Posamezna štev. 60 vin. Poštnina - * sms"1 ■ pavsallrana.
Šlev. 67.	V LioMiMl. v H, dne 23. ko a
Leio XLVDL
»SLOVENEC« velja po pošti na ne strani Jugoslavije tat t Ljubljani: n oelo ieto naprej. b 100-— ■■ pol let« „ .. „ 55— n četrt leta „ .. „ 30-— u en mesec 9 .. „ 10'—
ga inozemstvo ealoleino K140--
a= Sobotna izdaja:
U oelo leto.....* 20-
n Inozemstvo . . . . „ 25—
BMT* Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi it«r. 6/IH. Roiiopiai ss ne vračajo; nelrenklrana pisma se ne sprejemajo. Oredn. telet štv. 50, apravn. štv. 328.
š	SI
	
Vv.. •.',' rt&H' 1 ■i y - «	
' .Sf.' >/	
HV	
	L A
Inserati:
Enostolpna petltvrata (59 mm široka ln 3 mm vlaoka ali nje
prostor) a enkrat ... po K 3*-» vadnl razglasi, poslana Ud.....po K 3-SO.
9ri večjem naročila popazi
JijmaajSl oglas S9/9mm Kit,
izhaja vsak dan isvsemši po« -.edeljek ln dan po praznika, «b 5. ari zjutraj.
Uprava je v Kopitarjevi al. S. — Bačun poštne hran. ljubljanske št. 650 za naročnino ln št 349 za oglase, avatr. ln češie 24.737, ogr. 23.511, bosn.-uoro. 7563.
JngoslDi^anskss matica!.
V nedeljo 21. t, m. se je ustanovila v Ljubljani pokrajinska podružnica Jugoslovanske Matice. Ljubljana se je odela za to priliko v zastave, na odprtem prostoru pred hotelom »Slon« pa so se zbirale že v zgodnjih dopoldanskih urah ogromne množice. Od vseh strani so prihajali ljudje. Vsa Ljub-je bila na nogah. Neprestano so dohajala razna društva, šolska mladina z zastavicami, razne korporacije, godbe, okrašeni vozovi. kmetje na konjih itd. Veliko množico, kj se je zbrala na zborovalnem prostoru in v stranskih ulicah so cenili na 30.000.
Zborovanje je otvoril z balkona hotela »Slon« ljubljanski župan dr. Tavčar, ki je pozdravil množico in naglašal, da je vse privedla k slovesni ustanovitvi Jugoslovanske Matice ena sama misel, da ne sme ostati niti en Jugoslovan izgubljen za skupno domovino. Treba je delati, beseda mora postati meso, da bo zadnji Jugoslovan osvobojen v zasedenem ozemlju.
Nato je govoril
v imenu VLS
predsednik SKSZ prof. Mazovec, ki je izvajal:
Slavni zbor!
Čast mi je pozdraviti Vas v imenu vseh onih mnogoštevilnih Slovencev, političnih in kulturnih delavcev, ki so sri izbrali krščanska načela za smernico svojega življenjskega delovanja.
Glavno načelo krščanstva je ljubezen, h*— ljubezen do bližnjega. Zato slovesno v imenu vseh naših somišljenikov proglašam ljubezen, takotudilfubezendoita-lijanskegaljudstva in bridko obžalujem, da je to, v svojem jedru pošteno ljudstvo oropano prilike, da bi razpravljalo brez posredovalcev po svojih pravih zastopnikih z našim jugoslovanskim ljudstvom. Urinili so se vmes imperijalistični in nacionalistični mešetarji. ki so kljub globokore-snitn svarilom velikega misleca Wilsona oslerparili italijansko ljudstvo z lažnjivimi podatki o naših krajih in kj vadljajo sedaj za našo zemljo, kot vojaki na Golgoti za obleko na križ razpetega Kristusa.
In naravnost genljivo je. kako varno 8e počutijo ti kvartopirci pod bridkim križem. na katerem visi naša Jugoslavija. In kako slovesno si zagotavljajo medsebojno ljubezen, ker se jim za. enkrat še ne zdi primerno, da bi si skočili v lase, ker njihove račune in zapadle menice plačuje še za enkrat Jugoslavija. Toda, če tega več ne bo, kai pa potem?!
Mi razumemo Italijo in njene težave! [talija hoče biti velesila. Italija se s tem tudi ponaša. Toda velesila z na vseh kon-
cih in krajih pristopno in nezavarovano obalo, velesila brez potrebnih sirovin in kolonij, velesila brez lesa in premoga,... to je bolj čudna velesila. Zato se je Italiji zahotelo vse vzhodne jadranske obale od Trsta do Valone, zato Italija neodoljivo hrepeni po celokupni Sloveniji, po naših šumečih gozdih, po našem črnem dijamantu — premogu. Italija bi rada našo Adrijo spremenila v italijansko jezero, jugoslovanski Balkan pa v svojo kolonijo, da bi tako ojačena posegla pozneje tudi proti severozapadu, jugu in jugovzhodu v francosko in angleško posest. Da so oni zgoraj omenjeni kvartopirci menda slepi in giuhi, nas koncem koncev ne more in ne sme več toliko brigati: skrbeti moramo predvsem, da naše darove, po katerih tako hlepi razburljivo italijansko srce, obesimo bolj visoko, da se jih ne dotakne nepoklicana roka.
Povdarjam še enkrat; mi ljubimo ljudstvo italijansko, mi mu prijateljsko prožimo roko. Boli nas srce, ko opažamo, da Italija te naše prijateljske roke ne vidi. Italija si po nepotrebnem dela sovražnike, Italija provocira ves pošteno-misleči svet, nasproti razljučenim sovražnikom se pa misli zavarovati s strateškimi mejami. Dandanes ne drži nobena srateška meja več, pač le ena drži: medsebojna na pravičnosti temelieča ljuhezen. Italija dela pa račun brez krčmarja; dela se, kakor da bi krčmarja ne hotela poznati. Cel svet pozna Srbe in njihov boj za svobodo; Hrvate poznajo Italijani iz svoje lastne zgodovine bolj kot marsikateri drugi narod, zato jim ne maram svežiti spomina; in Slovenci smo tudi dobojevali uprav gigantski boj z nemštvom, boj za obstanek. In ta naš troedinj narod Srbov, Hrvatov in Slovencev da bi klonil z glavo? ... Nikoli!
Slavni zbor! Kdor je enkrat okusil svobodo, ta je nc izpusti več; kdor se je seznanil s svobodo, nebeško poslanko, ta jo ljubi na veke. Naš troimeni narod Srbov, Hrvatov in Slovencev je segel svobodi v roko, te roke naš narod ne izpusti več. tudi Italiji na ljubo ne. Naj si zapomni in naj se odloči Italija: naš troimeni narod znabitidober.iskrenprijatelj, pa tudi odločen nasprotnik !
Slavni zbor! H koncu se zavedimo še ene zgodovinske resnice: romanska zvezda ugaša, naša slovanska pa šele vstaja. Pozdravljamo bratski narod češki in viteški narod poljski, ki nastopata zopet pot nasilno-pretrganega zgodovinskega razvoja. Naj bi ta dva brata v medsebojni ljubezni in pravici poravnala obmejne spore in se spomnila potem svojega brata Jugoslovana. Pozdravljam mogočno Poljsko in našo mater Rusijo. Naj bi poljski narod tudi s svojim ruskim bratom
uredil obmejna vprašanja na podlagi pravice in ljubezni in Rusiji dal prosto roko, da zaščiti nas Jugoslovane.
_ Naš poseben pozdrav pa še velja veliki naši materi Rusiji: pozdravljamo jo. pa ne one caristične Rusije, ki je podpisala londonski pakt, marveč Rusijo svobodnih kmetov in svobodnih delavcev. Tej novi Rusiji velja naš pozdrav in klic: Vstani! Ta Rusija se bo duševno preoblekla in okopala, medtem ko romanski zapad tega ni več zmožen iz lastne moči. Prijeti ga bo morala velika Rusija za slabotno tresočo se rokeo in peljati k vodi življenja. In takrat bo naš dan, dan slovanstva. V duhu že vidim ta dan in kličem vsem primorskim Slovencem, Hrvatom in Srbom: Na svidenje, svobodni med svobodnimi, v naši mladi krepki Jugoslaviji! fBurno odobravanje!)
Nato je govoril
dr. Ravnihar:
Kličemo vas danes, ko razvija svoj prapor Jugoslovanska Matica; zakaj ona vas zove vse brez razlike spola, stanu in razreda, vse, ki gledate v narodu svojem svojo krvno rodbino, vse, ki vam je tudi nje najmanjši član brat ali sestra.
Gre za eminenten skupni interes našega naroda, ki se mora, ako hoče v mednarodnem svetu veljati kot enak med enakimi, napram temu svetu reprezentirati kot en edinstveni narod enega mišljenja, ene volje in enega imena. Gre za stotisoče naših bratov, pa najsi bodo tega ali onega domačega političnega prepričanja, ki so ostali v »tujini«. Gre za njih gospodarska, kulturne in socijalne koristi, gre za njihovo politično mišljenje ali smrt. Obraniti jih hočemo do onega trenotka, ko bode ob skrajnih točkah njihovih stanovališč potekla tudi državna naša meja.
Med svetovno vojno so vstajali prvi državniki, zastopniki mogočnih narodov stare kulture ter oznanjali evangelij bratstva, »prave demokracije«, enakosti pravic narodom velikim in malim, narodom, ki naj sami odločajo o svoji usodi ter o svoji pripadnosti tej ali oni državi.
Po vojni pa so se zaprli v zaduhlo posvetovalnico, vanjo niso pustili solnčnih žarkov, zunaj pa je ostalo življenje, resnično, realno življenje. Sedli so za zeleno mizo, vzeli zemljepisne karte, vanje zarisali modre in zelene črte ter si dejali, te črte pa naj čuva — liga narodov. Premikajo te narode, kakor po Wilsonovem izreku — figure na šahovi deski.
Kaj mislijo, da so narodi res še to, kar so bili pred sto leti? Suverenost je prešla v roke teh narodov samih.
Danes vemo, da so se borili zavistni državniki le proti nemškemu imperia-
lizmu, zato da na mestu njega pojtavijo •—«
svoj imperializem.
Mirovni instrument, ki naj pomenja amputacijo živega in zdravega dela našega telesa, je nasilje in za nas ne bo eksistiral, dokler ne pride pravični trenotek, ko bode ves narod jugoslovanski ena politična celota. Nismo ustvarili Jugoslavije, da bi v njej životarili po milosti svojih sosedov, da bi v njej hirali in umirali. Nam se hoče življenja, življenja lepega in velikega, vrednega te bogate zemlje, vrednega njenega krasnega ljudstva. In življenje je boj in boj je življenje! Ni to imperijalizem, ker nočemo ničesar, kar ni naše. Zahtevamo: pri-rodno pravo. V svoji borbi za pravico bomo iskali zaveznikov. Naše oči so uprte v stolnici ob VItavi in ob Visli; ni več daleč čas, ko bode ruski velikan z mogočno svojo roko po-eg.l v naglo se vrteče kolo po-vestnice. Toda večna je resnica, najboljši zaveznik si sam sebi, je lastna tvoja sila.
Vzgojiti moramo velik edinstveni narod, narod svoje kulture, narod, imponujoč z lastno gospodarsko silo in socijalno pra-večnostjo, da bomo lahko rekli: Sem Jugoslovan, in kdo je več!? (Odobravanje.)
V imenu NSS je pozdravil zborovanje g. Deržič, v imenu Sokolskega saveza g. E. Gangl, v imenu Samostojne kmetske stranke g. Jak. Kušar.
V imenu akademikov in srednjeSolcev zasedenega ozem'ja
je govoril akademik Čok: Srednje in visokošolsko dijaštvo, željno duševne hrane, ki mu jo odreka tuja nasilna roka v domovini ob našem Jadranskem morju, se je zateklo v svojem idealizmu med brale, ki jim nudi solnce svobode. Celokupno dijaštvo zasedenega ozemlja, kot njegov pravi zastopnik, katerih rodbine, starše, brate in sestre in nas same tlači nasilje tujega sovraga, ki ne moremo sodelovati r.a zgradbi svobodne Jugoslavije, poživljamo Vas, na naše svobodne brate; Pojdite na delo z močno voljo in velikim duhom. Ustvarite mu Jugoslavijo močno, silno in edinstveno. Jugoslovanska Matica bodi dobra in skrbna mati svojim svobodnim otrokom, ne zapusti naj pa tudi nas, s~o-jih sirot, ki obljubljamo njej in svobodni domovini večno zvestobo. Pozdravljam ustanovitev Jugoslovanske Matice v imenu akademične omladine ljubljanskega vseučilišča, nositeljice jugoslovanske ideje, ki se je rodila z njo. Ta omiadina čuti danes, da njen boj za svobodo in ujedinjenje celokupne Jugoslavije ni popoln. Ve, da njone naloge niso dovršene. Danes, v svobodni domovini, kot vedno prej zastopa najmodernejše principe bratstva, enakosti in svobode posameznikov in narodov. Toda med nami je in ostane največji cilj svoboda
Spomina starega dakS^fa.
Francoski spisal Rene Bazin. Prevel F, P.
Hrast,
(Dalje.)
Ali je tpi&lil sliko? Jozua je razumel tako in je bil vesel. In nihče mu ni vzel te misli, kajti, komaj je frater Jean izprego-voril teh par besedi, ki mu jih je iztisnilo usmiljenje, je hitro odšel.
Jozua je umrl v trapistovskem samostanu. Njegov grob ie med rujavimi fratri in njegovih magov ni še pokrilo apno.
Nikdar nisem videla skromnejšega darila, ki bi segal celo onkraj življenja.
9. Pogovor z gospodom kaplanom.
Prihajam od pridige; govorila sem jo jaz sama. Imela sem enega samega poslušalca in to je bil gospod kaplan. Star je 25 let in je sin teh Gurmierjev, ki so gotovo najlepša kmečka družina in najboljša v vasi, kjer prebivam vsako poletje. Pred kratkim posvečen in poslan za par dni med svoje domače na počitnice, me je prišel obiskat. Pričakuje škofovega dekreta, ki mu določi mesto vikarja v kaki župniji na deželi. Poznala sem ga, ko je bil čisto majhen. Dokler je bil v civilu, sem ga tikala. ko ie oblekel duhovniško suknjo.
sem mu rekla Vi. Ko sva se zopet videla, v trenutku, ko je stopal v življenje, s tako težko nalogo, slabo poznavajoč zlo, s tako živim navdušenjem za dobro, sem mu rekla: »Gospod kaplan, ali mi dovolite, da Vam naredim pridigo, seveda proti povračilu?«
Bil je zadovoljen,
»Gospod kaplan, tri točke bi Vara navedla, ki boste imeli od njih korist pozneje, ko se ne bom več upala Vam dajati opominov.
In. najprej se boste prepričali, da ni ideal, ki ga ima svet o svetnem duhovniku, več tisti kot nekoč. Iz različnih vzrokov se je izpremenil, rekla bi najraje, da se je dvignil. Kar zahtevajo dandanes od kura-ta ali vikarja, strogo življenje, da je sam zase, gorečnost in disciplino, je zelo podobna temu, kar pričakuje človek od meniha. Bonhomija nima več prostora med nami in nravna brezbrižnost je le poostrila javno strogost, kadar gre za to, da sodijo duhovnika. Oh, gospod kaplan, kje so tisti verni časi, ki so puščali vašim prednikom, kakor pravijo/ toliko svobode! Mislim namreč pošteno svobodo besede, obnašanja in teka! Indiferentnost zahteva več kot vera! Zasleduje Vas s pozornim očesom; vidi v Vas eksemplar vere, in ne pozna njenih naukov; škandalizira sc nad vsako malenkostjo — ali dela se vsaj tako in Vaša vloga je v resnici grozna, v času. ko toliko liudi sodi ves nauk po enem
človeku, Mislite vedno na to; bodite prepričani, da trpi k nesreči ta svet, ki ne veruje z najčudnejšo strogostjo, da bi mu bili podobni, celo v mnogih dovoljenih stvareh. Ne boste postali bogati, ne boste kadili, se ne vozili s kolesom, ne hodili na lov, ne kosili prepogosto v mestu. Kar sc tiče te zadnje točke, Vam povem na uho, da mislim malo skoro tako kot svet, četudi nimam tako rigoroznega duha. Kosilo! Kadar boste v letih, dragi moj gospod kaplan, boste storili bolje ako boste zavrnili, trikrat izmed štirih. Priznam, da se najdejo izjeme, v mestu in na deželi. Toda govorim o navadi. Malo jih je, ki jo imajo. Mnogi so jo mislili vzeti iz ljubezni do bližnjega. Toda ona je grda. Sicer je pa (o samo primer, ki ga Vam navajam. Skoro vedno pride enemu ali drugemu izmed tovarišev pri mizi misel, ki Vam je v čast in ta misel je: »Vidite, po dve, tri, štiri ure jc gospod župnik med nami. Ali ni trkal med tem časom kak revež na njegova vrata in jih našel vedno zaprta? Ali ga ni klical bolnik? Ali nismo vzeli za nas same časa, ki je kakor denar za miloščino, namenjen za vse potrebe? Ali ga ne zadržuje jemo mi — mi bolj kot njegovo delo?« In za kakšen dobiček? Pazite, da so pogovori, večinoma vsaj, ničevi, da ne rečem skrajno plitki in da more zavrniti duhovnik, ki se tam čuti domačega, kvečjemu eno zmoto izmed deseterih, ki so bile izrečene. Ali ie gotov, da naredi to dobro?.
In naj bo še {ako podkovan in še tako duhovit, ga spravi lahko v zadrego kdo, ki ima dober jezik in poklic za debato, kakor se najdejo tupatam, navadni in dvomljivi ljudje, ki jih ne plaši nič, ki jih navadno mišljenje razburi kot izzivanje, ki ugovarjajo vsemu in če jih spravi kak dokaz v zadrego, sc zateko k clogodbicam, ki jih znajo krasno pripovedovati in ki z njimi triumfirajo. Kajti poslušalci so taki, da pogosto nimajo drugega kriterija pri sodbi o kaki tezi kot zabavo, ki jo imajo pri tem. Zato je izrekel neki župnik mistični stavek: »Težje je dobro obedovati kot narediti dobro pridigo.« — Gospod kaplan, iz tega vidite zahteve naših ljudi. Ostali so janzenisti v tem kar se tiče discipline duhovščine. In svoio prvo točko bi mogla formulirati torej: celo po poklicu imate pravico, da živite posvetno; oni pa zahtevajo od Vas, da živite preprosto.
Pa to še ni vse, kar zahtevajo od Vas, Spomniti bi se Vas upala, gospod kaplan, na drugo točko, v kateri sc pa jaz — bolj kot pri prvi — strinjam z njimi. Oni imajo prav. Svet čudovito dobro zapazi nasprotje med duhovskim poklicem in željo po napredovanju. Takoj je ta zaničevanje, kakor hitro opazijo, da zamenjuje duhovnik svojo misijo s človeško karijero, da stremi za napredovanjem z istimi sredstvi, ki se jih poslužujejo oni, da se ponižuje do prav takih priporočil, do iste razburjenosti, do do prav takih kompromisov. Citate časaoi-
lastnega naroda, ker le politična svoboda je temelj, na katerem gradi narod socialno svobodo, na kateri se izzrcali njegova 'lisa v velik kulturen polet Le kot svobod -n, samozavesten, zdrav in visoko stoječ narod si zamore uveljaviti svoje pravice do razvoja, izvršiti svojo kulturno misijo tlo-večanstva med narodi. Akad3mična mladina vztraja na teh principih tembolj, ko živi na svobodni zemlji, z lastno krvjo pribor-jeni, ter slovesno pozdravlja ustanovitev Jugoslovanske Matice, katero imatra za ognjišče notranjega preporoda narodne konsolidacije in kulturne edinstvene po-vzdige. (Odobravanje.)
Nato je govoril v imenu jugoslovanskih dobrovoljcev in koroških prostovoljcev g. Alojzij Ude.
Za tem je prebral dr. Fornazarič
resolncijo:
Vsi narodno čuteči Jugoslovani vseh političnih strank in vse njihove kulturne, gospodarske in socialne organizacije, zbrani (v ogromnem številu) dne 21. marca 1920 ob ustanovitvi glavne podružnice Jugoslovanske Matice na manifestacijpkem ebodu pod milim nebom v Ljubljani
L z ogorčenjem protestirajo, da mirovna konferenca, gazeč načelo samoodlo-čevanja narodov, ne priznava našemu narodu v Primorju in v zapadni Koroški pra vice, da bi se izjavil o svoji državni pripadnosti, ter namerava tako vsužnjiti sto-iifioče naših zavednih rojakov;
2.	izjavljajo, da naš narod nikdar in nikakor ne more sprejeti nase niti terito-rijalnih žrtev, ki mu jih nalaga predsednik |Wilson v svojem znanem načrtu jadranskega vprašanja, po katerem bi skoro pol milijona naših rojakov bilo odtrgano od našega narodnega telesa, t^p da naš narod ne more mirovati, dokler ne bode delo našega popolnega osvobojenja in ujedinjenja dovršeno;
3.	pozivajo zato vse merodajne činite-Ije v državi, naše zastopnike v inozemstvu in predvsem naše predstavitelje na mirovni konferenci, naj ne odstopijo niti za las od naših upravičenih narodnih zahtev;
4.	pozdravljajo ustanovitev Jugoslovanske Matice kot organizacijo, razširjene po celi državi, ki si stavlja nalogo, da podpira in pospešuje narodne težnje odtrganih bratov in jim lajša njih robstvo;
5.	pozivajo vse rojake brez izjeme, naj to organizacijo podpirajo z vsemi mcčmi pri njenem vzvišenem delu;
6.	sporočajo rojakom na zasedenem ozemlju bratski pozdrav, zagotavljajoč jih, da narod v Jugoslaviji z njimi bridko čuti krivico, ki jo morajo prenašati pod tujim jarmom, ter jih pozivajo, da vztrajajo neomajno v borbi za svoje narodne pravice.
Resolucije so bile soglasno sprejate tted burnim odobravanjem množice.
Izjave.
Predsedstvu skupščine so bile izro-Eene nastopne izjave:
Slovenska straža iskreno pozdravlja ustanovitev Jugoslovanske Matice, želi ji kot staro obrambno društvo, ustanovljeno ea koristi obmejnih Slovencev, najlepših uspehov ter pričakuje z gotovostjo, da se najde po skupnem dogovoru način za vzporedno sodelovanje z Jugoslovansko Matico na istem polju in za iste rojake v tujini.
Slovenska krščansko - socialna zveza pozdravlja Jugoslovansko Matico ter pričakuje od nje, da bo v bratski slogi in sporazumno z drugimi obrambnimi društvi zvesto ščitila gmotne in kulturne interese našega naroda v tujini.
Jugoslovansko orlovstvo ugovarja po-
se? Ne vem tega in svetujem Vam, da jih ne čitate mnogo, toda ako jih čitate, morate naleteti pogosto na članke proti temu ali onemu škofovskemu kadidatu ali proti temu škosu, ki pravijo, da odkrivalo manevre, ki se jih je poslužil duhovnik, da je prišel do škofovske palice in mitre. Ton je zaničljiv, mnogo je velikih besedi in žaljivih obdolžitev v teh člankih in člančičih, pod katerimi je čitati večkrat ime kakega »konservativnega« pisateha. Meni se zdi opravičljiv samo čut: ta je popolnoma na mestu. Ta čut naleti v množici na enega teh globokih odmevov,, ki kažejo, da je celo ideja pravega in nepravega zapletena v vprašanje. In res prodri skozi do tja. In v imenu svojega dobrega čuta, svoje stare poštenosti obsoja ljudstvo duhovnika, ki je v sumu take slabosti, in slišati bi morali, kako govorč oni, ki so imeli od blizu ali daleč, po direktni avktoriteti ali po vplivu svoj delež pri cerkvenih imenovanjih! Koliko silno poučne ironije, kadar govore o prosilcih. — In romanov, romanov, teh ne čitajte, teh ne smete čitati; kako so strogi pri tej točkil K nesreči imamo dovolj pisateljev, ki so skušali slikati dobre in slabe duhovnike, zlasti slabe, kar se jim je posrečilo lc v tem drugem slučaju. Dobrim duhovnikom manika v teh romanih nadnaravnosti to jc v*ega tega, kar tvori njihovo bistvo. Delujejo, govorč, padajo tako kot drugi tiudje, že zdelani od starosti, silno ootr-
novno najodločneje proti samoljubni in nasilni zasedbi vseh onih krajev, ki so in ostanejo nedeljiv del Jugoslavije. Z vso ostrostjo se obrača proti vsakršnemu im-peiralizmu in zahteva neokrnjene ljudske samoodločbe za sleherni narod. Jugoslovanski Orel se bo boril vedno proti vsem, ki bi hoteli omalovaževati pravice človeške in narodne svobode ali ki bi jih kršili na kakršenkoli način. Izjavlja že vnaprej da ne bo pri7nal nobenih sklepov, ki bi bili sklenjeni proti tem načelom brez nas in proti nam. Naj se odreče pravici kdorkoli, jugoslovanski Orel se ji ne bo in bo delal z vsemi svojimi sredstvi na to, da se nam prizna ta v celem obsegu. Rešitev te strani svoje naloge pa bo vršil Orel predvsem z delom, ki vzgaja tihe in silne značaje, vajene požrtvovalnosti ter nesebične 6opo-moči zatiranim in bednim, in ki dovaja do somerne rasti jasno prevdarnega razuma in čistega srca vseh članov.
Slomškova zveza: Tudi učiteljstvo. organizirano v Slomškovi zvezi, izjavlja, da hoče delati med narodom in izročeno mu šolsko mladino po namenu ustanavljajoče se Jugoslovanske Matice. Izročeno l.am mladino nočemo prepojiti z neugasno narodno zavednostjo. Ljubezen, vcepljena v mlada srca, ne mine. Tega se zavedamo in po tem prepričanju uravnavamo svoje vzgojno delo po vseh šolah naše lenp flomo vino. Izjavljamo, da hočemo storiti vse, da naša mladina ne postane gluha in nema za obupne klice neodrešenih bratov in sestra, da nikdar ne prizna kot tujčevo last našo s krvjo in potom namočeno grudo. Vzgojiti hočemo mladino v križarje, ki ne bodo poznali hlapčevstva in ki bodo pripravljeni, da maščujejo prej ali slej vsak rop, pa naj ga izvrše na za^adu, severu ali jugu. To smatramo za svojo nalogo, žeto: Jugoslovanska Matica naj živi!
Sprevod.
Po sprejetih resolucijah se je zborovanje zaključilo in po mestu se je razvil veličasten nepregleden sprevod udeležni-kov zborovanja. Udeležile so se . ga vse ljudske in srednje šole, sokolstvo, ljudstvo iz zasedenega ozemlja, številne slovennke kulturne organizacije, dobrovoljci, profesorski zbor ljubljanske univerze, zastopniki raznih zavodov, uradništvo, delavstvo, Češka obec, Ruski kružok, razna pevska društva, slikovite skupine narodnih r.oš, okrašeni vozovi, kmetski jezdeci, akade-mična društva, športne organizacije, gasilci in. miiogobrojno drugo občinstvo. Sprevod, ki se je vil po vsem mestu, je bil viharno pozdravljen od občinstva. — Zvečer so bile slavnostne predstave v dram skem in opernem gledališču.
Obsfralkcip.
»Državnotvorni« demokrati obstrui-rajo v začasnem parlamentu in državo razkrajajoči njihovi zavezniki socialisti jih podpirajo. Ta čedna strankarska dvojica dokazuje, koliko jima je do države in la-roda. Kadar so demokratje govorili o državi, so mislili samo na sebe in svojo stranko; socialistom je bil pa očividno pravi in resnični cilj samo, ustvariti čim največ nezadovoljnosti med narodom, ker je to voda na njihov mlin.
Naši poslanci so v dunajski zbornici večkrat obstruirali in ves narod je njihov boj za pravice in obstoj slovenskega naroda odobraval. Ozir na državo, ki je Slovence samo zatirala, ni bil in ni smel biti za naše poslance merodajen. Danes je drugače! Demokratje z obstrukcijo v parlamentu obstruirajo državo. Ugled naše države v zunanjem svetu je silno padel, ko
pežljivi, zmožni v navadnem življenju tisoč majhnih dobrih del in o priliki kakega heroizma, ki je silno podoben heroizmu odlikovanih rešiteljev: da ustavijo splaše-nega konja ali skočijo v vodo, da koga rešijo, ali da strežejo z udanostjo kakega kužnega. Človek jim ne more odrekati svoje simpatije, toda vprašati se je treba, v čem se razlikuje tak duhovnik od kakega dobrega starega notarja, samca in filan-tropa. — Slabi so se posvetili bolje in med njimi so najsigurneje in najhuje osramočeni duhovniki, ki so prodali ljudem svoj božanski značaj.
Dragi moj gospod kaplan, lep slavo-spev na Vaš poklic. Kaj ne. Oni, ki ga ne razumejo, verujejo vanj vkljub temu, kajti predbacivajo Vam kot zlo to, kar se jim zdi čisto naravno pri navadnih ljudeh! Vem, da nimam o teh stvareh nobene avtoritete. Toda lahko Vam odkrijem svojo dušo kod navadna vernica in Vam povem, da tudi jaz nisem nikdar razumela tega hlepenja nekaterih duhovnikov. Zdi se mi, da bi si moral reči vsak, ki jc bil poklican od zgoraj, vsako jutro skozi cclo življenje kako stvar kakor na primer: »Odpovedal sem se samemu sebi; svoboden sem; imam tisto veliko svobodo, ki prinaša s seboj odpoved in imam to največjo milost, da sem ubog brez želje po bogastvu, da ne hrepenim po ničemur, da nisem človek poln razočaranja in človeškega brezupa. Vsa moia želja je, da sem v očeh ljudi, med
je demokratsko-socialistična vlada segla po absolutističnem režimu in hotela parlament razpustiti. Takega nazadnjaškega stališča svet danes ne more več razumeti! Ugled države se je takoj zopet dvignil, kakor hitro je nastopila parlamentarna vlada in italijansko časopisje je beležilo to dejstvo kot za Italijo neugoden znak. Toda takoj nato so demokratje z obstrukcijo zadali ugledu države hud udarec!
Priznavamo, da ima vsaka stranka pravico do obstrukcije, ako so njeni bitni interesi vsled vladnega nasilstva v nevarnosti in nima nobenega druzega pravnega sredstva, da si izvojuje pravico. Tega sredstva pa se smejo posluževati parlamentarne stranke le, ako je država vsaj knliKor-toliko v rednih razmerah. Danes se pa odločuje o najvažnejših, življenskih pogoiih naše države; gre za to, ali naj se odtrga pol milijona naših bratov od svoje matere Jugoslavije in ali naj naša obmorska država dobi prost dohod na morje ali pa naj se njeni trgovinski bodočnosti zadrgns vrv okoli vratu.
Demokratom in socialistom se zdi da nes ta »krivica«, da se ne morejo po svoi absolutistični, reakcionarni in protidemo-kratični metodi igrati več z ljudstvom. Nihče iih ne sili, da bi morali sedanji vladi iz-reči zaupnico; njihova pravica je, da glasujejo v zbornici proti sedanji vladi in ako dobijo večino, se sedanja parlamentarna-viada za trenutek ne bo pomišljala in dala mesto drugi, ki bo v zbornici imela več zaupanja. Toda demokratje in socialisti so v zbornici v manjšini. Zavest, da ne Korejo več zlorabljati svoje vladne m-.či v svrho. da bi se obranili potopa, nikuker ne tpravičuje njihove obstrukcije.
Kako vse drugače so nastopale v zbornici sedanje vladne stranke, ko so bile v opoz'ciii! Njihova opozicija je bilo dostojna, naravnost obzirna. Da je bil pailameni sklepčen, je dala 35 glasov v zbornici, opravičeno je pa zahtevala, da vladni parlamentarci vršijo svojo dolžnost in prihajajo redno v parlament; njihove lenobe ni bila voljna podpirati in jim dajati priložnost, da bi doma po shodih blatili in sumničili najpoštenejše in najzaslužnejše politike iz opozicionalnih vrst, opozicija naj bi pa vršila v zbornici dolžnosti vladnih strank! Jugoslovanski klub je bil tedaj celo tako obziren, da se niti debate ni udeležil, da je listom glasoval v zbornici in je tudi še po nesramnem napadu v glasilu slovenskih demokratov, zakaj da se ni odtegnil glasovanja, po dobri svoji tretjini glasoval. Demokratje so tedaj hoteli slepariti v nepoučeni slovenski javnosti. V parlamentu so člane Jugosl. kluba moledovali, da glasujejo in za storjeno uslugo so jih doma grdo napadali. Je-ostalo še kaj politične morale?
Demokratje in socialisti so proti sedanjemu začasnemu parlamentu samo zato, ker nimajo v njem večine. Ako njihovi trditvi kaj verjeti, da hočejo hitre volitve, potem ne bi obstruirali v parlamentu. Saj je program sedanje vlade samo zato- tako skrčen, ker hoče predvsem hitro na volitve in razen niti do konstituan-te neodložljivih vprašanj vse prepustiti v odločitev ustavotvorni skupščini, Opozicija je z obstrukcijo deset dni parlamentu zaoravila. Če bo svojo obstrukcijo nadaljevala, še dolgo ne bo sprejet voliv-ni zakon, zakon na vojne dobičke, še dolgo ne bo mogoče v parlamentu razpravljati o va'utni reformi! Če ti »državo ohranjujoči« parlamentarci ne marajo sodelovati, pa naj dela voljne večine v parlamentu ne ovirajo! Časi so resni!
Narod s pazljivim očesom zasleduje to demokratsko in socialistično igračka-
nje z ljudskimi in državnimi interesi in bo dal lažidemokratom in lažisocialistoni pri volitvah zasluženi odgovor!
Ifofltoe m Bfiru^triefti.
Po Šestletnem prestanku se je del jugoslovanskega naroda prvič podal k volit-vam. Volilni izidi iz cele vrste hrvatskih občin leže pred nami. Treznega opazovalca, ki je motril mrzlično politično presnav-ljanje v hrvatskem kmetskem in delavskem ljudstvu, izid ni presenetil. Hrvatska je bila pred vojno dežela, kjer se niso volilci grupirali okrog velikih načel, da bi jih udejstvili v javnem življenju, ampak os političnega življenja so bile posamezne osebnosti. Sedaj pa, ko je jedro ljudstva prišlo do besede, se je položaj izpremenil, Tiste stranke so ostale na površju, ki ima. jo jasen, globokosegajoč socialno-političeo program in ki stoje na trdnem, načelnem temelju.
Demokratje, prejšnja zmagovita koalicija, so kljub ogromnim denarnim sredstvom in kljub celi šumi časopisja popolnoma poraženi. Rezultati, ki so jih dosegli v posameznih krajih so; 2; 1, 0, 2, 0. Izkazalo se ie, da je fraza o narodnem edin-stvu, ki je edina programna točka JDS, mrtva in da ljudstvo zahteva dejanj. Sedem mesecev so sedeli demokratje v vladi, sedem mesecev so si kopali grob in Hrvatska jih je prva spravila k političnim mrličem. Nič boljše se ne godi njinovim zaveznikom, socia'nodemokratskim desničarjem. Zvodenili so svoj že itak uborni program, milijonarji so igrali prol.etarce in delavstvo jim ie pokazalo hrbet. V Zagrebu so dobili 284 glasov izmed 17.852 volil-cev, ki so se udeležili volitev. V tem industrijskem središču je to poraz, ki ga socialna demokracija gotovo ni pričakovala.
Tudi Hrvatska zajednica, ki nima globjega socialnega in svetovnega nazora, je pri volitvah oslabela. V Zagrebu, ki je bil njena trdna postojanka, so najmočnejša skupina komunisti. V celi vrsti občin so odvzeli tej stranki mandate komunisti in pučka stranka. Zvezda Hrvatske zajednice tone, stranka, ki živi od preteklosti in od spomina na slavno zgodovino, išče zastonj ravnovesja v težkem družabnem položaju sedanje dobe. Malomeščanstvo stoji še trdno za njo, a ljudske množice so ji Ulje, kot so tuje tej stranki ljudske potrebe. Na mesto teh prieživelih strank so v industrijskih središčih stopili komunisti, po deželi pa je v celi vrsti občin prodrla se-ljaška demokracija, ki je del hrvatske puč-ke stranke. Komunisti so že od poloma sem razvijali žilavo in bučno agitacijo, ustvarili so z denarjem in terorjem jedro svoji stranki v strokovnih organizacijah delavstva. Značilno za njih teror je, da so vpeljali črne liste za delavce, ki se nočejo organizirati pri njih. Z lahkoto so s svojimi obljubami pritegnili nase del bivšega malomeščanstva, ki ni imelo v preteklosti nikake načelne vzgoje. In danes imajo v Zagrebu, Osijeku, Virovitici, Vukovarju, Našicah, Dugaresi, Karlovcu najmočnejše zastopstvo v občinskih odborih. Vendar so se dosledno odpovedali županstvu, menda zato, ker nočejo sodelovati v kapitalistični družbi, v resnici pa ker žele imeti svobodne roke za hujskajočo agitacijo. Do danes so podirali, radovedni smo, kako bodo znali graditi. Saj je v občinskem gospodarstvu najmanj mesta za revolucionarne geste in največ prilike in odgovornosti za konstruktivno delo.
Druga zmagovita skupina je pučka stranka, To tnfado gibanje je započelo pred dobrim letom par desetoric katoliške inteligence, danes pa ga drži po koncu mo-
katerimi živim, jasna priča drugega ideala, kakor je njihov. V kmečki župniji, kjer bivam, ie morda več sto, več tisoč duš, ki so vezane na mojo z vezmi vzgleda, molitve in ljubezni do bližnjega, ki jim jo dolgu jem. A1! ni to neskončno več kakor mi Jo-puščajo moje moči same, da storim; in če bi si wel prostovoljno iz bojazni eno sa mo dušo več, kako surovost in pravzaprav kako nevero bi pokazal s tem!«
Moj tretji opomin bo čisto kratek. Nc bi bil zadnji, če bi hotela biti popolna. Toda tieba se je omejiti, zlasti v pridigi. Povem Vam torej samo, da se da razločevati med ljudmi, ki se ne strinjajo z Vašo vem, dvoie popolnoma različnih vrst. Nekateri so skrajno sovražni vsaki verski misli; večina pa kaže neke vrste rešpekt za verske stvari, ki se neskončno menja, ki sega od tega, kar imenujejo kemiki v svojih analizah »sledove« pa do želje po veri. To mišljenje jc zelo pogosto združeno z rCs izvan-rednim neznanjem tega, kaj je verniku čredo. Mislim tu namreč na izobraženstvo, celo učenjake. In dovoljujem si Vas mimogrede prositi, da se spomnite, kadar srečate pozneje kakega izmed njih, bodisi v salonu, bodisi pri zborovanju, bodisi v pisani diskusiji, da ste imeli Vi vzgojo, kakršne oni niso imeli in da so imeli včasi tpžknče, da spoznajo resnico in ji slede, ki so Vam bile prihranjene. Ne zabit« tudi nikdar, da je neskončno mnogo zape^arih. Koliko bi se dalo še povedati c temi Ne
odpirajte najprej knjig s kontroverzami; odprite svoje srce človeka, ki ga je pove-ličala ljubezen do bližnjega in pokažite, da ste jim brat, predno boste edini!«
Obljubil mi je, jaz pa sem bila zbegana, ker sem se bila pokazala tako domišljavo.
10. Meditacija o vasi.
Mnogo žensk nima drugega v mislih kot ljubezen. To zadostuje, da žive ali občudovanja vredno ali slabo ali omeieno in lahkomiselno življenje. Vse odvisi od cb-jekta. V tej trški vasi, ki leži pred menoj na oddaljenem griču, zavitem v zlato žito, in ki jo zdajpazdaj obsije zadnji šolnini žarek, v tej kopi koč, ki niso nič drugega nego ilovnate stene, krite s slamo ah opeko, poznam skoro vse matere, skoro vsa | dekleta in dekletca, ki hodijo v šolo One j so najboljši del prebivalstva, čuvarke ob-' ubožanega ideola. Zabavljive in prepirljive, kakor so stare, pogosto lahkomiselne, dokler so mlade, nezadostno poučene v svoji veri, se zdi, da so pogreznjene v gospodinjskih skrbeh in čisto pri tleh, kakor njihove kajže in njihovi hlevi. In vendar 1 spoznam v njih, kadar jih opazujem od bli-1 zu, krščeno, dobrosrčno ljudstvo, dovzetno za marsikaj plemenitega, ki o niem samo nc ve ničesar. To je, da so trpele aH začele trpeti za druge. One niso imele več dela kot moški, ki garajo trdo, ampak ime-i le so več tistega truda, ki se ne olača z de-
gočna organizacija seljačke demokracije. V krščanstvu zasidrana načela, boj za pravice in gospodarsko premoč delavskega in kmetskega ljudstva, čiste roke idealnih voditeljev — vse to ima močno privlačno silo na hrvatsko ljudstvo. To se je pokazalo pri volitvah. Karlovac, Tovarnik, Osijek in cela vrsta drugih mestnih občin so poslale močna zastopstva pučke stranke v občinske odbore. Še večji je pa uspeh seljačke demokracije (Kmečke zveze) v kmetskih občinah. Delo dr. Petra Rogulje rodi bogate sadove, pučka stranka je na zmagovitem pohodu.
Tako se polagoma na ruševinah starih strank tvorita dve močni skupini, ki sta zastopnici dveh ostro začrtanih svetovnih nazorov. Na eni strani revolucionarni komunisti, na drugi pa krščanska ljudska stranka, ki sklepa v svojih vrstah množice malih ljudi. Kolo moderne dobe bo strlo vse preživele politične tvorbe, kar je zdravega, to obvelja. In obveljalo bo smotreno in požrtvovalno delo za ljudstvo, narod bo pa spoznal, da so vsa gesla o uničujoči in edinorešilni revoluciji laž in beseda brez jedra.
ZA SPORAZUM MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO.
LDU Beligrad, 21. marca. »Politika« prinaša razgovor svojega pariškega dopisnika z nekim znanim francoskim diplomatom, ki je bil ves čas mirovne konference eden najmerodajnejših činiteljev francoske delegacije. Dopisnik »Politike« je vprašal diplomata, koliko časa bo še trajalo neurejeno stanje v okupiranem ozemlju naše Dalmacije. Diplomat je odgovoril: Vprašanje je zelo kočljivo, vendar pa smatram, da se more odgovoriti z logičnim zaključkom, da bo trajalo do tedaj, dokler ne pride med vašimi in italijanskimi predstavniki do direktnega sporazuma. Kakor je vsem znano, sta Anglija in Francija že nekolikokrat posredovale, da bi se jadransko vprašanje odpravilo z dnevnega reda, toda razne okoliščine so vedno preprečile, da bi se to uspešno pripeljalo do konca. Wilsonova akcija je uspela sa mo relativno. V stvari sami je uravnal re Sitev v oni smeri, ki so jo predstavniki zaveznikov že večkrat zavzeli. Sporazum med Italijo in Jugoslavijo pa je edini modne za rešitev, ki bi jo mogli obe deželi sprejeti brez ugovora, zakaj medtem ko so zavezniki izvršili s svojim znanim ultimatom od 10. februarja brezuspešno pret-njo Jugoslaviji, naj pristane na Lloyd Georgeov in Nittijev kompromis, je akcija WiIsona istovetna v negativnem smislu. Vaši in italijanski zastopniki so razumeli končno splošne interese. Pogajanja, pričeta v Londonu, so v resnici prekinjena, toda to ne znači, da so definitivno zavržena. Bazna nasprotstva v splošnih ozirih med vašimi in italijanskimi zastopniki v Londonu, so bila daleč manjša nego v kateremkoli primeru proSlega leta, ko so se zavezniki trudili, da privedejo Sonnina v stik z vašo delegacijo. Notranje razmere
V deželi so prisilile Nittija, da je odgodil razgovore in da je pospešil ustvaritev nacionalnega kabineta, s katerim je — sedaj se more to reči — zagotovil sebi sodelovanje parlamenta. Reorganizacija Nittijeve-ga kabineta v notranji in zunanji politiki nudi več garancij za možnost povoljnega sporazuma nego kdaj prej.« Diplomat je končal: »Med novimi aktivnimi sodelavci je nekoliko aktivnih intervencijonistov s širokim obzorjem, s katerimi moremo na-
daljevati pogajanja, ki naj dovedejo do zbližanja in sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Nadalje pravi dopisnik »Politike«, da se sedaj nahaja jadransko vprašanje v stanju, ki zahteva novih ljudi, da bodo mogli nuditi nado za povoljen izhod iz položaja, v katerega so naše odnošaje z Italijo dovedle razne D' Annunziade. Nadalje naglaša, da se od zaveznikov ne more pričakovati skorajšnje direktne akcije, ker bi bila, sodeč po dosedanjih poizkusih, odveč. Skorajšnji prihod Nittija v Pariz tekom tedna, ko bo namreč v parlamentu obrazložil svoje dosedanje delo v Londonu, bo ustvaril možnost, da se v Parizu nadaljujejo direktna pogajanja z našo delegacijo, ki s svoje strani nudi dovolj jamstva, da bo sprejela vsak kompromis, ki bi bil sposoben, da zadovolji naše življenjske interese v Jadranskem morju. Dopisnik »Politike« zaključuje: Iz tukajšnjih italijanskih krogov, ki stoje blizu mirovne delegacije, se čujejo glasovi o ponovnem italijanskem načrtu za sporazum, ki ga bosta Nitti in Scialoia predložila članom naše mirovne delegacije ob priliki bodočega sestanka. Trdi se namreč, da se bodo Italijani odrekli zahtevi po koridorju preko Voloske, zahtevali pa bodo nevtralizacijo vseh naših otokov in kontrolo luk v naših vodah.
i
TRŽAČANI ZA SAMOSTOJNOST TRSTA.
LDU Beligrad, 21. marca. Iz Trsta poročajo: V Trstu se je pojavil močen po-kret, da bi se takozvana »Julijska Benečija« odcepila od Italije z namenom, da se reši gospodarske propasti, ker je med tem, ko je genovsko pristanišče preobloženo z delom, tržaško pristanišče čimdalje bolj prazno in prebivalstvo vsega kraja čimdalje bolj siromašno. Italijanski trgovci naseljenci se pripravljajo, da zapuste Trst, ker nimajo posla. Prebivalstvo je uverjeno, da sc samo z avtonomijo more rešiti »Julijska Benečija«, in sicer ne iz razloga, kakor želi to avtonomijo D' Annunzio, ki želi na ta način rešiti reško vprašanje, temveč z namenom, da se pozneje takozvana »Julijska Benečija« zjedini z Jugoslavijo.
Občinske volitve v Zagrebu.
LDU Zagreb, 21. marca. V Zagrebu so bile danes občinske volitve. Agitacija je bila velika. Letakov je bilo do 60 vrst. Volitev se je udeležilo 77% volilcev, t. j. od 23.290 volilcev jih je glasovalo 17 950. Bilo je 10 listin. Dobili so: Socialni demokrati 1 zastopnika (284 glasov), nestrankarska lis'ina je dobila 1 zastopnika, Hrvatska pučka. stranka 2 zastopnika (790 glasov), komunistična stranka 20 zastopnikov (7011 glasov), Frankovci 3 zastopnike (955 g'asov), seljačka stranka (Padi-čeva) enega zastopnika (449 glasov, izvoljen Radič), radikalci nobenega zastopnika (1 JC glasov), Hrvatska zajednica 15 zastopnikov (5491 glasov), Demokratska stranka 5 zastopnikov (1882 glasov), Cicnisti 2 zastopnika (496 glasov). Proti volitvam sc bili vloženi protesti, ker se ni čuvala tamost glasovanja, ker so se kupovale volilne izkaznice in ker so komunisti izvrševali teror.
Jugoslovanska Matica.
LDU Maribor, 22. marca. Včeraj se je vršila tu ustanovitev podružnice Jugoslovanska Matice. Zborovanja se je udeležilo nad 2000 oseb, nakar se je razvil po mestu veličasten sprevod, ki so se ga udeležila
razna društva, korporacije, šolska mladina in mnogobrojno drugo občinstvo. Sprevoda se je udeležilo okoli 5000 oseb. V sprevodu so se nosile zastave in napisi naših neoclrešenih krajev.
Devizna centrala.
LDU Beligrad, 22. marca. Za končno preuredbo devizne centrale se je osnoval poseben odsek, ki mu predseduje dr. Ivan Stojadinovič, bivši generalni ravnatelj glavnega državnega računovodstva. Ta odsek, v katerem se nahajata poleg uradnikov ministrstva za finance tudi gg. Ujič in dr. Slokar bo posloval kot svetovalni organ v strokovnih finančnih vprašanjih.
Omejitev prometa.
LDU Beligrad, 20. marca. (Uradno.) Ravnateljstvo državnih železnic naznanja: Po obvestilu ravnateljstva državnih železnic v Zagrebu se promet na ozemlju zagrebškega ravnateljstva nastopno omejuje: 1. Za Avstrijo je tranzitni promet vsega blaga ustavljen, razen pošiljk, ki so naslovljene na »American Relief« ali »Oester-reichische Getreideanstalt« na Dunaju, kakor tudi zavezniškega vojnega blaga. 2. Pošiljke za Švico v polnih vagonih se morejo sprejemati le, ako je vozne liste vidi-ralo ravnateljstvo južne železnice, odnosno ako imajo odobrenje tega ravnateljstva za transporte.
Amerika.
LDU Waskington, 20. marca. Pun. KU) Poslanska zbornica je sprejela sklep, ki proglaša mirovno stanje z Nemčijo in zahteva od Nemčije, da prizna vse pravice, ki jih nudi Ameriki mirovna pogodba, LDU Washington, 20. marca. (Dun. KU — Reuter) Vlada Zedinjenih držav sklepom obnovitvene komisije najodločneje ugovarja, ker zahteva ta komisija prodajo nemških ladij v nevtralne dežele, da se Nemčiji omogoči prvo izplačilo dolžne odškodnine.
Francsfa.
LDU Pariz, 22. marca. Delegati kakih 500 zvez in sindikatov intelektualcev so osnovali konfederacijo duševnih delavcev.
Hemši?®-,
LDU Berlin, 21. marca. (Dun. KU.) Nocojšnja noč je potekla v mestu mirno. Le tu in tam je bilo čuti streljanje, ki se je vleklo do zgodnjega jutra. Iz zunanjih delov mesta severno od Spreeve je bilo slišati strele iz pušk in strojnic. Med 2, in 3. uro zjutraj so metali mine in ročne granate. Tu je šlo najbrže za spopad med četami in oboroženimi delavci. Baje je več mrtvih in ranjenih,
LDU Berlin, 21. marca. (Dun. KU.) Dan je v splošnem mirno potekel. Vladni del mesta ostane vojaško zastražen. Da je stavka končana, se komaj opaža. Zelo pomanjkljiv je dovoz živil. Plinarna popolnoma stoji. Voda se more dovažati le v nekatere mestne dele. Stavkovni položaj je zelo nejasen.
LDU Berlin, 21. marca. (Dun. KU.) Kakor doznava zastopnik dunajskega dopisnega urada, je izpadlo glasovanje na številnih skupščinah, ki so jih priredili neodvisni socialni demokrati, večji del proti ukinjenju splošne stavke.
LDU Leipzig, 21. marca. (Dun. KU.) Prostovoljski oddelki državne brambe imajo še vedno zaseden notranji del mesta. Mešani oddelek je včeraj prekoračil
barikade pred ljudskim domom, ki je sedež nasprotniške Kappove vlade. Čete so zavzele ljudski dom in ga zapalile. Drugi naskakovalni oddelek je zavzel barikade v severnem delu mesta in je zasedel notranje mesto. Pri napadu na ljudski dom je bilo 5 mrtvih in 12 težko ranjenih. Ujetih je bilo 15 nasprotnikov. Zvečer je drhal zapalila več poslopij in zabranila požarni brambi gasiti. Ponoči je sodrga plenila po zalogah živil.
LDU Stuttgart, 21. marca. (Dun. KU.) \Volffov urad poroča: Poveljujoči general je bil odstavljen. Čete, ki so vdrle v mesto, se umikajo.
LDU Berlin, 22. marca. (Dun. KU) Izrecni poziv večinskih socialistov in demokratskih delavskih organizacij, naj se delavci vrnejo k delu, ni imel posebnega uspeha. Cestna in podzemeljska železnica stojita. Tudi tovarne ne obratujejo.
LDU Bruselj, 22. marca. (Dun. KU — Havas) Nemška brzojavka javlja, da so zavezniške vlade pooblastile Bauerjevo vlado, naj pošlje v ruhrsko okrožje svoje čete radi tam začenjajočega se gibanja. Ta vest je popolnoma neosnovana. Nemška vlada je sicer prosila za to zavezniške vlade, katere pa ji niso odgovorile.
LDU Breslau, 22. marca. (Dun. KU) Tu je bil aretiran glavni urednik lista »Schlesische Zeitung«. Razen tega so prijeli nekaj dijakov, pri katerih je našla policija orožje. V soboto aretirani rektor tehniške visoke šole Heiner je bil danes izpuščen.
LDU Kiel, 22. marca. (Dun. KU — Wolff.) Po poročilu lista >Schleswig-hol-steinsehe Zeitung« je bil aretiran admiral von Lewetzow, bivši načelnik baltske pomorske postaje.
LDU Gradec, 22. marca. (Dun. KU) Od srede januarja v Gradcu se mudeči francoski častnik, ki si nadeva ime grof de Montmorency in se jc izdajal za poveljnika francoske vojaške misije na Štajerskem, je bil po mestni policiji razkrinkan kot pustolovec. Ko je zaslutil nevarnost, je pobegnil iz Gradca, a je bil včeraj v Leobnu aretiran in danes izročen graške-mu deželnemu sodišču. Aretirani je slepar, ki je pred časom kot francoski častnik v Salzburgu naročil poseben vlak in se ž njim odpeljal proti Dunaju. Pri tem je izvabil imovitemu sopotniku 50.000 frankov. Takozvani grof Montmorency je v Gradcu verižil in je osumljen tudi homoseksualnih pregreškov.
Maiarska.
LDUBudimpešta, 21. marca. (ČTU) Ogrski dopisni urad poroča: Uradni list objavlja vladno naredbo, kjer se opozarja, da določa zakon o vzpostavitvi ustave in o začasni ureditvi izvrševanja najvišje državne oblasti, da je s 13. novembrom 1918 prenehalo izvrševanje kraljevske oblasti, vendar pa cla se ni izpremenila tisočletna državna obilica Mažarske. Kraljevsko dostojanstvo in kraljevska oblast nista odpravljeni kot pravni ustanovi. Nasprotno, Ker so v omenjenem zakonu razveljavljene ustavi nasprotujoče revolucionarne odredbe, ki nameravajo spremembo državne oblike in odstranitev kraljestva, je ne-I dvomno, da ostane kraljestvo tudi po revolucionarnih dogodkih pravno nedotaknjeno. Dokler torej zakonodaja ne odredi drugače, ostane kraljestvo kot mažarska zakonita državna oblika. Temu primerno morajo oblastva, uradi in ustanove ogr-
narjem in ki odpira srce. One so matere, sestre, sosede, one so stalna družina, med tem, ko se porazgube moški s konji v daljavi. Ta Perine, beračeva žena, je vzela k sebi dvoje otrok, ki jih vzgaja s svojimi in ki ju bo poljubila prav tako, ko izpolnita dvajseto leto; ta dolga Marija, ka;žarica, ki je ves dan na delu, obvezuje že osem let vsak večer rane nekemu umazanemu, ušivemu pastirju — pijancu, in »ki nima ničesar od njega«, kakor pravijo ljudje; druga pospravlja, postelja in pometa bajto nekemu idiotu, ki je prišel nekega dne po cesti kdove odkod in ki se je ustavil v vasi, da počaka konec deževja in ki menda misli, da zmerom dežuje; deset drugih prenaša — in nekatere, ne da bi se pritoževale — zle može in prepirljive sorodnike; in na to Veroniko, dekletce vzgojeno brez matere, lepo kot paberkovalke pri slikarjih kot one, ki hodijo na njihovih slikah spredaj, se dvignejo vse mlade oči, kadar gre čez plan ali kadar kliče hlapce k obedu; toda nihče bi se ne upal, šaliti se z njo, ker je v njej neka sveta Čistost, ki zadržuje celo suroveže. Odkod je vse to in vse drugo, za kar nihče ne ve? Kje so dobile one te lepe čednosti? Predvsem od svoih prednikov; one so dedinje dolgih generacij žensk, ki so imele globoko versko zavest, one so jasni fragmenti razbite umetnine, tega čudeža, kakršen jc bil frau-coski kmet skoro povsod. Kako prav je imel starček, ki mi je rekel: »Francija živi od svoje masti.,,« Da. k sreči živi od nje,
| kajti od zunaj jo hranijo slabo in ji dajejo ! piti slabo ponarejenega vina.
Moški se niso ustavljali temu režimu j tako dobro kakor ženske. Govorim o trški ; vasi in vem dobro, da smo tu pod povprečnostjo in da je mnogo krajev, kjer se ne čuti taka moralna izčrpanost. Toda to opazovanje je vendar zanimivo, s tem se da uganiti prihodnjost. Da, zdi se mi, da hrepene skoro vsi po nečem novem, in da so obenem slabotni. Vedno je bilo težko izvleči iz kmeta, kaj misli dobrega, še težje pripraviti ga do tega, da bi pripoznal, kaj je pridobil, kaj izgubil, še celo to, da pove, kaj misli o juteršnjem vremenu. Toda kako se izraža tista zavist v njihovih očeh, besedah, gestah, v njihovem molku, kako jo čutim za seboj, kako me zasleduje, kadar grem čez trg in kako izgine v istem hipu, kajti, ako se obrnem, me pozdravljajo! Mene ne sovražijo niti najmanj, pač pa moje bogastvo, moj klobuk, moj zastor, moje čevlje, celo besede, ki jih rabim. In bogata moram biti, bogata, saj vendar dajem. In ne delam drugega kot da vračam, saj sem vendar bogata. Kadar jim ponujam pomoč, mislijo da jih hočem podkupiti. Kadar se jim nasmehnem, iščejo v tem namen. Če bi bila mož, bi mislili, da pripravljam kandidaturo. Nekaj je izginilo ali bo vsak hip izumrlo v njih in to je, čemur pravim ljubezen, to, kar sem našla tako pogosto pri svojih še revnejših prijateljicah v Parizu ali v krajih po deželi, tista ganljivost, tista nagla gotovost, ki odgo-
varja: »Ni še razdalje med nama; vem, da me ljubite.« Bratstvo izginja, in prihaja sovraštvo in z njim bojazen. Boje se eden drugega: boje se izdajstva, časopisa, poslanca, ki so ga izvolili, biriča, poljske straže, vsega tega, kar bi moglo škodovati skrivnostni in zapeljivi moči obljub, od katerih pričakujejo vedno bolj in bolj svoj vsakdanji kruh, ki ga prosijo sicer še od zemlje, toda z manjšim zaupanjem in manjšo hvaležnostjo. Novo robstvo, mnogo hujše nego staro, kajti preje je bilo le telesno robstvo in bojm se, da bi ne postalo tudi duševno.
Moški v tej vasi — in v koliko drugih? — so čisto zapuščeni, Nimajo ne do-voljne omike, ne vzgoje. V šoli same besede, blede moralne formule kakor zdravstveni nasveti, v kosarni, na predavanjih iste plitke fraze in potem še dalje: v kosarni in v mestu so se navadili celo umazanega življenja, dezertiranja, zaničevanja predstojnikov; sedaj: vsi slabi vplivi vetra, ki veje: to je, česar so se naučili. To je vse. Nihče jib ne vara, nihče ni ojačil njihovega omajanega smisla za skupnost. Ne vedoč drugega kot pisati, čitati, malo računstva in to kar je treba znati iz tc obrekljive zgodovine, da se ne izgubi ves ponos na preteklost Francije, so se morali boriti sami proti najhujši invaziji sofizmov, ki je grozila razumu ne samo neukih, ampak tudi nekaterih drugih ljudi. To jc hujše nego revščina, ta slabotnost pred zmoto. Duhovnik ne more zato ničesar: oni
imajo predsodke proti njemu in se ga iz-ogibljejo, ne da bi ga poznali. Tudi učitelja, ki ga pač poznajo, ne bi poslušali raje, tudi če bi hotel govoriti. Kmetje ga ne smatrajo za pr:jate'ja, v dnu srca niti kot sebi enakega. On ni vaščan, niso ga izbrali vaški očetje in matere, nima kosa zemlje, ni poslanec božji, ima Ie človeški opravek: izginil bo. Njegov vpliv bo kvečjem političen: on ni nikaka znamenitost ali, kakor so dejali včasi, nikaka avktoriteta. Nekaj silnejšega kot zakoni in predpisi se upira temu. Kdo bo imel torej drugi, stalni, nravstveni, pomirljivi, srečni vpliv? V minulih časih ga je imelo par družin, meščanskih ali plemcnitaških, ki so — vsaj večinoma — dobro vedele, da se pravi stanovati služiti. Danes ima še moja sestra tfi svoj »glavni stan«, tri kilometre od vasi, na vrhu grička, odkoder opazujem vsak dan igranje luči in vetra na žitu. Ona preživi tu sedem mesecev na leto. Niti ena druga družina, ki bi čitala in mislila, ne stanuje na občinskem teritoriju. Kajti tega nc morem reči o obeh Gopermontovih, sinovih lesnega veletrgovca, čigar grad jc skrit čisto na kraju našega teritorija na robu gozda. Hodita na lov in ne delata na svojem gradu drugega kot da se postavljata. Včeraj jutro sem srečala mlajšega, ki pravijo o njem, da je olikan. Poslavljala sem se ravno od matere Buchctte, ki jc pobirala in murda tudi delala suho clračje. Odhajala je s svojo butaro na hrbtu in mi rekla-(Dalje.)
skega kraljestva v svojem označevanju navajati kot atribut »kraljevo ogrski«. Nad rbom tnažarske države mora biti kot sim-ol mažarske državne vrhovne oblasti tudi za naprej podoba štefanske krone.
Turčija.
LDU Pariz, 21. marca. (Dun. KU — Brezžič.) Panislamski upor je izbruhnil v Traciji, Anatoliji in Arabiji. Poluradne vesti francoskih listov zatrjujejo, da je upor v zvezi z dogodki v Nemčiji. Turški polkovnik Jaffer-Tayer je napadel zavezniške čete v Macedoniji. Grške čete, ki imajo zasedeno Tracijo, so se mu ustavile. V Anatoliji je Mustafa Kemal napodil italijanske čete do obali. Francoske čete se bojujejo proti turškim nacionalistom v Ci-liciji in gorenjem delu Sirije. Francoski general Gouraud je zaprosil za nujno oja-čenje.
Politične novic©*
4- JDS-arjl v Celju so imli 21. t. m. zopet »krasno uspeli« shod. Ne povedo sicer, koliko ljudi se je te »manifestacije« udeležilo. Dovolj je, če svet izve, da so govorili velmožje dr. Kramer, Ribnikar in dr. Kukovec. Ta trojica nam jamči, da je bilo govorjenje tudi res duhovito, Posebno zanimiv je moral biti govor dr. Kukovca, ki »je žigosal malkontentstvo, politično slogaštvo, mlačnost in cepkarstvo«, ki se pojavlja v vrstah demokratske stranke. Menimo, da bi s tem govorom dr. Kukovec še bolj označil vsebino in jedro stranke 'JDS, ko bi bil dodal zraven še nekaj demokratske korupcije, hinavščine in politične omejenosti. Tega dr. Kukovec ni povedal. Pa nič ne de, ker za te lastnosti JDS že davno vemo.
-f Kdo je zdražbar? »Učit. Tov.« zopet napada Slomškovo zvezo in piše — zvest svoji stari navadi — dobesedno tako: »Slomškarji, ki vam jc toliko za interese učiteljstva: Zakaj ne cdpošljete 5e v JDS, v NSS in v JSDS po enega svojih velmož, če hočete že biti res taki nad-strankarji — pa se držite še danes kot nekdaj najbolj razupite stranke, ki eksi-stira na slovenskem jugu? Ali vas niso dogodki zadnjih let ničesar naučili? In če ste dalje res taki nadstrankarji, kaj iščeio s svojo zdražbarijo na vaših zborovanjih taki ptiči kakor so Orli? Ali značijo Go-stinčarjeve besede: »Jugoslovanski klub stoji za vami,« vaše nadstrankarstvo?« — V takem tonu psuje organ liberalnega učiteljstva katoliško ljudsko stranko, kateri se ima edino zahtaliti za zboljšanje '-•voje-ga materijalnega položaja, tako zmerja ta Ust naše poštene Orle, ki bodo sedaj vedeli, kaj jim je od teh ljudi pričakovati. Slomškova ima tako jasno označen program, da je vsaka dvoumnost izk'iučcna in bodo njeni člani vedno pri tisti stranki, ki stoji na pozitivnih krščanskih temeljih in naj se potem stranka imenuje 'ako ali pa tako. Krščansko učiteljstvo se ravno zato bori za stanovsko organizacijo, da bodo potem iz njegove organizacije izključena zlasti materijalna in pravna vprašanja in se lahko posveti zgolj kulturnemu delu. Zato zahtevamo, da se tudi liberalna Zaveza preosnuje v kulturno društvo z jasnim programom, skupno stanovsko organizacijo pa je treba šele u s ta n o v i -ti. Dokler te organizacije nimamo, ie edi-ninl pravi zastopnik učiteljstva, odposlanec Slomškove zveze pri vodstvu SLS, ki ima velikansko večino ljudstva za seboj in je pri nas edino odločilna v vseh vprašanjih. Kar je liberalna »Zaveza« dosegla, se je to zgodilo le potom krščanske učiteljske organizacije, ki je včasih preveč verjela lepim besedam. Vbodoče ne pojde tako gladko!
-f Demokratski teror na vseučilišču. Dejstvo, da so se drznili frankovci pri zagrebških občinskih volitvah zopet stopiti v politično življenje, je vzbudilo v Zagrebu veliko ogorčenje. Akademična mladina je sklicala na vseučilišče protestno zborovanje, na katerem so nastopile enotno vse kulturne skupine od Radičevih pristašev pa do komunistov. No, mesto da bi prišlo do enotne manifestacije, ki bi izrazila mišljenje vse najmlajše inteligence, so demokratski vseučiliščniki po navodilu stranke izrabili to priliko za strankarsko volilno agitacijo. Ko so posamezni zastopniki kulturnih struj hoteli protestirati proti temu, da v jugoslovanskem Zagrebu nastopijo frankovci, plačanci Italijanov, se je dvignil iz vrst demokratske »zlate mladine« krik, kot da bi nastopil sam d' Annunzio. Koncem shoda je predsednik-demokrat stavil na glasovanje resolucijo demokratov, mesto da bi se glasovalo o resoluciji, ki so jo sporazumno sestavili zastopniki vseh skupin. Zahtevali so v njej, da vlada tekom 10 dni odstavi nekatere vseučiliške profesorje, češ da so krivi veleizdaje, — sicer izbruhne stavka. Niso stavili niti pogoja, da se uvede preiskava proti tem možem. Skupine, ki se s tem terorjem niso strinjale, so podale protest in so odšle, odločno obsojajoč frankovce, a obenem z zahtevo, da se zadev8 o profesorjih preišče, predno se tih obsodi in odstavi. »Demokrati« so po-
tem odšli s svojo resolucijo k banu, ki jim je pošteno bral levite. Seljačka omladina, radikalni akademski klub, demokratska liga, »Domagoj« in komunisti so pa podali pri vladi svojo resolucijo, v kateri protestirajo proti početju frankovcevj obenem so obvestili vlado o nasilnih metodah demokratske »zlate mladine«, ki se ni strar šila niti dejanskih napadov na svoje tovariše. Na ta način so poskušali demokrati vloviti med par stotinami volilcev na univerzi še nekaj glasov. Dobili so svoje plačilo, — celih pet mandatov! In to kljub stotisočem, ki so jih vrgli na ulico za ko-čijaže, agitacijo in podkupnine,
-f Kaj hočejo Irankovci? »Hrvatska obrana«, glasilo pučke 6tranko v Osijeku, piše: »Tudi ti kadavri propalega režima, v katerem so kot gosenice blatili listje in sramotili hrvatsko ime, tudi ti so se pojavili povodom občinskih volitev v Zagrebu s posebno listo. Izjavljajo, da žive, potem ko so ob postanku svoje države javili svojo politično smrt. Medtem ko šari njihov drug Ivica Frank z našimi dušmani in v tržaškem »Piccolu« grdi hrvatski narod, naglašajo oni program, v katerem pišejo, da bo narod na temelju volitev odredil, v kako državno zvezo hoče vstopiti z ostalimi jugoslovanskimi plemeni in z veliko republiko severnih Slovanov. So II ti ljudje zblazneli?« — Sedaj, ko so po ogromnih žrtvah svetovne vojne naša tri plemena ujedinjena. ko so za nami lepi a težki de-cemberski dnevi leta 1918., — sedaj pridejo frankovci in pravijo, naj začnemo vse od kraja.
-f Dr. Prohaskova zadeva. H poročilu
0	zadevi dr. Prchaske prinaša »Hrvat« popravek, v katerem trdi dr. Prohaska, da je res promoviral na politehniki v Mona-kovem. V toliko popravliamo i mi »Hrva-tovo« vest, ki smo jo prinesli v zadnji številki.
-f- Čehi o nas. Poročali srno že o po-setu dveh jugoslovanskih časnikarjev pri slovaškem vodji Andreju Hlinki. češkemu agrarno-socialističnemu bloku, ki je sedaj na vladi, ni bilo ravno ljubo, da prodre resnica o nasilnostih svoboclomiseleev na Slovaškem v javnost. Dotična dva časnikarja sta dobila v Pragi potne liste in sta morala odpotovati v domovino. Vladni tiskovni urad ni- imel nujnejšega posla, kot da je to popolnoma notranjo zadevo jugoslovanskih gostov sporočil brzojavno celemu svetu kot triumf ministra Šrobaria. »Našinec« piše ob tej priliki v uvodniku: »Z republikanskega demokratskega In po-, sebej časnikarskega stališča je ta slučaj vreden obsojanja. Ni ga obsodila samo naša javnost z našimi listi na čelu. ampak tudi liberalni listi. »Tribuna«, ki stoji v službi Židov, piše, da ima vsak časnikar pravico se informirati, kjer mu drago in ne upoštevati samo tega, kar mu povejo vladna poročila. Našim jugoslovanskim bratom pa bo ta slučaj gotovo najlepši pouk o položaju češkoslovaških katoličanov v naši republiki in najboljša informacija, ki so jo dobili na tem obisku. Tudi tu se potrjuje stari pregovor, da je marrilcaka neprilika koristna in da prinese dobre sadove. Prepričani smo, da ti dobri sadovi tudi nas ne minejo in ne naše brate Jugoslovane, ampak še bolj okrepe bratske zveze med nami. Katolicizem mora postati internacijonala vsaj vseh slovanskih držav in zediniti vse člane v mogočno enoto, v katoliško internacijonalo. S to mislijo in tem prepričanjem odpotujejo od nas tudi ti jugoslovanski bratje, da bodo skupno z nami v svoji domovini gradili to veliko delo.« — Pozdravljamo to misel, ki je živela v dušah največjih slovenskih katoličanov takrat, ko sta bila slovaški in slovenski narod na dnu ponižanja. Prvi kamen tej realni, socialno misleči vzajemnosti bo položila slovanska mladina na orlovskem taboru v Mariboru. Da bi mogli takrat pozdraviti sredi slovaških Orlov tudi njih voditelja, Andreja Hlinko!
-f Češka in Vatikan. Na čestitko sv. očeta je odgovoril predsednik Masaryk papežu Benediktu XV.: »Izražam spoštljivo zahvalo za čestitko; obenem želim Vaši Svetosti vsega dobrega. Te dni se predstavi v Vatikanu naš stalni zastopnik; s tem podajamo dokaz, da iskreno želimo,
1	da bi bili novi odnošaji naše države do Cerkve uravnani v miru in vzajemnem sporazumu.«
Dnevri® n©vlc®»
— »Jugoslovanska Matica.« Pozivlja-I mo vse one gg., ki imajo na razpolago sli-1 ke nedeljskega slavnostnega zborovanja ali sprevoda, da jih pošljejo vsaj v enem izvodu podpisanemu pripravljalnemu odboru na naslov: Pražakova ulica, št. 3, I. nadstr. Nabiralce članov prosimo, da vpisujejo priglašene člane točno in z natanč-: nim naslovom ter izroče izpolnjene pole z ! nabranimi vsotami podpisanemu v Praža-kovi ulici št. 3. I. nadstr. — Opozarjamo, da more postati član le Jugoslovan, ki plača članarino vsaj za en mesec, t. j. 1 dinar. Osebe, ki ne pristopijo kot člani, je vpisati" tudi v nabiralno polo, toda brez tekoče šte vilke In njihov prispevek v rubriko za da-
rove. Poživljamo vse organizacije kakor tudi posameznike, kateri nameravajo sodelovati pri nabiranju članov, da naznanijo svoje naslove, odnosno organizacije ime in natančne naslove oseb, ki prevzamejo v organizaciji to nalogo. Podpisani odbor bo pbslal tem osebam nabiralne pole. Pole so zaznamovane s tekočo številko, štampiljko Matice in z imenom pooblasti-telja in pooblaščenca. — Pripravljalni odbor Jugoslovanske Matice, Pražakova ul. 3, I. nadstr.
■— Himen. V nedeljo dne 14. t. m. se je vršila v baziliki Matere milosti v Mariboru poroka gospoda Lavoslava Habja-niča z gospodično Leniko, rojeno Šuler-jevo. Kot priče sta fungirala gospod vinarski ravnatelj Puklavec ter g. kletarski nadzornik Zabavnik. Bilo srečno!
—	Novomesio. G. P. Fl. Ramšak D. I. bode imel v kapiteljski cerkvi postne konference prihodnja veliki teden od cvetne nedelje do velikega petka (28. marca do 2. aprila 19201 vsak večer ob 8. uri s sledečo vsebino: 1. Luč sveta! 2. Svetovna bolezen. 3. Večna sankcija. 4. Edina rešitev. 5. Kraljestvo resnice. 6. Sv. Križ — moč in modrost božja. K obilni udeležbi, posebno izobražene kroge, vljudno vabi predstojništvo kap. cerkve v Novem mestu.
—	Darovi iz Amerke, Iz Domžal nam noroča:o, da so domačini, ki se nahaiaio v New Yorku, poslali domov okrog 20.000 K denarja za domžalske reveže. Ti darovi pa so se po posebnem odboru tako razdelili, da so dobili taki, ki niso potrebni, mnogo potrebnih pa ni dobilo ničesar. Ameriški rojaki, ko so za to izvedeli, so bili zelo ogorčeni. Dokaz temu ie pismo iz Amerike, ki ga v odlomku priobču:emo: »Radi denarja, ki smo ga poslali na domžalsko občino, je pa tu vse ogorčeno. Mislili smo, da smo ga poslali pravim možem. Toda, kako so ga delili? Dolgoletna vojna iih ni zmodri1a. Zakaj ro dajali takim, ki imajo vsega dovolj, onim, ki nimajo, pa nič? Vsled tega bo trpel največ zooet ravno revež, ker tu ne bo nihče več pob;ral za reveže; saj ne vemo. komu naj pošljemo, da bi dobil res Ie revež, Mi n:smo poseli denara v Domžale, ker smo bogati in ker denaria n:mamo nikamor dc'ati. Mnogo iih ie b!!o, ki so darovali, če tudi sami n:majo mnogo, ker po cele mereče ne delajo. In ta denar ubogih ubogim t' modrjan' raideV med one. ki niso ubogi. To človeka boli. Ko bi Ti vedel, kako so ljudje tu iezni. Pojasnite te stvari v vaših listih, v »Slovencu-. Ko bi imel čas, bi sam za »Slovenca« nap;sal članek, da bi ljudje izvedeli.« — To pismo domža1sk. rojaka iz Amerike pove, kako nerodnost je storil odbor s svojim razdeljevanjem. K temu pripomnimo še, da so ameriški darovalci sami določili nekatere osebe v omenjeni odbor.
—	Prireditve naših društev v Tržiča. Na praznik sv. Jožefa je bila v Domu javna telovadba Orlov, Orlic in obojnega naraščaja. Po prisrčnem nagovoru g. predsednika Orlovske zveze J. Pirca je bila slovesna zaobljuba vseh telovadcev. — V nedeljo se je ponovila narodna igra. — Na Marijin praznik se ponovi javna telovadba na zahtevo občinstva. — V nedeljo je imela J. S. Z. važen sestanek kršč. soc. delavstva, v ponedeljek je bilo predavanje v Domu. — Na praznik sv. Jožefa so priredili društveni člani v Domu večer s tombolo, godbo in petjem.
—	Tržič. V nedeljo 21. t. m. je bil g. Kristan pri nas. Njegovi nekdanji zvesti poslušalci so se pripravljali, da ga »dostojno« sprejmejo. Eden izmed komunistične stranke, h kateri je pristopilo malo-dane vse rdeče delavstvo ga je oklofutal in ravno tako njegova dva pristaša. Socialistično delavstvo je g. Kristana, ki se je sprehajal pozneje po trgu z raznimi vzkliki, ki mu niso bili po volji, pozdravljalo. Ministrovanje je gosp. Kristanu spodneslo vodstvo socialistične stranke.
—	S sejma v Litiji. Na sejm v Litijo dne 15. marca t. 1. jo prišla tudi Marija Bučar iz Volavelj. Ko je kupovala v trgovini Lebinger, ji je bila ukradena črna denarnica, v kateri je imela 600 K denarja.
—	Sprememba voznega reda. Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani priobčuje: Izpremembe v voznem redu na progah južne železnice od 1. aprila. Od 1. aprila t. 1. vozi na progi Grabštajn—Maribor, glavni kolodvor, mesto dosedanjega vlaka št. 416 vlak St. 416 a, ki odhaja iz Grabštnjna ob 4.40, iz Dravograda ob 6.22 in prihaja v Maribor ob 8. uri ter ima tako zvezo z vlakom št. 35b/207, ki odhaja iz Maribora ob 1£.55, iz Pragerskega ob 20.30 in prihaja v Čakovec ob 22.33. V nasprotni smeri vozi iz Čakovca vlak št: 250 do Ptuja in iz Ptuja vlak št. 224 do Maribora. Vlak št. 250 odhaja iz Čakovca ob 3.45, vlak št. 224 pa iz Ptuja ob 5.43 ter prihaja v Maribor ob 6.59. — Na progi Maribor—Grabštajn vozi mešani vlak št. 447 do Dravograda in vlak št. 497 od Dravograda do Grabštajna, in sicer odhaja vlak št. 447 iz Maribora, Koroški kolodvor, ob 5.52 in prihaja v Dravograd ob 7.51, iz Dravograda odhaja vlak Št. 497 ob 9.13 in prihaja v Grabštajn ob 14.24. Ta vlak Jma tedaj zvezo v Dravogradu z osebnim vlakom št 1813
proti Velenju In Celju. V nasprotni smeri vozi mešani vlak Št. 472, ki odhaja iz Grabštajna ob 7.52 in prihaja v Dravograd ob 10.40, iz Dravograda vozi vlak št. 488, ki odhaja ob 15.01 in prihaja v Maribor, Koroški kolodvor, ob 17.13.
—	Oddaja trafik. Tobačna glavna trafika v Mariboru, Marijina ulica 12, je do 7. aprila 1920 potom javnega natečaja razpisana. Enoletni kosmati dobiček je znašal 7418 K 5 vin. Položiti se mora, predno se ponudba izroči, 700 K jamščine. — Tobačna glavna trafika v Mariboru, Aleksandrova cesta 77, je do 7. aprila 1920 potom javnega natečaja razpisana. Enoletni kosmati dobiček je znašal 8771 K 55 vin. Položiti se mora, predno se ponudba izroči, 800 K jamščine.
—	Požar. V noči po sv. Jožefu ie div-jal požar v vasi Naklo, župnije Leskovec, na krškem polju pri posestnikih Kuntariču, Lekšetu in Venetu (ločarju). Gasit so prišle požarne hrambe iz Sv. Križa, Kostanjevice in Cerkelj, a primanjkovalo ie vode. Oteti so mogli hišo in hleve Kuntariču in kozolec Venetu, drugo je zgorelo vse. Škoda ie ogromna. Sreča je bila, da je bilo vreme mirno, sicer bi bili postali žrtev požara obe vasi Naklo-Tkalce. Požar ie nastal na doslej še nepojasnjen način pod Kun* taričevim kozolcem.
—	Vlom v Trzinu. V noči od 19. na 20. t. m. so vlomili pri posestniku Andreju Kecelju v Trzinu št. 64 neznani zločinci v nezaklenjeno podstrešno sobo. Vlomilci so postopali skrajno previdno, od zunaj so vežna vrata podprli s kolom in jih z vrv;o tako zavezali, da se niso mogle odpreti, nato so postavili lestvo k oknu podstrešne sobe, zdrobili so steklo, odprli okno in vstopili v sobo. Plen, katerega so napravili, je zelo velik: vrednost ukradenega blaga se ceni na 10.970 kron: pokradli so moške srajce, 2 klobuka, 2 moški obleki, ena iz sivega letnega kamgarma, druga iz rjavega sukna s sivkastimi rižami, črne hlače in rjav rižast telovnik, več denarja, amerikansko nikelnasto uro, eno moško kolo znamke »Kinta«, črno pleskano, zeleno pasano s prostim tekom; ukradli so tudi nekaj srebrnega denarja.
—	Vlom in tatvina. Novacerkev pri Celju. V noči pred praznikom sv. Jožefa so brezbožni vlomilci ukradli v tukajšni župnijski cerkvi iz tabernaklja srebrno pozlačeno monštranco z verižicami visoko okrog 50 cm, z Najsvete;šim vred ter srebrn pozlačen pokrov obhajilnega keliha ter povzročili s tem ogromno škodo. Ni dvoma, da smo spravili dva prava storilca že takoj ta dan pod ključ. A žalibog ne moremo nik'er zaslediti ukradene monštrance z Najsvetejšim in omenjenega pokrova. Ker se Po pravici domneva, da sta osumljenca imenovane predmete spravila po še neznanih sokrivcih v druge kraje, prosimo tem potom vse poštene ljudi, ki bi morebiti o teh ukradenih rečeh slučajno kaj zvedeli, da vse te sumnje naznanfo t.akoi na župnijski urad v Novicerkvi p. Vo nik pri Celju. Kdor bo pripomogel k izsleditvi, dobi primerno veliko nagrado od tukajšnjega župni;ck"rfa urada.
—	Roparski umor. Do zdaj še neznani zločinci so 17. t. m. napadli in ubili na Pokorišču pri Cerknici posestnika in gostilničarja v Begunjah Jakoba Knapa in mu oropali približno 30.000 K. Ali se že ne bo proti roparjem in vlomilcem razglasila nagla sodba?
—	Vlom v Kotredežn. V noči od 16. na 17. t. m. so dozdaj še neznani vlomilci vlomili skozi okno v trgovino Karla Forteta, kjer so ukradli precej manufakturnega blaga, posebno veliko pa smotk in svalčič. Skupna škoda znaša 4059 kron.
—	Krojaškega mojstra išče fant, ki se ic že 1 in pol leta učil tega obrta in je 16 let star. Najraje bi šel na deželo, k;er bi imel brano in stanovanje. Naslove sprejema uprava lista pod šifro »Krojač «
—	Plemenski prašiči. Vnovčevalnica za živino in mast sprejema naročila na plemenske prašiče. Reflektanti nai priglase naročitev pismeno z obvezno izjavo, da bodo prašiče tudi prevzeli. Cena prašičem je neobvezna, bo pa zmerna.
Uubllanske novice.
lj Dobrodelna prireditev. Opozarjamo že vnaprej, da se vrši v nedeljo dne 18. aprila t. 1. velika dobrodelna prireditev Vincencijeve in Elizabetne družbe.
lj Seja Ljudskega odra se vrši v sredo ob pol 7. uri zvečer v pisarni v Ljudskem domu. Vabljeni so vsi odborniki širjega odbora, ki so bili voljeni na zadnjem občnem zboru. Stvar je nujna; posebnih vabil se ne bo razpošiljalo.	(k) lj Iz gledališke pisarne. V dramskem gledališču sta se našli dve operni kukali. Kdor jih je izgubil naj re zglasi pri gledališkem mojstru g. Lebnu.
lj Družabni večer kluba kolesarjev in motociklistov Ilirija se vrši dne 24. t. m. ob 8. zvečer v restavraciji na Južnem kolodvoru. Vstopnina prosta, vabljeni so vri prijatelji športa, ker je namen večera, predvsem družabno zbliževanje, (ki
lj Centrala splošne oroanlzacijo voj. Invalidov v Ljubljani priredi dno 25. t. m.
v Novem mestu v gostilni gospoda Košaka 8t. 263 javni invalidni shod s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev shoda. 2. Pomen organizacije. 3. Gmotno stanje voj. vdov in sirot. 4. Raznoterosti. 5. Volitev odbora. Invalidi, kakor tudi voj. vdove v okolici Novega mesta se poživljajo, da se vsi brez izjeme udeleže shoda, ker v slogi Je moC. — Centralni odbor.	(k)
lj Kričeče razmere po gostilnah. Pišejo nam: Pred leti je oblast od časa do časa odrejala revizije gostiln in kavarn, pri čemur se je najbolj gledalo, če so steklenice pravilno cimentirane, ali ne. Vse steklenice, ki so bile cimentirane blizu vrlinega roba, so sc lastniku odvzele in gostilničar je bU kaznovan, ker je odjemalce sleparil s jvo-majhno mero. Komisija je čestokral tudi take steklenice na licu mesta pobila ter tako onemogočila nadaljnje izkoriščanje gostov. Teh velekoristnih revizij nič več ni. V«e je zaspalo in gostilničarji, oziroma natakarice delajo, kar hočejo. Pri sedanjih cenah se to že izplača. Gost dobi 3 do 4 prste vina manj nego mu gre. Cimentna črta je tik pod robom, natočeno pa dobi komaj do vratu steklenice. In koliko je ljudij, ki so na hrano v gostilno navezani, katere pa ne dobe, če tudi ne pijejo! Skrajni čas je že, da se te nezdrave razmere odpravijo in zopet vpeljejo nekdanje revizije gostiln, ker je to le na korist izkoriščanega ljudstva!
lj Samoumor. Upokojeni kurjač drž. železnice Jožef Lotrič, doma iz Selc, stanujoč v Spodnji Šiški, si je 20. t. m. pognal iz vojaškega samokresa v postelji dva strela in sicer mu je predria ena kroglja levo stran prsi in je prišla na hrbtu vun, druga kroglja mu je pa predrla čelo in je prišla nad levim ušesom vun Rajni Lotrič je oslepel; bil je tudi jetičen, kar je najbrže povzročilo, da je obupal in se ustrelil. Smrt
Ko
je nastopila vsled otrpnjenja možganov. Ko je došel na lice mesta okoliški poiichski nadzornik Stanič, je ležal Lotrič v luži krvi mrtev v postelji, zraven njega na desni strani pa 2 vojaška revolverja. Lotrič je imel samokresa vedno v nočni omarici /raven postelje; pred 2 letoma mu jih je i jdaril neki vojak; samokresa sta imela 8 polnih in 3 prazne naboje. Lotrič je torej trikrat streljal na sebe; Lotričeva služkinja je tudi v resnici slišala tri strele. Na lice došla komisija policijskega ravnateljstva: g. policijski zdravnik dr. Drč in pol. kanclist Jelene sta ugotovila Lotriče-vo smrt in odredila, da se je prepeljal samomorilec v mrtvašnico k sv. Krištofu.
lj Draženje mleka. Gospod nadkoml-sar Gernizič je kaznoval Marijo Snoj iz Črnuč s tri dnevi zapora, ker je prodajala liter mleka po 4 K 40 vin.
lj Veriženje z valuto. Na 300 K globe je bil obsojen Hermin Majdič, ker je pred menjalnico v Kolodvorski ulici hotel kupiti za 1500 kron lir, katere je hotel plačati po 8.50 kron, dasi je bil kurz 8.70 K.
lj Zaradi tihotapstva je izgnalo policijsko ravnateljstvo Iz Ljubljane Stever-janca Fabjana Jožefa in Hledeja Franceta. Izgon velja za dobo 5 let.
lj Z Vodnikovega trga. Prodajalki čevljev Mariji Kogoj je neznani storilec ukradel s stojnice 2 para moških čevljev.
lj Tat masti. Ivani Šibovc je ukradel neznani tat lonec masti, katera je vredna 700 kron.
lj Radi tajne prostitucije je bila obsojena na 6 dni zapora Frančiška Kastelic.
lj Dolgo ga je čakal. Na južnem kolodvoru se je pridružil beguncu Francu Hu-merju približno 20 let star fant male postave bledega obraza, črnih majhnih brk, kateri nosi športno čepico in sive vojaške ldače in ravno take dokolenice, kateri se je ponudil Humerju, da mu zamenja denar. Humer je fantu res izročil pred finančno delegacijo 100 lir, fant mu je rekel, naj ga počaka zunaj pred vrati, ker mu bo precej prinesel denar in sicer 700 K. In Humer je čakal in čakal, toda fanta ni bilo nazar ne s kronami in ne z lirami, ker jih je odnesel najbrže čez dvorišče na Poljansko cesto.
Royal navdušene govore o katoliškem pre-rojenju francoske mladine, o novi krščanski filozofiji. Posebno P. Louis, glavni so-trudnik močno razširjenega časopisa »Re-vue des Jeunes« je navdušeno govoril navzočemu občinstvu o delavnosti in pomena rečenega Usta. A najlepše cele slavnosu je bilo, da se je tu prvič sestala katoliška šolska mladina z vseučiliško ter z ono iz državnih licejev, ki je bila pred dvajsetimi leti odtrgana z znanimi Waldeck-Rousse-auovlmi besedami: Dvoja mladina nastopa, prvo vzgaja republika, drugo pa Cerkev. Obedve mladini se ne poznate ter ste pripravljeni na medsebojni boj. Ali mladina, katero je država vzgojila, si mora podvreči mladino, ki jo je vzgojila Cerkev. In po dvajsetih letih? Kako ginljivo je bilo, ko so dominikanci v svoji bivši kapeli zasedli presbiterij z ostalimi navzočimi redovniki in so tu izvrševali svojo pobožnost kakor je bil drage volje dovolil provizor državnega liceja. In v tej kapeli so se sešli katoliški Študentje s študenti, kateri so na Hcejih aH nn visokih šolah, da bi skupaj prisosivo"plf poboSnosti in pridigam oo. dominikane«"! Mir ni to dnn sprave med Cerkvijo in republiko? Mar ni zbližanje mladina iz katoliških šol s študenti državnih učnih zavodov dan radosti in narodne sreče? Mar ni to vesel dan, ko se pregnani redovniki vrn.Fnfo spet v svoje nekdanje celice? Zato je Charles Pichon upravičeno imenoval ta shod: Slavnost narodnega prijateljstva, socialne delavnosti, slavnost, ki je posvečena domovini in veri.
r Pimajska dr^vna opera pc:dp. v Bdenos Aires. Bivša dvorna ooera 'e dobila ronudbo od rimskega g!eda'iškega ravnatelja. ki ie soča-no ravnatelj pr'etemke<*n serijskega gledališč? v P-<'nos Aires. da bi tam gostovala sknz tri mereča za pet mili-:onov frankov. Ravnateli dvorne _ ooere Schalk i a ž« skorai ori"rav!;en sprejeti ponudbo, da bi igral /nčenši s 1. dnem meseca maja, zakaj r«t mi1i'^nov frankov bi popolnoma kri'o deficit dvornega g'edal:šča. Zdaj f*re še r.n popotn«; stroške, ki j;h hoče S^hglk imeti povnrere za celo orebie in orkester, v k.~,r pa italijanski pod;etnik še noče privoliti. Pogaian;a se še vrše.
r Zdravila nroti rak-ranl objavil. Iz Ženeve poročajo novo pridobitev francoske
ster vojne mornarice, da vrne dožejeve palače v Benetkah stare umetnine in trofeje della Serenissima (najjasnejša, kakor je bila nazivana benečanska republika), katere je dala Avstrija prenesti v arzenal omenjenega mesta, kjer so še današnji dan.
r Caruso dovoljuje milijone. Kot poročajo laški listi, je podpisal Caruso na nevo laško posojilo tri milijone lir. To »patr^otično« dejanje znamenitega pevca povzdigujejo zdaj v deveta nebesa.
REORGANIZACIJA VLADE.
Beligrad, 22. marca. V soboto in nedeljo je nadaljeval dr. Smodlaka pogajanja za sestavo koncentracijske vlade. Ker je parlamentarna zajednica odklonila predlog dr. Smodlake, naj bi načeloval vladi dr. Trumbič, dr. Pavlovič ali dr. Cvi-jič, je skm.ina neodvisnih poslnncev predlagala kot svojega kandidata dr. Smodla-ko. Ni znano, ali bi dr. Smodlaka sprejel to mesto. Ako bi se to ne zgodilo, bi parlamentarne skupine razpravljale o tem, da bi se osnoval koncentracijski kabinet, ki bi mu stal na čelu član parlamentarne zajednice, mesto notranjega ministra pa bi prevzel demokrat.
PEMISIJA VLADE.
P«'lsrad, 22. marca. Vse vesti o demi-rtji vlade so popolnoma izmišljene,
0*» FINSKE VOLITVE NA HRVATSKEM.
Zagreb, 22. marca. Pri občinskih volitvah v Gorenji in Dolenji Voči je zmagala hrvatska ljudska stranka brez protikandidatov.
Zagreb, 22. marca. Hrvatska ljudska stranka je dobila pri občinskih volitvah v Vinkovcih 2 mandata.
Razne novice.
r Sbod katoliške mlade inteligence v Tonlonsn. Dopisnik »Echa de Pariš«, p. Ch. Pichon, nas je po dveh lepih člankih seznanil s programom uspelega kongresa katoliške mladine v Toulousu, kjer se je vršila slavnost velikega zaščitnika mladine, sv. Tomaža Akvinslcega na 6. in 7. dan t. m. Plemeniti nadškof Germain jc pozval v Toulous slovite govornike in učenjake, da bi mladini predavali o krščanski filozofiji sv. Tomaža Akvinskega. To so bili večji del sinovi sv. Dominika. Učenjak Mandonnet iz švicarske freiburške univerze je predaval o znanstvenih bojih v srednjem veku, P. Louis o liturgijskem delovanju sv. Tomaža, P. Gillet pa o njegovem modroslovju. Znani pariški delavec J. Le-rolle je ob udeležbi tisoč in tisoč mladih delavcev in irostov imel v dvorani Tardin
vede. Dr. Odin je ob"avil baje po dolgotrajnih poizkusih najuspešnejše zdravilo proti rak-rani. Izumitelj se upa skoraj v vsakem slučaju popolnoma ozdraviti človeka, kateri ima raka v želodcu, črevah ali v koži. Dr. Odin zaznamuje malodane slednji dan nove uspehe svojega zdravljenja. Zdravljenje, k' se vrši z vbrizgavaniem zdrav'la, dovoljuje pacientu, da se iz ordinacijrke sobe precej vrne domov in mu ni treba prekiniti službe.
r Svetovna organizacija Zlonlstov. V
Londonu so otvorili na 11. dan februarja 1920 konferenco zionistovske svetovne organizacije, ki je prva konferenca svoje vrste po vojski. Zastopane so bile dežele: Angleška, Francoska, Ruska, Amerika, Egipt, Južna Afrika, Belgija, Nizozemska, Bulgarslta, TurSka, Poljska, Češkoslovaška republika, Nemška, Avstrijska in Palestina. Generalno debato o političnem delovanju je zahtevala nekoliko dni in je končala z odobrenjem resolucije, ki jo je stavil nemški odposlanec dr. Klec, s katero je bila delavnost ožjega akcijskega komiteja odobrena ter so sklenili i nadalje zasledovati isto politično smer. Potem so pretresali vprašanje o ustanovitvi vseučilišča v Jeruzalemu ter visoke tehniške šole v Ha-ifi (Palestina). Ta šola ima biti za inženirje. Ustanoviti nameravajo tudi poljedelski poizkusni zavod ter arheologiški institut.
r Koliko besed umeje vaše dete? Na to
vsekako zanimivo vprašanje skuša odgo- j voriti Angležinja Ema M. Wisejeva. Skrb- , no je opazovala svojo deco v razni starosti in je zapisovala njih slovarčke. Prišla je do nazora, da se je besedno bogastvo otroškega govora doslej podcenjevalo. Splošno se misli — pravi Angležinja — da besedni zaklad štiriletnega otroka ne premore več ko 50 do 60 besed. Ali Ema M. Wisejeva je zapisovala skoz mesec dni vse besede, kar jih je rabilo štiriletno dete in je videla, da jih je bilo veliko več. V spominu svojega otroka navedene dobe je našla 1271 besed. Dete je vedelo imenovati vse, kar je bilo okoli njega. V njegovem slovarčku so bili izrazi, o katerih so starši mislili, da jih ne pozna. Dete, ki šteje 16 do 20 mesecev, je umelo najmanj 60 besed, jako nadarjeno dete pa celo 200 besed, pa še rajše kakšno besedo več. Dveletno dete je umelo najmanj 120 besed. S tem opazovanjem matere s ponosom doženejo, da so njih otroci bolj razumni kakor si mislijo.
r Mine naprodaj. V vojski je uničilo dansko ladijevje s pomočjo torpednih ru-šilcev približno 10.000 min in najmanj 3000 jih je ulovi'o in spravilo v mornariško lad-jarnico. Ne Angleška in ne Nemška ni sprejela ponudbe v nakup in tako ne preostaja Danski nič drugega, nego da proda mine na javni dražbi ko staro železo.
r Dragocene starine in fcenečanske tro!:je. Na prigovarjanje podtajnika starin in umetnin Folmentija, je ukrenil mini-
RADIČ — ARETIRAN.
Zagreb, 22. marca. Danes je bila po naročilu kr. državnega pravdništva izvedena ; aretacija Stjepana Radiča, ker je sumljiv, da je izvršil zločin veleizdaje. Obdolžen jo protidržavnih izjav na shodu, ki ga je imel v Sisku. Izročen je v zapore državnega fravdništva.
NASA VALUTA.
Beligrad, 22. marca. Na tukajšnji borzi je zavladala prava panika. Tečaji tujih valut, ki vsled raznih mahinacij bivšega finančnega ministra dr. Veljkoviča neprestano naraščajo, kažejo napram prejšnjim 45 do 50 % razlike.
BORZNA POROČILA.
LDU Dunaj, 22. marca. (ČTU.) Devize: Amsterdam 79.50 do 79.60, Berlin 303 do 311, Curih 37.50 do 37.55. Kristijanija 39.90 do 39.95, Kodanj 36.25 do 36.30, Stockholm 44.75 do 44.80, valute: marka 307 do 310, leji 335 do 337, levi 310, švicarske note 3725, francoske note 1640, italijanske 1150, angleške 825, dolarji 210, carski rub^ji 280, kurzi v prostem prometu: Zagreb 145 do 160, Budimpešta 100 do 110, Krakov 103 do 114, Praga 300 do 315, čehorlovaške krone 305 do 327, SHS krone 125 do 155.
LDU Curih, 22. marca, (ČTU.) Devize: Berlin 7.20, Holandska 213.35, New Ycrk 583, London 22.10, Pariz 42, Milan 30.25, Bruselj 44, Kodanj 103, Stockholm 121, Kristijanija 106, Madrid 102.25, Bue-nos Aires 250, Praga 7,75, Dunaj 2.55.
ČEŠKOSLOVAŠKA REALISTIČNA STRANKA.
LDU Praga, 22. marca. (ČTU) Včeraj je bila ustanovna skupščina realističnega kluba kot samostojne pol. organizacije. Sprejet je bil okvirni program in organizi-cijski statut. Klub se ne bo udeležil prihodnjih volitev v narodno skupščino, hoč" pa odkrito podpirati obe veliki socialistični stranki, t. j. socialne demokrate in češkoslovaško socialistično stranko.
ČEŠKI KAPITAL V NEMČIJI.
LDU Praga, 22. marca. (ČTU) Češka Union banka, Praška Kreditna banka in Češka agrarna banka ustanavljajo skupno v Berlinu češko banko z glavnico 25 milijonov kron.
PONAREJANJE BANKOVCEV.
LDU Praga, 22. marca. (ČTU) Glavni tajnik nemške narodno-socialistične stranke Krebs je bil aretiran. Zagrešil Je, kakor poroča policijsko poročilo, manipulacije z ponarejenimi bankovci, ki menda izvirajo od društva »Hilfsverein fvir die Sudeten-l&nder« na Dunaju. Policijsko poročilo omenja tudi, da so bili zaplenjeni letaki z vcleizdajalsko vsebino. V stvar so zapleteni še drugi člani imenovane stranke.
PREVRAT V NEMČIJI.
LDU Berlin, 22. marca. (DunKU) Poročevalec dunajskega korespondenčnega urada javlja, da so bile danes izdane tiralice proti Kappu in drugim osebam, ki so sc udeležile prevrata.
T T"»TT T	»'t rt**"!*" 'r>,iwT'TT\ Tli
vlada zopet mir. Čete vzdržujejo red, splošno stavka jc končana.
LDU Kelmorajn, 22. marca. (Dun KU) Medzaveznlška komisija za rensko zemlje poroča: 1500 mož z 1 generalom drž. brambe je včeraj prestopilo ozemlje, zasedeno po angleških četah. Državna bramba jo bila razorožena ter jo straži angleško vojaštvo.
LDU Lipsko, 22. marca. (DunKU -Wolff) Mesto Halle ob Saali so včeraj po večdnevnem težkem topniškem ognju zavzele vladne čete.
LDU Berlin, 22. marca. (Dun KU • VVolff) VčeraISnja pogajanja med funkcio-nerji vseh treh strank niso privedla do sporazuma. Akoravno so komisije strokovnih organizacij sklenile, da se mora jutri delo zopet pričeti, je centralno stavkarsko vodstvo davi z letaki poživljalo, naj se splošna stavka nadaljuje.
ZRAČNI PROMET NA ČEŠKEM.
LDU Praga, 22. marca. (ČTU) V petek je imel praški mestni svet sejo. Obravnavali so vprašanje glede osebnega in blagovnega zračnega prometa. Politična deželna uprava je vprašala, kakšno stališče zavzema praška občina glede prošnje zra-koplovne družbe zaradi koncesije. Praški mestni svet je sklenil, da bo prošnjo priporočil. Podjetje se bo oživotvorilo z glavnico 4G8.000 funtov šterlingov. Glavne proge so: Budejevice—Praga, Iglava—Praga, Presov —Košice—Bratislava—-Prostejev, Svitava— Praga, Chrudim—Pardubice-Praga. Cene ne bodo visoke.
OBOROŽITEV DELAVSTVA.
LDU Dunaj, 22. marca. (ČTU) Kakor poročajo dunajski ponedeljski listi, levo krilo neodvisnih ni pripoznalo dogovora med vlado in strokovnimi organizacijami v Berlinu. Ta skupina zahteva razorožitev državne brambe in oboroženje vseh orga-niriranih delavcev. Levo krilo se je združilo s komunisti; to je za razvoj v bodočnosti jako važno.
BOLJŠEVIŠKO PRODIRANJE.
LDU Varšava, 22. marca. (DunKU.) Po poročilih od vzhodne fronte se je v Pole.v.i začel splošni boljševiški napad. Boj še traja.
POGAJANJA MED POLJSKO IN RUSIJO.
LDU Pariz, 22. marca. (DunKU. — Brezžično.) Iz Varšave poročajo: Poljski minister za zunanje stvari je zastopnikom tujih držav naznanil vsebino note, ki se namerava poslati sovjetski vladi in ki vsebuje pogoje za mir z boljševiki. Nota stav-lja nastopne pogoje: 1. Rusija prizna, da so vse delitve Poljske neveljavne, 2. Rusija prizna vse države, ki so nastale na razvalinah bivše Rusije in ki obstojajo de jure. 3. Rusija mora vrniti Poljski vse premožen,e in blago vseh držav, ki so tokraj poljskih mej od leta 1772, 4. Udeležba poljske države pri delitvi ruskega bančnega zaklada, in sicer na podlagi bilance od 1. avgusta 1914, vrnitev arhivov in bibliotek, 5. Vrhovne ruske zakonodajne oblasti morajo pogodbo potrditi po svojih delegatih, 6. Poljska bo o usodi pokrajin, ki so zahodno od meje iz leta 1772 odločevala spor^tumno z voljo prebivalstva. Ako Ru-sjia te točke ne sprejme, bi se takoj lahko začela pogajanja,
BESARABIJA.
LDU Kološ, 22. marca. (DunKU,) Romunski tiskovni urad javlja: Romunska zbornica je soglasno sklenila, da se Bes-arabija končnoveljavno združi z Romunijo,
pr Bratec in sestrica na Ljudskem odru, V četrtek, na praznik, ob 3. uri popoldne se vrši na Ljudskem odru ponovitev predstave »Bratec in sestrica«. Ta lepa igra se bo ta dan ponovila zadnjikrat to sezono. Vstopnice se dobijo v predprodaji v trafiki gospe Modiceve v Kopitarjevi ulici in v prodajalni Nove založbe na Kongresnem trgu. Vstopnice, ki so bile kupljene za zadnjič napovedano predstavo, ki se ni vršila, veljajo za ta dan.
ves
d Slovenska dijaška zveza (S. O.) v
Ljubljani vabi vsa naša društva, vse ljubitelje naše misli in vse, ki žele življenja mladosti in jasnosti k slavnostni prireditvi na praznik Oznanjenja, 25. marca ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union«. — Spored: A, Umetniški del. I. a) D. Bortnjanski: Večerni spev. b) Avgust Armin Leban: Lahko noč, c) M. Kogoj, Slovenska narodna: Lu-nica. d) Fran Gcrbič: Nabral sem. e) IL Druzovič, Novogrška: Pesem mornarjev. Pcje moški zbor pod vodstvom g. M. Kogoja. II Lavrič: a) O. Župančič: Dies irae. b) O. Župančič: Naša beseda. Dcklamaciji. III. a) M. Kogoj, Slovenska narodna: Marija in mMnar. b) Slovenska narodna: Srce je žalostno, c) O. Dev, Koroška narodna: Bivaži (Pomlad), "d") O Dev, Koroška narodna: Jegerle. e) O Dev. Koroška naroda
na: P.avarska. Poie moški zbor pod vodstvom g. M. Kogoja. — B. IV. Predsednikov govor. Govori Lojze Čampa, V. Lepa naša domovina Slov, pctpuri. A. Gervais. Orkester S. O. VI. Dijak in občinstvo. Govori F. S. Finžgar. VII Straž kralovi. Over-tura. Orkester S. O. VIII. Telovadne skupine Dijaškega Orla v bengalični luči. IX. Chavatina Beliscr. Ariia: A. Beliini. Orkester S. O. X. Spomini na Trnovo. Arija: Jan Kučara. Orkester S. O. — Srečolov. Šaljiva pošta. Za buffet preskrbljeno. — Vstopnina: parter 5 K, galerija 3 K, člani S. D. Z. 1 K. Predprodaja vstopnic je: v prodajalni Nove založbe, Kongresni trg in v trafiki Modic, Kopitarjeva ulica. — Čuj-mo pravi klic mladosti in sledimo mu!


g Gospodarske korporacije v zadevi izvoza in valute. Prejeli smo: Gospodarske korporacije in organizacije v Ljubljani opozarjajo na veliko škodo, ki preti vsem panogam našega gospodarstva vsled občutnega padanja vrednosti našega denarja. Temu treba takoj posvetiti vso skrbno pozornost ter brez odlaganja opustiti sedanje stališče, po katerem smo načelno za eks-portno blago zahtevali takozvano zdravo valuto. S tako zahtevo slabimo svojo valuto, z katero v tujini ni nobenega povpraševanja, zlasti v razmerju do Italije. Gospodarske korporacije in organizacije nadalje zahtevajo, da se brez odloga izda ukrepe, potrebne v ta namen, da se prepove uvoz vsega luksurioznega in pogreš-nega blaga, za katero se izdajajo velike vsote. S tem se zopet dviga potreba po tuji valuti. Končno s poudarkom zahtevajo, da se poskrbi za ostre odredbe proti špekulaciji in veriženju s tujimi valutami in z nakazili in šeki na tuja tržišča.
g Da, ko gre za davke, tedaj priznavajo tudi Italijani jugoslovanski značaj ugrabljenega Primorja. Organizirali so namreč hrvatsko-slovensko propagando za novo državno posojilo, pošiljajo jugoslo-vanščine zmožne agente po okupiranem ozemlju, prirejajo predavanja v našem jeziku in razširjajo propagandne letake in manifeste v najlepši jugoslovanščini. Ravno tako, kakor je nekoč nemško-avstrijski fiskus priznaval naše narodnostne pravice samo tedaj, ko je navil davčni vijak. Potemtakem si lažje tolmačimo dejstvo, da je v izkazih o podpisovanju tega laškega posojila, ki jih priobčuje italijansko časooisje, najmanj 50 % jugoslovanskih imen. Zabeležimo si tudi to drobno dejstvo — argument, ki ga nam podajajo Italijani proti
sebi samim. Et meminisse juvabit!
• * •
E. H.
r rent c g v SlcveniJ.
(Dalje.)
Povprečna dnevna produkcija posamezno po glavnih rudnikih je bila pri ključu 300 delavnih dni na leto sledeča.
Trbovlje: brutto 1521— ton, netto 1269'3 ton; Zagorje: brutto 6114 ton, netto 5496 ton; Hrastnik: brutto 5764 ton, netto 533 ton; Velenje.: brutto 471 2 ton, netto 3583 ton; Kočevje: brutto 331«5 ton. netto 2896 ton; Krmelj: brutto 117'2 ton, netto 106"8 ton; Zabukovca: brutto 71'6 ton, netto 56*6 ton; PrevaTje: brutto 41 ton, netto 363 ton; Mirna: brutto 21 ton. netto 21 ton; Rajhenburg: brutto 15'9 ton, netto 121 ton; Hrastovec: brutto 143 ton, netto 14*3 ton; ostali rudniki: brutto 10*3 ton, netto 10-2 ton; skupaj: brutto 3802*8 ton, netto 3257-l ton, torej iste številke kakor zgoraj izračunano za povprečno dnevno produkcijo vseh rudnikov.
Trije glavni rudniki: Trbovlje, Hrastnik in Zagorje producirajo skupno (netto) 2351*9 ton dnevno, vsi ostali rudniki pa 905*2 ton dnevno. Iz tega je razvidno, da je težišče vse naše produkcje v teh treh trboveljskih rudnikih, ker ti sami so dali leta 1919. dobre dve tretjini vseara i ri delka na premogu; na vse ostale rudnike je odpadlo le ca. 28% vse netto-produk-cije.
Kapaciteta posameznih rudnikov je sledeča:
Trbovlje je produciralo okroglo 39-75 odst. od celotne netto-produkcije, Zagorje 17 21%, Hrastnik IG 9%, Velenje 16*37%, Kočevje 8*5%, Krmelj 2*95%, Zabnkovica 1-6%, Prevalje 1-09%, Mirna 060%, Raj-
henburg 0 30%, Hrastovec 0 42%, in ostali rudniki skupno 0*31% celotno netto-pro-dukcije.
K sreči so naši največji, to jo trboveljski rudniki, tudi najboljši glode kakovosti premoga. Največje kalorično vrednost ima sicer zabukovški premog, okroglo 5400 kalorij, vendar ne zaostaja trboveljski premog mnogo za njim. Zagorski premog ima 4723 kalorij in 6 21% pepela ter 0*67% žvepla; te številke so povpreček iz več analiz; posamezne analize dajo lahko boljši ali slabši rezultat.
Premog iz Hrastnika vsebuje 4679 kalorij, 10 04% pepela in 0*71% žvepla: oni iz Trbovelj 4332 kalorij, 871% pepela in 161% žvepla. Iz ostalih premogokopov je omeniti kočevski premog z 3692 kalorijami, 1167% pepela in 285% žvepla, dalje velenjski premog z okroglo 3000 kalorijami, 10% pepela in 1'4% žvepla, krmeljski ali šentjanški premog z 3741 kalorij., 12 23% pepela in 245% žvepla ter prevaljski premog z 4172 kalorijami, 13*43% pepela in 2% žvepla. Za vse tukaj navedene številke velja glede analize isti pridržek kakor pri zagorskem premogu.
Kakor sledi iz predstoječih podatkov, so naši premogovniki v minulem letu pro-ducirali čistih 977.097 ton ali nekaj manj kakor 1 milijon ton. Zanimivo je vedeti, v koliko odgovarja ta množina potrebam Slovenije. V ta namen hočemo podati v kratkem pregledu vse glavne konzumente in njih dnevno porabo. Državne železnice v Sloveniji potrebujejo za nekaj boljši promet kot je sedanji dnevno 500 ton, južna železnica za slovenske in hrvatske proge dnevno najmanj 850 ton; uradi, šole, zavodi, bolnice, vojaštvo dnevno 200 ton; industrija v Sloveniji pri sedanjem zmanjšanem obratu dnevno 2200 ton; skupaj 3750 ton na dan. To so konsumenti, k i morajo dobiti svoj delež; brez delovanja teh zaostaja gospodarsko življenje in brez rednega obrata teh ni misliti na gospodarski napredek. Kontingenti teb kon-sumentov so omejeni v navedenih podatkih na eksistenčni minimum. K tem so mora še prišteti potrebni premog za domačo kurjavo: za ogrev in kuho. Ako vzamemo najnižjo kalkulacijo, je v Sloveniji gotovo 300 000 ljudi, ki so navezani na kurjavo s premogom, predvsem prebivalstvo mest. Ako računamo samo eno tono premoga na osebo in leto, znaša to letno 300.000 ton, ali na dnevno produkcijo (300 delavnih dni v letu) reducirano, 1000 ton na dan. K gorenji vsoti prištelo, dobimo dnevno potrebščino na premogu 4750 ton za železnice, industrijo, šole itd. ter za domačo porabo. V 300 delavnih dneh bi morali rudniki donesti letno 1,425.000 ton čiste produkcije.
Ako bi ves v letu 1919. produHranl premog, to je čistih 977.097 ton, ostal v Sloveniji, bi imeli primanjklajaja 447.903 ton ali okroglo pol milijona ton. Pol milijona ton primanjklajaja pomeni za naše potrebe ravno Vs premalo; gospodarstvo, v katerem primanjkuje vedno V3 najpotrebnejšega, se nahaja v težkem položaju. Tudi mirovna produkcija leta 1913. ne bi krila naših sedanjih zmanjšanih potreb, kajti brutto-produkcija vseh rudnikov v Sloveniji je bila 1. 1913. okroglo 1,474.000 ton. Po odštetju lastne porabe rudnikov v letu 1913., to ja ca. 15% brutto-produkcije, ostalo bi za konsum v Sloveniji 1,253.000 ton, tedaj bi še vedno primanjkovalo 172.0C0 ton. Torej, če danes dosežemo mirovno produkcijo iz leta 1913., imamo še vedno pri najskromnejših zahtevali občuten primanjkljaj. Pri vsem tem bi morali prav pridno štediti s premogom; vse bi se povabilo sproti in naprava potrebnih zalog, ki so v miru povsod obstojale, bi bila še izključena.
Situacija pa je bila 1. 1919. in ie še sedaj v resnici dosti težja. Od naše netto-produkcije letno 977.097 ton, je bilo oddanih 295.552 ton za Srbijo in Hrvatsko. Ostalo je tedaj za Slovenijo le 681.545 ton, kar je pri zgoraj izkazani minimalni potrebščini letnih 1,425.000 ton vrlo malo; primanjkovalo je nič manj kakor % milijona ton ali premoga smo imeli skoraj "U, to je več nego polovico, premalo.
Ako ostanejo tudi v letu 1920. sedanje dajatve za Srbijo in Hrvatsko v veljavi, ča kajo našo industrijo hudi časi, naše gospodinje — karte za premog in naš promet se ne bode zboljšal.
Res je, da imamo tudi v slučaju dosežene mirovne produkcije ter predpostavljeno, da porabimo ves producirani premog le za naše potrebe, še vedno znaten primanjkljaj 172.000 ton letno; ako se pa ta primanjklajj vsled pasivnosti drugih pokrajin zviša za 330.000 ton, — dajatve Srbiji ih Hrvatski znašajo dnevno 1100 ton, ali letno 330.000 ton — postaja stvar zelo resna, posebno, če se zna, da so nekatere pokrajine brez potrebe pasivne. Ako bi v vseh pokrajinah naše države vladala ista volja za povzdigo produkcije premoga, kakor vlada v merodajnih krogih Slovenije, potem bi bila pasivnost teh pokrajin dokaj, dokaj manjša.
Za leto 1920. je torej pričakovati, ako tudi se produkcija povspne do mirovne leta 1913., in ako ostanejo sedanje dajatve v veljavi, velikanski primanjkljaj 502.000 ton, ki bode pa gotovo večji, ker mirovno produkcijo težko da dosežemo. Lanski primanjkljaj v Sloveniji je znašal 743.000 ton, letošnji gotovo ne pade pod 600.000, to je 2000 ton ali 200 vpgonov na dan. Tudi ako se brezobzirno omeji domača kurjava in poraba premoga, katero smo računali zgoraj z dnevno 1000 ton ali 3*4 kg na osebo za 300.000 ljudi, kar je pač zelo malo, — na manjšo porabo kakor 75.000 ton letno, se sploh omejiti ne da, — (pri tej omejitvi pride na 150.000 ljudi le 500 kg premoga na leto in osebo), torej pri tej najskrajnejši omejitvi znaša primanjkljaj letno še vedno 375.000 ton, to je 1250 ton ali 125 vagonov na dan. Ta primanjklajaj bode nosila poleg železnic v zmanjšani meri v glavnem prebivalstvo in naša industrija, ki bode prejela dnevno namesto potreb .ih 2200 ton komaj 950 ton, torej manj kot polovico svoje sedanje potrebščine. S tem žalostnim dejstvom mora industrija računati; težki dnevi leta 1919. se bodo letos zopet ponavljali za naše industrijce in gospodinje ...
V teh težavnih razmerah je pravilna razdelitev premoga ena prvih nalog vlade. Tukaj so predvsem tri vrste glavnih kon-zumentov, ki brez premoga absolutno biti ne morejo; to so: 1. železnice, 2 industrija in 3. uradi, šole, zavodi, bolnišnice, vojaštvo itd., ki imajo navadno centralno kurjavo ali raznovrstne obrate v lastni režiji.
Od železnic so prejemale premog iz rudnikov v Sloveniji te-le: državne železnice v Sloveniji, južna železnica za slovenske in hrvatske proge do Siska, državne železnice v Hrvatski in železniška direkcija Beligrad za železniške proge v Srbiji. Drugi glavni konzument, naša industrija, je bila izključno navezana na premog domačih rudnikov, ki so poleg tega v znatni meri morali zalagati tudi hrvateko industrijo. Tretji glavni konzument, uradi, šole, bolnišnice, zavodi itd., je bil seveda tudi navezan na porabo domačega prei o-ga; privatna poraba premoga, to je domača poraba za kuho in kurjavo, je bila prava pastorka glede preskrbe s premogom, ' er se jo je moglo le toliko upoštevati, kar se je prvim trem konzumentom brez katastrof odtrgati smelo.
Ne bode brez zanimivosti, ako podamo na kratko številične podatke, koliko premoga iz posameznih rudnikov se je leta 1919. oddalo gori navedenim glavnim kon-zu nentom; pri tem je pod skupnim ime nom »železnice« razumeti vce zgoraj navedene železniške uprave. Koliko premoga je v letu 1919. prejela vsaka teh posamezno, bode kasneje razvidno. Nastopni podatki hočejo le podati jasno in resnično okvirno sliko o porabi našega premoga, ker se dostikrat čuje razburjeno vprašanje: Kam pa gre vendar ves premog iz Trbovelj — ali podobno.
Da bode slika popolnejša, se navedejo številke za vsak rudnik posamič, nakar bode podan končni pregled.
Okvirna slika za celotno razdelitev premoga v letu 1919. za posamezne i..d-nike in glavne konzumente je sledeča:
1.	Trbovlje: za železnice okroglo 61%, za industrijo v Sloveniji 22%, za industrijo v Hrvatski 13%, za urade^ šale, zavode, bolnišnice, vojaštvo, aprovizacijo 4%, skupaj 100% čiete produkcije.
2.	Zagorje: za železnice okroglo 69%, za industrijo v Sloveniji 25%, za hr vatsko industrijo nič, za šole, urade itd 5*5%, skupaj 100%.
3.	Hrastnik : za železnice 59 %, za industrijo v Sloveniji 11*5%, za hrvatsko
industrijo 23*25%, za šole, urade itd. 6*25 odstotkov, skupaj 100%.
4.	Velenje : za železnice 2*5%, za industrijo v Sloveniji 58%, za urade, šole itd. 39*5%, skupaj 100%.
5.	Kočevje: za železnice 66*5%, za industrijo v Sloveniji 3*5%, za šole, urade itd. 30%, skupaj 100%.
6.	Krmelj ali Št Janž: za železnice 0%, za industrijo v Sloveniji 55%, za hrvatsko industiijo 77*5%, za šole, urade itd. 17%, skupaj 100%.
7.	Zabukovca: za železnice 0%, za industrijo v Sloveniji 88*5%, za urade, šole itd. 11*5%, skupaj 100%.
8.	Prevalje: za železnice 0%, za industrijo v Sloveniji 81%, za urade, šole itd. 19%, skupaj 100%.
9.	Mirna: za železnice 0%, za in« duslrijo v Sloveniji 5%, za hrvatsko industrijo 89 5%, za urade, šole itd. 5*5%, skupaj 100%.
10.	Hrastovec: za železnice 0%, za industrijo v Sloveniji 23%, za hrvatsko industrijo 77%, za šole, urade itd. 0%, skupaj 100%.
11.	Rajhenburg : za železnice 0%, za industrijo v Sloveniji 65%, za šole, urade itd. 35%, skupaj 100%.
12.	Iz ostalih premogokopov odpada okroglo 50% na industrijo, 50% na aprovizacijo itd.
Ako- te odstotke prenesemo smotreno na skupno čisto produkcijo vseh rudnikov, pridemo do zaključka, da so železnice prejele 52%, industrija v Sloveniji 25%, hrvatska industrija 11%, uradi, šole, aproviza-cije itd. 12% vsega premoga, kar ga jo pridelala Slovenija v letu 1919.
S tem je podan okvirni obračun o uporabi premoga iz vseh rudnikov; dodati jo še, da se ta obračun za najvažnejše rudnike Trbovlje, Hrastnik in Zagorje speci-jalizuje takole: trboveljskega premoga so je porabilo za železnice okroglo 63%, za industrijo v Sloveniji 19*5%, za hrvatsko industrijo 12*5%, za šole, urade itd. 5*5%, skupaj 100% čiste produkcije.
S tem je tudi podan dokaz, da je bila razdelitev premoga specijelno iz trboveljskih rudnikov kar mogoče najracijonel-nejša in da se je ta naš prvovrstni premog porabljal le tam, kjer je bila potreba po dobrem premogu največja. Iz tega je podana tudi utemeljitev, zakaj je morala biti privatna poraba trboveljskega premoga omejena na ničlo.
Ako sedaj pregledamo razdelitev premoga na posamezne pokrajine naše države, vidimo, da je od čiste produkcije letnih 977.097 ton ostalo konsumu v Sloveniji 681.545 ton, 57.637*5 ton je prejela Srbi'a, 228.595*9 ton Hrvatska in 9.318*6 ton Nemška Avstrija na podlagi kompenzacijsko pogodbe z dne 16. januarja 1919. V odstotkih izraženo poved6 te številke: Slovenija je porabila okroglo 69%, Srbija in Hrvatska okroglo 30% in Nemška Avstrija nekaj manj kakor 1% celotne čiste produkcij vseh naših premogokopov.
(Dalje.)
Uprovlzacila.
a Jajca. »Vnovčevalnica za živino in mast« bo oddajala odslej, dokler zaloga traja, kokošja jajca, komad po 1 K 30 vin« i in sicer v prodajalni v Stritarjevi ulici, a Goveje meso. »Vnovčevalnica za živino in mast« bo prodajala danes, t j. dne , 23. ter jutri, to je dne 24. t m. na prosti stojnici v Šolskem drevoredu govejo meso po povprečni ceni 22 K za kilogram. Vsaka stranka dobi največ 2 kg mesa.
a Društvo zasebnega uradništva je zopet dobavilo večjo množino ženskih, deških in otročjih čevljev (rjavi in črni). Oddajajo se le članom proti takojšnjemu plačilu v društveni pisarni.
Cnhnr ra vale"a opravi ati hotelske kJUUUl l!l sobe, se lšCe za takojšnji nastop. Ponudbo hotein Triglav, Sevnica ob Savi.
Lepo
hnvaško brinje
9e ».opet dobi po 5.50 hI, kg pri tvrdki i<iihael Ornahsn Vtšnjagora.
Sprejme se rn^arjra k rodbini s takoi OlK UIILU 3 , troci in in krepko dekle za navadna de.a. Na-slov pove uprava lista pod 1163
Ste preveč občutljivi za mrzli Zrak? Vsakovrstne bolečine se takoi poiavliaio? Slabost? Oi, kako tu ubla-žuieio bolečine in utriuieio telo masaže b t-ellerevim pravim Elza fluidom! 6 dvoinatih ali 2 veliki špe-cijalni steklenici oti K.
Potrebovali bi odvaiajcSe, želodec okrcpčuicče sredstvo? 1'oslužite se le Fellerievili pravih Elza krotsliic 6 Škatli c 18 K. — Omot in poštnina posebei. a no ceneje Eu<"en V t'cl!er Stubica donia, ElzatnJ št. 134, Hr vatska.	t
hias^!' farf/a .. rritfalRHjp
Kot "'c"i jjuj<i vU? tiU au mi.u rv že.i v.-.tcr>m v ;eh i oslih izvežbnnn gospod i rn m Cen eno ponudbe na nnon-čm zavod U a o tocssi a-c, i>jubijana Cankarjevo nnareiie i.
"I {a 7 V?'nm v leP°m kraju na Do-•1 0J L VIllMll len"kem se zamcnia s hišo v Liubljatit. Kje pove uprava pod št. 1159.
Kupon™ .tn0 $<vfl'ni siroiza.r*
Franc Steb nI, ISUo vas 5 J p. Sladenc- g
m zo ipjiinrcie irA^
H bšer. I.jubllan«, Valvazorjev trg 7. Nasproti I<r žanske cerkve.
JI Pa dvonadstropna, so proda. Več so ii JU poizve pri g. dr Kobalu, v Dalmatinovi ulici štev. 3, Liubijana.
C TDUD 1 3 m vi,,"ko se v i CiS mno'lni oddaio. NatanCnejie
poizvedbe v uur. Slovenca pod št. 1118.
E ovGiKa i Mil
želi v domovino na'.ai in bi se rada omočili dobro nastavljenim 35 d i 18 1 sospodom. stara je 32 let, iz dobre hi-ie in z malim premoženjem, navaiona ,ieli in k ilianja. Nas ov povo uprava Slovenca pod št. 116ti.
v
CsbnU,
grahore in grah
Možitev.
Zdravo, krepko dekle srednje starosti z več tisoči kron premoženja, se želi seznaniti v svrho ženitve s kakim rokodelcem aH posestnikom. — pisma pod „Srečna bodočnost 1148" na upravo tega Usta.
Velika množina sveže
lazpiše
se mesto
se dnb' nalfeno e in najbolje v trgovini s semeni
SEVER & Komp., Ljnbliana ^ P?0X0;6
Wolfova ulica žtov. 12.
Ljub liana. Samo osebne kuu>iic.
na štiri razredni ljudski Soli pri Sv. Petra, Stanovanje prosto, plača i*o dogovoru — Prošnje m so vlagajo na krajn f.o!s svet Sv. Peter na Polili do aprila 1921. Prednost imajo ožonjeni biez otrok,
w E * w ■■»»■i
Zn itvakra no ob nvo v .ednu so
računa S kron«)
ELEKTROTEHNIKA •Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4.
GRAMOF. IM GODBENI AVTOM. Rasberger A., Sodna ulica 5.
JAVNA SKLADIŠČA •Balkan«, 1. 'Ljublj. javno sklad Dunajska c. 33. (Tel. 366.)
KAVARNE •Zvezda«, Ivančič J., Kongres, trg
KLEPARJI Koro T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13.
Karo« »Slovenca"!
Priporočalo se sledeče domače tvrdke
KNJIGARNE
Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo.
KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopit, ul 6
KONFEKCIJSKE TRGOVINE OIup Josip, Pod Trančo. Schvvab & Bizjak, Dvorni trg 3.
KROJAČI Gestrln Ferd., Poljanski nasip 8.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1.
MANUFAKTURNE TRGOVINE Petkosig Jos.. Stari trg 4. Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7.
MIZARJI Bizjak Peter, Spod. Šiška 136.
MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in 7.
MODNE TRGOVINE
Kunovar Ivan, Stari trg 10. Magdič Pavel, Aleksandrova cesta
OPTIKI
Jurman Karol, Šelenburgova ulica.
PARFUMERIJE IN KOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg 11.
POPRAVILA GRAMOFONOV IN
GODBENIH AVTOMATOV Rasberger A., Sodna ulica 5.
RESTAVRACIJE »Perles«, Prešernova ulica.
SOBNO SLIKARSTVO Žuran Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA
Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljsm, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10.
ŠPEDICIJSKA PODJETJA
»Balkan«, Dunaj. c. 33 (Tel. 366) Uher F- & A., S-lenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., Wolfova ulica 3.
i« uvaftiaino ou uv<< . >ednu & računa 8 Kron.;
TRGOVINE S KLOBUKI
Čadež Gvido, Mestni trg 14.
TRGOVINE S PAPIRJEM
Uranus«, Mestni trg 11.
TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNČN. Mikuš L., Mestni trg 15.
TRGOV. Z ŽELEZ. IN POLJED, STROJI
Zalta & Žilic, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ter, cesta.)
ZALOGE POHIŠTVA
Fajdiga Filip, Sv. Petra cesta 17.
ZOBOTEHNIKI Zobni atelje F. Palovec, Dalmatin, ul. 5, poleg Krnetske posojilnice,
V ztf.ni se da m
eelah ou Liubljanici med železnico in deponijo, i a a brez dovoljenia se bode kazensko zas.edova a. Informacije d»je dr. Ivo iien.ovič odvetnik v Ljubljani, MikJoS če a cesta 6.
Kmetje, pozor!
Nekatere gospodinje imafo slab <n razkosan tlak po peci, pa bo kmalu treba peči kolače. Gospodar naj po-»><rbi za popravo ker se te dobi pečna opeka al' fiaštrovec. Tuintam kaplja skozi streho dež. fctrešna ojie.a se ludi dobi kdor lakoi ponjo pobiti. Za kotle, Itedilnike in nove peči, te dobi tudi c dna opeka. Ta o[>eka se iz eluje iz naifinejšega goremskeua iia. Opekarna obstoji ravno 30 let. Posestnik ai pod-letnik, ki prvič kuni mojo opeko, unn te večje zaupanje. Kdor pa po strešno opeko takoj ne pride, naj mi piše dopisnico in prejme odgovor, kedaj jo »rioodnjič dobi.
JOŽEF LOGAR,
Letenice pt. Goričab, p. Kranj, Gorenjsko.
Na prodal le:
iv:ofian osel z voz>>m . vprego in sedlom. Železen uote za kubo zganja a kadjo. Mlin za mečkanje brinja PoiasnMa daie: J.mce Globočnik, tiapljavas 14. Pošla Komenda.
Izjava.
. Posestnik France Habjan iz Stoba obžalujem in pre-klicujem žaljive besede, ktere sem dne 29. svečana 1.1. pregovoril v gostilni Antona Mullerja mlaj. o gospodih Francetu Ccrarju, ob in-skem gerentu v Domžalah, in Jožefu Adamiču, vrvar-skem mojstru od ravnotam, zahvaljoč se jima, da sta odstopila od tožbe proti meni.
V Kammku, 20. suSca 1920.
Franc Rode.
=	Naznanjam si. občinstvu, da zopet osebno izvršujem svojo | ^
g|	krojaško obrt |S
Q 5 Prodajajo in kupujejo se tudi že nekoliko nošene obleke. | O
0,1 JOS. AHČIN, Oajeva ulica št. 2. | TL
Stev. 237.
Prodaja
starih železnih in kamnitih kvad-rovcev nosilcev.
Okrajni gradbeni urad ljubljanski priredi dne 15 aprila 1920 v svojih pisarniških prostorih (Turjaški trg št. t, I. nadstropje) olet talno lic tacijo za prodajo starih oitanih nosilcev in sicer:
6 kosov po okoli 12 m dolgih in 8 manjših kosov v skupni teži oioli 12—13.000 kg. Nosilci so 1*23 m v-soki. Zloženi so pri cestnem skladišču v Ježici.
Polek tega se proda tudi nekaj kvadrovcev iz podjedka pogorelega skladišča tamkaj.
Blago se odstopi kupcem na licu mesta, natovoriti ln odpraviti pa (.-a morajo ob svojih stroških.
Teža nosilcev je navedena približno, plača se pa po resnični teži, ki M določi na stroške kupca na tentnici na Ježici.
Ponudbe naj se predlože do gornjega dne do 10. ure dopoldne. Kavcijo v zriesKu UOO K vložiti je na čekovni račun poverjenišUa za lavna dela Stev. 10.2:34. Potrdilo o položeni kavciji naj se priloži ponudbi. Dotično položnico se dobi pri ok ajnem gradbenem uradu ljubljanskem ali pri knjigovodstvu poverjeinStva za javna dela.
Ponudbi za kvadorovce ni t*eba kavcije.
Obveznost za kupca nastane takoj po vioženi ponudbi, za državo potem, ko gradbena dire cija odobri prodajo.
Po odobreni prodaji mora kupec nosilce oziroma kvadrovce spraviti n&jdahe v roku 15 dni ter vplačati na gori omemeni čekovni račun vrednost, ki se doseže po resnični te'.i nosilcev, oziroma kubaturi kvadrnvcev.
Nosilce in kvadrovce se lahko ogleda pri cestnem skladišču v Ježici blizu cestarske bife.
Pojasnila daje cestar ali kdo iz njegove družine.
Vodstvo okrajnega gradbenega urada
v Ljubljani, dne 18. marca 1920.
Brer pofiebnegn obvestila.
Preminul je po dolgem trpljenju, previden s sv. zakramenti v 42. letu svoje dobe, danes 21. marca ob 7. url zjutraj moj dobri nepozabni soprog
Peter Mihelič
industrijalec
Lahka ti bodi žemljica v tvoji mili domovini, katero si tako ljubil. Za teboj žaljuje mnogo tvojib iskrenih prijateljev, osobito tvoja soproga
Ivka.
Sevnica — Zagreb 21. marea 1920.
Dr. flnte Mihelič	Ivica Mihelič
odvetnik v Ogulinu sodni pristav v Zagrebu, polbrata.
VINO
letnik 1917. 1918, 1919 nudi cele vagone tvrdna ivlissla Po Kane
9osori
V prometnem kraju dobra idoča
trgovina
z mešan m ali špecerijskim blagom se vzame s celini inventarjem v na-lem. Naslov pove uprava tega Usta pod št. 1088
Kupim vsako množino 11
osob to pa outiU za vino. po naivišjih cenah. — Cenjene ponudbe prosim na K. F A V Al. delikatesna irgovina, Spodnja Šiška St 150.
Ifcsgr Išče se
gozdar
s predpisanim niž'im državnim Izpitom
dva gozdna čuvy vUSvcSe
naupiavo tega lista pod .Strogo 1155."
Zahvala.
Vsem. ki so nam o priliki smrti naše drage soproi?e, oz mamice, hčere, sestre, tete, gospe
TerezlJK * <lr. ZmavCeve
rol. Peiovar
soproge g mn. profesorja
lajšali gorje s prijateljsko tolažbo in bodrilno besedo ter z dejansko podporo, darovali vence in cvetlice ter spremljali prerano preminulo na ziidnji njeni poti, v prvi vrsti učiteljskemu zboru in dijaštvu kr. I. državne gimnazije, izrekamo s tem svojo najiskre-neišo zahvalo.
Posebno pa se riajsrčneje zahvaljujemo g. prof. liaiuku ln niegovemu di a^kemu nev-skemu zboru za »inljivi pre-tresuioči poslnvilmci.
V L.ubijani, dne 20. sušca 1920.
Žalujoči rodbini: Dr. ŽmavčUva v L ubljani in Ant. Petovarjeva v Bnnčanih
teSmčna pšsarnss iti stavbeno podlefje Ljubljana, Vojaška nI. 16a (na Friškovcu)
Brzojav: Breuerstavba.	Telefon klic «7.
izršuje vse nad In podtalne stavbe, kakor hiše vseh vrst, Industrijske sta be, 'eleza ce, ceste, že ezobetonska mostove, elektrarne
ter izdeluje vse v to stroko spadajoče načrte
U«7nn j Špecijalne stavbe po njegovem patentu lz votlega zidovja ( UZfUI ! 6i)°,0 prihranka danes najdražjega stavbenega materijala, to jo opeke. Gradua je v dveh mesecih po pričetku popolnoma suha in torej poravna.
99
i«
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sera otvoril na Sv. Jako« ba trgu št. U nasprot. dekliške šolo,
trgovino z mešanim blag. na debelo.
Zagotavljajoč solidno in točne po trežbe se pjiporočam za obilen obisk.
Z odličnim spoštovanjem Liubljana, v marcu 1920.	Osvald Dobeic.
Cisto svinjsko mast
samo na debelo po najnižjih dnevnih cenah dobavlja I. Slavonska tvornica suhomesnate robe i masU
J. Gipovič, lova Gnila, Slavij.
Pl<arna moderno ureiene TI^EV" TEHNIČNO podjetja za tovarno V. MiRSANO s: 1 B '.'SS/% :: UVOZ m iZVOZ k
Znstopn. prvovrstn h tovarn — Ekspozitura: Uunaj IV., Viktorgasse i.
Sred Zagreb. N ko.ičBva uiea Stav. I	Zastopstva v liBogrjdn. Maroiln Ig iofiil-STROJI proti lakojšnj dostavi; : Popolne TOVAri»lŠKE naprave:
1.	2age po no.armen in krožno žage, j	Tovarne za špirit in rafinerijo, pre-o; lični stroji za rezanje nastavkov {	šanje olja. škrob in drože, konserve, (Dickei hobel), oblični stro i za za- \	testenine in pohištvo.
reze (Abi icht Fiige) in obl.čnl stroji j	biOTJHJl ln LO iOMOBIU:
za votlo izre-ovanie (Isehlhobell, i	».-o,*-.™,-,..*..!, ^	. «•
vaiji za, krožr.e žage. bri-iini stroji f	«_8 w®g .«L3 !..
2.	Stružni stioji, ^troIl za okrog o stiuženie (Frass), skobeln'Ki za no--v in e (Shnping), stroji za vrtanje in
brzovitanje. škarje, ognjišča za kovače. strt ji za obdeiovanie >ločevin. j-novi. i ile, Stroji za rezanje vijakov 3. Posamezne pile v vseh velikostih, • azllčno orod.o prviivintnih tovarn.
: motorji na olje in bencin, lokomo-bili na paro in bencin, parni stroji, lokomotive za drž. In manjše železnice, vozovi za prevažaoje blaga, vodnjaki, mali vagoučKi za pesek itd.
GRADBENI ma eiijal: Nosači, tračn ee, ogibalnlce, strešna iepenka itd.
Karla Sdiitnik naznanja v svojem in v imenu svojih otrok in sorodnikov vsem prijateljem in znancem prelužno vest, da je njen predobri soprog, odnosno oče, gospod
r

FRHMC SCHIT
dvorni svetnik
danes po dolgem mukepolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, vdan v božjo voljo, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagopokojnega se vrši danes, v torek, ob pol 4. uri popoldne iz Leonišča na pokopališče k sv. Križu.
Kranj, 21. marca 1920.
Globoko žalujoči ostali.
y ' ' • ' ' • •. • -.		••:.>..;'.f. 7...		• ■ <«' ' ' Hit
				
R;ifttjn (<n zajčji hlev s 6. odd., r>eksj ItuJll Ju s-tar. železa vsakovr. btek,
Vodovodra c. 252, Sp. Šiška.
je dcšlo in se dobiva v vsaki množini.
Srcboinjak, Kolodvorska ulica Sfev. 3!.
se dobi v vsaki množini po mzk ceni pri svečanu J. kOPAČU v ujubl an GOS.OaVETiSEA CtSTA številna SO.
Brifto lesni!] troovcev in ioisirijcev
za iflKo] -m
«
Ponudnik mora biti slov. narodnosti s popolno strokovno izobrazbo ter vsestransko zanesljiv, zmožen slovenskega, nemškega in italjfnskega jezika. — Ponudbe s priloženimi spričevali je poslati na upravo »Slovenca" pod „lesna industrija". 1167
NA DEBE.O!
Kasti
Zagreb, Gunduliieva ulica 14.
Telefon 21-28.

DDngguuiJUUaaaanapanrinanacnnri
a
a
Liudska posoiiliiica
o llMEsSjanš, o lastnem domu mfkloštčeua cesta šteo. B	"
obrestuje hranilne vloge po čistih	H
n	g
Ljudska posojilnica v Liubllani je največja slovenska posojilnica m	n
je imela končam marca 1919 aad 40 milijonov kron vlog m nad	"
1 miiiion enstotisoč Kron rezervam zakladov.	0
Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici) na hipoteke	[j
in v tekočem računu.	n
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.	H
j-^cnaca-jg ~anq -pciaaaar-aaaaonaa
'"bbutm
Proti:
deske, trame, kostanjev les, gozdove in ctjlie iz mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino družba Impes v Ljubljani, Krekov trg 10.
po najnižji ceni mehka in trda vsako množino pripelje na dom »IMPEX«, Mahrova hiša, Krekov trg štev. 10, I. nadstropje.
&£aro{a?t@ ln širite ..Slovenca
i
1 C R ■ K
• t m m i c
Priporoča se
izde oveln ca io preoDlikcva o ca semlov ie kiB&Dkov za Home sn gopne
m w
LJubljana, Mestni trg štev. 6.
Velika izbera modelov nnk:čenih slamnikov, == svilen'h in žalnih klobukov. "
Popravila točno in po zmernih cenah.
mm
< j m ■ ■ »
Ta
Sladkorni bolezni, bolezni jeter in ledvic, oteklini žeiodca in čreves, kroničnemu katarju želodca In Creves, žolčnemu kamenu, hemoroidom in bolezni mehurja, putiki m debelosti, je najboljše sredstvo naravna zdravilna mineralna voda »Rogaška Slatina«.
ooaška Slatina
največje in najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji. — Hydrotheraplja, eiektrotherapija. liitialatorij; gimna^tik-a za zdiavijeme, ko e ii z o lipova Kislino, s >lne, smreč ie. pa>ne. zračne, s lačne km eli in l">peli z vrrčim zrakom. - Vo sška go.iba (42 mož mi-d istim absolvuani Koservaturisti) — Za vsakovrstne <abuve je sitrhlieno, kakor v nai večjih svetov.iih zJravil.ščib. (UmetnišKi ko.icerti, tombole, plesni venčki, gledališke predstave, kino. izleu i. t. d.
F
liana.
£ veletrgovina žganja, družba z o. z. Ljubljana (Kolizej)
▼	tel. interurban 131.
Velika zaloga slivovke, trop.njevca, brinjevca, ruma, konjaka in likerjev po najnižjih cenah.
TI
Sezija od 1. maja do 15. oktobra.
Ravnateljstvo.
10 /o belo banaš <o, letnik 1918 8'5 /' belo banaško, letnik 1919
Obe vrsti ste dobrega m zdravega okusa, brez kisline. 10-5ua črno dalmatinsko vino, zelo fino, vonega, prijetnega oi<usa. 8'5r0 belo štajersKo, namizno vino,
s prijetno kislino. 7'57o belo hrvatsko, namizno vino. Vzorcev se ne pošilja. Za pristnost ponudenih vin jamči
Vinski oddelek v Sp. Sičkl.	GOSpOd^TSka, ZVBZH.
„mira" v zavojih po 1 kg., kavo, modro galico, užigalice, žveplo, koruzo, oves, moko
ter ostale deželne pridelke in sadeže prodajajo samo na debelo po zmernih cenah
Dumsč, Glivic & Pitarevič,
Zagreb, Zrinlevac 15.
Podružnica: Zemun.	Int. te?. 22—69.
Kavo Caj
Čokolado Kakao
Kavni pridafpk Konjak Rum Likerje Sampanlevec Namizna vina Mandelne Rozine Paradižnike Dišave
razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej poštnine prosto
"iHlani. Prešernovo ulica 54.
miimmmuM.■ ■j*.™« gtr
j proti srbečici, garjam, I lišajn, kožn. izpuščajem
> zahtevajte v Vasi najb,lzji lekarni priznano in zdravniško priporočeno
Dr. FLESCH-evo izvirno SKAB0F0RM - MAZILO.
Me maže. ne barva, biez duha. Dobiva se v vseh lekarnah. Glavna zaloga za Ljubljano in okolico:
Ritaard Sušnik »pri zlatem jelena« 1V„ Marijin trg.

NajveCja zaloga raznovrstnih finih moških oblek
Prve domače oblačilne industrije
Kune & Maček ¥ Ljubljani.
Eleganten kroj! Prodaja na debelo:	Solidno delo!
Gosposka ulica št. 7.
Nadrobna prodaja pri tvrdki:
w
MUCEK, Aleksandrova cesta štev, 3.