(j)IS£/o:x /rfAUD s-V/Mš&ce Ameriška Domoviima * > * - ^ . ‘ - • AM6RICAN IN SPIRIT .FORfIGN IN LANGUAG6 ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV€NIAN MORNING NGWSPAPGR CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST !, 1972 STEV. LXXIV — VOL. LXXIV Uspela obramba proti Kleti raketi 'Strela' i Novi grobovi Ignac (James) Fatur I V nedeljo je umrl po kratki _____- bolezni v San Bernardino boi- Lč-Sla se ji izognejo Z odme- -^Šnici v Kaliforniji 91 let stari tom magnezija, ki je bolj ^§nac (James) Fatur iz Fontane, vroč od izpuhov motorjev. ki ie živel v Collinwoodu, dok- ler se ni leta 1950 preselil v ON, J. Viet. — Nekaj ča- Kalifornijo, vdovec po ženi Ste-a so bili piloti helikopterjev in janiii; umrli L 1948) 0če Frankia Pazovalnih letal v Južnem (Cleveland), Štefanije Piquard letnamu zelo slabe volje in ne- (Pomona) Kalif.), Jamesa (Cui-gotovi, ker so bili v večni ne- ver City; Kalif.) in Edwarda r5n0Sti pred sov.ietsko malo| (Cleveland), stari oče, prastari j0, eto ‘Strela”, ki se je pojavi-^ 0Qe_ Pokojnik je bil rojen v Za-a kot novo orožje pri rdečihjgorju v Sloveniji, od koder je efošnio pomlad po vsem Viet-J prišel v ZDA 1. 1905. Zaposlen ^arnu, celo na področju delte je bil 20 let pri Fischer Body ekonga. | Corp., dokler ni stopil 1. 1948 v ^Tekaj časa so se helikopterji pokoj. Bil je član ABZ št. 71. °g!fcali letenja nad nevarnimi Njegovo truplo bo prepeljano v Pcdročji, posebno v severnem' Cleveland, kjer bo na mrtva--e-u Južnega Vietnama, kjer so škem odru v Zelotovem pogreb-^ačunall, da so rdeči s to-raketo nem zavodu na E. 152 St. jutri claro založeni. Položaj se je v'ob 2. popoldne. Pogreb bo v če-Zadnji!h tednih obrnil in letalci trtek ob 9.15 iz pogrebnega za-s° zopet polni samozavesti. ; voda, v cerkev Marije Vnebov-kmalu spomladi se je po- ze^e °b nat° na Kalvaiijo. "'r&čilo nekaj raket “Strela” za- John Zalatel Seči- Ameriški vojaški strokov-' V nedelj° zvečer je umrl v njaki so raketo podrobno pro- Avon 0aks negovališču 78 let ULclli in našli tudi sredstvo za stari John Zalatel z 18606 Che" obrarnbo pred njo. rokee Avenue> roJen v vasl Vrh , ' ( pri Žužemberku v Sloveniji, oa do]^trela” ali SAM-7 raketa je | koder je prišel v ZDA 1. 1912 in t p011 bevljev ier ima 2 in bil zaposlen mnogo let vse do ^ W četrt palca premera. Lah- Sen. Eagieton odstopil na McGovernovo zahtevo 1° torej nosi vojak s seboj na 1 in jo straži proti sovražne-letalu, če se pojavi v bliži-^ Raketa je izdelana tako, da e i vročemu izpuhu motorja. Gikopterji in letala, ki so nar kadena s to ^agnezij bol raketo, odvržejo j, ki je goreč še veliko k 1 vroč in zato privabi raketo brr^v' zadonOj eksplodira ^ e'j škode, med tem ko leti le- a°^ dalje. Helikopterji se delno ^hsajo »o. - izogniti Strelo” s tem. ekaj čevlj napadom s da lete komaj tak " '■V'v-1!ev nad površino in ° naglo prilete in odlete, da Volaki strel skoraj nimajo časa za banje na nje. v pokolom ^Rtsraj m 2;c^ID?UžE'Ni NARODI, N.Y.— d-ni narodi so objavili po-rUn1,° ° stanju v republiki Bu-V^1 v nsrednji Afriki s pozi-sto t 2a:POmod’ kl 1° potrebujejo Vejo 1S°^1 ljudi, med njimi 50,000 da I slr°t- Iz vsega izgleda, kov eiarisko pokolov pripadni-kone^ernena Nutu še vedno ni V katUP°ra Pr°ti sedanji vladi, heka-erern le Rilo pokončanih jočgp lkoč pripadnikov vlada- ki Aa Plemena Tutsi (Vatutsi), d° snlSl™- dat glavne politične stranke pri vern je dejal, da je in bo ostal 1 F6 ' J igtyel zvrhan kos do- predsedniških in podpredsedniških volitvah. prijatelj sen. Eagletona. McGovern je na kritiko, da je bre volje. Hvala za obisk in veliko zabave v našem mestu! Oba, sen. McGovern in sen. bil premalo skrben pri izbiri!Pozdravi ,iz Jdov.ell,i Eagieton, sta izgledala resna in J podpredsedniškega kandidata,! 0Z!aani Clevelandcan g. Jo- napeta, ko sta stopila pred poro-j dejal, da ne čuti v tem pogledu j S6ph -i» . aanawu 6117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 146 Tuesday, Aug. 1, 1972 Slovenska izbira na Koroškem Slovenska Koroška nam je vsem draga kot zibel slovenstva, kot jedro in središče prve slovenske države. Zato spremljamo tudi slovenski izseljenci tamkajšnje življenje in razmere. O teh je celovški “Naš tednik” objavil nedavno tale zanimiv članek: * Na Koroškem ni stanje več tako, kot je bilo nekdaj. Počasi prodira prepričanje, da domovinstvo ni monopol ene same narodne skupnosti, kar pa ne pomeni, da se je tako prepričanje že utrdilo. Samo tisti, ki vztraja, doseže uspeh in na vsakem od nas je, da se tega čim globlje zave-j V začetku pridige je duhovni da. Tudi pri nas nastopa trenutek odločitve, ali se bomo odločili za lastno nastopanje ali pa za dvomljivo povezo- jo romantičnim predstavam, ki jim jih nenehno slika tuji svet preko televizije in živo pobarvanih revij. Toda ta romantika je več ali manj votla in slepa. Slepi nas in nam zakriva pot do pravega notranjega spoznanja in notranje rasti, ki že po naravi izhaja iz našega porekla. Naš mladi svet bo osvobodil samega sebe šele takrat, ko se bo osvobodil te omame, s katero ga v obliki tiskane povodnji revij in večerne TV potrošniško zasipa današnji, povečini tuje misleči svet; ko se bo zavedel, da dirigirane modnosti, razpihnjene erotične problematike, protestni-štvo brez vzroka in vse podobno ni nič drugega kot taktika kupčijskega sveta. Prave osebnosti in značaje si je mogoče pridobiti le z jasno odkritostjo svojega slovenskega porekla in zavestjo vsega bogastva, ki ga to poreklo vsebuje in ki ga moramo vedno na novih področjih odkrivati. To je pot do naše notranje polnosti. BESEDA IZ NARODA Slovenski spominski dan v Oilberšu GILBERT, Minn. — Društvo Vsak, ki je bil rojen na ta svet, SPB Gilbert je obhajalo svojo'je bil rojen za večnost. S tele-letno proslavo 16. julija v Pen- som je sicer živel v času in za gilly. Sv. mašo je daroval društveni duhovni vodja e. g. Janez Šuštaršič v slovenskem jeziku, navzoč pa je bil tudi č. g . Jože Vovk. Ljudsko petje je vodil sam predsednik društva g. Franc Krulc. Pri sv. maši pa sta stregla Tonček Menart in Tonček Nemec. Zadnji iz Clevelanda. vaje in taktiziranje. Slediti moramo predvsem naravnemu čutu naših ljudi, saj še ljudska modrost pravi: Ljudski glas — božji glas. Vsak od nas mora postati po svojih močeh dejaven član naše skupnosti in narediti tisto, kar more. Kajti veliki uspehi se dosežejo predvsem takrat, če se rešujejo tudi majhne stvari, ki jih je cela množica. Ena takih majhnih na prvi pogled, a v resnici za našo lastno in za skupno samozavest tako pomembnih, je redno in javno pogovarjanje v slovenščini, ki je naš najbolj naravni in pristni narodni znak. Ena drobnih, a prav tako pomembnih stvari je v tem, da našim javnim delavcem čestitamo za dosežene uspehe v prid vsej naši skupnosti, kajti veliko moč čuti v sebi tisti, ki se zaveda, da ni prepuščen samemu sebi in da ima pri svojem prizadevanju veliko množjčno oporo; koliko lahko potem več doseže. Vsak posameznik mora odpreti svojo osebnost in se truditi, da u~ stvarja veselo razpoloženje v slovenski družbi in vzdušje medsebojnega zaupanja. Naj nam bo za zgled srenja, ta prastara slovenska skupnost in ne malomeščanska prevejanost ali namišljena zvijačnost, po tujih vzorih, kajti vse, kar je bilo zgrajeno na prevari ali prevejanosti, preide (tudi mogočni Habsburg se je zrušil, ko je postala mera polna), samo pravi narod je živa tvorba in dokler ustvarja, živi. Slovenska Koroška ni tako revna. V primeri s Primorsko nikoli ni doživela takega rušenja in dolgoletnega nasilnega uničevanja, razen v času vojne, ko je bil celotni slovenski narod namenjen uničenju. Slovenski Korošci imajo zelo razvejano kulturno dejavnost s številnimi prosvetnimi društvi in pevskimi zbori, gospodarsko dejavnost z razvejanimi hranilnicami in posojilnicami, knjižno založbo, nekaj šol, dalje prosvetne domove, skratka kapital, ki je več kot zadostna osnova za uspešen start in bi z jasnimi programi in cilji mogel biti kar krepka politična in gospodarska sila, če bi ga preveval duh povezanosti. Tudi na Koroškem bo prej ali slej postala nujna potreba po osrednjem slovenskem kulturnem domu, slovenskem gledališču, osrednji bančni ustanovi, trgovsko-gospodarski ter industrijski šoli, kot jih zahteva sodobni družbeni razvoj. To so pravzaprav cilji, za katere je treba mobilizirati vse naše in vse napredne sile. Tisti, ki odneha in ne vztraja, ne dobi ničesar. Toda naša prastara demokratična narava nas ne sme zapeljevati, da bi medsebojno za vsako ceno vodili dolgotrajna pogajanja za enotni nastop. Kadar nas pritiskajo od zunaj, se moramo vsi enotno postaviti v o-brambo kljub našim različnim nazorom in pogledom. Naj nas tudi ne razkrajajo filozofije in vsemogoče ideje, spočete na tujih tleh, ki jih najdemo v morju tujega tiska, če zasledujemo svetovno dogajanje, to ne pomeni, da ga moramo kopirati. Treba si je izoblikovati duha presoje in imeti pred očmi predvsem našo domačo skupnost, tako, kot je, z vsemi njenimi potrebami. In ne si misliti, da jo bomo odreševali, potem ko smo prebrali kako knjigo, ki jo je raz-vpila kaka protestniška moda. po kakšnih francoskih, ameriških ali kitajskih modelih. Temu rečejo slovenski ljudje: zatelebanost. Taka miselnost je muzejska. Ko svet odkriva slovenske vrednote, uvaja poučevanje slovenskega jezika na univerze, uvaja slovenske radijske oddaje in odkriva slovensko prastaro poreklo, nam mora to vzbujati le občutek zadoščenja. Po drugi strani pa nas navdajajo s ponosom vsi uspehi-in dosežki, ki so jih Slovenci doprinesli svetu, la veliki slovenski delež nam bo kmalu predstavila knjiga o pomembnih Slovencih, ki jo v Združenih državah v slovenski in angleški izdaji pripravlja slovenski profesor na univerzi Kent v Ohiu prof. Edi Gobec. vodja najprej pozdravil Zvezi-nega predsednika g. Karla Mau-sc :ja in njegovo soprogo, ko sta se na željo društva osebno udeležila spominskega dne v Minnesoti. Dalje je pozdravil č. g. Jožeta Vovka in se mu zahvalil, ker je prevozil dolgo pot 90 milj, da skupno počastimo naše pokojne slovenske mučence. Omenil je, da bo imel pridigo po sv. evangeliju, ker bo po službi božji itak slavnostni govor pisatelja Karla Mauserja. Cerkveni govor je bil za udeležence globoko ^ganljiv v svojem narodnem jeziku, kateri bo objavljen v društvenem glasilu. Po sv. maši je predsednik društva otvoril zborovanje v cerkveni dvorani in takoj nato dobo, ki je bila v Bogu zapisana, odhod iz časa pa je začenjal večnost. Poglejte, dragi moji, vsi tisoči, ki se jih danes spominjamo, so šli isto pot. Dvajset, trideset, štirideset let so živeli v času, ko so po nasilni smrti odšli iz njega, so pustili na tem svetu pečat večnosti, odtis večnosti. Ta nikdar ne zgine, ni ga mogoče sprati, ne z molkom zakriti, ne z zgodovinskimi lažmi skriviti. Vsi ti ljudje so živeli in mnogi bi še živeli. Morda tu med nami, morda v Argentini, morda v Kanadi, v Avstraliji, na Koroškem ali na Goriškem. Živeli bi kakor mi danes. Toda bili so vrnjeni v roke krvnikom in se pridružili vrstam tistih, ki so odšli pred njimi. Čudno, ti mrtvi, ki leže na vesti teh, ki se krivijo na vse strani, danes bolj spodkopavajo trhle-nost komunističnega reda doma, kakor so ga mogli živi. Kri krivično umorjenih je strašna rja, ki razžre, čeprav počasi, tudi najmočnejše železo. Prav zavoljo tega sem tako trdno prepričan, da nam takile Spominski dnevi ne smejo biti mačo zemljo še posvečuje. Če v nas ne bo moči za resnico stati, so Spominski dnevi brez pomena. Če v nas ni več zavesti, da je resnico treba oznanjati ne le :z besedo, temveč tudi s trpljenjem, če treba, bodo Spominski dnevi brez vsebine. Naše zadržanje mora biti vedno tako, da mrtvim ne bomo delali sramote in tako, da bodo krvniki teh žrtev dobro vedeli, kako stojimo in da mrtvih nismo pozabili, čeprav jih doma skušajo zakriti s pozabo. Ne gre za maščevanje, toda pravica in resnica ne smeta trpeti na rovaš' tistih, ki se resnice boje, in ne tistih, ki bi preteklost radi odrinili in z molkom šli preko mrtvih. Mnogo jih je, ki v srcu sicer mrtvih niso zatajili, toda molk, ko bi morali za resnico spregovoriti, je znamenje šibkih ljudi. Strašna je moč časa, ki prinaša pozabljenje. Kakor brezno brez dna je, ki požira dogodke im jih skrije vase. Toda še strašnejšo moč ima duh. Čas s pozabljenjem vred je vendar ograjen, duh pa je brez meja. O, ko bi se mi vsi zavedali, kaj vse bi lahko napravili, ko bi dali duhu vsaj toliko možnosti, kakor ga dajemo času! Kako marsikaj drugačna bi bila naša gledanja, koliko manj sodba križem kražem bi bilo, koliko manj farizejske modrosti in koliko več značajnosti. Samo z duhom smo lahko mrtvim blizu, samo z duhom lahko preletavamo leta, ki zasipajo preteklost v pepel. Brez duha bo nas same zametel čas La bomo nazadnje samo revni potniki brez luči, brez sija in podal besedo pisatelju Mauser-j le bridka žalost, temveč bolj ju. Sočutno je razmeroma veli-, dnevi za meditacijo, dnevi za ka udeležba sledila njegovemu1 razmišljanje in iskanje, bogatemu govoru, katerega v1 Malo pomeni, če znamo ob naslednjem priobčujemo. Spominskih dnevih znova pre- šteti vse mrtve in obujati spo- Ni ž;alosti na tem svetu, ki se ne bi upokojila, ne bolečine, ki ne bi odnehala, ne solza, ki ne bi usahnile. Čas v božjih rokah je čudovit zdravnik. Glejte, dragi prijatelji, ko je bila žalost neizmerna, ko se nam je zdela bolečina neznosna, nismo mislili, da bo čas upokojil eno in drugo. Toda je tako, da je v času na svoj način skrita tudi večnost, ki s svojo blaženo močjo zmaga človeška občutja in prinaša mir. Sedem in dvajset let je preteklo, ko je padla groza čez Vetrinjsko polje, ko so se napolnile kraške jame s krvjo in trupli tistih, ki so se uprli rdeči tiraniji. Osem in dvajset, devet in dvajset, trideset let je minilo, ko so po cerkvah in po domovih pod kroglami komunističnih likvidatorjev padale slovenske žrtve. Po tolikih letih mirnega življenja v zdomstvu se nam zdi, mine na leta revolucije, če delamo le to, bomo Spominske dneve le šablonsko ponavljali iz leta v leto. Spominski dnevi imajo svojo globoko vrednost v razmišljanju. Zakaj krivica tolikokrat zmaga, kdaj in kje preslano trpljenje zacvete in rodi svoj sad, kaj se pravi ravno hoditi, kaj se pravi, ne se skriviti pred javnim mnenjem, kaj se pravi stati za resnico, četudi sam, tudi takrat, ko se krive celo tisti, ki. bi morali biti svetilniki? Je resnica več vredna kakor življenje, več vredna kakor družinske vezi? V čem smo stali rni in v čem smo omagali? V čem še stojimo in v čem smo že opešali? Kaj nam še pomenja značajnost, zvestoba idealom? Kaj nam še pomenja to, za kar so bili tisoči pripravljeni umreti? To, dragi prijatelji, poglablja vrednost Spominskih dnevov. Zavoljo tega so lepi in zavoljo kakor da vse to ni bilo res, da j tega so potrebni. Zrcala so. če ni moglo biti toliko zverinstva, i se hočemo pogledati vanje, se ko nekdanji krvniki hodijo po j bomo videli, kakšni res smo — svetu in oznanjajo bratstvo med' brez mask in olepšavanj. narodi in če treba, se priklonijo; Sedem in dvajset let je mimo. pred papežem v Rimu in pred Življenje gre svojo pot, ne u-Lixonom v Washingtonu. stavlja se — ne zavoljo krivic, Vaški stražarji, domobranci, ne zavoljo smrti. Celi narodi so četniki, koncentracijska tabori- izginili iz zgodovine, svet je stal sča — mnogim so ta imena po dolgih letih res samo še imena. Nimajo več volje niti več sile, dr. bi v ta imena vlili kri, jih Poročajo, da je slovenskih profesorjev na univerzah po ( oblekli v meso — ne želijo več svetu skupno okoli 250, torej bi mogli reči, da imamo Slo- pogledati v dejstva iz preteklo-venc v svetu še eno univerzo. Številni pa so znanstveniki, sti, žele samo še vse hudo poza-podjetniki in vsi drugi poklici, kjer so se naši ljudje uve-jbiti in živeti od včeraj naprej. Ijavili. j Vendar, kar je živelo in ime- Slcvenstvo je pravzaprav izredno ustvarjalen duh, iz'cel Boga vdahnjeno dušo, ni katerega, črpamo ustvarjalnih moči. Hudo zablodo delajo 1 umrlo, še živi. To je dejstvo, ki tisti, ki v sebi zatajujejo to ustvarjalno silo in se prepusti- ga tudi čas ne more prerasti. naprej in čas se ni ustavil. Toda na eno ne pozabimo: večnost u-tripa od vekomaj do vekomaj in v tej večnosti je ohranjeno vse, kar je v času zginilo in v času umrlo. Mislimo na to, ko v duhu obiskujemo prah teh, ki so bili nekoč z nami. V teharskih grobeh raste nad njimi trava in žito, po gmajnah robida in srobot, toda ta prah je poleg dobrih ljudi doma edino, kar do- bodo letos obiskali Marijo Pomagaj doma v Sloveniji na gorenjskih Brezjah. Mi pa bomo s prav takim veseljem in navdušenjem poromali k naši Mariji Pomagaj na lemotskem gričku. V soboto, 12. avgusta, ob pol šestih zjutraj bomo zasedli najete avtobuse in se odpeljali z dvakratnim vmesnim pristankom naravnost v Lemont. Upamo, da bo naše romanje, naša pot k Mariji srečna in varna, saj nas bo varovala Ona, ki še nikogar ni zapustila, ki še je Njej priporočal, pod Njeno varstvo pribežal! Vrnemo se v ponedeljek zjutraj, dne 14. avgusta. Na svidenje! P. Adamič iriifhiiarskl peilrki ©il ¥$SP§¥§@SI NEW YORK, N.Y. — Ko sem se vrnil z Long Islanda po “fort-julijskem” vikendu, sem mislil, da bom moral nekaj drobtinic pobrati po srenji za moje srenj-sko poročanje, pa je ravno ta nedelja bila dokaj lepa, kot je bila naslednja. Tretja julijska nedelja je bila vroča. Naši srenj čani niso prišli v cerkev. Še belokranjskega Toneta Malenška ni bilo, ki je vsa-konedeljski obiskovalec. V cerkvi se nas je pri deseti maši zbralo za nesrečno trinajsto številko. Po maši mi Emil Černe, ki je po rodu tam nekje okoli Novega mesta in je v našo srenjo prišel iz clevelandske, poreče z dolenjskim naglasom: Malo nas je bilo danes. Pa kaj hočemo. So dnevi kislih kumaric. In prav zares, človek v takih vendar bi morali kazati pot z; dnevih prav rad v kaj kislega njim vsaj rodu, ki je iz nas :zra-stel. Glejte, dragi prijatelji, v tem da bi hotel. ugrizne. Velikokrat je tako, da moraš kaj kislega prežvečiti, ne vidim globino Spominskih dnevov, v tem vidim pravo počast tistih, ki so- dali vse, kar so imeli. Zavoljo duha so veliki, zavoljo duha so še vedno živi, zavoljo duha so ušli času, čeprav so v njem s telesom umrli... Ostanimo jim blizu ne le s slavospevi, ki so besede, ostanimo jim blizu z duhom, ki edino more vezati žive in mrtve. * Zveznemu predsedniku se vodja zborovanja Franc Krulc toplo zahvali za lepo podani govor in pripomni, da v Minnesoti velika večina Slovencev še ni pozabila po 27 letih na svoje narodne mučence, kruto umorjene brate in sestre, kar priča številna udeležba. Dalje prosi gospoda pisatelja, naj nam še razloži, kakšen vtis je dobil pri naših rojakih v Argentini. Gospod Mauser je tej želji ustregel z dolgim razvese-ijim poročilom. Za vse podano smo našemu slovenskemu pisatelju iskreno hvaležni, posebno pa za njegovo osebno udeležbo na sam naš Slovenski spominski dan. Društvo SPB Gilbert I Mariji PflfssagaJ v Lemont CLEVELAND, O. — Hitro se bliža dan, ko bo Zveza oltarnih društev zopet poromala k Mariji v Lemont. V soboto, 12. avgusta, ob 5.30 zjutraj se bomo kakor vsako lečo zbrali na običajnih prostorih, kar bo se točno objavljeno v A-meriški Domovini. lo nase vsakoletno romanje je globokega, duhovnega značaja,. ker je ves čas, cd prihoda k Mariji Pomagaj do slovesa, posvečen molitvi in pobožnosti. Vsako leto znova začutimo potrebo priporočiti se naši nebeški | Materi, na,si Mariji Pomagaj, ki j prebiva na slovenskih ameriških j Brezjah. Pcprosimo jo za dušni I in telesni mir. Emil je po poklicu kuhar. Vsled tega je vročine navajen. Kuha pa kar petičnikom, oziroma njihovim pomočnikom na samem Wall Streetu. Na uho sem ujel, da bo letos v jeseni kuhal Savanom na njihovi jesenski konvenciji. Oh, ne na konvenciji! Tam bodo Savani sami kuhali. Morda bodo spet za kakšno poroko kaj nakuhali v tistih dnevih, ko jim bo Emil kuhal v pravi kuhinji le za njihove želodčke. Naš domžalski župnik Bernik je njega dni menda vsakemu dekletu na poročnem izpraševanju dal nasvet, da more vedeti, da gre ljubezen tudi skezi želodec. S tem je hotel poudariti, da mora biti dobra gospodinja. In SAVA je doslej v svojih trinajstih letih kar dobro vodila poročno gospodinjstvo. To njeno gospodinjstvo je mnogo pripomoglo k utrjevanju im, ohranjevanju slovenstva na tujem. s): “Ohranjevanje slovenstva na tujem”, to je dokaj težavna in dokaj neenostavna ter zapletena stvar. Komaj je nekaj let tega, ko so v našo njujorško slovensko srenjo prišli posebni sli za veliko nabirko, da se nam postavi zadnji veliki nagrobni spomenik v ameriški deželi. Tistega petkovega večera so nam na Osmi v Savinih prostorih govorili: “’Enega se moramo zavedati, da živimo v “topilnem loncu” in da bodo vse narodne slovenske fare propadle na A-meriškem, samo ta spomenik bo pričal, da smo enkrat živeli tudi Slovenci v tej deželi.. . So pa bili ljudje, ki so poznali drugo pot pričevanj o naši prisotnosti. To so bili ljudje, ki so postavili narodne cerkve po ameriški deželi. To so bili ljudje, ki so zgradili slovenske narodne domove po ameriški deželi. To so bili ljudje, ki so postavili celo slovenske šole po a-meriški deželi. To so bili ljudje, ki nam je- tako' ki s° dali pobude za slovenske potreben, za blagostanje naše ilsie in revije po ameriški deže-! ! domovine. Po Mariji k Jezusu! ii- To so bdi ljudje, ki so osno-' ; Kako srečni smo, da se lahko za- vali pevske zbere, da se je sliša-j j 'crarno pol Marijino okrilje. ‘ la in pela slovenska pesem in Mnogi clevelandski Slovenci beseda tudi po ameriški deželi. In ravno včeraj sem bral v poročilu enega od takih ljudi R-ja iz Čikage, ki menda ni nikdar klonil, zmeraj se zavedajoč, kje slovenstvo ohranja. V AD od 13-julija je zapisal, ko nam pove o 50-letnici oikaške slovenske fare in šole — med drugim tudi tole^ — Svet in vse in s tem naš Chicago je zdaj v drugih raZ' merah in časih. Vpoštevati moramo to, da razumemo prav razne spremembe. Ampak, dokler smo tu, pa lahko še zmeraj veliko storimo za čimdaljše ohranjevanje vsega tega, kar so zidali in gradili naši predniki. ■ • Skušajmo tako in duh slovenstva ho še živel tod. Stalni dopisnik R. iz Chicaga po zdravem razumu ve, kako se domačija ohranja! In vsaka narodna fara je naša skupna domačija. Vsak naš list je naša skupna domačija. In te so postavili naši rodovi pred nami. Re' kaj pripadnikov teh rodov, ki so postavljali te domačije na tujem, še živi. Mi, njihovi dediči, katerem vse to prepuščajo po postavah življenja samega, moramo te domačije prevzemati in jih hranjevati. Seveda vse to bomo ohranil« samo, če bomo imeli neko notranjo trdnost; če ne bomo naša dejanja mešali z nejasnimi pol' mi, kaj je življenje in kaj je njegovo ohranjevanje. Nikakor ne smemo sami topline lonce Pr^ stavljati in odstavljati. Čim sm0 ga enkrat že pristavili in sin pustili, v prepričanju, da je t lonec potreben, smo se že nekaj zmehčali in se razlezli v novo snov. Ko “puter” vržeš v vročo topilno ponev, tudi, če se čez ne kaj trenutkov premisliš, ker ho češ napraviti nekaj drugega> masla ne boš več spravil v prel šnjo obliko. In na tujem, ko si zavrge materino besedo, je duh sloven stva izplahnel, pa če tudi še t° likrat izjaviš: T — I like kranjska klobasa.^ like potica... pa ne vem kaj s vse, kar ima dober okus, pril6 ten vonj in kar usta rada sprel mejo, kar želodcu prija za nje govo delo. Da, zares — tudi o topline1)1 loncu je treba imeti jasne P°J me! « Njujorške srenj čane bi na^ z° pet spomnil, da imamo na 3. so boto v avgustu farni piknik, je 19. avgusta. Peljali se bomo v MOHANSIC STATE PARN, N.Y. Pokličite farovž 647-4332 a ^ pa škrbaetove 821-5271 in si zervirajte sedež v avtobusu v ) ki ne boste šli tja s svojimi aV tomobili. Brooklyn Slovenska zveza ^ je imela svoj “outing”- ^ Društvo sv. Ana bo imela sV^e^ ga teden dni poprej. Dočim ^ štvi Marija Pomagaj in Sv. žef KSKJ lahko farni pi;1^ proglasita za svojega. TaJn* Klun in tajnik Charlie Guai naj povabita še posebej sV o članice in člane. Samo, če znali narodno srenj sko skupn^ graditi, bomo ohranjevali n ^ domačijo. Ko se zberemo, se ^ ši naša beseda, se sliši naša F ^ sem — in le tako se ohranja slovenstva ... Prijavite se kmalu in v v^ kem številu. Župnik se bo ^ veselo smejal, če bo moral n ročiti še en bus. Združujmo se in mislim0, bo treba nekaj napraviti za ^ 1976, ko bo naša ameriška va stara 200 let, naša njujor3^ slovenska fara sv. Cirila Pa Tone Osovnik Festival ženskih Prvi mednarodni festiva ^ mov, ki so jih ženske Posn se predvsem za ženske publik0’^ je v New Yorku začel s f)g ’“Dekleta” švedske režise May Zetterling, moderno verzi' j.vxciy Litri ling, ^ jo klasičnega dela “LizLtr^ ^ Med organizatorji filmske? stivala so znane pisateljic6^ gralke, na platnu se boP-0 li filmi i7 ravnih obdO^J* i-rsii' KANADSKA DOMOVINA OlSawa si zagotavlja pravice na Severa Pretekli teden je Kanada pro-: 'ia za zakon svoje predpise a . 0l°cila za promet po vodah ^ktik e! ki pomeni dejansko u- tečajnega področja in preko njega, kjer Kanada meji na Sovjetsko zvezo. Kanada se ni spuščala v no- kanadskih suverenih bena razpravaljanja o tem vpra- 2ak " na<^ ^em ^e^om Severa. J šanju z ZDA, ampak je določila Pbvi zahteva od vseh ladij, ki| v novem zakonu o varovanju či- eJo po teh vodah, strogo iz- steče Arktika, da se mora vsaka rsevanje % predpisov o varova- jj-. Sllage okolja in zahteva od tudi, da jamčijo za očišče- ladja, ki plove severno od 60. vzporednika do 100 milj od kanadske obale, držati predpisov, ■IVče bi slučajno ozemlje one- ki jih ta zakon vsebuje. S tem azile s čimerkoli že, v prvi Vrsti seveda z olj.em. Po u Ua Se zavedala, da mora tis za ogromna področja everu, ki so še neraziskana, je posredno iz zakonom utrdila verno-zahodnim prehodom, ki ni nikjer širok preko 200 milj in lej stal ob strani in ga krepil ter da bi še dolgo vrsto let vdano služil svojemu Gospodu. G. dr. Jakob Kolarič, ob Vašem/vstopu v 71. leto Vam vsi Vaši stari prijatelji, znanci in sotrudniki iskreno čestitajo! Bog Vas živi! Otmar Mauser ^jetno skrivajo v sebi vseh n,e bodo lad3e torej mošle Pluti vrst je rU(lna bogastva. K temu jo P^ebno silila vožnja ameri-ta^ ^e^r°'*-e3ske ladje Manhat-2 , ^e1;a 1970 skozi severno- °^ui prehod iz Atlantika v , . . Pr erri0 h16^6110 morje do zaliva! P16, t'31,51 p0°Udbo:rL na Aljaski, kjer so ja ern'bna nahajališča petrole- ja bda tedai nevarnost, pr^^P^tejske ladje, ki bi Sev a2a^e P° tej poti petrolej s p0v^ra na Atlantik, lahko bile olje'odovane in bi razlile svoje So s ria obsežna področja. ZDA e tedaj postavile na stališče, Pie^6 severno-zahodni prehod tla Ilaro,dno področje, ki ne spa-Pod kanalski nadzor. V Otta- M so V2trajali na stališču, da so otoki prav tako ka-kot 1 3® kanadska celina in s° kanadski vsi otoki vse do Sr, Jakob Kok™ IH-Isfelk JQRqnto e^ —, Ont. - Na Koro- kjer živi h D živi, odkar Praz^r°nta’ je,2( stVa Va^ ^0-letnico svojega roj-prež- g. dr. Jakob Kolarič je 20. julija t. 1. C-3Vl , , Pik ’’v u,s1:anovitelj ■ zu- in prvi žup-Vo^Pnije Marile Pomagaj v fij6 v u ter pisec znane biografa °^a Gregorija Rožmana. ^ob8^0-*0 :ž[vlienisko P°t je g. °^arič stopil s težkimi in >rlar-nimi korakL Mati mu J'e bjj vZe v rani mladosti in ko preŽivptudent v Mariboru, se je kjel ^ak°, da je vsak dan ri drugi družini ob na-prisei 1 krank Ko je pozneje CkuŽ:beV dom Misijonske jis0 v .V Ljubljani, se stvari j® Vsaf 1^° sPremenile, vendar v®Čkrat imel, četudi je bil j. 0^j lačen kot sit. Leta ?Večetl dan 29‘ junija je bil po-dejV duhovnika in tako pri-° v vinogradu Gospodo- Največ priseljencev je prišlo iz Amerike TORONTO, Ont. — Zadnje leto je bilo skoraj redno največ izseljencev v Kanado iz Velike svojo suverenost nad severnimi! Britanije in Italije; letos so pr. vodami in seveda tudi nad se- vj£ na prvem mestu Amerikan- ci. Zanimivo je, da so to pretežno ljudje s strokovno izobrazbo in samostojnimi poklici, ki so se odločili za priselitev v Kanado, ker v ZDA niso bili zadovoljni. To je nov val Amerikancev, ki sledi valu vojnih beguncev in beguncev pred vojaško obveznostjo. Kanada je te ljudi sprejemala, četudi je to vzbujalo precej slabe volje onstran meje, in jim nudila najrazličnejše podpore in možnosti obstanka.. Dober del teh ljudi bi se zdaj rad vrnil domov in vedi propagando za pomilostitev, oziroma “poza-bitev” njihovih pregreh, ki bi jih nekateri radi celo imeli za “zasluge” in “kreposti”. Precej' od teh beguncev se je med tem že uživelo v nove razmere in novo deželo in so odločeni ostati. Sedanji priseljenci z juga prihajajo k nam, da bi se izognili življenju v mestih z rastočim zločinstvom, stroškom vojskovanja in obveznosti, ki jih imajo ZDA po vsem svetu. Trdijo tudi, da je življenje v Kanadi malo počasnejše in zato prijetnejše in manj naporno. Kanada je v marsičem različna od ZDA in prenekaterim prav ta razlika ugaja. ----—o------ sredi miru. Nobenega dvoma ni bilo, da je bil to političen štrajk, o katerem so sami delavski vodniki trdili, da je njegov cilj zlomiti sedanji “sistem” in pripraviti tla novemu. Politični opazovalci so ugotovili, da se je v Quebecu pojavila tretja politična sila mimo vlade in vladne o-poziicije, katere cilj je ti dve u-ničiti in ustvariti nov red. skozenj brez kanadskega nadžo-ra. - ;vil|- | Zakon dovoljuje kanadskim | nadzornikom pregled vseh ladij, j če so opremljene v skladu s za plovbo po severnih vodah. Trenutno nadzorniki nimajo kaj posebnega dela, ker so v teh vodah le kanadske ladje, ki o-skrbujejo vladne postojanke in eskimske naselbine. Kanada bi rada povečala promet vsaj v Iludsonovem zalivu, kjer je pristanišče Churchill v Manitobi naj bližja točka za izvoz žita iz prerijskega predela Kanade. Ladje na splošno v to pristanišče ne prihajajo, ker je prosto letu komaj kak poldni g mesec v poletju. Nova, ostra določila o varovanju okolja utegnejo promet s tem pristaniščem preje zmanjšati kot povečati. ne vidijo ničesar več. Pa smo odšel j vendar vsi šli skozi to pretek- lost, brez katere ne bi bilo ne sedanjosti in ne bodočnosti. Novi časi, novi ljudje spreminjajo svet okrog nas in v ta novi svet potapljamo spomine in obraze. In vendar so spomini in obrazi vse, kar nam je ostalo iz preteklosti, poleg sadov dela prve skupine slovenskih beguncev, katerim je bil dušni pastir č. g. dr. Jakob Kolarič. Zato se ob 70-letnici g. dr. J. Kolariča spominjamo dela, ki ga i je opravil med nami, in spomi-pozneje njamo se njega, ki je 11 let svojega življenja pustil v Torontu in nam jih podaril. Ob tej lepi življenjski obletnici mu želimo vse najboljše, da bi mu Bog vse- V V hiarc ^ral 2i'“Uileta 1934 je promo-lS^e§a v a dok^orja teologije in e..a v oktobru nastopil bogoslovcev družbe v Ljubljani. To spoznanje ne more ostati brez posledic. Odgovorni bodo skrbno pazili, kaj se dogaja, kako nova politična sila uspeva in s tem .vred tudi sodili o bodočnosti pokrajine Quebec Kanade. m vse Drobne z vse dežele V Quebecu mirnejše MONTREAL, Que. — Tu in tam je še vedno nemirno, kvi-beški nacionalisti ne puste, da bi Kanada in svet na nje pozabil. Na splošno je vendar nekaj več miru, kot ga je bilo pomladi, ko smo v maju premišljevali, ali smo v štrajku ali res že v revoluciji. Štrajk je tedaj segel preko cele pokrajine in zaprl rudnike, šole, bolnišnice in tovarne. Bombe bili V četrtek pretekli teden je nastal ogenj na 66 čevljev dolgi motorni ladji, na kateri je bilo 15 oseb. Ogenj je zajel vso ladjo, ki se je nato potopila v Placentia zalivu ob Novi Foundlan-diji. šest oseb je rešila neka ribiška ladja naslednje jutro. * Televizijska in radijska oddaja se bosta izboljšali, ko bo CBC začela v prihodnjem januarju uporabljati posebni komunikacijski satelit, ki ga bodo poslali v vesolje v letošnjem novembru. Služil bo prvenstveno domačim komunikacijskim potrebam Kanade. V Tekom letošnjega leta bo v naši deželi ustanovljenih najmanj 1,600 novih družb, od katerih pa bodo le redke preživele dobo pet let. ❖ Kanadski farmarji so posejali letos 23.1 milijonov akrov s pšenico, 10% več kot lani. * Predhodni pregled je pokazal, da se je dobiček kanadskih podjetij v drugem četrtletju letošnjega leta povečal povprečno za 24% v primeri z lanskim v istem času. ricka v Houstonu v ZDA. Znani zdravnik dr. DeBakey ji je dal v srce novo zaklopko. Bolnica je na javni podpori in sama ra- Jugoslovanski del velike hi- čuna ne bi nikdar zmogla. Kanadčani, ki se bodo udeležili trgovskega sejma v Pekingu, so pripravili zanj preko 400 podrobnih opisov in tehničnih navodil za izdelke, ki jih bodo tam razstavili, v kitajščini. Veleelektrarna v Djerdapu CLEVELAND, O. 100 milj vzhodno od Belgrada leži soteska Djerdap, skozi katero teče Donava, ki je meja med Jugoslavijo in Romunijo. Nekako sredi te soteske, med romunskima mestoma Orsova in Turnu Severin je kraj, ki se imenuje Železna ali tudi Trajanova vrata. Kraj je dobil i-me po rimskem cesraju Trajanu (vladal od 1. 98 do 117 po Kristusu), ki je dal na tem mestu zgraditi železna vrata, da so zapirala sotesko pred napadajo-! cimi Dakijci. Trajan je Dakijce po hudih in dolgih bojih premagal in ustanovil Dakijsko provinco. Djerdap je znan tudi po tem, da je jugoslovanska vojska ob napadu Nemčije 1. 1941 potopila tam več ladij, naloženih s cementom, da bi preprečila Hitlerjevim ladjam plovbo po Donavi. Pred 7 leti in 9 meseci sta a-čeli Jugoslavija in Romunija na tem mestu skupno graditi velikansko elektrarno. Dela so bila končana sredi maja. V torek, 16. maja so slovesno proslavili konec del na največjem gradbišču v Evropi. Jugoslovanski predsednik Tito in romunski predsednik Ceausescu sta odkrila na cesti, ki teče po jezu čez Donavo in tvori “most prijateljstva”, spominsko ploščo. Na njej je zapisan 16. maj kot dan, ko je slovesno začela obratovati nova elektrarna, delo jugoslovanskih in romtihških graditeljev, simbol dobrih sosedskih stikov in sodelovanja. Djerdap se v romunskem jeziku imenuje Portile de Fier (železna vrata). Nova hidroelektrarna bo imela 12 turbin, 6 na jugoslovanski in 6 na romunski strani. Njihova letna zmo- gljivost bo nekaj manj kot 11 Cene hrane so od leta 1961 po- milijard kilovatnih ur električ-rastle za 38% in bodo v bodoče'ne energije. Djerdap je bil naj-rastle povprečno po 10% na 2 ali večje gradbišče v Evropi, na 3 leta, je razlagal podpredsednik: naj večji evropski reki in v na-Canadian Grocery Distributors | večji soteski. Elektrarna bo da-Institute v Winnipegu pretekli jala več električne energije kot teden. Ontarijsko m i n i s t r stvo za zdravje bo plačalo vse stroške, na so eksplodirale, kot bi j predvidoma okoli $2,500, za ope-fronti in ne v Kanadi racijo srca Mrs. Sandra Frede- Asuanski jez na Nilu in je večja od naj večje elektrarne v A-meriki, večja od onih na Dnje-pru pri Kijevu. Prekašajo jo samo sovjetske elektrarne Kras- 1%:L,ravnateii=i Se je umaknil iz do-p°staj pred komunizmom in takeC4e'1 izmed beguncev. .k°lsk(Je služboval na Južnem !Hler v Rimu in Madridu, ^ v Tnv 8' decembra 1948 pri-° prič6i 0n“0> kjer je kmalu na-03-§anizirati slovensko bžgj z ° čino in pozneje tudi 2ldavo prve slovenske Kaaadi w;aaaa 1954. katera je bila ^ decembru mesecu v letih svojega biva- sebe°ntU je gradil, gradil 2 je ,J,11 svoje udobje, kot Pas in očitalo, pač pa ih ^ 1 ki 30 prišli za 6ta tie s6 ,. a sebe in KO PRIDEŠ V RIM, SE VEDI PO RIMSKO! Obiskovalci z vsega, sveta prihajajo v Rim, saj pravi pesnik “in vsaka stezica povode te v Rim”, seveda vsak po svoje oblečeni. Nekatere o-biskovalke pridejo v zadrego, ko hočejo v razne rimske cerkve. Dekle na desni zgoraj se joče, ker v kratkem krilcu ne sme v baziliko sv. Petra. Na levi spodaj so ustavili dve ženski, ki tudi nista za cerkev dostojno oblečeni. Na desni spodaj vidimo, kako “podaljšuje” mati hčerkama krili, da bi smeli v cerkev. eHe obeh C Se že cer- ] danes člani te ^ ^e‘ Lomen njegovega ^ ieleifS 1^° mei% ^ l bi et, odkar je za- je marca se je ^ I* ko te, uu OrP 1 I I ZakliuLna Koroško, se je tljaSka dobV Ua n'Ietna zŠod°-' Sl- DrVo-rr«-. ----• ■__ v °T!enskih Kanadi. Z5fcnsUje lppogirn, prvega organizira- %i, povojnih begun- in izmiva spo ki v preteklosti — Kakih nojarsk, Bratskaja, Volžskaja in Kujbišev. Po proračunu pred desetimi leti bi vsa gradnja veljala 440 milijonov dolarjev, pa so porabili samo za jugoslovansko polovico tega energetskega in prometnega sistema okrog 440 milijard starih dinarjev. Poleg jezu sta zgrajeni tudi dve splavnici, ki bosta zelo skrajšali plovbo po Donavi. Evropski turisti bodo sedaj lahko potovali po cesti iz Belgrada do Dnjepra, tam čez jez v Turnu Severin in naprej v romunska mesta in letovišča ob Črnem morju. Djerdap in njegova graditev sta bila sinonim za velike gradnje v zadnjih letih. To pa je bil tudi izpit za graditelje iz več desetin podjetij in nepozabno doživetje za vse, ki so sodelovali. Zlasti se jim je vtisnil v spomin avgust 1969. Takrat so delali dvanajst dni in dvanajst noči, da so pregradili Donavo. Dela so tekla nepretrgoma na jugoslovanski in na romunski strani. Več sto velikanskih transportnih vozil je nasulo v vodo o-gromne količine kamenja, betonskih blokov, težkih po 25 ton. Ko so Donavo pregradili, so začeli graditi jez, postopoma, od stene do stene, potem je pa prišlo na vrsto montiranje o-preme. Večino opreme za jugoslovanski del elektrarne so izdelala jugoslovanska podjetja, bodisi sama ali v sodelovanju s tujimi partnerji, predvsem s Sovjetsko Rusijo. Šest Kaplanovih turbin je izdelal leningrajski kovinski zavod v sodelovanju z ljubljanskim Litostrojem. Tudi tri izmed jugoslovanskih šestih generatorjev so izdelali v Leningradu, druge tri-pa v tovarni Rade Končar v Zagrebu. Razvodne naprave, 40-kilovatno daljnovodno omrežje in transformatorske postaje sta izdelala Minel in Progres-invest v Belgradu v sodelovanju s švicarsko tvrdko Sprecher und Schuh. Hidromehanično opremo in dvigalne steze sta dobavila Metalna iz Maribora in Progres-invest v sodelovanju s Kruppom iz Nemčije in Wagner-Burojem iz Avstrije. Pri teh delih je sodelovalo še mnogo domačih podjetij skoro iz vseh krajev, pa tudi precej tujih firm, na primer švedska ASEA. Tako ni Djerdap samo sad prizadevanj dveh sosednih držav, ampak tudi mednarodnega sodelovanja. Ladijski splavnici na obeh straneh reke sta posebno poglavje, ker imata mednarodni pomen: sedaj lahko ladje plb-vejo skozi Djerdap v 31 namesto v 120 urah. Prej so mogli prepeljati skozi “železna vrata” 15 milijonov ton blaga letno, sedaj ga bodo lahko 53 milijonov ton. Od tega bodo imele koristi vse podonavske države, katerih ladje plujejo po tej reki. Zato predlagata Jugoslavija in Romunija, naj bi uvedli posebno tarifo za tako olajšano plovbo skozi Djerdap. Ni še znano, če bodo podonavske države v to privolile. droelektrarne bo dajal letno okrog 5.5 milijard kilovatnih ur energije, kar je 12.5% sedanje proizvodnje električne energije v Jugoslaviji ali 38% proizvodnje v Srbiji. Zdaj je aktualno vprašanje: kako to električno e-nergijo prenašati z Djerdapa v notranjost države, ker sistem ustreznih daljnovodov še ni zgrajen. Začasno bodo del energije izvažali v Romunijo in v nekatere druge države. Treba je vedeti, da jugoslovanski del elektrarne v Djerdapu daje toliko električne energije, kolikor jo je dajala 1. 1956 vsa Jugoslavija. Toda poraba e-lektrične energije se v Jugoslaviji in Romuniji veča. Računajo, da bo poraba že do leta 1975 narasla za toliko, kolikor znaša proizvodnja jugoslovanskega Djerdapa. Strokovnjaki že pripravljajo drugo stopnjo Djerdapa, novo elektrarno na Donavi, ki bi bila nekoliko niže od sedanje, gradili pa bi jo prav tako skupno Jugoslavija in Romunija. Ta elektrarna bo precej manjša od že zgrajene. •----o------ Zaradi nogometa Kaznjenec v francoskem mestu Eysses, ki naj bi ga izpustili iz jetnišnice, kjer je odsedel de-set let, je prosil upravo, naj ga obdrži še dva tedna, da bo lahko igral v kaznilniškem moštvu še preostali dve nogometni tekmi. --------------o------ Ženske dobijo delo Hišno delo Iščemo, žensko za dnevno delo, mora razumeti angleško in mora imeti svojo transportacijo. Kličite 247-4592 -(146) MALI OGLASI V najem Lepo 6-sobno stanovanje, vse sobe velike, se odda na 1081 E. 71 St. Vprašajte za Mrs. Mc-Crady, apt. št. 1 zadaj, ali kličite 843-8033. -(147) Hiša naprodaj 6-sobna enodružinska hiša z garažo in velikim vrtom je ugodno naprodaj na E. 60 St. Za pojasnila kličite: 951-9252. _______ (148) Hiša naprodaj Dobra 4-družinska, z alumi ni jem obita hiša, vsako stanovanje po 5 sob, velik lot, je naprodaj v fari sv. Vida, na 7023 St. Clair Ave. Kličite 391-8572 (149) Naprodaj Trgovina z železnino, obstoječa 40 let. Se mora prodati. Cena zmerna. Na E. 69 in St. Clair Ave. Kličite 361-1635. (147) Naprodaj Zidano poslopje na St. Clair Ave, 6 stanovanj, vse opremljene, in 2 trgovini, še mora prodati. Zmerna cena $17,500. Kličite 361-1635 (147) Hiša naprodaj Dvodružinska hiša z novo zidano garažo je naprodaj na 1274 Norwood Rd. Za ogled pridite osebno ali pokličite 391-6523. -049) DELO DOBIJO Iščemo dvojico ki bi živela pri nas, mož je lahko zaposlen, ali dve ženski, da bi skrbeli za našo vdovelo, bolehno mater, v Euclidu. Prosto stanovanje in hrana. Priporočila. Kličite 731-4841 (1,4 avg) IŠČEMO SJRMIŠK0 KOC Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. L AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 V— IVAN PKEGELJ: žCTssjsgr; Magister Anton ZGODOVINSKI ROMAN .A ; 1 Tak pomagaj! Saj vidiš, kakšen! obilja kri. Krog njega so se sem! Naj najdem, do ovce svoje | gnetli ljudje; nekdo ga je suval ne morem, do otroka, da ga ot-! pod rebra in vikal: mem volčjim zobem!” | “Vstani, pasji sin, in hodi z Sredi molitve je utihnil in'menoj!” osupnil. S povešeno glavo in z i Magister se je dvignil. Ljudje očmi, uprtimi v tlak, mu je zdaj, iso vpili, ga pehali in vlekli s se-Bog vedi kako, prihajal Jurij [boj. Ni vedel kam, motno se mu Stradiot naproti. Magister je nagonsko obstal in se pritisnil ob zid. Strašna razburjenost ga je prevzela, ves se je tresel. Ne vede, kaj moli, je šepetal zaro-tilno besedo, kakor se mu je bila vtisnila v spomin iz cerkovnik obrednikov: “Veniat super ilium maledic-tio hominis. .. pereat in die ju-dicii; devoret eum ignis perpetuus cum diabolo ...” (Naj pride nanj prekletstvo človekovo ... naj pogine v dan sodbe, ogenj večnosti s hudičem naj ga požre...) Ob strašni kletvi se je ovedel in pomiril. Jurij je stable še dva koraka pred njim. Tedaj je zaklical magister vsakdanje, skoraj pohlevno: “Prijatelj, stoj!” Jutri j je sunkoma dvignil glavo, osupnil in rahlo zbledel. A že mu je sinilo v očeh zaničljivo in sovražno. “Magister!” je zinil zasmeh Ijivo. “Kaj iščeš v Rimu?” je delalo pred očmi, glava mu je brnela. Komaj se je zavedal, da živi. “Aqua — vode!” je zaprosil, ko se je nekoliko otresel slabosti. “Žvepla in smole pač,” se mu je porogal nekdo. Magistru je prišlo v misel, da je to njegova zadnja; začel je zmedeno moliti. Tedaj pa so se ljudje, ki so ga gnali, ustavili in stopili narazen. Magister je zagledal pred seboj duhovnika s sivo glavo in dobrohotnim, usmiljenim pogledom. “L’amico dei poveri incarce-rati — Prijatelj ubogih kaznjencev,” je čul pripomniti nekoga z velikim spoštovanjem. Duhovnik je spregovoril z ljudmi in pokazal na magistra. Kar vsi obenem so pravili, kakor so bili izvedeli in verjeli Stradiotu. Ko je magister zopet slišal težko obtožbo, je zaklical bridko: “Prečastiti, ne verujte! Duhovni sem. Kako bi mogel i skruniti?” “Pavleta Skalca!” je dejal magister trpko. “Ali vem zanj?” je vprašal oni še vedno porogljivo. “Lažnivec!” je rekel hripavo magister in živahno položil Juriju roke na rame. “Kaj pa, kaj pa?” je vprašal Stradiot skrajno pomilovalno. Izvil se je magistrovi roki, se ozrl naokoli, prijel zdajci sam magistra in zaklical: “Ajuto, amici! — Pomagajte, prijatelji! Držite, primite skrunilca svetih podob!” “Volk!” je zahropel magister z besedo za osovražene dijaške pazitelje in ovaduhe. A že ga je držalo nekaj ljudi. “Sliki Matere božje je iztaknil oči,” je sokolil z lažjo Stradiot množico na ulici. “Laže sel!” je še vzkipel magister. Potem ga je zadelo nekaj trdega in težkega po glavi in je izgubil zavest... Zavedel se je in čutil, da ga lllliilissiiiiiiii NEOBIČAJNA OPREMA PRINCA — Juan Carlos, ki ga je gen. Franco izbral za novega španskega kralja, ki pa bo mogel na španski prestol šele po Francovi smrti, je običajno izbrano oblečen. Na sliki ga vidimo v ponošeni mornarski obleki tekom priprav na jadralno tekmovanje v Kielu na Nemškem, Na kratko je nato povedal, kako ga je očrnil Stradiot. Duhovni je poslušal in se ozrl po ljudeh. “Figliuoli — otroci! Ali ste čuli?” je dejal. “Kaj če ste nedolžno ovco pograbili in volka izpustili?” Zamahnil je pomirljivo z roko in dejal: “Zmotili ste se pač. Zdaj pa pojdite vsak za svojim poslom. To krivico vam bo Bog rad odpustil, saj niste grešili namenoma.” Ljudje so se pohlevno razšli. Duhovnik pa je vzel magistra pod roko in ga vedel s seboj. Tu ga je omil in obvezal. Potem mu je dal piti. Magister se je izkazal z duhovniško fermato in pripovedoval natančno o svojem doživljaju in še o vsem prejšnjem. Stari duhovnik je z zanimanjem poslušal. Ko je vse izvedel, je dejal: “O, kako rad bi ti pomagal! A kaj premorem? Predsednik bratovščini duhovnikov sem, ki skrbe za nesrečne jetnike. Tisti zlodej pa, si dejal, ima mogočne varuhe.” Magister je pritrdil. Potem je pripomnil, kakor je bil o tem preverjen, da hoče spravil Stradiot Pavla Skalca na kako visoko šolo. če bi zato vsaj kako priporočilo imel, da bi laže povpraševal po dijaških društvih in zavodih v dijaških bursah in nacijah, po beanijah in konta-bernijih, pri rektorjih, konzili-jarijih in učiteljih. Duhovnik je pritrjevaje prikimal. Nato je vprašal, kje magister stanuje. Magister je povedal. “Čakaj tam do jutri name!” je dejal nato duhovnik in ga odslovil, ko se je bil prepričal, da si je ranjeni opomogel. Magister je šel in našel Žolno. Povedal mu je, da je Stradiot v Rimu. “Vidim,” je dejal hladno Žolna. “Rana na čelu to priča.” “Volk je, pravi zlodej,” je povedal magister bridko. “Lej, sam ni niti udaril, druge je naščuval.” “A to pot je prav gotovo zapustil Rim,” je menil Jernej. Nato je vstal in velel magistru, naj leže, dokler se sam ne vrne. “Kam pa hočeš?” je vprašal magister in se čudil. “Kam hočem? Saj moram!” je menil bridko Žolna. “Za te 'grem oprezovat, ki si neroden.” “Jernej, kako naj povrnem," je vzkliknil ginjeno magister. “Povedal bom po opravljenem delu,” je dejal Žolna in šel... Magister je legel. Bil je utrujen do skrajnosti. Krčmar, ki je prišel, je ostrmel, videč novega bolnika. Pa se je takoj našel, šel in se vrnil s polnim vrčem vina, kakor ga je bil navadil Žolna. “Dio santo,” je mrmral sam pri sebi; “čudni ljudje to, ti Nemci, zares prečudni. ..” IV. “O, PAVEL!” Dan se je bil že nagnil, a Žolna se še ni vrnil. Magister se je bil odpočil. Vstal je in odšel, da bi prišel še pravi čas v zavetišče. Bil je še vedno slab, tresla ga je rahla mrzlica po rani na glavi. Legel je in utonil v nemirno spanje z blodnimi sanjami, da hodi in hodi, da išče in se obenem skriva pred nekom, pred človekom z nejasno strašnim licem. Občutje tiste groze, ki jo je imel, ko je v mesečni noči stal pod Štanjelom in se mu je zdelo, da zidine pred njim na višavi žive in so obraz zlobnega duha, tajnostne zveri, občutje tiste groze je bilo, ki se mu je čudno spovračalo v teh sanjah in zorelo v nekako jedro, vse bolj živo in slikovito v barvi in luči, da je videl z umom in čutil: ‘Vigila, čuj, magister Tone! Ali ne slutiš, da je hudobni blizu? Da zalezuje kakor kača, kako bi pičil? Kdo je? Zlostni observator, corycaeus in lupus — zahrbtni “volk”, ki toži in laže, kakor se je že v šoli učil in je ovadnik ostal, in natolcuje i vse pravične in poštene, kačar.’ | Magistru je vstalo v . gledanje znano lice z votlimi očmi in črno brado in je vedel, da je Ju-deževo lice s slike v neki rimski cerkvi in da vendar ni, da je strah iz domišljije starega slikarja in vendar tudi resničen obraz človeka, ki so ga očetu Stradiotu krstili za Jurija. Strašno je trpel magister v sanjah, sovražil: “Satan! Kaj nama je skupnega? Pusti me in hodi svojo pot!” ! Prebudil se je in spregledal, sicer ne smel biti popolnoma i priljudno sedel Ob svojem ležišču je uzrl dobro-1 zadovoljen s teboj, gospod Anto-j katere se je bil na postelj0 magister dvig' dušno obličje duhovnega gospoda Ballabena, ki je bil zavetišču obenem skrbnik in nadzi-ratelj. “Spiš, gospod?” je brbljal nekako narejeno nejevoljno, “spiš, prav po besedi, da dorminut et non sunt. (Spijo in jih ni) Spanje pravičnega, ka-li? A je že visok dan in to je proti domačemu redu, gospod, da preko predpisane ure ležiš, in bi tudi ZA ČISTOČO — Tekom akcije za čistočo in lepoto sosesk Woodward šole v St. Louisu sta sodelovala Joe Pruett (na levi) in John Allman, kot kaže slika. Louis Majer Shoe Store 6410 Sl. Olair flvenne, Ohio 44103 - Tel. 381-0564 VELIKA RAZPRODAJA MUTME l!l VSMOVRSTRE DRUGE OBUNE TER [ORBIE iraja še do sobote, 12, avgusta Izkoristite 20% popusta pri poletni obutvi im 10% popusta pri drugih nakupih. Vašega obiska bomo veseli, tudi če sedaj nimate potrebe za nakup! MI DAJEMO EAGLE ZNAMKE nio. Capito, si razumel?” Magister se je naglo vzdignil z ležišča in se oblekel. Opravičil se je, kakor mu je prišlo v besede. Dobri gospod Ballaben je [ nil, in dejal: “Vedeti moraš, da smo goS 0 ljubni in postrežljivi, kar se a (Dalje prihodnjič) ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-0628 mtim P80REBNA ZAVODA 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GROMOVA TRBOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 SHESBBffifflKEHRjaE • yX- - ^ •> '• yX I.’JI ' I — . 4 . v, 'm-ziv?- iXxSk n* r.: Ha ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potieb*10’ da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat teden5^0 Navedba starega naslova je nujna 6117 St. Clair Ave. Moj stari naslov: AMERIŠKA DOMOVINA Cleveland, Ohio 44103 Moj novi naslov: KJER JE VOLJA, TAM JE POT! — Ng gornji sliki vidimo vietnamska vojna veterana Davida Trexlerja in Gary ja Bartletta pri kazanju njune umetnosti na konjih. Čeprav brez nog sta se vezbala in vežbala ter s posebnimi napravami uspela v taki meri, da kažeta sedaj svoje sposobnosti po vsej deželi. Na spodnji sliki vidimo Trexlerja v invalidskem vozičku, ko uči konja raznih umetnosti. MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JED*®1® (K.S.K.J.) NAJSiAKEJkA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPOB^A ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke P* takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in • posmrtnine za neomejeno vsoto c za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J* IflR* AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S-K-,-) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnikadc v naši okolici. IME ...__ NASLOV MESTO „ DRŽAVA CODE