Poštnina plačana t gotovtaL Leto LXV., št. 111 Ljubljana, sreda 18. maja 1932 Cena Din iziiaja vsak dan popoldne, izvzemSl nedelje in praznike. — Inseratl do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica st. 6 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 PODRD2NICC: MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — -eL 190. NOVO MESTO. Ljubljanska C TeL ŠL 26. JESENICE Ob kolodvoru 101.--- Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani 61, 10.351. POLOŽAJ NA JAPONSKEM IZREDNO NAPET Vojaštvo zahteva ekstremno nacionalistično vlado — Odločitev bo padla jutri — Vpliv tajne fašistične organizacije London, 18. maja. O dogodkih v Toki j u povodom atentata na ministrskega predsednika Inukaja se izvejo naslednje podrobnosti: V nedeljo je 18 mlajših oficirjev vojske in mornarice vdrlo v pisarno 76-letnega ministrskega predsednika Inukaja. Vseh 18 je streljalo na sivolasega državnika, ki se je smrtno zadet zgrudil na tla. Morilci so člani tajne fašistične organizacije, nazvane »Črni zmaj«, ki je bila že del j časa nezadovoljna z japonsko zunanjo politiko, zlasti pa s stališčem, ki ga je zavzela vlada v kitajskem sporu. Kako je bil izvršen atentat na predsednika vlade Morilci so se pripeljali v več avtomobilih pred palačo rninistrskega predsednika ter so si z naperjenimi revolverji izsilili dostop. Vsi poizkusi telesne straže, da bi morilcem zastavila pot, so bili brezuspešni. Dva pisarja in štirje stražniki so bili v borbi z atentatorji hudo ranjeni. Ko so morilci vdrli v pi sarno ministrskega predsednika, jih je Inukaj neustrašeno pozval, naj takoj pri stranskem izhodu zapuste njegovo palačo. Po kratkem prerekanju so morilci oddali strele na Inukaja, ki se je zgru dil v mlaki krvi. Ena krogla mu je prevrtala glavo, tako da je bil takoj nezavesten. Prepeljali so ga naglo v bolnico, kjer pa so zdravniki takoj uvideli, da je vsaka pomoč zaman. Izvršili so sicer prenos krvi, vendar pa to ni mnogo koristilo. Inukaj se je že za kratek čas zavedel in pozval k sebi vse člane vlade. Imeli so kratko posvetovanje, med katerim pa je Inukaj izdihnil. Drugi atentati F redno so morilci izvršili atentat na Inukaja so izvršili bombne atentate na stanovanje zunanjega ministra Jošisave in ministra za pravosodje grofa Nakina. Prav tako so vrgli več bomb v poslopju Micubiši-banke, kjer je bil glavni sedož stranke ministrskega predsednika. Po atentatu na Inukaja so se morilci odpeljali k policijskemu predsedniku in tam mirno povedali, kaj so storili. Po drugih vesteh pa so napadli tudi policijsko prefekturo. Morilci so večinoma člani tokijskega pešadijskega polka in so z naperjenimi revolverji vdrli v poslopje policijskega predsedništva, kjer so vdrli v pisarno policijskega prefekta in oddali šest strelov. Trije uradniki in neki novinar, ki so se baš mudili pri policijskem predsedniku, so bili pri tem hudo ranjeni. Eden izmed ranjenih uradnikov je pozneje umrl. Zvečer so pučisti izvršili še atentat na Narodno banko. Okrog 5.45 je pridrvel po ulici, v kateri je palača Narodne banke, z veliko brzino avto in se ustavil pred Narodno banko. Iz avtomobila so bile vržene v palačo tri bombe. Dve sta eksplodirali, pri čemer je bil vratar Narodne banke hudo ranjen. Tajna fašistična organizacija Morilci so nosMi oficirske uniforme. Vsi pripadajo fašistični organizaciji »Crni zmaj«, ki je že deJj časa zahtevala odstop sedanje vlade in uvedbo vojaške diktature. Inukaja so v zadnjem času naravnost bombardirali z grozilnimi pismi. Zaradi tega je nosil v zadnjem času pod obleko jeklen oklep. Inukaj je prevzel vlado decembra lanskega leta. Zaradi neuspehov v šanghajskem in mandžurskem konfliktu pa je nezadovoljstvo proti njegovi vladi stalno naraščalo. Očitali so mu, da je napram Kitajcem preveč popustljiv. Japonski nacionalisti so že od vsega početka zahtevali aneksijo Mandžurije in vojno napoved Sovjetski Rusiji. Iz teh krogov so bili izvršeni tudi atentati na bivšega ministrskega predsednika Hamašukija, na bivšega finančnega ministra Inujeja in na znanega japonskega veleindustrij-ca Takuma. Politični vpliv tajne fašistične organizacije je po zatrjevanju poznavalcev razmer tako velik, da si še nobena japonska vlada ni upala razgna-ti te tajne zarotniške organizacije. Pri zaslišanju so atentatorji priznali, da so že jeseni lanskega leta nameravali pričeti s terorističnimi akcijami, vendar pa so še nekaj časa počakali misleč, da bo vlada sledila njihovim pozivom. Poziv k revoluciji Takoj po atentatu na ministrskega predsednika so začeli civilisti in vojaki deliti po mestu letake v katerih pozivajo prebivalstvo k revoluciji. Poziv končuje: »Naj živi car! Doli korupcija politikov! Doli finančna oligarhija in razredne predpravice! Za rešitev države so potrebna dejanja! Mi smo nacionalisti in ne pripadamo ne levici, ne desnici. Hočemo predvsem obnoviti carsko oblast!« Letaki nosijo podpis: Zveza mladih oficirjev mornarice in vojske. Borze in banke zaprte Dogodki v Tokiju so izzvali po vsej državi silno razburjenje. Vse borze so takoj zaprli, sledile pa so tudi banke in trgovine. Banke so zaprli predvsem zaradi tega, ker so vlagatelji navalili na banke in zahtevali izplačilo svojih vlog. Zaenkrat vlada po vsej državi mir. Vlada ie izdala komunike, v katerem zatrjuje, da predstavljajo zarotniki Ie neznatno peščico nezadovoljnih mladih oficirjev, dočim sta vojska in mornarica na strani vlade. Vlada je odločena s strogimi ukrepi zatreti vsak poizkus revolucije in poziva prebivalstvo, naj ohrani mirno kri. London, IS. maja. AA. »Reuter« poroča iz Tokija. da poučeni krogi še vedno smatrajo, da so glavni inicijatorji atentatov na japonske državnike člani neke asketske družbe in sekte, ki obsoja materijalizem moderne civilizacije. Namen sekte je napadati politične osebnosti, ki izkoriščajo narodne interese za svoje osebne cilje. Zamotan političen položaj Takoj po atentatu je najstarejši minister predložil mikadu ostavko celotne vlade. Mikado pa ostavke ni hotel sprejeti in je naprosil vlado, naj do nadaljnjega vodi državne posle. Medtem je mikado pričel posvetovanja po stari japonski tradiciji z uglednimi bivšimi državniki. Sprva je nameraval mikado imenovati dosedanjega notranjega ministra za ministrskega predsednika. Temu pa so se uprli vojaški krogi, ki zahtevajo nadstrankarsko izrazito nacionalistično vlado. Odločitev o tem bo padla šele jutri, ko bo imel mikado posvetovanje z najvplivnejšim japonskim državnikom baronom Savonijem, čigar nasvete je mikado dosedaj še vedno upošteval. Na vsak način sodijo poznavalci razmer, da je položaj na Japonskem izredno napet in da lahko dovedejo zadnji dogodki do izprememb. ki bodo usodne važnosti za ves nadaljnji razvoj dogodkov na datjnem vzhodu. Podrobnosti o katastrofi francoskega parnika Vzrok katastrofe še ni pojasnjen — Baje je eksplodiral peklenski stroj — Nad 200 potnikov je našlo smrt v plamenih ali vodi Pariz, 18. maja. O katastrofi parnika »Georges Philippar« se doznavajo naslednje podrobnosti: Parnik »Georges Philippar« je eden največjih in najmodernejših parnikov francoske trgovinske mornarice. Dograjen je bil šele ob koncu leta 1930 in je po skoro celoletnih poizkusnih vožnjah šele v začetku letošnjega leta nastopil svojo prvo prekooceansko vožnjo. Dne 20. aprila je pairnik zapustil japonsko luko Jokohama ter z okrog 900 potniki in 300 mož posadke odplul proti domovini. Dne 10. maja je parnik za par ur pristal v Colombu. Tam se je pridružilo še nekaj potnikov. Skupno je bilo na par-niku prostora za 1500 potnikov poleg posadke. Kmalu potem, ko je parnik zapustil luko in prišel na široko morje, je iz nepojasnjenega vzroka v sredini ladje nenadoma izbruhnil požar. Ogenj je zajel najprvo luksuzne kabine in kabine I. razreda. Predno so se potniki prav zavedli, kaj se dogaja, je bil že gkoro ves parnik v plamenih. Rešeni potniki pripovedujejo, da so se odigravali na krovu parnika pretresljivi in grozoviti prizori. Skoro vsi potniki prvega razreda, med katerimi je bilo mnogo žensk, so zgoreli pri živem telesu. Ogenj je zajel stopnice, ki so vodile na krov, tako da se niso mogli ne sami rešiti, ne kdo drugi priskočiti jim na pomoč. Posadka je vztrajala vse do zadnjega na svojem mestu in si je na vse načine prizadevala rešiti potnike. Nesreča pa je hotela, da je ogenj najhujše divjal baš v sredini ladje na mestu, kjer so bili nameščeni rešilni čolni. Večji del čolnov je ogenj uničil in le nekaj čolnov so mogli še pravočasno spustiti v morje. V blaznem strahu so ljudje poskakali v morje in dva čolna sta se prevrnila, ker sta bila prenapolnjena in ker so še vedno iskali zatočišča na njih novi brodolomci, ki so se obupno borili z valovi. Radiotelegrafist je ostal vse do zadnjega na svojem mestu ter je neprestano oddajal signale »SOS«. V glavnem je tudi njegova zasluga, da je bilo toliko potnikov rešenih. Parniki, ki so bili v bližini, so takoj prihiteli na pomoč ter so po zadnjih vesteh rešili vsega 675 potnikov, tako da pogrešajo samo še okrog 200 potnikov. Od teh je po pripovedovanju rešen cev najmanj 100 našlo smrt v plamenih, dočim so ostali bržkone utonili Generalni guverner Indokine je le slučajno ušel smrti Za njega je bila že najeta luksuzna kabina, vendar pa je potovanje v zadnjem trenutku odgodil. Če bi bil na krovu, bi skoro gotovo našel smrt, ker je baš v neposredni bližini njegove kabine izbruhnil ogenj. Kako je prav za prav prišlo do katastrofe, še ni pojasnjeno. Po enih vesteh gre za atentat ter je eksplodiral v notranjosti parnika peklenski stroj, po drugi verziji pa je ogenj nastal vsled kratkega stika v eni izmed luksuznih kabin. Da se je ogenj tako naglo širil in je zavzela katastrofa tako velik obseg, je najbrž posledica dejstva, da je imel parnik na krovu 500 avtomobilov za izlete potnikov in zaradi tega tudi veliko zalogo bencina. Ko je ogenj prodrl do bencinskega rezervoarja, je nastala eksplozija in v par minutah je bil parnik ves v plamenih. Ne izključujejo pa tudi možnosti, da gre za atentat levičarskih ekstremistov. Govorilo se je namreč, da je imel parnik pri svojem odhodu iz Pariza na krovu velike količine vojnega materijala za Japonsko. Policija je že takrat sporočila, da pripravljajo v Sueškem kanalu atentat na parnik ter da ga nameravajo pognati v zrak. Zaradi tega so takrat varnostne ukrepe zelo poostrili. Pri povratku tem grožnjam niso pripisovali več nikake važnosti in zato ni izključeno, da je bil atentat izvršen šele sedaj. Hud potres na otoku Celebes Amsterdam, 18. maja. g. Po brezžičnih vesteh iz nizozemske Indije je divjal na otoku Celebes zlasti v okolici mesta Memado hud potres. Po dosedanjih vesteh je bilo porušenih nad 1000 hiš. Po dosedanjih vesteh je bilo 10 ljudi ubitih, nad 150 pa ranjenih, vendar pa menijo, da se bo število mrtvih povečalo. De Valera v krizi London, 18. maja g. Irska se nahaja pred vladno krizo. Delavska stranka je uradno obvestila ministrskega predsednika de Valero, da ne bo več podpirala vlade, ako ho de Valera nadaljeval sedanjo politiko. Delavska stranka se ne strinja nrti s politiko zaščitnih carin, niti s proračunsko politiko vlade ter odklanja tudi ukinitev prisege kroni mednarodnih Podunavske države naj se same organizirajo — Francija se ne odpove reparacijam Pariz, 18. maja. AA. V nedeljo je govoril v Dijcnu francoski delegat v Društvu narodov Paul Bomcour. V svojem govoru je med drugim opozoril na napore Francije na nacijonalnem in mednarodnem polju za gospodarsko in politično organizacijo miru, ter obžaloval, da nekatere države niso pripravljene točno formulirati obveznosti mednarodne solidarnosti vn da so poizkusi za organizacijo Podunavja naleteli na nezaupanje dveh velesil. Izrazni je željo, ^aj hi Francija izpodbodl.i in podprla podunavske države, da poizkusijo same izvesti to organizacijo. Nikakor bi se rudi ne smelo dovoliti, da hn splošna razoroži t v en a konferenca doži- mirovnih pogodb, na katerih najboli vztia-jajo oni, ki so se borili za to, da ne hi nikoli več prišlo do vojne. Paul Boncour je razorožitveni konferenci žele! mnoco uspeha pri absolviranju njene prve etape. Svoj govor je Paul Boncour sklenil z besedami: Prepuščam finančnikom skrb zato, kal je treha storiti po nedavnih Bruningovih besedah o bližnji lausanski konferenci, ki nikakor ne sme pristati na to, da se poruši ravnotežje med našimi terjatvami in dolgovi, ker ne bi bilo pravično, da hi se francoskemu državljanu, ki plačuje davke, vzel ta dohodek. Trdno sem prepričan, da se bo tako v Lausannu kakor rudi v Ženevi ufrta- vela neuspeh, ker hi to omogočilo Nemčiji, | žil odpor, za katerim se skrivajo parlamenti da se v kratkem ponovno oboroži. To bi j nekaterih držav, pomenilo definitivno ukinitev tistih klavzul Protipoljske demonstracije v vzhodni Prusiji Revrajortistični pokret v Nemčiji zelo narašča — Nemci propagirajo zopetno priklopitev Gdanska Varšava, IS. maja. AA. Pol.'ska agencija poroča: v tukajšnjih političnih krogih trdijo, da sta Vzhodna P rusi j a in okolica svobodnega mesta Odan^ka včerao priredili pcrotbpoljske demonstracije, ki jih je organiiziralo društvo inozemskih Nemcev. V programu tega društva je med dragim re vrzi je, dosedanjih mirovnih pogodb. Prav talko se ta navođenih krogov potr- Žrtve bombajskih nemirov Bomhay, 18. maja. Ker so policijske in vojaške oblasti nastopile proti izgrednikom z vso strogostjo, je zaenkrat v Bombayu zavladal zopet mir. V štiri-dnevnih borbah med Indi in Muslimani je bilo 88 oseb ubitih, nad 1000 pa ranjenih. Te številke pa se nanašajo samo na statistiko bolnic, dočim je število mrtvih in ranjenih po vsej priliki mnogo večje, ker so Indi velik del svojih ranjencev in mrtvecev odvedli s seboj. 85 večjih poslopij je pogorelo, iz-ropanih pa je bilo po ugotovitvah policije 435 trgovin. Eden izmed roparjev Lind-berghovega otroka v rokah policije London, 18. maja. V Brooklinu so aretirali nekega Franca Parzvcha, ker je zapustil svojo ženo. Pri zaslišanju pa je Par-zych izpovedal, da je Sil soudeležen pri ugrabitvi Lindber^hovega otroka. Glede smrti otroka je izpovedal, da je otrok takrat, ko so ga ugrabili v spalnici in nesli skozi okno po lestvi na dvorišče, po nerodnosti enega izmed roparjev padel z lestve na tla. Šele pozneje, ko so bili z avtomobilom že par kik>metrov daleč stran, so opazili, da se je otrok ubil. Zaradi tega so truplo skrili v grmovju blrzu ceste in pobegnili. Za nagrado odnosno odkupnino se z L:nd-berghom niso pogajali in je onih 30.000 dolarjev, ki jih je izplačal Lindbergh, odnesel kdo dru0 na njihov računt Katastrofalna eksplozija plinske granate Videm, 18. maja. d. Pri Vidorju ob Pi-avi je našel mlad človek po imenu RiaEiu-to na pesku v strugi granato kalibra 14.9 cm. Ko jo je hotel doma v veži demontirati, je eskplodirala ter ga raztrgala na kose. Istočasno z eksplozijo se je razvil oblak strupenega plina. Mati Rvzziuta, ki se je obupana vrgla preko trupla svojega 6ina, je uimrla zastrupljena po plinu, dočim sta se njena hči ter prijateljica, ki sta prihiteli na pomoč, onesvestili. V bližini je bila večja družba otrok, med katerimi je nastala velika panika, in večja nesreča je bila preprečena samo na ta način, da je močan sunek vetra razpršil plin. Ukinitev zlatega standarda v Peruju Lima, 18. maja. d Perujska vlada je sklenila, da ukine začasno zlati standard. Dr. Beneš v Budimpešti Dunaj, 18. maja. AA. Budimpeštanski listi poročajo, da se je češkoslovaški minister dr. Beneš ustavil v Budimpešti in da se je z avtomobilom sprehajal po mestu. Listi simpatično pozdravljajo dr. Beneševo bivanje v Budimpešti j«je, da je netruSkim revleion istom naklonjen sam predsednik senata G-danska De-inonstracaj-e jmajo oči v ki ■on namen na umeten način ostvariti atmosfero neeadovolj-strva in zahtevati ukinitev statutov svobodnega mesta Odanska. ObJasti v Gtdanskti ©o prepovedale manifestacije gdansfcKh skavtov, organizacije, kj orima nfkakega političnega značaja. Telefonski promet z Brazilijo LJubljana, 18. maja. AA. Tedefon&fci promet Jugoslavija - Brazd rt*a je otv*ord*»a med Ljn/bijamo, Mariborom in PJo de Ja-neirom. Tri/m inu tni pogovor stane 1927 Din 20 p. Promet se vrtci do Berlina po žici, od Berlina naprej pa radlotfonsfcim potom. Celodnevna telefonska sfožba na Bledu Ljubljana, 18. matja. AA. Od 15. maia datfe se vrši pri pod ti Bled L celodnevna fcrscjavna m telefonska »lažna. 4n klcer poleti od 7. ve do 21-, pozimi pa od S. are do 21. ure. Ob nedeljah in prazaiklh se vrši sluSha od S. do 12. ure. Razpisana mesta banovinskih cestarjev Ljubljana, 18. maja. A A. Kr. banska uprava razpisuje na osnovi § 51. zakona o banski upravi v območju cestnega odbora Ptuj službeno mesto banovinskega cestarja in sicer: za proi»o na banovinski cesti Ptuj-E>ornova-Savci-LjutomeT od km 10.00 do km 15.7785. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz Čl. 2 uredbe o službe-benih razmerjih dVž. cestarjev rn njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 I>in kol kovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovani-mi prilogami (rojsrnj in krstni list. domovinski Fist, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog ka-zmjivih dejanj iz koristoljub-ja, event. dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkasneje do 5. junija 1932 pri sreskem cestnem odboru v Ptuju. Gorgulov o sebi Pariz, 18. mada. AA. Morilec pokojnega predsednika francosfke republike Oonoi-lov je izjavil pred preiskovalnim sodnikom, da ga je baje neikaj časa sem preganjala fiksna ideja, da mora ubiti Doum^r-ja hi da se je zaman skušal oresti t« misli. Gorgulov se je skušal obvlalatj tudi na dan zločina. Hotel se je sam izročiU polic'.skim oblastvom In se opiti, ia ne bi padel v skušnjavo. Na prelsleiika Boumerja je streljal pod pritiskom nekakšne psihoze. Morilec je pristav: 1, da *e ž a kakih 15 let s if ili tik. Sorzna poročila. Ljubljanska borza. De vi % e: Amsterdam 2274.27_2285.63, Berlin 1335.89—1346.69, Bruselj 786.80 rte 790.74, Ourih 1097.35—1102.85, London 205.08—206.68, Newyork ček 5582.63 do 5610.89, Pariz 231.24—222.36, Praga 166.23 INOZEM SKc BORZZE. Curili: Beograd 9.06, Pari« 20.16 In četrt, London 18.71, Newyork 510 ln pet osmink. Bruselj 71.70, MIlan 26.30, Madrid 41-66, Ameteroara 207J6, Bertin 121.90. SLOVENSKI NAROD, đne 18. maja 1932. Gospodarska kriza v dravski banovini LjrpbJjana, 18. maja. O gospodarski krizi, o tem prvem in zadnjem vprašanju vseh najbolj perečih vprašanj, je bila letos v Ljubljani že cela vrsta zanimivih ter poučnih predavanj, ki so ga osvetila bolj ali manj. Da se pri nas se govori samo o krizi, temveč je res pereč, gioboko segajoč problem, je pokazala lepa ndeležba na snocnjem predavanju Narodne odbrane, ka je bilo v salonu kolodvorske restavracije. Predsednik mestnega odbora NO g. dr. Bročič je pozdravil številne zastopnike nacijonalnA m kuiturnih društev ter gospodarskih konporacij in ostale udeležence, nakar je v lepem in jasnem govoru pojasnil, kaj je NO, kakšen je njen program ter kakšne cilje zasleduje in kako je njen obstoj upravičen z njenim delovanjem v naši nacijonaim zgodovini. Njen glavni namen je osvooocfitev naroda v narodnem, kulturnem pa tudi gospodarskem pojedu, svoje delovanje vedno prilagoja prilikam, zato pa ne more tudi zdaj držati križem rok, ko narod trpi pod težo gospodarskih prilik. Pričakuje sodelovanje javnosti, ki jo paziva naj podpre njeno delovanje. Tudi predavanje služi tem« namenu. Predaval je predsednik oblastnega odbora NO g. dr. Cepuder. Dotaknil se Je jedra vprašanja naravnost, z neizprosnostjo je pokazal na najtežje m najskriv-nejše rane svetovnega in domačega gospodarstva — ne glede na levo in desno, govoril je iskreno in smelo kakor marsikdo ni vajen. V uvodu je duhovito opredelil po^ern krize, »ki je danes že tolikokrat rabljena in zlorabljena, da se človeku že upira uporabljati to besedo glede na vse one dogodke, ki bi naj bili no mnenju večine ln raznih kapacitet v zvezi s krizo.« Kriza je najlepša rešitev težkih pr(>-blemov, porajajočih se iz zapletenega sodobnega duševnega življenja človeštva, finiverzalna diagnoza je in univerzalni recept, češ, počakajmo, da kriza mine, pa bo boljše! Vsi smo se posvetili reševanju tega problema, najboljši strokovnjaki si belijo z njim glavo. Kriza se pa razvija in sicer tako, kakor ni prej n:hče predvideval. Komaj najdejo strokovnjaki sredstvo, ki bi naj omililo krizo, že jih dogodki pre-hite in sredstvo je anahronizem. V krizi ni Ie svefovno gospodarstvo, temveč celotno duševno, kulturno in materij elno življenje človeštva, celoten družabni ustroj m sploh vse, kar je človeštvo ustvarilo s tolikšnim trudom in ponosom. Ta kriza ni prva, ni pa takšna kot so bile nekdanje. Ko se je preživel stari gr-škorimski svet, je prišel v krizo in se zrušil. Prišel je Mesija. Ko je postala obsolu-tistična država anahronizem, je prišla injekcija francoske revolucije. Potem je nastopila doba demokracije. Toda prave demokracije nikdar ni bilo, bila je le lepa krilatica. Bas doba demokracije je ustvarila mednarodni kapitalizem, ki vlada sedaj vsemu svetu in ki je mednaroden v najslabšem pomenu besede. Mednarodni kapitalizem stremi ve "Mo le za čim večjim zaslužkom, izrablja in zlorablja vse Tudi vojna je njegov najboljši vir dohodkov; vrgel se je predvsem na vojno industrijo, za razvoj katere je potiebno zlasti napeto ozračje in nezaupanje med državami. Zato tudi vedno neti sovraštvo med državami. Ni le naključje, da je bil nemški dvor eden prvih delničarjev podjetja Krupp in da je bil tudi avstrijski dvor udeležen pri vojni industrij1. Ko je bil ves svet v plamenih, ko so umirali na bojnih poljih milijoni nedolžnih ljudi, je bil kapital enoten ter složen. Čeprav razdeljen na sovražne si države. I>ržava je podpirala državo z orožjem tn strelivom, čeprav sta se med seboj vojskovali. • Najlepši primer patrijotizma mednarodnega kapitala, ki je želel vojno zaradi svojega profita. Po vojni je začel mednarodni kapital deliti na vse strani posojila izmozganim državam ter spravil državo za državo pod svojo oblast Najboljši možje, borci za narodne ideale so mu služili, za bakšiš je bilo naprodaj vse in vsi, na videz najboljši narodnjaki sede v upravnih svetih podjetij mednarodnega kapitala ki je sovražnik vsake samostojnosti in socijalnega in na-cijonalnega čuta. Maski rajo tuj kapital, ki pije kri do zadnje kapljice delavcu in konzumentu. Ce hočemo vprašanje krize reševati res iskreno, moramo biti brezobzirni tudi proti samim sebi, ne le proti drugim. Pred vojno smo biti Slovenca zasužnjen drobec Avstrije. Morali smo biti veseli, da smo smeli živeti pod solncem. Vsa večja industrijska podjetja so bik v nemških rokah. S prevratom smo postali prvič državni narod. Kako smo pa kvitiraLi to srečo? Nismo šli na delo da bi očistili svojo hišo gnoja, še gojili smo ga in varovali v svoji kulturnosti. Bili smo brezbrižni v narodnem in gospodarskem pogledu. Zavrgli smo Koroško. Glede tuje industrije na našem ozemlju se gospodarski krogi niso zavedali velikih dolžnosti, ki jim jih je nalagala nova narodna država. Začelo se je gorostasno tihotapstvo milijonskih vrednot. Vtihotapi jali so ne-žigosane papirnate krone, ki so postale potem z žigosanjem zakonita moneta. In nacijonalizacije . . . Neko podjetje je dvignilo 1. 1930 delniško glavnic* za 6 milijonov Din z dovoljenjem vlade, ki je pa zahtevala, da morajo dobiti naši državljani nad 50% novih delnic, kar se je tudi izvedlo, a skoraj 30.000 teh delnic je bilo takoj prodanih na dunajski borzi tujcem. Druga nacionalizacija istega podjetja je Kila čez 2 leti. Vlada je dovolila zvišanje delniške glavnice pod pogojem, da mora preiti dve tretjini delnic v domače roke, čermir je bilo ugodeno s tretjo nacionalizacijo 1. 1923. Glavni demičar, inozemska banka, je pa s pomočjo nekega našega denarnega zavoda izigral naše narodnogospodarske interese tako, da je ostal absoluten gospodar podjetja. Predavatelj je še navedel* dva podobna žalostna primera iz našega narodne^* gospodarstva o katerih se pri nas še ni javno razpravljalo. Naglas 1 je, da moramo prečistiti lastne vrste, iskati krivce men seboj ter onemogočiti udejstvovanje oni:n, ki so tako grešili s svojo nesposobnostjo aH brezvestnostjo, ker le tedaj lahko ipa-mo na boljše čase. V krizi je celoten ustroj človeške družbe, ki sloni na kapitalistični podlagi, na mednarodnem kapitalu. Ce hočemo zdraviti svttovno gospodarstvo, je treba iskati novih poti, studiranje prejšnjih kriz ne pomaga; zato je pa treba tudi novih ljudi-Sicer vsa čast strokovnjakom, ki pa vendar ne bodo naši rešitve, ker jo iščejo po preživelih načelih. Nihče si ne sme domišljati, da bo sam našel čarobni recept, iskati ga moramo skupno in naŠH ga bomo le. če krenemo od metod mednarodnega kapitalizma na levo. Nemoralno ter nedopustno je. če podjetja, ki so si v nekaj letih potrojiLa kapital z žulji delavcev, odpuščajo sedaj te delavce, ki jih naj podpira država. Kaže, da je kapitalist pripravljen plačevati delavce le takrat in tako dolgo, dokler mu omogočajo pretirane dohodke, kadar se pa prilike poslabšajo, naj država hrani aeiavce — pri nas v večini primerov aelavce, iti jih je ožel tuji kapital. In v upravnih svetih tujih podjetij sede slamnati možje; ta podjetja, ki se bogate od naših žuljev, so v narodnem pogledu povsem pasivne postojanke. Vsa boljša mesta v industrijskih podjetjih zasedajo tujci, naši ljudje so dobri le za trdo garanje. In v upravnih svetih tujih podjetij re-prenzentirajo naš: gospodje domač kapital, ki ga sploh ni . . . Predavatelj je pozval prizadete: — Gospodje, povejte jasno m javno, čegav kapital zastopate! Če našega, kako so potem takem mogoče razmere, ki bijejo v obraz nacijonalnemu ponosu in interesu? ČJe pa zastopate tuj kapital, ste od njega najeti in plačani, morate izposlovati, da bo ta važna industrija upravljana po naših ljudeh, ali pa odložiti svoja mesta tn razkrinkati tuj kapital, ki se skriva za vami! (Živahno odobravanje.) Krepke ter resne besede so ob zaključku predavanja izzvenele v poziv, da stopimo vsi združeni na plan ter zakličemo vsem, ki se zavedajo resnosti današnjih časov in odgovornosti narodu in držav:, da se pridružijo temu stremljenju, tistim pa, ki nočejo ali ne morejo razumeti časa, velja poziv. Umaknite se s slavo in z milijoni v ozadje, sicer bodo šli dogodki pieko vas! Ne potrebujemo nekronanih vladarjev, ki pletejo pri zelenih mizah v največil tajnosti niti naše usode, imamo enega vladarja, njemu zaupamo, drugih nočemo m se jih bomo iznebili na vsak način! Gromovito odobravanje je dokaza.o, kako globoko so se dojmile vseh posluša-cev pomembne besede. Zelo nevšečno poročno darilo Beograd, 16. majnika. Pravoslavna velikonoč je minila in po njej pričenja, kakor bi rekli mi, dolgi pred-pust, ko so zopet in vse tja do predbožič-nega posta dovoljene pravoslavne poroke. Komur je šti ri d esetdansk i post pred veli-konočjo pokvaril ženitovanjske račune, ima sedaj časa dovolj, da do zime skoči v zakonski jarem in se celo tudi že »razvede«, če mu ne prija jo sladkosti zakonskega življenja. Tako je bilo v soboto dopoldne lepo število porok po vseh beograjskih pravoslavnih cerkvah in pod okriljem palilul-skega sv. Marka na starem pokopališču so se kar vrstili drug za drugim poročni parčki s svojimi svati in gledalci. Tako se je poročil tudi Zlatko Bendekovič, blagajnik nekega beograjskega trgovskega podjetja, s hčerko iz neke ugledne beograjske rodbine. Ko sta novoporočenca, vsa srečna, da se jima je izpolnila njuna največja srčna želja, stopala s svati iz cerkve, se je nenadoma prerila skozi veliko množico, ki je oblegala cerkveno preddvorje, mlada ženska, ki je nosila v rokah nekak zavoj. Ko je prišla do novoporočence.v, je odgr-nila zavoj, pa se je videlo, da je v njem otročiček. Pomolila je otroka nevesti, za-ihtela, pa vendar glasno, da so jo slišali vsi naokoli, rekla, segajoč po njenem belem poročnem vedu: »To je otrok vašega moža! Preslepil me je . . . Bog naj mri plača!« Lahko si je misliti, kak vtisk je napravil ta prizor na vse prisotne, zlasti pa na nevesto, ženina in člane njunih rodbin, ki so bili navzoči pri poroki! 2enin je potegnil iz žepa listnico in iz nje tisočak, da bi ga dal ženski, ki se pa ni zmenila zanj. Da ne bi bilo še večjega zgledavanja, so ljudje žensko z otrokom odvedli v bližnjo cerkveno hišo, ženin z nevesto pa je hitro skočil v avto in se odpeljal s svati, ženska z otrokom, ki je krčevito ihtela, se je le komaj m komaj dala nekoliko utolažiti, je povedala, da ji je ime Mileva Bajič, da je delavka, in je zopet in zopet zatrjevala, da je otrok Bendekovičev, ki da jo je zapeljal, ko pa je postala mati, pa ni hotel nič več vedeti o njej in otroku. Dogodek se je seveda takoj razvede! po mestu in bilo je, kar je pač razumljivo, vsakovrstnih govoric o stvari. Ljudje, zlasti ženstvo, so se zgražali nad >zapeljiv-cem« in mu privoščili to nevšečno poročno darilo. Stvar se je pa potem precej zasukala. Bendekovič je namreč beograjskim listom dal izjavo, da se je spor za očetovstvo Milevinega otroka že razpravljal pred sodiščem in se je rešil njemu v korist. Potemtakem je trditev Mileve Bajič, da je otrok njegov, popolnoma neresnična in bo zaradi dogodka pred cerkvijo sv. Marka vložil proti njej tožbo na kazensko sodišče. — Naj -bo že, kakor hoče: nevšečno, zelo nevšečno je bilo to poročno darilo, in pravijo v Beogradu, da bi bilo veliko manj nezakonskih otrok, če bi vse nezakonske matere dajale taka poročna darila svojim bivšim ljubimcem, toda ne po poroki, temveč tik — pred njo! Manipulacije mladega zavarovalnega inšpektorja Ljubljana, 18. maja. Pred malim senatom so se včeraj vrstile prav zanimive kazenske razprave, najrpoučnejša pa je bila pač razprava proti zavarovalnemu inšpektorju Mateju L. Senatu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj, kot sosodnika sta pa fungirala dr. E. Kobe in dr. L. štrukelj. Državni tožilec je Mateja L. obtožil, da je od leta 1926 do 1930 nastopal kot zavarovalni inšpektor in inkasiral v plačilo zapadle zavarovalne premije, ne da bi jih odračunaval zavarovalnici. V svoje mreže je na ta način vlovil štiri boljše posestnike, ki so mu plačevali premije, ker je pokazal legitimacijo in hkratu zatrjeval, da je zavarovalni inšpektor. Oškodovani so bili: France Kokalj za 1000 Din, Anton Va-lant iz Zasipa za 5042.50 Din, Jakob Seli-škar s Suhe za 32S6 Din in France Kopriva za 2000 Din, Manipulacije zavarovalnega inšpektorja so odkrili šele proti koncu L 1930. Oškodovane stranke so plačevale L.-U premije in so bile v dobri veri, da je vse v redu in da so police veljavne. Ko pa so se pri zavarovalnici >Feniks«, kjer je bil Matej L. kot običajen provizijski potnik nastavljen, interesi rane stranke informirale, so pač na žalost izvedele, da so njih police stornirane, ker se zavarovani niso držali obrokov za plačevanje premij, a za zavarovalnega inšpektorja >Feniks« ne prevzame nikake garancije. Oškodovanci so nato prijavili zadevo državnemu tožilstvu. Zaradi prevare obtoženi Matej L, se je pred sodniki temperamentno in mestoma krčevito zagovarjal. Vrstili so se prav dramatični prizori. Matej L. je svoj dolgi zagovor končal z besedami: »Imam lepo in čisto vest. Prosim vas, gospodje sodniki, za pravično sodbo. Usmilite se moje družine!« ... in nadalje: >Da-nes sem na stališču berača... Nedolžen sem...« Kot prva priča je bila zaslišana tarjigo-vodkinja ln prokuristinja »Feniksa«. Slavka Rozmanova, ki je kratko omenila: »Obtoženec je bdi pri nas zaposlen kot navaden zavarovalni potnfk.« Predsednik: »In taki ljudje imajo tako strašansko visoke naslove, dasi so navadni provizijski potniki.« Priča: »To je tak običaj!« — Predsed: nik: »Ljudem z visokimi naslovi se pač stranke ne morejo upirati. To ni edini primer!« in nadalje predsednik: »Povejte, ali je smel obtoženec inkasirati premije?« — Priča: »Ne!«... — Obtoženec zakriča: »To je laž!« Priča je nato navedla, katere stranke so bile oškodovane. Obtoženec ves nervozen: »Nisem bil goljuf! Meni se godi krivica!« Predsednik: »Mirno! če ne, vam damo 14 dni posta!« Predsednik obtožencu: »Zakaj ste se pozneje izdajali za Vladkoviča?« Obtoženec: »Bil sem primoran, ker nisem pod pravim imenom mogel več delati.« Priča Fran Kokalj iz Medvod je omenil, da ga je obtoženec zavaroval za Din 25.000. Pozneje je prišel obtoženec k njemu in mu svetoval, naj bi zavarovanje spremenil v zlato valuto, češ da papirnat denar ni nič vreden. Priča mu je zato dal na račun 1000 Din, pri zavarovalnici »Feniks« pa je pozneje izvedel, da je bil ogoljufan. Priča Anton Valant iz Zasipa lesni trgovec: »Obtoženec je večkrat prišel k meni. Ogoljufal me je za 5042.50 Din. Polico so stornirali. Meni je rekel obtoženec, da je »inspektor« pri »Feniksu«. Priča je bil na poslovanje »inšpektorja« pozneje od »Feniksa« opozorjen. Jakob Seliškar s Suhe pri Dobrovi: ^Obtoženec me je pregovoril, da sem prestopil od druge zavarovalnice k »Feniksu« ter dejal, da lahko inkasira denar. Pokazal mi je sliko iin legitimacijo, češ da je »inšpektor«. Obtožencu sem Izročil 3286 Din, zavarovalnici sem pa poslal 400 Din. Ker nisem dobil nikakega obvestila, sem se informiral pri zavarovalnici in izvedel, da je polica stornirana. Pozneje sem se poravnal s zavarovalnico glede police. France Kopriva je izročil obtožencu dvakrat po 1000 Din. Tudi njemu je obtoženec izjavil, da je kot inspektor upravičen za prejem denarja. Ravnatelj Zvonko Zolger: Odpuščen je bfl od nas koncem oktobra 1930. Ni imel nikake pismene pogodbe, pač pa pooblastilo, da sme sfldepati zavarovanja in sprejemati denar na račun prve premrje. Predsednik je dalje omenil da je bil obtoženec zaradi sličnih manipulacij že dvakrat pred sodiščem, a v tretjič obsojen na manjšo zaporno kazen. Po končanih formalnostih in govorih državnega tožilca, odnosno branitelja je po kratkem posvetovanju predsednik razglasil sodbo: Obtoženec Matej L. je kriv. da je omenjene osebe oškodoval in se zaradi prevare obsodi na 1 leto robije (Obtoženec se zgrudi na klop in zaihti: »Ojoj! Ojoj!) ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta dalje ima oškodovancem povrniti vso škodo. Ko je predsednik po sodbi obtoženca poučil o pravnih lekih, ki jih ima po zakonu zoper to sodbo, je obtoženec glasno pripomnil: ^Prosim takoj priziv in revizijo! Nisem kriv! Tega pa ne!« Dosmrtna ječa za medvojno divjaštvo Les k ovac. 16. majnika. Minilo je od tedaj že 15 let in se je zdelo, kakor da se pripovedujejo nekake roparske pripovedke, ko so pred senatom petorice leskovškega okrajnega sodišča raspravljali o tarvavin dogodkih izza časa slavnoznane topliške vstaje v pomlaoli leta 1917., ko se je narod na Toplici (ozemlje ob reki Toplici, ki izvira pod Kopao-nikom. teče od zapada proti vzhodu mimo Kuršumlije in Prokupljev ter se pri Klisu ri južno Niša (izliva v Moravo) vzdignil proti bolgarskim nasilnikom, ki so neusmiljeno gospodarili po tem tedaj po njih zasedenem ozemlju. Vstaca je bila zatrta šele po celem letu krvavih bojev, zatrta v resniici z ognjem in mečem. V tistih časih je prebivakstsvo arnavtskega pokol e-nja, ki je tod kolikortoliko pomešano mol srbskim, stalo ob strani Bolgarov, ki so mu dovoljevali, da je znašalo svoj stari, pač še iz nekdanjtih turških in haj »ruskih časov izvirajoči srd nad Srbi, zlasti pa nad tistimi, za katere so sumili, da so v zivezi z vstaši. Tako se je dogodilo terdaj, leta 1317, nekako ravno okoli GOngje/vdana, da sta dva Ama v ta s puškama v rokah vdrla v hišo Riste Sladojeviča v vasi Svir-cu in ga tebinič me-ninič ustrelila. Morilcema se tedaj seveda ni asrodtilo nič. temveč sta naj/brž še dobila pohvalo od bolgarskih oblasti, ker sta jim prihranila >trud£. Rista je bil pač »osumljenec«:. Toda dogodka ni pozabilo ljudstvo, zlasti pa ne Sladojevičeva družina, in tako se je naposled šele sedaj, po 15 letih o tem krvavem dogodku razpravljalo pred leskovškim sodiščem. Obtožena sta bila Arnavta Abdul Ldati-fovič m njegov sin Redšefp Salijevič iz vasi Gmrnca, da sta umorila Risto Sladojeviča, da je Aboul tedaj s p-usko v roki vdrl v Sladojevičevo hišo in ustrelil Ri-sto, dočim pa (je Redeep, ravno tako oborožen, strašil pred vrati. Zaslišanih je btila cela dolga vrsta prič, ki so se pa zak> razhajale v svojih izpo-vedfbah. Seveda, minilo je 15 let in Iju-dom, ki so tedaj preživale toliko strahot, je opešal spomin za posamezne dogodke in zlasti še take, ki sami niso bili prizadeti po njih. Stvar je bila še tem težja, •ker je sodemrieseletni slepi starec Abwirrl trdovratno trdil, da je nedolžen, češ, ker je bil slep že tedaj. Nekatere priče so mu pritrjevale, druge pa so pričale, da je bil v resnici on morilec, da se je sam h«va-lil s tem umorom. Redžepa priče niso obremenjevale. Glavna priča, vdova tedao umorjenega Sladojevtča, pa nI mogla priti k rarapravi, ker je bolna, toda noena izipo-vedba, ki jo je sodišče naknadno pribavilo, je popolnoma raasrveitlila dogodek. Sodišče je bilo prepričano, da je Abdu-lova krivda dokazana, Ln ga je obsodilo t dosmrtno ječo dn s tradno izgubo častnih pravic ln v plačilo vseh sodnih stroškov. Redtžepa. pa je popolnoma oprostilo. Na Toplici se govori sedaj, da je tako eden najvećih medvojnih krvolokov dobil zasluženo kasen. Menda bi ne brilo napačno, če bi se tudi še dtraeje po naši državi na tak način poravnali razni taki in podobni neporavnani medvojni računi. Narodno gledališče DRAMA. Začetek ob 20. Sreda, 18. maja: »Kvadratura kroga«. D. četrtek, 19. maja: Zaprto. Petek, 20. maja: Zaprto. Sobota, 21. maja: Oidipus. Premijera. Izv. Drevi ob 20. uri se ponovi v ljubljanski drami ruska komedija kvadratura kroga« v režiji prorf. šesta in običajni zasedbi. Predstava se vrši za red D. Vsied obolelosti gospe Nahlocke se je morala predstava >Gospoda Glembaje-vi«, določena za četrtek dne 19. t. m., odpovedati. >Kralj Oidipus«. Premijera klasične drame »Kralj Oidipus« bo v soboto dne 21. t. m. v naši drami. Režira g. Ciril De-bevec. V naslovni vlogi nastopi g. Le var, Jokaste je gospa Marija Vera, Kreon g. Skroinšak, Teiresias g. Debevec, Sel iz Korinta g. Danes, Pastir g. Plut, Sluga g. Debevec. Zborovodja je g. Gregorin, štiri starce igrajo gg. Lipah, Po tokar, Jerman in Drenovec, mestne starešine pa gg. Cesar, Bratina, železnik, Sancin, Pianecki ln Juvanec. Na premijere te klasične drame prav posebej opozarjamo. OPERA. Začetek ob 20. Sreda, 18. maja: »Cavallerija rusticana«, »Gliimači«. Red A. Četrtek, 19. maja: Zaprto. Petek, 20. maja: »Rusalka«. Red E. Sobota. 21. maja: Pcfcnjšanje v dolini šentflorijanskl. • Goapa Zinka Vi If an-Kunćeva gostuje v naši operi r vlogi Santnzze v Ma scagnijevi operi Cavaileria rusticana Odlična pev*a m igralka bo tudi to vlogo Izvedla v vsakem pogledu dovršeno. V ostalih vlogah nastopijo gospa Poiičeva ln španova ter gg. Gostič in Janko. Za tt-sm se poje opera »Glumači« z gospo Majdiče vo, gg. Primožičem Ln Marčecem v glavnih vlogah. Ostala zasedba kakor običajno Predstava se vrši za red A. V petek dne 20. t. m. bo repriza Dvorakove opere Rusalka v običajni zasedbi za red E. Koledar. Danes: Sreda 18. maja katoličani: Erik, Feliks, Venancij, Mladica, pravoslavni 5. maja. Današnje prireditve. Kino Matica: Srečna s:< Kin oldeal: Zaročenka vdova. Gremij trgovcev v Ljubljani, redni letni občni zbor ob pol S. v veliki dvoran: Trgovskega doma. Obrtniška samopomoč rcg. pom. blagajna, izrecni občni zbor ob 14. v pos11-tovaln.ici zbornice za TOI. Prireditev podmladkaric RK licejsk* osnovne šole ob pol 17. v Delavski zbornici. Glasbena rsT«tava v Narodnem doora. Razstava Fotokluba v Jakopičevem pa-v iljonu. šentjakobski gledališki oder >^!u'1pn*-je smo«... ob 20.30. Dežurne lekarne. Danes: Sušnik, Marijin trg 5 in Kuralt. Gosposvetska cesta 10. i _ Varstvo koristnil^tic pomladi ~ Pretežna večina ljubiteljev ptic in narave sodi, da sedaj, ko nastopa pomlad 2 vsem svoj m bogastvom, ne potrebujejo koristne ptice nase zaščite in pomoči. Tako mnenje je napačno, zmotno. Kakor smo skrbeli za krilate prijatelje v hudi zimi, jim postavljali krmilne hišice in vanje natres^i hrane, ravno tako, če ne še bolj, so potrebni pomladi naše pomoči in zaščite. Res? s hrano in zavetišči jim sedaj ne bomo stregli, pač pa bomo ščitili cne7d sča in mladi zarod povsod tam, kjer jih ograza-jo številni sovražniki. To so v prvi vrsti vcfubljeni in poldLyji mačorji. dalje veverice, srake, kavke, vrane, skobci in še koliko drugih. 2al je pogosto zraven tudi kruta človeška roka bodisi iz zlobnega ali do-bičkanosnega namena. Vse premalo se »Tori za varstvo koristnih pevk pomladi, kar je tudi že marsikateri prijatelj ptc in narave poudarjal v člankih m venomer se apelira na vsega krivo Društvo z.i varstvo in rejo ptic pevk v Ljubljani, naj ono po-končuje roparje in poskrbi, da »e nc jničt ves mladi ptičji zarod. Pa je še sto drugih nasvetov, ki so seveda vsi hvale vredni. Toda kaj pomaga vse to na p^p i ri u. Veliko bolj idealno bi bilo, da bi vsakdo, ki čuti ljubezen do ptic in narave, pristopil kot aktivni član k Društvu za varstvo m rejo ptic pevk, tako ln. t Štev. 1 1 1 Stran S. NAROČAJTE M£S£eNA NAROČNINA DIN 12.- Dnevne vesti — Osebne vesti s poste. Premeščeni so: Anton Zanoskar iz Ljubljane 7 na Ljubljano 2, Ivan Szabo iz Most pri Ljubljani na Ljubljano 1, Albin štrukelj z Ljubljane 1 v Moste pri Ljubljani, Ivana Jež iz Celja v Ljutomer in Berta Toplic iz Slovenjgrad-ca v Muto. Upokojena sta Amalija Gladič v Velikih Laščah in Alojzij Strumbl v Tržiču. Ostavko na poštno službo je podala Lavra Bras v Laškem. Iz poštne službe sta izstopila pogodbena poštarja K. Ku-pfer v Cirkovcih in J. Vogrinc v Ivanjcih. Umrl je Vojteh Koser na mariborski kolodvorski pošti. — Najnovejša številka »Arhitekture« objavlja več najmodernejših vil in poslopij iz Beograda in Sarajeva, javnost bo pa posebno zanimala velika zgradba zavoda za izdelavo novčanic v Beogradu, a Ljubljančani bodo z zanimanjem študirali načrte ing. arh. Faturja, Kosa in Platne rja za mestni dohoda rstveni urad in za regn-«cijo Gosposvetske in Bleiweisove ceste ob tej novi stavbi. Ing-, arh. Drago tin Fa-tur je prispeval več duhovitih aforizmov ter dvoje sijajnih člankov o najemnem stanovanju ter o arhitektu in naročniku, Ri-hard Jakopič je na kratko opisal pomen umetnostnih razstav pri trgovcu A. Kosu na Mestnem trgu. Ante Gaber je pa pričel objavljati serijo slik in kratkih opisov izdelkov naše narodne umetnosti in stare obrti, ki so kakorkoli porabni v sodobnem stanovanju, predvsem seveda za dekoracijo in poživljenje vitrin. V tej številki so opi sane belokranjske pisanice in keramična dela Dane Pajničeve, torej domače stvari, ki prav nič ne zaostajajo za tujimi dragocenostmi. Tudi notice »Arhitekture« so prav raznovrstne in aktualne za strokovnjaka in nestrokovnjaka, sploh je pa bogata revija z velikim številom svojih izvrstnih ilustracij moderne notranje opreme potrebna za vsako hišo. — Za posetnike XII. ljubljanskega vele sejma od 4.—13. junija je uprava izdala kakor prejšnja leta tudi letos permanentne legitimacije po Din 30.—. Taka legitimacija daje pravico do železniške vožnje za polovično ceno. Legitimacije se dobe v vseh večjih krajih države, lahko pa se na-roee z dopisnico direktno pri velesejrnskem uradu. Navodil, tiskanih v legitimaciji, se je treba točno držati. Zdrava in poceni stanovanja v hotelih in privatno so poset-nikom zagotovljena. — Prevozne olajšave za potnike in blago, namenjeno na XTT. rjuibijanski vel esejem, ki bo letos od 4.—13. junija so dovolile naslednje države: Avstrija, Bolgarija, češkoslovaška. Grška, Italija, Ma. džare&a, Nemčija, Poljska, Romunija in Švica. — Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. maja t. 1. ponudbe za dobavo električnega materijala in 140 kg papirnatih večic, — Sestro. Instalacija za lepo električno luč po vaseh je napravljena. Upamo, da bo se pred zimo napeljan in Črnuč električni tok. Tukajšnje delavstvo občuti današnjo gospodarsko krizo, ker nima po raznih tovarnah zaslužka vse dni v tednu. Sicer pa so naši ljudje pridni. Gospodinje negujejo povrtnino in jo vozijo na ljubljanski trg. Marsikatera družina se na ta način preživlja. Lepe denarje jim donašajo zlasti češnje. Sadno drevje je vse v cvetju. Včeraj pa so pokrili nebo črni oblaki. Vlil se je dež in vmes je padala toča. K sreči je bila drobna ter ni napravila posebne škode. — župana Permeta jamo na Taboru pri Grosupljem, jamo s krasnimi kapniki, priporočamo vsem prijateljem lepe narave. Jama je odprta vsako nedeljo in praznik ves dan. Vhod je udoben, po jami so pa urejene stezice in mostički za prijetno ogledovanje. Jama je ugodno razsvetljena. V jami so vodniki, ki razkažejo in pojasnjujejo vse zanimivosti. Lepi senčnati izpre-hodi po gozdu, prijazna okolica, zdrav zrak. Preskrbljeno za jedila in pijače, železniška zveza je jako ugodna. Šolska vodstva prosimo, da porabijo izlete s svojimi učenci za ogled podzemeljskih lepot te jame. Učenci vseh šol imajo znižano vstopnino. Dan prihoda ob delavnikih naj se sporoči na naslov: Društvo za ureditev podzemeljskih jam, Ponova vas pri Grosupljem, — Izgon nevšečnih tujcev iz Argentine. Poslaništvo argentinske republike v Beogradu objavlja, da ladja »Cakot, o kateri se toliko piše, pripada argentinski vojni mornarici, za prevoz neželjenih tujcev v Evropo. Izgon tujcev je na dnevnem redu vsak dan v vseh evropskih državah in ne izziva nobenih komentarjev proti izgonski državi. Podobno pa ravna tudi argentinska republika, ki odstranjuje s svojega ozemlja neželjene tujce, zlasti pa take, ki so zagrešili kazniva dejanja n, pr. da so se pečali s trgovino z belim blagom. Prav tako so bili izgnani tudi politični agitatorji. Argentinska vlada se. je to pot poslužila te Ladje, da pospeši povratek teh tujcev v njihove rodne države. l'o je morda povod, da so se v evropskih listih pojavili članki v korist teh tujcev, večinoma zločincev, ki jih je morala argentinska republika izgnati. Ladja je sedaj že izkrcala vse te kriminalne tipe in se je že pred enim tednom vrnila v Buenos Aires. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, lepo vreme. Včeraj je bilo skoraj po vse hkrajih naše države megleno, deževalo je v Ljubljani, Skoplju in Splitu. Najvišja temperatura je znašala v Ljubljani 26.4, v Zagrebu 26, v Beogradu 24, v Sarajevu in Skoplju 23, v Splitu 22 in v Mariboru 21. 4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 76S.4, temperatura je znašala 13.4. — Krvava družinska drama v Beogradu. V Vrazovi ulici se je v ponedeljek odigrala krvava rodbinska drama. Zasebni uradnik Josip Matejovič je že deli časa živel ločeno od svoje žene Dragine. Ona je z otrokom že pred več mesec: zapustila svojega moža in se preselila k svoji prijateljici Bosiljki Savić, kjer se je seznanila s študentom tehnike Milentijem Pešićem. Med njima se je razvilo ljubavno razmerje, za katerega je izvedel tudi Matejovič. On pa se temu vsaj na v!dez ni protivil in je napram Pešiču celo izjavil, da ga veseli, da je našla njegova žena moža, s katerim je srečna. Sno-či je prišel Matejovič na stanovanje Bosi-Ije Savićeve in se mirno razgovarjal s svojo ženo. Sredi mirnega razgovora pa je nenadoma potegnil revolver in kakor besen začel streljati okrog sebe. Najprej je streljal na Bosiljko Savičevo, nato na svojo dveletno hčerko, slednjič na svojo ženo in njenega ljubavnika, naposled pa je naperil orožje proti sebi. Otrok. Savičeva in Matejovič so ostali na mestu mrtvi. Drag.no in Pešiča pa so prepeljali v bolnico. Zdravniki upajo, da ju bodo ohranili pri življenju. Krvava drama je zbudila v Beogradu veliko senzacijo. — Atenta na zdravnika v sanatoriju. Včeraj ob 7. se je odigral v zdravilišču Brestovec na Slemenu krvav dogodek. Pači jencka Olga Gasparovič je iz neznanega vzroka streljala na primarija zdravilišča dr. Barilarja. S tremi streli ga je nevarno ranila nato pa je izvršila samomor. Vzrok dogodka še ni pojasnjen. _ G»*en6ica »Franz-Josef« čisti želodec črevo in kri. — Foto - sport zadovoloi vsakogar 6 kamero kuplaeuo pri Fr. P. Zajec, optik Ljtn?b!cana, Stari trg 9. C en tki brezplačno. — Lepoto predpisuje. Kdor je lop, mora še posebno paziti na to, da z vztrajna o uporabo dobre Cholorodont zobne paste doseže lope zobe.. Poskus ras bo prepričal. Truba Din 8. Pri zaprtosti in hemeroiđih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu, je naravna »Franz Josefova« grenčica, večkrat na dan použita. krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franz Jo-sefova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —lj Proslava 70-letnice g. Roh rmana. Danes o»b 18. proslavi Društvo kmetijskih strokovnjakov 70-letnico svojega častnega predsednika g. kmetijskega svetnika Rohr-mana v restavraciji >Zvezda«. Vabimo vse prijatelje in častilce da pomorejo proslaviti jubilej velezaslužnega moža! -lj Pogreb ^parU^grana Bernekerja rx> popoldne ob pol 16. iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu, kjer našega velikega umetnika polože v grob v najbližji okolici njegovega prijatelja, slikarja Ivana Groharja. Fran Berae-ker, ki nam je daroval toliko prekrasnih svojih del je umrl zapuščen, vendar se je pa našel prijatelj umetnikov in blag mož, ki mu je poskrbel za dostojen pogreb. Predsednik Narodne galerije g. dr. Fran Windischer se je tudi pobrigal, da bo imel naš veliki umetnik lep prostor na pokopališču, spremila bo pa prof. Bernekerja k Sv. Križu seveda tudi Tehniška srednja šola s profesorskim zborom ter vsemi gojenci, razen tega se pa pogreba udeleže tudi vsi slovenski umetniki ter vse občinstvo, ki ceni slovensko umetnost. —H Trgovsko društvo »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor jutri ob 7. zvečer v posvetovalnici zbornice za TOT v Ljubljanu Beethovnova uuca 10. pritličje, desno. Ako proti pričakovanju ta občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši uro pozneje drug občni zbor, ki sklepa po preudarku predsednika ob vsakem številu udeležencev. 314-n —lj Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča svoje član«, da se vrši drevi točno ob pol 9. zvečer ▼ >Tr^govBkem domnc redni letni občni zbor, na katerem se bo predvsem razpravljalo o ustanovitvi socialnih ustanov za trgovce, zaradi česar je častna dolžnost p. n. članov, da se ga udeleže v lepem številu. — Načelstvo —lj Vesela prireditev Podmladka Rk licejske osnovne šole bo ob pol 17. v delavski zbornici. Mamice pripeljite svoje mi-ljenčke in privoščite jim nekaj uric iskrene zabave in smeha BacilČki, Rogovilčki, Sonce, Kresniček, žive Rožice, nespametna Metka Nevedka itd. bodo poživljali pisani oder. Cene sedežev od 12 Din navzdol. —lj Muzika 40. polka »Triglavskega« priredi prome-nadni koncert v tivolskem parku v nedeljo 22. t. m. od 10. do 12. Dirigent tambur major Svetislav Marko-vič. 1. Frantlovič: »Pukovnika Vlajkovi-ča«, marš. — 2. Zaje: >Boasijska čarovnica«, ouvertura. — 3. Fučik: »Dunavske pravljice«, valček. — 4. Sidnev Janez: »The Geishas, potpouri. — 5. Pokornv: *Iz Beograda i okolice«, srpske pesme. — 6. Kienzl: »Evangelik«, fantazija. — 7. Pahor: »Slovenski svet«, potpouri. — 8. Jaki: »Odmevi iz naših krajev«, potpouri. — 9. čerin: »Delaj dekle pušeljc«, marš. Dokazana je zdravilnost, Vsakdo naj v interesa zdravja pije samo Sisačko mineralno vodo! —lj šentjakobski gledališki oder ponovi drevi in v petek ob 20.30 veseloigro s petjem ^študentje smo«. Ker so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane, naj si občinstvo kupi vstopnice že v predprodaji. Odslej se bodo pričenjale predstave ob 20.30 in ne več ob 20.15. —lj Društvo žandarmerijskih upokojencev za Jugoslavijo s sedežem v Ljubljani sklicuje svoj redni letni občni zbor za 22. maja ob 10. dop. v prostorih restavracije »Novi svet« v Ljubljani. —lj Bezručeve pesmi v ljubljanskem radiju. Da.n^s ob pol 20. uri bo režiser Ciril D^beveo recitiral v ljubljanskem rad'-ju deset Bezručevih pesmi in sicer Mo- 'a melodija __ Samo onkrat _ TJeitelfl Hal- far — Blend-ovice _. MihaKkovioe — Kdo na moje mesto? — žetev — Ti in jaz — Nest vor in Dldus in ep tu s. —lj Neestetične stojnice, ki ao doklej I kakile naše ulice, izginjajo od ine io ine. j Včeraj so podrli takšno stojnico na voeaJ« i Gosposvetske ceste in podaljšane Gledališke ulice. —lj Cestna tlakovalna dela, ki so bila že tolikokrat obljubljena, se sedaj zopet obetajo. Te dni je prispelo Že 17 vagonov kock za tlakovanje Bleiweisove ceste. Včeraj so delavoi Ljubicansice gradbene araž-be preizkušali cestišče te ceste, la bodo vedeli, kako jo bo treba tlakovat/, će dobe kredit. Pod'žu.pan prof. Tare. '.ače'n^k zrradibptfiftpa odsetka mestne ^V^e, se mn-di v Beogradu zaradi kredita. —lj Teletino za 10—14 Din kg in govedino po 6—8 Din kg nudi na stojnici Zaje Anton »Vodnikov trg. 311-n I Danes ob 4„ l.V* in 9.l/i zvečer imate zadnjo priliko ogledati si prekrasno filmsko opereto Patila Abrahama mm Magda Schneider, Lee Parry Hermann Thimig, Georg Aleksander Najlepši film v tej sezoni! Elitni kino Matica Telefon 2124 —lj Adaptacija. V dvonadstropni hiši Pred škofijo št 17 je dal Ivan Sušnik preurediti pritlični trgovinski lokal. Zidarska dela je prevzela Stavbna družba. Lokal bo povsem moderno urejen. —lj Obnova hiš. Ob trinadstropni Cudno-vi hiši (št 13) so včeraj postavili zidarski oder, da bodo po potrebi popravili omet in hišo prebeliM. Delo bo izvršilo stavbno podjetje Grad i dom. —lj Olepšanje Gosposke in Salendrove ulice. Kmetijska družba je dala na svojem svetu ob rečenih dveh ulicah zasaditi drevesa, ki bodo služila v povzdigo ondotne okolice. —lj Društvo absolventov državnih trgovskih šol v Ljubljani ima svoj ustanovni občni zbor dne 22. maja ob 9.30 dopoldne v prostorih državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, na katerega so vabljeni vsi absolventi. 312/n —lj Nesreče in nezgode. V bolnico so pripeljali včeraj 8-letno Terezijo Peterne-lovc. posestnikovo hčerko iz Preske, ki jo je konj brcnil v prsa in jo nekoliko poškodoval. — Nočni čuvaj Janez Dovč, rojen 1885 in stanujoč v Tomačevem, je doma padel in si zlomil desno roko. — Delavec France Kotar, star 16 let in doma iz Mosta pri Ljubljani, je včeraj doma padel in si obrezal na slamoreznici desno roko. — V bolnico so pripeljali tudi dninarja Alojzija Gabrijela te Zagorja, ki je padel s kolesa in si zlomil desno ključnico. Le tisti mnogo naredi, ki se mnogo pristli. • Ženska je moškemu skrivnost samo, dokler jo ljubi. Sovraži jo pa navadno samo zato, ker jo je *qy»n»T Jarčev recitacijski večer V petek jvriredi društvo >Krka« v kletnih prostorih pri Mikliču recitacijski večer pesnika in pisatelja Mirana Jarca. Jare bo najprej obrazložil strukturo 6vojega romana >Novo mesto«, ki je pred leti izhajal v 5 Ljubljanskem Zvonu«, nato pa bo prebral par najboljših odlomkov iz njega. Obeta se eden najzanimivejših literarnih večerov, kar smo jih imeli zadnja leta Jarčev roman »Novo mesto« spada v vojno 'iteratuj-o, ki je pri nas zelo skromno zastopana. Roman se prične z nastopom svetovne vojne in konča z razsulom bivše Avstro - Ogrske. V okviru vojne nastopajo pod psevdonimi takratni petošolc. novomeške gimnazije Danijel Bohorič. — pisatelj sam, Tone Jerman, Andre V r e z e c, EMvard B a r b i č (dr. Šerko, *i je pred kratkim umrl v Parizu kot asistent slavnega zdrav n^a — pomlajevalca dr. Voronova) in Pavel Zoreč, (ki se udečstvuje sedaj pod psevdonimom Tolpa pri Cansarjevi družbi). Mimo teh nastopajo še zastopniki iZvonu« Ln >Domu in Svetu« v vseh letih pred vojno so vpLi-vale nanj, kakor da so živa sedanjost, ki se odigrava pred njim. Tako je njegovo osebno življenje zanimalo v vseh stoterih osebnostih Ln tujih življenjih, njegova osebna volja se je umaknila občudovanju Jn češčenju. Doživljanja vrzornikov in junakov ia romanov so se tako prelila vanj, da ni več Ločil samega sobe od namišljenih živijenj. Tone Jerman je bil visok, suhoten fant s šč Lp al nikom in plavdmi nazaj počesanimi lasmi, mirnega in skoro nežnega vodenja. Njegov oče nižji uradnik, je živel blodno. Vino in točajke so mu bile uteha Divji in nasilen je bil napram svoji ženi, ki je oslabela ni izjokana hirala od dne do dne. Z nočnim šivanjem si je skušala prislužiti kaj, da bi mogla prehraniti še tri mladoletne otroke, za katere se njen mož ni prav nič brigal Tone je bil najstarejši m naj-slabotneoši. 2e v zgodnjii mladosti je začutiti pojave živčne bolezni, ki se je stopnjevala do takih napadov, da je zdravnik odiočno zahteval, da mora dijak zapustiti dom in se preseliti neikam, kjer bo žiivel vsaj brez razburjenja. Oba Bohorič in Jerman pišeta pesmi in <>ba se nesrečno zaljubita. Nataša in vdova Pirnatova imata druge. Neprimerno bolj od sanjavega Bohoriča pa trpi Jerman, ki po svoji strastni iz»povedi, kako koprni po Pirnatovi, o kateri ne ve, >ali je res vsa čista ali pa je morda babilonska, ah' je Eva ali Marija«, vročično Lzšapeče Bohoriču: »Danijel, poglavitnega ne veš še. Jaz sem dedno obremenjen. »Ne*aj trenutkov sta se gledala nemo, par neznosnih sekund: »Razumi vendar!« Je kriknll Jerman naposled: »Jaz ne bom mogel njikoU živeti z žensko!«. Andrej Vrezec je »čudaški sloki dijak v ponošenem, tankom suknjiču, ogmjen s starinsko pelerino, ki jo nosi v dežcu in v zimi, na petek io svetek«. Seveda je tudi on oesnjk, pravi Mefisto, ki >s pogded-i kar otipava in m« ni mogoče biti kos.< Ko se Bohorič sprijazni z njim. bi ga poslušal ure in ure. Ugajala mu je onajajoča samozavest tega človeka, ki si ni nikoli prizanašal. Ču«dil se je, orifkod in kako se je izoblikoval Vrezec, ki je teseval neki nečloveški fluid. Vrezec pa mu je kar mimogrede kaj .povedal o sebi, o zasmehu sošolcev, ki so ga prva leta odrivaii iz svoje druriSbe. Preplašen se jim je umikal, ker se jim je čutil manjvrednega Ko pa je odkrU v sobi, da se tako bistveno razlikuje od njih, se je osamosvojil. Leta ln leta se je vogajal v voljo, rastel je Ob naj-neznatnejBili poizikasih. če je prej poveća 1 pogAede, as ie sedaj zravnal in vsakemc predrzno pogledal t oči. V nekaj letih se je docela topremenilo razmerje med njim in tovariši. Ni kdo se mu ni Uipal javno posmehovati Do deklet se je vedel drzno, nI se jim razdajal v čustvih, ledeno hladen se je Igral z njimi v pogovorih. >Zdaj čitam Lonabrosov .Genie und Irrsian'«, to je zame močna knjiiga, iz katere sem se mnogo nauči L Sami satanski božjastniki. Vrag, če st zapišeš dušo nevihtnemu čarodeju! Pazi *e Bohorič! Umetnost ni uspavalno sredsU o za zajetne meščane, pa tudi ne bojno orožje množic. Umetnost je krik demonske radosti človeka, ki pleše skozi vse svetove.« Bdvard Barbič (pokojni dr. Šerko), črnikast suhoten fant živih oči, je velik oboževalec Trubarja, >ker je bil protestant.« Staršev nima več ln si mora pomagati s poučevanjem >Darwin. HaokeJ in Tolstoj so moji izbranci. To eo ti misleci! O kaiko bi rad našel človeka, da bi se razgovarjal z n>im o tem. Kako sem te vesel Bohorič! Tu ni nikogar, ki bi z njim govoril. »Ko opazi Bohorič v njegovi skrinji mnogo zvezkov in rokopisov tn ga zavzet vpraša, če tudi on piše, mm Barbič odgovori: »To so izpiski, svojega ne pasem. Bilo bi petošolsko. Kaj pa petošolc sploh ve v svotu, »čitam, čitam in se mi zdi, da je že vse zapisano. Kolika drznost, če se tak mlad človek, kakor smo mi. po-Lzfkiuša v pisanjn. Kako otročje posnemanje!« Povel Zoreč je »droben, živahen dijak, ki so mu tovariši vzdoli priimek, > vrt alka*. Kadar se je navdušil, ga nisi mogel prekiniti, tako so mu vrele besede Iz ust. In navdušil se je vselej. Če ga je kdo podražil s »svobodnjaštvom!« Bohorič pripoveduje: »Veš Barbič mi je že pripovedoval o tebi. Svobodnjak si. Imenitno. Zgodovina Jo moj predmet. Mi bomo zmagali, Slovani bodo pregnali Nemce in zavdadali na jug«u<. Vzhičen, kar opojen od svojih besed, je mahal z rokami, stopical ln se obračal, ko da se mu hoče zaplesati. Roman »Novo mesto« podaja duševni razvoj vseh petih joinakov, ki vsi prav žalostno končajo razen Bohoriča Po maturi jeseni l 1918 se Bohorič preseli v Ljubljano, kjer se prične zantf novo življenje. <""« je avtor že prej pel slavosp^v Novemu mestu, ga sedaj ob slovesu še z večjim navdušenjem ojveva: »Bridka je ločitev od tega mesteca, ki je vekovito v svodi neiz-prem en rji vostL« Recitacijski večer Mirana Jarca bo tedaj, kakor je že iz teh podatkov videti, v marsikaterem oziru senzacija za našo javnost Nedvomno mu bodo poslušalci sledili z veJikm zanimanjem, ker je J are izmnd mladih nas najlbotf&i pesnik ki pisatelj. Vstop na recitacijski večer je vsakomur prost! NOGAVICE i II60M Najbolje, najbrajne^e. Maščeval se je za čast svoje hiše Beograd, 17. majnika, Raša Milošević je bil reven kmetic v R očevicu v žiškem Brezu, ki ni imel toliko zemlje, da bi se mogel preživljati z njenim pridelkom, pa je zato pridno hodil na dnino k drugim, bogatejšim kmetom, zlasti pa k vaškemu bogatašu Dime triju Miloševi ću, ki mu je bil tedaj, ko se je poročil s sedanjo svojo ženo Milico, >stari svat«. Bila sta tako v kumstvu in Dimitrije mu je celo pdačeval boljšo dnino kot drugi kmetje. Raša je mislil, da je Dimitrijeva radodarnost pač posledica kumstva in prijateljstva, kar pa je bila velika zmota, kajti Dimitrije si je znal višjo dnino, ki jo je plačeval Raši, nadoknaditi drugje in na drug način, pri — Milici. Raša dolgo časa ni opazil ničesar, toda, ko ga je nekega dne Dimitrije, dasi je Rasa dobro vedel, da ima dovolj rakije v lastni kleti, poslal ponjo v vas, mu je stvar postala sumljiva. Namesto da bi odšel v vas, se je skril, da bi videl, kaj bo počel Dimitrije. In res, kmalu nato je videl Dimitrija, kako je odšel v njegovo hišo in kako sta potem z Milico pohitela v bližnji vinograd. Rasa je šel potihoma za njima in ju videl, kako sta izginila v podzemski kolibi v Dimitrijevem vinogradu. Tedaj je zavrelo v njem. Skočil je domov, poiskal sekiro, se vrnil v vinograd in razbil s sekiro vrata kolibe. Dimitrije mu je ponujal denarja, da bi si rešil življenje, toda Raša ni hotel ničesar slišati, temveč je dalje s sekiro razbijal kolibo. Ko je skočil na streho, da bi mu šlo delo lažje izpod rok, sta Dimitrije in Milica pobegnila iz kolibe. Raša pa za njima in ko je dohitel Dimitrija ga je parkrat udaril s sekiro po glavi. Misleč, da je zapeljivec mrtev, je hotel kaznovati še ženo. Toda iskal jo je 7fl.Trfl.n v lastni in Dimitrijev! hiši. Skrivala se je. Toda, ko je odhajal z Dimitrijevega dvorišča, se mu je privlekel naproti Dimitrije, ki je imei še toliko moči. da je. ko se je osvestil, vstal m skušal priti domov Raša pa je tedaj zopet skočil nadenj in mu za ril nož v trebuh, da so mu takoj Izstopila čreva. Rana j*» bila smrtna Raša se je pred sodiščem zagovarjal češ, da ga je ubil, da maščuje čast svoje hiše. Sedaj mu je žal. da je storil to krvavo dejanje. Milica, zaslišana kot priča pa je Izpovedala, da se je morala vdati Di-mltrjju, ker Jo je prisilil. Poteg tega pa da ji je tupatam dal po eno aH dve >banki<, da je mogla kupiti kaj zase m za otroke. Tisti dan je prišel tn zahteval da gre žndim v vinograd, drugače pa pride k njej v hišo. Morala je torej žnjžm, zaradi otrok... Sodišče je sodCo zelo milostno. Smatralo je, da je Raša izvršil uboj v veliki razburjenosti in mu je prisodilo samo šest mesecev strogega zapora. Elitni SoGcI Sokolsko društvo Grosuplje. Dne 5. maja jo zaključilo naše društvo gledališko sezono z burko »Trije vaški svetniki« ki je žela mnogo odobravanja. Burka je za podeželske odre prav dobra, ker ne zahteva veliko scenerije in ima vsebmsko polno zdravega humorja. Igralci so od prvega do zadnjega rešili svoje vloge nad vse zadovoljivo. Za njihov trud najlepša hvala, ker so pokazali, da znajo ceniti društvo. Na Vidov dan bodo uprizorili naši malčki igro »Triglav«, na kar že sedaj opozarjamo. Sokol Zg ŠiSka priredi v nedeljo 72. t m. svoj javni nastop na vrtu pri Carman«. Pričetek ofe lo. Zdravo» Stran 4 >5LOVENSK" NAROD, dne 18. maja 1932. fttev Uf 3z Mie d' Agtionne: (pu&toiov&e Roman Roger je odkrito prizma] svoji ljubici, da bi rada kupila njeno hišo njegova mati. Rosaria mu je dovolila poskrbeti za notarsko pogodbo. Rosaria in Rogerjeva mati sta se srečali v notarski pisarni. Rosaria je takoi opazila, da je gospa de Marillac zelo lepa. Gospa de Marillac je pa ogledovala Rosario z radovednostjo, ki ni bilo v nji rtič sovražnega. X. DVA ZETA IN ENA TAŠČA Gospa de Marillac je bolj razmišljala o tem, kaj bi utegnil grof de Ci-zeret storiti njeni hčerki, nego o tem, kakšne pustolovščine snuje Diego v Trasmonte. Dalo se je domnevati, da bo Diego že kako spravi? skupaj nekaj denarja in ga dal svoji tašči za opremo hiše, ki bi bila zelo važna za vse. Od te strani je bila torej brez skrbi, skrbelo jo je pa. kako bo z Georgerto in njenim možem. Kar se tiče hiše. je bilo že vse urejeno, v tem pogledu je bila brez skrbi. Razmišljala je samo. kako bi izrabila vse ugodnosti, ki jih nudi človeku lastna hiša. Menila je, da ji morata nekoliko pomagati hčerki, ki bosta imeli pod njeno streho varno zavetišče, kjer bosta lahko nemoteno živeli svoje dvojno življenje. To je bilo pač vredno nekaj tisočakov. Zato je hotela, da bi ji Klara in Georgetta dajali del denarja, ki sta ga dobivali toliko od svojih bogatih kava-lirjev. Začela je s Klaro, ker Georgette ni bilo v Parizu. — Draga hči, — ji je dejala nekega dhe, — pomisli, kako prijetno bi ti bilo stanovati pri meni in imeti me vedno pri sebi. da bi odvračala od tebe neprijetnosti, ki bi ti jih utegnil nakopati tvoj mož. Saj poznaš Diegov značaj in veš, da je zmožen vsega. Glej, dušica, da mi preskrbiš s pomočjo svojih draguljev nekaj denarja, pa naj bo samo dvajset tisoč frankov, če ne moreš več. — Moji dragulji! — je dejala Klara presenečeno. — Ti ne veš, kako težko mi je ločiti se od njih. Raje bi prosila Gregoria za teh dvajset tisočakov, ki jih tako nujno potrebujete. — Tega pa nikar ne stori, draga hči; to bi pomenilo ponižati se pred prijateljem. Stori pametneje, Klara, ne prodaj svojih draguljev, temveč zastavi jih. Saj boš imela desetkrat priliko, da jih boš lahko dobila nazaj, ker ti jih bo tvoj prijatelj rade volje odkupil. — To mi je ljubše, — je odgovorila Klara in vzela iz šatulje nekaj nakita. — Poidiva. mamica. Upam, da pojdete z menoj, sama bi morda ne opravila dobro. Gospa de Marillac je zastavila nakit na svoj ime in dobila zanj dvajset tisoč frankov. Še istega večera je dala denar Ro-sarid razmišUujoč. kako bi dobila nekaj denarja tudi od Georgette. Gospa de Marillac je pa mislila še na nekaj, kar ji ni dalo spati. Po glavi ji je rojila misel, da bi kazalo spraviti grofa de Cizereta v blazrrico. Poznala je zelo premetenega advokata po imenu Vipart, ki je imela z njim že večkrat opraviti. Obrnila se je nanj in mu povedala, kako težko življenje ima Georgetta pri grofu de Cizeretu. Hotela je. da bi proglasili njenega zeta za norca in mislila je. da je našla v odvetniku moža, ki ji bo svetoval in pomagal. — To je težko, zelo težko. — je dejal odvetnik, ko mu ie bila vse povedala, — ni pa izključeno. Potrebna je velika protekcija ter mnogo zvestih in vplivnih prijateljev med zdravniki in pravniki. Poiščite jih in ko jih najdete, pridite zapet k meni. Ta čas pa pazite, da boste imeli tudi pri najmanjšem konfliktu s svojim zetom priče. Prišedši domov je mislila gospa de Marillac najprej na svojega zdravnika- Povedala mu je vse odkrito in mu pojasnila, da je Georgetta nainesrečnej-ša žena na svetu, ker je njen mož blazen. Omenila je razne okolnosti, nazadnje je pa dejala: — Vidite, da mi je potrebna pomoč, če hočem rešiti svojo drago hčerko. — To je žalostno. — je dejal zdravnik, — toda če je res tako, je treba rešiti mlado ženo. Zvečer je pisala gospa de Marillac svoji hčerki: »Dušica moja! Piši mi, kako se kaj počutiš. Zelo hudo mi je, da si tako daleč od mene. Moje zdravje zadnje čase ni nič kaj trdno. Ze več dni nisem mogla z doma, danes pa moram v posteljo. Piši mi, draga Georgetta, da me vsaj pomiriš. Tvoja nežno ljubeča te mati Hortensie de Marillac« Ko je dobila grofica de Cizeret to pismo, je takoj razumela, da bi jo mati rada spravila nazaj v Pariz, kar je tudi sama iz vsega srca želela. Ko je prišel Maurice k obedu, mu je pomolila materino pismo, rekoč: — Poglejte. Tako se je vam mudilo odpeljati me v Limousin. Moja uboga mama si je pa tako prizadevala spraviti me nazaj, da je nazadnje še zbolela. Da bi le ne bilo nič hudega. Grof de Cizeret je prečital pismo in obraz se mu je zjasnil, ko je opazil, da navaja tašča nov naslov. — Dobro, — je dejal, — piši svoji materi, če te že prosi. Piše ti, da je bolna, toda jaz ji ne verjamem. Morda se je malo prehladila, poleži dan dva, pa bo dobro. Georgetta je skomignila z rameni. Obed je bil končan. Grof de Cizeret je vstal, stopil k svoji ženi in jo nežno objel, rekoč: — Na svidenje, zvečer, srček moj! Komaj je pa odšel, je zamrmrala Georgetta srdito: — Da, da. njegovi skednji. njegova žetev. O. moja mati ima prav. Ce bi si upal, bi zahteval, da moram nositi coklje. Mladi ženi so bile obtičale v ušesih in v srcu besede, ki jih je bil izgovoril nekoč knez Vladimir: — Ce bi bili svobodni, angel moj — a jaz sem že davno vdovec, bi vam pripomogel do položaja, ki ste ga vredni. Sai bi bil presrečen, če bi postali moja žena. Biti kneginia! To je odpiralo očem mlade žene tako vabljive izglede, da je že Često obžalovala, da je Maurice de Cizeret tako mlad. da ni nobenega upanja, da bi ovdovela. Preostajalo ji je samo upanje na nepričakovano naključje. Minili so trije dnevi. Maurice je bil še vedno zatopljen v svoje delo. Geor-getto je skrbelo vedno bolj in čudno se ji je zdelo, da ji mati tako dolgo ne piše drugega pisma. Toda četrtega dne je dobila Georgetta iz Pariza pismo. Pisala ji pa ni mati. temveč sestra. Pismo je bilo Tcratko in glasilo se je: »Ljuba Georgetta! Takoj si pripravi malo perila, pošlji komornico po vozne listke do Pariza in pridi čim prej. Naša mati je težko bolna, pa ji ne morem streči sama, ker zahteva bolezen preveč nege. Zdravniki, ki sem jih poklicala k nji, me nikakor niso potolažiti. Pridi torej, liuba Georgertta. Najmanj, kar sva dolžni tako skrbni materi, kakor je najina, je, da ji v bolezni streževa. Klara v Trasmonte.« Da bi nihče ne dvomil, da verjame vse, kar ji je pisala sestra, je Georgetta brž pripravila nekaj perila in ga spravila v kovčeg. Potem se je oblekla, da bi bila pripravljena nemudoma odpotovati, in tako je čakala svojega moža. Komaj je grof raz jahal konja, je hitel v jedilnico, kjer ga je navadno pričakovala žena. — Čitajte, — je dejala in mu pomolila pismo, — in priznajte, da me khče dolžnost v Pariz. Zato odpotujem še nocoj. — Kar izvoli, Georgetta. če že na vsak način hočeš. Opozarjam te pa, da prispem za teboj, če ne dobim v treh ali štirih dneh pisma, da se vračaš. Georgetta je odpotovala, kakor si je želela, in Maurice je bil zopet sam v svojem stanovanju, otožen in potrt, kakor že dolgo ni bil. Dan za dnem mu je postajalo jasneje, da ljubi Georgette samo seb^ in svojo rodbino. Komedijo je bilo treba igrati do konca. Zato je prišla na kolodvor samo Klara, da pozdravi Georgetto, ki se ji je vrgla v naročje. Mladi ženi sta bili kmalu v materini hiši. — Ah, draga mamica, — je vzkliknila Georgetta ob svidenju, — vi ste najboljša mati na svetu. Toda opozarjam vas, da mi je Maurice zagrozH. da pride pome, če v treh ali štirih dneh ne ozdravite. — Poskusimo zaposliti tega gospoda, — je odgovorila gospa de Marillac. — in poskusimo zaposliti ga s samim seboj, da ne bo imel kdaj vmešavati se v naše zadeve. Kupujte kolke protituberkulozne lige! Izenačenje zakonov o smrtni kazni v ČSR Sodišča bodo v bodoče sama zamenjavala smrtno kazen z dosmrtno ječo Ceškoslovaško ministrstvo za pravosodje je izdelalo v zadnjem času nov načrt zakona o smrtni kazni, ki bo zamenjal stari avstrijski in madžarski zakon, še vedno veljaven na ozemlju češkoslovaške republike. Na področju Češke in Moravske uporabljajo češkoslovaška sodišča še vedno stari avstrijski zakon o smrtni kazni, na področju Češkoslovaške in Podkarpatske Rusije pa stari madžarski zakon. Potrebe novega zakonskega predloga o smrtni kazni utemeljuje ministrstvo za pravosodje v dolgem spremnem poročilu, v katerem omenja težavno in dalje nevzdržno dvojno zakonsko stanje v najvažnejšem vprašanju kazenske zakonodaje, v izrekanju smrtne obsodbe. Na Slovaškem ima sodišče samo pravico odločevati, ali naj se smrtna kazen glede na važne olajševalne okoliščine zamenja z dosmrtno ječo ali z zaporom, sodišča na Češkem in Moravskem pa morajo smrtne obsodbe predlagati predsedniku republike zaradi morebitne pomilostitve. Kako velika je razlika v tej sodni praksi, je najbolje razvidno iz statistike za leta 1924. do 1931. V tem času je bila na Češkoslovaškem izrečena 301 smrtna kazen, in sicer na Češkem in Moravskem 19r>. na Slovaškem in Pod-karpotski Rusiji pa samo 5. Večina smrtnih obsodb, izrečenih na Češkem in Moravskem. ni bila izvršena, ker je predsednik republike obsojence pomilostil. Ta predsednikova pravica pomilostitve se je uporabljala ko mM ali €>£lasi< Vsaka beseda &0 p- Plača me lahka tadi w znamkah, ta odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke mm GIMB SI SLUZ9E CRKOSLIKAR pomočnik se takoj sprejme. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 2060 PLETILJA izvežbana na stroj 8 za nogavice, dobi takoj nameščenje s hrano in stanovanjem v hiši. — Ponudbe na naslov: Pletarna, Rogatec 10. 2058 FRIZERKO sprejme takoj ali pozneje v stalno službo frizerski salon »Luisa«, Ptuj. 2050 ZIVAU PES VOLČJE PASME eno leto star, se je izgubil. Sliši na ime >Luks«, znamka obe. Ljubljana št. 89. Kdor ga najde, naj ga pripelje na Pru-le, Sredina št. 3, proti nagradi. 2064 STANOVtoUK DVE LEPI SOBI za pisarne, ordinacijo ali obrt v strogem centru, oddam. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 1996 NIPMMfiflNI DRUŽINSKO HIŠO z velikim vrtom prodam. — Pobrežje - Maribor, Cankarjeva ulica 23. 2059 HI SO s 4 sobami, delavnico, električ-razsvetljavo, velikim vrtom in hlevom zelo ugodno naprodaj četrt ure od kolodvora, — Pojasnila daje Barovi č Franc, Sevnica ob Savi. 2054 PRODAM INSTRUMENTE kromatično harmoniko- (120 basov), banjo in kontrabas poceni proda Gasilsko društvo steklarne v Hrastniku. 20^.5 PAZNO Psihografolog BSA MOTOCIKLE tvorniško nove, v različnih u-pah proda pod lastno ceno — Velepromet, Anton Antončič, Maribor, Slovenska ulica št. 6. 2ess NE POSNETO MLEKO DIN 2.20 dostavljam na dom. Pošljite naslov upravi »Slov. Naroda« pod »Mleko«. 53/T ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica 1 (nasproti operej 19/T SOBOSLTKARSKA pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih solidno in kon-kurečno izvršuje JOSIP MARN, d. z o. z., LJUBLJANA, Dunajska cesta 9. Telefon 30-68. 51JT Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra c 14. 22/T KAR MAM ti pojasni tvoj značaj, tvoje življenje, tvoj cilj. — Obiske sprejema v hotelo »SOČA«. 2024 RESTA VRAČI J A-KA VARNA »LJUBLJANA« KRK, OTOK KRK Izmed najlepših kopališč na )toku Krku in s peščenim kopališčem brez blata ter romantiko nadkriljuje marsikatero svetovno kopališče. — Restavracija »Ljubljana« je edino slovensko podjetje na tem otoku. Slovenska kuhinja, strogo solidna postrežba, Penzion z vsemi taksami od Din 55.— do 62.— za osebo na dan. — Sezona se prične s 25. marcem in traja do 31. septembra Za številen obisk se priporo-Uprava »Ljubljane«. Brzojavi: »Ljubljana^:, Krk, *tok Krk. 38/T VEZENJE ZAVES, PERILA MONOGRAMOV ENTLANJE, A2URIRANJE, PREDTISKANJE »BREDA« 2EPNI ROBCI, RAZNA P REDTISK AN A ŽENSKA ROČNA DELA Urejuje Josip Zupančič, — Za »Narodno ttekarno« Pran Jezeršek. — Za upravo in inseratsd del lista: Oton Chrisfarf. — Vat v Ljobijanl