakrat večje vrednost kot v Furlan^s. Kakšne koristi bi bfta popolna odprava močvirja v slovenskem delu Gorifike je najočitaejse razvidno. Če pomislimo na Lijak. Ker Lijak in vsi nejgovi gorski pritoki niso regulirani, je za občini Ozeljan m Šempas izgubHenih ' 700 hektarjev ali 2100 njiv ravnine. Vsaka f srednje* kmetska družina potrebuje za svoj obstanek 5—6 hektarjev polja. Približno 120 kmetskih družin ali 500 ljudi bi torej lahko še živelo samo v okraja Ozeljan-Sempas. Ob Vipavski je približno 1000 hektarjev aH 3000 njiv zemlje, ki jo jc mogoče Iztrgali' sili vodovja in spremeniti v produktivno grudo. Če vzamemo v požiev močvirnato ozemlje v Rožni dolini, pri Privabi ozemlje med St. Petrom m Vrtojbo, tlolfcio Kožbansko, Kobariške Idrije in Pivke, v kolikor je doslej že razi^ca^ na, spoznamo, da je v slovenskem delu dežele približno 4000 hektarjev ali 12.000 njiv zemlje, ki kliče po melioracij. V primeri s Furia-nijo je sicer to ozemlje majhno, a za naše ljudstvo velike vrednosti. TuA če bi mogli zagotovili le 1000 sodeželanom obstanek' na rodni zemlji, hi bilo to veliko socialno delo.
Mi Slovenci smo prepričani, da nam bo v Italiji mogoče fzvrSiti ta socaalni čin. Kajti italijanska država ima v tej panogi zelo napredno zakonodajo. 2e skoei cel steri, srednji in novi vek se vojskuje Italija proti vo&Am navalom, ki ugonobljajo njeno poljedelstvo. Od 1.863.102 hektarjev usoCrii natega ozemlja, podvrženega o&ušenju m prenovitvi, je zboljšala od ujedinjenja do svetovne vojne 714.493 hektarjev kmetskega zemljišča. Ker jje vprašanje melioracije močvirij za Italijo najvažnejše vprašanje njenega narodnega gospodarstva, je postavila v boj zoper vodenje vso težo svojih državnih financ. Od leta 1870 do 1921. je plačala država v ta namen iz lastnih sredstev 491.570.000 lir. To je žrtev, ki fe vsega spoštovanja in vse hvale vredna.
Uverjeni smo, da bo slovensko ljudstvo v polni meri deležno vseh prednosti, ki jih nudi la napredna zakonodaja Italije kmetskomu prebivalstvu. V najkrajšem času bomo pričeli ustanavljati med našim ljudstvom melioracijske zadruge. Jaz bom glasoval sa predlog dež. odbora. Dež. odbornik P ase ali prevzame besedo la poudarja, da se izsuševalne aiočvirij vrši gladom zakona potom melioracijskih zadrug, katerim plačuje država 60% vseh stroikov, docira prispeva dežela z 10* in prizadete občine z 10%. Ostalo morajo plačati lastniki semljišč, ki so združeni v zadrugi. Zato j« potrebno, da ustanovijo Slovenci v vseh močvirnatih krajih melioracijske zadruge.
(Dalje ns IV. strasl)
Nall oglasi
[VAN FELC iz Črnega vrha, sedaj v Ameriki se išče. Komur bi bfl nun njegov naslov, se uljudbo prosi, da bć ga sporočil uprav-nišlvu «Edinosti».	1859
3DDAM dve postelji s hrano. Via Motmo grande 2, prodajalna sadja.	1866
PISALNI STROJI se prodajo fizredna prilika) Via Valdfrivo 33, II.	1864
STISKALNIC A za seno, skoraj nova se proda. Fajtftga, via Coroneo, hlev.	1865
LJUBLJANSKE VOZIČKE, breke, tovorne vozove s patent-kolesp, jermrrice itd., izdeluje solidno Franjo Bratma, strojno kolarstvo, Ajdovščina	53
KUPUJEM staro železo fn druge kovino po visokih cenah. Marchetti, Via Tesa 8. 1828
SOBA meblirana se odda. Via Coroneo 1, V.
1854
KROMPIR, lep. po 66, za prešiče po 50, fižol (Mandoloni) po 2.60. Via Milano 7. 1855
14 LETEN deček Želi vstopiti kot vajenec v trgovinic jesjhrm. Pojasnila: JBrandesia št. 845, Sv. Ivan pri Trstu.	1856
ŠTEDILNIK se proda. Via Trenta Ottobre 14, vratar.	1857
IŠČE SE družabnik za industrrjs&o podejtje v svrho povečave istega. Naslov pri uprav-ništvu.	~ 1858
KLAVIR, nemške sfvjetovne znamke, močan glas, se proda radi odhoda. Acquedotto 23, vrata 11.	1860
POSTELJA se da v najem. Via Coroneo 5, II.
1861
ŠIVILJA Angela Bizjak se priporoča za moške in žensk« obleke. Gre tudi na dom. Greta štev. 4.	1849
V SKLADI5ČU via Geppa 17 se prodap pc5 najznuernejših cenah zafjamčeno pohištvo? direktnega uvoza. Poročne sobe. popolne, z mizo in 2 stolicama L 1100, Fin-ejše poročne sobe od L 2000 niprej, jedilne sebe stoHcami iz pravega usnja od L 3000 naprej, pohištvo za vrt, kuhinjo, predsobo, garniture za društva, saloni, popolna oprema za pisarne, tudi posamezni kosi, siolke in naslanjači v veliki izberi, itd. Za prepro-, dajalce in hotelirje posebni popustf. Pohištvo v tranzita za. i-zvoz, ovito, po posebnih cenah.	1817
POZOR! Krone, bisere, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Bel-leli Vita, via Madonaina 10. I.	82
KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 10
KRONE, goldinarje plačujem po cena':, ki jih drugi ne morejo plačevati. Pondares 6, I. nadstr., desno.	57
STANOVANJE s pohištvom se proda. Skedenj, Via Pane bianco 688.	1850
ZDRAVILA, zagotovljena, prvovrstna, za ljudi sn za živino. Ribje olje najboljše. Švedske kapljice. Balzam in obliz za kurja oče*«L v lekerni v Sežani.	83/6
ODDA se postelja s hrano. Naslov pri uprav-nifttvu.	1851
SOBA s posteljo se odda. Via Torre bianca 6t. 14, III, dvorišče.	1852
POROČNE IN JEDILNE SOBE, priproste in fosejše, se prodajajo po zmernih cenah. SkladiSče pohištva via Udme 25.	1853
G. DOLUNAR Trst — Via Ugo Polonio 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic l^r valčkov razaih. velikosti lastnega izdelka.	79
dMaa Mm ;a sfssraj^ ia
„Naš Dom" v Trstu
regibtrovana zadruga z omejenim jamstvom
Podpisano načelniStvo vabi gg. zadružnike
TOMAŽEVA ŽLINDRA, z garantiranim! 18% fosforne kisline, raatopljrve v citronovi kislini se dobi in naroča pri Kmetijski zadrugi v Trstu, kakor tudi pri njenih podružnicah v Št Jaku, Avberju, Prestraneku, Kalu pri Št. Petru, Saležu in drugih.	1854
AUTORIZIRANA šola za strojepisje in kopiranje v različnih jezikih. Via Valdirivo 33, II.
1841
ZDRAVILA za vse živinske bolezni, redilni prah, fluid za konje, se dobi v lekarni v II. Bistrici.	28/4
BOSA nova z osmimi parcelami zemljišča se proda za L 12,600. Nadrozica št. 11 pri Gor-ianskem p. Komen.	1770
05A z dvema stanovanjema, vrtom, vodo v hiši m stavbeno parcelo, dve minuti oddaljena od kolodvora Rakek, se proda radi družinskih razmer. Pojasnila v občinskem uradu v Rakeku.	1799
voz z vzmetmi, v dobrem Naslov pri upravm-1811
BAKER, bron, med, svinec se plačuje po najvišjih cenah v via Scalinata 3, Fonda. 1313
GOSTILNO, v sredini mesta, pripravna za vipavska ali istrska vina, prodam po nizki ceni. Settefontane 34, prodajalna delikates.
1826
KUPUJEM vreče tn cunje po 30 stolink. Mc-Kno grande 20. Babič.	1845
MESARJU Prodam vso mesarsko opravo. Pojasnila v Vi« Giovannd Boccaccio 9, II. vrata 9.	- 1829
POSLOVODJA, prva moč, zmožen voditi tr-govino-knjigamo, dobi službo. Prednost imajo oni z večletno prakso. Poznanje ita-lijaaftftine, nemščine in slovenščine v govoru in pisavi neobhodno potrebno. Ponudbe na upravništvo pod «Poslovodja».	1831
ki se bo vršil v nedeljo, 15, oktobra 1922, ob 10 dop. v prostorih Tržaškega podpornega In bralnega društva, ul. Torreilanca 39, I. s sledeči.Ti dnevnim redom :
1.	Poročilo načelništva.
2.	Prodaja zadružnih hišic.
3.	Poročilo nadzorništva.
4.	Odobritev letnih računov.
5.	Predlogi načelništva in nadzorništva o uporabi čistega dobička.
6.	PriSfop k „Zadružni Zvezi v Trstu."
7.	Dopolnilna volitev načelništva. S. Dopolnilna volitev nadzorništva. 9. Slučajnosti.
644	NAČELNIŠTVO.
Razpis natečaja.
KMETIJSKO društvo v Vipavi proda večjo nmožroo Tomaževe žlindre. Kupci naj se zglasijo do 15. t. m.	1838
NATAKAR, z dobrimi spričevali, govori tri jezike, tfče službe. Gre tudi v Jugoslavijo. Franc Vogrinc, via Madonnina 13. 1846
15 LETEN deček, je dovršil dve meščanski Soli, govori slovenski, italijanski jezik, želi vstopiti kot vajenec v trgovino jestvin. Via del rrato 12, vrata 3, Vrdela (Čase ope-rate)._1847
ZAJCE, jerebice in drugo vsakovrstno divjačino v vsaki množina kupujem in plačam najvišje cene. Levičar, Via Anastasio 8, Trst.	1848
Županstvo občine Dolina odda potom natečaja delo za zgradbo mosta v „Šanci".
Ponudbe za prevzetje in za izvršitev rečenega dela je treba vlagati pismeno ali pa ustno pri tem Županstvu do 15. oktobra t. 1.
Načrt mosta in troškovnik sta izložena na ogled v občinskem uradi, v Dolini, kateri daja tudi vsa druga pojasnila gledč pogojev za oddajo na vedenega dela.
Županstvo občine Dolina. M5	Župan : Zobec.
rmzfiRNiLO.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da bt avtomobilska zveza Vipava-Opčine z današnjim dnem podaljšana do Trsta. Avtomobil bo odhajal redno ob 3. uri popoldn. izpred kavarne Fabris v ulici Fabio Sevcro in prih«yal istotam ob 8.30 zjutraj iz Vipave (646)	M. Ferjančič, Vipava.
zoBozmumn
izdeluje zlate, srebrne, porcelanaste in cementne plombe ter proteze iz kavčuka po
najzmernejših cenah. Ordinira ob ponedeljkih in torkih v Dutov-Ijah pri g. Leopoldu Sirca in ob četrtkih in petkih v Komnu pri g. Merkel. 647
PODLISTEK
ki
Spisal Msvricij Jokal Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan Koštial	in
— Pozen večer ej sicer že, tud* zvezde so se fte prikazal«, a vendar kopljejo ljudje na vrtih. Toda — mari so to ljudje? —Na hrušč korakov po^beda tu pa tam skoz kamneto ograjo kaka glava — toda — mari res gleda ta grava? — Metel se je zgrozil, ko je uzrl prvo glavtr. — Na tistih glavah ni bilo člove-BrTh obrazov! — Prostor celega obličja zavzema gnojna oteklina, ki spaja čelo z brado ter tako Iveri buči podobno kroglo. Oči, nos in usta — vse lo fe na tej gladki krogli oroačerso le s po&ameznimž odprtinami. Zato delajo ta zagonetna bitja k po nastopu paraka; zakaj njAove oči ne prenesejo svetlobe. Vsi obrezi so si enaki: vsak je gladka
rlošča, s katere je sleherni sled ustvarjajo-ega dela božje roke izbrisan. — Ni mogoče spoznati, kateri je moSSu, kateri ženski obraz. Tu<ž3 ma& otroci Že imajo teko obličje, — fn kakšna je govorica teh grozovitih pc5ast>? Zverinsko rjovenje, nič druzega. Morebiti vendar razumejo eden druroga? Tujec bi zaman želel govoriti tudi če bi se mu posrečilo premagali v sebi tisto strahovito zono m grozo, kakršna, cb pogledu na tako obličje smrti« tava dušo m tek*. — Me bel je korakal
hitno mimo teh žalostnfh lni in se je šele tedaj z vso zavestjo oddehnil, ko je imel zadnjo hHto za seboj.
Kako grozen kraj je to! To skupino hS zove jo «Rovia&», to je: razvaline. —
Tudi nadalje je cesta obrastena s travo do • Contracfe delia Sanit&,» kjer je na zavinku zasajenih šest akacij. Te so bili pripeljali semkaj Francozi; takrat so bile v Evropi še novost. — če se je hotel Metćl vrniti na Reko. bi bil imel krajio pot, ako bi si bil ' izbral stezo do Katinske kapnice (Cisterna | di Kalina). Namenoma pa je zavil semkaj na to cesto. ^ Hotel si je biti povsem v svesti svoje stvari Hotel je namreč zvedeti, ali je res Frankopanski grad popolnoma ločen od sveta. — Prvo poslopje, ki ga je našel pred seboj na cesti, ki drži proti Kraljevici iz doline Dražbe navzgor, je bil netkdanji grad Zrinjskih. Tudi ta je služil že za vse, tudi aa gledališče je služil krdelu popotnih igralcev; v tem času so ga rabili PavKnci za samostan. Ognomno poslopje! Niti deseti del ni obljuden; na troje vrata lehko potrka došlec, preden ga kdo Cz za enih vrat ogovori. Le v tem đelu se stanuje. — V težkih vratih je odprtina; skoz to pogleda glava s tonzuro na razb&ja-jočega tujca. Menihov obraz kaže sovraštvo do gostov.
Metel prosi prenočišča. Ne razumejo ga. Ce govori latinski, mu odgorort grški: 6« govori grški odgovore «dalmatinski«; na* sadnje ga v vseh jezikih blagoslovijo ter porinejo predenj majhen hlebček postružn&a*),
*) Poetružnik je kruh, napravljen iz postrga-nih ostankov testa
nafaknjen na dolgo palico*. Lehko odnese hlebček s palico vred ter s tesn lehko potuje dalje. — Nato sledi drugo veliko poslopje, j Dandanes ye cerkev in ima zvomk s komično j streho; v tisti dobi je b2o pa erarno poslopje: j solarna ali solni urad. Tu so stanovali uradniki. Uniformiran pol-gospod je stal zunaj pri vratih ter je potem zaloputnil vrata za seboj, in bri ko jje dospel dostec tja, je bito j pol-gospoda že videti na enem oknu in šele od tam, izza železnega omrežja, se je spo^til v razgovor z ob^kovafcem. S tem je je! Motel lepo nemški, nakar je tudi oni odjgovorS lepo nemški: «HSren Sie, sehen Sie —» sicer pa je Metšlu z uradno odkrtfc>sty» izjavit, da tacega človeka, ki prihaja iz Frankopanskega gradu, ni moči pustiti v erarno poslopje. «To je pač le naravno.* Tedaj fe Met Al zvedel, da so bili oni že opazili, Itako se fe on približeval z morske strani t — Tukaj zavrnjen, jo je mahnil na trg, ki je bil pravzaprav Stroka ulica. Na eni strani tega; trga je »Narodna kavarna, » na drugi pa «Albergo francese* («Francoski hotel*] — obadva sta namenjena prenočevanju gosUov. Toda kakor pred eno ta&o drugo kito so slale pri vratih z velikimi gorjačasai preskrbljene bojevite skupine, ki so že v naprej markiral« sve^e sovražno s&a-biče, vzdihujoč palice in vpijoč, naj ne poskuša tam vstopiti.
Moral je ostati sredi ulico. Iz kričanja je razločil najbolj pogosto besed! «Rovina» fen «SkrfljeTo». — Tudi odtod zavrnjen, je korakal <fe konca «Kavansko ulice* (Contrada del caffš») ter se ustfc^ti ored najlepšo hišo mesta, pred «Tomčevo U|o» (časa Tomaž), ki k> mogočen kamnat zid brni Dreti vetrom:
v vseh razpokah zidovja je raslo vse polno rdočccvetnega luč ni k a (verbascum). — Pred okraSenimi vrati, ki so imela železno omrežje, je poskusil Metel obuditi usmiljenje. Predenj je stopila stara žer.a. Toda ta mu je toliko blebetala, da ni mogel priti do besede; z i zagovori, ki so si med1 seboj nasprotovali, je
{»rosilca odpravljala. Zdi se, da je bila priprav-jeoe zadrževati Metela z govorjenjem do jutra, pustiti ga v bi5o pa ne. Zadnji izgovor je bil ta, <ia gospode ni doma — toda okna' so bila vsa razsvetljena! —
— Tedaj se je obraal Metel proti «Portiču* • (malem pristanu), gredtoč prek cesle, ki drži J nali slovečim «Squerom» (ladjedelnico), ki ga je bil xgr*&4 Karel VI. ( v 1. polovici 18. j stoletja); tam se pričenja tista skupina hiš, ki se zwve -Calle ICarmska»; ulica se imenuje1 Contrađa de Hrtich (Hrtičeva ulica). Samih premožnih gospodarjev hiše — njih vrtovi držijo doli v ljubko dolino «Dragt>» in so polni čreše&j, breskev fn figovih dreves; J kamnate ograje so opletene z vinskimi braj-dami. — Ko je tukaj potrkal pri neki hiš: na vrata, da b4 zaprosil prenočišča, so mu od- j govorili s te«n, da so nanj ustrelili s puško iz : okna. Krogla, ki jo je nasprotni zid odbil, je! bila v dokaz, da odgovor ni bit šala. Po strelu pa mu je zaklfcal neki surov, globok glas:' •Pojdi nazaj v RovmoU — Torej tudi tukaj so že obveščeni! —
Na grebenu griča, ki je nasproten lepi do-Knžci «Dragi», stoji druga skupina hiš, ki jo savejo Banj; za njo je dolina Lukcš, ki je obnmsfsna s prastarimi jeseni bresti in cerf.
Prekrasno pribežališče vsakemu prega-, niancu. — Pri hišah, skritih v globini pra-
gozda, je Metel zopet drugače skti^pJ, da bi prišel pod streho. Igral je preganjanega junaka.
Prebivalci teh hiš so zmirem živeli v lepi slogi z ljudmi talce vrste. A vendar ga niso vzeli pod svoj krov. — «Čc si tudi sam Sikanderbeg (albanski junak), tukaj ne prideš noter, ako si bil le enkrat v Fran! opanskem gradu!» — Tedaj so tudi tukaj že obveščeni! — V tihi noči je stopal Metel daljo. Dospel je na ono golo reber, ki se spušča od doline Drage proti Reki. To je pust, sk»l; at krti j; tam raste zgolj garjavi mleček in brinje; v zvezdnato nebo štrli ogromen lesen ^riž, okrog katerega bohotno raste konopljik;. (laška vrba, agnus castus). Blizu, v g!oboki tkalni cfruplini, ki ima obliko žrela, je bila cisterna, katere streha je bila zaprta z *ža-bicc», ker je voda tukaj zelo v čislih. Severno od dupline je v skali neka votlina, ki je s pomočjo enostavnega kupa kamenin prelvor-jera v človeško stenovališče. V tej «koči» iz kamenite dobe stanuje čuvaj te cisferne; on ima v rokah ključ tiste žabice. Popotnikom in romarjem po navadi odklepa cklerno ter dobiva cd njih za to kako bomo miloSčino. — Puščavnik se je pravkar pripravljal nn kosilo: ulovil je bil suslika (mus citellus, gloda-vec, podoben polhu in veverici, živi pa v podzemeljskih duplrh), tega je pe&el ni lesenem ražnju nad brinovim dračjem. Gotovo« beren obedek! — Metel je poskusil svofo prošnjo za prenočišče tudi pri tem mežu; kazal mu je na dlani svetel tolar in spustil srebrni denar tudi na tla v dokaz, da res lepo zveni. Troglodita pa s tem le ni izvabil i* njegove votline.
Itf.

4 Trstu, dne 8. oktobra VT£Z
Dr. Besednjak jen^je izvajanja drja JPoscoli-ia rta znanje in pripominja, da se vrtijo že priprave za osnovane melioracijskih zadrug. Med Slovenci nimamo doslej Še niti ene. Melioracijske zadruge so edina pot, ki nas pripelje telo cilja.
Nato se je vršila razprava o različnih manjših zadevah, kakor o podpori za vodnjak v jštomažu, o nabavi bolniškega1 avtomobila za £eleni križ r Gorici, o mali spremembi v goriškem stavbnem redu itd.
Deželni zbor se je pečal tudi a vprašanjem pokojnine učiteljem in njihovim vdovam ter spremenil sklep predzadnje seje. S tem je zadostil zahtevam našega vpokojenega učitelj' etra, kajti poriiek pokojnine velja odslej naprej za vse vpokojeace brez razlike.
Ob sklepu je dež. -odbornik Ignacij Križman stavil na dež. glavarja drja Pettarina dve interpelaciji. Zahteval je, naj se prejme cesta Strpnik-Sebrelje med sidadovne ceste in vprašal, kaj je s cestnimi odbori. K temu vprašanju ga sili stanje cest, ki vodita iz Dornberga do Železnih vrat in iz vasi Dorn-berg na kolodvor. Dež. odbornik Kari Treveri zahteva, naj se sprejeme cesta Idrija-Dole med skladovne ceste in vprašaje dež. glavarja, ali bi ne bilo mogoče plačevati učiteljem iz Notranjske stanovanjske doklade že sedaj, preden se raztegne šolska zakonodaja Goriške na Notranjsko. Če hočemo to doseči, se morajo oživeti okrajni šolski sveti, ki bi na "lasino odgovemtost odredili takoj izplačevanje imenovanih doklad.
Dr. Pcttarin jemlje želje in zahteve slovenskih poslancev na znanje in zagotavlja, da bo •dež. cdbor ukrenil vse, kar je v njegovi moči.
Imenovanje učiteljev v tolminskem okraju, nova sola v Bovcu, Okrajni šolski svet v Tolminu nam poroča: V zadnji seji okrajnega šolskega sveta se je sklenilo predlagati za definitivno imenovanje sledeče učitelje m učiteljice: Bratina Milena v Podbrdu, Bogataj Stanislav v Planini, Kogoj Peter v Poljubinju, ;Slergulc Alojzij v Čezsoči, Til!y Ana v Sedlu, Tiily Marija v Breginju, Ursič Milena v Čezsoči, Paulin don Alojzij, katehet v Tolminu.
Radi pomanjkanja učiteljskih moči se je premestilo nekoliko učiteljev.
Okrajni šolski sve je dovolil sezidati novo Šolsko poslopje v Šebreljskem Vrhu.
Otvoritev nove šele v Bovcu. V navzočnosti bovškega prebivalstva m vseh oblastnij se je preteklo nedeljo svečano blagoslovila, nova ljudka šola v Bovcu. Je to krasno trinad- j .stropno poslopje. Ob tej priliki so govorili g.j Civilni komisar, kom. Giordano, bovški g. dekan, šolski voditelj g. Ursič in g. župan Dur java.
Ob enem se je praznovalo odkritje plošče, 'iti se nahaja na šolskem hodniku, z napisom: ' Iz vojnih razvalin, napojer.ih z italijansko 'krvjo, jc vstala ta šola večja in lepša v letu Danteja — 1921.»
Darilo < Banca d'Italia*. «Banca d'ltalia» je darovala ob priliki otvoritve svoje filjalke v Tolminu 1500 lir za Škodnikcv konvikt in 500 lir za «Asilo infantile» (Otroški vrtec).
Slab plen. Boštjančrč Anton, 38 let star, doma iz Št. Petra, je imel nenavadno čast, da so ga po noči obiskali tatovi. Prebrskali so mu vse, a niso našli nič posebnega razen cigaret in torbice. Ker je padal ravno dež, so si izposodili še dežnik, ki ga pa do danes še niso vrnili.
Krompir je izginil. Kmet Pičulin Jožef iz Grgarja je naznanil orcžr.ikom, da so mu vojaki, ki popravljajo vojaška pokopališča pokradli z njive deset kvintalov vkrompirja in; 150 kg fižola poleg drugih pridelkov. Videl' jih je pogosto na svojem polju. Izkazalo se je sicer, da je množina naznanjenega krompirjaj malo previsoka, tudi niso mogli spoznati no-] benega v Grgarju nastanjenega vojaka za ene, ki so jih videli na njivi. — Kmet ne bo rajbrže dobil nič povrnjenega. To ni edini slučaj, da se ljudje pritožujejo radi tozadevnih pcljakih tatvin. Povrnjeno dobijo pa škodo le malokdaj, ali celo nikoli.
Brez dela. Nemec Leopold, star 23 let je bil odsoten za nekaj časa iz doma, mej tem pa se je priklatil neznanec v njegovo stanovanje in mu ukradel dežnik v vrednosti 30 lir. Šel je zadevo naznanit orožnikom, ko pa se vračal od njih, je srečal tujca, ki je šel z njegovim dežnikom v rokah po cesti. Ta je povedal orožnikom, da je sobni slikar Siniga-gHa iz Trsta, via Cavana 11, ki je vzel dežnik samo zato, ker je šel preveč dež, da bi mogel iti dalje v Gorico si poiskat kakega dela, ker je že dolgo časa brez službe.
Tepcu. Neki Hlede Anton iz Solkana, je bil stopil v enega izmed barov na via Campo-sanlo. Tam so ga dobili fašisti, ki so ga tako natepli. da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
Zanimiv konjjres. Preteklo nedeljo je imelo furlansko filološko društvo svoj tretji kongres v gledališču ^Verdi* v Gorici. Bilo je navzočih mnogo kongresistov, med drugimi so poselili kongres tudi senatorja Bcmbi-g in Morpurgo, komisar Pettarin, župan Bonne in še polno druge gospode iz Vidma in drugod. Pozdravni govor je imel v lepi furlanščini prof. Ugo Pellis, župan Bonne je govoril italijanski, v furlanščini je govoril zopet komisar Peltarin- Svoječasno so bile razpisane nagrade za furlanske pesmi in dramo. Prof. Pel-Ks je podal o uspehu svoje poročilo; dobili so 13 pesmi in 6 dram, dalje tudi tri dela v prozi. Ena drama je dobila prvo nagrado, pesmi in proza so dobile večina le drugo ali tretjo nagrado. Na hiši glotologa G. Ascoli so odkrili spominsko ploščo. Po vsein tem se je vršil komer z.
Sami so si postregli. Poštar v Grgarju, Milost Franc, je že brezskrbno spal spanje pravičnega, ko so v njegovi gostilni neznani gostje brez njegove vednosti lepo jedli in pili. Z vetrihi so bili odprli v hišo, vlomili v blagajno, a niso našli več nego 30 lir denarja. To jih je očividno jezilo. Vsaj žejni in lačni niso hoteli iti od hiše. Odrezali so kg sira, pol kg salame, prinesli so liter vina in tri kozarce; ko so vse to lepo v miru povžili in popili, so nastavili steklenico in kozarce lepo skupaj, vgasniH so luč in lepo odšli brez vsakega šuma. Plačali seveda niso nič. Ko je poštar vstal, se je nemalo čudil nove vrste gostom, ki se sami strežejo in le vesel je moral biti, da gospodje tatovi niso dobili v blagajni več kot 30 lir. Drznost tatov postaja res že zanimiva in veselo romantična.
Tnfec smrtno ranjen in oropan. Pred par dnevi se je pripeljal v Gorico iz Vidma neki Polenta Rutti- star 27 let. Prišel je ©brskat Gorico, ker jo je poznal še izza vojne. Proti večeru je začel iskati prenočišča in ponudil se mu ja neznanec, da mu bo pomagal najti prenočišče. Res je šel i njim,. Ko ga je zapeljal na prosto, tedaj pa je zahteval neznanec, naj mu pokaže, če so v redu dokumenti. Mož nič hudega iluteč, je res odprl listnico in pokazal iz-
kaznico. Ta pa, mu je iztrgal listnico iz rok in ob onem ustrelil z revolverjem na tujca. Ta je padel onesvešćen. Dobili so ga šele okoli 2. ure po noči slučajno, ko so šli mimo. Prenesli so ga v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer se nahaja v težkem stanju. V listnici je bilo 829 lir.
Ntaarsdei dogodsk se je zgodil v Selcu pri Črnrčah. Posestnik Jožef Mer molja je obhajal z žena Marijo zlato poroko. Isti dan se je poročila njiju najmlajša hči Sla-vica. Isti dan je prišlo od najmlajšega sina iz Rusije, o katerem smo mislili, da je umrl, pismo, v katerem sporoča, da je še živ. Morate si predstavljati veselje v družini!
«Prosvetna zveza v Goric'*. V četrtek se je vršil v Gorici c4> precejšnji udeležbi ustanovni občni zbor Prosvetne zveze v Gorici. Izvolil se je odbor, razpravljalo se je o bodočem delu. V »Prosvetno zvezo* se je priglasilo že veliko število društev.
ŽIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
■o m mri c. mu. - utm vm.
>«amitkm ftinlca ta rmrvainkUi K Č. SI. 2K.9M.S9f
M*	kjMvktelMtaSt
Književnost in umetnost
Poverjeništvo «Goriške matice» za Trst
je v ul. Molin a vento št. 7 (prodajalna fccžj na uslugo ves dan od S.—19. Knjige «Goriške matice« za leto 1923. so sledeče: 1. Veliki Koledar 1923; 2. Dr. Pavlica: «Si-rahova knjiga3. Dr. Gradnik: «Zlata srca». Naročnina, ki jo je treba plačati vnaprej, znaša letos za vse tri bogato ilu-4. stri rane knjige samo 4 (štiri) lire. — Trža-čani, napravimo vsak svojo dolžnost!
Nov list. Kot čujemo iz zanesljivega vira, izide ob novem letu nov ženski list, ki se bo imenoval «Slovenka». 2e dolgo časa se je pečala skupina ljuti* z mislijo, da je potreben resna urejevan ženski list, ki se bo z vso vnemo posvetil važnam ženskim vprašanjem današnjega časa ia ob enem skrbel tudi za primerno zabavo. Ta misel se je približala svojemu uresničenju, zagotovljena je krasna povest priznanega slov. pisatelja in p&ljudni čflanki izpod peresa izborne po zna vate Ijice ženskega vprašanja. Za danes sanao- to. Vse drugo bo naznanjeno še pravočasno.
Važno! Izšla je knjižica, ki vsefe.ii.je vsa navodila in dc&cčbe za prejemanje invalidske pokojnine oziroma vzdrževalnih prispevkov starišean, sirotam in vdovam po vojakih, ki so v vojni paidli ali izginil*. Knjižica ima za prilogo tudi vzorce za vse potrebne slučaje prošenj. «Knjižica za invalide* stane L 2'50, po pošti 30 stotink več. — Pri pošiili&tvi po pošti naj se nakaže denar prej. Tudi po povzetju se ne bo pošiljalo, ker so troški nerazmerno večji. Knjižica se naroča pri pol. društvu cildinost* v Trstu.
nO
LISTNICA UREDNIŠTVA
Radi preobilega gradiva smo prisiljeni, da prosimo svoje cenj. sotrudnike, naj imajo potrpljenje.
poročila.
Tuja valuta oa tržaškem	trgat
Trst, dne 7. aktobra 1922.
odrske krone......................—.85.---.95
avstrijske krone........ .	—.03®/, (»3"/,
češkoslovaške krone..............78.50,— 79.—
dinarji . . •....................34.40.— 34-80
leji .t,.....................14.—.— 14*50
marke ........• •••••	1.05.— 1.12
dolarji..........................23.35— 53.45
francoski franki....... . .	177 25.—17775
švicarski franki •	43*>.—.—439*—
angleški funti papirnati......103.—.—103.25
angleški funti, zlati.......111.25.—113.25
napoleoni .......... • .	89.--90*—
ODVETNIKA	84
Iz Trsta, via Frtfl FM & m (tel. 26-50) sprejemata
svoje klijente iz sežanskega okraja
vsako soboto
pri AMFU v SEŽANI
PRILIKA! I
La Societo Anonima Trlestina di Trasporti ^
Trst, via Corlo Ghega 3, tel 2487
prodaja po zelo nizkih cenah
Konje za vDžnio, težke in ichKe ter luksuzne bonje.
Kočije vseh vrst, žardinjere, vozove. Opreme za kočije In vozove kakor tudi vse druge potrebščine. 63t
AMBULATORIJ
za spolna« siftlltttno, kožne in otroSk«
bolesni
44
D.ra (s. & A. De Uo
Specialista spopolnjena na pariški kliniki
in
Moderno zdravljenje sifilitične bolezni, zoženja
vnetja cevi in kapavca. Preizkušnja krvi za ugotovitev sifilitičnih okuženj Sprejemata od 10 do 12 in od 14 do 17. ari ca, Plazza NicoM Tommasao (PJazzutta) S
Tvrdka
ine SUH
cio Hnzzini 36 m s.
(prej Via

naznanja svojim cenj. odjemalcem, da si je priskrbela za prihodnjo sezono veliko izb ero volnenega blaga za moške in ženske, kožuhovin, žameta, volnenih šerp in rut, kakor tudi fuštanja, belega in barvanega ter raznovrstnih okraskov.
h P9 sinji ni
2a
Mi i Mi!
Vedno novi dohodi
izgotovljenih oblek po meri za moške in ženske, paletots, nepremočljivih plaščev, nogavic, perila, klobukov, preprog, vzmeti, žimnic, dlvaaov itd.
KFojiičnicfl mm im
Uradnik!! Ako se želite dobro obleči, z malimi stroški In pod dobrimi pogoji, obrnite se vedno !e na najstarejšo in najboljšo prodajalnico na obroke
SI. JERALLA — Trst
XXX. attabra 3 9 (prej Via Cascrraa)
33
Maja u itatel
Cevuarnica
MICOLICH
23
Trst »in thDne 32 (vesel L' Arfosto)
(prej Bel ved ere)
Izbera moškega, ženskega in otroškega obuvala Sprejema naročila m popravila. Lastna delavnica. - Usnje zajamčeno. Ceae nizke.	Postrežba točna.
Zaloga pohištva 54
ANTON BREŠČAK
Gorica, Via Carducci št. 14
(prej Gosposka ulica).
Doma kar manjka naj pregleda vsak — vse naj napiše si pri dnevni luči — omare mize, stole, posteljnjak — in vse kar rabi sploh v domaći kući. — Kar manjka, to mu preskrbi Breščak — štirinajst številka ulica Giosue Carducci.
tftltfon 4-50

M KfSift In zMo ptt-
Trsf, Piozza 6AM1 šL
8	(prej Barriera)
UaiRO SKLADIŠČE KLOBUKOV
dežnikov, belih in pisanih, žepnih robcev, možklh nogavic itd.
Trsi tem I. L !!!. K. IMEL itev. 24.
vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobro. — Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3-
(Hotel Europa) telefon 44-23. sz^r^^i^iT^^^^i manmBMM
Krone, srebro, zlato, diamante, . briljante in platin
kupujem po najvišjih cenah.
\m ALBERT PS9H. 1 lil
10
'i
SfsaišjaSežeia

n^JliofjSi kovin dodatek \iMimu, mmoficnega okasa.
Sniro s figovo kavo „LEVANTE" pripravi gospodinja Izborno kavo brez aii ie z malim dodatkom kolonijalne kave. — Vsled tega naj ne manjka ta v nobenem gospodinjstvu.
Zahtevajte vedno ikav© „LEVftHTE" z našo znamko. Prva tovarna figove kave „Levante" Lesar & Lutta, Trsi4 Via C^fpšsan 10-12, Telefon 34-03
niiDUTifhr—m a te

agamPTi' iEgar>*maKBža.
I
FRfiHC SfiUKIS, Sonca. Gosposka ulica sedal Via Carducci št. 25.
naznanja slavnemu občintvu. da ima veliko izbero SSvalnih več vrst za krojače, Šivilje in čevljarje
iz nalbsilšiii nemških toya?en, Ktsižrs Jamči 10 let.
Dalje velika izbera dvokoles. Izjemno prodaja tudi na obroke. — Ceniki na zahtevo poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica.	61
Urarna In zlatarna
Lorenzo Macor
Trst, Via Udiite 26."
Velika Izboa d. zlafeiSu m srefermae
Predaja a trii m iMi h ugodil cuat.
Ob nedeljah se zgLasttev v via Udi ne 33, III.
msm
ALSESANDRO LEVI-MINZI vi-d*,.^ttori 1
OHiSTVO
In
via Halcanton 7-13
Absolutno
konkurenčno ceno. 67>
Podružnica v Trstu.
vogal via UalMo 27 — m 30 mm ll
lzvriyje vse banžne posle.
Kupuje !n prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje jugoslovanske krone. — Izvršuje nakazila SHSkron v Jugoslavijo. Sprejema SHS krone na obrestovanje po dogovoru.
Vloge na knjižice v Lirah obrestuje
pT» po 3 3|4 °1o netto
Vloge na tekoče račune po
Vezane vloge obrestuje najugodnejše po dogovoru.
Glavni sedež banke: LJUBLJANA.
Podružnice: Gorica, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Brežice, Novlsad,
Sarajevo, Split, Metković.
DelnISka glavnica In rezerve: SHS kron 1SO.OOO.OOO.—.
Tel. št 5-18.	Uraduje od 9 do 12 7, in od 14 V, do 16.