^ !^ilo delavcev v vzgoji, ,ol)raževanju in znanosti * :0venije, 22. junija 1987-'■12 —letnik XXXVIII s f Č« Čl |!1 Med drugim preberite • SODOBNA IZOBRAŽEVALNA TEHNOLOGIJA SE PREPOČASI UVELJAVLJA, str. 2 • TRDOŽIVOST CELODNEVNIH OSNOVNIH ŠOL, str. 2 • PEDAGOŠKI TISK NA RAZPOTJU, str. 3 • ZA BOLJŠE POKLICNO USMERJANJE, str. 4 • PREPLETANJE STAREGA IN NOVEGA, str. 5 • RAZPISI DEL IN NALOG, str. 10 i' ’ . i Odločil bo denar Šolsko leto se končuje. Ali bomo po počitnicah začeli uresničevati prenovljene srednješolske programe v celoti, še nihče ne more trditi. Strokovne priprave zanje so gotove, torej bi jeseni lahko začeli po novem. Pri Izobraževalni skupnosti Slovenije pravijo, da bodo novi programi dražji od starih. Ni še povsem jasno, od kod bomo dobili dodaten denar. Če to ne bo pravočasno urejeno, novih programov septembra, vsaj v celoti, ne bo mogoče uvajati. V nobenem primeru pa denarja ne bomo zagotavljali tako, da bi rezali učiteljeve dohodke in siromašili šolski standard. V strokovnih svetih pisov so osnutke prenovljenih srednješolskih programov že preoblikovali v predloge (do seje Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje 4. junija 1.1. tega niso storili v treh piših) in zdaj o njih razpravljajo v srednjih in visokih šolah, v desetih izbranih uporabniških delovnih organizacijah, v splošnih združenjih in v Zvezi obrtnih združenj Slovenije. Novosti bodo pripomogle k bolj kakovostnemu vzgojno-izo-braževalnemu delu v srednjih šolah. Prvič bomo uvajali diferenciacijo učnih vsebin po zahtevnosti; nekateri strokovni predmeti, ki so bili do zdaj na urniku v višjih letnikih, bodo zdaj v prvih letnikih. V novih programih je predvidenih tudi več strokovnih ekskurzij. Srednješolci bodo v novem šolskem letu obiskovali manj različnih programov (prej 81, zdaj 66) in smeri (prej 166, zdaj 145), pa tudi njihova tedenska in letna obreme- nitev ne bo več tolikšna. Načrtovano je več praktičnega pouka in manj proizvodnega dela ter delovne prakse. Nekateri se bojijo, da bo učencem manjkalo delovnih izkušenj — tudi če je praktični pouk v šoli zelo dobro organiziran, težko daje toliko kot neposredno sodelovanje v delovnem procesu. Ob prenovljenih učnih načrtih bo treba še enkrat pregledati, ali so dovolj usklajeni splošni in strokovni ter teoretični in praktični predmeti. To delo so zaupali posebni komisiji, opraviti pa ga mora do skupščine pisov. Zdajšnji programi so podlaga za načrtovanje dela v novem šolskem letu, bodo pa tudi nekoliko dražji — natančne cene še ni mogoče izračunati, saj programi še niso dokončni. Po novem bodo skrajšani programi podaljšani za pol leta, zato bo zanje treba odšteti več denarja. Več praktičnega pouka (ne le v teh programih) bo zahtevalo boljšo opremo šolskih delavnic, večji bodo izdatki za amortizacijo in uresničevanje praktičnega pouka. Tudi za ekskurzije, ki so po novem obvezen del predmetnika pa tudi za uvajanje nekaterih predmetov (slovenski jezik, tuji jezik, matematika) na dveh zahtevnostnih ravneh bo potreben denar. Mnogi programi uvajajo nove izbirne predmete, ki zahtevajo primerno opremljene kabinete za pouk. Poleg vseh teh elementov, ki nakazujejo podražitve programov, pa bo šolsko leto krajše za teden dni ali celo za tri tedne, tedenski urnik pa za eno do dve šolski uri. To pomeni pocenitev. Kljub temu Izobraževalna skup- nost Slovenije ugotavlja, da bo celotno šolsko delo dražje približno za štirinajst odstotkov, člani Strokovnega sveta in delavci Zavoda SRS za šolstvo pa menijo, da bo ta odstotek manjši. Sestavni del novih programov so tudi »zaključni izpiti«. Tako se bodo po novem imenovali diplomski ali končni izpiti, so se dogovorili na seji Strokovnega sveta. Učenci v srednjem izobraževanju ga bodo opravljali iz predmetov, ki se poučujejo tudi v zadnjem letniku. O vsebini skupnega dela izpita odloča Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje, o vsebinah posebnega dela pa posamezni piši. Pri načrtovanju izpita moramo biti previdni, so menili na seji, kajti pretirano širjenje vsebin bi povzročilo negodovanje. Predlagali so tudi, naj bi bili odličnjaki oproščeni zaključnega izpita, vendar bi morali imeti (za razliko od nekdanje mature) tak uspeh že v prvem polletju zadnjega letnika. Upajo, da bo to spodbujalo učence h kakovostnejšemu in bolj ustvarjalnemu delu. Podobno predlaga tudi Zavod SRS za šolstvo, naj bi pri zaključnih izpitih upoštevali seminarske naloge (npr. nalogo, ki bi jo učenec pripravil za gibanje Znanost mladini) — o tem, katere naloge so dovolj kakovostne, bi po posebnih merilih odločal učiteljski zbor šole. Sklenili so še, da bodo do konca tega leta natančno določili, kako bo potekal zaključni izpit na dvojezičnih območjih, čimprej pa bo treba razmisliti tudi o spremembah v pravilniku o ocenjevanju in preverjanju znanja. L. L. France Mihelič: Drevesa pri Fužinah, 1942, olje na pl. Ob 80-letnici velikega umetnika objavljamo nekaj njegovih del, ki so nastala med vojno pa vse do leta 1969 Z utripom časa Šolsko leto gre h koncu in tudi mi se za nekaj časa poslavljamo od bralcev. Vsem, ki berejo Prosvetnega delavca, naše najlepše Želje za poletne dni, da bi si nabrali sonca, moči in vedrine za jesenske čase, za prihodnje napore in skrbi. Teh ne bo zmanjkalo. Nekaj nam jih priskrbi delo — teh smo Že vajeni, nekaj pa zdajšnje gospodarske in družbene razmere, v katerih zvezni krmarji iščejo »skrite rezerve« v tako imenovani skupni porabi, pa čeprav pri tem omejujejo pravice republik in samoupravljalcev, da bi po svoji presoji in možnostih urejali šolstvo; zdravstvo, kulturo in znanost. Če smo po intervencijskem zakonu zapisali, da moramo sprejeti nova pravila igre brez jeze in malodušja, češ, saj je slovensko vodstvo odločeno ohraniti doseženo gmotno raven šolstva in osebnih dohodkov prosvetnih delavcev, nam kasnejši zvezni ukrepi in razmere v gospodarstvu tega optimizma niso zmeraj potrjevali. Marsikaj upravičeno zbuja slabo voljo. Slovenski učitelj najbrž ne dela manj pa tudi nič manj dobro kot njegovi kolegi v deželah OECD. Zaradi gospodarskih razmer in spleta okoliščin pa je njegova plača — kot smo 5 podatki prikazali v prejšnji številki — nekajkrat nižja. V tolažbo mu je zavest, da tudi drugim delovnim ljudem ne gre bolje (slaba tolažba!). Če bi se porušile še to razmerje, bi potrpežljivost prosvetnih delavcev izgubila še zadnjo oporno točko. Za zdaj upamo, da se to ne bo zgodilo. Svetla stran teh senčnih časov je vse bolj odkrita in javna beseda o vseh perečih vprašanjih, načrtih in zmotah naše družbe. Meje demokracije se širijo. Če je po eni strani manj samoupravljanja pri odločanju o pogojih in rezultatih dela, postaja po drugi strani beseda samoupravljalcev bolj svobodna, zrela in samozavestna, pa tudi odgovorna. Tudi beseda prosvetnih delavcev. To je gotovo znak drugačnih časov in izboljšav v razmerju sil in obeta, da bomo nekoč o svojem delu in prihodnosti lahko bolj soodločali, kot, nam je bito dano v preteklosti. Tudi v vzgoji in izobraževanju, kjer pa bodo poleg pedagoških delavcev dobiti več besede tudi mladi. Se bomo znati prilagoditi novim razmeram in odnosom, jih bomo pospeševali ali zavirali? Če listamo po devetnajstih številkah Prosvetnega delavca, kolikor jih je izšlo v tem šolskem letu, se v njem kažejo tudi te spremembe. Ne le v kroniki dogodkov, komentarjih in prispevkih sodelavcev, marveč tudi v čedalje bolj odprtih pismih bralcev, v zahtevah in protestih šolskih kolektivov in posameznikov. Nekateri temu ne pripisujejo pomena, češ, saj govorimo le sami sebi — pa ni res. Tudi ta glas, povzdignjen o pravem času, seže v deveto vas. Še pomembnejši pa je tak glas za oblikovanje samozavesti in demokratično zorenje vseh prosvetnih delavcev. Tudi zaradi tega vztrajno prepričujemo vse pristojne, da mora glasilo tudi v današnjih razmerah imeti potrebno gmotno podlago za redno izhajanje. Predhodniki Prosvetnega delavca so uspešno preživeli čase A vstro- Ogrske in stare Jugoslavije ter režime, ki niso bili prav nič naklonjeni slovenski šoli in učitelju — pa bi to glasi/o ne moglo živeti naprej v današnji slovenski samoupravni druž. bi, v kateri je, kot pravimo, obveščenost eden od temeljnih pogojev za ozaveščeno samoupravno delovanje? Odločitev je v rokah'ustanoviteljev, pa tudi delegatov samih prosvetnih delavcev. Vanje zaupamo. Ob tem kratkem slovesu se veselimo z vami poletja in oddiha, obenem pa že tudi jeseni, ko bo z novim šolskim letom glasilo spet zaživelo z utripom časa. JOŽE VALENTINČIČ stl dogodki novosti Trdoživost celodnevnih osnovnih šol Prvih šest celodnevnih osnovnih šol smo na Slovenskem ustanovili v šolskem letu 1974/75. Z 52 oddelki so zajele 1251 učencev (0,6 odstotka vseh), danes pa jih imamo 147 s 30372 učenci ali 15,5 odstotka vseh osnovnošolcev. Zadnja leta se je v celodnevne osnovne šole preoblikovalo le malo šol, v tem letu nobena. Zatika se predvsem pri denarju, so ugotavljali na seji Koordinacijskega odbora za celodnevno osnovno šolo pri Predsedstvu Republiške konference SZDL (9. junija 1.1.), še bolj pa delovanje celodnevnih osnovnih šol pestijo prostorske težave, posebno še v novih naseljih z mladimi družinami in veliko otroki. Ugotavljali so tudi, da se po ustanovitvi celodnevne osnovne šole niso bistveno spremenile in zboljšale, večinoma tudi niso uresničile načrtovanega. Marsikje še zdaj nimajo jedilnice, nekaterih specializiranih učilnic in telovadnice. Celodnevne osnovne šole komaj zmorejo zbrati sredstva za vzdrževanje in tekoče poslovanje, primanjkuje sredstev za učila, učno tehnologijo, učbenike, priročnike in druge knjige. Zakon o osnovni šoli je celodnevno šolo opredelil kot vizijo razvoja osnovne šole. zato se ne bi smeli zadovoljiti z zdajšnjim stanjem, še manj pa s tem, da nameravajo nekatere celodnevne osnovne šole ukiniti. Ponekod vidijo v tem edino rešitev iz prostorskih in gmotnih težav. Celodnevna osnovna šola je napredek v razvoju naše šole, in Če so jo sprejeli učenci, starši in učitelji je toliko bolj dragocena. Vsa naša družba se mora zavzemati, da ohranimo vsaj te celodnevne osnovne šole, ki jih imamo, so dejali člani odbora in ponovno poudarili, naj raje varčujemo drugje in ne tako vztrajno ter velikokrat slepo pri šolstvu, ki vzgaja in izobražuje mlade, od katerih je odvisna vsa prihodnost. Vrnitev s celodnevne na staro poldnevno osnovno šolo naj bo le izjema tam, kjer bi z vztrajanjem pri uveljavljeni obliki delovanja zaradi pomanjkanja prostora povzročili slabšo kakovost vzgojno-izobraževalnega dela. Čeprav je celodnevna osnovna šola tisto, kar bi želeli dati vsem učencem, pa moramo vedeti, da je to le ena izmed možnih rešitev. Poiskati je treba najboljše poti pri organiziranju osnovne šole. pri tem pa čimveč tistega, kar se je pri celodnevni organizaciji posebno izkazalo, uveljaviti v vseh osnovnih šolah. L. L. Mriart Idriart (Inštitut za razvijanje medkulturnih odnosov z umetnostjo Ženeva), Festival Bled in Turistična poslovna skupnost Bled bodo priredili med 24. in 30. julijem IDRIART FESTIVAL BLED. Zvrstilo se bo več glasbenih tečajev: violinska šola, tečaj komorne glasbe, mojstrski tečaj za viohniste. mojstrski tečaj petja, ob popoldnevih pa bodo udeleženci lahko pri vajah Festivalnega mladinskega orkestra iz Hamburga. Zanimivi bodo tudi tečaji euritmije (skupnostna umetnost gibanja rojena iz besede in zvoka), ekologije vode. folklornih plesov in pantomime. Pripravili bodo pogovor o mirovnih, duhovnih in ekoloških gibanjih in veliko koncertov. Naj naštejemo še naslove predavanj, ki se jih boste lahko udeležili: Grška umetnost in miselnost, Shakespearjeva umetnost. Uvod v Bachovo Umetnost fuge. Človekov prostor v kraljestvih narave, zemlje, voda, zrak in ogenj, K umetnosti kmetovanja. Umetnost zdravljenja, Družbena celostna umetnost zdravstvenega vzgajanja duševno prizadetih otrok in odraslih. Zdravje z vzgojo. Cilji izobraževanja — momenti v otrokovem duševnem in telesnem razvoju. Zdrav otrokov razvoj s pomočjo glasbe. Vzgoja v predšolski otroški dobi kot celostna umetnost, Pedagoško-te-rapevtsko slikanje. Osnove glasbene pedagogike otroka v vrtcu in v prvih šolskih letih ter Pravljični svet kot motiv za glasbeno delo. Za podrobnejše informacije pišite na naslov: Odbor Festivala Idriart, 64000 Kranj, pp 85. BC NALOŽBE, KI SE SLABO OBRESTUJEJO Sodobna izobraževalna tehnologija se prepočasi uveljavlja Zakaj se pri uveljavljanju sodobne izobraževalne tehnologije v izobraževanje mladine in odraslih zatika, kako pospešiti posodabljanje učnega procesa in kako zagotoviti učiteljem in predavateljem več uporabnega didaktičnega gradiva, jih usposobiti in spodbuditi k sodobnejšim načinom dela? Na ta vprašanja so iskali odgovor udeleženci posveta, ki sta ga 11. 6. 1987 pripravila Koordinacijski odbor za družbeno-poli-tično izobraževanje pri Republiški konferenci SZDL in Andragoško društvo Slovenije. Posvet je pomenil nadaljevanje lanskega posvetovanja o sodobni učni tehnologiji in multimedij-skem izobraževanju odraslih, ki je bilo v Murski Soboti. Čeprav naj bi se na zadnjem posvetu razprava osredotočila na uporabo izobraževalne tehnologije pri družbeno-političnem izobraževanju, ni mogla mimo nekaterih težav, ki ovirajo uveljavljanje sododnejše tehnologije v celotnem izobraževanju. Zdajšnje razmere pri uporabi tehničnih pripomočkov v šolah bi lahko označili kot naš mali šolski »Feni«. Ni malo sodobnih učnih pripomočkov, od grafoskopov in kasetofonov do računalnikov in videoprojektorjev. Vendar se ti pripomočki marsikje malo uporabljajo in se zato spreminjajo v naložbe, ki zastarevajo, ne da bi dale pričakovane sadove. V šolah; organizacijah in središčih za izobraževanje odraslih se od teh sredstev še največ uporablja grafoskop — vsaj pri izobraževanju odraslih so se predavatelji marsikje navadili nanj in z njim poživljajo sicer pretežno verbalen učni proces. Žadrega je pravzaprav v tem, da danes večinska pedagoška in andragoška praksa ne sledita razvoju sodobne izobraževalne tehnologije, čeprav v nekaterih središčih in v teoretičnem pogledu ne zaostajamo za svetovnimi tokovi. Izvedenci za ta vprašanja so na posvetu navajali, da je bilo doslej nemara že 40 takih ali podobnih srečanj, v praksi' pa ni bistvenega napredka. V zadnjih letih je bilo za razmah izobraževalne tehnologije storjeno marsikaj — tako na Zavodu SRS za šolstvo in v Izobraževalni skupnosti Slovenije; pomemben je prispevek takih središč, kot so Inštitut Jožefa Stefan, Iskra-Delta, Zveza organizacij za tehnično kulturo. Radio, Televizija in drugi. Pri izobraževanju učiteljev nekatere visoke šole namenjajo tovrstnemu usposabljanju veliko pozornost (npr. Pedagoška fakulteta v Mariboru), na nekaterih pa vztrajajo pri predavateljski besedi kot edinem mediju. France Mihelič: Med haloškimi vinogradi, 1942, olje, papir na lepenko Poet, dramatik in demiurg usodnih figur kurentov in njihovih, na baladni mol uglašenih plesov, slikar, profesor in akademik France Mihelič je manj znan kot slikar pokrajine. Majhna retrospektiva njegovih krajin v širšem pomenu besede nam osveži spomin na njegove občasne izlete v to slikarsko zvrst in tematiko, ki so vedno spremljali njegovo simbolno, literarno in psihološko ter angažirano izpovedovanje temeljnih eksistencialnih dilem, strahov in problemov. Odnos do te vrste slikarstva je pri Miheliču enako resen in poglobljen kot do vseh drugih, čeprav je temeljni nagib drugačen. Slovenska pokrajina, ki je navdihovala že mnogo rodov naših slikarjev, se je v Miheličevi interpretaciji povsem izluščila iz okvirov idiličnih načinov obravnave in čustvene idealizacije, čeprav je najbrž pogost temeljni impulz za njeno upodobitev vendarle čustveno vznemirjenje. (Janez Mesesnel) Moramo se torej bolje organizirati, povezati znanje in prizadevanje teh naprednih žarišč. Pri novih naložbah v izobraževalno tehnologijo moramo misliti hkrati na tehnične pripomočke in programe, na didaktično gradivo in medioteko, kjer bodo učitelji lahko dobili potrebna učila. Ne smemo zanemariti obenem sistematičnega usposabljanja učiteljev, pedagoških in andragoških vodij. Ce bodo naši napori še naprej le enostranski in nepovezani, hitrejšega napredka ne bo, saj morajo sodobnejši pogledi na vzgojno-izobraževalno delo in izobraževalno tehnfll1 gijo prodreti v vse vzgojno-iJJ . hrnžpvnlnp nronnizariip HrilŽ* . braževalne organizacije, druz pa mora sprejeti znanstveno t£' nični razvoj kot edino alternati’ |.' prihodnosti. Hitrejše uveljavljanje dobne izobraževalne tehnologi je pomembno tudi za druži’ no-politično izobraževanje, kj v marsikaterih pogledih v krizi mora iskati nove poti tako v bini, kot v oblikah in metod1 izobraževanja. O tem bodo v' spregovorili na drugem delu p1 sveta, ki bo jeseni. JOŽE VALENTINČIČ Prihodnost učiteljskega zbora Emil Adamič ša je se Sl Pi Vi Ul Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« ima za seboj šest desetletij uspešnega delovanja. V tem času se je zvrstilo na stotine koncertov doma in drugje, na tisoče učiteljev-zborovodij in ljubiteljev pesmi pa je svoje pevsko znanje in navdušenje širilo med mladino in odrasle. Kljub taki slavni preteklosti se učiteljski pevski zbor v zadnjih letih ni mogel izogniti krizi, ki terja trdnejše vire financiranja in nekatere spremembe v samem delovanju zbora. Predsedstvo zbora je na razširjeni seji 9. 6. 1987 obravnavalo zdajšnje težave zbora in iskalo rešitve. Ker SO dozdajšnji gostitelji odpove dali zboru gostoljubnost, se bo sedež zbora preselil v Ljubljano, kjer mu je Zveza kulturnih organizacij Ljubljana Center dala v souporabo za vaje glasbeno sobo na Krekovem trgu. Pričakujejo, da bodo dobili prostor tudi za administrativni sedež zbora, arhiv pa naj bi shranil šolski muzej. Zbor naj bi zaposlil tudi honorarnega tajnika, ki bi prevzel organizacijske zadeve. Z zbiranjem denarja za delo zbora so bile zadnja leta težave. Še največ razumevanja so pokazale šole, saj jih je lani več kot polovica nakazala zboru podporno članarino (5000 din). Na pomoč in razumevanje vodstev' šol, učiteljskih in vzgojiteljskih kolektivov zbor računa tudi v prihodnje. Republiški odbor Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti, ki je pokrovitelj zbora, naj bi poslal vzgojno-izobraževalnim organizacijam v podpis samoupravni spqrazum, s katerim bi samoupravno uredili razmerja med zborom in vzgojno-izobraževal-nimi organizacijami. Zbor fi- nančno podpira tudi Poseh’ S( izobraževalna skupnost za petij ^ goško usmeritev, moralno po‘ 0 poro pa ima pri vseh prosveti" 0 organih. v Program zbora in organizacij *( njegovega dela bo treba prilag' : diti novim razmeram. Zbor doslej vadil ob sobotah in neti1 ( Ijah; ljubiteljska vnema pevc i mu je dolga leta zagotavlja1 < trdnost. V današnjih časih take! c žrtvovanja prostega časa (in t"1 ] osebnega denarja) ne morei" J več pričakovati niti od pedag1 s ških delavcev. Po predlogu d" s genta Mirka Šlosarja naj bi »c 1 teljski pevski zbor prerastel ! stalno obliko strokovnega sr' polnjevanja učiteljev glasbene! ] pouka in zborovodij s seminar i med poletnimi in zimskimi p '• čitnicami. Temu naj bi bil pril1 gojen tudi program dela, da učitelji prenesli novosti na šole' obogatili z njimi programe svoj1 pevskih zborov in glasbenej pouka. Med razširjenim krogu' udeležencev ne bi bilo tež"1 zbrati dovolj zavzetih član" zbora, ki bi se udeleževali dod"1; nih vaj, da bi lahko med lete11 nadaljeval uspešno tradicijo j"’ nega nastopanja. Učiteljski pevski zbor El"1 Adamič torej ne bo zamrl. Čel' ga prepustili odmiranju, bi h1 škoda prevelika, saj bi se odrek možnosti za dvig pevske kulti" med mladimi in bi se sprijaznil' tem, da bi mladi utonili v ok1" nem »glasbenem ropotu«. K zumevanje in moralno podpc" družbe pa bo treba dopolniti ustrezno denarno pomočjo; P' tem je pomembno, da nobe" šola ne odreče zboru tistih nek tisočakov letne podporne član’ rine, ki mu zagotavlja nadaljuj delovanje. J. V. Posvet o prenovi organizacij za usposabljanje Ustanovljeno slovensko društvo pedagogov Ob letošnjih pedagoško-andra-goških dnevih na Filozofski fakulteti v Ljubljani smo 8. junija imeli ustanovno skupščino slovenskega društva pedagogov, zamisel o oblikovanju takšnega strokovnega društva pa je stara že več let. V društvu lahko sodeluje vsakdo, ki je končal študij pedagogike (katerekoli smeri) in drugi občani, ki so s svojim strokovnim ih raziskovalnim delom prispevali k razvoju pedagoških znanosti in k uresničevanju njihove družbene vloge. Sprejeli smo pravila delovanja in program društva, izvolili petčlanski izvršni in tričlanski nadzorni odbor, predsednik društva pa je prof. Zdenko Medveš. Sedež društva je začasno na oddelku za pedagogiko na Filozofski fakulteti, letna članarina pa znaša 2500 din. Društvo je povezano v Zvezo društev pedagoških delavcev Slovenije — to bomo upoštevali tudi pri pripravi letnega delovnega načrta. 1. V. Organizacijam za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju namenjamo pri nas še zmeraj premalo pozornosti, pa čeprav morda več kot marsikje drugje. Poudarjamo, da imajo vsi otroci enake pravice in možnosti, ob tem pa pozabljamo, v kakšnih razmerah delujejo nekateri domovi in zavodi. Znano je, da mora biti Vzgojni dom nadomestilo pravega doma. vendar v dotrajanih starih gradovih in samostanih tega nf mogoče zmeraj doseči. Predšolsko varstvo smo nekako uredili, tudi domove (internate) za mladino, ki se šola, zdaj pa smo se lotili prenove organizacij za usposabljanje, ki naj bi zagotavljale normalne življenjske in delovne razmere vsem otrokom in mladostnikom, ki v njih' živijo. Prenovljeni in novi prostori bodo omogočali drugačno, bolj kakovostno delo ža različne vrste in stopnje prizadetosti. Ustanove naj bi bile razporejene po Sloveniji blizu večjih središč in čim bolj naj bi bile vraščene v okolje. Predvidevajo, da bo do leta 1990 prenovljenih in na novo zgrajenih kar 21 organizacij (šestnajst prenovljenih in pet novih): tri za slušno prizadete, ena za slepe in slabovidne, dve za telesno prizadete, štiri za usposabljanje zmerno, huje in hudo prizadetih, dva mladinska domova, osem vzgojnih domov in en prevzgojni dom. Do zdaj so že opravljena investicijska dela v ljubljanskem zavodu za slepe in slabovidne, začela so se v Porto- rožu (zaslušno prizadete), kmalu pa naj bi se začela dela še v Vipavi. Mariboru. Veržeju in Črni — s tem bo porabljen ves denar, ki je prenovi dodeljen za to leto. Začrtano je treba speljati do konca in če' bi bil petletni rok prekratek — o tem smo ob nagli rasti cen v gradbeništvu lahko skoraj prepričani — bi morali prenovo podaljšati v naslednje srednjeročno obdobje. Zelo težko pa je določiti, katere organizacije bi v tem primeru prišle na vrsto prej in katere kasneje. O tem so med drugim govorili udeleženci na posvetu o prenovi organizacij za usposabljanje (17. junija), ki sta ga pripravila Svet za vzgojo in izobraževanje pri Predsedstvu RK SZDL in Komisija za prenovo organizacij za usposabljanje pri Zavodu SRS za šolstvo. Opozorili so tudi, da J največ težav z lokacijami f gradnjo teh domov in zavod0' težko je namreč dobiti dovoljf nje. SZDL je obljubila, da jih I* podprla in jim pomagala pri!< ševanju teh in podobnih težav' Udeleženci posveta so ugota' Ijali. da zdajšnji normativi za^1 davo niso ustrezni in da je tre1 čimprej določiti in potrditi no'1 Strokovnjaki in delavci orga"1 zacij za usposabljanje so še prc" lagali, naj bi pri Izobraževal" skupnosti Slovenije ustanov' poseben odbor za to področje-bi deloval podobno kot odbo" za osnovno šolo in usmerje"" izobraževanje. Pričakujejo, ^ bodo tako lahko bolj enalj0 vredno obravnavali tudi vpra"" nja motenih otrok in mladin6, L. L. 8ODO REKLI DELEGATI SVOJ dA? Pedagoški tisk na razpotju . Kakšno vlogo in perspektivo v današnjih časih osrednji Pedagoški periodični tisk, kamor 5Padajo reviji Sodobna pedago-n0|i pka in Vzgoja in izobraževanje HZ' er časopis Prosvetni delavec? So ruži ta glasila v sodobnem sistemu j te' Vz8oje in izobraževanja nepo-ti' Rešljiva, nujno potrebna učite-km in vzgojiteljem, ali pa so '"alo pomemben dodatek k “krožnicam, delegatskemu in “rugemu gradivu? Ob izjemni ^sti tiskarskih stroškov, ki jim izi J°tacije že nekaj let ne sledijo ''eč, pa tudi naročnina le od “aleč, bo treba odgovoriti na ta ''Prašanja, saj je zaradi vedno Polj skromne gmotne osnove Prihodnost vseh treh glasil sicer "egotova. . Prihodnosti teh glasil in zboljšanju njihovega gmotnega stanja K bil namenjen posvet pri pred-Š^dniku Izobraževalne skupnosti Slovenije, pripravljen na pobudo Predsedstva Posebne izobraže-Valne skupnosti za pedagoško Pstneritev, in so se ga udeležili •udi predstavniki obeh revij in Prosvetnega delavca. Na posvetu eaši :ain 'iza ■bp 'eti V l^a, s S Druga, morda bolj praktični; vrednost Dogovora o poklicne3^ usmerjanju je, da ponudi mnof'^ odgovorov na pogosta vprašanj* kaj kdo naredi v celotnem pr" cesu poklicnega usmerjanja, »šolstvu« (zlasti v VIO in VD^ so pogosta vprašanja delavoljn1! ljudi, kje dobiti še več informa'! za poklicno informiranje, kak še bolje poklicno vzgajati, kak dobro poklicno svetovati in * in še. In tretja vrednost, morda naš družbeni razvoj pomembi1* pobuda, je. da so natančno opf" deljeni nosilci, izvajalci, in up" rabniki in da je njihov odnos vzj jemen, povraten. To pomeni. “ lahko uporabnik zahteva rezu tate, ki jih bo uporabil, da lahk izvajalec »povpraša« nedeja) nega nosilca kdaj in kako bo oZ' vil delo pri svoji nalogi in podo" ST Po] laže odločal, da bo lahko čimbolj uveljavil svoje sposobnosti in lastnosti v izobraževanju in pri delu. Dogovor bomo uresničevali mi Ob vsem tem pa velja 1 koncu poudariti, da Dogovor poklicnem usmerjanju nikolnll, ne prinaša novih nalog. Njegova prednost, če družba to prednost priznala, r konkretnost, nedvoumna opfe delitev odgovornosti in poba" usklajeno delo. Od nas vs" pa je odvisno, ali bo vsak prispe val svoj delež za boljše razvoj"* možnosti vsakega posameznik3' ki je zdaj v šoli ali na delu. in ? tiste, ki šele začenjajo šolanje1 delo. MARKO ŽVOKELJ Zan Pra (lile štu, av Sol P va| *ei kr ,ft P0' *ČETNO BRANJE IN PISANJE Vepletanje starega in novega ^do je pismen, kdo polpi-'j ^en, koliko časa naj v šoli nagnimo opismenjevanju, kak-0Vl'Cil pomen ima čim zgodnejše K ranje? Ne bi mogli reči, da o p( 1,1 pri nas sploh ne razmišljali ®°- Pa tudi dovolj storilnostni do dneva republike naši ^čki že poznajo velike tiskane d<56 črke. Kaj to pomeni? oti ^apačan korak na poti, ki naj pt^Pelje človeka v svet funcional-v\\t !e§a in vsakršnega branja, bi eV cial dr. Michael Wambach, (ii^okovnjak za pedagogiko in 3ji J^todiko na Centru za tuje je-j v Belgiji. Soproga, ki dela na nei entru za rehabilitacijo sluha in u ij^ora, bi temu samo pritrdila. 'akonca se v tujini ukvarjata z diodami zgodnjega opisme-nei rVar>ja, oba pa sta študij kon-V£l ^ja na zagrebški univerzi. Ni žuj ^Več poudariti, da sta se v svetu njl Rjavila kot učenca Petra Gu-raj^ne. a povabilo Zavoda SR Slo-ind enije za šolstvo sta metodo opi-"'enjevanja predstavila tudi l^im učiteljem in vzgojitelji-a,,i. S področja Zavodove orga-j^cijske enote Kranj so se le-ti '"tali na posvet v osnovni šoli e'ta Kavčiča v Škofji Loki. V svojem poročanju se je dr. pambach opiral na razmere v '.ej farikofonskih državah (vFranci-V. ?> denimo, po ugotovitvah iz leta ; ‘984 70 % ljudi ne zna ustrezno poudaril pa je, da je bra-. )e splošen problem razvitega in ra erazvdega sveta. Glede tega se I arej lahko oddahnemo: nič . .°liši nismo in nič slabši kot 1UJ tugj zakonca_ Wambach n .ravita, da ni časa za oddih! 'hoka da je treba pripravljati v !:et zapisanih informacij, in to |V atiprej in čimbolj učinkovito. Razložila sta pomen globalnega lratija in metodo, kako je to k) 'fanje mogoče razviti. Po nju-s‘'em mnenju je uspeh na dlani: triletnim opismenjevanjem 0i f6 Vsak otrok nauči hitrega, ti-CjJ'e8a globalnega in funkcional-branja (primerjava z našim 11 Cnirn načrtom in prakso je do-°*j zgovorna). Eh. Wambach se je z meto-.°ko materinščine začel ukvar-potem, ko je kot učitelj na |akulteti ugotovil, kako slabo 'j j p jezika izkazujejo slušatelji. aksa in raziskave so mu potr-ugotovitevida ima vsakršne ladijske težave tisti, ki ima te- lve v lastnem jeziku. Z metodo 1t, ^obalnega branja je po njegovih rjji ^kušnjah mogoče odpraviti sicer J^Premostljive ovire, kajti anali-V lcno branje se je pri otrocih iz- kazalo kot poglavitna zavora v razumevanju besedila. Značilnost globalne metode je dejstvo, da izhaja pouk branja iz celostnega besedila, ne pa iz njegovih sestavin. Otroci začnejo prej spoznavati slovnico besedila kot slovnico besede in stavka. Strokovnjaki se opirajo na otrokov psihološki razvoj in na spoznanje, da otrok do desetega leta starosti ni zmožen analitičnega mišljenja, ker išče njegovo razmišljanja ta čas podobo globalnosti. VVambachova sta z avdiovizualnimi pripomočki pokazala vlogo ritmične fonetike pri učenju jezika. Za branje je namreč pomembno, da otrok dodobra razvije najprej svoje telesno shemo, ki vključuje med drugim razvoj orientacije, lateralizacije in struktualizacije prostora in časa. Gibalno ritmične vaje pripomorejo k sprostitvi govora. Od bioloških ritmov preide človek h govornim ritmom, potem ko je najprej z gibi in kretnjami razvil totalno komunikacijo. Dr. NVambach je večkrat poudaril, da je pri ritmično gibalnih in ritmično govornih vajah sleherni otrok povsem neobremenjen, medtem ko mora odrasel človek najprej opustiti ukalupljeni vzorec mišljenja, kar pa nikoli ni lahko opravilo. Potrebni so dolgotrajni seminarji, na katerih se učitelji spoprijemajo z novostmi, ko pa jih dojamejo, jih uspešno prenašajo v prakso. Razred, v katerem je večinoma po 28 otrok (.tudi manj in dosti več, do sto!) dela na temelju projektne metode, kar pomeni, da ima stik z zunanjim svetom: s starši, vrtcem, kako drugo šolo ipd. Pomembna sestavina pouka branja in pisanja je namreč dopisovanje z okoljem in pa prostorska organizacija razreda, razdeljenega v razne kotičke (bralni, kuhinjski, zdravstveni, poštni...). Dokler učenci še ne znajo brati, poteka vse dopisovanje govorno (kasete), besedila pa učiteljica zapiše in razred se polni za najrazličnejšimi teksti, ki so že podlaga za globalno branje. V takem delovnem okolju doseže (eksperimentalni) 2. razred stopnjo siceršnjega 6. razreda, prvi razred pa se pripravlja na razpoznavanje črk tudi s tem, da ima na posebni kartoteki izpisane in narisane razne ključne in neključne besede, ki jih vsebujejo korespondi-rana besedila. Taka kartoteka pa deluje v 2. in 3 razredu že s slovničnimi oblikami. Tako oblikuje pripravljeni na novosti »Letošnji seminar za učitelje aEM na Fakulteti za sociologijo, ^ Petične vede in novinarstvo v Mubljani sta pripravila Zavod *>S za šolstvo in Katedra za štu-samoupravljanja s temelji 2» Marksizma. d Program seminarja je vsebo-u‘ ,aI dva dela: v prvem so se udele-end lahko seznanili z aktualno e,Satiko, ki jo je mogoče zajeti ti naslovom Ustavne spre-^embe in politični sistem, v družni delu pa so se seznanili z doz-aaJŠnjo prenovo programa Wedmetnega področja in raz-Pjavljali o bistvenih problemih. ,! sPremljajo prenovo tega vse-'nsko interdisciplinarno zasno-anega predmetnega področja. L> tematiki Ustavne spre-■ ^tnbe in politični sistem je ude-l^encem spregovoril dr. Boštjan arkič in predstavil in razčlenil l^oge izhodiščne poteze. Le-te l^jahko na kratko predstavili ta- jč y ^ Naš politični sistem se je. Sal do zdaj. po avtorjevem l> stnenju razvijal in gradil kot si-:J ..ern stalnih in sorazmerno pogo-r s " sprememb. Družba, ki se i‘ Pteminja. tudi išče ustrezna in-3 ) lacionalna politična sredstva. :< (j® bi se razvijala iz svojih družili n°gospodarskih odnosov. —- Spremembe so mnogokrat dobivale svoj odsev celo v pretiranem normativizmu. Ali, povedano bolj določno: v pretiranem kopičenju ne le državnih, temveč tudi samoupravnih pravnih aktov. — Pri snovanju ustavnih sprememb je zelo pomembno upoštevati to. da se družbeni odnosi ne spreminjajo že samo s spreminjanjem institucionalne sestave. Razčlenjena pa so bila tudi vprašanja, kot so: kakšni so konkretni predlogi ustavnih sprememb? Kakšne novosti prinašajo ustavne spremembe v zvezi z delegatskim sistemom? Ali je dilema posredne — neposredne volitve temeljna dilema v našem volilnem procesu? Katera so teoretična vprašanja in praktične dileme vloge ZKJ in SZDL? V drugem delu seminarja so udeleženci razpravljali o poteku dozdajšnje prenove učnega načrta samoupravljanje s temelji marksizma — ta je bila dokaj ostra in razburljiva, saj so udeleženci menili, da je načrtovano krčenje obsega ur pri samouprav! :an ju s temelji marksizma ze' leodgovorno. Opozorili so tuui, da se je v preteklosti za uči- razred slovnico sam in tudi učitelj si piše sam svoj učbenik. Učbenikov v tradicionalnem pomenu namreč ni, so pa knjige za branje (v razred jih prinašajo učenci, učitelj, starši) in raznovrstno didaktično gradivo. Na koncu prvega razreda bere otrok z določeno hitrostjo besedilo z dvesto besedami. Branje je funkcionalno. Čas opismenjevanja traja,»kot je bilo že omenjeno, tri leta (eno leto v vrtcu, l. in 2. razred). Ponavljanja ni. Uspeh globalne metode gre po besedah dr. Wambacha pripisati pomenu dramatizacije, igranja vlog in pripovedovanju besedila brez dialoga; vse to pripomore, da se otrok notranje sprosti in uglasi na ustrezno struno sprejemanja, doživljanja, lastnega izražanja. Vsak razred pozna organizacijo dela po predmetih, kar pomeni, da se vsak učenec vsak teden sam odloči, kaj bo delal, organizacija pa je izpeljana tako, da v tednu obdela vsak vse, kar je bilo začrtano. Nikoli ni analize, poudarja dr. VVambach, ker jo otrok naredi sam s tem, ko se k bese- dilu ponovno vrača in ugotavlja, kolikokrat so v njem uporabljene posamezne besede, črke, ločila. Branje, ki ni iskanje smisla, ampak dajanje smisla besedilu, je zato zmeraj aktivno, tako branje pa omogoča globalna metoda opismenjevanja. Ali je to cvetje le iz tujih ali morda tudi iz domačih logov? Marsikatera sestavina, ki sta jo omenjala Wambachova, je znana naši vzgojno-izobraže-valni praksi, le da globalna metoda branja pri nas ne dosega takega uspeha, kot sta ga opisala onadva. Nekateri glasovi namigujejo, da metoda ne upošteva »naših« razmer, da je prilagojena za hitro opismenjevanje zamorčkov v nekem oddaljenem tretjem svetu. Dr. Wambach bi temu oporekal. Vseskozi je namreč poudarjal, da ima metoda splošno vrednost. A tudi zanjo morata biti izpolnjena dva pogoja: učiteljeva pripravljenost in usposobljenost za delo po njej in pa okoliščine, ki sovplivajo na uresničitev vsake novosti. BERTA GOLOB France Mihelič: Sončnice, 1962, olje na pl. Beseda in slika lepšata vsakdanjik Železniško gospodarstvo Ljubljana razpisuje vsako leto ob dnevu železničarjev literarni in likovni nagradni natečaj Bogo Flander-Klusov Joža. Na natečaj pa vabijo osnovnošolce, da bi s svojimi literarnimi in likovnimi deli popestrili njihovo dejavnost, predvsem pa da bi pristno, otroško v besedi m sliki prikazali široko in razvejeno dejavnost železničarjev nekoč in danes. Natečaj ima že pravo zgodo- telje področja samoupravljanje s temelji marksizma postavljala zahteva, da si morajo pridobiti posebno (dopolnilno) izobrazbo, zdaj pa vse premalo razmišljamo o kadrovskih problemih, ki bodo nastali v šolah, ko (če) se bo začela uresničevati načrtovana prenova? V razpravi je bilo tudi opozorjeno, kakšen je smoter zmanjševanja vsebinskega obsega družboslovnih predmetnih področij, in ne le predmetnega področja samoupravljanje s temelji marksizma? Udeleženci so bili tudi obveščeni. da bodo člani katedre za študij samoupravljanja s temelji marksizma pripravili alternativne predloge učnih načrtov samoupravljanja s temelji marksizma v programih srednjega izobraževanja. Z njimi naj bi strokovno utemeljili, da je treba razširiti vsebine samoupravljanja s temelji marksizma na nekdanji obseg. Le tako bo predmet lahko še nadalje bogatil učenčevo osebnost ter jo pripravljal za sodelovanje v čedalje bolj zapletenem (samoupravnem) družbenem življenju. ALOJZIJA ŽIDAN • vinsko tradicijo, saj v njem sodelujejo mnogi osnovnošolci. Letos je prispelo na Železniško gospodarstvo več kot triindvajset tisoč literarnih in likovnih prispevkov. Strokovnjaki, ki so jih železničarji povabili k sodelovanju, so imeli polne roke dela, saj ni bilo lahko vsega prebrati, pregledati in oceniti. Nagrade — individualne in kolektivne, so privabile pre.iekatero razredno skupnost in tudi posameznike, da so se potrudili in s svojimi literarnimi in likovnimi prispevki »prislužili« kolektivni izlet z vlakom po Sloveniji. Podeljenih je bilo veliko individualnih nagrad, veliko šolarjev se bo peljalo z vlakom na nagradni izlet. Vendar lahko rečemo, da so bile nagrade le dodatna motivacija za ustvarjanje. Otroci slikajo, rišejo, pišejo in pesnijo iz doživetij in potrebe po izpovedovanju svojih občutij pa tudi tega, za kar jih učitelji mentorji navdušijo. Učenci, ki so dobili prve individualne nagrade za literarne in likovne prispevke, so bili skupaj s svojimi mentorji povabljeni na Železniško gospodarstvo v Ljubljani; tam so se udeležili odprtja letošnje likovne razstave. Na prisrčnem srečanju je mlade ustvarjalce iz vse Slovenije pozdravila predstavnica delovne organizacije Darja Justinek. Zanimivo je bilo slišati, kako se veselijo vseh izdelkov, kako je pravzaprav težko izbrati iz množice dobrih najboljše. Vsi bi si zaslužih nagrado, zato prav vsakemu udeležencu, ki pošlje svoj prispevek, podarijo spominsko značko. Knjižne nagrade učencem in mentorjem pomenijo drobno pozornost in zahvalo za trud. Domiselni otroški likovno izdelki. ki krasijo stene železniških postaj, vagonov in pisarn so prepričljiv dokaz, da lahko tudi najmlajši pripomorejo k lepemu okolju in k našemu lepšemu vsakdanjiku. DARJA INTIHAR OSIJEŠKI MODEL ZAČETNEGA ŠOLANJA Šola po otrokovi meri Če stopite v učilnico nekaterih osijeških osnovnih šol, se vam utegne zgoditi, da boste našli učiteljico na kolenih, okoli nje pa gručo otrok. Nekateri čepijo, drugi sedijo ali ležijo, nekateri delajo v manjših skupinah po klopeh — pišejo, rišejo, se pogovarjajo, kakšen med njimi se tudi sprehaja. Police ob Stenah so polne knjig, risb in igrač. Prvi vtis: nered, neresnost. Ko so na Hrvaškem začeli vpisovati otroke v osnovno šolo s šestim letom, se je veliko govorilo, da je potrebna drugačna šola z drugačno organizacijo dela in razvrstitvijo šolskega časa, da je treba učenje prepletati z igro in pouk bolje prilagoditi otroku. Otroci naj bi se ne bali šole, vanjo naj bi novinci radi zahajali. čil je ostala pri željah, le ponekod se je na začetni stopnji nekaj spremenilo v dobro otrokom. V začetku tega desetletja je namreč dr. Ladislav Bognar, svetovalec na Zavodu za pedagoško službo v Osijeku, zasnoval in s sodelavci začel uvajati poskus drugačnega začetnega šolanja. Čeprav je marsikdo tedaj menil, da poskus ne bo prinesel novega, je bila raziskava (potekala je v 30 oddelkih) uspešno končana leta 1983, novi način dela pa živi naprej z večjimi ali manjšimi prireditvami v nekajkrat več oddelkih slavonskih in baranjskih šol. Učitelji so ga sprejeli kot nov način začetnega šolanja, ki je bolj po meri otrokom. Osiješki model začet- nega šolanja, kot mu pravijo, odpravlja ustaljeno organizacijo pouka, razdeljenega na šolske ure in predmete. Domačih nalog večinoma ni (razen kolikor morajo otroci nekaj opazovati, povprašati starše ipd.), torbe ostajajo v šoli, učenci sami načrtujejo delo, v njem pa je igra enakovredna metoda. Poleg frontalnega pouka je veliko skupinskega in individualnega dela. Učilnica se je spremenila, učenci so delovno sproščeni, v navideznem neredu pa v resnici vlada drugačen red. Delovni teden se začne s sestankom razredne skupnosti. Na njem se učenci v okvirnem tedenskem urniku domenijo z učiteljem, kaj bodo delali. Iz učnega načrta spoznavanja narave in družbe izberejo tedensko enoto (temo), se ob njej dogovorijo, kaj se bodo učili in kaj delali pri posameznih predmetih. Vsak šolski dan se začne in konča s pesmijo, pripovedko ali zanimivim pogovorom. Sledi dogovor, kaj in kako bomo delali. Tak celosten pouk (integrirani dan, kot mu pravijo) ima več različic. Učenci lahko delajo vsi po istem načrtu, le trajanje se prilagaja posameznikom. Obravnavo določene teme učitelj po občutku prepleta z glasbo, z likovno in telesnovzgojno dejavnostjo, kot se mu zdi najbolj primerno glede na razpoloženje in pozornost učencev. Oddelek se lahko deli na več skupin in vsaka dela po svojem načrtu, ob isti učni snovi. Lahko pa učitelj skupaj z učenci najprej izbere in zapiše na tablo, kaj vse bodo delali in naredili, učenci pa sami določijo vrstni red. Dogovorjene naloge morajo seveda opraviti in te so včasih tudi v pisni obliki. V praksi je vse to bolj preprosto kot v besedah, omenjene različice pa se prepletajo. Učenje se prilagaja učencem, jih obenem obvezuje. Branje npr. ne poteka po ustaljeni dolgočasni metodi; vsakokrat berejo novo besedilo (po primernem uvodu), nato bere tiho vsak sam. Veliko je sploh tihega branja, tudi po lastni izbiri, in to pri vseh predmetih. Branju sledi pogovor, pripovedovanje, opisovanje, dramatizacija, slikanje ipd. Lepo branje vadijo ob izbranih besedilih, učitelj jih najprej vzorno prebere. Tudi pri pisanju ni mučnega urjenja; učenci veliko pišejo v svoje beležke in vanje tudi rišejo. Puščajo jih v razredu na vidnem mestu, da jih lahko vsak prebere. Vsak učenec tako ustvarja svojo knjigo, kar spodbuja tekmovanje. Pri posameznih temah iz spoznavanja narave in družbe skupaj pripravijo eno ali več strani v » knjigi življenja in dela«, ki je uporabna za ponavljanje. Poleg tega vsak oddelek ureja še svoj razredni časopis, ki ga berejo tudi starši. Veliko se dopisujejo z vrstniki na oddaljenih šolah; vsak učenec napiše pismo, vsa pa dajo v skupno ovojnico in jih tako odpošljejo. Ko dobijo odgovore, jih berejo — vsak zase in vsi skupaj. Pouk se tako približuje igri — tudi pri matematiki in pravopisu. To omogoča učitelju več individualne obravnave, učencem pa več samo stojnosti in ustvarjalnosti. Vsak napreduje po svojih možnostih. Ocenjevanje je opisno. Raziskava je pokazala, da niso učni uspehi nič drugačni kot pri ustaljeni organizaciji pouka; vendar so učenci mnogo bolj sproščeni in odprti, samostojnejši in iznajdljivejši in delajo z večjim veseljem kot njihovi vrstniki drugje. Osiješki model začetnega šolanja uradno ni sprejet, kljub temu pa se uveljavlja. To je odvisno največ od učiteljev in njihove pripravljenosti, da sprejmejo nov način dela in se vanj poglobijo. Ustvariti je treba drugačno ozračje in opremiti učilnice z več didaktičnimi pripomočki in opreme. Le tako lahko nastane v učilnici kotiček za igro, bralni kotiček pa kotiček za tehnične dejavnosti. Pravijo, da v celoti tak pouk ni dražji od običajnega, pomembna je organizacija, saj marsikatere pripomočke lahko naredijo učenci višjih razredov pri likovnem in tehničnem pouku, pa tudi starši in drugi. Učitelji pravijo, da bi bilo seveda lepše, če bi imeli v oddelku od 20 do 25 učencev; čeprav jih imajo 30 in več, so z novim načinom dela zadovoljni. Tisti, ki so se zanj odločili, delajo z veseljem. Kljub vsej zanimivosti in sprejemljivosti je prihodnost osiješkega modela negotova. Žal niti ena pedagoška fakulteta študijsko ne spremlja tega modela. Pred leti so osiješki študenti radi hospitirali na teh šolah, zdaj ne prihajajo več. Enkrat ali dvakrat na leto še pridejo študentje razrednega pouka iz Zagreba in obžalujejo, da podobnih poskusov ni tudi v Zagrebu. Kakor koli ocenjujemo, sprejemamo ali odklanjamo osiješki model — priznati mu moramo svežino in izvirnost. Izvirno je vsaj to, da so ob njem zbrali podobne domače in tuje izkušnje in jih izoblikovali v novo obliko začetnega šolanja ter to obliko tudi strokovno utemeljili. To pa ni brez pomena v času, ko nam v pedagoškem šolstvu manjka svežih zamisli, pedagoške fakultete pa pripravljajo učitelje bolj za preteklost kot za prihodnost. IVAN ŽIGIČ Delovna vnema in zagnanost Pogovor z mentorji mladih tehnikov 1 Na petem območnem srečanju mladih tehnikov podravske regije, prireditvi, ki je bila letošnjega maja na Pedagoški fakulteti v Mariboru, smo se pogovarjali s tremi prizadevnimi mentorji. To so bili predmetni učitelji tehničnega pouka in fizike: BORIS KRAUT z Osnovne šole Franca Rozmana Staneta, dobitnik dveh bronastih medalj na zveznih tekmovanjih, plakete za sodelovanje v študijskem procesu ob petindvajsetletnici Pedagoške akademije v Mariboru, in mentor, čigar učenci so na republiških in zveznih tekmovanjih dobili približno petindvajset priznanj, štiri srebrne in dve bronasti medalji; DANILO ZAGR-NIK z Osnovne šole Lackovega odreda v Kamnici, dobitnik študentske Kidričeve nagrade, plakete Pedagoške akademije v Mariboru, priznanj za sodelovanje na tekmovanjih, na katerih so se dobro odrezali njegovi učenci, saj so bili doslej zmeraj med prvimi; in MIRKO MURŠIČ z Osnovne šole Kerenčičevih na Pesnici, nagrajen z zlato značko in razstavljalec lastnega izdelka, ki je v pomoč pri pouku računalništva, njegovi učenci pa so na zveznem tekntovaaju dobili dve srebrni priznanji in dosegali prva mesta. Boris Kraut ima osemnajst let delovnih izkušenj, Danilo Zagrnik enajst, Mirko Muršič pa štiri. Mentorjem smo zastavili naslednja vprašanja. • Kako pridobivate in animirate učence za sodelovanje v tehničnem krožku ali v klubu mladih tehnikov? BORIS KRAUT: Na začetku šolskega leta se v klubu mladih tehnikov zberejo predstavniki vsakega razreda. Seznanim jih z dejavnostmi, ki bodo potekale tisto leto. Ker nimamo zunanjih mentorjev, si vzamem čas tudi za peščico učencev, ki si izberejo svojo dejavnost; dajem jim napotke in jim posojam ustrezno literaturo. Nikoli pa jih ne zavrnem, češ da jih je premalo za krožek. K sodelovanju jih pritegnem tudi z občasnimi razsta- vami, ki jih prirejamo na šoli. Letos smo praznovali petindvajsetletnico šole in smo med drugim opozorili na dejavnost mladih tehnikov, saj je prav, da tudi drugi učenci in učitelji zvedo za njihova priznanja ali pa zgolj za sodelovanje. DANILO ZAGRNIK: Učenci se sami odločajo, kateri krožek si bodo izbrali. Na naši celodnevni osnovni šoli nimamo kluba mladih tehnikov, ampak imamo mlade zadružnike, ki se med drugim ukvarjajo tudi z združenimi tehničnimi dejavnostmi. Včasih se udeležujemo priložnostnih akcij: priredili smo na primer razstavo v Cankarjevem domu v Ljubljani in izdelovali spominke za prodajo. Učenci naj bi urili ročne spretnosti in si pridobivali delovne nava- -de: vsak izmed njih se lahko uveljavi na področju, za katero je nadarjen, in pri tem sploh ni pomembno, ali ima odličen ali pa slabši uspeh. MIRKO MURŠIČ: Nikakor ne izvajam nasilnega izbora, ampak samo povem, s čim se bomo ukvarjali, kajti nesmiselno bi bilo, da bi učence k čemurkoli silili. Na začetku se interesi kar razcvetijo, kasneje pa zanimanje nekoliko uplahne in nazadnje ostane približno petnajst zares prizadevnih učencev. Letos so' moji učenci pripravili raziskovalno nalogo Kako čist je moj kraj. Vsako gospodinjstvo v kraju je dobilo anketo, v kateri so bila vprašanja o onesnaženosti vode, posegih v naravo, odplakah, škodljivosti kmetijske dejavnosti idr. Otroci seveda še niso znanstveniki, so pa nedvomno nepristranski in neobremenjeni s predsodki. Šlo nam je za to, da bi zdajšnje razmere izboljšali in dvignili ekološko zavest. Spoznanja, do katerih smo se dokopali, bomo prenesli v krajevno skupnost. Ko bodo zvedeli, da se strupena škropiva dvignejo prav nad otroški vrtec, jim gotovo ne bo vseeno. Mimogrede, sami smo izdelali čistilno napravo. • Za kaj se člani krožkov najbolj zanimajo? BORIS KRAUT: Najraje imajo modelarstvo in računalniško. DANILO ZAGRNIK: Pri modelarstvu je veliko natančnih in drobnih opravil, gradivo je zelo drago, ponj je treba celo v tujino, zato se učenci odločajo za proizvodno-tehnične dejavnosti. MIRKO MURŠIČ: Do ne davnega so se člani krožkov najbolj navduševali nad modnim računalništvom, zdaj pa je zanimanje že tako upadlo, da je dejavnost treba celo spodbujati. Pri raziskovalni nalogi o ekološki problematiki sem otroke naučil, kako je računalnik mogoče praktično uporabljati. Seveda pa ne smemo zanemariti drugih oblik izražanja, na primer oblikovanja lesa. • Na kakšni ravni je znanje mladih tehnikov? BORIS KRAUT: Ne bi mogel trditi, da so to odličnjaki. Njihov učni uspeh je povprečen, med njimi so tudi taki, ki so vzgojno problematični. Prizadevam si, da bi jih pritegnil k delu, in kmalu se pokaže, da postanejo bolj vodljivi, vztrajni in celo zagrizeni. DANILO ZAGRNIK: Njihovo znanje je na solidni ravni. MIRKO MURŠIČ: Menim, da današnji otroci pretiravajo glede tekmovalnega duha. V ospredju bi morali biti srečanje v pravem pomenu besede in izmenjava izkušenj. Zmeraj odprta vrata • Ali spremljate kasnejši razvoj svojih učencev? BORIS KRAUT: Da, vendar povsem neuradno. Mladi tehniki, ki so se udeleževali tekmovanj, so kasneje dobro napredovali in se osebnostno našli. Zgubili so se tisti, ki se niso nikjerpo-trjevali. Moji učenci se radi vračajo. Vrata so jim vedno odprta. Pomagam jim, če le morem. DANILO ZAGRNIK: Mladi tehniki kasneje kar dobro napredujejo. Zgodi se, da imajo celo boljše ocene, kot so jih dobivali v osnovni šoli. MIRKO MURŠIČ: Kar zadeva povratne informacije, je marsikaj odvisno od otrokove osebnosti. Osnovnošolski in srednješolski učitelji smo premalo povezani. Prav bi bilo, da bi primerjali učne programe in se v dogovoru dokopali do sklepnih ugotovitev. Raziskovalno nalogo Kako čist je moj kraj bom z veseljem prepustil srednješolcem, če se bodo le zanimali zanjo in se lotili nadaljnjega dela. • Vam je pedagošlta akademija dala dovolj znanja? BORIS KRAUT: Tehnika me je že od nekdaj zanimala. Po končani osnovni šoli sem nameraval v srednjo tehnično šolo, vendar me je premagala želja po učiteljskem poklicu. Modelarsko sekcijo sem vodil že na učiteljišču. Zmeraj sem imel dobre mentorje. DANILO ZAGRNIK: Prido bil sem osnovno znanje in možnost za začetek, kajti znanja ni riikoli dovolj. Odločilnega pomena je samostojno izobraževa-nje. MIRKO MURŠIČ: Pedago ška fakulteta mi je dala zelo veliko znanja. Nisem študiral samo zato, da bi se dokopal do poklica, ampak me je pritegovalo ustvarjalno delo. Programi stalnega izobraževanja zapolnjujejo vrzeli # Kaj menite o programih stalnega (permanentnega) izobraževanja na Pedagoški fakulteti v Mariboru? Imate kakšne predlo-gc? BORIS KRAUT: Če hočeš na šoli veliko in dobro delati, težko najdeš čas za dodatno izobraževanje, zato sem teh programov, ki postavljajo v ospredje zlasti novosti, zelo vesel. Zapoln jujejo vrzeli, ki bi sicer nastajale v učiteljevem znanju. Predlagam, da bi dobivali vnaprej pripravljeno literaturo, ki bi jo že pred srečanji sami preštudirali, potem pa bi se skupaj poglabljali vanjo in dopolnjevali drug drugega. Sicer pa sam sodelujem pri permanentnem izobraževanju Pedagoške fakultete, saj predavam drugim mentorjem, sočasno pa že vsa leta pomagam študentom pri Preskus znanja in novih zamisli Študenti Pedagoške akademije v Ljubljani so sodelovali na 10. srečanju mladih tehnikov Ljubljane Mestna zveza organizacij za tehnično kulturo Ljubljana je letošnjega 7. in 8. maja pripravila srečanje mladih tehnikov. To je bilo deseto jubilejno srečanje, z njim so počastili 40-letnico organizacij Ljudske tehnike. Ob srečanju je bila tudi razstava tehnične ustvarjalnosti mladih osnovnošolcev mesta Ljubljane. Na sporedu so bila tekmovanja osnovnih šol v različnih panogah tehnike, in sicer: brodarsko, letalsko in raketno modelarstvo, avtomobili na električni pogon, konstruktorstvo, praktično delo z orodjem klip-klap. pa še tekmovanje v kartingu ter poznavanje teorije splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite na različnih področjih. Veliko zaslug za uspešno delo mladih tehnikov imajo učitelji mentorji interesnih dejavnosti na osnovnih šolah, ki so učence motivirali za delo. jih vodili in jim svetovali pri raznih dejavnostih ter jih pripravili za tekmovanje. Tako kot v preteklih letih so se tega tekmovanja udeležili tudi študenti katedre za tehnično vzgojo na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Pomagali so pri nadzoru in vrednotenju izidov tekmovanja. Svoja opažanja pa so opisali takole: Za skupino konstruktorstvo ugotavljajo, da so bili presenečeni nad izvirnostjo zamisli, ki jih pokazali učenci. Še posebno pomembno je, da pridejo mladi konstruktorji v stik s soustvarjalci iz drugih osnovnih šol. Študentka, ki je sodelovala pri praktičnem delu z orodjem klip-klap pravi: »Pri svojem delu so morali učenci pokazati teoretično znanje o orodju, kako ga je treba pravilno uporabljati, spretnosti pri obdelavi izdelka ter samostojnost.« Tekmovanje z orodjem klip-klap je pripravila delovna organizacija Iskra, ki je prispevala orodje in material, iz te organizacije sta bila tudi dva člana komisije. Učenci so bili dobro pripravljeni. Pri tekmovanju zmajev so študenti opazili, da primanjkuje učiteljev mentorjev strokovnjakov na tem področju; nekateri učenci so imeli pomanjkljivo izdelanega zmaja in zato kljub večkratnemu poskušanju niso zmogli »priteči« do cilja. Tekmovanje s področja splošne ljudske obrambe zajema tudi tekmovanje kolesarjev in vožnjo s kolesom z motorjem. Tega tekmovanja se je udeležilo veliko učencev, vsi pa so bili sproščeni in disciplinirani. Brodarsko tekmovanje z motornimi čolni je bilo na kopališču Kolezija. Na štartu veliko motorjev ni delovalo, med vzroki za to je bila živčnost tekmovalcev, pa •"di površna izpeljava vezav. lekateri učenci se niso dovolj resno pripravljali na tekmovanje, vendar je bil končni uspeh zadovoljiv. Že sam dan in vreme sta bila prijetna, prav tako tudi ljudje, s katerimi smo delali, pravi študentka, ki je sodelovala pri tekmovanju letalskega modelarstva. Izidi tekmovanja so bili plod natančnosti in usposobljenosti učiteljev mentorjev tega interesnega področja. Študenti na splošno ugotavljajo. da so takšna in podobna tek- movanja za učence spodbudna za nadaljnje delo, saj tako preskusijo svoje znanje v praksi. Delo v krožkih je razvedrilo, učenci razvijajo svoja nagnjenja, se duhovno bogatijo, najdejo tudi svoj prihodnji poklic in postajajo spretnejši. Študenti tudi predlagajo. naj organizator tekmovanj v prihodnje premisli in natančno predvidi, kje in za kaj bo potrebna pomoč študentov. BREDA VRIŠER France Mihelič: Žetev ajde, 1962, olje na pl. hospitacijah, nastopih in strnjeni pedagoški praksi. DANILO ZAGRNIK: Programi so primerni, saj so usklajeni z novostmi, ki jih prinašajo učni načrti. Morebiti je napočil čas, ko se bo moral učitelj usmerjati in opredeljevati nekoliko ožje, kajti tehnika je tako napredovala in postala zelo razvejana, da je težko postati strokovnjak prav na vseh področjih. Že zdaj opazimo med šolami razlike, ki so posledica okolja in učiteljevega temeljnega zanimanja. MIRKO MURŠIČ: S stalnim izobraževanjem sem zelo zadovoljen. Dobro bi bilo, da bi se dobivali vsak mesec in izmenjevali izkušnje. Morebiti ni s skupnimi močmi rešili tudi kak materialni problem in drug drugemu priskočili na pomoč. Učiteljevo avtoriteto določa kakovost njegovega dela pripravljene priskočiti pomoč, vendar se premalo obl* čarno nanje. Elektrostrojni ki1 Livarne nam je na prifl1* gmotno pomagal. Idealov ne smeš opustiti • Poglavitne težave, ki n a st' ob jajo pri mentorskem delu? BORIS KRAUT: Jemlje ijy0 veliko zasebnega prostega čas Delujem tudi v Zvezi organizaj za telesno kulturo, na srečanj pa opravljam sodniško del' Svoje učence moram vnap II ifi iol pripraviti in jih spodbujati s s1 ^ mostojnosti, saj jim na tekmo'’1 Pr 9 Imate pri pedagoškem delu kakšne težave? BORIS KRAUT: Ker je gradivo, ki se uporablja za izdelke zelo drago, ga je težko priskrbeti v ustreznih količinah. Cene iz dneva v dan rastejo, velikokrat pa je treba skočiti celo v tujino in globoko poseči v svoj žep. DANILO ZAGRNIK: Pri pedagoškem delu nimam težav. MIRKO MURŠIČ: Otrok ne smemo podcenjevati. Zame so vsi enaki. Tehnično gradivo je izrazna možnost tako za odličnega kot za zadostnega učenca. Zgodi se celo, da otroci zaradi krožka začno popuščati pri rednem šolskem delu. Ker vsak mesec pregledujem redovalnice in spremljam razvoj, lahko takoj ukrepam in otroke spodbudim, da jc treba icniio poprijeti za delo. Krožek imam vsak dan. Včasih smo na šoli tudi do sedemnajste ure. Menim, da bi bilo krivično, če bi pustil na cedilu otroke, ki so pripravljeni delati, in si ne bi vzel časa zanje. Učiteljevo avtoriteto določa kakovost njegovega dela, zato si prizadevam, da bi bili z učenci tovariški. Pogosto poslušamo glasbo, se sproščamo v telesni dejavnosti in se odpravimo na kratek sprehod. • Kakšen je gmotni položaj vaše šole? Ali ima posluh za vaše delo? BORIS KRAUT: Gmotni položaj šole je kar dober. Zaradi kakovostnega dela in za nadaljnjo spodbudo je Izobraževalna skupnost Slovenije našemu klubu mladih tehnikov podarila denarno nagrado. Lahko rečem, da ima šola posluh za moje delo. DANILO ZAGRNIK: Lahko odgovorim enako. Šola ima dober gmotni položaj in je ustrezno opremljena. Nenehno jo obnavljamo in kupujemo novo opremo. Učilnica za tehnični pouk bo zaradi novosti kmalu premajhna. MIRKO MURŠIČ: Oprem Ijenost učilnic je pogosto odvisna od učiteljeve iznajdljivosti. Delovne organizacije bi nam bile njih zaradi sojenja ne morem'j ^ čas stati ob strani. Hudo mi j rij kadar se kdo pritoži. ”•! DANILO ZAGRNIK: Sčj jj1! soma se vsega toliko nakopičil .e je ob rednem delu težko najti c1 ,c za različna področja. Pomemb11 je dobra organiziranost. MIRKO MURŠIČ: Teži ^ delam na vseh področjih. K1 ® primanjkuje zunanjih mento1 jev, si pomagam tako, da pod a bim k sodelovanju nekdanj ^ učence. Na mentorsko delo 1 s smemo gledati kot na vir zasld ka. • Kakšno osebno voljstvo vam dajeta mentorskol t(; pedagoško delo? Ali je ob d |)( zmeroma skromnem nag raj e'1 ^ nju mogoče ohraniti zagnano* jj( entuziazem in pedagoški etos’ Sy BORIST KRAUT: Vodilo delo so doseženi uspehi. Misli'1 ^ želje se potrjujejo, čutiš, ^ ?s dobro delaš. Ne smeš gledati druge, ampak biti tak, kot so n* f( včasih učili, sprejeti to spoznanj in delati z veseljem. Ker je na*1 delo družbeno premalo vredn0, teno, se obseg naših dejavno*1 šl nekoliko zmanjšuje. Odpovedfi vanja pač ni mogoče privzgojij U Treba je najti nekaj zas~e — naf S' se je to posrečilo. DANILO ZAGRNIK: Ud;ls ležba na teh srečanjih in doseg8 j nje solidnega mesta dajeta cin 1 veku veselje in zagon za nadal)| s nje delo. Plačilo ni tolikšno, dalj človek delal zaradi tega. Vsakdc|' kdor se odloči za prosveto, — I---- ’ I zagnan, vendar pa si mora sc8j soma zagotoviti temeljni gmotj položaj in skrbeti za družino, č' bi bil učitelj bolje nagrajevani lahko še več časa namenj* ' vzgojnemu delu. Trenutno 51 1 osebni dohodki primerni in Z* -radi tega ni slabega ozračja v uč teljskih vrstah. MIRKO MURŠIČ: Čudovit' je videti, kako navdušeni *' učenci ob razglasitvi tekmoval " nih izidov. Vrnitvena inform8 cija o uspehu je največja nagraj’ za delo. Kadar otroci ne dobifl priznanj na samih srečanjih, j|] v pohvalimo kasneje na šoli, sajt ji pomembna njihova delovm vnema, ne pa zgolj nagrade. V*1 okrog nas je postalo nekak1 kruto, zato ne smeš popustiti radi teže časa in naglice. Ne srn'; se predati in opustiti idealov, ki* j si jih zastavil. Pogovor je pripravila MARIJA ŠVAJNCER Osnovnošolci so se pomerili v znanju kemije V Mariboru je bilo ob prireditvah akcije Mladi raziskovalci za napredek Maribora tudi tekmovanje iz-znanja kemije, pripravljeno za učence osnovnih šol celotnega Podravja. Pokrovitelji so bili: Slovensko kemijsko društvo — podružnica v Mariboru, Raziskovalna skupnost mesta Maribor in delovna organizacija Zlatorog, ki praznuje letos 100-letnico obstoja. Pri izpeljavi tekmovanja in popravljanju testov so sodelovali tudi učenci Srednje šole pedagoške in kulturne usmeritve v Mariboru. Tekmovanja se je ude žilo 200 učencev 7. in 8. razreda i„ 37 osnovnih šol. Izbirna tekmova- „jU - reševanje testov so bilaf pred tem v vseh šolah zato, da1; učenci preverili, koliko znani' kemije so si pridobili v enem 8 dveh letih pri pouku. V veči11 osnovnih šol ni dodatnega pouk pri kemiji, redki so kemij5] krožki, zato so učenci in učite? poglobljeno pridobivali znanj1 predvsem v prostem času. Ob taki množičnosti znan)' željnih učencev je bila konici renca velika. Tekmovalci so p?| kazali veliko znanja, odlikova11) so se posamezniki, ki so sebi i" šoli pridobili »vstopnico« republiško tekmovanje in pra*| tična darila (le-ta so prispeva** Zlatorog in Raziskovalna skup | nost mesta Maribor). ROMANA JAZBEC JUBILEJU KOPRSKE SREDNJE KOVINARSKE IN PROMETNE ŠOLE Trideset let zavzetega pedagoškega k strokovnega dela _____ Srednja kovinarska in protina šola v Kopru je proslavila ‘L 3. 1987 pod pokrovi- j^jstvom tamkajšnje Skupščine ®Sčine 30-letnico izobraževanja ^vinarjev, avtomehanikov in ( ^Znikov motornih vozil ter 25-vetaico prvostopienjskega izobra-Zevanja inženirjev strojništva. :1' . Hvale je vredno, da je šola ob I ^hileju kritično pretresla dose-s) danje vzgojno-izobraževalno >!| ^zadevanje z načrtom za pri-Rodnost. To dokazuje jubilejna j H. tiskana številka Kovinarja. gasila šolske mladine organiza-^je (OO ZSMS), ki je izšla že d decembra 1986, in prinesla slavji 1'°stni govor ravnatelja mag. ^vgusta Lešnika, prispevke učilniškega zbora, učencev in tistih 1 klovnih organizacij, ki so s šolo .( ^delovale. Tako je šola vseli stransko dobro osvetljena in bo izapis dragocen za zgodovino i.i Rokovnega šolstva Slovenije •stre oz. Obalno-kraške regije. Zgodovino strokovnega šol-r stya smo namreč po osvoboditvi j Preveč zanemarjali z izjemo te in jedkih šol in moramo takoj začeti , “'lij skrbeti zanjo. Seveda bi moji Mi vodstva teh šol spodbujati in Hn pomagati s strokovnimi nadeti: Zavod SRS za šolstvo in Negove enote, obe pedagoški Mtulteti, ljubljanska Fakulteta *a strojništvo, Zveza društev pe-Mgoških delavcev Slovenije in ^gijska društva. Skupnost tehni-) sidh šol SRS ter pedagoški tisk. . Ho 1. 1955 na obalno-kra-jk-rri območju ni bilo strokovnih j kil, jjh fašistična Italija ni J Ustanavljala, v letih 1945—54 pa «0 zavrle rast še neurejene poli-j hčne razmere. Ko so potem na-j Slajale tu nove tovarne 1 (Tomos, Mehanotehnika i (Zola, LAMA, Dekani, LIV Poli stojna idr.), so zelo potrebovale dobre kvalificirane kovinarje, avtomehanike in lesarje. Ker vajenske šole v Izoli, Postojni, Sežani in Ilirski Bistrici zaradi slabih delovnih razmer niso usposobile dovolj kakovostnih kovinarjev, je ustanovil Okrajni LO Koper 7. 9. 1956 na zahtevo omenjenih idr. delovnih organizacij v Kopru Industrijsko kovinarsko šolo (IKŠ). Te šole so bile med vajenskimi najboljše. Ker so bile v tovarnah ali ob njih, so imele bolje opremljene šolske delavnice za praktični pouk, ki je bil oprt na tehnologijo in so ga poučevali strokovno podkovani mojstri, a še brez pedagoške ter andragoške izobrazbe, laže pa so tudi dobile iz proizvodnje tehnike in inženirje za pouk strokovnih predmetov kot druge vajenske šole. Industrijske kovinarske šole so imele tudi domove za učence ter navadno celoletni pouk, kot npr. v Litostroju in mariborskem TAM. Koprska IKŠ je bila ob ustanovitvi brez učiteljstva in učnih prostorov. Tovarna TOMOS je sicer dobila soglasje koprskega Sveta za urbanizem za gradnjo šole in doma za učence v njeni okolici, a so nekateri kratkovid-neži gradnjo preprečili, češ da bi bili učenci odrezani od koprskega kulturnega življenja. Zato so po prizadevanju ravnatelja IKŠ Slavka Brataševca idr. preuredili tri manjše sobe nekdanjega koprskega Vajenskega doma v zasilne učilnice ter se je začel teoretični pouk 18. 11. 1956, praktični pa v vajenskih delavnicah tovarne TOMOS šele 18. 2. 1957. Ko so preuredili še dve sobi v zasilno opremljeno delavnico, se je začel''tudi praktični pouk v šol. 1. 1957—58 pod skupno streho. Ker uspešen pouk v teh razmerah ni bil mogoč, so zgradili v Izolskih vra- tih sedanje šolsko poslopje in ga slovesno odprli 21.5. 1959. Prepotrebno sodobno telovadnico so po dveh letih letih dogradili pretežno s šolskim denarjem 1. 1968. Učiteljski zbor je pod spretnim Brataševčevim 20-letnim vodstvom prilagajal vzgojno-izobraževalno delo potrebam obalno-kraškega gospodarstva, zato je izobraževal poleg mladine tudi odrasle in zaposlene. Tako sta usmerjala delo šole tudi naslednja ravnatelja: dipl. inž. Edo Furlan in zdajšnji A. Lešnik. Zato je začel delovati v IKŠ zaradi zelo potrebnih inženirjev strojnikov 1. 1960 Center za izredni študij kot dislocirana enota ljubljanske Fakultete za strojništvo (FSL) pod vodstvom prof., dr. h.c. Alberta Strune in izobraževal ob delu te kadre. Od 1961 so izobraževali v dislocirani enoti ljubljanske Tehniške strojne šole (TSŠL) pod vod- stvom Jožeta Kelneriča v IKŠ tudi hudo potrebne strojne tehnike. Zaradi razširitve dejavnosti z organizacijskimi oblikami izobraževanja ob delu je preimenoval Občinski LO Koper 21. 6. 1961 IKŠ v Šolski center kovinarske stroke (ŠCKS). Od 1962—70 je potekala'reforma vseh vajenskih šol in so dobile nove učne načrte — kovinarji prej — ter se preimenovale v poklicne. Ker je SCKS izobraževal tedaj tudi avtomehanike, je bil preimenovan z odločbo Skupščine občine Koper 30. 1. 1973 v Poklicno kovinarsko in avtomehaniško šolo, ki je dobila po uvedbi usmerjenega izobraževanja sedanji naziv. Odi. 1969 je delovala v ŠCKS tudi dislocirana enota TSŠL, v kateri so se izobraževali ob delu strojni in avtomehaniški delovodje, po 1. 1969 je šola sama izobraževala zaposlene kovinarje in avtomehanike, 1. 1974 je bil uveden tudi redni fakultetni pr- vostopenjski študij za inženirje strojnike, od 1975 je šola usposabljala v sodelovanju s koprsko Intereuropo voznike tovornjakov za mednarodni prevoz, 1. 1984 je bila priključena šoli tudi koprska Avtošola. Tako je šola doslej izobrazila in vzgojila nad 3400 kvalificiranih delavcev strojne smeri, 450 strojnih tehnikov, 200 voznikov avtomehanikov, 180 strojnih in avtomeha-niških delovodij, 560 voznikov motornih vozil in v okviru fakultetnega študija nad 280 inženirjev strojništva. Zato je danes zaposlenih v tovarnah Obalno-kraške regije nad 5000 strokovnjakov, nekdanjih učencev te šole. Ker delovne organizacije laskavo ocenjujejo njihovo delo, ne priznavajo s tem samo uspešnega dela koprske Srednje kovinarske šole in prometne šole ter omenjenih šol, ampak tudi to, da prinaša naložba v šolstvo naj višje obresti njim samim in drugim podpornikom šole. K uspehu je pripomogla tudi skrb šole za strokovno in pedagoško-andragoško izobraževanje svojega učiteljstva, saj so mnogi končali doma tehniško šolo in prvo stopnjo strojne fakultete, nekateri tudi drugo, z dopolnilnim izobraževanjem pa so dobili toliko pedagoško-an-dragoške izobrazbe, da so opravili predpisane strokovne izpite. Učiteljski zbor skrbi s poukom in z interesnimi dejavnostmi tudi za vsestransko vzgojo učencev — to pa je v zdajšnjih razmerah zelo pomembno. Poleg športnega šolskega društva Kovinar delujejo v šoli tudi razni krožki: obrambni, pevski, računalniški, marki-stični, literarni, novinarski, OZN, RK. Na športnih območnih in republiških tekmah so dosegli učenci lepe uspehe, 1. 1985 pa je dosegel učenec te šole L mesto na republiškem tekmovanju za Cankarjevo nagrado. Novinarski krožek že 17. leto skrbi s člani učiteljskega zbora za vsebino glasila Kovinar. Učenci sodelujejo tudi pri šolski samoupravi in v svojem delavniškem samoupravnem svetu rešujejo z učitelji probleme praktičnega pouka. Z uvedbo usmerjenega izobraževanja je bil odpravljen periodični pouk, zato je morala šola sprejeti 700 učencev, zgrajena pa je bila za 280. Ker se je znašla v veliki prostorski stiski, so 1. 1983 s prizadevanji ravnatelja Furlana in s podporo združenega dela preuredili del nekdanjega dijaškega doma v učilnice in jih posodobili za pouk splošno-izobraževalnih pred .:-tov in tehniškega risanja tei za knjižnico. Kljub temu pa še z aj gostujejo štirje oddelki zu aj šole v novem Dijaškem domi li specializiranih učilnic za pc k strokovnih predmetov, ne prostorov za avtošolo, šolske delavnice so brez ustrezne stro , e opreme, računalništvo in CNC tehnologija životarita. Te razmere seveda slabo vplivajo n« pouk in na razpoloženje učiteljev ter učencev. Upamo in želimo, da bi šola z dosedanjimi podporniki (Skupščina občine Koper, delovne organizacije, tamkajšnje družbenopolitične organizacije in skupnosti) odpravila te slabosti kljub zdajšnjim težkim razmeram. K temu cilju pa naj vse usmerja misel velikega pedagoga J. A. Komenskega, ki jo je zapisal v težkih časih 30-letne vojne: »Če da država en ati novec za oborožitev, bi jib rala dati za vzgojo mlačne deset.« IVAN ANDOLJŠEK Čedalje več zanimanja za zgodovinsko raziskovalno delo 18. srečanje mladih zgodovinarjev od 14. do 16. 5. 1987 v Kranju . Tradicionalna srečanja mladih zgodovinarjev osnovnih šol temeljijo vit< več let na raziskovalnem delu zgodovinskih krožkov. Letošnje razi-^ovalne naloge presegajo po številu dozdajšnje in dokazujejo, da se 'Motorji in učenci čedalje bolj zanimajo za zgodovinsko raziskovalno delo. Vsakoletni izbor teme je do-v,°lj širok in omogoča, da sodelu-•ejo šole različnih področij. Po Mzivnosti in podeljenih odličjih 2'atih, srebrnih in bronastih za Hednjači tokrat Štajerska, ki ji n,P sledij0 Primorska, Ljubljana, |(iS ?°renjsko in novomeško območ-le. Učenci so se povečini odločali temo Ustvarjalna osebnost rj-1- stoletja v šolskem okolišu, (ento Prva partizanska enota v I ^ojem kraju je obdelala tretjina ^javljenih šol. Število razisko-Mnih nalog opredeljujemo le po (Mgledanem in ovrednotenem gradivu. Sodimo, da vsi zgodo-V|riski krožki iz različnih vzrokov M oddajo nalog v pregled, ki je Pogoj za srečanje. Ovira so ned-aflj1 predpisani roki in za- n ati Ptevnost raziskovalnega dela. jčif fvvSakoletno srečanje ima speci-jiill 'Cne značilnosti. Sistematično ijsi sPremljanje nam omogoča vpo-telj g*ed in tudi kritično presojo te dolgoletne dejavnosti. Razmere na šoli, prizadevnost 'Motorjev in odziv družbenega licU' °kolja vplivajo na kakovost pOj Mlog, kj v posameznih primerih iv^i Posega zahtevano raven. ;j it Sodelovanje učencev se zaradi Z* (^obremenjenosti omejuje na raH .esri in sedmi razred osnovne val* Čezmerna angažiranost ;lip1 shh učencev v različnih intere-| n|h dejavnostih povzroča upa-| Moje samostojnega raziskoval- ^ im°% Maj nega deleža in samoiniciativnost učencev. Vsakoletni problem pri raziskovalnih nalogah je menjavanje članov krožkov. S povsem novimi oblikami dela, ki so v interesni dejavnosti že utečene, se spoprimejo učenci novinci. Dolgoletne dejavnosti se šolam obrestujejo, zahtevajo pa veliko priprave in temeljitega uvajanja v neznano in manj raziskovano problematiko tudi za mentorja. Učenci imajo opravka z novim izborom vsebine, literature ter različnimi oblikami dela, ki jo podrejajo vsebini. Strokovne literature, ki bi bila njim primerna in razumljiva, je malo. Nadomeščajo jo drugi viri informacij, ki pa niso vselej enako kakovostni. Intervjuji so že več let sestavni del nalog. V njih je čutiti tudi največjo dejavnost učencev, ki s temi viri dopolnjujejo mnogo več kot zgolj zgodovinsko vedenje in znanje. Prav nič nas ne presenečajo nagibi pri izboru letošnje vsebine, saj so se učenci odločali praviloma za raziskovanje dejavnosti, ki so jo že poznali, in z njo tudi sodelovali v širšem družbenem okolju (npr. OŠ Valentina Vodnika Ljubljana). Vsa družbena okolja učencem niso enako naklonjena. V posameznih primerih pa so zelo uspešno nadomeščala učitelja in mentorja 198/ (npr. OŠ »25. maja« Prestranek). Sleherna oblika dela, pa tudi intervju, zahteva mentorjevo navzočnost in usmerjanje učencev, ki pa ne bi smelo zavreti njihove samoiniciativnosti in ustvarjalnosti, ki bi morala biti bolj vidna v celotnem raziskovalnem procesu. Naloga bi morala izkazovati delež učencev v vseh njenih sestavinah. Tako bi tudi odpadla dilema o pretirani angažiranosti mentorjev in tudi drugih sodelavcev. Mentorji bi morali navajati učence na kritično razmišljanje o opravljenem raziskovalnem delu. Končana naloga ne bi smela pomeniti zgolj šolsko arhivsko delo. Prav letošnji primeri so dokaz, da so tudi raziskovalne naloge preteklih let dragoceni vir podatkov, vendar je bila tudi tu potrebna mera pri izboru gradiva ter prilagoditvi novi raziskovalni temi (npr. OŠ Vil. korpus Žužemberk. OŠ Anton Aškerc Titovo Velenje). Raziskovalno delo zgodovinskih krožkov zahteva določeno metodologijo, ki pa jo mentorji dopolnjujejo z novimi izvirnimi oblikami (npr. OŠ Janka Premr- la-Vojka Koper, OŠ Milan Šušteršič Ljubljana idr.). V nalogah, v katerih je bila upoštevana metodologija, je ustrezno predstavljeno delo celotnega krožka, način obravnave problema, odkrivanje in poglabljanje spoznanj, sklepno misel in izsledki celotnega raziskovalnega dela (npr. OŠ Janka Premrla-Vojka Koper). Vsakoletna tema poraja nov prijem, občasno pa tudi nove oblike dela, ki so zaradi pomanjkanja izkušenj nedodelane. Več pozornosti bomo morali nameniti ustreznejšemu vključevanju avdiovizualnih sredstev, zlasti zvočnim posnetkom na kasetnih trakovih in analizi pričevanj, ob katerih bi lahko učenci razvili kar največjo zavzetost. Omejevanje učencev zgolj na poslušalce intervjujev ne zadostuje raziskovalnim ciljem, ki jih hočemo z nalogo doseči. Cilji raziskovalnega dela so bili pri izbiri tem novejše in najnovejše zgodovine tesno povezani tudi z zbiranjem izvirnega dokumentarnega gradiva. Učenci so sami zapisali, da jim je začelo primanjkovati virov in vseh drugih dokumentov. Kljub neštetim intervjujem z borci NOV in drugimi aktivnimi udeleženci NOB so bili na novo odkriti podatki skromnejši. Tovrstni viri so se izčrpali. Zbiranje gradiva, zlasti dokumentarnih fotografij, nima več tistega poudarka, kot ga je imelo na prvih srečanjih. V nalogah ni več izvirnih dokumentov. Množijo se fotokopije nalog pa tudi o njihovi kritični presoji smo spregovorili na posvetu mentorjev, ki je bil uvrščen v 18. srečanje mladih zgodovinarjev na Brdu. Pogovorili smo se o nadaljnji izpopolni- tvi metodologije nalog, deležu učencev pri vsebinski zasnovi, vlogi mentorja in drugih dejavnikov, deležu akterjev pri usmerjanju in zbiranju gradiva, možnostih za včlenjevanje arhivskega gradiva idr. Člani strokovne komisije so poudarili neprecenljiv delež mentorjev, ki pa bi se moral usmerjati mnogo bolj v prispevek učencev, mladih raziskovalcev na zgodovinskem področju. Veseli nas, da so se nam pridružili številni mladi mentorji, ki pa jim bo potrebno več svetovanja v predmetnih aktivih. Dragocena pa bo prav tako pomoč mentorjv, ki odhajajo iz naših vrst. Prav po njihovi zaslugi so srečanja obstajala tako dolgo in dosegala cilje ne samo v strokovnem pač pa tudi v vzgojnem in širšem družbenem pomenu. PRVENKA TURK Na 18. srečanju mladih zgodovinarjev, ki sta ga pripravila Zveza mladine Slovenije in Svet zveze pionirjev v Kranju od 14. do 16. maja .1987, je bilo za raziskovalne naloge podeljenih 24 zlatih, 32 srebrnih in 16 bronastih priznanj. Zlata priznanja so prejele tele osnovne šole: Bratov Polančičev, Maribor; Anton Aškerc. Titovo Velenje; Polzela; Dušana Bordona, Koper; Janka Premrla Vojka. Koper; Ivana Roba, Šempeter pri Gorici; Majda Vrhovnik, Ljubljana; Milan Šušteršič, Ljubljana; Milojka Štrukelj. Nova Gorica; Marjan Novak-Jovo, Ljubljana; Bratov Letonje. Šmartno ob Paki; Stane Žagar, Kranj; Franja Malgaja, Šentjur pri Celju; Josip Broz-Tito. Trbovlje; Neznanih talcev, Dravograd; Valentin Vodnik. Ljubljana; Antona Ukmarja, Koper; Ivan Cankar, Ljutomer; Šmarje pri Kopru; Milka Šobar-Nataša, Novo mesto; COŠ »25. maj«. Prestranek; Draga Kobala, Maribor; Edvard Kardelj, Dutovlje in 7. korpusa. Žužemberk. Srebrna priznanja so podelili osnovnim šolam: Prešernove brigade, Železniki; Ivan Brozina Slovan. Jelšane; Cerkno — Spomenik NOB, Cerkno; Ivana Groharja. Škofja Loka; Nade Cilenšek, Griže; Jožeta Mihevca. Idrija; Franceta Bevka, Ljubljana-Bežigrad; Bratov Vodopivec. Pivka; IX. korpus NOVJ. Nova Gorica; Mirana Jarca, Črnomelj; Franja Vrunča, Celje-Hudinja; Heroja Milke Kerin, Leskovec pri Krškem; Dobravlje; Karel Destovnik-Kajuh, Murska Sobota; Leopold Maček-Borut. Novo Polje; France Prešeren, Crenšovci, Otočec; XII. SNOUB. Novo mesto; Gustav Šilih. Titovo Velenje; Franja Goloba. Prevalje; Blaža Kocena. Ponikva; Srečko Kosovel, Sežana; Karavanških kurirjev NOB. Koroška Bela; Ivan Tavčar, Gorenja vas; Oskarja Kovačiča, Škofije; Narodnega heroja Rajka, Hrastnik; COŠ Fran Kocbek, Gornji grad; Katja Rupena, Novo mesto; Ivan Kovačič Efenica, Celje; Milka Sobar Nataša, Novo mesto; Postojna in XV. divizije Grm, Novo mesto. Bronasta priznanja so prejele osnovne šole: Tankovske brigade NOVJ. Dekani; Anton Tomaž-Linhart. Radovljica; Veljko Vlahovič. Ljubljana; Jože Hedžet Šafarsko, Ljutomer; Peter Kavčič, Škofja Loka; Prežihov Voranc. Ljubljana; Tišina; Padlih prvoborcev, Žiri; Dane Šumenjak. Murska Sobota; Metlika; Edvard Kardelj, Dutovlje; Vlado Miklavc, Ljubljana; Spodnja Polskava; Karel Destovnik Kajuh, Šoštanj; Ledina — oddelek UKC, Ljubljana in Edvard Kardelj, Murska Sobota. OSNOVNA ŠOLA KAREL DESTOVNIK KAJUH, LJUBLJANA, Nusdorferjeva 10 razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas (šolsko leto 1987/88), PRU — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas, PRU — UČITELJA MATEMATIKE za določen čas (šolsko leto 1987/88), PRU — UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA za nedoločen čas, PRU — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas, PRU — VODJO ŠOLSKE PREHRANE za nedoločen čas, PRU gospodinjstva in opravljen strokovni izpit. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE ŠALOVCI razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA SLOVENSKEGA in NEMŠKEGA JEZIKA, PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA, PRU, za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PA — razredni pouk, za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Začetek dela 1. 9. 1987. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE RAKA razpisuje prosta dela in naloge — RAVNATELJA Kandidat mora izpolnjevati pogoje po 511. členu Zakona o združenem delu in druge pogoje po 137. členu Zakona o osnovn-' šoli ter imeti: — 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu in opravljen strokovni izpit — strokovne, organizacijske in delovne sposobnosti za opravljanje nalog iz pristojnosti ravnatelja šole. Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Prijave z ustreznimi dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh po izbiri. Prijave pošljite na naslov: Razpisna komisija Osnovne šole Raka, 68274 Raka. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE NARODNEGA HEROJA RAJKA, HRASTNIK razpisuje dela in naloge — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za delo v oddelku podaljšanega bivanja, za določen čas s polnim delovnim časom (od 1. 9. 1987 do 31. 8. 1988) — UČITELJA BIOLOGIJE in GOSPODINJSTVA, za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu — od 1.9. 1987 do predvidoma 30. 6. 1988); šola nima stanovanj Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z Zakonom o osnovni šoli. Prijave z dokazili naj pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Narodnega heroja Rajka, Hrastnik, Log 19. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po poteku reka za prijavo. OSNOVNA ŠOLA TONETA TRTNIKA TOMAŽA SOSTRO, Cesta II. grupe odredov 7, 61261 DOBRUNJE razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA, PRU ali P, za Močen čas, od 1.9. 1987 (nadomeščanje delavke na porodniškem dopu-stu) — UČITELJA V PODALJŠANEM BIVANJU (jutranje varstvo, povezano z varstvom vozačev), učitelj razrednega pouka, za nedoločen čas — UČITELJA GOSPODINJSTVA IN VODJE ŠOLSKE PREHRANE, PRU, za nedoločen čas in objavlja dela in naloge — POMOČNICE KUHARICE, za nedoločen čas Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na gornji naslov v 8 dneh po objavi razpisa. Svet OSNOVNE ŠOLE NARODNI HEROJ TONE TOMŠIČ, LJUBLJANA, Šaranovičeva 7 razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU ali P, za nedoločen čas. Začetek dela 1. 9. 1987. Stanovanja ni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Svet šole in Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE NARODNEGA HEROJA MATIJE BLEJCA-MATEVŽA, MENGEŠ razpisujeta dela in naloge — POMOČNIKA RAVNATELJA z dopolnjevanjem Kandidat mora poleg splošnih pogojev, predpisanih z Zakonom o združenem delu. Zakonom o osnovni šoli in Družbenem dogovoru o oblikovanju kadrovske politike, izpolnjevati še pogoje za učitelja v osnovni šoli in imeti — strokovni izpit — najmanj 5 let delovnih izkušenj (po opravljenem strokovnem izpitu) pri vzgojno-izobraževalnem delu v osnovni šoli — organizacijske in druge sposobnosti Mandat traja 4 leta. Začetek dela 1. 10. 1987. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa. O izidu razpisa jih bomo obvestili v 60 dneh po izbiri. — DVEH UČITELJEV MATEMATIKE IN FIZIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1. 9.1987, višja ali visoka izobrazba — UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1. 9. 1987, višja ali visoka izobrazba — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE in GOSPODINJSTVA za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1.9.1987, višja ali visoka izobrazba — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN MATEMATIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1.9.1987, višja ali visoka izobrazba — UČITELJA GOSPODINJSTVA in ZA VODENJE ŠOLSKE PREHRANE za določen čas od 1. 9. do 26. 10. 1987 in objavlja dela in naloge — KUHARICE POMOČNICE za določen čas od 10. 10.1987 (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) Stanovanj ni. Poskusna doba po pravilniku o delovnih razmerjih. Prijave z dokazili sprejema komisija za delovna razmerja 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o odločitvi komisije v 15 dneh po izbiri. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD JESENICE Komisije za delovna razmerja razpisujejo prosta dela in naloge za TOZD OSNOVNA ŠOLA JESENIŠKO-BOHINJSKI ODRED KRANJSKA GORA — UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA in TURIZMA, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PA — razredni pouk, za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) — UČITELJA TELESNE VZGOJE, PRU ali P, za določen čas s polnim delovnim časom — do 31. 8. 1988 — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU ali P, za določen čas s polnim delovnim časom — do 31. 8. 1988 — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE in ZA VODENJE DEJAVNOSTI V COŠ, PRU, za določen čas s polnim delovnim časom — do 31. 8. 1988 TOZD OSNOVNA ŠOLA 16. DECEMBER MOJSTRANA — UČITELJA FIZIKE, TEHNIČNE VZGOJE in RAČUNALNIŠTVA, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA TELESNE VZGOJE, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom TOZD OSNOVNA ŠOLA TONE ČUFAR JESENICE — UČITELJA TELESNE VZGOJE, PRU ali P, za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) TOZD OSNOVNA ŠOLA KARAVANŠKIH KURIRJEV NOB BLEJSKA DOBRAVA — UČITELJA TELESNE VZGOJE, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA FIZIKE in TEHNIČNE VZGOJE, PRU ali P, za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) — UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA TEHNIČNE in LIKOVNE VZGOJE, PRU. za nedoločen čas s polnim delovnim časom TOZD OSNOVNA ŠOLA GORENJSKI ODRED ŽIROVNICA — UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PA — razredni pouk. za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA BIOLOGIJE, KMETIJSKEGA in GOSPODINJSKEGA POUKA, PRU, za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE, PRU, za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom — UČITELJA FIZIKE in RAČUNALNIŠTVA, PRU ali P, za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom Delovna razmerja bomo sklenili s 1. 9. 1987. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslove tozdov. 1 M 1. ZAVOD SR SLOVENIJE ZA ŠOLSTVO LJUBLJANA, Poljanska cesta 28 I^čizpisrici komisija razpisuje naslednja prosta dela in naloge s pos^j nimi pooblastili in odgovornostmi: a) za organizacijsko enoto Celje in Maribor — PEDAGOŠKEGA SVETOVALCA za predšolsko vzgojo — 2 izvajalca b) za organizacijske enote: Maribor, Kranj, Novo mesto in Ljublj111 — PEDAGOŠKEGA SVETOVALCA za razredni pouk — 4 izvajalce, za OE Maribor nastop dela s 1 1987. c) za organizacijsko enoto Nova Gorica in Ljubljana — PEDAGOŠKEGA SVETOVALCA za slovenski jezik v osnovnem in srednjem izobraževanju izvajalca, v OE Nova Gorica za polovični delovni čas č) za organizacijsko enoto Ljubljana in Nova Gorica — PEDAGOŠKEGA SVETOVALCA za matematiko in fiziko v osnovnem in srednjem izobraževanj11 2 izvajalca, v OE Nova Gorica, za polovični delovni čas d) za organizacijsko enoto Ljubljana — PEDAGOŠKEGA SVETOVALCA za področje naravoslovja v osnovnem in srednjem izobraževal (spoznavanje narave, biologija, kemija, naravoslovne dejavne^ e) za sedež Zavoda — PEDAGOŠKEGA SVETOVALCA . za telesno vzgojo v osnovnem in srednjem izobraževanju — koTn dinatorja področja *r, >ba 'at, lov 'le. k dij' — PEDAGOŠKEGA SVETOVALCA za geografijo v osnovnem in srednjem izobraževanju — koordi® Jo torja področja — PEDAGOŠKEGA SVETOVALCA za področje tekstila in usnja — koordinatorja področja Izbrani kandidati bodo imenovani za 4. leta in so lahko po končanj mandatu ponovno imenovani. Poleg splošnih pogojev, ki so določeni z Zakonom o sistemu držav1 uprave in o izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiš^ upravnih organih, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoj1 0 — visoka izobrazba ustrezne smeri — 7 let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja opravljen strokovni izpit Razpisna komisija objavlja tudi prosta dela in naloge Uj — TAJNICE sektorja za usmerjeno izobraževanje na sedežu ZaVf da. Pogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe, 4. letna upravno-administf1 tivna šola, leto dni delovnih izkušenj. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom doseč5 njega dela naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi razpisa J naslov: Zavod SR Slovenije za šolstvo, Ljubljana, Poljanska c. A. razpisna komisija. ^ Prijavljene kandidate bomo obvestili v 30 dneh po končanem zbit* nju prijav. Vsa pojasnila lahko dobite v kadrovski službi Zavoda SRS za šolstv( ij, Ljubljana, Poljanska c. 28, telefon 319-066 oz. v organizacijskih eO0^ tah. SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANA MESTNI MUZEJ LJUBLJANA ARHITEKTURNI MUZEJ LJUBLJANA LJUBLJANSKA.KULTURNA SKUPNOST MESTNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST LJUBLJANSKA TURISTIČNA ZVEZA RAZPISUJEJO v skladu z akcijo IAPA (International Associaon of Art • UNESCO) natečaj za fotografske, filmske in video upodobitve na temo LJUBLJANA: PODOBE MESTA IN ULIC v sklopu splošno zasnovane teme SPOMIN SVETA, SPOMIN ULICE. Namen natečaja je zajet v objektiv fotografske, filmske ali video kamere podobe mesta, kakršne se kažejo skozi njegovo zgodovino, skozi življenje arhitekture v mestu, ulic, krajine v stiku z mestom, parkov vse do drobnih detajlov, pač vsega tistega, kar oblikuje mesto, v našem primeru Ljubljano, kot prostor spomina. 1. Tema upodobitev je urbani prostor z vseh mogočih vidikov kulturne dediščine, posebej arhitekturne, starejše in moderne. Z natečajem želimo spodbuditi zanimanje mladega rodu za našo kulturno dediščino in jo prek sodobnih medijev (fotografija, film, video) popularizirati v njihovih okoljih. 2. Natečaja se lahko udeležijo posamezni učenci 7. in 8. razredov osnovnih šol, dijaki srednjih šol ljubljanskih občin, člani fotokrožkov ali fotoklubov, ki delujejo v okviru osnovnih ali srednjih šol, učenci in dijaki, člani organizacij, Ljudske tehnike, člani fotografskih sekcij Pionirskega doma ali drugih organiziranih skupin do 19. leta starosti. 3. V poštev pridejo črno-bele fotografije velikosti 18x24 cm, barvni diapozitivi formata leica, filmski trak super 8 v trajanju 10 min in video trak v trajanju 15 min. (Fotografije, diapozitive, filme in videotrakove naj krožki, ali skupine, navedene v 2. točki tega razpisa, prej izberejo.) Število fotografij ali diapozitivov naj ne presega števila 10. Prispela dela morajo biti opremljena z naslednjimi podatki: ime in priimek avtorja, letnica rojstva, naslov, šola, klub. 4. Natečaj začne veljati z dnevom objave v Delu, Dnevniku, Mladini, Pionirskem listu. Prosvetnem delavcu in traja do 25-septembra 1987. 5. Prispela dela bo ocenjevala petčlanska strokovna žirija v sestavi: Stane Bernik (predsednik). Srečo Dragan, Bojan Kovačič, Peter Kečič in Milan Pajk. Če bo na natečaj prispelo najmanj 200 del, bo žirija podelila 10 denarnih nagrad-odku-pov in 20 priznanj s knjižnimi darili. 6. Nagrajene fotografije in druga dela bodo razstavljena v Kulturnoinformacijskem centru Križanke, druga v prostorih Srednje šole za oblikovanje in fotografijo ter ljubljanskega festivala po izteku natečaja. 7. Fotografije, diapozitive, filme in videotrakove je treba v skladu z razpisnimi pogoji poslati na naslov: Mestni muzej-Ljubljana, Gosposka 15, 61000 Ljubljana z oznako: Spomin sveta, spomin ulice. 3SC1 Jpet o napredovanju in nazivih i.l pedagoški večer v Kopru njU' Van nos' [•diituli ?av' 'go: drugem pedagoškem ve-',ru v Kopru, ki ga je pripravilo . a'no pedagoško društvo, smo Opravljali o možnostih napre-yanja v vzgojno-izobraževalni javnosti. Pregledali smo tri rste napredovanja: strokovno v 'r°ki (pridobitev strokovnega Olova v veljavnem šolskem si->u), delovno v delovni orga-i .Raciji (v organizaciji ali sestavi il ela) in družbeno v družbi (po4-“ne dolžnosti ali funkcije, na-'tacle, priznanja). Primerjali i0 '^o se z zdravstvom, državno *fravo in Zavodom SRS za šol- , b. Zavedamo se, da je naprezanje, zlasti delovno, odvisno "narave in sestave dela, in ven-ar ugotavljamo, da so naše Znosti v primerjavi z drugimi pokami izredno skromne. Uči-,elJ lahko postane in ostane večjemu pomočnik ali ravnatelj ,0'e! vrtca. Z uveljavitvijo viso-Zolskega izobraževanja peda-f ^°ških delavcev lahko napreduje v stroki do najvišje stopnje zahtevnosti dela. Družbeno napredovanje pa je za učitelje in vzgojitelje praviloma bolj naključno in mogoče le tedaj, če zapusti stroko in dejavnost. Ker so za učitelje — vzgojitelje delovna in družbena napredovanja malenkostna in naključna, smo predlagali naj bi spet začeli razpravo o nazivih, ki jih je pred nekaj leti za pedagoške delavce predlagal republiški sindikat. Menili smo, da bi pri oblikovanju sistema napredovanja izhajali predvsem iz pedagoško-strokovne in družbene sestavine dela, to pomeni, da bi bilo temeljno merilo za napredovanje uveljavitev pedagoškega delavca na pedagoško-strokovnem in družbenem področju. Kazalo bi razmisliti o treh stopnjah: Prva stopnja: učitelj — vzgojitelj s strokovnim izpitom (tudi to je napredovanje, čeprav nekoliko zamegljeno, saj kdor v dveh rja fav< istr> sed' sa2iV biti šola - kulturno središče kraja t osnovni šoli v Poljanah nad Škofjo Loko razstavlja ^ance Mihelič stvc,. Lanskega decembra so Po-Janci odprli novo šolo, zadnjo od H zgrajenih z denarjem, ki so ^ zbrali prebivalci škofjeloške "cine. Poslopje stoji zunaj vasi, "Kgovi sončni prostori pa so Pravo nasprotje učilnicam v stari SQiski stavbi, kakršno so imeli r°dovi šolarjev že od začetka ega stoletja. Učitelji in učenci ženijo, da je življenje v novi šoli Clsto drugačno. Odslej se lahko "tvarjajo z dejavnostmi, ki si jih ►"bj ni bilo mogoče niti zamisliti, stavo grafik Franceta Miheliča, posvečeno umetnikovi 80-letni-ci. Umetniku, ki je s svojimi izjemnimi stvaritvami vznemiril in očaral ljubitelje slikarstva doma in na tujem, se ni zdelo-odveč nekaj svojih znamenitih grafik (med njimi tudi kurente) predstaviti tudi v manjšem kraju. Poljanci so že s svojim obiskom ob odprtju razstave slikarju sporočili, da cenijo njegovo zaupanje. Prostor, kjer smo se zbrali, je bil skorajda premajhen za vse, ki tatice Mihelič: Krka, 1969, olje na pl. 1,1 šola lahko zdaj še bolj sodeluje v kulturnem življenju kiaja. .Čeprav v omejenem obsegu je "o že v starem šolskem po-°Pju vsako leto več slikarskih r3zstav. Nova, večja stavba s ?Vetlimi odprtimi hodniki ponuja e boljše možnosti za to dejav-nos'- Kako jih je mogoče izrabiti, Snio spoznali že tedaj, ko so od-novo šolo. Obiskovalca že ob jNopu vanjo prevzame velika /"ska, na kateri so predstavljeni Motivi iz kmečkega življenja in Pozori iz del pisatelja Ivana Tav-Parja. Gre za izjemno delo sli-arja Iveta Šubica, Poljanca, ki Ktudi: ' Pečat sicer s svojimi deli vtisnil temu kraju in vsej dolini. temu Kraju in vsej aotim. “ odprtju šole si je bilo mogoče ^dati slikarska dela vsega )c*u slikarjev Šubicev, Štefana, ^eza in Jurija, osrednji raz-avni prostor pa je bil namenjen Ustavi del slikarjev in kiparjev, "banskih znancev, ki že deset-■lJa zahajajo v gostoljubni ate-e Iveta Šubica in med Poljance. ed temi deli so bile tudi stvari-'e domačih umetnikov, rojakov Doljan. Skratka, izjemno kul-Jrn° bogastvo, zbrano na enem lmem kraju. Lo nekaj mesecih me je v maju otspet zanesla v Poljane, V šoli odpirali novo razstavo, raz- smo prišli počastit umetnikov jubilej. Res da je bilo med obiskovalci veliko vidnih zastopnikov kulturnega, gospodarskega in političnega življenja iz občinskega in republiškega središča, toda povečini so bili tam domačini: starejši in mlajši kmečki ljudje, delavci, zadovoljni, da se nekaj dogaja tudi v njihovem kraju, da jim na razstave in druge kulturne prireditve ne bo treba vedno drugam, v Škofjo Loko ali Ljubljano. Med njimi so bili tudi učenci bližnjih srednjih šol, ki še vedno spremljajo kulturni utrip kraja, iz katerega izhajajo. Domačini so mi povedali: spomladi je bila v šoli sklepna prireditev, na kateri so podelili bralne značke učencem občine Škofja Loka, šolarji pogosto pripravijo razprave o posameznih aktualnih kulturnih, gospodarskih in političnih vprašanjih (nazadnje npr. o ekoloških problemih kraja). Nova šola, čeprav le podružnična, z nižjimi razredi osnovne šole, odpira svoje prostore krajanom in jim ponuja kakovostna kulturna doživetja. MARIJA VELIKONJA letih ne opravi izpita, ne more več opravljati vzgojno-izobraže-valnega dela; razpravljale! so ugotavljali, da je na našem območju, razen v vrtcih, zanemarjeno pripravništvo, ki je pogoj za opravljanje strokovnega izpita. Predlagali so, naj bi Zavod SRS za šolstvo ali pristojni organ poskrbel, da se institucija pripravništva — s programom in mentorstvom — ponovno uveljavi od osnovne do srednje šole). Druga stopnja: učitelj — vzgojitelj z nazivom, ki bo izražal uveljavitev v ožjem okolju. Tretja stopnja: učitelj — vzgojitelj z nazivom, ki bo izražal uveljavitev v širšem okolju. O tem, kakšni naj bi bili ti nazivi — mentor, svetovalec ipd. — bodo spregovorile nadaljnje razprave in dogovori (predloge za izbor primernega naziva pošiljajte na odbor obalnega društva Koper, Cankarjeva 2). Postopek za izvolitev v naziv na predlog posameznika, društva ali družbene organizacije naj bi vodile kadrovske komisije šole, vrtci; izvolitev v naziv pa bi opravil svet vzgojno-izobraževalne organizacije. Predlagali smo še, da bi razmislili o podelitvi posebnega naziva »zaslužni učitelj — vzgojitelj« pedagoškim delavcem, ki so se izkazali kot mentorji in svetovalci ob delu z učenci in sodelavci ter se v svojem in širšem okolju potrdili kot osebnost. To naj bi bilo hkrati priznanje za njihovo življenjsko delo. Naziv je sicer podoben tistemu, ki ga podeljujejo visokošolske organizacije svojim zaslužnim delavcem, vendar naj nas to ne moti, saj je bistvena razlika, če prestopiš z enega vrha na drug vrh Triglava ali Šmarne gore. To razmišljanje smo strnili v predlog in ga poslali sindikatom in ustreznim šolskim organom. MILAN MARUŠIČ MURSKA SOBOTA Dan prosvetnih delavcev Letošnjega 15. maja ob 20. uri v hotelu Diana v Murski Soboti ni bilo dolgočasno. Ta večer so prosvetni delavci in vzgojitelji iz vrtcev, osnovnih šol, domov učencev ter šol srednjega usmerjenega izobraževanja murskosoboške občine slavili svoj dan prosvetnih delavcev v letu 1987. Slavnostni govornik je bil Boris Štefanec, sekretar Občinskega komiteja ZK Murska Sobota, večer pa so z bogatim kulturnim sporedom popestrili igralci Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane s komedijo Fadila Hodžiča Orhidea, pa tudi pevci tria Korotan, koroški Slovenci iz sosednje Avstrije. Ob tej priložnosti je Občinska izobraževalna skupnost Murska Sobota podelila letošnja priznanja in denarne nagrade nekate- rim prosvetnim delavcem murskosoboške občine za izredne uspehe pri delu v vzgoji in izobraževanju. Priznanja so prejeli: Anica Kuzmič z osemletke Dr. Anice Rotdajč, Grad na Goričkem, Marija Maučec s Celodnevne osnovne šole »17. oktober« Beltinci, Marija Fras in Mira Filipan iz OVIZ Murska Sobota in Ernest Kološa s Srednješolskega centra tehniško-pe-dagoške usmeritve v Murski Soboti.. Kolektiv Osnovne šole Tišina pa je prejel plaketo Občinske izobraževalne skupnosti Murska Sobota za leto 1987, in sicer za nadpovprečne v vzgoji in izobraževanju ter pri razvijanju samoupravnih odnosov. FILIP MATKO Obisk iz domovine Nekaj mesecev smo se pripravljali na obisk prijateljev iz Kranja, pokrovitelj obiska pa je bil KUD Triglav iz Stuttgarta. Lepega prvomajskega jutra je pripotovalo z avtobusom šestnajst gostov kegljaške sekcije — članov kegljaškega društva Triglav iz Kranja, 10 mladincev je obiskalo aktiv mladih v Stuttgartu, 24 otrok iz pobratene šole v Šenčurju v spremstvu dveh tovarišic pa svoje vrstnike v Stuttgartu, ki obiskujejo slovenski dopolnilni pouk. Poseben program je bil namenjen kegljašem iz Kranja. Že 1. maja popoldne so si po krajšem počitku in kosilu ogledali dvorec Bliindes Bartok v Ludvvigsburgu. Po ogledu stare palače so se zbrali na slovesni večerji v slovenski gostilni Kanonenbiiack, obema pobratenima sekcijama pa so se pridružili še nekateri vodilni predstavniki društva Triglav. V prijateljskem razpoloženju so izmenjali spominske pokale, kovali načrte za prihodnje sodelovanje in se pogovarjali o tekmi, ki je bila na sporedu naslednji dan. Kmalu se je razlegala slovenska pesem. Naslednji dan popoldan so se pomerili športniki. V obeh konkurencah — ženski in moški — so bili naši gostje boljši. Nič čudnega, saj je kegljaški klub Triglav iz Kranju uveljavljen v kegljaškem športu v Jugoslaviji, mi pa smo le rekreativci in kegljamo le v svoje zadovoljstvo in veselje. Toda v takšnih primerih zmagovalec sploh nipomemben, saj je tekma le eden od načinov za poglabljanje prijateljstva. Še posebno so bili veseli svojih gostov otroci slovenske dopolnilne šole in njihovi starši. Skupaj so preživeli tri nepozabne dni. Že v petek popoldne so si skupaj ogledali živalski in botanični vrt Wilhelmu. Naslednji dan popoldan je folklorna sekcija našega društva pripravila prireditev »majski ples«, na kateri sta otroška in mladinska folklora prikazali nekaj že skoraj pozabljenih kmečkih del in narodnih običajev. Dobro pripravljen nastop, ki je bil uglašen na temo praznovanj v mesecu mladosti, je dvignil razpoloženje, k temu pa so pripomogli s svojim programom tudi gostje iz Šenčurja in imel kratek recital o domovini, delu in prijateljstvu, na koncu pa skupaj z gostitelji še zapeli dve pomladni pesmi. Ves večer nas je nato zabaval znani ansambel Moralisti iz domovine. Ure so hitro minevale in proti polnoči smo se dobro razpoloženi razšli. Pred nami je bil še en dan, ker pa je naslednji dan začelo deževati, nismo mogli izpeljati našega programa do konca. Vendar dež ni motil dobrega razpoloženja. Ob slovesu smo si obljubili, da se bomo spet srečali v Šenčurju in naša srečanja tradicionalno nadaljevali. Medtem pa si bomo pridno dopisovali, da ne bodo novo nastala prijateljstva pozabljena in da bo prihodnje srečanje še bolj prisrčno. LADISLAV PREŠlCEK Seminar dopisniki poročajo Združenje filmskovzgojnih delavcev Slovenije pri Zvezi kulturi organizacij Slovenije pripravlja od 20. do 22. avgusta 1987 v dijaškt domu Heroj Tito v Kopru tradicionalni filmski seminar, ki je nan njen predvsem pedagogom, ki poučujejo filmsko vzgojo ali se posel zanimajo za film in video. Na seminarju bodo obravnavali vprašal žanra, analize filmov za nižjo in višjo stopnjo, estetiko filma in stri ipd. Celoten program pa bodo spremljale filmske in video projekt in predpremiera najnovejšega slovenskega filma in kritiški pogovt Seminar priporoča Zavod SRS za šolstvo! Prijave in informacije — Zveza kulturnih organizacij Sloveni Ljubljana, Kidričeva 5, tel.: (061) 217-860 ali 211-828, int. 37,: Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE BORIS A KIDRIČA, LJUBLJANA, Matjažev: razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA SLOVENSKEGA in SRBOHRVAŠKEGA JEZ KA, ki bo dopolnjeval delovno obveznost v podaljšanem bivan za nedoločen čas s polnim delovnim časom; začetek dela 1.9.19 — UČITELJA BIOLOGIJE in KEMIJE (za vodenje tečaj obrambe in zaščite), ki bo dopolnjeval delovno obveznost v p daljšanem bivanju; za nedoločen čas s polnim delovnim čašo začetek dela 1. 9. 1987 — UČITELJA BIOLOGIJE in KEMIJE, za nedoločen čas s poln delovnim časom; začetek dela 1. 9. 1987 — DVEH UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA, za nedoloč čas s polnim delovnim časom; začetek dela 1. 9. 1987 Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z Zakonom osnovni šoli. Prijave z dokazili sprejema komisija 8 dni po objavi r: piša. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE II. GRUPE ODREDOV, LJUBLJANA, Gašperšičeva 10 razpisuje prosta dela in naloge — ŠESTIH UČITELJEVRAZREDNEGA POUKA za nedoloč šas s polnim delovnim časom — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas do 3 L 1988 s polnim delovnim časom II. — TREH UČITELJEV SLOVENSKEGA in SRBOHRV, ŠKEGA JEZIKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas s polnim c lovnim časom — UČITELJA GOSPODINJSTVA IN BIOLOGIJE za nedoloč čas s polnim delovnim časom — UČITELJA LIKOVNE VZGOJE za nedoločen čas s polnim < lovnim časom — UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas s poln delovnim časom — UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE za določen čas do 15. 1988 s polnim delovnim časom — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE za določen čas do 10 1988 s polnim delovnim časom. Pogoji: Ustrezna izobrazba v skladu s 96. členom Zakona o osnovni šoli. 2 četek dela 1. septembra 1987. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po obj: razpisa na gornji naslov. O izidu razpisa vas bomo obvestili v 15 dneh po preteku razpisne roka. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE RIHARD JAKOPIČ, LJUBLJANA, Derčev razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas — DVEH UČITELJEV v PB — smer PA raz. pouk — UČITELJA GLASBENE VZGOJE na predmetni stopnji, PA glasbena vzgoja ali FF muzikologija — pedagoška smer za določen čas — UČITELJA GLASBENE VZGOJE (nadomeščanje delavke porodniškem dopustu) diploma PA — glasbena vzgoja ali FF n zikologija-pedagoška smer Dela in naloge razpisujemo s polnim delovnim časom. Začetek dela 1. septembra 1987. Prijave z dokazili o izobrazbi, navedbo dosedanjih zaposlitev i kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. RAZPISI del in nalog vzgojiteljev in učiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacijah 1987/88 tr; cit Sl\ l2I I ka Vtl ači t'ji - an DO ŠOLSKI CENTER VOJVODINA TOLMIN n.sol.o. Tolmin, Dijaška ulica I2b Komisija za delovna razmerja in razpisna komisija razpisujeta prosta dela in naloge. TOZD OSNOVNA ŠOLA FRANCE BEVK TOLMIN — DE GLASBENA ŠOLA 1. UČITELJA KLAVIRJA (v povezavi s poučevanjem kitare in harmonike) 2. UČITELJA KLAVIRJA (za zunanji oddelek v Kobaridu in Mostu na Soči) 3. 2 UČITELJEV KLAVIRJA IN HARMONIKE 4-. UČITELJA KITARE (po možnosti v povezavi s poučevanjem še enega glasbila) 5. RAVNATELJA TOZD Osnovna šola France Bevk Tolmin o.sub.o. Tolmin 6. POMOČNIKA RAVNATELJA TOZD Osnovna šola France Bevk Tolmin — polovična zaposlitev 7. POMOČNIKA DIREKTORJA DO Šolski center Vojvodina Tolmin — polovična zaposlitev (možna kombinacija pod zap. št. 6 in 7) POGOJI: za zaporedno številko od l. do vključno 4. ustrezna izobrazba ustrezne smeri; za zaporedno številko 5., 6. in 7. morajo kandidati izpolnjevati pogoje za učitelja na osnovi šoli, da ima organizacijske sposobnosti in vodstvene sposobnosti in najmanj 5 let delovnih izkušenj. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi sprejema za zaporedno številko od l. do vključno 4. Komisija za delovna razmerja, za vse druge pa razpisna komisija ŠC Vojvodina Tolmin 8 dni po objavi razpisa. Svet OSNOVNE ŠOLE BLAŽA ARNIČA LUČE OB SAVINJI razpisuje prosta dela in naloge — RAVNATELJA ŠOLE Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene s 137. členom Zakona o osnovni šoli, in imeti: — vsaj pet let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu (po opravljenem strokovnem izpitu) — dejaven in pozitiven odnos do samoupravljanja in družbenih interesov — organizacijske in strokovne sposobnosti za uresničevanje smotrov in nalog šole. Začetek dela 1. 8. 1987. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Osnovna šola Blaža Arniča Luče, s pripisom »za razpisno komisijo«, v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 20 dneh po poteku roka za prijavo. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE TONE SELIŠKAR LJUBLJANA, Prule 13 razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom prosta dela in naloge — UČITELJA GOSPODINJSTVA (vodenje šolske prehrane in gospodinjski pouk), PRU gospodinjstva — 2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA(COŠ), PRU ali U-razredni pouk Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE KETTEJA IN MURNA, LJUBLJANA, Koširjeva 2 irazpisuje prosta dela in naloge oit SN — UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas s delovnim časom, končana PA — glasbeni pouk — 8 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za delo v odd podaljšanega bivanja za nedoločen čas s polnim delovnim Ča končana PA — razredni pouk Začetek dela za vsa razpisana dela in naloge je 1. 9. 1987. UČITELJA BIOLOGIJE IN GOSPODINJSTVA, ki bo ie dr njeval delo v OPB, za določen čas s polnim delovnim časoH1 domeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu od 1.9. do 5. 7. 1988) UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, za določen čas s pjl, delovnim časom (nadomeščanje delavke, ki bo na porodni* ju| dopustu od 1. 9. 1987 do 30. 5. 1988) in objavlja dela in naloge SNAŽILKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom; za*' dela 1. 8. 1987 j HIŠNIKA-KURJAČA za nedoločen čas s polnim deld _ časom, izpit za kurjača; začetek dela 1. 8. 1987. ij ir Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v 8. dn‘' objavi razpisa komisiji za delovna razmerja Osnovne šole Kettf i(; Murna, Ljubljana, Koširjeva 2. r)r Obvestilo o izbiri prejmejo kandidati v 30 dneh po izbiri. Nastop dela za izbrane kandidate pod zap. štev. od 1. do vključno 4. je 1.9. 1987, za drug pa 15. 8. 1987. OSNOVNA ŠOLA SIMONA JENKA SMLEDNIK razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PA razredni pouk, za nedoločen čas — UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PA ali glasbena akademija, 6 ur za nedoločen čas Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. SREDNJEŠOLSKI CENTER TEHNIŠKO PEDAGOŠKE USMERITVE MURSKA SOBOTA Veljka Vlahoviča 12 . »• , 4 4- It ; • ; razpisuje po sklepu komisije za delovna-razmerja SCTPU Murska Sobota naslednja dela in naloge za šolsko leto 1987/88: ... . 44IUH'*f A) za nedoločen cas s polnim delovnim časom: L UČITELJA RAČUNAČNlijiV.V / 2. 3 UČITELJEV MAtč!AlW 3. 2 UČITELJEV STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDMETOV v tekstilno tehnojoški psrfif ntvi, 4. UČITELJA KROJNEGA'KiŠAtfJA v tekstilno-tehnološki usmeritvi 5. 2 UČITELJEV PP v tekstilno-tehnološki usmeritvi 6. UČITELJA STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDMETOV v kovinsko-predelovalni usmeritvi 7. 7 UČITELJEV PP v kovinsko-predelovalni usmeritvi 8. UČITELJA NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA B) za določen čas s polnim delovnim časom: 1. UČITELJA NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA 2. UČITELJA MATEMATIKE 3. 3 UČITELJEV PP v tekstilno-tehnološki usmeritvi 4. UČITELJA ZA VARSTVO PRI DELU 5. 3 UČITELJEV PP v kovinsko predelovalni usmeritvi C) za določen čas s polovičnim delovnim časom: 1. UČITELJA PP v elektro usmeritvi 2. UČITELJA BIOLOGIJE Pogoji: A) L dipl. inž. računalništva 2. prof. matematike 3. dipl. inž. tekstil, tehnologije 4. inž. tekstil, tehnol. ali inž. konfekc. tehnologije 5. inž. tekstil, konf. tehnologije, inž. tekstilne tehnologije. 3 leta ustreznih delovnih izkušenj 6. dipl. inž. strojništva, pedag. andrag. izobrazba 7. višja izobrazba strojne smeri, osnovni poklic kovinske usmeritve, 3 leta delovnih izkušenj 8. končana filozofska fakulteta, skupina nemški in angleški jezik B) 1. končana filozofska fakulteta, skupina nemški in angleški jezik 2. prof. matematike 3. inž. tekstilno-konf. tehnologije, inž. tekstilne tehnologije. 3 leta ustreznih delovnih izkušenj 4. inž. varstva pri delu, strokovni izpit 5. višja izobrazba strojne smeri, osnovni poklic kovinarske usmeritve, 3 leta delovnih izkušenj C) L višja izobrazba, smer eleKtroniK 2. visoka izobrazba pedagoške smeri biologije ali pedagoške smeri biologija-kemija Začetek dela je za vsa razpisana mesta oziroma dela pod točko A/l—Sod 1.9. 1987 za nedoločen čas, pod točko B/l—5 od 1.9. 1987 do 31. 8. 1988 za določen čas, pod točko C/l—2 od 1. 9. 1987 do konca pouka s pripadajočim dopustom za določen čas s polovičnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: SREDNJEŠOLSKI CENTER TEHNIŠKO-PEDAGOŠKE USMERITVE. Murska Sobota, Veljka Vlahoviča 12, telefon 22-640, interna 14. Začetek dela: L 9. 1987. Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema komisija za delovna razmerja 8 dni po objavi razpisa. ZASAVSKI SREDNJEŠOLSKI CENTER MIHA MARINKO TOZD SREDNJA ŠOLA ELEKTROTEHNIČNE USMERITVE ZAGORJE OB SAVI razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE Pogoja: visoka izobrazba ustrezne smeri in opravljen strokovni izpit. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisniv pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Zasavski srednješolski center Miha Marinko TOZD Srednja šola elektrotehnične usmeritve Zagorje ob Savi, Cesta zmage 3 a. O izbiri boste obveščeni v 30 dneh od dneva, ko se bo iztekel rok za prijavo. ZOŠ CELJE TOZD OSNOVNA ŠOLA XIV. DIVIZIJE DOBRNA razpisuje prosta d.ela in naloge — UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE, PRU za nedoločen čas s polnim delovnim časom Začetek dela L 9. 1987. Dobre prometne zveze s Celjem. Svet SREDNJE TEKSTILNE ŠOLE SEVNICA, Savska cesta 2 razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA BIOLOGIJE, KEMIJE IN NARAVOSLOVJA, visoka izobrazba, za nedoločen čas s 60-odstotno delovno obveznostjo — UČITELJA STROKOVNOTEORETIČNIH PREDMETOV, visoka izobrazba tekstilne smeri, za nedoločen čas spolno delovno obveznostjo — UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA, višja izobrazba tek stilne smeri, za določen čas s polno delovno obveznostjo. Začetek dela L 9. 1987. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8. dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja tekstilna šola Sevnica, Savska cesta 2, Sevnica. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE VAS FARA razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE za nedoločen čas na osnovni šoli Vas Fara — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za nedoločen čas na podružnični šoli v Osilnici. Začetek dela 1. 9. 1987. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v 15. dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Za učitelja matematike in fizike na osnovni šoli Vas Fara je na voljo samsko stanovanje, za učitelja razrednega pouka na podružnični šoli v Osilnici pa je na voljo samsko stanovanje v zasebni lasti. Komisija za delovna razmerja VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE TRBOVLJE, Rudarska c. 1 Oa, razpisuje prosta dela in naloge: a ri bi — 6 VZGOJITELJIC Pogoji: — srednja ali višja strokovna izobrazba vzgojiteljske smeri, siri razredni pouk na PA ali srednja šola za medicinske sestre P ; trične smeri in opravljen strokovni izpit — eno do dve leti delovnih izkušenj — vzgojitelj — pripravnik 4 Varuhinj , > : Pogoji: — končana šola za varuhinje, srednja vzgojiteljska ali srednja^! cinska šola f- — starost najmanj 18 let — aktivno znanje slovenskega jezika — VODJE ZDRAVSTVENOHIGIENSKEGA REŽIMA Pogoji: višja šola za medicinske sestre ali sanitarnega tehnika — dve leti delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delo' časom. Začetek dela predvidoma v septembru ali oktobru 1987,1 sno od aktiviranja novega vrtca. Stanovanj ni. Kandidati naj pošljejo prijave z dokažili o izpolnjevanju pogoj 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh p s javi razpisa. V skladu z določili statuta OSNOVNE ŠOLE JOSIP BROZ TITO TRBOVLJE razpisujemo prosta dela oziroma naloge: A) s posebnimi pooblastili in odgovornostjo — VODJE PEDAGOŠKE ENOTE B) — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje in imeti: 1. v skladu z zakonom o osnovni šoli ustrezno pedagoško izobči 2. opravljen strokovni izpit, 3. najmanj 3 leta delovnih izkušenj v osnovni šoli, 4. organizacijske sposobnosti; biti mora družbenopolitično dej* 4; pod B): 1. višješolsko izobrazbo za učitelja tehnične vzgoje. )o. Kandidat pod A) bo izbran za 4 leta. Začetek dela I. 10. 1987 Šola nima stanovanj. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi razpisa na n* Osnovna šola Josip Broz Tito Trbovlje, Leninov trg 6, 61420 Trt* ni (za prijave pod A) z opombo: za razpisno komisijo). Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku ro javo. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE TONETA ČUFARJA Čufarjeva 1 1, Ljubljana Po razpisuje: — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE za določen čas od 1.9- ^ nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu, PRU — UČITELJA TEHNIČNE IN LIKOVNE VZGOJE za določ* od 1. 9. 1987, nadomeščanje delavke na porodniškem dof PRU ali P — UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas ob 1987, PRU ali P Po D, čai Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema Komisija za zmerja 8 dni po objavi razpisa. 2 delo'1’ Pr fisija za delovna razmerja ^OVNE ŠOLE VIDEM PRI PTUJU l2Pisuje prosta dela in naloge UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA, PRU ali P angleškega je-a ali angleškega in nemškega jezika, za nedoločen čas s polnim de-vnim časom. acetek opravljanja del in nalog je 1.9. 1987. Jave z dokazili o izobrazbi sprejemamo osem dni po objavi razpisa. ar|didate bomo obvestili o izbiri v 1 5 dneh po razpisnem roku. fisija za delovna razmerja fNOVNE ŠOLE BRATOV ŽVAN GORJE, '247 ZGORNJE GORJE P°Opisuje prosta dela in naloge )dd ■ UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P, za nedoločen čas 1 c