1«. NOVF3VIBlL% 197« — ŠTEVILKA 45 — IJETO XXXn — CBHA A MM glasilo občinskih organizacij szdl ceue, laško, slovenske konjice. šentjur. šmarje pri jelšah in žalec In tokrat pogled v tiskarno. Ne brez vzroka. Samo še ta in prihodnja številka Novega tednika bosta izšli v stari, kla- ■Ični tehniki. Prva številka v decembru bo že v novi, takoinienovani tehnild fotostavijenja. Gre za pravo pravcato revolucionarno spremembo. Sicer pa naše bralce bržkone ne zanima, l^ako bomo tednik »delali«, marveč kakšen bo hdelek. Tako kot jedca ne zanima, kako pek peče žemlje, temveč kakšne so. Tiskarna t Ljubljani nekatere časnike že tiska v novi tiskarski tehniki. Treba je reči, da so boljši, čistejši in kar je važno, tudi slike bodo bolj jasne, saj bo tudi papir boljšL Na našem posnetku je pogled v meternico fotostavka, kjer bodo decembra začeli izdelovati strani na- tega časopisa. (Foto: D. Medved) šamac—sarajevo Ml GRADIMO PROGO... lep uspeh celjske brigade veljko vlahovič Na mladinski dielovini akciji šamac — Sarajevo te diii dela osma itzanena. Treba je hiteti, kajti 29. november je blizu in ob- ljubo, ki jo je mladdna dala, je treba izpolniti. Drugi tir proge bo darEo 2a rojstni dan republike, tako kot je bilo to leta 1947, ko je bil zgrajen pn-i tir. Tudi letos se je zbrala mladina iz vse Jugoslavi- je, da pomaga k napredku domovine, toda pogoja za delo so povsem drugačni, km takrat. V sedmi iz- meni je delala tudi briga- da Veljko Vlahovid iz Ce- lja. V njej so boli mladi te delovnih organizacij. Vseh jih je bilo 95. Od te- fa je bilo 14 deklet, ven- dar so morale tudi one Poi^rijeti za vsakršno de- lo, celo nočno. Stražo je bilo treba opravljati, skii- Paj s fanti nositi 190-ki- togramske pragove, ali po- prijeti pri polaiganju 1200 ■kilogramskih tračnic. De- lo je bilo zelo težko, ta- fco so mi pTipovedovali. ■ lielali so dobesedno dan in noč, vreme ni bčJo po- membno, sobote in ne- delje še manj. Kolikor je bilo prostega časa, so ga prežiiveM v enem izmed te- čajev. Tako mi je udeleže- nec akcije Jože Jurgec po- tožil, da ni imel niti toM- ko časa, da bi malical. Dil je namreč referent za prehrano in namestitev in še preden je poskrbel, dia so vsi dobili malico, je bilo odmora konec. Res, da je shujšal za 6 kg, to- da tu sta udarniška znač- ka in dčploma za oprav- ljeno politično šolo. Tudi ostali brigadirji so se iz- kazali: 55 jih je bilo udar- nih, ostali so dobili pri- znanja. Brigada Veljko Vlahovid se lahko pohvali tudi z najboljšim zidnim časopisom, ki bo ostal do konca akcije. Torej delo in še enkrat delo, boste rekli. Res je bilo v prvem planu, nekaj razvedrila pa je bilo ob kulturnih veče- rih, kjer sta se predsta- villii po dve brigadi. Nič kaj navdiušeni niso bili brigadirja nad tem, da ima vsaka brigada samo pet propiustnic za odhod v mesto. Vendar so vse bo preživeli in ko bodo tx>le brah, ne bo nikjer več sledu žuljev. šte\dlni prijatelji se bodo spet se- stali na veliki prosJa/vi v Zenici ob otvoritvi druge- ga tira. TATJANA PODGORŠEK o 6. tednu domačega filma NAŠ TRAK ŽELJA Sinoči je v Celju na slcmnostni premieri zdrs- nil sJcosi kolesje kinoapa- rature ppn film od zbir- ke osemindvajsetih, ki jih bodo v tednu dm prikima- vali našemu mestu. Spet računamo, da se bo vseh predstm) skupaj udeležilo čez 30.000 gledalcev. Mno- Vidnejše kulturne akcije najbrž res ne poznamo. Film je osvojil Celjane in ker je Celje samo eno od mest v naši domovini, lahko trdimo, da je doma- či fUm že dolgo tega os- vojil ves narod. Daleč v preteklosti so že časi, ko sjno domači film gledali z nekakšno zadržanostjo, češ, da gre za njegove pr- ve, negotove korake. Ni mogoče natanko reči, kdaj je domači fUm stopdl v enakovredno vrsto naj- boljših tujih proizvodnih hiš? Korak za korakom hokz!mu pdšemo udeaie besede o Staodljivosti maliganov, je bolje, da se vpra&imo, kaj je s klubi zdravljenih al- kx>hoilikov, kamor zaide vsak zdravljen alkoholik. Pred desetimi leti je na Cedjskem valdila i2a:edno živahna dejavnost boda ptroti alkoholizmu in uspe- hov je bilo veliko. Pred- ■vsem pa so rasli kot gobe po dežju klubi zdravlje- nih alkoholikov, tako v delovnih organizacijah in tudi T posame2inih obči- nah. Skoraj vsaka občina Je imela svoj klub in tudi vsaka večja delovna orga- ndajacija je sifcremeila za tem, da ga ustanovi. Pred tremi leti pa je prišlo do reorganizacije načina zdravljenja proti alkoholizmu in do razme- jitve pristojnostd. Klubi adravljemih alkoholikov so začeli iz^bluajti v^ja- vo in zač^o Je vladati mrtvilo, v Slovenskih Ko- njicah pa je klub celo aamrl. V Stoirah je bil klub najštevilčnejši in najbolj delaven. In zdaj? Samo sestajajo se še, klub šte- je 35 članov, nimajo pre- davanj, tea^pevti plavajo T za-aku. Klub zdravljenih alko- holikov na Aljaževem hri- bu v Celju je vsako leto meseca novemTsra pripra- rU vrsibo predavanj po osnovnili šolah na Kozjan- sikam. Zdaj se člani sami sprašnijejo, ali naj to še delajo? Skratka, če že ni prišlo do zmede, pa je obotav- ljanje t^o dolgo, da mu bo treba napraviti konec. Potreben je vagib, ki bo začeto in pred leti zelo ždvahno zastavljeno delo pognal naprej. Verjetno pa bo potrebno niivo, kjer je šla pšenica dobro v klasje, a se je vmps nabralo tol-ko IjuJke, zno- va t>reora.tl. Saj 231 to pa tudi gre. Na vidifcu je. nova reor- gaeteaciia boja proti al- koholizmu, ki ga bo v oeloti prevTjela zdravstve- na sJužba. že toJLkokmt ofblluibllen^ dispanzer, od- koder bodo vo^jJe tipalke na vse s!t.rpnii, še vedno n' za^r.vel. Klubi si od nieiga veiLEko obetaijo, terapevti pa tudd. Kako naiorel? Vsi veli- ko pričakujemo čd pre- oenove. ZDENKA STOP.\R LAŠKO — MARIJA GRADEC zavzela se je za široko vlogo ks MTiniuli četrtek popoldne se je članica predsedstva SRS v spremstAoi vodilnih političnih delavc«fv' laške občine ogla- sila v kolektivu laške pivo- varne, kjer se je v razgovoru zanimala za gospodarske, u- spehe in razvoj samouprav- ljanja v tej deloaoii organiza- ciji. Iz pivovarne je visoka gost- ja šla v krajevno skupnost Marijagradec, ki se je v za- dnjih letih prebila v vrsto najuspešnejših KS v občini Laško. Tu sd je najprej ogle. dala nov kiiltumi dom. Z zanimanjem je poslušala ra- zlago o tem, kako so kraja- ni s prostovoljjiim delom u- rejevaM razne komunalne probleme, od vodovoda do modemizacdje cest ter prav tako s svojimi rokami po- stavili prepotreben kulturni dom. Pohvalila je pobudo za ustanovitev takega kultuimega društva, ki bo blizu ljudem po svoji vsebini delovanja, ker bo k sodelovanju lahko pritegnilo širok krog obča- nov. Ko se je seznanila z obse- gom, spocialnim sestavom in druginii kazalci o življenju krajevne skupnosti, je bila zlasti zadovoljna, da ta kra- jevna skupnost deluje preko vaških odiborov in je tako še bliže problemom kraja- nov. Zado^-oljna je bila nad aktivnjostjo ZK in SZDL v krajevni skupnosti, pri tem pa si>odbujala navzoče, da čim prej presežejo svoje de- lovanje pretežno v komimal- nih zadevah in da se lotijo Se drugih vprašanj, kot je varstvo otrok, skrbi za osta- rele krajane, za zdravstveno :n siceršnjo prosvetlijenofiit prebivalstva. Posebno zanimanje je po- svetila razvoju kmetijstva in še zlasti položaju kmečkih žena. Rekla je, da bi se ne smeli več dolgo zadovoljeva- ti z rastjo posamičnih kmeč- kih ga^K^darst^v. Več bi morali stonta sa višje obli- ke združevanja kmetov, kot so strojne skupnosti, :^upin- ski hlevi, stremeti k večje- mu sodelm-anju med kmeti. Le tako se bo kmečki človek otresel prevelike, skoraj su- ženjske vezanosti na zemljo in oiprainla, ki ga zdaj pri- vezujejo k delu od zore v noč. Kmečki človek, z^ti pa mladi kmečki ljudje, že- lijo čim hitreje doseči stan- dard in življenjske pog6je ljudi v združenem delu, kar pa ne omogoča individualno usmerjena kmetija, pa če je še tako mehanizirana in o- prettnljena. V zveed s tem je načela tudii vprašanje položaja kme- čkih žena. Ob dejstvu, da je veliko mož zaposlenih v zdru- ženem delu, pade teža gospo- darjenja in dela na pleča žena. Nimajo pa v svojem delu ustrezne besede pri od- ločanju, niti doma, niti v samoupravljanju, kajti kot lastniki se še vedno izkazuje- jo moški. Kmečka žena bo dohitevala delavko ia tovar- ne edino le v višje organiad- raniem zadružništvu, kjer bo medsebojna pomoč na vasi take socialne pridobitve o- mogočalo. Krajani so se s šopkom rož z^valiili za obisk in Vi- do Tomšičevo povab-Ud naj še pride pogledat, kako kra- jev-na skupnost tudi v pri- hodnje ne mdsli ix>čivafci, JURE KRASOVEC ZA MODERNIZACIJO BOLNIŠNICE ^^ ^^ ^^ ^ potrebno bo zagotoviti več denarja Na mod€»rnizacijo bolnišni- ce v Celju je potrebno gle-. dati kot na največjo nalož- bo v negO!S'podarstvu na na^ šem območju v celotnem^ po- vojnem obdobdu, so menili člani sekretariata medobčin- skega sTv-eta ZKS na zadnji seji, ko so razpravljali o in- fonnaciji v zvezi z doseda- nj'im potekom modernizacije splošne bolnišnice Celje ter o nadailjnjih nalogah na tem področju. Družbeni dogmx>r, kd So ga v te namene pod- pisali v začetku leta 1977 že. daje prve rezultate". V letu 1977 je bilo za modernizaci- jo boln^:anic zbranih 48 mili- jonov dinarjev, v letošnjem letu pa računajo, da bodo občine, podpisnice dogovora, na/kazaie v te namene 66 mi- lijonov dinarjev. V izvršnem odboru sklada za moderniza- cijo bolnišnice menijo, da bi po sedanjem družl^em do- govoru zbrali do leta 1980 okrog 200 miilijonov dinar- jev. Ta vsota pa nikakosr ne bo zadostovala za izgradinjo vseh objektov, ki so vključe- ni v obsežen projekt moder- nizacije bolnišnic v Celju. ICajti po grobih ocenah bi samo izgradnja osrednjega objekta veljala 350 milijonov dinarjev. Prav zato bi bilo potrebno nemudoma pričeti z akcijo za podpis novega družbenega dogovora, za sred- njeročsno obdiofbje ' 1981-1985. Kajti samo na ta način bi bilo mogoče uresničiti zastav- ljene cilje pri naložbah v hospita^ne zdravstvene zmog- ljivosti na šiiršem celjskem območju. Člani sefKretariata medob- činskega sveta ZKS so pod- prli misel, da uresničitev programa modernizacije bol- nišnice terja podpis novega družbenega dogovora za na- slednje srednjeročno obdob- je. Menili so tudi, da takšen predlog terja otoilico politič- nih predpriprav, v katero se morajo tvorno vključiti ob- činske organizacilje SZDL, sindikata, občinske zdravstve- ne skupnosti, občinske skup- ščine in njihovi izvršni sve- ti, občinske konference ZKS ter vsd dejavniki v zdravst- vu, še posebej pa v bolnišni- ci sami. Kajti modemiza/aijo bolnišnice bo moč opra\'lti samo pod pogojem, če bodo občine namenile tej naložbi prioriteten pomen v svojih gredruieročndh usmeritvah in če bodo jasno opredd.ile tudi svoje materiailne obveznosti. Razumljivo pa je, so pouda- rili člani sekretariata, da mo- dernizacija celjske bolnišni- ce kljub svoji pomembnosti ne sme onemogočati razvoja osnovnega zdravstvenega var- stva, ki je doživel zlasti v zadnjih letih v vseh občinah območja izredno hiter in ka- kovosten premik. DS FELIICS S^OOIS Feliksa Smodiša že dol- ffo poznam in vem, da ga ljudje izredno cenijo. Predvsem sojadi odkrite besede, jasnih misU ter preprostosti. Je pa tudi res, da nikdar nikomur ni aa vsako ceno vsilieval svojih mnenj. Prvo de- lovno mesto je bilo v Mariboru, družino si je potem ustvaril v Savinj- ski dolini oziroma v Šem- petru. Štirinajst let je bil v kmetijskem kombinatu, kjer je poleg rednega de- la opravljal celo vrsto po- membnih dolžnosti. Rad prizna, da mu niso všeč ljudje, ki poleg rednega dela ne storijo pravza- prav ničesar. Pravi, da to ni v skladu z našimi že- ljami in potrebami. Proti temu se je treba boriti. Tudi zato, ker takšni ljud- je nikdar ne pomišljajo, kadar je treba po dolgem in počez kritizirati. Se posebej prizadeven je Feliks Smodiš v sin- dikatih. Bil je član plenu- ma občinskega sindikalne- ga sveta, član nadzornega odbora in eno leto tudi predsednik nadzornega odbora, sedaj pa je član predsedstva OS ZSS v Žalcu. Feliksa Smodiša sem še bolj spoznal na pravkar kovanem osmem kongre- su Zveze sindikatov Slo- venije v Mariboru. Na kongresu je tudi razprav- ljal, tema njegove razpra- ve pa je bila delitev dela v samoupravnih intere- snih skupnostih, kjer se potem vse skupaj spre- jema post festum. Štirinajst let je bil Fe- liks Smodiš v kmetij- skem kombinaiu, nasled- nje delovno mesto je bi- lo v polzelskem Garantu, ki jutri slavi trideset let obstoja. Tudi tam je opravljal vrsto pomemb- nih dolžnosti in med dru- gim bU tudi predsednik delavskega sveta. Sednj je samostojni obračunski re- ferent v TOZD Nama Ža- lec in tudi tu je aktiven v delu samoupraimih or- ganov. Sicer pa je treba povedati, da mu tudi red- no delo vzame vrecej ča- sa. Marsikdaj pride v Na- mo ob pol šestih zjutraj in zvečere ob osmih, de- vetih se včasih srečava, ko odhaja iz službe. »Na- rediti je bilo treba,« pra- vi. V takih primerih ure niso pomembne. To vedo tudi mnogi delavci v Na- mi in zato ga tem bolj spoštujejo. Za svoje prizadevno de- lo je Feliks Smodiš pre- jel že vrsto priznanj in odlikovanj. Za delo pri Zvezi vojaških rezervnih starešin je prejel orden s srebrnimi meči, za delo v sindikatih pa red za- slug za narod s srebrno zvezdo. Vedno pa rad pri- zna, da ne dela za prizna- nja. pač pa zato. ker mu tako veleva čut dolžnosti. JANEZ VEDENIK PIŠE IVAN SENIČAR odkrivanje trnja Na Bližnjem vzhodu se stvari zapletajo tudi takrat, ko se razpletajo. Po posvetovanju pred dvema mese- cema v Camp Davidu v ZDA voditeljev Egipta, Izraela in Amerike, ko so poskušali najti bližnjico do miru, se je c\-etje tega uspeha že skoraj usulo in svet je spet soočen s starim trnom — a Izraelom. V Camp Davidu sta bila storjena dva koraka: pogajalci so ustvarili (1) okvir za mirovni sporazum med Egiptom in Izraelom in (2) okvir za reševanje p>oblemov na Bližnjem vzhodu sploh. V skladu s prvim okvirom naj bi Izrael in Egipt sklenila mirovni sporaziun do 17. decembra letos. Zato so v Washingtonu stekla po- gajanja med obema deželama, ki naj bi sporazum pripravila. Sprva je kazalo dobro. Egipčan Sadat in Izraelec Begun sta medtem celo dobila Nobelovo na- grado za mir, ki naj bi jo sprejela 10. ilecembra. Zaplet se je zares začel, ko je bila 14. maja 194?.. leta ustanovljena izraelska država. Sledile so štiri vojne med Izraelci in Arabci. V teh vojnah so zmago- vali predvsem prvi, čeprav z izdatno d«iamo in dru- go tujo pomočjo. Posledice t^ vojn mudijo današnji svet: — Izraelci so si prisvojili ogromna OBemlja arab- skih dežel, predvsem pa palestinskih; — Palestinci so izgubili svoje domove, svoje ozem- lje in možnost, da se razvijajo kot ljudstvo, dežela in država. Zato so posegh po orožju in se politično ter vojaško organizirali; — arabske države so se z velikimi žrtvami bojevale proti Izraelcem, vendar prave enotnosti med njimi ni bilo, in je tudi zdaj ni; — Izrael se je razvil v agresivno In rasistično dr- žavo; — velike sile so se bolj ali manj vmešavale v spor in tako pripomogle, da se je Bližnji vzhod razvil v eno od svetovnih žarišč. Gla\TX) arabsko breme je v teh vojnah nosil Egipt. Lani, 19. novembra, je Sadat odšel na poskusna IX)gajanja v Izrael. Svet je takrat osupnil. Arabski zavezniki so Sadata takrat zapustili. Sovjetska zveza ga je obsodila, zahodne države pa so ga v glavnem podprle. Po enem letu pogajanj bistvenega napredka še nI. Egipt želi mir in perspektivo za reševanje pale- stini^ega vprašanja. Izi-ael želi mir in da zadrži ukra- dena oeenilja. Radikalni Arabci želijo mir in uničenje Izraela. Amerikanci in Rusi pa želijo svojo prisotnost. Stališča Jugoslavije do bližnjevzhodn^a položaja je jasno. Vsaka pot, ki vodi k miru, je dragocena. Mir pa je mogoč, ko bodo rešeni trije problemi: — ko se bodo Izraelci vrnili z okupiranih ozemelj, — ko bodo dobili Palestinci svoj prostor pod soncem — in ko bodo vse dežele na Bližnjem vzhodu, tudi Izrael, priznane in bodo laliko varno živele in se raz\'ijale. CELJSKA SZDL preveč je splošnih določil Prediog resolucije o doTižbeniogaspcKiarskem ra- zvoju Slovenije v pr^uiod- njem letu premalo kon- kretno opredeljuje naloge, ki stoje pi-ed slovienskilm gospodarstvom, so v rae- praivi na petkovi sejd me- nili člani predsedstva ob- činske konference SZDL v Celju, še manj pa je iz nje razbrati možnosti, ki bi presekale sedanje za- ostajanje slovenskega go- spodarstva za jugoslovan- skim. Dejstvo je namreč, da naša republika že ne- kaj čaisa beleži slabše go- spodarske rezultate kot j.iih dosegamo v Jugoslavi- ji, v resoluciji pa niso nikazane smeri raz\'-oija, ki bi pospešclle gospodar- sko rast Slovenije. Poleg tega ta pomemben doku- ment ne izraža možnosti za hitrejšo uveljavitev slo- venskega gospodarstva ta- ko na jugoslovanskem, kot tudi na svetovnem trgu. Nesprejemljivo je tudi dejstvo, so meniiili člani predsedstva, da v osnutku resolucije niso zapisani načrti v zvezi z izgradnjo tovarne energetske opre- me v EMU. Ti so namreč jasni, pomenijo pa velik korak naprej v iskanju novih proizvodnih progra- mov te celjske delovne or- ganizacije. Še toliko bolj neracsumljivo pa je to, da je izgradnja te tovarne dioawela vsestraiisko pod- poro odg'Ovornih republi- ških teles, pa kljub lemu ni vključena kot ena ključ- nih inivesticij Celja v re- solucijo. Resolucijo je po- trebno dopolniti tudi s splošno sprejetimi stališča o celovita ekološki samiCa- ji Celja, ki jih sedaj ni razbrati iz njenega osnutr ka. Člana predsedstva so na petkovi sejd izoblikovali še vrsto predlogov v zvezi z osnutkom resolucije, te pa bodo koit strnjeno informa- cdjo posredovali vsem dele- gatom občinske skupščine in celjskim delegatom re- publiške ter zvezne skup- ščime. Na zasedanju sO spregovoiriili še o osnutku zakona o svobodni menja- vi dela ter v zvezi z njim med drugim podprli sta- lišče, naj bi r^osredno menjavo dela v bodoče gradili na temeljih druž- benopoliitionih skupnosti in ne več obratno, iz re- publike najvzdol proti ob- činam, kot je b'la veliko- krat praksa doslej. DS jtf. 45 — 16. november MOVI TEDNIK — stran 3 CELJE SLABA STRATEGIJA? au pa kar precej nerazumevanja pva vpražanja v naslovu. Iji odgovor? Ni ga, čeprav ga je moč slutiti in čet\iidi bi (^ovor lahko povzeli iz raz- prave, ki se je razvila na zadnji seji članov celjskega ^vršnega sveta, ko je beseda tekla o izvajanju staiišč in priporočal, ki jdh je Izivršilno telo občanske skupščine spre jelo glede organizacije inte- gralnega transporta že na 5^'ojd junijski seji. Delo je bilo dobro aastav- yeno. Smernioe jasne. Na- men utemeljen, saj je šlo za področje, ki smo mu doslej posvetili malo ix>2somoisti: z jdruževanjem sil, z enotni- mi pristopi, z boljšo organi- aacjo in tako tudi z zmanj- šanjem stroškov, ki nasta- jajo pri pretoku blaga. To je problem velikega šte- vila organizacij združenega dela v celjski občini in re- giji. Problem, ki je značilen za republiko in širše okvi- re, za problem, ki se ga lo- tevamo, toda kot vse kaže, s precejšnjo mero rezervira- nosti. Slo je in gre za težnjo, kako s samoupravnim spora- zumevanjem določiti nosilca akcije na tem področju, gre za dogovarjanje o ukrepih na področj-u int-egralnega trans- porta in gre tudi za dopol- mtev vsebine dela in za na- daljnjo izgradnjo celjskega blagovnega terminala. Kot kar že, se je zatakniilo prav tu. Zdi se, kot da mnogi kolek- tivi niso razumeli nalc^ o izgradnji drug« faze celjske- ga blagovnega terminala tudi kot svojo obveznost. Morda so nekateri dobdU občutek, kot da gre v tem primeru, pri tej pomembni naložbi, samo za naloge Skladiščno transportnega centra. Javne- ga skladišča v Celju. Pa tu- di sicer je treba reča, da celj- sko gospodarstvo, casiroma zelo koiikretno 112 organiza- cij združenega dela na šir- šem celjskem območju, od tega okoli 80 samo v celjski občini, ni sprejelo pobude o tesnejšem sodelovanju na tem področju, ne o fiisični KONJIŠKI POGOVOR delegatka na kongresu zsj Dobila sva se v konjiškem domu teritorialne obrambe, tik pred sejo občinske kon- ference ZK. In sva začela z razgovorom, kot bi bila že stara znanca, čeprav sva se prej slišala samo enkrat. Pa še to po telefonu. Neposred- nost, to je bil moj iMvi vtis in tudi končni. Najprej sem jo seveda po. Tprašal za »minulo« politično delo, ki jo bo popeljalo v Bec^rad na zvezali sindikalni kongres kot edino delegatko iz konjišike občine. začela kot pohištveni mizar s poklicno šolo, nato pa sem ob delu nadaljevala z izobra- ževanjem tako, da sem sedaj lesni tehnik.« Nisem si mc^el kaj, da je ne bi vprašal, kako se je za- pisala za deklfe dokaj redke- mu poklicu. »V družini nas je bilo 11 otrok, sama sem bUa sedma po vrsti in že od mladih nog sem imela opraviti z lesom. Štirje moji strici so imeli mi- zarske in tesarske poklice, si. cer pa sva bili res samo dve dekleti iz našega konca v šo- li« In še vprašanje, za katero področje na kongresu se je odločila. »Za komisijo, ki bo obrav- navala družbeno^ekonomske odnose«, je sledil jedrnat od- govor. Pa arečno Nada in do. bro opravi svoje delegatsko poslanstvol MITJA UMNIK »Bila sem aktivna in sem ie predvsem v mladinski or- lanlzaciji. Zadnji dve leti sean sekretarka osnovne organiza- cije ZSMS, prej pa sem bila Štiri leta predsednica. No, tu Je še članstvo v komiteju ob- činske konference ZSMS. V »indikatu sem šele i»et let, «adnji dve leti tudi tajnik v osnovni organizaciji t obratu Mizama LIP Slovenske Ko- njice. v Lipu sera se pred petimi leti prvič zaposlila. CELJE —ČUPRIJA SREČANJE V IZLETNIKU »Dobrodošli prijatelji iz Cuprlje!« Tako na transpa- rentu in tako v vseh pozdravih in stiskih rok, ob- jemih ... Niso se srečali prvič. To so stari in dobri prija- telji, še zlasti rnladi.. Člani mladinskih organizacij celf- skega Izletnilca in čuprijskega Vehnortransa vzdržu- jejo med seboj pobratimske odnose. Zdaj se te vezi razširjajo na celoten kolektiv. Ob koncu prejšnj^a tedna je prišla štiridesetčlan- ska delegacija iz Cuprije na obi^ v Celje. Srečanje je bilo prisrčno, takšno, kadar brat sprejema brata. Iskreno, toplo ... Goste je pozdravil ne samo glavni direktor Izletni- ka, Leopold Prec, marveč tudi član izvršnega sveta celjske občinske slcupščine Veljko Repič ter Miro Medved v imenu občinskih družbenopolitičnih orga- nizacij. Za sprejem in dobrodošlico se je zahvalil glavni direktor Velmortransa, Djordje Kolarevid. Srečanje je imelo tokrat tudi pomembno delovno obeležje, saj so v razgovorih izmenjali izkušnje o de- lu samoupravnih organov in političnih organizacij, o poslovanju in podobnem. Sicer pa je ta obisk dra- gih gostov iz Ouprije veljal tudi ogledu Celja in nje- govih 2aiamemtosti. Mimo tega so bili na obisku v Kumrovcu in v Trebčah. MB v^MARJE PRI JELŠAH več mladih v javnem delu Mladi delavci šmarske ob- line so nedolgo tega, pod vodstvom in na pobudo OK ZSMS in občinskega sindi- kalnega sveta, organizirali dobro zastavljeno akcijo ka- ^ovanja v organe samoup- i^vljanja in delegacije. Pri '^rn so naleteli na nekatere Zanimivosti, ki so prej ne- ki nikakor ne so- v naše samoupravno ^vljenje. V delegacijah, so ugotovl- je 544 rnladih delavcev, ^ tega 37 % žem. Vseh de- '^gatov za SlS-e iz temeljnih 'Organizacij adruženega dela je 1246, nekaj manj od polo- vice mladih delavcev. V zbo- ru združenega dela je izvo- ljeno 391 članov del^acij, 111 pa je mladih ali 28,63 %, kar je seveda nekoliko čud- no glede na. prejšnji poda- tek. Očitno namreč je, da delov- ni ljudje in občani šmarske občine menijo, da je zbor združenega dela pomembnej- ši kot so Hbori SIS^v, kar gotovo ne drži. Nerazumljivo je, da prevladujejo v dele- gacijah za zbor združenega dela starejši občani, starejši delavci in da je mladim na- menjena podrejena vloga. Smarski mladinci bodo takšna razmerja seveda sku- šali odpraviti, odpraviti prav tako, kot so pred leti reševali vse preveč vsiljeno nenav- zočnost mladih v samouprav- nih organih in njihovo ne- upoštevanje. Izgleda, da še prevladuje stara miselnost, da mladi niso izgrajene osebnosti, ki bi lahko polno- pravno odločale o pomemb- nih zadevah gospodarskega in družbeno političnega živ- ljenja v oUčiča tex v vseh sredinah. mst integracija, tako, kot je bHo pričakovati. Prizadevanj po boljši organiziranosti preto- ka blaga ni moč istovetiti z delom kolektiva Javnih sklar dišč, čeprav je to organizaci- ja, ki bi bila lahko nosilec akcije. Gre za nalogo večje širine, za regijski problem. In vendar je zlasti gospo- darstvo v oeljski občini 22.V- zelo do tega vprašanja, vsaj zaenkrat, močno odido(nilno stališče. Z drugačnimi pogle- di so na primer pobudo spre- jeli v žalski in velenjski ob- čini. Nerazumevanje se je po- kazalo tako v 2sdružeivaniju sil In povezovanju za boljšo re- šitev celotnega pretoka blaga, kot tudi za izgradnjo druge faze celjskega blagovnega ter- minala, ki predvideva dve večji hali, od katerih bi naj- prej zgradili tisto v izmeri 14.600 kv. metrov in 2» kate- ro bi morali zbrati in zdru- žiti okoli 90,7 milijona di- narjev. Navzlic sLa1>i oceni dose^ danjega uresničevanja stališč, izvršni svet ni vrgel puške v koruzo. Tako je med dru- gim priporočil svetu za go- spodarstvo, da povabi na raz- govor predstavnike prizadetih organizacij združenega dela, na katerem bi naj znova pro- učili naloge. Izvršni svet je tudi predlagal ustanovitev u- strezne Poslovne skui3ax)sti in prav tako intenzivnejše de- lo r^ijske komisije za inte- gralni transport. Po vsem tem se bo delo nadaljevalo, saj gre za nar Ic^e, ki jiih je moč rešiti le ] z združenimi močmi in ne po poti, ki je v praksi še zdaj vsak po svoje. M. B02IC slo USMERJEVANJE EMLADIH Pred dnevi j© bila seja Sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito pri SO Celje. Na seji so obravnavali poročilo o delu ZRVS, o V2^ji enot TO, o poostrenem zavarovanju družbenega pre- moženja, praznovanju tedna varnosti, o predlogu re- solucije o politiki izvajanja družbenega plana ob- čine Celje s področja LO in DS za leto 1979 in o delu komisije za usmerjanje mladih v vojaške šole in po- klice. Svet za LOVDS je ugotovil, da komisija za usmer- janje mladih v vojaške šole in poklice zelo aktivno del^e in da pri kandidiranju mladih sodeluje z druž- beno-političnimi organizacijami, šolami. Skupnostjo za zaposlovanje in ne navsezadnje tudi s starši. V svo- jem pestrem programu dela komisija organizira tudi strokovne ekskurzije v vojaške šole, katere se udeleži- jo kandidati skupaj s starši. Z rezultati, p« kljub velikim naporom In prizade- vanjem še ne moremo biti zadovoljni. Se vedno je premalo kandidatov med mladino, ki bi se odločilo za šolanje na vojaških šolah in si pridobili vojaški po- klic. Ponovno se ugotavlja, da med srednješolci ni od- ziva za višje in visoke vojaške šole. Na informativnih dneh, ki jih organizira komisija po šolah, so mladince seznanili tudi z možnostjo, kjer je že drugo leto odprta tudi smer SLO, za katero pa mladi niso bili dovolj obveščeni. Razlogov, zakaj tako majhen interes mladih do vojaškega pokhca, je več. Med drugim so ovira tudi starši, ki vojaško službo gledajo še vedno z očmi preteklosti. Zato bo potrebno tako mladino kot tudi starše v prihodnje bolj objek- tivno seznaniti z življenjem in delom v vojaških šolah ter z veličino vojaškega poklica. Po daljši razpravi je Svet za LOVDS sprejel tudi določene sklepe in program dela komisije za naslednje leto. Več pozornosti, kot doslej bo potrebno nameniti informiranju mladih o možnostih in pogojih šolanja v vojaških šolah in na omenjenih fakultetah v Ljubljani. Učitelji na šolah bodo morali v i>rihodnje bolj aktivno sodelovati pri usmerjanju mladih za bodoče poklice, med katerimi vojaški poklic. ne sme biti iz- puščen. Tudi družbeno politične organizacije, zlasti na šolah, in pa sredstva obveščanja morajo pri populari- zaciji in usmerjanju mladih storiti več kot pa doslej. Pri tem ima izredno pomembno vlogo ZSMS in pa or- ganizacija raznih srečanj z JNA, strokovne ekskurzije in delo obrambnih krožkov na šolah. VIKI KRAJNC Viki Krajnc OBČINSKA KONFERENCA ZK V KONJICAH odločnost in stalnost akcij zk Tudi zadnja občinska kon- ferenca konjiških komimistov je potrdila odločenost orga- nizacije Zveze komimistov, da pospešijo vse akcije za dosledno samoupravno orga- niziranost združenega dela v skladu z zakonom o združe- nem delu. Zato je bila osre- dnja tema njihove obravnave prav kritična presoja raz- mer v nekaterih TOZD in dislociranih obratih. Gradivo je pripravila komisija za po- litični sistem ki samoujprav- Ijanje, ki je podroibneje anali- zarala uresničevanje zakona o združenem delu v Dravinj- skem domu, enoti Dinos, Zdravstvenem domu in LIP Slovenske Konjice. Komisija je svoje ugtovitve predstavi- la na zelo kritičen način, kar je na seji sprožilo tudi polemično razpravo. Neka- teri so komisiji očitali čr- rK>belo slikanje razmer ures- ničevanja zakona o združe- nem delu ter samoupravnega organiziranja v obravnavanih delovnih sredinah. Medtem, ko se je predstavnik LIP z ocer^ strii^al, pa je bil dru- gačnega mnenja predstavnik Zdravstvenega doma. Vsekakor je dejstvo, da je konferenca ugotovitve svoje komisije sprejela, jnh dopol- nila, komisijo pa zavezala, da delo nadaljuje. Končno je potrebno v občini izdelati kompletno anal'izo, ▼ katero bo zajeto vse združeno delo. Takšen je bil tudi eden iz- med gla\'nih zaključkov kon- ference. Razprava Je še opozorila na aaostajai:^ pri ustanav- ljanj,u novih oblik samoupra- vnega sodstva — gre za po- ravnalne svete v zdinženem delu in krajevnih skupno- stih, pri čemer y primerjavi z nekaterimi drugimi občina- mi na celjskem območju v konjiški občini zaostajajo. Enako velja za oblikovanje družbenih svetov. Čeprav so na pobudo sindikata ustano- vili družbeni svet za social- no politiko, pa ga do danes še niso delegatsko kompleti- rali. V razpravi so se zavze- li še za urediitev samouprajv- ne organiziranosti v cestni bazi in enoti Ingradu v Stra- nicah ter opozorili, da samo- upravna delavska kontrola še vedno ne iz^jolnju^je svojega poslanstva v združenem de- lu. Se vse prepogosto je nje- no delo formalistično, stro- kovnost pa, včasih slab izgo- vor za neaktivnost. Ce dajemo na tehtnico, kar je konferenca konjiških ko- munistov navrgla konkretnih pobud in sklepov, potem vse- kakor že v kratkem pričaku- jemo novo samoupravno or- ganiziranost v LIP, verjetno dva ali tri nove tozde, ena- ko velja za že sproženo ure- janje poslovodnih razmer v Zdravstvenem domu in u- spešnejšo organiziranost stro- kovnih služb v občini za po- dročje zdravstva; po temelji- ti instruktaži Še ustanovitev poravnalnih svetov v 11 kra- jevnih skupnostih. Dodamo naj še, da je v vseh dosedanjih, pa tudi v zadnji razpravi na konferenc ci ZK opaziti vse večjo kri- tičnost, odločenost pa tudi polemičen veter, ki prav go- tovo lahko dodatno osvetlj»i- je obravnavane probleme. Daje pa razpravi tui^ zanimi- vo sočnost! MITJA UMNIK ŠENTJUR OTBOŠ^O mmim se mi Na začetku izvajan,{a srednjeroč- nega načrla skupnosti otroškega varstva r šentjurski občini 1976. leta je bilo t organiziranem var- stvu 155 otrok aH 8J2 •/•vseh pred- šoLskih otrok. Bili so v osmih oddelkih, askrbovalo pa jih je se- demnajst zaposlenih. Zdaj je v sedemnajstih oddelkih 3.'}4 otrok, kar je že 17,7 % vseh predšolskih otrok. Neguje ^a jih zaposlenih. Program otrošn^efs varstva za l!n9. in 1980. let« predvidoa za- ključek začet« aktivnosti, kar po- meni. da bo do 1980. leta v orga- niziranem varstvu 25,2 % predšol- skih otrok. V nas1edn.1eni letu naj bi končali vrtca na PLuiiul ia v Dramijah Ir tako pridobili Štiri nove oddelke ter povečali število otrok v varstvu za 95. Najnižji mesečni vzgojni prispe- vek staršev v vrtcu je 150 din In v jaslih 200 din. najvišji v vrtcu 750 ter v jaslih 90« din. Otroški dodaU-k prejema 1.S41 zaposlenih staršev za sinipaj 2.888 otrok. Ta razmeroma visoka šte- vilka je zrcalo nizkih osebnih do- hodkov staršev in tudi večjega števila otrak v družinah. Poskrbljeno Je tudi za otroke kmečkih staršev, katerih dohodek je nizek. Za 703 otroke kmečkih staršev Izplačujejo po 200 rabnikl sto- ritev, orsfiniisiraninii t ob- kDDtonooirii Mutor potrošnikov oziroma v sve- tih potrošnikov v krajevnih skupnostih. To je dogovor o usklajevanju interesov med organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s pro- metom blaga in storitev na drobno ter potrošniki, ki so organizirani v svetih potroš- nikov. Gre za dogovore o redni in kakovostni preskrbi, o razvoju trgovinske mreže, o pogojih in načinu prodaje blaga, o načinu oblikovanja cen, o delovnem času proda- jaln, ki je daljši ali druga- čen od predpisanega, o in- formacijski in svetovalni skižbi za potrošnike, o kul- turne j ši postrežbi itd. Gre I>a tudi za seznanjanje po- trošnikov o letnih in srednje- ročnih načrtih trgovine, o planih preskrbe za določe- no obdobje ... skratka o šte- vilnih vprašnjih, ki zadevajo tako trgovsike delovne or- ganizacije kot potrošnike. Pa tudi druge točke dnev- nega reda današnje seje de- lavskega sveta, kot o delti samoupravne delavske kon- trole, o uresničevanju zako- na o združenem delu, o re. zultatih poslovanja v prvem polletju letos itd. govorijo o izredni živahnosti znotraj Dobrine. M. BOŽIČ CELJE NOVA DELOVNA MESTA Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbeiiega plana celjske občine v prihodnjem letu je pripravljen. V javni razpravi bo prihodnji mesec. Po izdelavi pred- loga bodo delegati občinske skupščine o njem raz- pravljali in odločali ob koncu januarja prihodnjega leta. Realni družbeni proizr\'-od celotnega gospodarstva se bo povečal za okoli 7 odstot. in bo znašal okoli 6,7 milijarde dinarjev, oziroma okoli 104.000 din na prebivalca. Povečanje industrijske proizvodnje je pred- videno za okoli 8 odstot., gibanje zaposlenosti v zdru- ženem delu po stopnji 2,5 odstot. Odprtih naj bi bUo okoU 800 do 900 novih delovnih mest. Izvoz se bo po- večal 3Si okoli 6 odstot., naložbe t osnovne sredstva bodo večje za okoli 10 odstotkor in bodo predvidoma B»šale oknu 1,1 milijaide dinarjev. Realni osebni do- hotSd bodo vttji m okoli 2 odstotka. -teta jtf. 45 — 16. november MOVI TEDNIK — stran 5 GOLTE kolektiva rdeče dvorane v velenju Razgovori so Skletnjesni, pogodba i>odpisana. Skirb za J^ravljanje rekreacijsko turi- stičnega centm Golte je pre- vzel kolektiv Rdeče dvorane v Velenju. Kot kažejo prvi fcoraki pa skrb za dobro delo t^a središča ni le njego^/a, združenega dela in velenjske občine kot celote. V tem je seveda velika pred- nost, katero Rdeča dvora- pa prevzema veliko odgovor- nost. Izletnik, kot dosedanji up- lavljalec Golt in Rdeča dvo- ^a kot novi sta ob koncu prejšnjega tedna iKJdpisaia pogodbo o prenosu osnovnih Sodstev. Novi upravljalec je I tem prevzel tudi vse ob- veznosti za odplačilo posojil. Toda, tudi na tem področju )e bistvesia olajšava, ki jo je odobrila Ljubljanska banka Splošna banka Celje. Gre za sklep o podaljšanju roka od- plačila anuitet in obresti vse do 1^85. leta. Na vsak način velika ugodnost, ki je ob re- ševanju problema pomenila tudi bistveno postavko. Ob podpisu pogodbe je Iz- letnik obljubil, da bo v pri- pravah na letošnjo zimsko se- zono opravil še nekatera vzdrževalna dela na gondoli in vlečnicah, medtem ko moč- ne ekipe različnih strokovnja- kov iz Velenja že dlje časa delajo na Golteh, da bi bil hotel in vse druge naprave čim bolje pripravljene na sprejem prvih gostov v novi zimski sezoni. Gre za pre- cejšnja dela, kar kaže, da novi upravljalec tudi peri re- šev-anju tega vprašanja ni imel težav. Sicer pa zdaj ni šlo samo za pogodbo med Iziletnikom in Rdečo dvorano o prenosu sredstev na Golteh, marveč tudi za besede, da bo Izlet- nik še naprej sodeloval, tudi zaradi značaja svojca dela, pri uveljavljanju Golt, se pra- vi, da bo tudi vnaprej skr- bel za dotok gostov na ta prelep planinski svet. Rešen je problem, ki ga osem občin celjskega območ- ja in v drugi fazi štiri naj- bolj zainteresirane (Celje, Žalec, Mozirje in Velenje) niso mog^le uspešno pripenja- ti do konca. Zdaj je to us- pelo eni sami, po zaslugi ve- likega razumevanja združene- ga dela in seveda prav tako banke. Za Golte se začenja novo obdobje, na vsak način tisto, ki si ga ljubitelji smu- čanja in sploh obiskovalci planin želijo, saj ne gre samo za zimsko, smučarsko sezo- rK>, marveč za celoletno delo. Sicer i)a je tudi ta primer potrdil staro pravilo, da skrb za delo takšnih centrov ne more sioneti samo na ramah enega kolektiva. O tem govo- rijo ne samo minuli primeri, marveč tudi letošnji zgledi Pohoa-ja in Maribora, Slove- njega Gradca ter zaliodnega dela Pohor,}a in ne naesadnje Zreč in konjiških kolektivov (tudi celjskih) ter Rogle. V vseh teh primerih je šlo za širšo materialno pomoč, za zbiranje sredstev na podlagi samoupravnih dogovorov. Zdaj so to pot ubrali tudi v Velenju. Priprave za letošnjo zim- sko sezono na Golteh so v polnem teku in vse kaže, da ni več daleč dan, ko bo zno- va zapeljala gondola Iz 2e- kovca v svet ix>d Medvedjak. V priprave na zimsko sezo- no pa so sodile tudi vse kad- rovske rešitve, ki so jih prav tako ugodno rešiU. Tako je direktorsko mesto Golt pre- vzel asnani družbenopolitični delavec v Velenju, Ivan Fece. MB PREBOLD jamarji še nimajo vize v četrtek, 2. novembra, bi morali z zagrebškega letali- šča poleteti v Argerktkio in Ekvador člani prve jugoslo- vanske jamarske odprave, ki )0 v pretežni meri sestavlja- jo člani jamarskega kluba Cmi galeb iz Prel»«lda. 2al se je zataknilo pri argentin- ski vizi, katere niso uspeli dobiti pravočasno. Zato so svojo pot odložili za nedolo- čen čas. Vsekakor pa upajo, da se bodo na pot podali še ta mesec. Velja pa zapisati, da so čla- ni odprave predvidevali tudi to možnost, čeprav neprijet- no, ker so se pač javili na argentinski ambasadi v Beo- gradu takrat, ko so jih p>o- klicaU, to pa je pred dobri- ma dvema mesecema. Seve- da, tedaj niso mislili, da bodo nastali takšni problemi. Sicer pa, kot kaže, se je za taknilo samo v administraci- ji in bo tako tudi argentin- ska viza slej ko prej našla svoje mesto poleg ekvador- ske, perujske in ameriške v potnih listih članov odprave. D. NARAGLAV CELJE - IZLETHiK: L. PERC Samoupravni organi delov, ne organizacije celjskega Iz- letnika so vnovič imenovali za glavnega direktorja delov- ne organizacije Leopolda Per- ca. Tako se pričenja njegova tretja direktorska mandatna doba v tej delovni sredini. OBMOČJE: DESET LET »TURESTICKEH OBJAV« S šesto številko letoš- njega letnika je bil slcle- njen deseti letnik »Turi- stičnih objav«, glasila Celjske turistične zveze. Vsekakor pomemben do- godek, saj so »Turistične objave« zgradile pomem- ben most v delu Urristič- nih organizacij na šdršem celjskem območju in dru- gimi, ki delajo na turi- stičnem področju. Bile so in so še pomemben in- formator o vseh dogaja- njih, o delu in življenju v društvih itd. Velikokrat pa so tijdi zaradi primer- jave segle v širša turistič- ni krog. Ob deseti obletrkioi tudi naše čestitke, prav tako njenemu uredniku, prof. Zoramu Vudlerju, OBMOČJE RAZGLASITEV NAJBOLJŠIH - JUTRI PLENUI^ CELJSKE TURISTIČNE ZVEZE Jutri dopoldne bo redno jesensko plenarno zasedanje Celjske turistične zveze, na katerem bodo ocenili letoš- njo turistično sezono ter se pogovorili o delu turističnih društev in o turističnih pri- reditvah. Jutrišnja plenarna seja pa bo tudi priložnost za razgla- sitev najlepšega turističnega kraja na celjskem območju, najboljšega turističnega dru- štva, najbolj marljivega turi- stičnega delavca, najboljšega zasebn^a gostišča in naj- boljšega zasebnega bifeja. Gre torej za rezultate že tra- dicionalnega tekmovanja in ocenjevanja, ki je prav go- tovo lepa spodbuda za delo turističnih društev in turi- stičnih delavcev, seveda pa tudi za urejanje gostišč. Vrh tega bodo jutri pode- lili zlata, srebrna in brona- sta odličja, ki jih dolgolet- nim zaslužnim turističnim delavcem podeljuje Turistič- na zveza Slovenije. MB VELIKO LEPEGA NA GOSTINSKO TURISTIČNEM ZBORU v organizaciji Celjske tu- ristične zveze, je okoli dve- sto gostinskih in turističnih delavcev celjskega območja obiskalo 10. novembra Por- torož in zadnji dan priredi- tev 26. gostinsko turistične- ga zbora Slovenije. Udeleženci avtobusnega iz- leta so si torej najprej ogle- dali razstavo pogrinkov in cvetličnih aranžmajev. Boga- ta domišljija spretnih gostin- skih delavcev ni prezrla le- tošnjih kongresov, bili pa so tudi aranžmaji v počasti- tev 200-letnice vzpona na Tri- glav, svečano omizje za zla to ekipo košarke, domiselno piransko omizje s slanikom v steklenici in polento na krožniku itd. Presenetili so tudi gostinci iz Podkorena, ki so opremili jedilne liste z malimi originalnimi slikami motivov svojega kraja. Posebne pozornosti je bila deležna razstava kulinarike in razstava slaščičarskih iz- delkov. Na poti v Piran so si ogle- dali še Bernardin. V. KOJC To je še posnetek Golt v lanski smučarski sezoni. Najbrž ni več tako daleč ča«, ko bo pobočja in smučišča Golt znova pobelil sneg ... CELJE SPET IZVOLJEN dva v komisijah fitec v drugi polovici oktobra je bil v ItaUji kongres mednarodne zdraviliške organizacije FITEC. V njej je zaenkrat včlanjenih šestindvajset držav, v kratkem pa se bo članstvo povečalo še za nekatere države La- tinske Amerike. V okviru FITEC dela tudi več komisij. Tako je bil za podpredsednika ekonomske komisije, vselcakor najvažnejše v tej organizaciji, ponovno imeaiovan magi- ster prof. Ludvik Rebeušek iz Celja, sicer ravnatelj Šolskega centra za blagovni promet ter zdajšnji sveto- valec republiške poslovne skupn<»ti. Za člana medicinske komisije pa je bil imenrjvan dr. Jože Križnič, zdravnik v TopolšČici. Ekonomska komisija je na predlog Ludvika Rebe- uška že takoj na začetku dela sprejela sldep, da bo mednarodni kolokvij balneoekonomistov 1S80. leta v Jugoslaviji, in sicer v Radencih. Tudi v tem primeru gre za priznanje naši državi na področju zdraviliške aktivnosti. MB CELJE NOVOLETNI SEJEM Prihaja več aJi manj nena- povedano, vendar dobrodošlo. Kolektiv športno rekreacij- skega centra Golovec ga ho pripravil od 21. do 27. de- cembra, torej v času, ki po- meni v pričakovanju novega leta največji pritisk na trgo- vine. Uredili ga bodo na 1.500 kvadratnih metrih. Na i^jem bodo sodelovale trgovske de- lovne organizacije iz vse de- žele, razen tega pa tudi ta- ste proizrvodne delovne orga- nizacije, ki imajo v svojem poslovnem predmetu prodajo izdelkov široke potrošnje na malo. Torej, izredno i)estTa izbira na enem mestu. — b 6. stran ~ NOVI TEDNIK St. 45 — 16. novembei^ kale nad peklom obljube so bile res le obljube še pred nekaj leti so bile Kale tako rekoč odrezane od sveta. V dolino je bilo težko priti, ie težje pa je bilo, kadar je bilo treba iz doline pripeljati v to slikovito iiribovsko vasico nad jamo Pekel več stvari skupaj. Brez volov bi bilo to nemogoče. Danes je drugače. Kale so z dolino povezane z dobro cesto in do Šempetra ni daleč. Pravkar gradijo v zaselku kilome- ter 200 metrov doigo oesto, Id bo služUa kot povezava s Ponikvo, ljudem so na pomoč priskočila žalska občinska skupščina. Gozdno go.spodarstvo, komunalna skupnost ter kraje\'ni skupnosti Šempeter in Pondkva. Cesta bo veljala okrog 400 tisoč dinarjev. Precej denarja so prispevali domačini, nekaj so primaknili vlkendaši, da o prostovoljnem delu niti ne govorimo. Cesta bo kmalu zgrajena. Še vedno pa nimajo v zaseilku, Id leži na liraškem hribu, pitne vode, čeprav so jim vodovod vsi po vrsti obljubljali. Zanimalo nas je, kako je s tem. LADISLAV VASLE, pred- sednik vaškega sveta: »Zaen- krat izgleda, da z našim vo- dovodom ne bo nič. Graditi bi ga morali s sredstvi sa- moprispevka, vendar denarja baje ni dovolj še aa ta vodo- vod. Kljub temu, da cevi leže tu že eno leto. Za letos je bila predvidena ureditev za- jetja ter prva laza gradnje. Nič od tega nismo napravili. Loke, Spodnja Ponikva, Stu- dence, Vrhe in Breaov bodo Eaenkrat še brea vodovoda. Je pa res, da bo gradnja zelo draga, saij so kmetije ,xaizime- tane' daleč naolkrog.« FRANC TKAVC: »Ne mo- rete si predstavljati, kako hu- do je, če ni vode. Sedaj jo T cisternah vozimo iz Pekla in Ponikve. Najtežje je po. leti, ko nastopi suša, pa tudi pozimi ni nič bolje. Skoraj vsak drugi dan vozimo vodo sem gor. Sicer pa sem opti- mist in prepričan sem, da boano vso stvar uredili v za- dovoljstvo nas vseh. Kale so se v zadnjih letih aelo spre- menile. Odprle so se svetu. Pred leti je bik) življenje tod še čisto dn^ačno.« V zveza z vodovodom v Ka- lah so postavili vprašanje tu- di delegati iz Šempetra na eeji zbora združenega dela žalske Občinske skupščine. Na komimalnem ixxijetju v Žalcu so povedali, da so za vodovod Kale—Studence iz- delali projekt za ta vodovod. Veljtai naj bi sedem milijo- nov dinarjev. Sicer pa pri- pravljajo izdelavo širšega pro- grama izgradnje vodovodov, ki bo moral vsebovati tudi program financiranja te iz- gradnje iin predvideti vire sredstev. V ta program bo treba vključiti tudi vodovod Kale—Studence, Sicer pa so za izgradnjo tega vodovoda že kupili material v vredno- sti 360 000 dinarjev. Kaj dru- gega v ta namen žal ni bilo storjenega, ker za to naložbo ni zagotovljen denar. Besedilo: JANEZ VEDENIK Poto: * EDI MASNEC ŠENTJUR poudarek na družbeno denarnih močeh Skupnost socialnega skrb- stva v šentjiurski občini bo ▼ programu, ki si ga je za- dala za naslednje leto, skr- beJa za nepreskrbljene ob- čane, in sicer tako, da jim bo zagotavljala družbeno de- narno pomoč ter nastanitev t ustreznih domovih in za- vodih. Organizirala bo sose- sko pomoč na domu, skrbela bo za varstvo otrok in dru- žine, še zlasti v primerih, ko so otroci prikrajšani za normalno družinsko življe- nje. Pomagala bo otrokom z motnjami v telesnem in duševnem raaivoju, kakor tu- di vedenjsko motenim otro- kom in mladoletnikom. Nu- dila pa bo tudi pomoč ma- teram pri uirejanju preživnin in statusa izven zakona ro- jenih otrok. Enotni program skupnosti socialn^a varstva zajema redne družbeno denarne po- moči kot edini vir za preživ- ljanje. Predvidoma bo te po- moči deležnih 140 občanov. Izplačana bo v višini 50 % varstvene pokojnine iz pre- teklega leta in bo v letu 1979 znašala predvidoma 1190 di- narjev, v letu 1980 pa 1430 dinarjev mesečno. Družbeno denarno pomoč kot dopolnilni vir za preživ- yanje prejema v šentjurski občini 140 občanov. Ta po- moč se zagotavlja v nujnih primerih, in sicer v višini 50 % denarne pomoči kot edini vir za preživljanje. V letu 1979 bo predvidoma zna- šala v poprečju 590 dinar- jev, naslednje leto pa 700 di- narjev mesečno. Prispevki za zdravstveno varstvo prejem- nikov družbeno denarne po- moči bodo leta 1979 znašali predvidoma 240, v letu 1980 pa 280 dinarjev mesečno na osebo. Posebna skrb bo tudi v bodoče posvečena telesno in duševno prizadetim otrokom, poklicni rehabilitaciji po os- novnem šolanju in namešča- nju v aailne zavode v pri- merih najtežje prizadetosti otroka. Skupnost bo zagotav- ljala pomoč vedenjsko in osebnostno motenim otro- kom in jih v primerih, ko bo zaradi prevzgoje potreb- na namestitev v vzgojnih za- vodih, skušala najti najust- reznejšo ustanovo. Za otroke Iz neurejenih družin in za one, ki so Jih starši zapustili, bo socialno skrbstvo poskr- belo 0£krb0 t tu(ji družini. K. S. CESTE NA KOZJANSKEM vedno več je asfalta Trenutno največje cestno delovišče na Kozjanskem, ce- sta maršala Tita, počasi do- biva svojo končno obliko in če bo šlo vse po predvide- vanjih, brez kakšnega res- nejšega zapleta, bo asfaltni trak do dneva republike pre- senetil prebivalce Lesičnega. ZemeJjska dela so v glavnem zaključena, potreben je le še asfalt, dokončani tudi niso nekateri mostovi. Tudi s senovške strani se Podsredi bližajo z asfaltira- njem ceste Podsreda-Kopriv- nica, tako da naj bi bilo ce- stišče izgotovljeno še letos. Na ta način bo Koejancem prvič odprt svet onstran Bo- -hoi-ja. Cesta Podsreda—Ko- privnica—Senovo bo zelo po- membna predvsem zaradi od- prtja spominskega parka Kimrrovec-Kozjansko na sav- sko stran, ki je bila od tega območja doslej popolnoma odrezana. Živahno Je tudi gradbišče na cesti Golobinjek—VirštanJ —^Lesično, kjer cestišče prav tako pripravljajo za p>otega- Ote asfaltne mase. Gcre oe- asfaltirani odsek od Bano- vine do kmeta Amona. Kaže torej, da bodo vsi po- membnejši cestni piroblemi na Kozjanskem in v Obsote- Iju rešeni še to leto, kar po- meni, da Kozjansko vstopa v doceda novo obdobje. Ob tem pa je treba oix>aoriti še na vrsto drugih problemov, ki bodo z modernizacijo cest postali še vidnejši. Menimo predvsem na preskrbo z vo- do, elektrifikacijo (nekaj gospodinjstev še vedno nima električnega toka!), telefon- ske veze, ki se bodo sicer z novim kablom ob cesti mar- šala Tita precej izboljšale ter na vse prisotnejšo stano- vaixjsko problematiko. mst JUBILANTI SREČANJE NA HOMU proslavili so obletnice matevža babiča in rafka funklja 7 soboto so družbeiiopolitične or- ganizacije in KS Griže pripravile na planinski postojanki na Homu spre- jem za Matevža Babiča in Rafka Futik- Ija, ki slavita sedemdesetletnico. Spre- jema so se poleg krajevnih funkcionar- jev udeležili tudi sekretar OK ZKS FRANCI JELEN, predsednik IS SO Žalec JOŽE JAN in sekretar OK SZDL IVAN ROBIČ. MATEVŽ BABIC se je roda 11. septembra 1908. leta v proletarski dru- žini. Pred vojno je bil zaposlen v Li- bojah in Zabukovici. Avgusta 1938. le- ta je bil sprejet v Komunistično par- tijo Jugoslavije. V partijski organizaci- ji je ostal aktiven ie do danes. Leta 1941 so ga odgnali v koncentracijsko taborišče Mauthausen, od koder se je vrnil 1943. leta in se potem umaknil v ilegalo. RAFKO FUNKL se je rodU 10. ok- tobra 1908. leta v bajtarski družini v Grižah. Leta 1924 se je izučU za koiar- ja. Septembra 1941. leta je bil sousta- novitelj prvega odbora OF na terenu Griže—Zabukovica. Član odbora je ostal do odhoda v partizane 1944. leta. Povojno delo obeh jubilantov je bi- lo izredno plodno. Matevž Babič je deloval v rudniku Zabukovica, pa tudi na terenu. BU je partijski sekretar po vojni v rudniku, bil med tistimi, ki so uvajali samoupravljanje. Težko bi bilo našteti vse dolžnosti, ki jih je opravljal. Rafko Funkl je bil prvi predsednik KLO Griže, odbornik OLO, prvi pred- sednik občine Griže, prvi odbornik za občino Žalec, deloval pa je tudi v okraju Celje okolica. Ob sprejemu na Homu so učenci osnovne šole Nade Cilenšek iz Griž izvedli kulturni program ter jubilen- toma izročili skromni darili. Čestit- kam so se pridružili tudi predstavniki kraja, OK ZKS, Medobčinskega sveta ZKS Celje ter Janez Zahrastnik. Vsi so jubilenta obdarili s knjigami. FRANCI JEZOVNIK ZDRAVSTVO o obiskih zdravnikov na domu Poleg novosti v čakalni dobi v ambulantah celjskega zdravstvenega doma, so uvedli tudi nekaj sprememb v organizaciji dežurne službe. Tudi ta je ena izmed občutljivih točk, na katere naleti pacient ko zboli, zato negodovanj s strani uporabnikov ne manjka. Z organizacijo dežurne službe v zdravstvenem domu v Celju se je v zadnjem časn ubadal predsednik kolektivnega poslovodnega organa temeljne organizacije Splošne medi- cine dr. ANTON CREPINŠEK, s katerim smo tudi pripravili razgovor. Dr. Anton CrejMnšek je v razgovoru zelo natančno ob- razložil potek dežurne služ- be in hišnih svetov. Pouda- ril je, da se obiski na domu opravljajo izven rednega de- lovnega časa. »Nujne obiske, ki se ne morejo odložiti do konca ordinacijskega časa, mora zdravnik opraviti ta- koj in tudi odloči, kateri obi- ski so nujni. Potem po nuj- nosti ne glede na kraj sta- novanja določi vrstni red. Za tako obširen teritorij, kot je občina Celje, vključ- no s kraji kot so Vojnik, štore in Dobrna, določijo za dežurno službo vsak dan dva zdravnika. Razpored dela ob- javimo za en mesec naprej. Prvi dežurni zdravnik prične z delom na terenu od 15. ure dalje in se ne vrača v zdrav- stveni dom, ampak dobiva preko UKW mreže nova na- vodila. Po 21. uri pa je te- žišče njegovega dela prene- seno v dežurno ambulanto zdravstvenega doma, kamor pripeljejo svojci bolnike in poškodovane. Vmes interve- nira v nujnih primerih tudi na domu. Preko UKW mre- že je stalno povezan s se- stro, ki ga obvešča o pozi- vih, ki prihajajo po telefo- nu za nujne obiske in o številu pacientov, ki ga ča- kajo v dežurni ambulanti. Ce je pozivov veliko, veliko pa tudi čakajočih v ambulan- ti, mora dežurni zdravnik smiselno presojati, kje bo moral opraviti obisk, kdaj se bo moral vrniti v ambu- lanto, da ne bodo bolniki predolgo čakali. Včasih je celo prisiljen naročiti, da mu bolnika pripeljejo ob dolo- čeni uri v ambulanto ali pa določi prevoz z rešilnim avtomobilom. Drugi dežurni zdravnik po- maga prvemu z obiski na te- renu samo v času od 14. do 20.00 ure in pred 20. uro, ko se vrne v zdravstveni dom oskrbi tudi paciente, ki se v tem času že zberejo v de- žurni ambulanti. Oba zdravnika Imata šofer- ja ki dobro poena teren in službeni avto, opremljen z UKW. Med klici za obisk v dopoldanskem času je ob- časno tudi klic, ki je nujen. Takrat mora drugi dežurni zdravnik (pomožni), ki je praviloma iz zdravstvenega doma, zapustiti ordinacijo in bolnika obiskati ali ka- ko drugače smiselno ukre- pati, da nudi hitro pomoč, bodisi s prevozom v zdrav- stveni dom ali bolnišnico. V izjemnih primerih, ob so- časnosti dveh nujnih klicev tekom dopoldneva so dolžni nuditi pomoč vsi zdravniki, ki so dosegljivi. Ob nedeljah In praznikih dežura samo po en zdravnik, drugi zdravnik pa mu poma- ga v dežurni ambulanti, od 7. do 12. ure. Vse omenje- no delo se odvija izven red- nega dela, torej v podaljša- nem delovnem času. Z izboljšanjem kadrovske zasedbe smo uspeli uvesti re- dno ordinacijo ob sobotah popoldne, kar je v veliko korist posebno obolelim otro- kom in razbremenjuje dežui- no službo.« Na koncu razgovora je dr. Anton Crepinšek še dodal, da razmišljijo že o novi oi- ganizaciji dežurne službe. Po- trebno bo ustanoviti enote nujne pomoči, ki bo zajela vso urgentno iKtmoč in oskr- bo bolnikov na domu in to v rednem delovnem času zdravnikov. To pa bo imelo za poslednico obširno reor. ganizacijo delovnega časa, ta- ko v splošni medicini, kot » medicini dela in dispanzeJ- skih službah. ZDENKA STOPAB PREBOLD mladi o prihodnjih nalogah Kongres silovenske mladine je za nami in v občanskih miladinekih konferencah, kot v osnovnih oi^anizacijah so že sprejeili svoje programske Uismeriitve za naslednje ob- dcfeje. Taiko tudi osnovna mladinska organiizacija v Pre- boldu, ki je svoje delo in naloge ocenila na nedavni problemski konferenci. Iz besed predsednice JelKe Adrinek je bilo očitno, da je mladiina v Preboldu upraviči- la svoj obstoj in da se je uveljavila na številnih akci- jah in na vseh področjih družbenega dela. Nekaj za- stojeiv je bdlo le na idejno- političnem izsobraževanju ter IHi organiziranju zabave. Iz- postavila je tudi financiranje mladinske o(rgani2aoije, ki še zaneiraj ni ustrezno rešeno. Uvodne misli so dopolnili vod|je pocomeizBUti kon^tsifj in sekcdj, ki so z ustanovitvi)« pred dvema letoma prav ta^ ko popestrile aktivnost min dih. Tu še posebej velja ome- niti delo komisiije za špoi* in rekreacijo, komisijo ^ klubsko dejavnost, komisij" za informaranje itd. Prav ta- ko ne gre prezreti dela rame, glasbene in likovfl® sekcije. V razpravi so predvsei® opoesarilli na večje sodelovS' nje z drugiimi dnižbenopolr tičnimi organizacijami in di^ štvi. OpoBorilo je bilo aktu^ no tembolj, ker so tudi o? problemski konferenci manj" kali mnogi predstavniki druŽ' benopolitičnih organizacij. Na konferenci so sprejo' še bogat sipored dela in ^ nančnl načat ter nova pra^ la o delovanju osnovne nJ* dicEake otrgandzacije. ^ DARKO NARAGLA* jtf. 45 — 16. november MOVI TEDNIK — stran 7 ŽENTJUR VIDNI PREMIKI v zdravstveni službi v občini zdravstvena služba v šent- ursld občani se je po osvo- jitvi razvijala dokaj hitro. prvi kvahtetni skok je bil ,^ipravljen takoj po osvobo- dil na požgani Planini, kjer je zrasel nov zdravstveni dom. V Šentjurju je priSlo do prvega večjega premika prvega maja 1952. leta, ko 50 izax)čili namenu novo splošno ambulanto, zobno ambulanto in lekarno. Pod- firtati velja, da je na pod- ročju splošn^a zdravstva pionirsko delo opravil zdaj io pokojni dr. Franc Sveti- na, na področju zobocadrav- gtva pa višji terapevt Jože Ceh. Ambulante so bile tam, kjer je zdaj Klub upokojen- cev. Potrebe in zahteve so se Tečale in že čez šest let se Bdravstvena služba seli v večje in firn^kcionalnejše pro- store zadružene^ doma. Go- nilna sila za nadaljnji raz- voj šentjurskega zdravstva je zdajšnji upra-mik doma, dr. Ivan Moser. V novih prostorih so bile tri sploš- ne in dve zobozdravstveni ordinaciji. Z gradnjo vrstaiih biS je bilo poskrbljem) tudi za stanovanja zdravstvenih delavcev. Z večanjem števila zaposle- nih in'aajetjem kmečkih pre- bivalcev v splošno zdravstve- no varstvo so postali pro- stori v zadružnem domu pre- tesni. Tako je prišlo do za- mašil o izgradnji nove stav- be za potrebe zdravstva in to T podaljšku poslopja Kme- tijskega kombinata. Za to se je posebno ogreval tedanji predsednik občine in zdaj, žal, že pokojna Aoi Svetina. Zamisel je bila uresničena na jesen 1972. leta. Število zdravnikov se je povečalo na šest, sester na dvanajst. Vidni so premiki v zobo- zdravstvu, kjer delajo zdaj štiri trojke (zdravnik, tefa- nik, asistent). Zdravstvena dejavnost je šla v širino tiidi zaradi na- bave aparatov za laborato- rij. Tu je tudi EKG, venti- lografija, od lani dalje pa tudi fiziopetrapija. 2e nekaj časa dela tudi ginekološka ordinacija. Na Ponikvi je splošna am- bulanta, kjer ima zdravnik preglede enkrat na teden. So velike možnosti, da bo tu prihodnjo leto tudi zobna ambulanta. Planina ima od land Izred- no lep zdravstveni dom s splošno in zobno ambulanto. V zadnjem času smo priča pospešena gradnji jM-izidka k sedanjii stavbi šentjuirskega adravstvenega doma. Novih 900 kv. metrov koristne po- vršine, ki bi naj bila nared do konca maja prihodnjega leta, bo poleg drugega omo- gočila ločen dispanzer za ot- roke in šolarje, otoratno am- bulanto, oziroma dispanzier za medicino dela ki urgent- no amdsulanto. ERNEST RECNIK ceue IMENOVANJE MGR. LUDVIKA REBE- UŠKA, ki je svetovalec poslovne skupnosti narav- nih zdravilišč Slovenije so na nedavnem kongresu mednarodnega zdraviliške- ga združenja t Rimu in Ischil ponovno izvolili za podpredsednika ekonom- ske komisije. NOVO JEZERO konec poplav v obsotelju Pred dnevom republike bo- do v VonarjiU predali na- menu akumulacijsko jezero, ki bo nastalo za veliko pre- grado v neposredni bližini Atomskih topilic. Jezero bo za Obsotelje pa budi za bliž- nje Hrvatsko Zagorje pre- cejšnjega p>omena, saj bodo iz njega s pomočjo sodobnih čistilnih naprav črpali pitiK> vodo tudi sosedje v Kumrov- cu, Klanjou in Krapind, do- bršen del vode pa bodo iz- koriščali v Rogaška Slatini in seveda v Obsotelju. Kot smo že večkrat poro- čali, velja poudariti veliko pomembnost novega objekta, zlasti zaradi dokončne od- pravitve poplav na obsotelj- skem območju, ki so nema- lokrat ogrozile celoten pri- delek na imenskem, šentvi- škem in bistriškem polju pa tudi drugod. Odslej bodo var- ne tudi Atomske toplice, v sušnih obdofbjih pa bo od- padla vsa skib za namakanje polj. Vonarsko umetno jezero je hkrati močan adist v na- črtih turističnih delavcev Obr sotelja, ki računajo na raz- voj jadralnega in ribiškega športa in na precejšnje mož- nosti izletniškega t-mrizma v okolico novega jezera. mst SMRTNA KOSA v sobote, na dan, ko bi bil dopolnil 69 let sta- rosti, je bil v Laškem k zadnjemu počitku položen Martin Dernovšek, pred- sedtiik krajevne organiza- cije SZDL v krajevni skupnosti Marijagradec, nekdanji rudar in gozdar, borec NOV, dolgoletni od- bornik laške občine in okrajnega ljudskega od- bora, komunist in vse- stranski družbeni delaoec. Do ure pogrebnih sveča- nosti je njegovo truplo počivalo v novem kultur- nem domu na Marijagrad- cu, kajti akcija za izgrad- njo tega družbenega do- ma je bila poslednja od Uevilmh akcij, ki jih je pokojnik v tej kraje^ skupnosti vodti in pri njih a svojimi, dela va- jenind rekami, krepko pomagal. K pogrebni svečanosti so se v Laškem zgrnili HeiMni krajani iz širše okolice in mesta, kajti vpliv in dejavnost pokoj- nika je presegala meje krajevne skupnosti Mari- jagradec. Martin Demovšek je b^ pred 69 leti rojen v kmeč- kem domu v Plazovju pri Marijagradau. Kot otrok je izgubU očeta in zgodaj je moral začeti služIti svoj kruh kot sezonski delavec, nato kot rudar, kopač v Hudi jami. Mno- gokrat je bil zaradi svo- jih naprednih stališč med prvimi, ki so izgubljali delo in Icruh. Bil je pro- govni delavec na železni- ci, pa spet rudar. Martin Demovšek je bil zaveden pripadnik delavskega raz- reda in zavesten rodoljub. Ko se je pridružil NOV, ni bil več mladenič, ven- dar se je v gibanje vklju- čil z vsem žarom. Po voj- ni je nekaj časa opravljal odgovorne funkcije v okrajnem merilu, vozneje pa se je zaposlil kot go- zdar rta laškem cfrmočjn. kar je o!*tal vse do vpo- kofitve. Vsa leta po vojni je Ml družbeno aktiven, med svojimi krajani spoštovan kot pošten, preudaren, predvsem ljudski aktivist. BU je pobudnik mnogih akcij za rasvoj svojega kraja in ko ga je v zad- njem času začela napada- ti bolezen, ni niti za tro- hico pomistil. Se nekaj dni pred svojo smrtjo je sodelovgosteje vra- čamo v preteklost, v tista leta, ko se je pričela kovati naša svoboda. Z vedno večjo skrbjo se z!ato posvečamo tudi spome- nikom NOB, ki so žive pri- če nepozabriih dogodkov ti- stih dni. Eden takšnih spomenikov je tudi dolina Osredek pri Podsredi, kjer je 28. 2. 1943. leta padla v boju z okupator- jem II, četa Kozjanskega ba- taljona NOV. Že pred leti so sredi trga Podsreda odkri- li spomenik padlim borcem iz te čete, ob njem pa so uredili tudi grobnico, v ka- teri so pokopali 14 padlih partizanov. Zdaj razmišljajo o tem, da bi spomeniško uredili prizorišče tega boja, t skriti dolini, ki je še do danes ostala prav taka kot je bila nekdaj. Skozi to do- lino se vije ozska pot, na obeh straneh pa so porašče- ne brežine, ki jih je pred 35 leti prepojila kri padlih. Akcijo za ureditev tega spominskega obeležja pri- pravlja zveza združenja bor- cev, odbor za gradnjo spo- minskega obeležja II. četi pa ima svoj sedež pri občin- skem odboru ZZV NOV Ce- lje. V sklopu spominskega obe- ležja nameravajo restavrira- ti stari mlin v dolini, ki je tudi bil prizorišče takratne- ga dogajanja, obenem pa razmišljajo o načinu, kako bi najustrezneje obeležili me- sta, kjer so izgubili življenja posamezni partizani. Strokov- no sodeluje pri teh delih tu- di spomeniška služba, ki se pri rekonstrukciji dc^odkov opira na podatke preživelih borcev II. čete Kozjanskega bataljcrtia. Z, S, RIBIČI TERJAJO ČISTEJŠE REKE Zveza ribiških družin Ceijie^ ki združuje ribiške družine im Mozjirja, Ljiubnega, Šempetra t Rožni dolin4, Oeilja^ Vele- nja, Laškega, Šoštanja in Štor, je pred dnevi s slav. liosifcno sejo počastila 90-lefe- nico slovensk^a ribdSbva. Bi- hiči so slovesnost izSaortetili tudi za to, da so beaneJjito pretehtali program, ki ad ga je 2a prihodnje leto zadala skupščina Ribiške zveae Sto. venijo. Besedilo programa 90 v celoti podprli in meoiili, da se morajo ribiči zsmajeanaU za to, da njegove naloge tudi izipeljeijo. Predvsem tiste, fct so veeaane na sanacijo irmče- nih rek in potokov. Vtetrat^l morajo tudi na tem, da m ekološko stan.je nagflj voda ne srne poslabšati — kot as je doga.jak> v zadnjffli letih — ampak bOljišati. Na slavnostni seji ao oJ» 90-letnaci slovenskega ribiSU va podelali vrsta prizaianj za- slTižnim ribiškim družhiam In ribičem. Tako Je jMlzna- nja za delo prejelo enajst ribiških družin, med posa> meemikd pa je bilo kar šifcial. indvajset nagrajencev. Taica so red za ribiške zaslug« ITI. stopnje prejeli: Ivan Bizjak, MUan Ježovnik, Pa- vel Stefančič, Borko Vrečko, Leopold Lešnik, Franjo Bud- na, Franc Atelšek, Franc Po- ličnak, Janez Marovt, Jože Nareks, Albin 2^amen^ in Martin Marovt. Red za rfbd, ške zasluge n. stopnje so prejeli: Ivan Vengust, Ivan Plartk, Jože KovačiC, Prane Budna in Anton Breasndk. Red za ribdške zasluge L stopnje pa so prejeli: Sandl Uderman, rvan Kc^Ij, Boals Malec, Jože Oervtrfli, Franjo Flesec, LeopoM Sulfati ia Franc Knimpaftndk. M POD GRADOM imeli so še goste iz liboj Ob praznovanju krajevne- ga praznika Krajevne skup- nosti Pod gradom je svet za socialno varstvo pri krajevni skupnosti priredil praznova- nje tudi za starejše kraja- ne in sicer nad 74 let. Vab- Ijenci so z veseljem sprejeli vabilo in se tudi v veliki me- ri odzvali. Vsem tistim, ki so bolj šibkega zdravja je bil omogočen prevoz. Lepo sončno popoldne je pripo- moglo, da so že predčasno pričeli prihajati in se zbirati okrc^ novega doma krajanov, ki je tudi del njih, saj so tudi oni prispevali svoj de- lež. Pri vhodiu v divorano so jih pričakali pionirji — pod- mladkarji rdečega križa, učenci osnove šole Frana Kranjca Polule, ki so s šop- kom in toplo besedo spre- jeli vabljene goste ter jih vsakega posebej pospremili v dvorano. Vabilu se je od- zvalo tudi 10 starejših ki-a- janov pobratene krajevne skupnosti izLiboj. Dvorana je bila do zadnjega kcvička zasedena, v zadovo^ijstvo po- vabljencev in organizatorje'/. »Želimo, da tudi vi, dragi krajani preživite z nami ne- kaj prijetnih uric,« je pri- čela z uvodnimi besedami predsednica sveta za social- no varstvo tov. Majda Šeru- ga in nadaljevala: »Ko smo 1 se T okviru krajevn« skuj;>no- sti pogovarjali o odnosu med občani, smo spoznali, da je določeno število starejših ljudi — naših krajanov, ved- no bolj odmaknjeno iz vsak- danjega življenja. Premalo smo naredili prav za sta- rejše ljudi, ko v jeseni svo- jega življenja ne potrebujejo zgolj materialne iK>moči, ampak v veliko večji meri urejeno življenjsko -sredino, toplo besedo, mir in varnost ter občutek, da družba ven- darle ceni delo vseh članov svoje družine, ne glede na njihovo trenutno delovno zmožnost.« Kulturni program, name- njen prafv njtim, prifpraviilo društvo Svoboda Zagrad s svojo dramsko skupino in pevskim zborom, ki je z le- po slovensko pesmijo tako ganil, da se je marsikatere- mu udeležencu utrnila sol- za sreče. Razpoloženje v dvoraind 'je Se boltj pofeivefl mladinski tamburaSkl zbor ŽPD France Prešeren, ki je zaigral nekaj melodij, ki so jih popeljale v njihovo mla- dost. Vabljenoe so pozdravU): predsednik idcupščine za so. cialno varstvo tov. Lojae Pa- vlič, predsednica sveta KS Liboje Ovsec in predsednik sveta KS Pod gradom Franc Kumer. B. V, 8. stran ~ NOVI TEDNIK St. 45 — 16. novembei^ v torek 14. novembra je minilo 15 let od kar je umrl naš tovariš in prijatelj narodni heroj Ivan Kovačič-Efenka. Ta- krat pred 15. leti je bila prav tako lepa in sončrui jesen kot je letos. Ob Efenkovi glavi na mrtvaškem odru v Narodnem domu je dehtel droben šopek vijolic, na- branih na nekem celjskem vrtu. Tudi le- tos v lepi jeseni cvetijo vijolice. Življenje teče dalje in mi lepo živimo in dobro nam je v tej naši ljubi domo- vini. Mnogo je k temu doprinesel tudi tovariš Efenka. Kot komandant Tomšiče- ve brigade je šel po trnovi poti s XIV. divizijo iz Bele krajine na Štajersko. Po- znajo ga: Paški Kozjak, Pohorje in Gra- ika gora s svojimi temnimi gozdovi, gra- pami in čistinami. Borci se spominjajo svojega komandanta kot plemenitega, to- plega človeka, tovariša in prijatelja. Ob koncu vojne 1945. leta je pred Efen- kom — takrat že komandantom slavne XIV. divizije — v Topolšici mimo stal nemški vojaški poveljnik na Balkanu ge- neraloberst von Lohr ob kapitulaciji svo- je okupatorske armadne skupine. Tisti von Lohr, ki je moral pred 35. leti hočeš — nočeš priznati in poročati svojemu tnš- jemu poveljstvu, da so Nemci na Neretvi udarili v prazno, ko so partizani pod Ti- tovim vodstcom kipeli rešiti svojih štiri, tisoč ranjencev in tifusarjev. O tem je v nedeljo tako enkratno pripovedoval sam tovariš Tito rui slavju v Jablanici. Takrat, pred 35. leti, ob času bitke na Neretvi, se je Efenka kot komandir čete boril z Italijani v Jelenovem žlebu, kjer so par. tizani izvojet>ah eno svojih največjih zmag na Italijani na slovenskem. Kako bi mo- gel okupatorski naduti generaloberst ta- krat vedeti, da bo čez dobri dve leti mir. no stal in kapituliral pred prekaljenim partizanskim komandantom Efenkom v ti- hi, s smrekovimi gozdovi obdani slovenski Topolšici! In vendar je bilo tako! Pravica, poštenje in neustrašnost vedno zmagujeta! Tak, dober, pošten, pravičen in neustra- šen je bil naš tor^ariš Efenka. Zato ga ne smemo pozabiti. Na osnovni šoli z njego- vim imenom na Dečkovi cesti v Celju 600 pionirjev, mladink in mladincev dobro pozna svojega vzornika, tovariša in hero- ja Efenko. Mladi so in srečni ter polni načrtov za življenje. Njegovi trije vnučki na Aljaževem hribu dobro vedo, da »Dedi aja« v grobnici herojev na šlandrovem trgu. Mladi so vsi in v njihovih srcih je z njimi mlad tudi prekaljeni partizanski komandant Efenka. VERA PELKO RAOEgE: OOSTOVi^JE V i!KLA¥ŽU s krajevno skupnostjo Mi- klavž pri Mariboru imajo Ra- deče že dolga leta tesne po. bratimske stike. Le te so le- tos razširili tudi na kultur- nem področju. Gledališka družina radeške »Svobode« je v soboto v tem kraju go. stovala s komedijo Mira šte- fanca »Večna lovišča«. Ko- medija, ki jo je režiral prof. Janez Pešec je na gostovanju zelo uspela in do zadnjega kotička napolnjena dvorana je bila navdušena nad izva- jalci. Ob koncu predstave so domačini izrazili željo, da bi ta ansambel iz Radeč prišel gostovat še večkrat. dela staneta JAOOOiOAZA NAJBOLJŠE t&balce Kot smo že poročali, revi- ja Stop in Novi tedmk ter Radio Celje podeljujejo ob zaključku Tedna domačega filma nagrade za igralca le- ta, igralko leta in najbolj- ši debut. Nagi-ade so v ob- Uki vmietniških del naših li- kovnih umetnikov. Letos bo- do najboljši igralci (v naj- novejših slovenskih filmih) dobili za nagrado grafike, oziroma, serigrafije slovenske- ga akademskega slikarja, celj- skega rojaka Staneta Jagodi- ca, ustanovitelja in voditelja velike mednarodne likovne skupine Junij. ETNOLOGIJA Piše: Vladimir Šlibar 5 RAZSTAVA O ZANIMIVOSTIH DTNCLOSKE ZEIRKE — LJUDSKA UMETNOST V pet^, dne 17. novembra 1973 bo v Muzeju revo- lucije v Celju ob 18. lui odprta raastava ttZanimi\-oeti iz etnološke zbirke Ljudska umetnost«, ki jo je prijjravil Etno- loški oddelek Pokrajinskega muzeja v Celju. S to razstavo želimo predstaviti del duhovne kulture ljudi, Id 90 živeli na celjskem območju med AJpami, Po- liorjem in Sotlo. Ljudje so krasili predmete, ki so jih uporabljali v gospodarstvu v hiši ter predmete, ki so bili v zvezi z družbenimi obhkami življenja in du2Kwno kultu- ro ljudstva. Razstava bo odprta od 17. 11. do 36. 11. 1978 v prostorDi Muaeja revolucije v Celju vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. tudi aleicsanoer mmmo v celju v nedeljo smo videli na naših malih ekranih novo na- daljevanko Aleksandra Ma- rodiča Poti in stranpoti 2. Pisec že znane nadaljevanke, ki je burila duhove pred me- seci in kakor je videti, jih bo tudi v prihodnje, bo v dneh Tedna domačega filma obiskal z ekipo filmskih de- lavcev nekaj celjskih šol in delovnih kolektivov, tako da bomo imeli v Celju možnost neposrednega stika z avtor- jem teksta, ki široko i>osega v sodobno, samoupravno te- mo današnjega dne. Doca za tobak »li ioufec z letnico 1805 In rmaolm imenom Fklaot Vorsnik. FokK V. B«rk imc: kviz Zaradi obsežnega delo\Tiega programa v spomladanskih, mesecih so se mfl.adi v žal- ski občini že na začetku leta odločili, da bodo imeli kviz ob 40-letn=ci prve konference KPS v šmiglov-i zidanici v jesenskem času. In tako so zdaj pred po- membno preiaikušnjo znanja, na kateri bo sodelovalo pet- najet ekčp iz dbčdne. Organzator Je za tekmo- valce piipna-^il knjižne na- grade dn diploma. DARKO NARAGLAV freske na svibnem Kdo še ni slišal za mogočni rod Ostro\'rharjev? Ce di-ugega ne, se vsak spo- minja imena iz Prešernove romance Turjaška Rozamunda! Ce se napotimo v dolino Sopote, že od daleč zagledamo stožčast grič, na kate- rem so še ostanki mogočnega rodu ostrovrških vitezov. Razvaline so skromne in obiskovalca preseneti samo še izreden razgled, ki se z vrha razvalin odpira na vse strani. Drugače je ob grajskem vznožju, kjer se je do današnjih dni ohranila prastara cerkvica, ki je bila po izročilu grajska kapela in ki jo prav zdaj obiiavljajo. 2e pred meseci je restavrator in akademski slikar Viktor POvše s finančno po- močjo kulturne sltupnosti Laško odkril v preabiteriju več plasti srednjeveških fresk, ki SO na nekatenh mestih presenetljivo dobr^o oliranjene. Zdaj so obnovili zunanj- ščino prezbiterija In tudi tu je prišlo do izjemnih odkritij. Na južni steni so odkrili dvoje zgodnje gotsldh okenc, ki jih strokovnjaki datirajo v drugo polovico 13. sto- letja. Iz istega časa pa so našli tudi bogato d\x)delno okno v vzhodni steni. Vsa okna so obnovili in delno rekonstruirali, obenem pa so zazidali novejše oknc. Tako obnovljena zunanjščina je močno poveva vrednost spomenika, ki je bil zaradi arhitekturnih kvalitet že dolgo znan. Z. S. V LAŠKEM PRIPRAVLJAJO POBUDA KOMUNISTOV ZA NJENO OŽIVITEV Pilhodnji mesec bo v La- škem problemska konferenca Zveze k(Hnimi&tov, ki bo to- krat dala na dnevni red koil- turo. Dogodek bo dovolj iz- jemen,, da mu že pred tem posvetimo pozornost. Gre na- mreč za dogovor kcniiunistov, kako dati kulturnemu živLje- nju v občina čim več spod- bud za razvoj, gre pa tudi za opredelitev stališč komunL stov do poslanstva kulture v naši samoupi-avni socialistič- ni djužbi. Komunisti naj bi se dogovorili o oblikah in možnostih neposrednega vklij.učevanja v rassvoj kultur, mh tokov v občini. Pri tem ne mislijo samo na večjo de- javnost komunistov v tej smeri znotraj zvejze koanimd- stov, marveč na vseh področ. jih in v vseh organizacijah, kjer so komunisti s svojo idejno-politično vlogo p>risot. ni. Problemov o kulturi v laški občini, ki jih bodo komuni- sti načeOi, je dokajšen zalogaj. Ni nobena skriTOost, da je kulturna tvornost v tej obči- ni v zaostanku za, razvojem na drugih ixxiročjrih družbe- nega interesa. Res je tudi, da je za kulturno delo vsa leta sredstev premalo, res pa je tudi, da velik delež pri za- ostajanju pade na račun pre- šibke družbene zavzetosti za kulturo. V občini je komaj 13 kultumoumetniških dru- štev in sloipin, ki so večjidel, če jih je v enem kra^u več, medsebojno nepovezane, zla- sti je to primer Laško samo. Od trinajstih krajevnih skup. nosti so štiri brez vsakršne kulturne skupine in seveda tudi brez minimalnega pro- grama kulturne dejavnosti. Med delovne kolektive, ki ob- časno poskrbijo za kulturni dogodek znotraj lastnega zi- du, lahko prištejemo samo pa- pirnico v Radečah, pivovar. no, TIM in zdraviilišče Laško. Na slabem so v občini glede prostora za uprizarjan e, kar zlasti pesti tri večja občinska središča, kjer niti eden od dounov ne odpovtvrja s&l>>b. nim potrolnm. Kn"l?xrice, ka- kršne 80 t občini £tiri, ne premorejo niti toliko knjig, da bi na enega prebivalca ob- čine prišla vsaj ena. Varstvo kulturne dediščine je v hu- dem zajostanku, saj niti pošte, nega in izsčrpnega seznama kulturnih spomenikov ni. Velika škoda za razvoj kul. ture v občirvi je tudi povsem ohromela občinska zveza kul- turnih organizacij, ki bi ji v prihodnje morali F>osvetiti vso potrebno pozornost tako v materialnem, kadrovskem, vsobinsk&m in organizacij- skem pogledu. O razmerah dovolj pove p>odatek, da zve za niti registrirana ni, ker ni bilo mogoče zagotoviti sklepčne seje skupščine ZKO. Kulturna društva s» v ob. čini organizacijsko in akcij- sko preveč zožena v otevir ljubiteljev, aktivnih p>evcev, glasibenikov, igralcev itd. Nič čudnega če ob zahter'.'ah, ki jih prinašajjo predpisi o dru- štvih, pojemajo tem amater- skim kulturnim delavcem mo- či in volja, kajti društvom manjkajo sposobni organiza- torji, ki bi društva vodiU in pustili izvajalce naj ustvarja- jo. Kulture namreč ni mogo- če smatrati kot nek poseben družbeni f-enomen, ki naj bi bil prvenstveno stvar zagretih posameeaiikov. Brez široke kulturne akcije bomo naš sa- moupravni socializem težko očlovečiU tako kot si želimo. Kulturno društvo v vsako krajevno skupnost, v vsako delovno organizacijo pa vsaj minimalni program kulturne aktivnosti v okviru akcije »Človek — delo kultAira«. To je načelo, ki bi ga bilo treba na vsak način doseči. Res je, da vsaki krajevni skiupncsti ne moremo pripisovati okoliščin, v katerih bi se lahko kultur- na dejavnost razvila v vseh smereh. Ce kulturno društvo ne bi storilo ničesar druge- ga, kot da v okviru svQ'ega programa zagotovi kulturno življenje v kraju tudi z go- stovanji skupin izven KS, bo storila veliko. Zelo ix»nemben je tudi pro- blem vrednotenja kulture. Dogaja se, da kulturni dela- vec za svoje dek> ne dobi enakega družbenega prLiiia- nja, kot delavci z drugih po. drocij družbenega inlierosa. To povzroča stalno krizo s kadri v kulturi, saj ljudje vi- dijo na drugih področjih več- je dra^bcno vrednotenje in dostikrat tudi materialno :ipolbudo. Problemov ni malo, izho- dišč za stališča je dovolj, da bo konfercnca zmogla ividela- ti jasna in obvezujoča stali- šča, priporočila in sklepe. Ena od nalog, ki jili bo I:on- ferenca gotovo izpostavila .e oživitev in iaiX)lnitev aktiva korrttmistov, ki deluje;o na področju kulture. Posebne pazo^rnosti bodo morali biti deležne delegacije in njihova poveeanost s hotenji in raz- merami v kulturi. In ob koncu še to. Kultur- nim vpraišanjem in proble- mom posvečena problemska konferenca naj ne bo izjem- ni dogodek za v bodoče, mar- več začetek trajnega obravna- vanja kulturne dejavnosti v zvezi komunistov, ki se bolj kot kdorkoli zavedajo njene- ga poslanstva in pomena za rast družbene zavesti vseh delovnih ljudi. JURE KRASO\rEX: III. abonmajski koncert v sredo, 22. novembra, bo izvedel svetovno znani sovjetski pianist VIKTOR BUNIN. Na programu ima dela ru^ldh komiM>nistov Ralunaninova, Feinberga In Skrjabina. tt. — 16. novtnbar NOVI TEDNIK — stran 9 DELAVCI IZ DRUGIH REPUBLIK zakaj se vsako nedeljo popoldne zbirajo v parku Vsako nedeljo popoldne se v celjskem parku zberejo delavci iz drugih republik. Harmonika, petje, vriski in kolo. Veselje, da mu ni para! Veselje in živahnost, ki ju, b^imo iskreni, Slovenci včasih malce preziramo. O nedeljskih shodih se marsikaj govori. Za kaj pravzaprav gre? O tem smo se ho- teli prepričati na lastne oči. V nedeljo popoldne smo bili v parku. f,'edžo Stanič: Tudi t Velenju, kjer delam, ni oič boljel Miodrag Savatovic: .Samo Se srednjo šolo končam, potem p« domov! ZivosUv Djurič: Za marsikaj smo tuiM sami krivii Smaa Ikellč: čeprav pem star šele 16 let sem moral daleč od doma! Milenko Jovanovlč: Samo svoj pro.stor bi radi, kjer bi se shajali! Milan Jovanov: Ljudje nax malce postrani g^ledajo. Kito ve zakaj? Zdravko Stojanovic: Šest let sem že v Celju, pa se še sko- raj nič ni spremenilo. Milan Umičevič: človek se počasi vsega navadi. park se polni Nekaj po trinajsti' uri je bilo, ko sva prišla v park. Dolgočasno poznojesensko ne- deljsko popoldne in hladno vreme sta botrovala, da v parku skoraj rU biio žive duše. Mladega fanta sva pov- prašala, če moiTda ve, kdaj $8 tu zbirajo delarroi iz dru- gih republik, pa nama je od- govoril, riaj bova brez skrbi. Cez pol ure, da bodo prepla- Tili park. Opozoril naju je še na to, da med seboj nič kaj radi ne vidijo drugih go- sto\', nato pa je odšel svojo pot. Kmalu po tistem sva srečala dva fanta. Milan Jo- vanov in Milenko Jovanovič, Oba sta zaposlena v Gradisu. Prvi je doma iz Zvornčka v Bosni, drugi iz Zrenjanina. Ko sva ju povprašala po sho- dih, sta naju najipre;j malce sačudeno gledala, nato je stekla beseda. 2kii se mi, da toliko iskrenosti naenkrat ftlovek redkokdaj občuti. Pri- povedovala sta zgodbo. Zgod- bo zagrenjenosti, polno ob- Čutlcov manjvrednosti, toda kljub temu je iz nje vela majhna mera optimizma, ki vendarle potiska vse t«mne Btrani nekam v ozadje vsa- kega posameznika. Veliko je delavcev iz drugih republik t mestu ob Savinji. Večina dela po dvanajst ur na dan. V Slovenijo so prišU kot v obljubljeno deželo, V Slove- niji je delo, dobro se zaslu- ži. Obljubljena dežela. Vse dakleir govorimo o zaslužku in delu. Potem je vsega ko- nec. Zakaj se ob nedeljskih popoldnevih zbirajo v parku? Odgovor sem vedel že v na- prej, ampak sem hotel, da tni ga sami povedo. Kar pre- cejšnja družba nas j« že bila. Prišli so še Miodrag Sava- tič, Zivoslav Djurič, Smail, Ikelič, Zdravko Sbojanovič, Dragan Sirotkovič, Milan Umičevič in Nedu^ Stanič. Povečini sama mtodi mantje. Nekaj čez dvajset let. Naj- miaj^ši je bil Smaal Ikelič. Ko- maj šestnajst jim ima. Iz Pri. iedora je prišel v Celje. Uče- ftec je pri enem izmed grad- benih podjetij v Celju. Doma tanj n(i bilo kruha. Ste zadovoljna v Celju? Vsi vprek so govorila in dopol- njevali drug drugega. Nasta- jala je zgodba. Prav bi bilo, če bi o njej Slovenci večkrat premišljevali. Predno izrekar mo obsodbe. o strehi in dekletih s stanovanud so mlacii fant- je zadovoljni. Tu ni proble- mov. Toda mlad človek po- trebi^je še kaj drugega kot kruh, obleko in streho nad glavo. Tistega drugega mlade- niči, s katerim smo govori- li, nimajo. V Celju nimajo prostora, kamor bi lahko od- šli, Se zbirali, plesali, igrali šah. Celje jim ne ntidi niče- sar drugega kot delo. Je po- tem kaj čudnega, če se ob ne- deljah popoCidne zbero v par- ku, prinesejo harmoniko, po- jejo in plešejo kolo? Doslej na teh shodih ni bilo še no- benih neredov. Miodrag Sava- tič iz BijeMne dela v Celju že leto in pol. še šeist me- secev, i)a se bo vrnil domov. Samo še srednjo šoto konča. Takole je pripovedo- val: »Bijelina je mesto, ki leži pravzaprav na tromeji. HrvaitJi, Bosanci in Srbi smo tam. Ce kje, potem prav tam vlada bratstvo in enotnost. Ni pomembno, kdo je Hrvat, kdo Bosanec, kdo Srb. Sku- paj živimo in razumemo se. Slovenci nas gledate malce zviška. Ne vem zakaj, toda to občutim vsak dan. Na vsa- kem koraku. Nič čudnega ni, če Slovenci pojete v gostil- nah svoje pesmd. Če jih mi, nas vsi gledajo postrani... Ne želimo pa si ničesar dru- gega kot svoj prostor v Ce- lju. Prostor, kjer bi se zJbra- li in plesali, kijer nikomur ne bi bili v napoto, če živimo po naših navadah. Prizaiam pa, da imate vi popolnoma dru^e navade.« Besedo je povzel Zivoslav Djurič iz šabca: »Kar je po- vedal Miodrag, diržd. Prizaiati pa moram, da smo za vse to tudi sami krivi. Nekaj je takšnih med nami, zaradi ka- terih trpi ugled vseh. Je že tako, toda marsikdo bi našel zaposlitev tudi doma, pa je iz takšnih ali drugačnih vzro- kov šel v svet. Sam popol- ncHna razumem, da Slovenci živite drugače kot mi. Bolj vase ste zaprti, niste tako dražabni kot mi in razum- ljivo je. da nas včasib ne razumete. Sicer pa se kljub vsemu ix)časi privajam na vaS način življenja. Odločil sem se, da ostanem v Slove- niji in si tu ustvarim druži- no. Kjjjuib temu, da sem v Celju šele eno leto.« 2e, že, so hiteli pritrjevati drugi, ampak malo je tistih, ki bi Si tu lahko ustvarili družino. Z večino vaših deklet je tako, da je vsega konec, ko omenimo, da nismo Slo- venci. Res pa je, da se časi vendarle spreminjajo in iz leta v leto je boljše ... park je naš kulturni dom Kako izgledajo nedeljski shodii? Povedali so, da je to edini njihov način zabave. V gostilnah jdm ne kaže pose- dati cele popoldneve. Na vo- ljo ijini je le kino. V parku se zberejo vsako nedeljo. Vedno jih pride več kot sto. Vesdlo je, toda vse v mejah dostojnosti. Kako bo pozimi, ne vedo. že preteklo nedeljo je bolj slabo kazalo, saj je bilo zelo mrzlo. Zimske po- poldneve bodo tako kot že vrsto let doslej preživljali spet po stari navadi. Kino in gostilna. In če človek vso nedeljo prečepi v gostilni, po- tem venx), kako je. Alkohol. Od tu napretj kup jjroblemov. Dobro znanih. 2ad. Morda res le zato, ker jim v Celju ni- smo sposobni najti prostora? Točno vemo, da to še zda- leč ne bi bilo vse. Ampak bodimo si odkriti. Za deilav- ce iz drugih repulbliik nismo storili dovolj. Veliko govori- mo o minimalnih življenjskih, kulturnih in drugih pogojih delavcev iz drugih repulblik. Da, veliko GOVORIMO! Po večini gre za mlade lju- di. Kako se vključujejo v delo mladinske organizacije? Odgovorili so nam, da nika- kor. V delovnih organizaci- jah so sicer osnovne organi- zacije. Nekaij sestankov je bilo in to je vse. Tudi tu ni možnosti, da bi se vključili v delo. Kot mladi ljudje, pa bi vendarle sami morali vzpodbuditi delo, če vidijo, da ne gre tako kot bi bilo treba. Odgovor: Nihče nas ne upošteva! Težka obsodba. Ni naključje torej, da smo poklicali predsednika OK ZSMS Celje Vikija Majcnain ga pobarali za mnenje. VIKI MAJCEN: »Splošna trditev, da OO ZSMS t de- lovnih organizacijah niso de- lovne, najbrž ne bo držala. Izredno aktivna (je OO v In- gradu, ki pravkar pripravlja sprejem 200 novih članov v organizacijo. Večina teh mla- dih ljudi je iz drugih repub- lik in prepričan sem, da se bodo mladi vključili v delo. Marsikje pa dela mladih se- veda ni čutiti in tam bo tre- ba nekaj ukreniti. Sicer pa pri občinski konferenci delu- je komisija, za socialna vpra- šanja, ki bo v kratkem pri- pravi'la problemsko konfe- renco, na kateri bodo obrav- navali vprašanja delavcev iz drugih republik. boljše bo, toda kdaj Kaj meni o problemu pred- sednik OS Zveze sindikatov Celje Stane Mele? »Deljstvo je, da ne gre le za celjski primer, i>ač pa to velja za vso Slovenijo. Predvsem za kraje, kjer imajo gradbena podjetja. Po osnovnih orga- nizacijah, Zveze sindikatov, kjer je največ zaposlenih iz drugih republik, smo izvedli anketo, s katero skušamo ugotoviti, katera so tista vprašanja, fc tarejo delavce od drugod. 'Anketa sicer še ni zaklljučena, že sedaj pa smo prišli do teeh ugotovi- tev. Najmanj problemov, ki zadevajo nekatera vprašanja družbenega standaaxia, kul- turnega in telesnokultuinega življenja delavcetv iz drugih republik je prav v gradbe- nih podjetjih. Večji problem na primer v Emu, Cinkarni in zeleziirni, Isjesr vprašanja teh deiavoev rešujejo vzpo- redno z drugimi in ne pose- bej, tako kot v gradbenih podjetjih. Osnovni problem pa je seveda pri delavcih, ki so zaposleni pri zasebnih de- lodajalcih, ti pa imajo po- godbe za delo z gradbenimi podjetji. Teh delavcev je na našem območju okrog tristo. Tu pa se marsikaj aogaja.« Več o tem je govoril sekre- tar OO sindikatov gradbeni- štva, prometa in avez ter'Kme- tijstva pri OS ZSS v Celju Mino Medved: »Ti delavci ni- majo v večini primerov za- gotovijenih niti osnovnih po- gojev kot jih zahteva druž- beni dogovor o minimal- nih standardih, o življenj, skih in kulturnih razme^ rah. Precej je nepi-ijavljenih, še zlasti takrat, ko je treba končati določena večja grad- becia dela, pa se delodajalci okrepijo z novimi močmi. Ta pojav bo treba čimpreij od- praviti in izvajati stalno kon- trolo nad delodajalci. Sicer pa so o teh vprašanjih go- vorili tudi na osmem kongre- su ZSS v Mariboru. V Celju smo skupaj s skupnostjo za zaposlovanje izdelali posebni vprašalnik. Na osnovi dogo- vorov bo komisija za social- no politiko in družbeni stan- dard skušala ugotoviti, kaj najbolj žuU delavce iz dru- gih republik.« STANE MELE: »Reševanje vseh teh problemov bo seve- da zahtevalo svoj čas. Rad bi opozoril na to, da je treaid zaposlovanja v Celju izredno visok. So poklici, predvsem v gradbeništvu, za katere, med Slovenci ne vlada nobe- nega zanimanja. Ne vem, ka- ko bo čez leta. Bosna se izre^ no hitro razvija in rabi vse več svojih delavcev. Večina pa jih k nam prihaja prav iz Bosne. Problemi se že vi- dijo. K nam pridejo za ne- kaj let in se Izučijo, pjotem pa se vračajo domov. To je razumljivo. Skrajni čas je,' da delavcem omogočimo kaj več kot le delo. Raziunem (jih, da potrebujejo svoj ixro- sfrOT, kjer bi se zbirali. Reši- tev vidim v gradnji samskih domov, v katerih bi bili dru- žabni prostori, kjer bi lahko zares živeli takšno življenje kot ga tu pogrešajo in bi bili seveda na voljo tudi ti- stim, ki v samskem domu ne stanujejo. Seveda pa je tre- ba tudi v tem primeru titl previden. S tem nikakor no- čemo doseči, da bi se ljudje iz drugih repulblik zapirali v svojo družbo in točevail od nas.« Besedilo: JANEZ VEDENTK Foto; TONE TAVCAB V nedeljo sicer ni bilo harmonike, petja, pesmi in kola. Prehladno je bilo, NI se jih zbralo toliko kot običajno, tisti pa, ki so vendarle prišli, ko zakurili ogenj in se male« o^reU. n,mnm -- NOVI TEDNIK it. 4S H. tiovtmi^ Mali bedeti domačega fil- ma Je vzdevek za sreča- nje mladdh filmskih ue- bvarjaaoev Slovenije, ki Je le«06 že Štirinajsto po vr- stL Tovrstna srečanja pa so rezultat filmsko-vzgoj- nih priasadevanj na Slo- venskem, ki so stara pre- ko dvajset let. Ker gre aa dolgotrajen proces, sa- ma filmska vzgoja na večini šol še ni prav za- živeda, zato je toliko bolj pomembna dejavnost film- skih krožkov, ki beležijo kar lepe uspehe, če pri- merjamo pogoje, v kate- rih delujejo. Večinoma so odvisni predvsem od po- sameaaiega mentorja, nje- gove volje in zagrizenosti in od pripravljenosti vztrajati kljub nerazume- vanju okolja in finančnim težavam. Res je, da ta dejavnost zahteva precejš- nja sredstva, saj so apa- rature drage, filmskega materiala pa tudi ni ved- no na voljo; je pa po drugi strani medij toliko mikavnejši. Letošnje štirinajsto sre- čanje je že drugič v Ceilju in bo tukaj tudi ostalo tradicionalno kot mali TDF, kar pomeni hkrati tudi uvod v Teden domačega filma. Prej se je selilo iz kraja v kraj z namenom, da bi v raz- Učnih krajih Slovenije vzbudilo zanimanje za otroško filmsko ustvarjal- nost. Zaradi boljše orga- niziranosti je postalo del celjske filmske manifesta- cije in še en dokaz, da Teden domačega filma ni- ma festivalskega značaja. Šestdeset mladih fihnar- jev iz vse Slovenije je tako v dveh dneh pregle- dalo s-mjo filmsko ustvar- jalnost, izmenjalo i2kuš- nje in utrdilo prijatelj- stvo z mladimi gostitelji, ki bodo verjetno tudi za- radi tega z večj:ra zani- manjem spremljali doma- čo filmsko ustvarjalnost. Tisti, ki so .si ogledali fil- me svojih sovrstnikov, so biU celo zelo zadovoljni, kar pravzaprav presene- ča, saj se amaterski film ne more primerjati s pro- fesionalnim, kakršnega so vajeni. Je pa seveda lah- ko pristnejši in bolj av- torski. In najbrž je prav pTistnost otroškega sveta, k! EO jo filmi Izražali, ti- sto, kar je osvojilo srca mladih Celjanov. Nasploh pa TCija za Cflme letoš- njega MaJega TDF, da so po kvaliteti dateč prese- gli prejšnja letta, osvobo- jeni Idišejskih zasaiaivanj sveta In da iaražajo otro- Skl svet čustveno avten- tiči». Žirija je od triinštirl- desefeh prispelih filmov izbrala dvanajst najbolj- ših otroških in pet mla- dinskih. Od Celjanov se je srečanja udeležil Film- ski krožek Prve osnovne šole s šestimi filmi, od katerih se je film Horti- kultura 78 uvrstil med najboljše. Zapaženi p«, so biU še filmi Cma mačka, Haga-vaga, železniška po- staja in Mali čarovnik. Med najboljše filme osta- lih krožkov pa je treba omeniti solkanski film Maj, ki se mu je p>osre- čilo v vseh komponentah ustvariti svet mladostni- ka, kakor tudi framskl film Prebujanje. Ritmič- no izreden in disciplini- ran v vzporeianju realnih in animiranih p>o6netkov Je bal Ciciban iz vzgojne- ga zavoda Janeza Levca iz Ljubljane, Mr. Plok z domiselno animacijo in dokumentarni Lek, ki ka- že monotonost tekočega traku v tovarni zdravil, oba iz Ijubljanske.ea Pio- nirskega doma, likovno izredno razgiban 'Kokoš- njak iz Kočevja, diihovit animirani Sve^ pleskano in Župančič ter Praznik cipljev iz Izole. Med mladinci je izsto- pal Uroš Sitar iz Ljub- ljane, zanimiv in dober film pa so posneli tudi novomeški filmarji o Ro- mih. Nasploh pa je bila žirija mnenja, da je kva- liteta filmov izredno do- bra, filmi so omogočali ožji izbor, rešiU so se pedagoške dopadljivosM, ki jih je spremljala do- slej; v ospredju je bil animirani fi:lm, medtem ko je reportaža zapostav- ljena. Prisotna so bila originalna iskanja zvočne opreme. Organizacija je bila do- bra predvsem p>o zaslugi Občinske zveze kulturnih organizacij. Tedna doma- čega filma in delovnih oi^anizacij Metke, ki je gostoljubno sprejela mla- dea filmarje, in Aera. MAJDA UMNIK RAZSTAVA O CELJSKEM AMATERSKEM FILMU Kot uvod v teden domačega filma, je bila minuli petek slovesnost v prostorih celjskega Muzeja revolucije. Tam so se zbrali ljubitelji amaterske filmske dejavnosti in mladi amaterski filnvski delavci iz vse Slovenije. Ta dan so namreč pričeli svoje delovno srečanje pod naslovom Mali TDF. Otvoritev razstave je bil uvod v to delovno srečanje, razstava sama pa je pokazala del de javnosti celjskih amaterskih delavcev, ki so združeni predvsem v filmski sekciji Ljudske tehnike celjskega Ema. Uvodoma je številne navzoče, med njimi direktorja Ema Francija Gazvodo, predsednika ZKO Slovenije Jožeta Humra, predsednika 10 KSC Aleksandra Krošla in predstavnike organizacijskega odbora TDF 78, pozdravila Marlen Premšak — Severjeva, ki je vodila organizacijo za postavitev razstave v Muzeju revolucije, zatem pa je o delu amaterskih filmskih ustvarjalcev govoril eden najbolj delavnih filmarjev Stanko Jost. V imenu |X)krovitelja razstave, to je celjske Klime, je vse mlade kulturne delavce z izbranimi besedami iskre- nega hotenja vzpodbudil Jože Zidanšek in dal nedvomno vedeti, kako celjsko združeno delo spreminja dolga leta ustaljeno miselrK)st, jo pretaplja v široka gledanja kulturnega razvoja in v njem išče svoje tvorrvo mesto. Jože Zidanšek je v svojem kratkem, a prisrčnem govoru, zbrano opisal celotno fx)t novih prizadevanj združenega dela za kuIturr>o in splošno družbeno preobrazbo in tudi za prihodnje rvaf>ovedal nezmanjšano delovno vnemo na vseh področjih, kjar se moramo in morenx) duhovno bogatiti. FILMSKA VZGOJA filmskim ocenjevalcem v pomislek Slovenska televizija je minuli teden posredovala svojim gledalcem nekaj »grozljivih« filmskih stva- ritev, med njimi »Grisso- movo tolpo«. Res je, da je ta film prikazoval dokaj krvavo zgodbo, v kateri je bilo veliko streljanja, metanja nožev v hrbet, krvi in smrti. Toda ali .ie bilo filmsko sporočilo le gro- zodejstvo? O filmu je v javnosti na sestanku nastopil kot kri- tik tudi nek prosvetni de- lavec. Zgražal se je nad posredovanjem filmov te zvrsti in poudaril, da je vsakršno prizadevanje za vzgojo mladine jalovo, dokler bodo rrdadl lahko gledali takšne kvarljive grozovitosti. Mnogi so njegovim besedam vneto pritrjevali, pač pod vti- som avtoritete pedagoga, ki že ve kaj je prav. Ne bom se spuščal v p)odročje filmske kritike. Film »Grissomova topla« sem gledal, vedar sem v njem zasledil še drugačno sporočilo kot je zgolj kr- vava grozovitost. Zasledil sem na primer neposred- no pripoved o kapitali- stični družbi, ki razglaša demokracajo vseli možno- sti tudi za zločin. Zasle- dil sem sporočilo o i>re- padu med imovitimi in ljudmi z dna družbene le- stvice, med katerimi se pjosameziniki odločijo za rop ali izsiljevanje boga- tih, ki kradejo in prisva- jajo na legalen, z avtori- teto države zaščiten način. Je sporoč'lo o veliki sve- tovni gospodarski krizi, ki gotovo nd izsbruhnila po krdividi dedavcev. Je pa tudi film o ljudeh, kate- rih čustva dokazujejo, da bi v drugačnih okolišči- nah bili morda drugačni. Končno film pokaže okru- tnost razredne razklano- sti, ko oče svojo hčer ledeno hladno zavrže, ker ni ravnala kot »junaki- nja« svojega visokega sta- nu, ker je v boju za golo življenje živela z ubijal- cem in izsiljevalcem. Cela vrsta sporočil, ki močno preraščajo krvave sekven- ce v filmu. Bolj kot film zaskrblju- je mnenje o tem, kaj naj naša mladina, kaj naj naš človek vidi in kaj ne. Ne morem se ot.resti vtisa, da bi nekaterUi našo dru- žbo, zlasti pa mladega človeka, radi ovili s ste- rilno vato, ga pripeljali do navidezne samostojno- sti in se naj potem znaj- de v resničnem življenju kakor ve in more. Ce ho- čemo otroka obvarovati pred nalezljivimi in hudi- mi obolenji, ga moramo preventivno cepiti proti črnim kozam, proti teta- nusu itd. Človeka ne ob- varuješ pred kvarnimi vplivi tako, da mu pred njimi zakrivaš oči, mar- več tako, da mu razgrneš vzroke in naslikaš i>osle- dioe takega ravnaJija. Jugoslovanska družba je odprta družba in bo bree dvoma taka tudi ostala. Ne moremo niti v moralnem niti v ideolo- škem smislu popolnoma zapreti vdore tujih vpli- vov. Zato je naloga nas vseh, staršev, pedagogov, vzgojiteljev, javnih delav- cev, umetnikov, da pre- ventivno delujejo z razla- gami, z oživljanjem disku- sijskih skupin, z govorje- no in pisano besedo, da razkrivajo v umetniških spKxročilih vse tisto, kar ni neposredno in očitno oprijemljivo. In ena takih oblik je filmska vzgoja, mar ne? JURE KRAŠOVEC Svetlobni napis )e tudi letošnja leto zavzel svoje veličastno mesto na Friderike, vam stolpu celjskega gradu. Mlade filmske ustvarjalce je v kinu Metropol pozdravil predsednik Zveze kultur- nih organizacij Slovenije Jože Humer. Foto: D. M. St; ^5 -^16. november rSJOVI TEDNIK — sUan. 11 RAZSTAVA DARKA MARKOVIČA 6. teden domačega filma je obogaten z izredno zanimivo razstavo karikatur makedonskega slikarja Darka Markoviča. V veliki dvorani doma JLA je bila otvoritev razstave minuli ponedeljek, ko je predstavnica pokrovi- telja razstave, predsednica delavskega sveta Javnih skladišč Celje Ivana Kramžar razstavo odprla. Srečujemo se z zeto subtilno likovno govorico, ki povzdiguje karikaturo iz vsakdanjega, kronističnega, mi- mobežnega gledanja na tisto pravo raven, na kateri bi morali karikaturo sprejemati in jo vrednotiti kot pronic- Ijiv pojav v umetniškem ustvarjanju. Makedonskemu slikarju Darku Markoviču je uspelo z veliko mero likovne kulture in risarskega znanja združiti duhovite poante iz prenekaterega trenutka naše domače filmske dejavnosti in znanih obrazov z likovnim izrazom, ki naravnost navdušuje. Omenjena razstava je bila letos že v Pulju in še nekaterih jugoslovanskih mestih, Teden domačega filma pa nam omogoča, da si jo ogledamo tudi na celjskem območju. Na ponedeljkovi otvoritvi je sodeloval v kulturnem sporedu oktet Studenček iz krajevne skupnosti Ostrožno in lopo popestril pomemben kulturni dogodek. D. M. Letos je prvič organiza- cijski odbor TDF pripra- vil tudi nagradni natečaj 2ia najbolje opremljeno iz- ložbo v Celju v času tra- janja TDF 78. Izložbe je ocenjevala žirija v sesta- vi Milena Moškon, Janko Hartinan, Vasilije Cetko- vič, Marlen PremšakSe- verjeva, Štefan 2vižej in Drago Medved. Žirija ni imela lahkega dela in je izoblikovala kriterije za svoje delo na osnovi splošne ravni opA-emljeno- sti celjskih ialožb. Prvo nagrado je prisodila aran- žerjem Tkanine, ki so z največ elementi posegli v informacijo o TDF 78. Druga nagrada je prišla v roke aranžerjem Tehno- mercatorja in tretja Mer- xu, pri čemer je prevla- dala izložba na Ljubljan- ski cesti in ne v Soči. 'l'ehnomercatorjevi aran- žerji so preveč zanemari- li lokacijsko možnost in niso izkoristili vogla iz- ložbe Veleblagovnice T na stičišču Lilekove in Gub- čeve ulice. Aranžerji Mer- xa pa so z izložbo v Soči hoteli biti nenavadni, a so ubrali bližnjico, ki jih je veljala dokajšnjo mero neučinkovitosti v informa- tivnem smislu, žirija je menila, da ni dovolj zgolj nenavadnoort; ali celo želja po šokiranju. žirija v bo- doče poziva k večjemu angažiranju aranžerjev, oblikovalcev, likovnikov in vseh, ki lahko s svojim delom kakorkoli populari- zirajo posamezne priredit- ve v Celju, posebno pa še IDF, Ki sam po sebi daje izredne izrazne možnosti za več vrst vizualnih ko- munikacij. Žirija je tudi pregleda- la več drugih izložb in ugotovila pri Volni, da niso izkoristili vogala na stičišču Prešernove ulice in Tomšičevega trga in so opremili samo del svojih izložbenili prostorov. Ne- katere celjske izložbe pa so ostale sploh neme, kot na primer Center in dru- ge. Aranžerji celjskih tr- govin bi morali bolje iz- koristiti več prireditev v Celju, ne samo TOF, za razživitev svojih ustvar- jalnih sposobnosti, bolj bi .se morali obrniti na po- trebe mimoidočil-i, bolje bi morali poznati psiholo- gijo številnih, ki hodijo mimo izložb in drugih javnih komunikacijskih sredstev. Tudi delo žirije same je bila v Celju prva tovrst- na izkušnja, zato je žiri- ja sprejela več sklepov in priporočil, ki bodo poma- gala v bodoče k še bolj- šemu delu samega organi- zacijskega odbora, pred- vsem pa popolnejši infor- maciji v službi javnosti, ki ji je TDF namenjen. Na tem mestu in ob tej priložnosti pa je vredno omeniti tudi naslednje. Ži- rija je opozorila na dej- stvo, da bo morala kul- turna in politična manife- stacija imeti v prihodnje celovito zimanjo podobo, toreu gre za tako imenova- no celostno grafično po- dobo prireditve. Organiza- cijski odbor bo v prihod- nje izdelal načrt, kako priti do te podobe. Brez dvoma namreč pomeni ta- ka podoba dobršno mero kulturne osveščenosti pri- reditve same in vseh, ki v njenem razvoju sodelu- jejo. Tako je Teden domače- ga filma ob svoji osnovni filmski animaciji opozo- ril še na druge naloge, ki so postavljene pred Ce- ljem in v katere smemo zreti s smelostjo, a z veli- ko mero odgovornosti. DRAGO MEDVED ŽIVAHNO V RADEČAH V organizaciji in iz- vedbi 6. Tedna domače- ga filma tvomo sode- lujejo tudi Radeče. V ponedeljek bodo gosti- li ekipo ustvarjalcev filma Okupacija v 26 slikali. Zdi-užih so svo- je organizacijske in ti nančcie moči za skup- no kuLtumo akcijo. KORA, SOPOTA in PAPIRNICA RADEČE bodo v svojih delov- nih srednnah poedravi- li filmske delavce ;n se z njimi pogovarjal: o senčnih in sončnih stj-aneh, ki jih p>ozna joigosilorvanska filmska proizvodnja. P« pro- jekciji filma pa se bo- do gledaloi pogovarjali o vsebina filma z nje- govima ustvarjalci. TDF 78: Pokrovitelj svečane seje odbora TDF na Starem gradu ,je ITG Celje Pokrovi- telj srečanj filmskih ekip v delovnih orga- nizacijah in šolah so Zlatarne Celje. PO ODDAJI VZiVO V ŠENTJURJU ŠCTitjur se že d:"Ug:č vključuje v organlzac- jo in sodelovanje v Tednu domačega filma. Medtem, ko so v svo- ji prenovljeni dvorani kulturnega doma laru videli film Hajka, bo- do letos sprejeli v go- ste ustvarjalce filma Rajka Grlica Bravo maestJno! Predstava bo danes popoldne ob 16. uri. Preden pa bodo usibvarjalci omenjen^^a filma krenili v Šentjur, bodo še prej gostje oddaje v živo, ki jo danes popoldne pri- pravlja Radio Celje. Odidajo bosta vod la Branko Stamejčič in Drago Medved. Med oddajo bodo zagrebški gostje zapustili studio in se predstavili šent- jiirstoim gledalcem, po- t«im pa se spet vrnili v Celije na večerno premiero filma Bravo maestro v kinu Union. PakTovitety predstave v .^tjurju j« MERX CELJE Izložba Tkanine Izložba Veleblagovnice T Izložba Merx — Soča Kadar nam pišete, se ne pozabite čitljivo pod- pisati. Pripišite pa popoln naslov. Le tako opremlje- ne prispevke bomo upo- števali za objavo. Hvala za razumevanje! UREDNIŠTVO NT ODSTRANJEN ELEKTRIČNI PASTIR Mislim, da je prav, da ob- vestim uredmištvo (in tako tudi javnost, opomba ured- ništva), da sem odstranil električnega pastirja in se hkrati zahvalim za objavo mojega prispevka pred štiri- natjstimi dnevi v Novem ted- niku. Dobri, pošteni sosedje so vsebino prvega članka pra- vilno razumeli, zato sem pre- pričan, da bodo tako sprejeli tudd ta zapis, zlasti še, ker se ne nanaša nanje. Menim, da ^a Krajevna skupnost pred sabo važnejša vpraša- nja, kot pa električnega pa- stirja, namenjenega za dre- suro psa. Se enkrat, lepa hvala! CENE BENJAMIN Celje, Kraigherjeva 5 UREDNIŠTVO: Zapis smo sprejeli 4. novembra, kar po- meni, da Je Cene Benjamin odstranil elelctričnega pastir- ja že dan prej. VEC POBUD Ko takole listam in prebl- ram, stran za stranjo, svoj priljubljeni časopis Novi ted- nik, se sprašujem, ali bi se v tem časopisu našlo more- biti kaj prostora tudi za manjše ali večje križanke. Verjetno bi vsi reševalci bili veseli, če bi pol^ resnega branja, imeli še nekaj zaba- ve, razvedrila. V večini ča- sopisov so križanke reden pojav in prepričan sem, da bi se tudi v vašem in seveda našem Novem tedniku našel prostor za kaj takšnega. To je eno. Zdaj pa drugo. Marsikdo bd se hotel na- učiti mednarodnega jezika, esperanta. Obstaja možnost, da bi v Novem tedniku iz- hajale lekcije tega jezika? To sprašujem zato, ker sem pred kratkim imel v rokah star Nedeljski dnevnik in sem videl, da so svojčas ob- javljali lekcije, iz katerih se je marsikdo kaj naučil. Lepo bi bilo, če bi se vaše ured- ništvo odločilo za kaj takš- nega. Nikomur ne bo v ško- do. Prosim pa vas, nikar se ne ia^varjajte na prostor- sko stisko. Ce zdaj primanj- kuje prostora, povečajte ob- seg Tednika. In potem bi lahko objavljali križanke, lekcije tujega jezika in še kaj. Tudi kakšne karikature, šale. Pa zgodbice, ki bi jih napisali vaši zvesti bralci. Seveda boste v tej zvezi mor- da govorUi o finančni plati. Nikar! Ce je od financ od- visno povečanje obsega ča- sopisa, potem nič hudega, če stane kakšen dinar aU dva več, saj smo tega že navajeni. Samo, da bi bil bolj kvaliteten in da bi res nudil vsakemu nekaj. Pa še tole. Ko že toliko govorimo o potrošniških sve- tih, vam v ilustracijo poši- ljam izrezek iz Celjskega tednika št. 50 z dne 18. de- cembra 1959. leta. Tedaj ste pKxi naslovom »Zakaj potroš- niški sveti ne delajo?« med drugim zapisali (odlomke smo izjbrali v uredništvu, opomba): »Potrošniški sveti v celjski občini se doslej še niso i2kazali. Ponekod so le na papirju in marsikje se še doslej niso konstituirali, čeprav je že dalj časa, od- kar so bili imenovani... Na zadnji seji sveta za blagov- ni promet so o tem razprav- ljali. Nekateri so menili, da je vzrok nedelavnosti v sla- bem kadrovskem sestavu svetov, Kij so bili v njih pretežno upokojenci in gos- pK>dinje, to^, pozneje, ko se je sestav menjal, in so vanje vključili razgledane ljudi, tu- di ni šlo ...« Videti je torej, da so se težave s potrošniškimi sveti pričele že takrat. Koliko se je od tedaj izboljšak>, tega pa jaa ne vem. IVAN STRMOLE Celje, Goriška t UREDNIŠTVO: Naj ne fa- zveni formalno, že se vam za pismo in pobude islcreno zahvaljujemo. Tudi zato, ker smo na pragu nekaterih vse- binskih sprememb v Novem tedniku in je zato sleherna pobuda bralcev in naročni- kov več kot dobrodošla. Vprašanje, kako delajo pot- rošniški sveti, puščamo od- prto. Morda bo nanj odgo- voril kdo izmed članov vod- stva konference svetov pot- rošnikov v celjsld občini?! KAJ JE Z NOGOMETOM? Vsakokrat, ko odprem ča- sipos, zagledam velike na- slove na športni strani »RO- KOMET«, »HOKEJ«, potem pa še »KOŠARKA«, Kaj pa nogomet? Dve vrsti, pa še tisti sta tako skopi, da res izgubiš veselje do nogometa. Spominjam se, kako je bd- lo pred leti. Koliko je v C!e- Iju pomendi nogomet, saj je bdlo mesto zelo znano po nogometaših in dobrem no- gometu. Zavedati se moramo, da so to mladi fantje, ver- jetno med najmlajšimi igral- ci. Vsi so polni nad, ambi- cij, želje imajo po nečem ve- likem. Toda, uspeha nd. Ko- likokrat se pogovarjam z njimi in vidim v njihovih očeh iskrico upanja, toda, ko pridejo do zaključka, tu- di ta ugasne. Pokažimo jim malo več po- zornosti. Prepričana sem, da se bo usp>eh pokazal. Res je, da so v tem jesenskem delu tekmovanja zadnji na lestvi- ci, toda, s skupnimi močmi se bo to spomladi gotovo popravilo. Naša želja Je, stopiti na njihovo pot in skupno zako- rakati proti vrhu, VESNA JELOVŠEK Laško, Aškerčev trg UREDNIŠTVO: Zanimivo in spodbudno hkrati: o celj- skih nogometaših piše mlada Laščanka, In naš predlog: icaj, ko bi nogometaši sami spregovorili, tudi v tej ru- brild Novega tednika, o svo- jem položaju, problentih, na- črtih! Vabimo! DIM NA POKOPALIŠČU V sredo, 1. novembra, smo počastili spomin tistih, ki ao darovald življenje za na£ lepSi Jutii. Veliko ljudi Je obiskalo tu- di pokoiJ^išče v Šentjurju. Toda, nad delom pokopališča se je valil smrdeč oblak di- ma, ki ga je povzročalo go- renje v jami za odpadke. Tisti, ki so bili na poko- pališču že dan prej, so lah- ko že proti večeiai opazili gorenje odpadkov. Kot je znano, je te odpadke zažgal delavec Komunalnega podjet- ja v Šentjurju. Po čigavem naročilu? Kajti, menim, da bd do tega ne smelo priti! Zato sprašujem, kako je mogoče, da Komunalno pod- jetje v Šentjurju temu vpra- šanju ni posvetUo ustrezno poziomost? Dim je namreč onesnaževal ozračje in oko- lje. Skratka, nihče, ki je pri- šel prvega novembra na šentjursko pokopališče, ni bii vesel smrdečega dima. Kritik zavoljo tega je bilo veliko na vsakem koraku. Menim, da je že čas, da Komunalno podjetje v Šent- jurju prouči možnost pri- mernejšega odlaganja odpad- kov na pokopališču. Lahko bi ob robu pokopališča po- stavili kontejner, staro, do- trajano jamo za odlaganje odpadkov, pa bi morali za- suti. Tal»3 bi tudi prispevali k lepšemu videzu okolja. Prav bi bilo, če bd ta problem r^ili vsaj do 1. no- vembra 1979. leta, da bi obi- skovalci pokopališča ne bili izpostavljeni »dimljenju«. BOGDAN PODPLATAN Šentjur, Ljubljanska 21 UREDNIŠTVO: Glede na dogodek je zapis seveda za- mujen, zaradi predloga, ka- ko rešiti vprašanje, pa ne. In če bi šio samo za to, da bi odlagališče odpadkov re- šili vsaj do prvega novem- bra prihodnjega leta, je to- rej časa več kot dovolj. Me- nimo pa, da bi laliko šent- jursko Komunalno podjetje to uredilo že dosti prej, da ne zapišemo takoj. Sicer pa vas, spoštovani tovariši pri Komunalnem podjetju v Šentjurju prosimo, da nam napišete, Isaj menite na ob- javljeno pismo in predlog njenega avtorja. Ze v naprej, hvala za odgovor. VAŠKA IDILA Na vasi je običajno vsak lastnik zemlje tudi gojitelj nekaterih živali, ker pač sodi eno k drugemu. Tega pa, ka- že, ne razumejo nekateri mladoletni lovci v Rušah pri Petrovčah, ki si z zračnimi puškami izbirajo za tarče kar kokoši. So pač bolj mir- ne od preplašenih vrabcev. Oe hoče potem lastnik ob- streJjeni živali skrajšati mu- ke, jo mora pač pokončati. Nehote se ob tem poraja vprašanje, kako je mogoče, da starši vse to dovoljujejo? K, A. R. UREDNIŠTVO: Pismo ni anonimno. Zato ga tudi ob- javljamo. Kaj če bi se oglasU nekdo od staršev otrok teh mladih »lovcev«? Nagrajenca: Olga Hočevar, Polzela — Tamara Vidic, ška Slatina Lestvici sta na sporedu vsak torek In E>etek ob 17.15. Pišite nam na naslov: Novi tednik Radio Celje, Trg Vsakič nagrada mala plošča. Mojmlr Sepe: » Na radiu bo treba vrteti več šansonov!« Elda Viler: »Ce ne bomo kaj storili, potem je ves i zaman!« ELDA, MARJANA IN MOJMIR Šanson da - tod/ šansonov ne znamo prh Dejstvo je, da si tudd šan- soni utirajo pot v naši za- bavni glasbi. Se pred nekaj leti so pri nas v tej glasbe- m zvrsti prednjačili v Zag- rebu, zadnje čase se vse bolj uveljavlja tudi pri nas. Lan- skoletni prvi poskus v SLG CTelje je dokazal, da vlada med ljudmi kar precej za- nimanja za šansone. Navdu- šeni smo bili, tem bolj, ker smo upravičeno upali, da bo- do svoje mesto pogosteje našli od takrat dalje v ra- dijskih glasbenih oddajah. Zal smo se krepko zmotili. Le redkokdaj slišimo na ra- diu kakšen domač šanson. Kaj menijo o tem tisti, ki so s šansoni »neposredno povezani«. Za mneije smo povprašali Mojmira Šepeta, Eldo Viler in Marjano Der- žaj, MOJMIR SEPE: »Dejstvo je, da so šansoni namenjeni ožjemu krogu poslušalcev, ti- stim pač, ki jim ni dovolj le enostavna popevka s še enostavnejšim besedilom. De- jansko šansone posluša mal- ce bolj zahtevna publika. Je pa tako, da si ljudje pod šansoni predstavljajo nekaj strašno kon^liciranega. Oseb- no pa menim, da je lahko šanson tudi čisto enostavna popevka, ki pa ima seveda zahtevnejši tekst. Res je, da na radiu vrte premalo šan- sonov. Lanskoletne na pri- mer, smo i>osneli šele tri mesece po koncertu v celj- skem gledališču. Zlal M na vodjo le en studio, t more pogoltniti vse naše bene produkcije. Prep sem, da bo letos bolj bomo lahko na radiu p šali več tovrstnih zadev, cer pa bi bilo škoda i denarja, ki ga vlagamo Skoda so besede o tem približamo šansone širi krogu poslušalcev. Ljudj stajajo vedno bolj zab in se ne zadovoljujemo v tolikšni meri le z en« nimi popevčicami. Ljud treba primemo vzgajati. ELDA VILER: »Saj,' sih se mi zdi že vse ^ malce neumno. Priznani niki se trudijo, sklad se trudijo in tu^ mi I da bi stvar naredili ta kot. je treba, ko pa se šamo, kje smo z našim sonom, potem moram da smo na tem področju redili majhen korak ni Pridemo na oder, odpo, v treh, štirih minutah i se priklonimo in konecj radiu šansonov tako ali skoraj ne vrtijo. Po i strani spet pa vedno i govorimo, da publika ni zetna zanje. Saj tudi ne re biti! Ob takšnem deli ne. Letos sem pela šaa v Opatiji, Celju in pre teden na zagrebškem valu. Rada jih pojem, te pri njih lahko pevec razda se. Ne le kot P tudi kot posredovalec 1 )ana Deržaj: »Za pevca tellko priznanje, ko mu njo izvedbo šansona.^ r ljudem • Je pa žal tako, da se *> od šansonov ne da ži- ^ Ali ne bi bilo morda ko hi zai>ela kakšno "tao komercialno pesmi- 8 katero bi prišla na ifae lestvice?! Mnogokrat Prašujem o tem, pa ved- ®iova ugotovim, da ne zadovoljna, če bi na ^ih pela le enostavne Mi moramo dati sebe kaj več, kaj bolj «ga. Sama se nikdar ni- ■ navduševala za enostav- ^ri. Morda res na svo- bodo, toda žal mi ni.« ^ANA DER2AJ: »Ved- sem srečna, ko ml ?®Jo, da pojem kakšen I®*!. Mislim, da je to za l^a pevca izredno priž- ig' R^ia sicer ne poslu- ttffiogo, toda če ga že potem o kakšnem ni ne duha ne slu- ^ škoda saj so včasih ^ aktualni, že po bese- ^ Seveda je to čisto ne- ^gega kot popevčica. da so si šansoni pri- svoj prostor v Dne- *^enske zabavne glasbe ^ korak naprej, treba ^ še mnogo napraviti. ^ bi poslušalce p>osiIje- ^ njimi. Malce večkrat ^ jih vendarle morali saj bi le tako prido- ''^ji krog poslušalcev. JI® so bili zmeraj dov- ^ dobre stvari.« [^o: JANEZ VEDENIK Pobo: EDI MASNEC Čeprav se je v zadnjem času že močno ohladilo, je kotiček ob Savinji v Mozirju Že vedno privlačen za popoldanske sprehode. Tudi zaradi jesenskih barv, zaradi pri- jetnega okolja, ki ga je v ta svet prinesla zlasti jesen. Foto: MB CELJE: NOVO PRI »ORNOVI« Te dni je kolektiv gradbene^ in obrtnega podjetja Obnova v Celju do- bil novega direktorja. To delo je nam- reč doslej lep čas kot vršilec dolžno- sti opravljal Franc Kragl, ki je zdaj prevzel obveznosti vodje tehnično-ko- mercialne službe. Za novega glavnega direktorja delovne organizacije pa je bil imenovan dipl. inž. Milan Uranjek, ki je bil pred tem član kolektiva EMO. -an CELJE: SEMINAR NA GIMNAZIJI Kulturno življenje na gimnaziji t Celju vse bolj raste, saj razredi kar tekmujejo med seboj z raznimi pro- slavami in kulturnimi prireditvami, pa tudi z razrednimi listi. Da bi bile te prireditve, ki zirastejo na dijaških zeljnikih še boljše, bi morah dijaki imeti več znanja. Tako se je porodila zamisel, da bi organizirali seminar, ki naj bi iztekal 12 tm- v obliki preda- vanj. Svoje sodelovanje so med dru- gimi obljubili tudi Jože Volfand, Ivan Seničar, Igor Lampret itd.... Seminar bo vsekakor zanimiv, saj bo obsegal predavanja o gledališču, o sceni, o pro- slavah, o pisanju in še o čem. Zamisel se je pojavila prvič na tej goU, glede na tematiko vsaj. Znanje pa, ki si ga bodo mladi kulturniki tako pridobili, bodo s pridom lahko upora bild tiKii v svojih krajevnih skupno- stih, kjer mnogi aktivno sodelujejo. MAGDA TRATNIK STORE: CELODNEVNA SOLA v štorah imamo celodnevno osnov- no šolo. Vanjo so vkljiičeni učenci od prvega do petega razreda. Pouk je kva- litetnejši, tudi bivanje v njej je prijet^ nejše. Dopoldne imamo največkrat po šti- ri ure pouka. Po njem je rekreativni odmor, kjer se malo razgibamo. Sveži gremo delat domače naloge, ko ima- mo samostojno učenje. Vsi smo že lač- ni, zato hitro odidemo v jedilnico. S polnimi želodci gremo v učilnico, kjer imamo prosti čas. Pri njem se lahko učimo, beremo, igramo itd. Navadno imamo za prostim časom Se kakšno redno uro ali pa samostojno učenje. Skoda, da celodnevna osnovna šola ne velja za vse učence od prvega do osmega razreda. Seveda, imamo pre- malo pcrostora, razen tega nekateri raz- redi sploh niso primerni za pouk, saj se učenci stiskamo v premajhnih učil- nicah. Upamo, da bo s prizidkom mar- sikaj boljše. ROLANDO KRESNIK ŽALEC: SMUČARSKI SEJEM Smučarski klub Žalec bo priprava od 17. do 19. novembra v špootnem parku v Žalcu tradicionalni smučar- ski sejem nove in rabljene smučarske opreme. Na sejmu bodo prodajala op- remo Nama, Savinjski magazin, Toper in Elan. Člani Smučarske zveze Slo- venije bodo lahko opremo kupili 10 od- stotkov ceneje. T. TAVČAR ŽALEC: MLADINSKA POLITIČNA SOLA V žalski občini so že v preteklem obdobju organizirali za mlade več iz- obraževalnih tečajev, seminarjev itd. Od 20. do 24. novembra letos pa bo mladinska ix>lijtična šola, ki jo priprav- ljata Občinska konferenca ZSMS in Delavska univerza v Žalcu prav goto- vo tista oblika idejnopolitičnega izob- raževanja, ki bo v mnogočem prispe- vala, da bodo mladi še bolj aktivno posegli v rasrvoj našega samoupravnega sistema. MARIJA SIRJE: SKORAJ POZABLJENO Marija Sirje nad Zidanim mostom leži na lepi planjavi, na višini okoh 450 metrov. Ima približno petnajst hiš, cerkev s pokopališčem in graščino. Mimo vodi planinska pot na postojan- ko Kopitnik (914 m), ki sodi v Za- savsko transverzalo. Ljudje se ukvarjajo s poljedeljst- vom, mnogi pa so zaposleni kot želez- ničarji v Zidanem mostu ali pa dela- jo v cementarni oziroma v kolektivih v Radečah. V bivši graščini stanujeta dve dru- žini, poslopje je le deloma vzdrževa- no. Od tod hodi v šolo v Zidani most in Radeče dvanajst otrok, ena pa je dijakinja pedagoške gimnazije v Celju. Precej dolga pot za otroke. Cesto so pomagali delati vaščani, ki jo tudi vzdržujejo. Čudno pa se jim zdi, da pri vzdrževanju ne sode- luje Kmetijska zadruga v Lažkem, ki prav tako koristi to pot. Pred vojno in nekaj časa po njej Je bil tu žvipnik — partizan Jože Smon. Zdaj je to lepo naselje pozabljeno, če- prav bi ga zaradi lege in vsega dru- gega kazalo obiskati. Vsekakor lep iz- let! STANKO SKOCIR STORE: SMUČARSKA OPREMA V Štorah ostajajo zvesti tradiciji tudi glede organiziranja sejmov rablje- ne smučarske opreme. Dosedanji sejmi so uspeh 4n zakaj ne bi tudi letošnji! Tembolj, ker bo organiziran pod stro- kovnim vodstvom. Zato pri prodaji ali nakupu ne bo posebnih težav, se- veda, če se ne bo zatikalo pri cenah. Sejem rabljene smučarske opreme bo danes, v četrtek, od 14. do 17. ure v telovadnici na Lipi. Občinska konferenca Zveze komimistov iz Žalca in Delavska univerza iz Žalca sta spet organizirali ob- činsko politično šolo, ki je razdeljena na dva dela. Prvi del izobraževanja se bo zaključil v soboto, drugi del pa bo trajal od 27. novembra do 1. decembra. Pre- davanja potekajo v učilnicah delavske univerze in so, tako so nam povedali slušatelji, izredno dobro pri- pravljena. Na njih obravnavajo temeljne teoretično metodološke značilnosti, revolucionarni smisel ter te- meljne kategorije marksizma, velik del izobraževanja pa je namenjen tudi aktualnim družbenopoUtičnim te- mam. Sicer pa si kar preberimo, kaj so nam povedali nekateri slušatelji. DRAGAN BOJINOVIČ: »Delam v šempetrskem SIP in sem že dve leti v Sloveniji. Dobro sem se vldjučU v življenje in de- lo tu, zato mi bo ta šo- la precej pomagala za nadaljnje delo. O preda- vateljih vse najboljše! Morda bi nam lahko več časa puščali za razgovo- re, ampak umik je tako natrpan, da je to skoraj- da nemogoe. Menim, da bi šola morala trajati dlje časa in da bd lahko več pozornosti namenjali manj znanim temam, manj pa stvarem, fcl jih poznamo, o katerih smo se učni že t rafidičnih šolah.« MILOg RADELJIC: »De- lam v tekstilni tovarni v Preboldu. Prav v tej šoli sem se še enkrat prepri- čal, da ljudje nekatere stvari premalo poznamo, marsikaj pa tudi pozabi- mo. Takšnih oblik izo- braževanja bi moralo biti več, zajeti bi morale šir- ši krog ljudi. Prepričan sem, da bom v šoli pre- cej pridobil, kar ml bo vse koristilo za angažira- no delo za naprej. Malce več časa bi morali preda- vatelji puščati za razpra- ve, ker pa to ne gre, bi morala politična šola tra- jati nekaj dni dlje.« SONJA SUPANCIC: »Sem iz tovarne nogavic na Polzeli, na osmem kon- gresu Zveze sindikatov Slovenije pa sem bila iz- voljena v republiško kon- ferenco Zveze sindikatov Slovenije. To je vsekakoir obveza, ki zahteva precej dela, ki ga pa je nemo- goče uspešno opravljati, če človek ni dovolj izo- bražen. Mislim, da bom v tej politični šoli precej pridobila, saj so preda- vanja in teme izredno za- nimive, še bolj pomemb- no pa je, da nam jih pre- davatelji znajo približati na izre^o zanimiv način. Skoda le, da šola ne tra- ja dalj časa.« ŽIVO PECOVNIK: »Ur- nik je dokaj natrpan, gre pa za zelo zanimive teme, tako da nam sploh ni dolgčas. Po navadi nam ostaja premalo časa za rataprave, saj se mi zdi, da lahko človek prav s takšnim načinom dela največ pridobi. Prav je, da smo poslušali tudi pre- davanje o kulturi. Zdi se mi namreč, da temu na- menjamo pri nas vse pre- malo pozornosti. Pozab- ljamo namreč, da le tudi kultura sestavni del na- šega vsakdana. Predava- nie, ki ga je imel Štefan žvižej, je bdlo izredno zanimivo.« Besedilo: JANEZ VEDKNIK Poto: TONE TAVČAR strair — NOVI TEDNIK Št. 45 — 16. r>ov£rT>be5i_ IZ PISARNE UJV CELJE padec klasičnega kriminala Oh zadnoom srečanju v pro- Sitoriai UJV Celije, kjer so predsta-vnikd njihovih služb seznanim predsitavniike javnih občil o njihovem devetmeseč- nem deliu je bila izrečena os- rednja niit, da so varnostne raamere pri nas dobre, to pa velja tudd za delo celjske UJV. Na tem področju je bilo veliko storjenega, zato tudd solidni in ohrabrujoči reajultati. Kljub temu pa se je tako kot vedno tudd po- javilo nekaj vamostnih prob- Jemov, o katerih je govoril načelfiik UJV Celje Janez Paul: »Imeli smo nekaj primerov pisem (verižna igra) z »ža- lostnum« koncem. Imeli smo nekaj primerov, da so bili pomembnejši objekti slabo vairovani in diostop do njih ter njihovih »vvsebin« izjem, no lahek. Najboljša tudd ni čuvaijska služba, ki ni služba za reševanje »socialnih« in drugih neugodndh primerov ljudi, ampak služba izjemne- ga pomena. To službo mora- jo opravljati ljudje, ki so za to po vseh vidikih sposobni. Ugotovild smo tudd, da mar- sdlkje denar ni dobro varovan in da 90 ljudje prišli prija- vit krajo denarja, ker so »poBabiHi«, kam so ga zalo- žili. S kupnimi močmi smo ga seveda našli. Imeli smo tudi pojave pdsan^ia pvarol zo- per Cinkarno. Takšm meto- da nI v skladu z naš-m si- stemom, saj imamo za od- prav-ljanje napak ali izpoved mnenj drugačnejše, demokra- tičnejše poti. Bilo je tudi ne- kaj pobegov po storjeni pro- metni nesireči, kjer pa gre za človeško srčno kulturo. So pa takšni pobegi brez smisla, saj vse odkrijemo pa čeprav je včasih potrebno več časa in dela. Opaženih je bilo tudi nekaj primennov nezsadovolj- stev ob izplačilu osebnih do- hodkov v posameznih orga- nizacijah združenega dela, 1-."T pa je tudi šlo bolj za nepravilno tolmačenje, ka je rodilo jez*3.« Matko Kosi: »V letošnjem letu v prvih devetih mesecih bedežimo precejšen padec šte- vila klasičnega kriminala in to kar za 693 primerov ali 16 %. Ta padec števila kaz- nivih dejanj je posledica ne samo dela na oda^vanju kaz- nivih dejanj, temveč tudi šir- še zastavljenega programa vseh, ki so se na področju družbene samozaščite uvelja- vili in vključili. Veliko nam pomagajo občand in lahko re. čem, da je to sodelovanje vedno boljše.« Tudi Matko Kosi je ome- ni! nekaj primerov ali prob- lemov ali »odprtih ran« s področja, kjer s sodelavci največ dela. Tako je omenil, da je raziskana komajj polo- vica vlomov. Med 327 nera. aiskanimi vlomi j'ih je kar 120 neraziskanjih vtomov v letošnjih desetih mesecih v osebne avtomobile. Ljudi pri- vlačijo v avtu »razstavljeni« predmet.! (fotoaparati, radio- aparati, kamere, denarnice, dokimienti itd.) in ziato vlam- Ijajo. Zanimivo je, da pa pravzaprav v avto ni noben piroblem vlomiti, saj je kar 90 0/0 avtomobilov bilo odpe- Ijanih v nezaklenjenem sta- nju! Tu so kraje v bivalne prostjore, vikende na osame- lih krajih, sdttbo zw varovan je družbenega premoženja pri gradbenih podjetjih, »črno« zaposlovanje delavr<»v, zraven sodi tudi ponarejanje razmih spremljajočih dokumentov itd. Na področju gos.i)odairskega kriminala beleždjo letos 13 primerov manj, kot lani v istem obdobju. Se vedno so pone^'«^be, zlorabe, ponever- janje listin, »razmetavanje« s sredstvi... Vse bolj se uve- ljavljajo člani delavskih kon- trol, ki prihajajo k nam tu- di po nasvete, nam ixwnagajo, skupaij rešujemo probleme. To ^odelo^'anlje bo treba še poglobiti! Milijonskih tatvin ni, ker se denar v glavnem le pvče itd. Na sliki: Prve tri desetine so prejele lepe pokale. Od leve proti desni: Riidi žohar, Silva Jošovc in Jože Jošovc. T. Tavčar UBOJE pokrovitelj je keramična industrija liboje že v prejšnji številki No- vega tednika smo pisali o obširnih pripravah za letoš- njo, zdaj že šesto, revijo na- rodno zabavnih ansamblov, ki bo 25. in 26. novembra v Domu Svobode v Libojah pod pokroviteljstwm' Kera- mične industrije Liboje. To- krat lahko s posebnim vese- ljem napišemo, da so se pri- javili tudd gostje iz Italije in to iz števerjana, ansam- bel Lojzeta Hledeta. To je tistega, ki vsako leto pripra- vi števerjanski festival do- mače glasbe. Med prijavljen- ci pa je tudi ansambel Vikd- je Ašiča iz Celja, ki je do- slej nastopil že na vseh re- vijah, izjema je bila samo druga, kjer pa je bil izosta- nek upravičen. Skupno število prijavljenih ansamblov se je tako povz- pelo na šest.indva.ii?et, kar je nov rekord. Ta številka pa bo še večja, saj bodo nasto- pili tudi fanfaristi godbe na pihala pod vodstvom Franca Kovača, domači pevski zbor, dva oz. trije igralci na sta- rem ljudskem instrumentu citrah in igralec SNG Volo- dja Peer. Revija bo dva dni s tremi koncerti in eno brez- plačno matinejo za mladino. Sobotni koncert se bo začel ob 18. uri, nedeljska pa ob 15. in 18., popcoldanska ne. deljska matineja pa ob de- vetih. Brez dvoma bo liboj- ska revija eno največjih in tudi najpomembnejših sre- čanj nadaljemlcev narodne glasbe v instrumentalni in vokalni iz\'edbi. Predsednik pripravljalnega odbora Dar. ko šuler je povedal, da so vstopnice že v prodaji in to vsak dan v keramični. Letos bo organizator tudi prvič priprarv^il značke (izdelal jih bo Janko Melanšek iz Žalca) za vse udeležence pa tudi poslušalce. Pripravljen bo tudi tiskan program, pri- pravljeno pa lx) še marsikaj drugega. Transparenti, zasta- ve, panoji, plakati in veselje, da bo tudi 6. revija narodnih ansamblov v Libojah pravi praznik vreden ogleda in pri- shiha. Zbrali se bodo ansam- bli z vseh vetrov od Globas- nice in števerjana v zamej- st\ai pa do Prevali j, Izole, Brežic, RogaSke Slatine, Voj- nika, Celja, ža^cn---- TONE \TR.ABL nmm ugah^e: tdf v na-še uredništvo jc prispelo gtirina.fst rešitfv nagradne u^an. kr, ki smo jo postavili v oddaji l;opel(lnr z vami v soboto, 4. novembra na našem radiu. Hešitev uganke se glasi: Teden do- mačcga filma. Izžrebali smo tri nieil viml, ki ste uganko pra- vilno rešili. Prejeli boste lepe nagrarte, ki vam Jih bo namenilo trgoviiko podjetje NAMA iz Žalca. I. nagrado, darilni bon ta ."»00 dinarjev, prejme SASA GMAJ. NER, Cesta v Šmartno 4, 63?li Vojnik. H. nagrado, bon za 300 dinarjev, prejme ERIK Z.UvOSEK, Kei-snikova 6, 6:m;00 Celje. III. nagrado, darilni bon t.h 200 dinarjev, prejme M.AIUJA \RIS70VMlv, Petrove« 97/a, 63.301 Petrovče. Nagrajt-nci laliko dvignete darilne bone v tajništvu NAME /.alec, kot dokazilo pa priložite tole objavo in osebno izkaznico. Vsem nagrajencem tudi naše čestitke! Tudi vi, ki ste šolske klopi že zdavnaj pustili za seboj in pridno služite svoj kruh, - si lahko to pre- berete. Morda zato, da boste spo- znali, s kakšnimi problemi se uba- da bodoči maturant gimnazije. Ko je po vseh mukah in zaprekah le nekako pricapljal do zadnjega let- nika in se trese samo še pred ma- turo, je nenadoma konec lepih sanj. Nenadoma te začnejo obdelovati, da se moraš odločiti, kam po ma- turi. Toda ti nimaš idej. Zato ti lepo postrežejo s predavanjem, vendar postaneš samo pesimist. Iz- veš namreč kruto resnico, da jih od vseh vpisanih na ljubljansko univerzo pride v tretji letnik samo 69"/*. Ostali so matirani že prej in nekaj se jih usmeri na drugo fa- kulteto, nekaj jih čisto opusti štu- dij, nekateri pa ponavljajo letnik. Kaj torej storiti? Pravijo, da je najpomembnejše izbrati smer, ki te zanima, čeprav v začetku niso vsi predmeti taki, kot bi si želel. Iz te- ga sledi, da moraš včasih stisniti zobe in trdo delati, da prideš na- prej. Tu se pokaže kakšne so tvo- je delovne navade. Zagrozili so nam, da tam ni prostora za tiste, ki se učijo vsak teden dvakrat, ali za tiste, ki mislijo, da je njihov IQ na vrhunco in jim učenje sploh ni potrebno. Za velik osip je krivo tudi novo okolje, v katerem se nenadoma znajdeš. Tu ni očkov in mamic, ki bi pazili nate in kaj hitro pozabiš, kaj naj bi bila tvoja naloga. Seve- da najprej iščeš kot, kamor bi po- ložil stare kosti, nato se pri vpisu na »faks« srečaš z raznimi admini- strativnimi težavami in če vse to prebrodiš, lahko začneš odkrivati novo življenje. Pa nikar se ne za- ljubite, baje tudi to vpliva na vašo delovno vnemo. Sedaj lahko do februarja pre- mišljujete, katero fakulteto boste na informativnem dnevu počastili s svojo prisotnostjo. Pa nikar ne mislite, da boste tam izvedeli vse. Torej, dragi sotrpini! če še ved- no ne Veste, kam, vam lahko samo svetujem, da obiščete Zavod za za- poslovanje in tam malo poklepeta- te s psihologom. Morda vam bo to vsaj malo razsvetlilo temo v glavi. Ali pa se boste nazadnje odločili za enega izmed desetih poklicev, če- prav jih je čez sto! Pa kaj, ko se nihče ne potrudi, da bi nam jih predstavil. TATJANA PODGOR.^EK. it 41 — iwmbf MOVI imm — 9/lrm ff Ifsrfnka Plevčak: »Prodaja t HaBU nenehno narašča, i^iri- ^ 00 bomo!« Dane Seoič: »Beograjska banka t Žalcu je oj/ravičila »bsioj.« Utenka OS »Peter šprajc Jur« to Žalca Polona Žnidaršič je I^^stavila svoj kraj Oan SIX; Celje Matjaž Ar. •enjug, v mornarski obleki je prLšel naravnost od Kurb. harmonikar Is Peirovi Novi VeseU Ubojčanl Vokalni kvintet Horjana Lesjaka Polnočni kavboj — Ivo Mojzer JAVNA RADIJSKA ODDAJA prijetnega vzdušja ne bi bilo tudi brez beogradske banke Javno radijsko oddate, ki smo jo v soboto zvečer pripravili v žalski Nami, sta omogočila Beograjska banka iz Žalca ter seveda TOZD Nama Žalec. Pa ne le javno radij- sko oddajo, temveč tudi martinova- nje, ki je balo potem na vrsti. Od- več je poudarjati, da so Žalčani preživeli vesel večer. Tudi zaaradi množice nastopajočih, ki so od sebe dali prav vse. Kako je potekal spo- red, seveda vedo tudi številni i>o- slušalci Radia Celje, mi pa smo malce tudi opazovali, razgovarjaU in poslušali. Pa si preberite nekaj »drobtinic« s sobotnega večera. Naša simpatična napovedovalka Cvetka Zagodetova je pred oddajo ves čas tožila, kakšno tremo, da ima. Zato, ker če Žalčanka in zato, ker sta na prireditev prišla tudi mama in ata. Morda so prav ta dejstva vplivala na to, da se je Cvetka ponovno izlcazala. Pri napo- vedovanju seveda. S to trditvijo se strinja tudi moški del občinstva ... Ansambel Veseli LibojčanI, ki ga vodi lleri Kuzma, se je predstavil v novi zasedbi. Saj ne gre zato, da ne bi imeli česa pokazati, je tožil vodja ansambla, ampak ljud- je naj vedo, da še vedno obstoja- mo. če bodo to vedeli, potem jim bo tudi jasno, da bo revUja doma- čih zabavnih ansamblov v Libojah tudi letos. No, Veseli Libojčani ig- rajo že več kot dvajset let. če bodo toliko časa tudi v novi zased- bi, IX)tem jim zares gre vse prizna- nje. Sploh še, če bodo v nasled- njih letih posneli kakšno ploščo. Ta bi bUa prva ... Najbolj utrujeni so bili Vokali .s pevko Majdo Centrih, ki so pred oddajo spremljali tudi mlade pev- ce na posebni prireditvi v dvora- ni KK Hmezad. Priznati moramo, da se jim utrujenost na ponovnem nastopu sploh ni poznala. Vokali so pač Vokali in dokler bodo takš- ni, jim gre vse prizmanje. Direktor ekspoziture BB v Žal- cu Dane Senič je pred oddajo pred- lagal našemu-novinarju Janezu Ve- deniku naj bi razgovor z njim po- tekal na pod v šali. Tako je tudi bilo in iskreno upamo, da številke, ki jih je povedal o poslovnih uspe- hih banke niso bile Izrečene na pol T šaai... Pravzaprav smo v to pre- pričani, dft n« tx> kaj narote. Nagrade za oddajo so tokrat pri- spevali Juteks iz Žalca, Novi ted- nik in hkovnik Adl Arzenšek. Pro- gram je bil tako natrpan, da igre nismo mogli izpeljati, pa jo bomo na eni izmed naših naslednjih od- daj. Krožnik Adija Arzenška (je lep. Ljubitelji umetnosti pogr^jo le vrvico, na katero bi ga laliko obe- silL • F^ je pomočnica direktorja TOZD Nama Žalec Marinka Plevčak pove- dala, da se je prodaja v Nami v letošnjih devetih mesecih povečala v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta za 45 odstotkov, se je zaslišalo glasno ploskanje. Baje je prvi pričel ploskat direktor vele- blagovnice Dolfe Naraks. V oddalji so nastopili tudi otroci, ki so zmagah na popoldanski pri- reditvi v petju popevk. Peli so tako, da se slovenski zabavni glasbi za- res obetajo lepši časi. Tako je me- nil tudi napovedovalec Fonza Ku- mer, pevec Ivo Mojzer pa se je ob tem grenko nasmehnil, pa če- prav se njemu ne bi bilo treba. Malce čudno pa je le, ko otroci prepevajo na primer Ko me osva- jaš. Ali pa tudi ne. Majda Sepe na primer poje RINGA RINGA RAJA. Realizator oddaje Tone Vrabl je tudi tokrat svojo zadolžitev opravil tako kot je treba. V veliko pomoč sta mu seveda spet tehnik Dušan Pe- tek ter organizator oddaje Bojan Batistič. Kako se je izkazal foto- graf Tone Tavčar, pa presodite sami. Presenetil, v poeitivnem smislu se\'eda, je vokalni kvintet Florijana lisjaka. Prav je, da naštejemo še ostale pevce. Ti so: Zlatko Krčmar, Karel GojznUtar, Marjan Lebar in Dušan Žolnir. Predvsem moški del občinstva je bil zadovoljen tudi z nastopom Ve- selih Hmeljarjev. Ni treba poudar- jati, da zaradi pevke Vide Veligov- šek. Doma je iz Šempetra, ostalih podatkov, pa ne bi navajaU. Ce koga zanimajo, potem... Ne bo pa od- več, če vam povemo, da bo trud zaman. Da ne bo zamere, naštejmo še ostale člane ansambla: vodja je Vili Ograjenšek, tu pa so še Ivan Zalokar, Pavle Knez, Ludvik Kos ter pevec Jože Rogelj. Na prireditvi so bili tudi mnogi predstavniki žalskega družbenopoli- tičnega življenja. S spisom učenke Polone Žnidaršič o Žalcu so bili iz- redno zadovoljni. Član SLG Celje Matjaž Arsenjug je Žalec predsta- vil še nekoliko drugače. Upamo, da so tudi z njim bili zadovoljni. Besedilo: JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAVČAR Vcceii hmeliarjl 16. stran ~ NOVI TEDNIK St. 45 — 16. novembei^ Ob zaključku prireditve so vsi nastopajoči ob spremljavi ansambla VOIvALI, ki jiii je dobro spremljal vso prireditev, zapeli skupaj PESEM MLADINE. PRIREDITEV »PESEM IN MLADOST« v žalcu je nastopilo 38 mladih pevcev zabavnih melodij IN TI IN JAZ IN VSAK OD NAS. ROJENI V VELIKI TA ČAS, POGUMNO STOPAMO NA PLAN, KO NASE JUTRO RASTE V DAN. Tako ix)je refren skladbe Pesem mladine, fci jo je prav za to priredi- tev napisala Meta Reiner teor uglasbil Marjan Kozmus in ravno tako so sto- pali, v soboto popoldan na oder dvo- rane KK Hmezad v Zakni, mladi pev- ci in pevke zabavnih melodij na pri- reditvi »PESEM IN MLADOST« 38 pio- nirjev in pionirk iz raznih osnovnih šol žalske občine ter trije gostje izVa- ražddna so kot solisti, v duetAi in cek) kvartetu predstavili 28 jugoslovanskih popevk, ki v tej izvedbi morda niso vedno izzvenele preveč ubrano, zato pa je bil nastop toliko bolj prisrčen. Čeprav so organizatorji te priredit- ve, to je Zveza kulturnih organizacij 2alec in žalska Svoboda, pK>vabili k sodelov£inju tudi druge osnovne šole sosednjih občin se ni žal nihče od- zvad temu vabilu. Vsekakor bi morali pedagogi glasbene -vzgoje razmisliti o nekoliko boljšem medsebojnem sode- lovanju, saj taka srečanja poglabljajo odnose med mladimi in porajajo nova prijateljstva. tekmovanje ali samo revija Organizatorji prireditve PESEM IN MLADOST so se zares i>otrudili, da bi vse potekalo brez zastojev in na- pak, kar jim je skoraj uspelo. Zal niso pripravili tiskanih programov pri- reditve, kar bi prisotnim v dvorani omogočilo boljše spremljanje priredit- ve. Še posebej pa je vprašljiv tekmo- valni značaj te prireditve. Ali res mo- ramo že med mladimi, ki komaj sto- pajo v svet realnosti, ustvarjati vzduš- je medsebojnega prestiža tudi na tem področju, ko je tega dovolj že na šport- nih in drugih prireditvah. Ta prireditev vsekakor mora osta- ti v taki ali celo širši obliki in kot je izjavil Marjan Kosmus, član organiza- cij^ega odbora, mora težiti k večji kvaliteti, kar bo zahtevalo tudi neko- liko bolj določen ali usmerjen pro- gram. nekateri zares presenetili Težko je na splošno ocenjevati kva- liteto nastopajočih na prireditvi PE- SEM in mladost, ker je od posamez- nika do posameznika zelo nihala. Opaziti je bilo, da so nekateri na- stopajoči izbrali pretežke popev- ke, ki celo izkušenim pevcem za- bavne glasbe delajo težave. Mentorji na osnovnih šolah bi morali bolje oceniti pevske zmogljivosti posamez- nih pevcev in jim predlagati popevke, ki so primerne njihovim glasovom. Vsekakor pa bomo o nekaterih pev- cih, ki so nastopili v soboto še sliša- li. Tu velja omeniti Andrejo Zakon-j- šek iz Žalca, pa gostjo iz Varaždina, Jasno Lukavečki, ix>tem Brigito Halu- žan iz Griž, Darjo Tavčar iz Prebol- da in še bi lahko naštevali posamezne talente, ki so zares presenetili s svo- jimi nastopi. Čeprav je strokovna komisija, ki so jo sestavljali prof. Tanja Cehner, Blaž Lukovečki in Marjan Kosmus, proglasila pet najboljših nastopajočih, jih na tem mestu ne bi posebej iz- dvajali, lahko pa jih boste poslušali ob sredah popoldan na Radiu Celje. Fotc^rafije: T. TAVČAR Tekst: F. Pungerčič Andreja Zakonjšek, stara 10 let, iz 2alca je zapela Mojo pesmico tako dobro, da je morala nastopiti še en- krat na JAVNI RADIJSKI ODDAJI r NAMA Žalec, kjer ,)e požela buren aplavz vseh prisotnih. Gostja iz Varaždina Jasna Lukavečid je tudi morala na.stopiti v Nami, Icjer Je še enkrat zapela zelo zahtevno skladbo LULU. POGOVOR S PLESNIM MOJSTROM DA BI SE PLESAL mlade je treba razumeti Simpatični belolasi možak, ki živahno vrti v rokah zdaj to, zdatj drugo dekle. Nasled, nod trenutek pa že krene h gramofonu., vzame v roke avočffuk in rarzJlage nove ples- ne figure. To je znani plesni mojster LudivJc Sknoočič. Za IX)^}ivo«r sem ga proedla v od- maru, ko je truma mladih obdeflcovalcev splošnega ples- nega tečaija vrela iz telovad- nice pri Partizanu, nova sku- pina za vaoe za maturantski ples pa je že čakala zunaj. Z na;smiehom na ustnicah mi je usodM, čeprav bd mu po dveh urah skakanja po dvo- rani gotovo prijelo nekaj mi- nait počitka. Nisiva imela veliiko časa za pogovor, pa sem vendar mar. sikaj zvedela o njem. Spoz- nala sem, da res izsredno lju- bi ples in glasbo, da razu- me mlad:.no. »Kakšna je bi- la pot do vašega polclica?« sem bila radovedna. In bese- de so mu stekle: »Pri Soko- lu sem se v mladosti ukvar- jal z gimnastiko, pa tudi s plesom, 2e takrat sem čutil izredno veselje do tega. S Pi- nom Mlakarjem s(v'a takrat skupaj vadila. Nato se je on usmeril v klasični balet, jaz "pa v družabne plese. V Grad- cu sem obiskoval plesno aka- demiioo in opravil končni iz- pit. Iz^Jdt za 100% profesio- nalca pa sem opravil tudi v Nemčiijd ki v Jugoslaviji.« Naj povem, da imamo v Slovendjji le dva profesional- na plesna mqjstra — mojstra Jenka v Ljubljani in mojstra Simončiča. Ta kljuib svojim 70. letom še vedno z zaiio- som uči — čez teden v Ma- riboru in ob sobotah v Ce- lju. »Vi ste toreij Mairiibarčan), »Ne. Roda! sem se na Ko» janskem, le v šolo sem hoeji v Miamiiboru.« »O, boneO ste le bolj nM kot mariborski,« se razveat, lim. »Seveda,« se zasniaj^^ nKaCzo dolgo pa že sploh ujj, te pri nas?« »Načpa>ej sem delal 15 let, L;iu.bljani. Takrat sem taDj ustanCf/Jl akademski piees^ klub študentov, v Maribon pa ploano Sols^ sekcijo, ^ Celjoi pa učim več kot 25 let.« Tu, pri Parti2aniu je ka, premaOhen aa plesj^ vaje, saj je plesalcev TOliito^ Ozvc^čenje je slabo, poleg t« ga pa mladi plesalci kar n». prej govore in mojstra « sploh ne sliši. Vprašala se® ga, kad meni o tem. »Pro storsika stiska je povsod. Kai se tiče (ne) dnscipline, nilai razunriem. To so maLiiraoU, čutiiuo se že bol(j svobodi* in tu prihaja na dan njih« temperament. Mladino mocaj znati razumeti in jo prav va diti. Sicer pa vedno delaa z idealizmom,« je povedai i ponovnim nasmeškom. »Lahko poveste kaj zanini vega s plesnih vavo pa je to, da so a mnogi, ki so se spomialS m plesinilh vajah, pot^ poroči H Se danes prihajatjo k mA ni cele družine.« In že odhiti nazaj med svo jlo mladino. Dunauski vaJčel^ angleški vailčefc, blues? Se| nd važno. Da bi le še dnf^ ptecsaH! MAGDA TRATNB ŠŠD Šolska športna društva v naši republiki s svojim širo- kim delovanjem dokazujejo množičnost, tu in tam se vraščaijo z delom selekcij v razvoj našega nriad-nskega vrhunskega športa, še pose- bej pa skrbe za razvajance sa- moupraivljajna na delega-tskih načelih. Pra jiia pobudo po ustaniovitvi obrtnega podjetja. Na polzeli so se odločali, stroje za pričetek obratovanja pa je posodil obi-tnik Emest Jelen. Ta je bil tudi pr\d upravnilt. Naslednje leto je v invalidskem mi- zarskem podjetju biLo zaposleno že štirideset delav- cev. Na začetku so najprej izdelovali spalnice, ki pa jiso bile povr&In&ko obdelane. Omeniti velja še izde- lovanje oken in vrat. Vsi izdelki so šli za obnovo fclikih jiigoslovanskili mest. Lesa je bilo takrat na polzeli in v okolici dovolj, pomembno pa je tudi to, (ja je bilo dosti kvaliliciranili mizarjev. Tudi v poliištveni industriji so izvolili prvi de- lavski svet leta 1950. Takrat so se odločili, da se bodo ukvarjali tudi z vrbopletarstvom. To naj bi bilo nekakšno dopolnilo mizaj-stvu. Kmalu so ugo toi\'iIi, da se temu programu ne obetajo kakšne po- jebne raz\'ojne možnosti, zato so ga oipvL&tili. prelomnica — leto 1954 I..eta 1954 je bilo 2iaposleno že okrog sto delavcev. Po tem lotu so pričeli izdalovati furnirano in nefur- nirano pohištvo za izvoz. To je tudi prva prelomnica y Egoclovijnd pOiLzeLske tovarne i>ohijštva. O tem, da bodo mizarji s Polzele tadaj izvažali, menda ob us- tanovitvi ni nihče ra^jmišJjal. Celo največji optimisti ne. I/eta lf)58 so se usmerili v proizvodnjo imiitiramh ^aLnic. Potrebne so bile naložbe in te so si sledile irug-a za dinig-o. Skladišče suhega lesa, siušihie komo- re, obrat dnižbene prehrane... leta 1960 sta se aclni&Ia tovarna pohištva Polzela in Ies.no podjetje iz ^.nrPii^otra. Rodila se je tovarna z imenom GA- IL^NT! S liri leta kasneje se je Garant priključil LIK Savir^ji iz Celja. Posital je delovna enota, vendar le leto dai. Taicrat so obstajale želje, da se Garant preaameri v proi3\-odnjo drobnega pohištva. Ker bi bila ločitev od proizvodnje spalnic lahko za Ga- rant usoclna, so se delavci odločili za samostojno pot. Zanimiv je poda-tek, da so delavci leta 1962 sa- ma iiznašli valje za imitiranje, zgradili nove objekte. Mislimo na sušilne komore, ik>vo dvorano za strojno obdelavo ter kotlarno. V letih od 1965 do 1968 so zgra- dili žagarski obrat, kompresorsko postajo, brizgahio kabino, razC-erili vozni park in še bd lahko naštevali. Zanimiv je bdi razvoj te polzelske tovarne. Inva- M.?ke dolarmice pred 30 leti, danes sodobna indu- strija.. 390 delavcev bo v tem letu ustvarilo 210 mili- joiniov dinarjev celotnega prihodka. Izdelah bodo 21 tisoč spalnic! ' modernizacija opreme Pred desetimi leti so kupili v Švici stroj za imi- tacijo furnirja. Leto 19s>8 pomeni začetek moderni- zacije pohištvene ind^isfcrije Garant Polzela. Novi stroj (takšne so takrat imeli le v Švici, Franciji in Zvezni reipublild Nemčiji) je omogočal veLikoserijsko in cenejšo proizvodnjo. Pozneje so kupili še en ti- skarski stroj, strojno opreano za lanij-sko proizvod- njo, zgradili so proizvodno dvorano, pa sušilne ko- more za les in skladišče. O teh naložbah so se od- ločili na referenimiu. Leta 1980 bodo naložbe dosegle že petdeset milijonov dinarjev. V to je vštet tudi poslovni objekt, ki ga bodo svečano odprli na ju- trišnji slovesnosti. Takšen objekt so v Garantu zares potrebovah, saj lesena zgradba že zda\'naj ni več prim.ema za delo. Ne gre pa le za poslovno zgradbo. Tu bo zaklonišče, sejna dvOirana ter raz- stavni prostor, za izdelke, ki jih delajo izkušeni mojstri, že naslednje leto bodo v Garantu kupili opremo v vrednosti več kot dvajset milijonov dinar- jev. Ta bo omogočala še večjo in kvalitetnejšo pro- izvodnjo. števdilo zaposlenih se ne bo bistveno pove- čalo, delavci pa bodo imeli boljše pogoje dela. Naj- kasneje do leta 1985 načrtujejo izgradnjo novih pro- storov za montažo pohištva. K temu je treba dodati še razmišljanja o razvoju na novi lokaciji ter o novem proizvodnem programu. zlati ključ za izdelke garanta Po treh proizvodnih piogranuh je zasiovei Ga- rant. Posebno mesto zavzema proizvodnja tiskanih sipalnic. Ko so modernizirali oddelek za površinsko obdelavo, so začeli uporabljati iverice. šele s tem so lahko pričeli spreminjati izdelke, se prilagajati zahtevam kupcev, da o boljši površinski obdelavi niti ne govorimo. Po letu 1974 so začeli izdelovati še kombinirane omare in kosovno pohištvo. Sodelova- nje z institutom za oblikovanje je botrovalo rojstvo programa dnevndh in otroškili sob ter spalnic. Za ta program so na sejmu podiištva leta 1975 v Beo- gradu prejeli najvišje priznanje Zlatd ključ. Ta pro- gram sedaj iz leta v leto bogatijo, boljša in lepša je površinska obdelava, kombinirana pa je tudi z ma- sivnim lesom. Dejstvo je, da lahko z izdelki polzel- skega Garanta opremimo danes kompletno stano- vanje, razen kuhinje. Kupci se lahko odločajo za kombinacijo bar\'e in tiska, furnirja in tiska ter imitacijo. Zanimiv je tudi p^atek, da lahko v Ju- goslaviji imitira furnir edino Garant. Kvaliteta na nič slabša od pravega furniranega pohištva. Še bolj po- membno je, da so takšne srpalnice za skoraj štiri- deset odstotkov cenejše kot druge, ki jih dobimo na jugoslovanskem trgu. Ni naključje torej, da je pov- praševanje mnogo večje od ponudbe. Garant je os- vojil jugoslovanski trg. V zadnjih dveh letih se je vrednost proizvodnje povečala od 100 na 200 milijo- nov dinarjev. S^'oje izdelke tudi izvaža. Samo v de- žele v razvoju so letos izvozili za okrog milijon in pol dolarjev svojega x>ohištva. Največ izdelkov izvo- zijo v Libijo, Kuvajt in Združene arabske emirate. Možnosti za izvoz so vedno večje, škoda je le, da je naša suro^dna precej dražja kot tuja. To pa niti ni čudno, saj je treba pri nas plačati prispevke tako za smreko, desko, plo^ in spet izdelek iz smreke. Sicer pa — v Garantu uvoz pokrivajo z izvozom. povezava s krajevno skupnostjo Garant je neločljivo povezan s krajevno skup- nostjo. Ne mislimo le na prispevek na zaposlenega po družbenem d(^ovoru, pač pa tudi na vse ostale akcije. Garant je prispeval pomembna sredstva pri gradnji vrtca, šole in kulturnega doma ter pri urejanju cest. Garant ima pomembno vlogo tako pri razvoju kraja kot tudi celotne žalske občine. Odveč je poudarjati tudi skrb za lastne delavce. Skupaj s solidarnostnim skladom in tovarno nogavic bo v naslednjem letu zgradil na PolzeM dva nova stano- vanjska bloka, hkrati pa bodo podpirali tudi zaseb- no gradnjo. Socialne varnosti ni treba posebej po- udarjati. Pa še to. Povprečni osebni dohodek v lar> skem lotu je znašal 5000 dinarjev, delavci lahko le- tujejo v lastnih kapacitetah. Z rezintati, kakršne zadnje čase dosega pohištve- na Industrija Garant, se lahko zares ponašajo. Z več- jo sdgumostjo lahko stopajo \ četrto desetletje svo- jega obstoja, že zato, ker so delavci dokazali svoje spo^bnoetd, odrekala so se doiga leta za to, kar imajo danes in odrekali se bodo še vnapi^j. Zato, ker le to pomeni možnost novega, še hitrejšega razvoja. V njihove srposobnosti v borbd sa nadaljnje uspehe, pa ob že dokazanem, ne gre dvomiti. Direktor Emest Ram.šak: »Nove naložbe pomenijo lep- šo bodočnost!« Leopold Bedekovič, sekretar Garanta: »V zadnjih desetih letih smo napravili izjemen skok naprej.« Dra^;o Travner, sekretar OO ZK: »V četrto de.setletje sto- pamo z velikimi ambicijami.« Konrad Gradič, predsednik delavskega sveta: »Garant je neločljivo povezan s krajev- no skupnostjo!« f Pofilovnl zgradbi bo našla svoje mesto delovna skupnost skupnih služb, tu bo stalna razstava pohištva, organizirana . topla prelirana... Takšno .zg:radbo so v Garantu zares potrebovali. 18. stran ~ NOVI TEDNIK St. 45 — 16. novembei^ PLANINSKI RAJ UREJA: JANEZ VEDENIK IZŠEL PLEZALNI VODNIK Leitos jeseni se je znašla ▼ prodatji knjižica »Plezalni vodndlk po Savinjskih ali Kamniških Alpah«, ki jo je ob 80-letniai izdal alpinistični odsek planinskega društva Kamndk. V njej sdc^ najde- mo datum izdaje 1873, toda kaže, da so jo tokrat ponov- no izdali. Vsebuje &4 listov teksta in sJik ia obravnava razne vzpone v Savinjskih Alpah. Knjižica bd bila vse- kakor korištna vsakeanu alpd- na&tu. Zal pa je na prodaja- jo v knagamah, maiweč so jdh le v malem šte^iihi do- bili oskrbniki koč. Tisti za- grizeini jo še lahko dobijo prt oskrbniku koče na Ko- roždci in morda še kje, po ceni 20 din. Sicer pa, posfcu- Biite! MAGDA TRATNIK PLANINSKI VESTNIK Med revnjamd, fci redno ob račetku meseca izidejo, je Planinski vestnik, glasilo Pla- ninske zveze Slovenije. Gla- silo izhaja že 78 let in je sorazmerno lepo razširjeno med planind v Savinjskem, meddruštvenem odboru. Za. lansko leto je zabeleženo, da je med 5.805 naročniki bdlo blizu 450 naročnikov s pod- ročja Savinjskega MDO. Gle^ de na število članstva, gle- de na vsebino in kvaliteto prispevkov pa bd se revija morala še bolj razširiti med članstvo. Revijo ureja dolgo- letni predsednik PD Celje, bivši ravnatelj gimnazije Ce- lje prof. Tine Orel. V reviji je tmdi lepo za- stopano naše področje. Se- veda je pa to več ali manj zasluga posameznikov. Dolž- nost članstva bi bila, da več piše v to revijo in tako šir- šo planinsko javnost sezna- nja z delom v društvih. V reviji se objavljajo poročiJa o občnih zborih. Med dru- gim so bili letos objavljeni sledeči prispevki: V 1. številki je Božo Jor- dan objavil sledeče prispev- ke: »Po poti XIV. divizije«, »Peta obletnica Savinjske poti«, »Kratka kronika Sa- vinjske poti«. Drago Kumer pa: »Dragov dom na Homu«, Darko Naraglav: »Bogastvo ni samo denar«, Milan Vo- Šank: »Od Raduhe do Civet te«, objavljen je del govora Iz 5. obletnice Savinjske po- ti. V drugi številki so objav- ljene »Novice iz Savinjskega MDO«.'Tudi T tretji številk Je objavljeno delo Savinjske. ga meddruSt-venega odbora — prva podelitev značk Savinj- skega MDO — Prijatelj pla- nin. V četrti številki objai^a Darko Naraglav: »Preboldski jamarji trideset ur v obje- mu podzemlja«, med društ- venimi novocanra pa je jKuro- čilo o občnem zboru PD Polzela, prispevek: »Planin- ska društva, NOB in SLO v Savinjski dolini« in poročilo o pohodu po poteh I. Po- horskega bataljona: »I. Po- horski bataljon«, FRANCI JEŽOVNIK PLANINSKE VESTI Pohodniki po Savinjski pla- imsfld poti so se že dalj ča- sa priltoževali, ker je bila pot iz Vranskega preko Presedel na vrti CemšeniSke pJanine neprehodna. Zato so Son Floriijan iz PD Žalec in Kot- nik Stanko in Culk Srečko st. iz PD Zabukovica pretek- lo soboto ponovnio očistiiH in iiredali to pot. Celodnewno de- lo z motornimi žagami je odprlo pot, s katere se ob lepem vremeniu vadi Trigilav, Snežnik itd. Piondrji PD Prebold so se preteklo soboto napotili v okolico Prebolda. Izleta se je udeležilo preko 50 mladih plananoev, učencev od 1. do 4. razreda. Pionirja PD Zaibukovica pa so se napotili na Dobrovlje, izleta se je ufdeleaiilo 20 poo^ nirijev. F. J. O KAVI. UVOŽENEM SADJU Zvezni sekretariat za tr- žišče in ceaie je dal ▼ letu 1977 posebno uvotano do- voljenje za urvoos blaga siatoše kakofvosti. Uvozni- ki so to možnost dodo- bra izkoristili. Stooaiao vse njihove prošnje so bile ugodno rešene in uivots odobren. To je posebej vidno pri uvozu kave in živia^e krme. Kava, katero smo pili v preteklem letu, je bd- la sicer na ravni običajne komercialne kakovosti, V glavnem je ustrezala mi- nimalnim predpisom za kakovost, določena koiM- čina pa je bila celo slab- še kakovosti od predpisa- ne, medtem ko so za 3422 ton kave preklicali že izdano uvozno dovolje- nje, ker ta kava niti pri- bližno ni ustretaala nobe- nim tehničnim noamati- vom. Kakovost kemijskih in prehrambenih proizvodov iz uvoza je Mjiub temu očitno izboljšana, r zad- njih dveh letih oziroma od uvedbe obvezne Icon- trole kakovosti teh proiz- vodov pred carinjenjem. Vendar iz nekaterih držav Se naprej uvažamo prodz- vode, fci ne ustrezajo predpisaini kakovosti. Kon- trola je na primer ugo- tovila, da 3483 ton pšeni- ce, uvožene iz Romunije, In 425 ton uvožene iz Ma- džarske, ne TStreza pred- pisani kakovosti in Je bi- la vsa količana vrnjena pošiljalcem. Največ uvoss- nih zahtev je bik) zavr- njenih pri južnem sadju (za okrog 20jOOO ton), nato pri fižolu, orehih in izdel- MJi predelovalne industri- je sadja in vrtnin. V letu 1977 je bilo kontroliranih 115.837 ton kmetijskih in prehrambenih proizvodov za \3TTQa, to pa je Stiri- krat več kot leta 1976. Od te količine je bilo v države člamce Evropske ekonomske skupnosti iz- voženih 71.884 ton proizvo- dov, v 25DA 25.753 ton, v ostale države pa 18.193 ton. Kakovosti za izvoz nI ustrezalo 432 ton kon- troliranih proizvodov. To so v glavnem proizvodi mesa, namenjeni izvozu v konsignacijskih skladiščih v tujiini. Pri feontrotti uporaibe zveznih predpisov o zašči- tnalh cenah in premijah kmetijskih proizvodov je bilo v 67 odstotkih pri- merov ugotovljeno, da so oi^anizacije združenega d^a, Ici se ukvarjajo z organiziranjem proizvod- nje in odkupa kmetijskih IJToizvodov v kooperaciji z individualnimi kmetij- skimi proizvajalci, neza- konito oškodovale svoje kooperante z zmanjša- njem zaščitnih cen, na račun nekakšnih prevoz- nih uslug. Poleg tega je zaščitna oena sananjševa- na tudi na osnovi zaraču- nafranja določenih zne- skm na račun marže in z zaračunavanjem višij« vrednostne maiže. Podo- ben je piimar tudd i mUnsko-pekovskimi pa*^- izvodi. Kontrola uporabe pred- pdBO(7 o cenah svežega mesa in mesnih proizvo- dih je pokazala, da )e vse manj nominalnega po- večanja cen teh proizvo- dov, da pa se največkrat nepravilno ix>večujejo ne svežega mesa pri kate- garizaoiji, pri čemer a» povečana cena giblje tudi prek 5(1 odstotkov. RazH- ka pri kilogramu na Siko- do potrošnika je lahko tu- di 28 dinarjev. V 90 od- stotkih primerov se me- so slabše kakovosti pro- daja po cenah boJjše k»- teorije. Do tega prihaja predvsem zaradi teg^, ker obstoječi sporazum o spremembi tekočih cen n! narejen v duhu ustrezne uredbe in ne respektlra predpisov o kakovosti. Kot posledica tega so pro- izvodi slabše kakovosti dražji od nekaterih pro- izvodov bofljše kakovosti. Kontrola je prav tako pokazaila, da tudi kako- vost mesnih proi2;vodov nd ustrezna, tako pri surovi- nah in njdhova predeilava v proizvod, kot tudi pri laistnostih kaikovosti konč- nih proizvodov. Na to ka- že podatek, da lani okrog 35 odstotkov vzorcev nff izpolnilo minimailno pred- pisane pogoje m kafeo- v»o®t. IZ ZGODOVINE NOB V CELJU (17)' PISE: FRANJO PIJAVZ Okupacijska oblast je spom- ladi 1942. leta sprevidela, da ji z uničenjem Celjske in Brežiške čete, z delnim raz- bitjem Revirske in Pohor- ske čete v p>oletju prejšnje- ga leta, pravtako z zadaja- njem izgub štajerskemu ba- taljonu na pohodu koncem oktobra v smeri Bizeljskega kakor tudi z ;iaj6tjem posa- meznih partizanov in politič- nih delavcev KPS in OF v zimskem i/bdobju 1941—42, ni uspelo povsem ustaviti in imičiti oboroženega in poli- tičnega boja na štajei-skem. Na mitingih, imenovanih ape- li, prirejenih v raznih kra- jih, najčešče ob prilikah, ko je nemška Wehrmacht doseg- la spet kakšno zmago na vzhodni fronti — na apele so bučno vabili prebivalstvo, posebno v mestih in trgih, ponekod tudi s prisilo, ob- činski in ostati nameščenci so se jih morali obvezno udeleževati — so predstavni- ki štajerske domovinske z\'-e- ze, pogosto sam^deželni svet- nik Anton Dorfmeister, te- danji vodja za okrožje Ce- lje (Kreisleiter), župani po- sameznih občin in drugi up- ravni in politični funkcionar- ji, zatrjevali, da partizanov ni več, da so komunisti in pristaši OF uničeni. Pretili so, da bo vsakdo, ki bo po- magal »banditom« ki OF, iz- sleden in da bo « njim op- ravila služba Gestapa, ki »ni pri&ta oa štajarsko sobati češenj« kot je vnesel v svoj govor na apelu v dvorani »Deutsches Haus« aprila 1942 Toni Etorfmeister. Nemški ustrahovalni ukre- pi so zavirali osvobodilno gibanje, ljudje v Celju in enako povsod drugod so bili preplašeni, toda nikoli ni uspelo okupatorju gibanja pKJvsem zatreti. V marcu in aprilu so se F>ojavljali v raz- nih krajah Štajerske pKJžigi nemške imovine, bolje reče- no zasežene, zaplenjene slo- venske imovine pod okupa- torjevo upravo, rezanje žic ia podirainije brzojavz^ dro- gov, razstreljevanje železni- ških prog. Tudi napadi na orožniške, policijske in ver- manšaftovske patrulje so se vrstile. Partizani so kazno- vali nekaj odpadnikov in iz- dajalcev. Tudi letaki s pod- pisom »Vodstvo slovenske narodnoosvobodilne fronte na Spodnje Štajerskem«, raztre- seni v raznih krajih koncem marca tn začetkom aprila 1942., so vzbujali i>ri nemški oblasti vznemirjenje. Morda celo večje kot marsikakšna partizanska oborožena akci- ja. Letaki so pozivali, da nao mladeniči bojkotirajo nemške vojaške nabore in da se naj štajerska mladina ne pusti odpeljati na delo v Rajh. šef civilne uprave za Sp. Štajersko je namreč 26. marca z odredbo uvedel vojaško obveznost za moške in obvezno delo za moško in žensko mladino. Povečana deja\'nost osvobo- dilnega gibanja v tistem času je pripravila okupacijsko ob- last — pKMiekod so se v ob- činskih uradih in manjšdh orožniških in policijskih po- stojankah počutili že kar og- rožene — da je pričela ixxi- vzemati še ostrejše mere pro- ti prebivalstvu kot v prvem letu okupacije. Najoolj ne- mimi kraji so bili v CJomji Savinjski dolini, nad Revir- ji in na Kozjanskem. CJesta- povstei aparat se jim je ho- tel približati, zato je bila gestajpovska izgpostaivia r C0- Ludvik Luskar, kmečki sin fct Podpeči pri Planini. Koj. 1916. le- ta, končal šolo za kmet. tehnike. Ustreljen 2. oktobra 1942. med šte- vilnimi sodelavci osvobodilnega gi. banja iz Kozjanskega področja. Hiša Luskarjevih je bila skozi vse 1342. leto zatočišče političnim ak- tivistom OF. Na Planini, v Šentvidu in okoliuh -zaselkih Je bilo od maj.^ 1942. leta dalje skozi več mesecev nckolikt javk za PK liPS za .Sev. Slovenijo. Tako v trgovini Luskar na 1'lanmi m na doma na Dvoru, t gostUrf Kovač v Šentvidu, pri posestniku Jožetu Mančeku v Dobrem polju in pri Pavli in Francu Novaku v MJUf gi. Slika prikazuje Novakovo domačijo. Po razkritju tamkajSnje orjpinizacije OF je bil gospodar Fraa« Novak ustreljen, ženo Pavlo Je pustil Gestapo zaradi njene visoke nosečnosti doma In je pozneje zbežali visoko v Bober k sorotlnikom. lju nekajkratno povečana, bolje rečeno, del maribor- skega štaba se je preselil v Celje. Na tem področju so Nemci povečali število žan- darmerijskih in policijskih postaj, jih okrepili z mošt- vom, utrdili aU premestili v druge, varnejše zgradbe, naj- pogosteje v župnišča in šole. Pričele so se aretacije. Vse pogosteje so zapirali ljudi na p>odlagi najmanjšega suma in ovadb. Največja škoda za osvobodilno gibanje je na- stopila tam, kjer je CJestapu uspelo z mučenjem in zvi- jačno zvedeti od aretiranih s kom in v ka.kšnem obsegu so sodelovali z OF. Prišlo je žal tudi do primerov, ko so nekateri pK>tem, ko so klonili in izpovedali o last- nem delu, šli še dalje. Na- stopUi so pot izdajalcev. CJe- stafix> jih je vključil kot voh- ^ače in jih m voe strani. Uvrščal jih je celo v posebne slcupine, vodene od članov Gestapa, imenovane »Gegenbande«. Naši ljudje so jih imenovali »raztrgancia. Izdajali so se za partizane, obiskovali hiše v krajih, kjer je Gestapo že vedel ali sumil, da se v njih občasno zadr- žujejo partizani. Odkrivali so v zasedah partizanska pota, prežali na posamezne kurir- je ali manjše skupine par- tizanov in se potem v pri- mernem trenutku priključili žandarskim, policijskim aH vojaškim enotam in se bo- nu proti p>artizanom. Naši ljudje 90 kmalu odkrili oku- patorjevo igro z raztrganci. Marsikje vendarle prepozno In prišlo je do aretacij pod- p>omikov partizanov, do od- vedbe v zapore, na morišče ali v koncentracijska tabo- rišča. udarce jfi cktbiva- k> osvoboc^pno gibanje i» krat, ko je uspelo Gestap« zajeti pomembnejše kurirje in sodelavce gibanja v okrož' nem merilu, ki so poznaH in tmeU stike s člani pokra- jinskega političnega vodstva. Vkljub nekaterim takšniJ® primerom — v Reinrjih IvaH Jelen-Miloš, v Savinjski do- lini Franc Gril-Kovač in Ivafl Rus-Medved, v celjski okolid Vida Jošt, na KozJanskeiB Franc Mimik-Marko, naved" li bi lahko še nekaj imen ko se je val aretacij ze^ razširil, ni uspelo GestajJ" poseči v 1942. letu v saf vrh pokrajinskega poJitičsn®' ga vodstva. Lahko si pred" stavljamo koliki so bili n* pori, kakšna je bila prefvi«^ nost, ko so opravljali svoj* funkcije v takšnih razmera® in se zmogli tako dolgo o^ držati t boju proti sov»«^ oiJEU in austodovailceia. jtf. 45 — 16. november MOVI TEDNIK — stran 19 KOMENTIRAMO Do tistega, kar smo pričakovali in tudi v radiu v športnih poročilih napovedali, je tudi prišlo. Rekli smo, da so igralci Crvene zvezde v zvezni hokejski ligi Se vedno brez točk in da bodo z vsemi možnimi in nemožniml elementi poskušali osvojiti prvi par prav v srečanju s Celjani. Pomanjkljivo znanje bodo posku- šali nadomestiti z močjo, nasilnostjo in grobostjo. To se je tudi zgodilo, vendar se je zgodilo tudi nekaj drugega. Celjani so skozi »rafale« uspeli priti sicer po- škodovani, brez zob in z modricami, vendar s prepri- čljivo zmago 8:2! To je rezultat, ki natančno govori, da so bili mladi celjski hokejisti boljši. Bolj nas pa pri tem moti nekaj drugega. Surovost, nasilnost, neprlja- teljstvo! Slepa drznost, da tudi po poti krvi in prete- penih teles prideš do TOČKI Ob tem seveda tudi Celjani niso ostali dolžni In tekma je bila podobna scenam s starUin »dobrih« va- ških veselic, kjer so pod vplivom alkohola zapeli koli, »planke« in vse kar sodi zraven. Tu alkohola ni bUo pa »plank« in kolov tudi ne, bile pa so pesti, komolci, palice, suvanje in ruvanje, zobi so se drsali po ledeni plošči... Imamo nekaj vprašanj: KDO BO TO PREPRE- ČIL? KDO BO TAKSNIM SCENAM NAREDIL KO- NEC? ZAKAJ TAKŠNE TEKME NE PREKINEMO? ZAKAJ, ZAKAJ, ZAKAJ... Gre za mlade ljudi, jutri- šnje upravljalce v naši družbi, ki se s takšnim pono- som predstavlja tudi v svetu! Vemo, da nihče ni an- gelček, vendar surovih in pretepaških angelov ne po- trebujemo! Za njih ni prostora med nami. Točke se osvajajo z znanjem in športno močjo, ne pa pobesnelo zaletavostjo. Neprijetna je izjava Ivana Zorka, da ne bodo šli več v Beograd. Vemo, da je bUa izrečena v afektu. Vemo tudi, da do neke mere upravičena. In tu je treba nekaj naredith Ne zaradi zadnjega primera, ampak zaradi vseh podobnih primerov. Prav bi bilo, da bi nekaj o tem rekli tudi pri celjski TKS pa mor- da republiški hokejski zvezi In ZVEZNI zvezi! Kam plovemo? Hokejski led je postal vroč (in mi- mogrede tudi nekvaliteten) in takoj je treba narediti ponovno hladnega. V vseh ozlrih, samo človeških ne. Naj vlada srce, viteštvo, prijaznost in odkrito pri- znanje, kdo je boljši. TONE VRABL HOKEJ NA LEDU mladi tehovnik v bolnišnici Četrto ziaix)redno zmago nad Crveno zvezdo 8:2 (0:0, 3:0, 5:2) so celjski hokejisti drago plačali. V beograjski kliniki je ostal mladi Miran Tehavnik, kateremu je doma- či igralec Ilič zlomil čeljust in izbU več zob. Mimo tega pa so bili ix>škodova!ni še Felc, Bemjak in Sendelbach. Srečanje se je pričelo zelo športJio tn ni bilo nobene za Celjane so domačini igrali športno in ni bilo nobene izključitve. Toda, ko so do. mačind le videli, da ne bodo mogli usi)eti proti tehnično boljšim gostom, ki so preko Francija Zbontarja in Bratca lahlto dosegli zadetke, so pri. čeli z grobo igro. Prednjačila sta Ilič in šišič. Igralci do- mačega moštva niso več ig- rali na ploščico, temveč na igralce. In takšna igra je prL nesla najprej poškodbo Te- hovnika in Felca. To je raz- burilo tudi celjske igralce, ki so se vedno bolj in bolj bra- nili z ostro igro. Vračali so »milo za drago« in slab sod- nik Benedičič z Jesenic ni znal napraviti temu konec. Sledile so števihie izključi- tve in to je večalo celjsko moč, kajti v igri treh igral- cev na tri igralce so Celjani potem še bolj nadigrali do- mačine in dosegli še pet za. detkov. Strelci za Celje so tokrat bili Felc, Franci Zbontar in Filipovič po dva. Bratec in Sendelbach po en zadetek. Izključitev pa je bilo v celj- ski vrsti 27 minut in pri Cr- veni zvezdi 30. Bilo i>a je tudi več disciplinskih kazni in ka- zni iger. Ob vrnitvi domov je tehni- čni vodja Ivan Zoiko pove- dal: »V Beograd ne gremo več I^t. To ni več hokej, temveč navadna borba na »nož«, še gladiatorske iirre so bolj nežne. Zlasti lUč in šišič sta bila tako nevarna, da nima pomena igrati pod takimi pogoji. Od zveze bo- mo zahtevali, da nekaj ukre- ne, kajti drugače je boljše nastopati v medrepublišld ligi, kot pa tvegati, da bodo mladi Igralci poškodovani in invalidi. Mladi Tehovnik pa je za letošnjo sezono izgub. Ijen Mimo tega so poškodo. vani še Felc, Bemjak, Sen- delbach in nekaj ostalih Ig- ralcev.« Celjani so na lestvici tretji in imajo deset točk. V sobo. to ob 7.30 bo gostovala v Ce- lju Olimpija. Seveda pa je doomače moštvo zaradi poš- kodb in kaznovanega Lesja- ka, ki je dobil kazen igre, močno oškodovana, kar gre v prid gostom. J. KUZMA Vincek Lesjak je bil v Beo. gradu med najboljšimi celj- skimi Igralci. Ko se je priče- lo igrati grobo, je bil prvi, ki je ščitil svoje mlajše igralce. Zaradi tega je bil še posebej »tarča« domačih Igralcev. In rezultat tega je, da je dobil tudi kazen igre. še dobro, da ni bil poškodovan. (Foto: T. Tavčar) ROKOMET nepričakovana zmaga nad krivajo 20:19 Ko smo najmanj pričako- TOili, so nas rokometaši Aera Celje presenetili in prvič premagali Krivajo v gosteh 20:19. Poročevalci s tega sre- čanja p>oročajo, da je mlada ekipa Aera pokazala izredno igro in p>opoilinoma zasluženo premagala domačo Krivajo, ki ima v svojih vrstah tudi več državnih reprezentantov. Uspeh je vseikakor lep. S tem so se Celjani ponovno priključih k vodečim. S šesti-' mi točkami so peta in zao- stajajo za prvim le za točko. V nedeljo dopoldne pa bodo ob 10.30 igrah v športni dva rani Golovec proti Dubočici iz Leskovca. Po vrnitvi s srečanja v Za- vidovičih nam je tehnični vo- dja ekipe Peter Hribemik po- vedal: »Tokrat smo zaigrali disci- plinirano in odlično v ob- rambi. Končno smo samo po- trdili, kar že nekaj mesecev nazaj trdimo, da lahko le z disciplinirano igro v obrambi in previdno Igro v napadu uspemo. Vsi igralci so dali od sebe zadnje atome moči. Bila je to dinamična in pro- doma Igra, v kateri je bil re- zultat kar 17-krat izenačen. Fliilš pa je le pripadel nam. Posebno ne bi mogel pohva- liti nobenega, kajti tokrat smo kot celota zaigrali Iz- vrstno. Zato čestitke prav vsem.« Strelci v Zavidovičih za Aero Celje so bUi Vukoje 6, Anderluh 10, Pravnik 2, Mrov- Ije in Ivezič po enega. Torej Oljand so se pri- ključih vodečim in kljub ne prijetnemu razporedu imajo le nekaj možnosti, da v pr- vem delu ne izgubijo korak z najboljšimi. V drugem delu prvenstva pa igrajo tekmo več v Celju in tudi iz vojske bosta prišla Pevnik in Vla- do Bojovič. J. KUZMA K uspehu celjskih rokometa- iev je v Zavidovičih mnogo prispeval blv^I Igralec Krlva- je, sedaj član Aera Mllovan toniič, ki je branil Izvrstno. Foto: T. TAVČAR košarka v 4. KOLU PROTI SARAJEVU Celjanom ne gre in ne gre » Slavonskem Brodu! Kar Ifikrat so v gosteh izigubili proti Orioliku s košem ali iiekoliko več razlike. Tako je bilo Uidi tokrat (106:103). Re- ^tat nam pove, da je bila fe enaikovredna igra obeh na- sprotnikov, v kateri pa so Celjani potegnUi krajši ko- ^c. Tekma sama nd bila na Kvalitetni ravni. Usodo Ce- fenov sta krojila dva sara- jevska sodnika, ki sta priso- ^la gostujočemu moštvu kar ^ osebnih napak. Po zaslugi ^nusa so si domačini že v polčasu priigrali prednost točk, kar je bilo odlo- čno za nadaljnji razplet sre- nja. V II. polčasu so pred- ®®sno zapiistiU zaradi petih J^bnih napak igrišče Miloš ^ Tooe Sagadaa ter Kralj- Najbolj učinkovit je bil tudi tokrat Polanec. Poraz je bo- leč, vendar ne usoden za Ce- ljane. Prvenstvo se je šele pričelo in obstaijajo vse mož- nosti, da bo ta neuspeh z boljšimi igrama v nadaljeva^ nču šel v pozabo ... V republiški ligi, ki se ia. vaja v petih skupinah, tuxii v III. kolu ni bilo nobenega izkupička za predstavnike celjske r^ije. Konus je izgu- bil doma z Beti jem z 89:93 po podaljšku, Zlatorog pa je bil tokrat prost! Trenutno je Konus na predzadnjem mestu z dvema točkama, Zlatorog pa zajdnji brez točke. V E skupini je Šentjur iz- gubil doma s Triglavom s 63:73, Elektra pa v Litiji te. sno s 74:76. Elektra je trenu. tzx> fi štliuni točkami na tret- jem, Sentjurčani pa so zad- nji brez točke. Vse kaže, da je bil zalogaj nekaterih ko. šarkarskih klubov v naši re- giji ob vstopu v republiško tekmovanje le premočan in po kvaliteti še niso dorasli. V prihodnjem kolu bodo Celjani v soboto zvečer igrali v dvorani TSC s Sarajevom, kjer lahko f>o nepričakova- nem spodrsljaju v gosteh ra- čunamo na celoten izkupiček. K. JUG TKS ŽALEC skrb za perspektivne športnike Na zadnji seji skupščine telesne kuiltume skupnce-ti v 2alcu so med drugim raz- pravljah tudi o programu dela za prihodnje leto. Program so sestavih v žal- ski občini v skladu s spre- jetim samoupravnim spora- zumom o temeljih plana telesnokultume skupnosti ob- čine Žalec in TKS Sloveni- je za obdobje 1976-80 ter na podlagi potreb delovnih ljudi in občanov. V letu 79 bo še nadalje v ospredju razvoj množičnega rekreativnega športa, kakor tudi dosledna in dokončna uveljavitev no- vih tekmovalnih sistemov po rekreacijski in tekmovalni športni plati. Telesnokultur- na skupnost se bo dogovar- jala in sporazumevala tudi z ostalimi interesnimi skup- nostmi in drugimi organiza- cijami v občini o programih in financiranju. Pri dograditvi sistema množičnega vključevanja ob- čanov in delovnih ljudi v aktivno in redno telesnokul- tumo dejavnost bodo zlasti uveljavili nov koncept mno- žičnosti, ki temelji na osnov- nih nosilcih te dejavnosti v krajevnih skupnostih, TOZD, ZSMS, VVZ, telesnokultur- nih organizacijah in drugih možnih nosilcih te dejavno- sti. V vzgojnovarstvenih zavo- dih v občini želijo v pri- hodnjem letu vključiti več- je število najmlajših za špor- tno značko (400 značk), v šolah pa preko 2000 učencev, od 1. do 4. razreda, prav tako za športno značko. ŠSD, kot nosilci množične telesne vzgoje, bodo programsko za- gotovila vse oblike aktivno- sti, v katerih bodo lahko za. KARATE: SMOLA SPILJAKA NA SVETOVNEM PRVENSTVU 5. in 6. novembra je bilo v Zahodnem Berlinu 1. svetov- no prvenstvo v full contactu. Eldtni slovenski predstavnik član karate kluba »Slavko Slander« iz Celja Tone Spi- Ijak je potem, ko se je uvr- stil v zaključne boje, že v pr- vem kolu naletel na evrop- skega in kasneje svetovnega prvaka SaUiija z Norveške tn srečanje izgubil, s tem pa je osvojil solidno 9. mesto med 19 državnimi prvaki, ki so nastofpili. MARKO LAZAEEVIC jeti vsi učenci. Največ dela bo v prihod- njem letu imela komisija za množični šp>ort tn rekreaci- jo. Med redne aktivnosti bo- do v občini vključili sindi- kalne športne igre, trim igre in akcije, tedne športa v krajevTiih skupnostih, igre ZSMS in ŠŠD, občinska pr- venstva in občinske lige v košarki, rokometu, odbojki in nogometu. Posebno pozornost bodo posvetili tudi tekmovalnemu športu. Zagotoviti bo potreb- no vsem p>erspektivnim šport- tnikom, ekipam udeležbo na večjih tekmovanjih in pri- reditvah ter v dogovorjenih tekmovalnih ligah. Uspešno so letos startale rokometašice selekcije Sa- vinjske ter rokometaši Mi- nerve iz Griž, ki so po pr. vem delu tekmovanja na od- ličnem drugem mestu. Prav tako usp)ešni so tudi odboj- karji Partizana Šempeter, ki tekmujejo v slovenski odboj- karski hgi — vzhod. Komisija za kadre je letos rešila veliko problemov, žal pa se še vedno kaže pomanj. kanje amaterskih strokovnih kadrov za potrebe množično- sti. Tako bodo morali v na- slednjem letu pridobiti pet vaditeljev za košarko, atlets- ko, rokomet in odbojko, dva za smučarske skoke in 14 za splošno vadbo. Za objekte so v vseh pre- teklih letih imeli premalo sredstev, vendar je bilo kljub temu veliko narejenega. Ker žeUjo, da bi do leta 1980 imelo vseh 19 krajevnih sku- pnosti v občini telesnokul- tume objekte, bo akcija v letu 1979 zajela tudi tiste KS, ki nimajo možnosti za tovrstno dejavnost. Tako bo- do sofinancirali izgradnjo re- kreacijskih objektov v Bras- lovčah, Pirešici, Ponikvi, Žal- cu in na Gomilskem. Naslednje leto bo poudarek tudi na vnašanju elementov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v te- lesno kulturo. V letu 1979 morajo biti še bolj učinko. viti na področju planinstva, tabomištva, strelsfrva, plava, nja, smučanja in orientacije. Seveda pa ne gre prezreti finančnega programa, ki je bdi v letu 1978 po prispevni stopnji 032 odstotka, v pri- ho^em letu pa bo ta stopnja 0,36 odstotka in bo tako predstavljala realno os- novo za vse večje izdatke na področju telesne kulture, TONE TAVČAR ŠESTA ZMAGA V 13. kolu je velenjski Ru- dar na domačem igrišču pred 3500 gledalci zabeležil šesto zmago v leto&iijem svojem drugem nastopu v II. zvezni ligi. Z dvema goloma Sujice so premagali Iskro iz Bugoj- na. Zdaj so na lestvici šesti (šest zmag, dva remija in pet p>orazov, gol razlika 21:20, točk 14 aU štiri manj kot vo- deči Maribor), v 14. kolu pa gredo na slovenski derbi v Maribor. ŠESTI DO OSMI V republiški nogometni ligi je Kladivar gostoval v Ptuju in igral neodločeno z Dravo 0:0. Isti reerultat je bil dose. žen v Litiji med domačini in Šmartnim, medtem ko je Unior iz Konjic doma z 1:0 premagal mariborskega 2e. lezničarja. Na lestvici: šesto Šmartno, sedmi Unior, osmi Kladivar med devetimi ekipa- mi. Prihodnje kolo: derbi v Smartnem med domačini in konjiškim Uniorjem, Kladi- var pa bo igral doma proti trenutzK) drugouvrščeiDi Muzi. GL.\DKA ZMAGA INGRADA V republiški moški odboj- karski Ugi je celjski Ingrad gostoval v Mariboru in glad- ko s 3:0 odpravil domači Branik. Z istim rezultatom jc v Ljutomeru zmagala tudi T> polšica, medtem ko je Šem- peter doma bfl težek boj s Polskavo (3:2). Vodi Sempe- ter (v 6. kolu gostuje v Lju- tomera), Topolšica je tretja (čaka doma dragouvrščeno Mislinjo) in Ingrad četrti (gostuje v Polskavi). ženske: Golovec je prese- netljivo izgubil doma proti Bledu s 3:2 (naslednjo kolo z Mežico), Ljubno pa v Mislinji s 3:0 (gosti Kamnik). REMI ŠAHISTOV CELJA V 6. kolu republiške šahov, ske lige so Celjani doma igra- li neodločeno 5:5 z Murko z Lesc. Zmagala sta Pešec in Studničfea, remizirala Pla- ndnc, Cegler, Brinovec, Pur- gard, Mikac in Stud, izjgubt. la pa Bennar in A^redL 20. stran ~ NOVI TEDNIK St. 45 — 16. novembei^ ŠMARTNO OB PAKI novi PBSJATEUI Učenci osmih razredov iz Novega Selapri Vrnjačici Banji so nas nedavno navdušili s svojim obiskom. Na naši šoli, osnovni šoli Bi-atov Letonje v Šmartnem ob Paki, so se zglasili sicer mimogrede, ker jih je pot vo- dila na njihovi ekskurziji po Jugoslaviji tudi mimo naših krajev. Tisti dan je šola živela v p>osebnem vrve- žu. Pripravljali smo se na sprejem. Napetost v nas je naraščala, zahrepeneli smo po novih poenanstvih, prijateljstvih. Dopoldne nismo bili kaj prida zbrani pri pouku. Pričakovanje je doseglo višeik, ko je dežurna prihitela v razred in v eni sapi po- vedala: »So že tu!« Tovarišica razredničarka je pripeljala naše goste v učilnico. Prvi pogled, aplavz v znak dobrodošlice, nasmeh, prve skromne besede. Negotovost traja samo nekaj trenutkov. Kma- ki se strnemo v gručo, vprašanja si sledijo. Že so naši. Izmenjamo si naslo\'e, slike, mi- nute pa neizprosno tečejo. Tovariš ra-vnatelj po zvočniku povabi vse učence naj se zberejo v avli. Tu smo člani osnovne mladinske organizacije naše šole v vlogi gostiteljev, izvajalcev programa in or- ganizatorjev športnega srečanja, ki je kasne- je sledilo. Čudovito doživetje, ko Slovenci in Srbi skupaj zsaplešemo kolo. Preselimo se na nogometni stadion. Tekma v prijateljskem vzdušju. Tak tudi rezultat — 1:1. šoferja sta nervozna. Zdaj zaslišimo tisto, kar si najmanj želimo: »Idemo!« še zadnji posnetki, zadnji pozdrav, stiski rok in avtobus izgine za ovinkom. V tem trenutku se v nas porodi želja p>o ponovnem srečanju. Veliko si moramo še povedati. Mor- da se nam želja kmalu uresniči! V času, ko to pišem, prihajajo prvi pozdravi od na- ših r^ovih prijateljev. Tudi iz njihovih pisem veje hrepenenje po ponovnem srečanju. NIK.\ TEV2 NA STRANISCIH v Celju miamo, kot povsod dru- god, gostilne, restavracije, hotele ... No, in v teh objektih so tudi strani- šča. Razumljivo. Takšna in drugačna. Cista, da £3 kar svetijo, malo manj čista m sploh nečista. S papirjem tn brez njega. Z žensko, ki pobira denar za uporabo m takšna brez vsakogar. Zastonj. Skoraj bi lahko rekel, da je takšnih brez žensk več. ' Ko greš, takole, v kakšen lokal, p>ardon, v nj^ovo stranišče, greš po- nekod zastonj, drugod pa zopet pla- čaš. In ravno pri tem pobiranju na- letiš na razne lepe in nelepe reči. Na domače živali p>o izbiri' in pa tudi na ži^vali z drugih kontinentov. Svinja, koza, k ... ir ... To so imena, na ka- tera naletiš v celjskih straniščih kadar hočeš. Ali pa takole: V stranišče restavra- cije Koper pride mladenič. Opravi 1» trebo in že misU oditi, ko se oglasi ženska: »Petdeset para prosim!« »Zakaj pa?« »Za malo potrebo, vendar!« »Kaj si nora, opica stara, da bom še za scanje plačal!« In mladeruč sme- je se, odide. DrugI pnmer. V »Ojstrici«. »Prosim, če plačate!« »Po gobcu, če hočeš!« »Kaj si rekel?« In tako dalje in Uko dalje. Veliko hudih besed. Nekaj radovednežev. In ko je uporabniku stranišča že malce nerodno, če mu je sploh, odide in pre- klinja. Tretji pnmer je drobiž. V »Majol- ki« prideš na malo potrebo. Hočeš lepo plačati tistih petdeset para pa ti ženska pove, da nima drobiža, da bi vrnila ostanek. Ko jo vprašaš, kako to, ti pravi, da ga pač nima. In daš dinai-. Pa to ne le enkrat. No, in če se to večkrat ponovi pri več uporab- nikih, se kar nabere... Kar se tiče plačevanja uporabe stranišča v »Evropi«, je narejeno ta- ko, da kakšen dan plačaš, drugič pa spet ne. Odvisno od tega, kako je s časom tiste, ki čuva stranišče. Marsikakšna sličica bd se dala na- pisati. Pa naj bo zaenkrat dovolj! IVAN STRMOLE ALPINISTIČNI KOTIČEK s področja koroške in štajerske v soboto, 18. novembra bo v Domu v Logarski dolini že tradicionalno srečanje al- pinističnih odsekov s pod- ročja Koroške in Štajerske. Zbor zajema naslednje alpi- nistične odseke: Cmo na Ko- roškem, Mežico, Prevalje, Ra- vne na Koroškem, Slovenj Gradec, TAM Maribor, Ko- zjak Maribor, Slovensko Bi- strico, šaleški alpinistični odsek Velenje in AO Celje. To srečanje je brez dvo- ma edinstveno, kjer se vsa- ko leto zberejo alpinisti več odsekov in položijo tam ob- račun svojega dela za pre- teklo sezono, načrt skupne- ga dela za prihodnjo in po- debatirajo o problemih, ki tarejo posamezne odseke in alpinizem nasploh. Iz dnevnega reda vabila na zbor je razvidno, da se bo razpravljalo predvsem o skupnih nastopih pri organi- zaciji odprav in taborov, ple- zalni šoli, publiciranju alpi- nizma v dnevnem časopisju in obratnih glasilih, o skup- nih delovnih sekcijah, o pra- vilniku alpinističnih odsekov in alpinistični etiki, o oce- njevanju plezalnih vzponov in končno tudi o pripra\T plezalnih vodičev in fotogra- fij. Problemi vseh alpinistič- nih odsekov, predvsem pa načelnikov m inštmktorjev so povsod enaki, zato bomo skušali na tem zboru najti skupen jezik in rešitev, ker si lahko skoraj pri vseh te- žavah priskočimo na pomoč. Koroška in štajerska sta šele v povojnih letih dobili svoj prostor v slovenskem alpinizmu in zato je potreb- no, da se najboljši tudi druž- no dogovarjajo o žgočih problemih organiziranega al- pinizma in končno tudi o že tako potrebni prvi koro- ško-štajerski alpinistični od- pravi velikega formata. Vsak odsek ima odlične po.sa- meznike, kot celota pa iz- ledno težko nastopa zaradi finančnih in organizacijskih težav. XXX Kljub nizkim temperatu- ram in poledici v stenah. se je tudi preteklo soboto zbralo na Okrešilju kar pre- cej plezalcev celjskega odse- ka in tudi Mariborčani, ki so opravili ponovitve smeri v južni steni Mrzle gore in Mali Rinki. Nekaj navez je plezalo tudi v steni Kogla in Vežice ter v Julijskih Alpah. XXX Opozarjamo vse planince in alpiniste, da je koča na Okrešlju zaprta in je na razpolago samo zimska soba v stari karavli. Severne in tudi vzhodne stene so že me- stoma zaledenele, vršni deli sten pa pokriti z ivjem. Za turo katerekoli težavnostne stopnje je že nujno potrebna popolna zimska oprema, ker so nočne temperature precej pod ničlo. CIC Prvi sne? in Iv je so največji in najbolj zahrbtni sovražniki »predziinskega alpinizma«. PROTI ALKOHOLIZMU PIŠE: SINJO JEZERNIK Smo sredi meseca novembra, ki je me4»ec boja proti alkoho- lizmu. Re«, čudno naključje. »Prišel bo svet' Martin, iz mo- šta napravil viii'.« Tako pravijo. Na dan republike bomo že lah- ko pili vino, peli in praznovali. Pa kaj ko nam bo ta mesec, ki je izredno lep, sončen in tudi sicer prijeten, pokvarjen z ak- tivnostmi, ki nas bodo nsvešča- le v boju proti alkoholizmu. .Morda ni naključje, - da ta boj traja pospešeno ravno v tem mesecu, saj {ca tudi največ uni- čimo —- alkohola namreč. S tem kar najbolj neposredno prispe- vamo svoj delež v boju s tem zahrbtnim človeku tako »prijet- nim« sovražnikom. Se dobro, da niso na.ši vrli zdravniki pogrun- t»U kako učinkovit »antigripin« je alkohol. Dobro pravim pred- vsem zato, ker ga je moč ku- piti brez recepta, pa še precej učinkovito sredstvo je. Svoj uči- nek pokaže i-elativno hitro in človek kmalu pozabi na razne bolezni in tegobe našega ča.sa. •Samo še na sodiščih se mora uveljaviti star latinski pregovor »in vino veritas« pa bodo sodbe bolj pravične, saj če je verjeti pregovoru, bodo obtoženi govorili in mLsllli v skladu z čisto res- nico, ki je sicer mnogokrat za- vita v meglo. V živl.lenju na.jdemo izredno veliko priložnosti, da popl.jemo kozarček ali dva, ali pa . ... pi- jemo, če *mo veseli, pijnno če smo žalostni, pijemo ko sklepamo kupčije, pijemo vedno in pov- sod. O teh in podobnih problemih sem se ob obvezni kavici in šllč- ku. pogovarjal z Zdenko PIKEIX"., ki je sicer socialna delavka r DO KOVINOTEHNA-TF.HNOMER- C.4TOR v prostem čas« pa op- ravlja funkcijo vodje kluba zdravljen ia alkohoHkov Aljažev hrib T Celin. Sama sicer ne pi- je, pa vendarle nožna vse *anke in sDletke, ki jih alkohol na- stavlja in spleta okoli človeka. Prepričan sem, da m! zaradi mo.iega fndnee« uvoda » to!e Di- sanle ne bo prevei zjimerila. OH- Ijubljam pa tudi. da ne bom postal član khiba. ki ga vodi »na. na AIj»i<»v«ii hrib«. P« ne EarMtl tega, ker sem »karakter« in mi alkohol ne more do ži\e- ga, gre enostavno za to, da sta- nujera v drugem iioncu Celja, kjer imamo svoj klub. sialo na stran, z resnico na dan (tudi v mojem uvodu je nekaj resnice). IN K.AJ JE O TKM POVED.\L.\ ADICNivA PIRKLC? Lživan,)e alkohola je zelo po- vezano z običaji in navadami vsakdanjega življenja. Zate se bo morda marsikdo čutil sko- rajda osebno u/jiljenega, če bo- mo v njegovi navzočnosti načeli takšen ra^ovor, zlasti še, če bo- mo kritizirali porabo alkoholnih pijač in navade v zvezi z njo. Ce ti kdo ponudi pijačo, pa jo odkloniš, velja to med ljudmi skoraj za osebno žalitev. Ver- jetno .je vsakdo že slišal kaj o škodi, ki jo alkoholizem pov- zroča posamezniku in družbi. Vendar pa je le malo ljudem znan ves obseg nevarnosti, ki ga pomeni čeTrmerna poraba alko- holnih pijač. Dostikrat menimo, da ,)e ta problem prikaz;:n pre- tirano povečano. Pbglejmo torej, ali je temu res tako. Naj takoj na začetku povem, da s tem raz- govorom ne želimo namigniti na prepoved točenja alkoholnih pi- jač (prohibicija), to je vpra.ša- nje, ki ga morajo rešiti ustrez- ni organi. Ce bi sebi postavili %T>rašanje oziroma za trenutek iskreno po- mislili, koliko smo dejansko se- znanleni s pmlatki o alkoholizmu in alkoholu v času rednega šo- lanja in v življenju nasploh, po- tem bomo kal hitro ugotovili, da ne razpolagamo * ustreznim znan.iem. Nasprotno pa se lahko spomnimo koliko propafrande smo v življenju slišali v prid alkoholu, koliko verovanj, pred- sodkov In navad .)e pri sleher- nem izmed nas vezanih ns alko- holne navade. SkoraMa nI vese- lega ali žalostnega dogodka, kup- čije aH nraznovanla. ki nI v rvezi * pijai^o. Tudi navade oko- li ro.istva otrok in pokopavan.ia naših najdražjih so nam znane. Po naših vinorodnih krajih pile- to že celo otroci ▼ osnovni Soli. Po nekaterih jinketah ▼ Jurtm'«- vljl določeno st<^llo otrok ie pred tO letonj kaie znamenle kro- ničnega alkohoHrj««. Velik« otrok umre n sa«trupltvijo 1 alkoho- lom, zlasti kadar se kuha žga- nje. Aikoiioiizem pouieni danc^ pri na.s resnejši problem kakor tuberkuloza. Zaradi alkohola lunre pri nas več ljudi kakor za tuberkulozo. Poleg vseh teh problemov niora.nio upoštevati tudi denarna sredstva, ki jih dajemo za socialne dajatve in skupno za stroške, ki jih pov- zroča alkohol (npr.: izguoa de- lovnUi dm, stroške zdravljenja alkoholikov, pomoč družinam . . . ). Alkoholik ne umre samo prej kot neaikoholik, temveč iz- gubi tudi delovno .sposobnost. Kacunajo, da alkoholik izgubi v življenju vsaj 10 delovnih let. To pomeni, da v Jugoslaviji (po znanih podatkih) med eno gene- racijo izgubimo zara
  • :adostuje, da se spo- mnimo kakega alkoholika iz kro- ga znancev. .Slovenci so že od nekdaj preveč pili. Poglejmo kako se je giba- la poraba alkoholnih pijač. Pred kakšnimi 100 leti je bilo pri nas 1/3 več vinogradov kakor danes. Od takrat dalje pa se je čedalje bolj širilo žgan,ie. Poprej so pili predvsem vino, v zadnjem ča.su pa se dviga poraba koncentrira- nih »7.ganih« alkoholnih pijač. Statistika nam pove, da zna.^a letna poraba čistega (100 *'») al- kohola na prebivalca že nad 15 litrov. S tem smo prekosili vse države na svetu, razen Francije (19,8). Mori tem ko Je težišče porabe * Franciji čistega alko- hola pri vinu I6..i 1 in 2.5 1 » obliki žganih pl.j«č. je pri na.s ravno obratno; na vino pride le 2.751 čistega alkohola, na pivo 0.71. osUlIh 121 pa iie porabi » obliki rL^oko koncentriranih alkoholnih pijač. (Konec prihodn^) PRIPOROČA tokrat potovalne kovčke v različnih baN vah in velikostih, žensko torbico STAN, DARD, ki stane 405,58 din, zložljivo poto, valno torbo črne barve za 397,34 din ter mini kovček (402,71 din) in večerno torbi, co za 250,11 din — na oddelku usnjen« galanterije v Veleblagovnici T. 16. november NOVt TEDNIK — etrM 21 0GBrX:A CAFIJTA NADA LE.>K(>SLK MAR.KO KOS ENO URO DO AVTOBUSA Skupaj sedijo v šolskih ^topeh. Skiupaj ss tičijo in (efimjejo sr^oje probleme. In ,eo)darle je med njima precej meiLik. Otroci iz mesta in do- line marsrlikdaij ne vedo niti ea sv-oje sošolce, kako napo- ren je njihov dan, koliko ča- te morajo hoditi, da pridejo T šolo. Marsikdo od otrok s IrrilboviJtih zaselkov vstaja že ob petih zjutraj, medtem ko njil^d priijateliji še sanjajo Ttapadhpoistelijah. SrečaJi smo v Kalah, ofbroke otovorjene ( Solsk md torbicami. Prebe- rimo sd, ka« so nam povedali. ANGELA CAPUTA: »Obisku- jem šesti razared osnovne šo- le v Žalcu. V šoli mi še kar gre. Vstajam ob petih zjut- raj, potem pa imam uro ho- da do PVMoikve, kjer nas ča- ka šolski avtobus in odpelje v 2alec. Saj ni tako hudo kot bi kdo pomislil, ampak zjutraij je težko vstati. Zdaj. le v jeseni, ko je lepo vre- me je prav pa-ijetno, bolj težfloo pa je pazjimi. Nekoč smo šli v šotto, pa smo se mmogrede malce drsali na zaledjeneli vodi. Prijateljica, malce boij debela je bila, je stopila na led, ki se je po- tem vdrl. Padla je v vodo. Nismo si mogli kaj, da se ne bi smejali, pa. čeprav smo ve- deli, da se nič kaj prijetno ne pKJčiuiti.« NADA LESKOŠEK: »V dru- gi razred hodim. Obiskujem šolo v Ponikvi. Prvi razred sem končala s prav dobrim uspehom. Rada hodim v šolo in rada se učim. Ampak za učemje nimam veliko časa, saj moram pomagati doma na kmetiji. Pot čez tele goz- dove na Ponifc\x> pa je sedaj prav prijetna. Le če dežuje je malice bolj hudo.« MARKO KOS: »Eno uro hodim peš na Ponikvo. Ko se vračamo, se gremo kavbo- je in indijance, nabiramo ko- stanj in gobe ter se skriva- m-'. še zlasti takrat, ko do- ma nimamo kakšnega dela. Ampak to je malokdaj. Sko- raj vedno se najde kakšno opravilo zame. V šoli sem pa včasih od poti kar malce utrujen.« Besedilo: JANEZ VEDENIK Foto: EDI MASNEC CELJE ¥ELiiC8 HKTOALNEGA V torek, 21. t. m., se bodo dete^at.i vseh treh zborov celuske občinske skupščine •estali že sedmič po vrsti v novem delo\'inem obdobju. Takratno delo celjske ob- ianske skupščine bo pired- raam velijailo uresničevanju dogovora o var- rtva okolja v občini in osnut. ku odiloka o varstvu zraka. Sicer pa bo na dme^Tiem re- še več drugih aktualnih ^pnašanj, bo* uresničevanje •ednjeroonega načrta grad- nje srtanovanj, zatem program energetske oskrbe, piedlog odloika o poprečni gradbeni ceffii in poprečnih stroških komunalnega urejanja zem- ljišč. predlog odloka o do- ločitvi območij, na katerih lahko delovni ljudje oprav- ljajo blagovni promet in ne nazadnje osnutka odloka o komunalnih deja^nnostih po- sebnega družibenega pomena ter o pokopališkem redu. MB 22. stran ~ NOVI TEDNIK St. 45 — 16. novembei^ jtf. 45 — 16. november MOVI TEDNIK — stran 23 BERLINSKI VTISI (2) Leita 1961 je eno sedmiih tudes na aemlji, delo člove- ških rok, ki se vidi s pro- stim očesom oelo z lune — kitajski zid -- doba koctiku- renoo. Vzhodna Nemčija ali Nemška demokratična repub- lika je 13. avgusta leta 1961 mejo okoh Zahodnega Ber- lina neproduano zaprla. To Je bilo v času najhujšega za- mrzovanja odnosov vzhod — zahod, v eri takoimanovane hladne vojne. Najpreij so obroč okoh Zahodnega Ber- lina na gosto zasedli s stra- žami, španskimi jezded in dorugimi ovirami, pozneje pa bo postopoma zgradili zid, ki deU mesto na dva dela, območje, kjer meja poteka po predmestiih in i>odeželju pa so opremili s širokim pa- som, kjer ne raste nobeno drevo, kjer so porušili celo hiše in visoko bodečo žioo. To najbolj trdno mejo loč- nico na svetu so okrepiU še s stražnimi stolpi, na ka- terih z žarometi in strojni- cami, kot nekoč v zloglasnih taboriščih, preprečujejo pre- hod vsemu živemu. EJdino ptice se svobodno spreleta- vajo nad tem nesmislom v mednarodnih odnosih. Zid skoczd mesto in jeklen obroč okoli celega zahodno- berlinskega ozemlja je svo- jevrsten gradbetii dosežek. Zgraditi tako neprodušno mejo okoh ozemlja, ki meri 479 kvadratnih kilometrov, nd mačji kašelj. Mejni prehodi so prave utrdbe. Na cestah, ki so do- ločene za mejne prehode, so na črti meje zgradili veli- kanske betonske bloke do sa:edine ceste, tako jih nekaj zapira cesto po levem, nekaj 1» po desnem voznem pasu. Vofirila morajo po teto cestah voziti v cik-cak vožnji, kar onemogoča hitro vožnjo, s kakršno bi se kak motori- ziran ubežnik mogel prebdti čez mejne zapornice. Zid, ki seka mesto na dvo- je poteka po meji med vzhodnim in zahodnim Ber- linom. Večjidel je zgrajen iz visokih betonskih sten, ki jih na vrhu »krasijo« še bo- deča žica in ponekod celo električne ovire. Zid v sredi- šču mesta i>oteka ob reki Spree, mestoma po njenem levem, mestoma po desnem bregu. To so navadno točke, kjer se dogaja največ dram ob pobegih z vzhoda na za- hod. število žrtev gre v sto- tine. Na zahodni strani zidu so urejeni številni spomeniki z imeni tistih, ki so pK>beg plačali z življenjem. Dogaja- jo pa se tudi drugačne dra- me. V reko Spree je po ne- sreči padlo že več otrok, ki pa jih iz valov niso več re- šiU, ker ni nihče tvegal re- ševanja v območju, kjer ima- jo mejni stražarji mimogrede svoj prst na sprožidu strel- nega orožja. Ni skoraj tedna, da bi za- hodnoberlinski časniki in ra- dio ne poročal o pobegih. Nekateri se odvijajo v zelo nenavaxinih okoliščinah. Zlasti en tak dogodek je vzbudil obilo smeha: Nemška demokratična re- publika po sporazumu oslcr- buje Zahodni Berlin z pre- hrambenimi izdelki, od sadja sočivja, do mesa in mleka. In tako se je zgodilo, da sta ■e dva ubežnika maskirsla v govedo. Oblekla sta pravo govejo kožo in se s iKMnoč- jo sodelavcev pomešala v krdelo klavne živine, ki so jo spravili v živinski vagon in poslali čez mejo v Zahod- PIŠE: JURE KRAŠOVEC ni Berlin. Beg se je posrečil, toda samo enkrat, kajti od takrait so mejni organi na vzhodu mnogo bolj natančni pri pregledih. Zanimiv je še en dogodek: Zgodilo se je, da sta se nahajali delegaciji iz neke afriške države hkrati v obeh Nemčijah. V zahodnem Ber- linu je bila delegacija, ki je sklepala pogodbe o kreditih, ona na vzhodu pa je kupo- vala orožje. Obe delegaciji so pripeljaild v Branderbur- škim vratom, seveda vsako s svoje strani zidu. Oba dr- žavniika sta si čee zid prijaz- no mahala, okoli ixjiju pa so osupU stali spremljevalci obeh nemškdh držav. Seveda bi bil opis slovite- ga berlinskega zidu nepo- poln, če bi ne povedali, kaj je vzhodno stran pripeljalo do njegove gradnje. Tisoči ubežnikov so močno oslabad kadrovsko strukturo vzhodne Nemčije, saj so bežali pred- vsem šolani, kvahlicirani ljudje. Nedvomno pa je zid simbol odločitve, da bo do združitve obeh Nemčij še dol- ga pot, seveda če bo do noe sploh kdaj prišlo, PRIHODNJIČ: BERLINSKE ZNAMENITOSTI Takle je berlinski zid. Visoke beton.ske stene delijo mesto na dva dela. V ozadja na levi znana braiidenbur^a vrata, ki sodijo že t vzhodni Berlin. NEVAREN ŠPORT IZZIV SMRTI s srečnim koncem Nekateri športi mejijo na norost. Tako je x avtomoibdl- skimi diirkama, pri katerih vosajo vosniki po dveh kole- sih, skačejo čea skakalnice in v vrsto naložene sode, se zaganjajo skoei plamene og- nja, se z vso sUo zaletavajo dnig v drugega. Eden najbolj drzndh je Francoz Lonjou. Ko je vadiJ posebno r^amo točko, je prišlo do nesreče. Trideset metrov je Lonju vozil s svo- jim Gk)-kartom po dveh ko- lesih tako, da je imel nad sabo smrtnonevamo streho — peugeot, ki je prav tako vozil po dveh koflesih (gor- nja slika) ... Potem voznik v vehkem avtomobilu nd več obdržal voteila na dveh kolesih in je potlačil Lonjua v malem vo- zilu k tlom. Ko so vsi mis- lih, da je s predi-znežem ko- nec, ko so dvignili težak av- to s ponesrečenoa, so se od- dahnili. Lonjou jo je iz te smrtne točke »izvoezik živ. Nalomljeno je imel le mede- nično kost. ALI ŽE VESTE... Potresi so že od nek- daj tudi na Celjskem povzročali veliko ško- do. Najstarejši potres, za katerega izvejno iz starili listin, je bil po- tres leta 1202, torej pred osemsto leti. Ta- krat so se v deželi po- drli tudi številni grado- vi. Tako na primer po- ročajo, da se je sesul stolp na starem vitanj- skem gradu, ki je po- kopal pod svojimi ru- ševinami viteza Hart,po- da in sedem drugih grajskih prebivalcev. življenje pogosto pre- sega sicer ukoreninjene pregovore. Pa recite, če še velja pogosto izrečena fraza: Človek bi iz kože skočil, pa ne more ... NOVI TEDNIK — Glasilo občmsK.m organizaaj SZDL Celje, Laško, SI. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3a, poštru predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3a — Glavni in odgo- vorm urednik: Milan Seničar, tehnični urednik Franjo Bogadi — Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Drago Medved, Mateja Podjed Brane Stamejčič (odgovorni urednik Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl - Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopi- sov ne vračamo — Cena pos. štev. 4 din — Celol. naročnina 180 din, polletna 90 din. Za inoz. Je cena dvojna, štev. žiro rač.: 5n7n0-fi0.'i-.'JU9a — cap Delo Liubliana. TOZD Novi tednik Celie. — Telefon, oelasi ui naročnina: 22-369, 23-105. I I I I I ■ ■■ !■ 11 ■■ ■■■■I \mm nm \ m t m laii i ■ ii i w i i i ^n^ i ■■ * ■ ■ Y ■ > 1 r .-'.iAJ^-. . .■tKv.i^fcr* ' TrV