¥.h.h
KI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom „Koroški Slovenec'*, Wien V., Margaretenplatz 7 Rokopisi se naj po-šil jajo na naslov: Zinkovsky Josip, Wien V., Margaretenplatz 7.
Lisi
vet politiko, gospodarstevo m prosveto
Izhaja vsako sredo
Stane četrtletno : K BOOfr—
Za Jugoslavijo
četrtletno : 26 Din.
Posamezna številka 700 kron
Leto HI.
D u n a j, 17. oktobra 1923.
Št. 42.
Koroški Slovenci, kako bomo volili?
Ali bomo vciiii socijalne demokrate?
Ne. Zakaj ne? Zato, ker je socijalna demokracija zoper vero. Pa pravijo socijalisti : vera je zasebna reč, to se pravi, v verske reči se ne vtikamo. A to ni resnica. To je le pesek v oči za dobromisleče. V resnici je soc. demokracija najhujša nasprotnica katoliške vere. Evo vam dokaze!
Celi socijalizem je sezidan na podlagi materializma, t. j. brezverstva, je torej sam v sebi protiverski. Znani voditelj nemške soc. demokracije, Bebel, piše v svoji knjigi: Hie Soziali-smus, hie Christentum, str. 16.: »Socijalizem in krščanstvo si nasprotujeta kakor ogenj in voda“. Socialistični evangelist Engels pravi: »Mi smo veri enkrat za vselej napovedali vojsko in se malo brigamo za to, da nas imenujejo ateiste" (brezverce). Socialist Orti trdi: »Mislim, da bomo, ako imamo enkrat socialistično državo, prav lahko obračunali z vero". Rudeči časnik „Arbeiterwille“ piše v številki 213. dne 77V1I1. t. 1. v članku: »Kinder und die Politik" i «celeče: »isa mesto iažnjive nravrio-vefskč vzgoje mora stopiti svobodna morala," to se pravi, morala, nravnost brez Boga; »namesto krščanskega nauka, ki nima nobenega praktičnega in nravnega pomena, poduk v morali, to je toliko kot prazen nič. L-.jd2tl. so s6č. demokrati v Berlinu sklenili, da morajo biti njihovi poslanci in kandidat) ii.terkonfesijonelni, t. j. brez vsake vere. Retavno je v nemškem državnem zboru ob priliki neke proticerkvene razprave zaklical saksonski minister in socija-listični poslanec Fleissner ob koncu svojega protiverskega govora med burnim odobrava-njen^vseh soc. demokratov: »V današnji državi nima vera več ničesar iskati".
Soc. demokracija ima na svojem programu ločitev cerkve od šole, to se pravi, ona boče krščanski nauk, križ in Boga vreči ven iz šole. Ona nadalje zahteva razporoko ali ločitev zakona. Socijalist Bebel proglaša v svoji knjigi, »Die Fran" sploh prosto ljubezen, t. j. nečistost in prešestovanje kot čednost. Močno je zadnji čas med socijalisti tudi gibanje »Proč «d Rima". Na tisoče delavcev so že zapeljali v Avstriji, zlasti na Dunaju k odpadu od katoliške vere. Na Dunaju je pred kratkim socialistični občinski odbor pregnal brez vsakega razloga, iz samega sovraštva do cerkve, usmiljene sestre iz sirotišnic, ki so jih doslej vodile s toliko požrtvovalnostjo. V Encelsdorfu na N. Avstrijskem so nedavno soc. demokrati znosili na nekem travniku celo grmado nabožnih knjig, molitvenikov, katekizmov itd. skupaj in so jih med divjim krohotom sežgali In sicer ob navzočnosti otrok, ki so plesali in peli okrog ognja.
Takih In enakih Izbruhov verskega sovraštva bi se še dalo mnogo navesti.
Ali bomo volili z „Einheitsfronto“?
Stopaženlkakornel Zakaj ne? Zato, ker so v njej združeni naši najzagrlzenejši narodni In deloma tudi verski nasprotniki, t. j. velenemci, Bauernbundovcl la tudi nemški fcršč. soc., pravi konkubina!. To so tisti, ki za
nas nimajo drugega imena kakor „čuši“. To so tisti, ki nam ne privoščijo nobenih narodnih pravic, ne v uradih, ne v šolah in niti v cerkvi ne več. To so tisti, ki bi nas radi kar čez noč ponemčili, da bi padli kot zrelo jabolko ban-krotni Nemčiji v naročje. Tisti so, ki so po plebiscitu pregnali celo vrsto slovenskih duhovnikov iz Koroške in jih sedaj nadomestujejo z nemškimi, tako da verni Slovenci niti besede božje ne slišijo več v maternem jeziku in se še celo na smrtni postelji ne morejo spovedati. Ali ni to vnebovpijoča krivica? Tisti so, ki so nam pred plebiscitom dajali zlate obljube, da nam ne bo treba plačevati davkov 10 let ne, da bo imel kmet v Avstriji zlate čase, sedaj pa izpolnjujejo te sladke obljube tako, da nam nalagajo ogromne davke, davke take, da se nam prej še sanjalo ni o njih, kakor n. pr. dohodninski davek po dveh tako slabih letinah, prisilno posojilo, Lohnabgabe in te naravnost blazno visoke prejemščine. Osel gre samo enkrat na led, pravi pregovor. Ali naj greš ti Slovenec drugič, tretjič?
Državo hočejo sanirati. Dobro, naj jo le! Vsaj smo tudi mi za to. Ali, naj pritisnejo na velekapital, na jude in njihove banke, na veleindustrijo, ne pa na ubogega kmeta! Tako se država ne sanira, da se uniči kmet, poruši steber države. O taki sanaciji, taki operaciji bi se lahko reklo: »Operation gelungen, Patient ge-storben".
V svojem volilnem oklicu pravijo »Ein-heitslistarji":	»Die gemeinsame Wahlbewei-
bung — — soli die Voraussetzung zu den von alien Osterreichern erwiinschten Zusammen-schluss aller deutschen Stàmme schaffen". To se pravi: Einheitsfronta naj bo »podlaga od vseh Avstrijcev zaželjene združitve vseh nemških rodov," to je toliko kakor priklopil1, e k Nemčiji. Mi pa smo Slovenci. Smo li mai leta 1920. glasovali za sputano Nemčijo? Naj li postanemo še večji berači? Ali ne tičimo že sami dovolj globoko v blatu, da bomo še druge vlekli iz še večjega blata? Nc, taki bedaki pa nočemo biti! Na glavo pa še res nismo padli. Zato pokažimo 21. oktobra »elfiheitsfrontlerjem" figo In
vo imo Koroško slovensko stranko!
Kajti le .ta edina zastopa naše koristi, koristi našega kmeta in delavca. Ona stoji na trdno verskem stališču, ona brani pa tudi naše narodne pravice. Nam koroškim Slovencem se gre predvsem za naš narodni obstanek. Nemci nas hočejo pred svetom utajiti, nas narodno uničiti in vsako sled za Slovenci na Koroškem izbrisati. Slovenci! Se 11 ljubite svojo mater in cenite to, kar vas je or a učila in vam ona zapustila, milo besedo materno? Ali vam ni ljuba in draga ta beseda, ali vam ni sveta ta zapuščina drage vam mamice, ali je ne boste branili do zadnjega zdihljeja? Alf vam ni draga dedščina vaših očetov, za katero je tekla njihova srčna kri v bojih z Iju-tim Turčinom, ta biserna zemlja slovenska? Tujec vam jo hoče vzeti, vaš nestrpni narodni nasprotnik. Potujčiti hoče vaše otroke; boče, da bi za zmiraj umolknila slovenska govorica
na Koroškem, jezik materni, katerega nam Je dal Bog. Zato to nasilno ponemčevanje v šolah in cerkvi!
Ne, svoji zemlji, svojemu jeziku, svoji materi se ne odpovemo! Na svoji slovenski zemlji hočemo biti in ostati svoji gospodarji. Svojo domačo grudo hočemo braniti do zadnjega!
Koroški Slovenci! Ako hočete še ohraniti slovenske duhovnike, ako hočete še poslušato besedo božjo v maternem jeziku, tedaj vsi na krov! Vsi na volišče!
Prihodnje volitve so silne važnosti. Gre se zato, da pokažemo svetu, da smo še tu, da še hočemo živeti, da se ne damo zatreti. Če pri volitvah propademo, potem smo bili. Pri Društvu narodov nas ne bojo šteli več. Zato je vsak vaš glas neizmerne važnosti. Zato se nihče ne sme odtegniti volitvam. Izdajica vsak, narodni izdajalec, kdor ostane doma!
Agitirajte neumorno za volitve! Žene, spravite svoje može na volišče, možje žene, dekleta xante in narobe! Za bolnike in onemogle ljudi preskrbite vozove!
Dne 21. oktobra zakličemo z glasovnicami v rokah tako silno, da nas bo slišal ves svet: Koroški Slovenci še živimo! Živela Koroška slovenska stranka!
Slovenec si na Koroškem ne sme kupiti hiše!
Koroški Slovenci nimamo lastnih šol m učiteljev, ne moremo povsod poslušati slovensko besedo božjo, ker se nastavljajo na slovenskih župnijah nemški duhovniki, ki ne umejo našega materinega jezika, uradniki so sani Nemci, ki našega jezika niti slišati ne morejo, pri sodnijah ga nočejo razumeti itd. itd. Nobenih pravic, pač pa veliko dolžnosti; za plačevanje visokih davkov smo dobri. Povsod se nas zatira in se nam odrekajo najnavadnejše narodnostne pravice: izobraževalne, govore je treba dati cenzurirati, župana se nezakonito odstavi (ministerijalni uradniki so povedali, da je deželni odbor nezakonito postopal), ker je objektivno vršil ljudsko štetje, župnika se kaznuje, ker je rabil slovenske kuverte. AH to še ni vse. Slovencem ni dovoljeno kupovanje hi$» To je nov način zatiranja, s katerim se misi pregnati koroške Slovence z rodne grude.
Delavec — domačin — J. Valentin se Je vrnil spomladi leta 1921. iz Amerike, kjer je delal 9 let, in si s krvavimi žulji pridelal in prP hranil večjo vsoto dolarjev, s katerimi si je hotel v domovini ustanoviti svoj lastni dom. Vrnivšemu se v svoj rojstni kraj je ponudil začasno stanovanje njegov brat. V par dneh na»-to je slučajno izvedel, da je na prodaj sosedna hiša: gostilna z malo kmetijo, ki je last pivo-varnarja Grbmmerja v Celovcu. Sel je torej h
Koroški Slovenci, volila' ! Glasujte 21. oktobra 1923
sklenjeno za
Koroško slov. stranko!”
g. Grommerju in kupil od njega hišo za 1700 dolarjev, katere mu je na podlagi kupne pogodbe ob prisotnosti prič tudi takoj izplačal. Prodajalec se je zavezal, da bo poskrbel, da se posestvo tekom treh mescev prepiše na njegovo ime. Minuli so trije mesci, ali ker zadeva še vedno ni bila urejena, se je obrnil kupec na prodajalca s prošnjo, naj potrebno ukrene, da se hiša prepiše ali na da denar nazaj, da si bo mogel kupiti kakšno drugo posestvo. Pivovar-«ar Gròmmer mu je nato pismeno odgovoril, da je on hišo pravilno kupil in plačal, da je torej njegova, ali da še ni prepisana na njegovo ime je kriva okrajna „Grundverkehrskommis-sion“. Nato se je obrnil kupec na g. Neutzlerja in poslanca Gaglna, da bi ona posredovala, da i se hiša prejkoslej prepiše na njegovo ime. Odgovorila sta mu pismeno, da je proti kupčiji na- I stopil Heimatdienst, in sicer vsled tega, ker je kupec v sorodu z ljudmi, ki so glasovali za Jugoslavijo. Koroškemu Slovencu na slovenski zemlji (Koroško Korošcem!) torej Heimatdienst ne dovoljuje nakup hiše, ker bi bili o-groženi s tem nemški interesi. Ubogi kupec, ki je dolarje težko prislužil, je čakal čez dve leti zastonj na ugodno rešitev.
Šele „Kor. Dom.“, glasilo Heimatdiensta, je zadevo rešila. Meseca julija je prinesla notico, da je gostilno pri Simenčiču ob Dravskem mostu kupil sedanji najemnik gostilne Hans Fertschnig, vrl Korošec. Hišo je za vsako ceno hotel imeti nek Jugoslovan, katerega družina se je posebno odklikovala ob času zasedbe od Jugoslovanov. G. Grommerju se imamo zahvaliti, da hiša ni prešla v jugoslovanske roke.
Prvič moramo ugotoviti, da „Kor. Dom.“ laže, ko piše, da se je njegova družina posebno odlikovala za časa jugoslovanske zasedbe, ker se je g. Valentin nahajal 1. 1920 s svojo družino še v Ameriki; drugič pa bo samo na Koroškem, kjer vladata Heimatdienst in Heimatschutz mogoče, da proda bivši lastnik posestvo dvakrat, pred n o se je prva kupna pogodba razveljavila. V drugih kulturnih državah se prodaja tuje lastnine kaznuje, naKoroškemsitakčlovek zasluži pohvalo in priznanje. Po-
PODLISTEK
Polnočni godec.
Po narodni pripovedki zapisal Križman Josip.
Prelepo je Klopinjsko jezero. Biser v Podjuni ga je imenoval naš koroški pesnik Lisič-jak. Prekcasno jezero vam bom ljubi Korošci opisal drugič. Danes pojdimo od Klopinjskega jezera po poti, ki nas pelje v Grabaljo vas. Nad to vasjo stoji cerkvica sv. Danijela in o-fcoli nje je pokopališče.
Nekoč je sedela pri Volavčniku v Gra-balje vasi večja družba možakarjev pri sladkem vincu. Veselo so se pogovarjali. Kratek čas jim je delal godec doma iz Dobile vasi..Ta godec je bil velik siromak. Imel je šest otrok to le težko jih je preživljal.
Hodil je od „žegnanja“ do žegnanja in godel na svojo harmoniko. Danes ga najdemo, kakor sem že povedal, pri Volavčniku.
Pogovor je nanesel tudi na ..strahove". Možje pri Volavčniku so pripovedovali svoje doživljaje. Začeli so govoriti tudi od mrtvih. Pravili so, da se ob polnoči na šentdanijclskem ■pokopališču odprejo grobovi in mrtveci korakajo v procesiji okoli cerkve.
Ko so tako govorili, se obrne eden možakarjev proti godcu in ga vpraša, če si upa iti godit točno ob dvanajstih na pokopališče k sv. Danijelu. Drugi kmet je to slišal in on reče godcu, ako res gre ob polnoči na pokopališče,
temtakem veljajo postave na Koroškem samo za Slovence, za Nemce samo tedaj, kadar se dajo t o 1 m a-čitivnjihprid.
Hiša je bila dvakrat prodana in dvakrat plačana. Posestvo je na drugega kupca že prepisano — to je šlo hitro! Govori se, da mu jo je baje plačala ali kupila naivišia oblast na slovenskem Koroškem — ..Heimatdienst". G. Valentin pa se bo moral najbrž še toževati za svoj denar.
Evo nov dokaz, kako se nas zatira in preganja. Slovenec mora ostati delavec, odvisen od Nemcev, da se preje in lažje ponemčuri. Ljudi, ki tako postopajo z nami, seveda ne bomo volili. Zna se nam pripetiti, da nam razprodajo vse naše hiše, ali pa skujejo take postave, s katerimi se dovoljuje prodaja tuje lastnine. Na Koroškem je vse mogoče.
Koroška slovenska stranka bo Avgijev hlev malo očistila. Zato bomo dne 21. oktobra volili vsi koroški Slovenci samo kandidate Koroške slovenske stranke. Veliko gnilega je v deželi Danski!
„Heimatschutz“ in „Einheits-liste“.
Nemške meščanske stranke (krščanski socijalci, vsenemci in bauernbund) so sklenili za predstoječe volitve jmotno fronto in enotno kadidatno listo.
Zanimivo je zasledovati zvezo med haj-matšucom in ajnhaitsfronto. Vrhovni general koroškega hajmatšuca polkovnik Klimann je rekel ob priliki hajmatš.ucovega praznika 23. sept.: „Dne 21. oktobra se morajo pokazati sadovi hajmatšucovega dela. Zveza šteje v deželi 20.000 udov. Če vsak ud hajmatšuca le nekoliko stori svojo dolžnost mora biti zmaga (21. oktobra) na naši strani," to je: mora zmagati nem.ška enotna lista.
Člani hajmatšuca se torej rekrutirajo iz pristašev gori imenovanih nemških meščanskih strank. Že prej združeni v hajmatšucu, so
dobi od njega najlepšo kravo kot plačilo. Revni godec je mislil na svoje uboge m je sklenil, da pojde na pokopališče. Ko je odbila ura dvanajst, vzame čez rame svojo harmoniko in se s težkim korakom napoti proti pokopališču. Celo pot je molil za rajne. Roka se mu je tresla od strahu in mrzel pot ga je oblival, ko je odprl vrata. Najprej je molil in nato je začel goditi okoli cerkve. Grobovi so se odpirali — mrliči so vstajali, vse je postalo živo na poko pališču. Godec pa je z močnim glasom zapel in zagodel: „Jaz ne delam vam nepokoj — jaz delam za svoj dober Von“ (plačilo). Polegli so mrliči; zopet je postalo vse tiho. Godec pa je moral iti trikrat okoli cerkve. Zopet so se rušili grobovi in v tretjič je zagodel godec. Zaprl je vrata. Vse se je pomirilo na pokopališču. Godec se je tresel kot list na vodi.
Kmalu je dospel srečno zopet v Volavčni-kovo krčmo. Vsi so se začudili. Mislili so, da bode pra^ gotovo od strahu umrl — a vrnil se je zdrav. Kmet, ki mu je obljubil kravo, vstane od mize in reče: „Ne verjamem ti. Nisi bil na pokopališču." Potem so šli kmetje in godec še enkrat na pokopališče k sv. Danijelu. Zopet je godel,, zopet je bilo na pokopališču vse živo...
Ko je prišel trikrat okoli cerkve, se vrne in vsi gredo potem nazaj k Volavčniku. Ubogi in pridni godec je dobil najlepšo kravo, ki mu je dosti olajšala družinsko bedo.
se zdaj združili tudi politično v enotni fronti in enotni kandidatni listi. Hajmatšuc je bojna armada, ki bo pri volitvah šla v boj za kandidate nemške enotne liste. Cilji in nameni hajmatšuca so tudi cilji fn nameni združenih nemških meščanskih strank. Candidati nemške enotne liste bodo delovali za uresničenje haj-matšucovih ciljev in namenov. Hajmatšuc in ajnhajtsfronta imajo iste cilje in namene.
Einheitsfronta ali združeni nemški nacijo-nalni blok bo za bližnje volitve lovil oziroma že lovi tudi naše slovenske glasove. AH more koroški Slovenec 21. oktobra oddati svoj glas za nemško Einheitslisto? Kaj hoče hajmatšuc, kaj hočejo stranke ajnhajtsliste? Govori ob priliki hajmatšucovega praznika 23. sept. so to jasno povedali.
Celovški župan Wolfsegger je rekel: „Naj bo ta praznik mejnik v zgodovini Koroške, kakor je bilo že enkrat pred vojno, ko je šlo za to, da se priznamo k nemškemu narodu in k zaupanju na velikost in bodočnost nemškega narod a“. Torej hajmatšucov praznik je pomenil priznanje k nemškemu narodu. Kako se more Slovenec priznavati k nemškemu narodu, priznavati, da je Nemec, če je in hoče ostati Slovenec? Hajmatšuc je torej izrazita nemška nacijonalna organizacija, in stranke, združene v koroški enotni listi, zasledujejo nemško-nacijonalne cilje in namene. Kaj ima torej Slovenec iskati pri hajmatšucu in pri Einheitslisti? Nič, popolnoma nič!
Se jasneje je govoril vodja tirolskega ... hajmvera dr. Steidle: „Prišli smo na Koroško, ker hočemo biti deležni vzornega dela Koroške za enotno veliko nemško domovino. Oznanjevati hočemo in govoriti o sveti nemški državi." — Torej prišli so na hajmatšucov praznik, ker hajmatšuc vzorno dela za veliko nemško domovino. „Das heilige deutsche Reich" jim je svetla zvezda, ki jim prijazno miglja v daljavi. Če Nemci delajo in se navdušujejo za veliko nemško domovino in sveto nemško državo — je to njihova stvar.
A kaj ima Slovenec s tem opraviti? Kaj ima torej koroški Slovenec opraviti s hajmatšu-com in koroško enotno listo? Popolnoma nič!
Stolni kapitular Schader je govoril o ljubezni cjo domovine in o zvestobi do ljudstva.
Da to nista zgolj posvetni čednosti, je rekel, ampak da ju hoče Bog sam. Bravo! Zato pa tudi mi Slovenci ljubimo našo koroško domovino, iz ljubezni in zvestobe do naše koroške zemlje in našega slovenskega koroškega ljudstva smo se združili v Koroško slovensko stranko, za katero bomo oddali svoj glas dne 21. oktobra.
Šumi je govoril: „Hajmatšuc hoče braniti domovino pred zunanjimi in notranjimi sovražniki. Proti zunanjim sovražnikom bomo pripravljali oboroženo moč (živela vojska!), notranjih sovražnikov se bomo tudi vedeli obvarovati." -- Proti zunanjim sovražnikom stojimo pod mednarodnim varstvom, naš nai-večji notranji sovražnik pa je naša neen .ko pravnost, ko nam nemška večina noče dati naših manjšinskih narodnih pravic. Naj nas hajmatšuc reši tega sovražnika, pa Pomo takoj prijatelji s hajmatšucom. A do zdaj se ^ izkazal hajmatšuc kot avantgarda naših narodnih zatiralcev, razbijalcev naših shodov in prireditev — kaj imamo torej Slovenci opravit5 pri hajmatšucu in njegovi Einheitslisti? Popolnoma nič.	,	v
Še enkrat je govoril Tirolec dr. Steidle. »Prapor (fana, ki so jo blagoslovili), naj bo vidno znamenje enotnosti, ki edina nam omogoči, da izpolnimo naloge ob mejah nemškega ljudstva. Ta prapor naj vam pravi: VI ste udje enega ljudstva, ste rojeni od nemških mater, zato držite skupaj. Ta prapor vam pravi:
Zaupniki in volilti Koroške slovenske stranke!
Poskrbite vsem Vašim sorodnikom, prijateljem, prijateljicam in znancem, tudi takim, ki stanujejo izven občine ali okraja, glasovnice „Koroške slovenske stranke“ in jim priporočajte, da volijo z nami.
Vsak glas šteje, najsi bo v katerikoli občini Koroške !
Wehrlos ist ehrlos. in kdor domovine ne brani, domovine ni vreden.11 — Dobro povedano. Hajmatšuc je torej nemška nacijonalna organizacija za obrambo nemškega ljudstva. Kaj Ima torej Slovenec iskati pri tej nacijonalni nemški organizaciji? Haimatšucov prapor pravi: „Vi, ki ste udje enega, nemškega ljudstva, ki ste rojeni od nemških mater, držite skupaj !“ A kdor ni ud nemškega ljudstva, kdor ni rojen od nemške matere, temu pravi hajmat-šucov prapor :	Kaj imaš ti iskati pri
hajmatšucu? TinisiNemecinne rojen od nemške matere! Kaj imaš iskati pri Einhetslisti, koje kandidati se hočejo boriti za cilje in namen hajmatšuc a? Hajmatšuc in Einheitslista sta samo za Nemce, za sinove in hčere nemškihmater!11
Sklepni govor je imel polkovnik Klimann. Rekel je: »Današnji praznik je miroljuben, a vendar bojna napoved onim, ki zatajijo svoje ljudstvo ...“ Ste čuli, vi ki tajite svojo slovensko mater, hajmatšuc vam napoveduje boj, hitro se spreobrnite in postanite zopet zvesti svojemu slovenskemu rodu in jeziku. Mi vsi, pravi koroški Slovenci, smo zvesti svoji slovenski materi, svojemu narodu in svoji lepi koroški domovini. Pokazati hočemo, da še živimo Slovenci na Koroškem. Zato bomo dne 21. oktobra vsi oddali svoj glas za
Koroško slovensko stranko!
E POLITIČNI PREGLED m
Osmo poročilo gen. komisarja dr. Zimmermanna Društvu narodov od 15. julija do 15. avgusta sodi o gosnodarski obnovi naše države zelo optimistično. Poročilo pravi, da je bilo koncu februarja v Avstriji še 169.147 brezposelnih, dočim je padlo število do konca julija na 87.349. Ljudje so začeli razpoložljivi denar vlagati zopet v hranilnice. Septembra 1922 je bilo komaj za 31,5 milijard vlog in julija letos pa že za 400 milijard kron. Tudi država dobro gospodari, namreč na davkoplačevalce zna dobro pritiskati. V prvi polovici tekočega leta so davki toliko nanesli, da se je mogel državni primanjkljaj znižati od 570 na 260 milijard, in je bilo treba iz kreditnega fonda državni blagajni 800 milijard manj izplačati. Dr. Zimmermann upa, da bodo v dveh letih dohodki popolnoma mogli kriti izdatke. Bomo videli.
Ustavne določbe v Nemčiji ukinjene.
Državni zbor je pooblastilni zakon sprejel. S tem zakonom se pooblašča vlada, da podvza-me vse ukrepe,, ki jih smrtra za potrebne na finančnem, gospodarskem in socijalnem polju. Pri tem lahko tudi prestopi meje, določene v ustavi. Pooblastilo pa sc ne razteza na podaljšanje delovnega časa, na zmanjšanje podpor in rent, socijalno zavarovanje in male rente. Vse izdane uredbe se morajo takoj sporo-Čifl državnemu zboru in državnemu svetu. Na zahtevo državnega zbora se morajo take na-redbc takoj ukiniti. — Zakon stopi takoj v veljavo ter preneha z odstopom sedanje vlade oziroma nje izpremembe, najkasneje pa 31. marca 1924.____________________________
Kje dom je moj? V slovenskem Korotanu.
Vojaške priprave Madžarske. Madžarsko vojno ministrstvo je vpoklicalo pod orožje vse moške, stare 20 do 25 let. Vsak je moral podpisati izjavo, da stopa prostovoljno v vojsko. Iz Budimpešte pa so odstranili skoro vse vojake, ter jih poslali v pokrajinska mesta, da ne bi zastopniki antante zapazili oboroževanje. Za izvežbanje novincev so določeni najbolj inteligentni oficirji, ki pripadajo legitirnistom ali pa »prebujajočim Madžarom11. Vznemirljivo je dejstvo, da so po celi Madžarski razširjene vesti o vojaški zvezi z Bolgarijo, ki je naperjena predvsem proti Jugoslaviji. V Budimpešto je te dni prispel tudi odposlanik Todora Aleksandrova, ki bi naj proučil borbeno pripravljenost Madžarske.
Bolgarska.
Lahko se reče, da je komunistični upor popolnoma udušen. Pojavljajo se sicer še posamezni oddelki upornikov, ki napadajo popotnike in skušajo dobiti še nekatere večje kraje v svoje roke ali vlada jih bo kmalu zatrla. Ker je bil upor premalo pripravljen in neenotno započet, je bilo že v začetku pričakovati, da ne bo uspel. Pokazalo se je tudi tukaj, da je vsak upor, ako vojaštvo ni na strani u-pornikov, brezuspešen. Zadnji večji boji so se vršili v okolici Sofije, ki so trajali 10 ur. Kmetje so ujeli tedaj 150 oficirjev in 500 vojakov, na obeh straneh je bilo okrog 1000 mrtvih. Vladne čete so zaplenile 10 topov. Kako velike so bile skupne izgube, se da težko ugotoviti. Uradno se objavlja 4000 žrtev, privatna poročila pa govore o 10.000. Komunisti so pošiljali v boj žene in otroke, da vojaki na nje niso mogli streljati. Voditelji upora so zbežali povečini na jugoslovansko ozemlje.
Vsled poraza kmetov in komunistov je vlada svojo pozicijo zelo utrdila, zato se nad njimi tudi zverinsko maščuje. V Ferdinandovem, Beligradicku in Berkovici so vojaki In Macedonci pobili in postrelili okrog 3000 u-pornikov in njihovih družinskih članov. Pri zavzetju Vidima so vladne čete zajele okrog 1000 . upornikov ter večinoma vse pobile, ker so u-porniki v Vidimi, dokler je bilo mesto v njihovi oblasti, pomorili krog 200 državnih uradnikov, 25 častnikov in vse policijske uradnike. Begunce, ki so hoteli prestopiti državno mejo, so vse pomorili.
Interniranje komunistov, obsojenih po prekem sodu, je pričelo. Odpravljajo jih večinoma v mesta jugovzhodne Bolgarske proti Črnemu morju. Podpisan je ukaz, s kojim sc odpuščajo vsi komunisti iz državnih služb, zlasti od železnice in pošte. V Sofiji je odpuščenih dozdaj nad 500 uradnikov. Makedon-stvujušči in komitaši more in požigajo hiše vsakomur, ki ga osumijo, da je bil udeležen pri zadnjem uporu. Potniki zatrjujejo, da so na lastne oči videli za železniški postaji Bojičino-vac nad 500 trupel ter da je na progi Radomir —Dubica vse polno grdo razmesarjenih tru-! pel, ki si jih ne upa nihče odstraniti. Komitaši so sorodnikom umorjenih prepovedali pokopati mrliče, da bi prestrašili ostale kmete pred novim uporom. Vsak komunist ali kmet, o katerem se dozna ali sumi, da je sodeloval v zadnjem uporu, je brez sodbe kratkomalo obešen ali umorjen. Pomorili so tudi vse družine onih kmetov ali komunistov, ki so pobegnili na jugoslovansko ali romunsko ozemlje. Njih domove so izropali in potem sežgali. Med podeželskim prebivalstvom vlada radi tega te; rorja velikansko razburjenje. V Jugoslavijo prihajajo še vedno novi begunci.
A
Priprave za volitve. fiS
Šmihel nad Pliberkom. V nedeljo dne 30. septembra smo imeli dobro obiskan volilni shod. Kandidata čg. Starc in g. Gastl sta nam pojasnila program naše stranke in naše stališče do »Einheitsliste11 in do socijalnih demokratov. Ako hočemo svojo narodno in gospodarsko rešitev, ne moremo in ne smemo voliti drugače kot »Koroško slovensko stranko11. Volilci bistriške občine in šmihelski farani svojemu narodu še niso napravili sramote in je tudi ne bodo. Zato bodo volili 21. oktobra »Koroško slovensko stranko11. Te dni hodi g. eksekutor v spremstvu žandarja od vasi do vasi in rubi živino in druge premičnine, ker ljudje niso mogli plačati davkov in prisiljenega posojila. Kaj vse so nam pred tremi leti obljubljali in kako drugače je prišlo. Obljubljali so, da nam deset let ne bo treba plačevati davkov, zdaj pa prihaja vsakih 14 dni kak plačilni nalog. Vrhutega pa v zahvalo, da smemo plačevati take neznosne davke in prisilno posojilo, naj še volimo nje »Einheitslisto11 ali so-cijaldemokrate. Ne, zdaj nas je srečala pamet. Nje, ki nas hočejo gospodarsko uničiti, ne bomo volili. Naša stranka je »Koroška slovenska stranka.11
Kotmara vas. (Shod.) Kakor vse druge stranke, se tudi mi pripravljamo na volitve v državni in deželni zbor. Dne 30./IX. smo imeli lepo obiskan volilni shod pri Boštjanu v Tra-besinjeh. Prav oazno smo zasledovali izvajanja deželnega poslanci g. Poljanca, nakar so vsi zbrani izrekli gosp. poslancu popolno zaupnico. Radostno smo se razšli po končanem govoru in sklenili, da nokažemo na dan volitve, da še živimo in se hočemo še dalje boriti za naše narodne pravice.
B DOMAČE NOVICE B
Celovec. Na roženvensko nedeljo je v stolni cerkvi prvič daroval pontifikalno sv. mašo milostljivi gospod stolni šolaster Janez Vidovič, dolgoletni zaslužni predsednik Družbe sv. Mohorja. Veličastno je bilo gledati milostljivega gospoda starčka — obdanega od številne asistence stopati s palico in mitro pred oltar. Lansko leto je praznoval svojo SOletnico. Preteklo zimo je resno zbolel, toda njegova krepka narava je vse bolezni premagala. Bog naj ga nam ohrani še mnoga leta!
Turdaniče. Dne 8. sept. je bil tukaj sejem. Splošno na sejmu ni bilo kaj posebnega. Prav dobro pa smo se zabavali pri Hanžiču, kjer so Hanžičev oče, mlada gospodinja, njena sestra in mati prepevali krasne slovenske pesmi. 2e dolgo nismo slišali tukaj tako lepih slovenskih pesmi. Veliko je bilo poslušalcev in občudovalcev. Mladi Hanžič je v maju t. 1. pripeljal svojo ženo iz Štebna pri Globasnici v našo vas. Hanžiču čestitamo, ker ima tako korajžno in zavedno ženo.
Dvor. (Smrt.) Grobovi tulijo... Smrt ne miruje, vedno vihti svoje žezlo in pobira naše najboljše može širom naše slovenske domovine. Umrl je Aleš Krištof, svak čg. dr. Rožmana, obžalovan od svoje družine, od svojih tovarišev in prijateljev, od cele Podjunske doline. Vedno je stal na braniku svoje domovine in bil značajen mož, vedno se boril za slov. stvar in ni se bal nasprotnikovih groženj. Okusil je mnogo, a ne veliko dobrega. Prestal Je sve-
tovno vojno, si nakopal bolezen, ter na njej hiral in slednjič tudi umrl. Toda najhujše je prestal gotovo zadnji dan svojega življenja. Prišel je namreč eksekutor še k smrtni postelji rajnika ter mu zarubil ubogo živino (bajtarja) še na smrtni postelji. Nesel je pač slabe vtise v večnost. Njegovi družini izrekamo naše iskreno sožalje, njemu pa, bodi Ti zemljica lahka, ki si jo tako goreče ljubil!
m RAZNE VESTI B
Kratke vesti iz sveta. Letošnje poletje je v dunajskem policijskem rajonu utonilo v Donavi 150 oseb. — V Budimpešti je bilo v enem tednu vpisanih v register 58 novih bank. — Nemška marka je štirikrat manj vredna kot sovjetski rubelj. — Zastopniki male antante se snidejo v januarju zopet k posvetovanju. — Policija v Bukarešti je izvedla več hišnih preiskav in našla orožje in drug obtežilni materijah Osem oseb, po večini študenti, je bilo zaprtih, ker so nameravali izvršiti atentate na nekatere ministre. — Obtok bankovcev v Avstriji je znašal v zadnjem tednu septembra 6225 milijard kron. — V Pulju je požar delno opustošil puljsko katedralo (stolno cerkev). Popolnoma je uničeno podstrešje srednje ladje, kupola nad velikim oltarjem, orgije, del velikega oltarja, dalje dve veliki dragoceni sliki. Skupna škoda se ceni na poldrugi milijon lir. — Ljubljani se je otvorila ljudska šola za češkoslovaški jezik. — Istotam dobijo Nemci svojo gimnazijo. V Jugoslaviji se dajejo tujcem srednje šole, v Avstriji mi domačini niti ljudskih šol nimamo. Ali kljub temu bodo še naši Nemci rekli, da imamo koroški Slovenci vse narodnostne pravice, Nemci v Jugosl pa nobenih. — Po vesteh iz Sofije se je v Djemalji na Bolgarskem zgodila velika nesreča. Vojaki,
ki so se vežbali z granatami, niso bili dobro zaščiteni proti plinu, ki so ga širile granate pri eksploziji. Pri tem je oslepelo 20 vojakov, velikemu številu vojakov pa so oslabele oči.
Rezanje nohtov. Pri nas na deželi se negovanju nohtov posveča malo pažnje. Pri meščanih in posebno meščankah pa igra važno ulogo pri toaleti. A vseeno nihče ne pripisuje važnosti dnevu, kadar si obrezuje nohte. Na Angleškem je drugače. Tam je med mnogimi ljudmi utrjeno staro praznoverje, da ima dan, kadar si režeš nohte, svoj poseben pomen. Kdor se tega posla loti v nedeljo, ga utegnejo v nastopnih dneh zadeti hude zadrege. Kdor si obrezuje nohte v ponedeljek, lahko pričakuje kako posebno vest. Torek je znak kakega darila, sreda dobre volje, četrtek denarja. Ubogi petek se tudi pri rezanju nohtov smatra za celo nesrečen dan. Če si pa nohte obrežeš v soboto, se v kratkem podaš na pot. Po receptu tega praznoverja se nam torej nudi nov ključ do sreče: komur manjka denarja, naj si nohte reže v četrtek, kdor pa želi na pot, naj obrezovanje odloži do sobote.
Borza. Dunaj, 13./X. Dolar 70.560, dinar 817, lira 3210, češka krona 2102, francoski frank 4245, švic. frank 12.590 avstr. kron.
C u r i h, 13./X. Avstr, krona 0,0079, dinai 6,55, lira 25,40, češka krona 16,65, poljska marka 0,006, francoski frank 33,85 sant. Marka na curiški borzi ne notira več. Švicarsko bančno društvo notira marko s 0,0000001 cent.
Listnica uredništva.
Mirko. Sedanjo zvezo začasno prekinite.
Listnica upravništva. ___________
Slavček. Se obema redno in pravilno pošilja.
Za volilni sklad so darovali: Šmarjačan pri Velikovcu 50.000, neimenovan iz Rude 10.000, neimenovan iz Šmarjel* pri Velikovcu 60.000, Želinčani 50.000, neimenovan, Šmartno, 1000, Terezija Karpf 2000, Janez Petrič, posestnik, 6000, pri „Mikkm Zali“ v Št. Jakobu nabranih 150.000, neimenovan iz Št. Jakoba v R. 2000, neimenovana v Blačah 4700 K. Darovalcem srčna hvala.
r“
f Krzn
Franju Rogina
Krznarsko robo kupite najbolje pri
krznarski mojster na
Dunaju, IX., Liechtensteinstr. 18
KUPIM
VSAKO MNOŽINO DRV, TRDIH IN MEHKIH, KAKOR TUDI STOJEČ IN STAVBENI LES TER HLODE.
PLAČUJEM NAJVIŠJE CENE!
FRANC KROPIVNIK, POSESTNIK IN S LESNI TRGOVEC. BOKOVLJE-FERLACH

SLAUENSKA BANKA D.D
(SLAVISCHE BANK A. G.)
na S^nmčl/Am I	ustalitve	avstrijske krone si prizadeva vsak, ki ima doma
OiUVCIiLCIIl IlCt l\UIUoKCII(. preveč denarja na razpolago, da ga z lepim dobičkom naloži v kak denarni zavod. — Izven češkega ima v Avstriji samo naš jugoslovanski zavod „Slavenska banka d. d. v Zagrebu1* svojo podružnico na Dunaju.
Naš jugoslovanski zavod ima: Din. 50,000.000.— delniške glavnice, to je preko 3 Vb milijarde avstr, kron.
Din. 12.000.000.— rezerve ali skoro miliardo avstrijskih kron.
Din. 125,000.000.— vlog ali preko 8 milijard avstrijskih kron.
Sirom Jugoslavije ima naš Jugoslovanski zavod okoli 20 podružnic in v inozemstvu podružnico na Dunaju in v Ameriki. — Ravnateljstvo omenjenega zavoda poživlja Slovence na Koroškem, da poverjajo našemu zavodu svoje denarne posle In vlagajo pri njem svoje prihranke, ker si bo naš zavod prizadeval, dati svojim sonarodnjakom večje ugodnosti in na »loge višje odstotke, kakor jih morejo pričakovati od nemškin zavodov, ki jih samo izkoriščajo. Zato si je naš jugoslovanski zavod stavil za nalogo, skrbeti v prvi vrsti za dobrobit naših ljudi, ki se nahajajo izven svoje domovine. Sedež podružnice je
na Dunaju, L, Augustinerstrasse štev. 8.
I
102
@©©3

Austro-Orientalische Transporigesellschafl Dunaj
L, Marc Aurelstrasse 5
se bati z »šemi špedicljskimi In komisijskimi posli, kakor ludi s posredovanjem za nakup in prodajo.
Neposredna zveza z vsemi večjimi mesti v Jugoslaviji.
Vsak teden dva posebna vlaka v Jugoslavijo.	im
Q z) O O d O £) d d d d O d ò O d d Q> q) d O d ò O d d <D č) z) d d d <D d d ò d O q) <0 d O ò ò O ò d d d o) d d ò d <D Q
ufUutmik > P» L Is n«sp. àmètr* m Sls»>scs as Ksrottsai » Cslsvas. — Zatotaik, IsdeJatetJ la sdgovaral arsMnJfc : ž i
fc - Ttota U 4 s v a 11 s t a r a a (Art. Ma«* is tfnrihai D««*	"
fmlp, tTpagrot, DsoaJ.
X« Ettaa-