Št. 66. V Gorici, v soboto dne 19. avgusta 1905. Tefcaj XX«V. Izhaja dvakrat na teden, ta sicer v sredo in soboto ob IV. uri predpoldne ter Btane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novem letu vred .po .pošti pre-jeinana ali v Gorici na dom posiljana: vse leto....... .'13 K »0 h," aH gld. 6-00 pol leta ........ fi » 60 » , » 8-*V Četrt leta.......S i 4« '» » » 1*70 Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo-' v.^Gbsposki • .»Hoj j štev. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček vsak dan od S. uro zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah ()a od 8. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi tn poslanice se raciinijo po pctit-vrstah 5V tiskano 1-krat .8 kr., ,2-krat 7 kr., 3-krat 6 ks. vsaj;;*, vista. Večkrat. po dogodbi. — Večje črke po prostortt — Reklamo in spisi v i.iedniškem delu 15 kr. vrata — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od-^vernost: - -,-, ¦", ¦ .:...' »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki\ulioi št. 7 v Gorici v 7. nadstr. Z urednikom je mogoA govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od ??fflo 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do \% dopoludne. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. NaroCnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se poiiljajo le uredništvo. Naročnina, reklamacijo in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljalo le npravniStvu. ______ »PRIMOREC« izhaja neodvisno od *$očec vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h a« gld. IGO. .' »Soča« iu »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni Schwarz v Šolski ulici, Jellersitz v Nunski ulici in" v Korenski ulici St. 22; — v Trstu v tobakarni Lavrenčifi na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Tudi v naši deželni hiši pačijo nam krajevna imena. Te dni smo dobili poročilo o sejah deželnega zbora za čas od 27. iecem-bra 1901. do 3. januvarija 1903. Delo je opremljeno, kakor se spodobi v času zveze slovenskih klerikalcev z laškimi liberalci, po laško: »Pertrattazioni della I. tornata, epoca VIII. della Dieta pro-vinciale della Contea principesca di Go-rizia e Gradišča redatte sulle annota-zioni stenografiche.« Kakor se vidi, je precej časa trajalo, predno je prišlo to jjorOčHo iz temne deželne hiše na beli dan. Ali danes nimamo namena pečati so s pridnostjo, katero se uporablja pri izdajanju takih obvestil, marveč nekaj drugega je, kar si hočemo ogledati. V našem deželnem odboru veje laški duh; umevno, da hočejo imeti tam vse po laško, in kar ni, pa prikrojijo po laško tako, kakor se jim baš zdi. Pred to slabo lastnostjo tudi niso varna naša krajevna imena. Če se le površno pregleda te »Pertrattazioni«, se v»di hitro, kako znajo tudi v naši deželni hiši pačiti slovenska krajevna imena. Iz lepih naših imen napravljajo prave spake. Le poslušajte: ' Sedlo — Šedula Šempas — Sampasso , • Prvačina.— Prebaeiiia Bovec — Plezzo . . Grgar, —..Gargaro .,;..,. , Branica,— Branizza : Ajdovščina — .Aidussina . Mimik -- Mernico Libušnje — Libiissina ."'... Cerkno — Circhina Lokve -- Corgnate : TrlbuSa — Tribussa " *"¦ Vogrsko — Vogersca Žaga — Saga Srpenica — Serpenizza Reka — Recca Nemškirut — Nemški Ruth Ponikve — Panigua Velike Zabije — Velikazabla To je le nekaj, kajti poleg teh je j še cela vrsta drugih popačenih imen. Kakor daleč gre to pačenje, se vidi iz tega, da niti Kožbane in Biljane ne pustijo v miru, marveč so napravili iz njiju Cosbana in Bigliana. Doberdobu tudi niso prizanesli, marveč so mu odbili b, in sedaj straši svet po laško z »Dober-d&c. Ravne so Raune, Rihemberg je Rifenbergo, Naklo je Nakla, Lijak je -Liach, Idersko je Iderska, Gorjansko je Gorjanska, itd., itd. Še Moncorona. manjka, Montespina in Piedimonte, pa je popoln Babilon v deželni hiši. Kar se tiče krajevnih imbii, stojimo na tem stališču, da je pisati vsa slovenska imena po slovensko, laška pa po laSko, le tam, kjer je v rabi že od nekaj dvoje imen, naj ostaneta obe, toliko pri jednih kolikor pri drugih. Da bi pa Lahi v deželni hiši strašili svet po svojih »Pertrattazioni« s spakami, kakor so gori navedeno, proti temu slovesno protestujemo; ProteBtujemo, da se drzne deželna uprava rabiti uradno spake za naša krajevna imena, in zato ob jednem pozivljemo poslance, da se ob prvi priliki postavijo po robu temu, da bi v deželni hiši pritiskali slovenskim vasem in trgom pečat sužnjosti. Sicer bi se morali že slovenski deželni odborniki pobrigati, da bi se kaj takega ne dogajalo v deželni hiši, ali, saj vemo, kako je ž njimi. Zato od te strani nimamo riuV pričakovati, pričakujemo pa, da le pačenju slovenskih krajevnih amen potom deželne uprave postavijo po robu drugi poslanci pri prvi priliki ¦v zborovanju deželnega zbora. ¦-':•'• d o p i s i. 12'Ritnice. —' (Kaj potenja naš .namestnik božji".) — Dne 13. avgusta smo imeli v naši cerkvi dve pridigi, eno navadno in eno politično s čitanjem zadnjih dveh dopisov iz Ravnice, katere je g. vikarij imel prepisane, in jih je čital zopet v cerkvi, sedaj pa na prižnici pod podobo sv. Dntat, pod katerim bi se pod smrtnim grehom ne smelo kaj takega Citati, ker g. vikarij je večkrat rekel, da kedor »Sočo" in „Primorca" čita, greši pod smrtnim grehom, Pa on nič ne greši, ker se predrzne dopise iz teh listov citati eelo v cerkvi. Proti dopisom je tako odgovarjal: I. da v cerkvi ni še nobeden poginil od vročine, in tudi, da nobenega ni tirjal za pe-take za pogreb; od 5 pogrebov da je dobil samo 4 gld. G. vikarij, mi vam tega ne verujemo, da vi pokopljete 5 oseb za 4 gld., pač pa za 25, to vam verujemo. II. Zaradi procesije na sv. Mohor je rekel, da on je povabil vse bližnje duhovnikom župnika iz Solkana, da je napravil kosilo za vse, pa jih ni bilo, pač pa da so prišli čez teden v Ravnico. Mi ne verujemo tega, ker ste rekel poprej, da v nedeljo ne bo procesije, in tudi po plesu ste rekel, da zaradi plesa ni bilo procesije, in tudi da je ne bo, kadar bo ples. Bližnjih duhovnikov ni nihče .videl, da bi čez teden prišli v vas; tudi g, župnik iz Solkana ima navado za mašo na dan sv. Mohorja priti brat pšenico; pa letos je ni zaslužil, iu če pride, pride zastonj. III. Rekel jo, da on ni govoril, da tisti denar od plesa je hudičev, pač pa daje rekel, da so groši Judeža Iškarijota. G. vikarij, vi ne govorite resnice! Mi vam lahko pripeljemo več prit, ki so to slišale, o Iškarijotu pa ni nobeden nič slišal. Tudi Iškarjotov denar ni, ker ni njegove podobe gori naslikane. To so prazne fraze, kar vi govorite. IV. Radi cerkve, ker je zaprta, je rekel: jaz ukažem z lepa ali shuda, cerkev mora biti zaprta. Jaz sem gospodar, in faloti ne bodo meni nič ukazavaii. G. vikarij, vas vprašamo, koliko ste vi plačal za zidanje cerkve, ker zdaj se delate gospodarja v njej. Vi niste niti beliča plačal, pač pa mi občani, iz naših žuljev je izrastla cerkev pokoncu, in zdaj nam zapirate vrata žuljev naših očetov? pod nobenim duhovnikom ni bila še cerkev zaprta, na ta način so si naši očetje zidali zapor, da nas zdaj noter zapirate, pa ne cerkev. Rekel je, kaj to stori, če se človek spoti, da zaradi tega ne pogine nobeden. Ne vi, g. vikarij, vi imate prostora dovolj pred oltarjem. V. Radi dopisnikov je rekel, da so v resnici faloti, in da mi njega na noben način ne moremo zapreti; dopisniki so res faloti, ker vsak pošten Človek se podpiše pod dopis, in ako ?jl podpisan, tisti je v resnici falot, Rekel je tudi, da ni vse resnica, kar so pisali faloti. G. vikarij, vam povemo, da kdor hoče imeti podpis, naj gre v uredništvo »Soče" in »Primorca", tam ga dobi. Ako ni res, kar smo pisali, gre tudi lahko na sodnijo in nas toži; pa mi mislimo, da za resnico nas ne more nobeden tožiti. S sto pričami potrdimo vam, da je vse res, kar pišemo. G. vikarij, mi, „faloti", vas redimo; lačen ste prišel k nam, s praznimi Črevi, da vam jih mi polnimo. Zdaj ste sit postal in nas obrekujete ter zmerjate s faloti! Prav, g. vikarij, zdaj vemo, kaj ste vi, Zapremo vas tudi lahko, ker nam poštenim ljudem gov,?ite faloti, čeprav pravite vi, da ne. VI. Rekel je, da je bil v Ravnici semenj, pa v nobenem dopisu ni bilo pisano semenj. Rekel je, da 'lakor na živinskem trgu da so si tudi tam imeli fantje kaj zbirati, Mislil sem že, da so si kaj zbrali, in da bo kmalu par porok 1 Mi, g, vikarij, mi nismo * živina, da nas gonijo v semenj, mi smo ljudje pošteni; če pa mislite, da so si kaj zbrali, mislite na to, da zaslužite zopet petake za poroko. VH. Govoril je tudi, da on ni vedel, kako gre ples, da mora plačati, kdor hoče plesati. Rekel je, da je mislil^ da bodo plesali kar tako. Ne imejte nas za norca! Drago ljudstvo, sedaj vidiš, kakega sovražnika v črni suknji imaš v občini. Ti ljudje nam glodajo kosti in nas hočejo spraviti zopet v temo srednjeveške inkvizicije. Torej, ljudstvo, pokoncu, otresi se teh inkvizitorjev in sovražnikov! Na svidenje, gospod Tinče! Iz Polipe. — Veteranskega društva podgorski oddelek je imel v nedeljo in ponedeljek blizu Ločnika pa še v podgorski občini ples. Ker je imelo gasilno društvo v tovarni v nedeljo tudi ples, smo imeli ta dan dva plesa v občini. Čudno se je videlo na veteranskem plesu, kako je zletela v zrak raketa v zelenih, rdečih in belih barvah 1! Grof Monte Cristo. flapisal Alocandre Dumas. (Dalje.) ,,Vzemimo pa tudi slučaj," nadaljuje grof, „da maščuje postava smrt člana človeške družbe s smrtjo morilčevo zato, ker ys»k umor preti javni varnosti! Toda ali ni tisoč bolečin, ki i'h ljudje zasekajo drugim in ranijo s tem vso dušo, vsega duha človekovega ter ju zastrupijo morda za vedno, bolečin, z» katere ne pozna postava niti tolažbe, niti maščevanja? Ali ni zločinov, za katere bi bila smrt na kolu, kakor pri Turkih, ali uruvanje posameznih živcev, kakor pri Prokezih, še zelo taila kazen, katere pa pusti hladna človeška družba nekaznovane? Recite, če ni takih zločinov ?" »Da," odvrne Franc, »in zato je dovoljen dvoboj.". iAu, dvoboj!" vsklikue grof. a Pri moji duši, to jo lahek nftcin» {i°seči svoj smoter,-če je tn smoter maščevanje! Nekdo• vain Je ugrabil zaročenko, zapeljal ženo, oskrunil sestro; vse va»e življenje, katero jo določil Bog vsakemu človeku, katerega Je ustvaril, v srečo, je. radi tega polno bede bolestij in sramote, in vi menite, da ste maščevani, če ste zabodli možu, ki Je ugrabil mir vašega dima, upanje, vašega srca, meč v, prsi ali ^"pognali krogljo v glavo? In to brez ozira na to, da se mnogokrat zgodi, da-, zmaga nasprotnik ter se .umije y očeh sveta 1Q v nekem smislu očisti pred Bogom-. Ne, ne," nadaljuje &0h nče bi se imel kdaj maščevati, bi tega ne-storil, na ta način.« . . ' ,_ . »Torej ne odobravate dvoboja in bi ga ne sprejeli?" vl>raša Albert, čude se, da sliši tako nenavadno nazore, „0, če bi bilo treba!" pravi grof. BR?Lumimo seli Dvobojeval se bom vedno za nesramnost, za malenkost, za psovko, za zaušnico, in to tem bolj brez skrbi, ker je moje| telo iznrjeno v najrazličnejših telesnih vajah in so mi znane vse mogoče nevarnosti, da na ta način precej lahko upam, da svojega nasprotnika usmrtim. Torej za take stvari se bom dvobojeval vedno, to je gotovo! Toda za počasno, globoko v srcu kljujočo, večno bolečino bi si prizadeval, maščevati se s tem, da provzročim jednako bolečino: oko za oko, zob za zob, kakor pravijo ljudje na Jutrovem, ki bi si jih morali vzeti v vsem^a vzgled, ti izvoljenci stvarstva, ki si znajo napraviti življenje iz sanj in vstvariti v domišljiji raj." - „Toda," pravi Franc grofu, „s temi nazori, ki vas delajo sodnikom in krvnikom v svoji lastni zadevi, vam bo težko zadeti pravo mero. Jeza je slepa, gnjev nepremišljen, in kdor kuha osveto, temu se lahko zgodi, da mora grenko čašo izprazniti sam." • „Da, če je ubog in neroden, a ne, čo je okreten in bogat. Sicer je pa najhujše, česar se je pri tem bati, to, o čimur smo govorili pravkar, smrt, knkoršno je izumilo človekoljubna francoska revolucija mesto smrti na kolesu in mesto raztrganja telesa na štiri dele. In kaj se meni človek za tako kazen, če se je maščeval ? Res, zelo žal mi je, da tega neumnega Pep-pina skoro gotovo ne obglavijo; videli bi, kako hitro je to končano in da sploh ni vredno besede. Toda na mojo čast, gospoda, za prvi dan karnevala imamo pač" nenavaden pogovor. Kako pa smo prišli na ta predmet ? Ah, spominjam se; želela sta prostor na mojem oknu. Naj bode, dobita ga. Toda pojdimo zdaj najprej k mizi,, kajti že nam prihajajo pravit, da je zajii-trek pripravljen." ,. Res isti hip odpre sluga jedna izmed štirih vrat salona ter izgovori besede: „ Al suo commodo 1" Mlada gospoda vstaneta in odideta z grofom v obednico. Tekom zajutreka, ki je bil izvrsten in pripravljen izvan-redno fino, opazuje Franc Albertovo obličje, da bi spoznal na njem vtis, katerega so morale brezdvomno napraviti grofove besede na njegovega prijatelja. Toda bodisi, da jim ta v svoji navadni brezskrbnosti ni posvetil nikake pazljivosti, bodisi, dk ga je grofovo pojasnilo glede dvoboja z njim spravilo ali da so pretekli dogodki, znani samo Francu, za tega podvojili vpliv grofovih nazorov, — njegov prijatelj je bil videti, kakor da nima proti grofu čisto ničesar: baš nasprotno je jedci kot mož, ki je bil tekom štirih mesecev obsojen na italijansko kuhinjo, to je jedno najslabših, kar jih je na svetu. Grof, ki mu je bilo videti, da je napravil Albert nanj živ, da, silen utis, je vsako jed komaj pokusil; zdelo se je, da je sedel s svojima gostoma k mizi samo iz urjudnosti in da čaka njunega odhoda, da si da prinesti kako nenavadno, posebno jed. To spomni Franca nehote" na strah, katerega je vzbudil grof grofici G... in na njeno prepričanje, da je grof mož, katerega ji je pokazal v nasprotni loži, vampir. Koncem zajutreka pogleda Franc na uro. „ Torej," pravi grof, »kaj nameravata zdaj ?" „Upava, da naju oprostite, gospod grof," odvrne Franc, ,,kajti opraviti imava še tisoč stvarij." , . „Kaj na primer?" „Še vedno nimava kostumov, in ti so danes neobhodno potrebni." „Ne skrbita ?.& to. Na trgu Jel Popolo imamo posebno sobo, in izvolita mi samo povedati, kakšne kostume želita, da jih dam prenesti tja, in potem se maskiramo skupaj." „Po usmrtitvi?" vsklikne Franc. »Vsekakor po nji ali pa še med njo, kakor želita." NaSi domači fantje naj bi se oprijemali ' malo več slovenskega petja ter se vzdrževali laškega. Sramota je za vsakega Slovenca, ki popeva laško. Nekateri laški fantje so se zbrali ter se učijo skupno peti, seveda laško. In kaj se je zgodilo ? Nekateri domači slovenski fantje, ki so bili prej med slovenskimi pevci, so se jim pridružili, da bodo od sedaj naprej peli tudi oni laško ! To je pač obžalovanja vredno, in treba je kaj storiti, da se postavimo krep-kejše v bran laškemu uplivu! Glede plesa v tovarni moramo še omeniti, da je bil napis na uhodu v tovarno, da je ustop dovoljen le vabljenim, v nemškem in laškem jeziku. Slovenskega nič! Ravnatelj tovarne, zagrizen Nemec, zaničuje slovenski jezik, in delavci Slovenci bi niti ne smeli več govoriti slovensko, ako bi šlo vse po njegovi volji. V nedeljo je bil ta direktor v neki gostilni in tam je bilo tudi več slovenskih delavcev. Ti delavci so peli laško in nemško! Slovenskega le nekaj. Klicali pa so »Evviva" iu »Hoch", nijednega »živio" ni bilo slišati. To je Žalostno, tim žalostnejše, ker postajajo naši ljudje tako nezavedni, da si pustijo od vsakega tujca narekavati, kako naj govorijo, kako naj pojo, kako naj kličejo. Ravnatelj jim ne sme nič storiti, ako nočejo na njegovo komando žvižgati po laško in lajati po nemško, ako govorijo svoj slovenski jezik, ako pojejo slovenski, nad tem se nima nikdo nič spodtikati, najmanj pa tovarniški ravnatelj. Delavci so pod njegovo komando, kadar delajo, drugače nima nobene pravice do njih, najmanj pa to, da bi po njegovem povelju slovenski domači delavec smel morda govoriti in peti le v nam tujih jezikih, v laškem in nemškem. Mi zahtevamo, da ravnatetf spoštuje slovenski jezik ter upošteva, da je na slovenskih tleh! H koncu moramo povedati še to, da so se vrtele na plesu v tovarni tudi nekatere tretjerednice. Te pa priporočamo g. kuratu v »pobojjšanje"! RltUiberg, 15./8./95. - Ker je Rihem-berg obširna občina, smo ustanovili letos za oddelek Vas novo bralno društvo, katero pa ne da našemu županu Pavlici miru. Koj takrat, ko je slišal o njega ustanovitvi, je ril pri oblastvih proti njemu s pobožno željo, da bi ga iste ne potrdile. Svet in oblasti si pač mislijo, kako mora biti ta človek pobožen in moralen in kako se plesa in greha boji. Toda mi tega obritega lička bolje poznamo, ker vemo, da se je letos celo ves postni čas v njegovem doma v krčmi vedno plesalo in da je celo godec umrl v njegovem hlevu. Kaj bi se zgodilo drugemu krčmarju, da bi tako dovoljeval javne plese v svojem lokalu in da bi mu tam godci od truda in vžite pijače zjutraj umirali ? Joj, kako bi Pavlica zavijal oči proti nebu in vse svoje mameluke dražil nanj in ga z največo kaznijo obsodil!*) *) Pa kako bi njegov sin dr. Andrej besnel po >Prismojencu«, govoril o brezbožnosti, kazni božji in grehu — ker pa njegov očka tako dela, pa lepo molči. Je vse prav! Op. uredn. Res lep je župan, ki take zglede daje t Ako pa društvo priredi kak ples, ki ni javen, hoče ga sam škrat vzeti, nebo in zemljo kliče na maščevanje proti prirediteljem, kateri pa bi mu bili jako ljubi, ako bi isto veselico priredili v njegovi hiši, ali pa ako bi prišli na njegovo harmoniko k njemu popivat in skakat cele noči! Kedar gre za njegov žep, mu ni mar ni Bog ni hudič, ni pohujšanje ne greh, še manj pa policijski red, zaradi katerega je moral že marsiMeri krčmar v občini občutiti njegove kremplje, zlasti dokler ni sam Pavlica odprl svoje krčme. Drugi ne sme nič-, on pa vse, in v svoji nadutosti menda Že dvomi, da bi bil Bog v nebesih več nego on, preslavni očka Pavlica! Toda ljudstvo misli o njem nekoliko drugače: čimboU bo proti društvu ril, temveč udov bo društvo štelo in tem krepkeje bo. Pavlica v svoji občini nima nič pravih in odkritih prijateljev, a prav ©gibljejo se ga vsi neodvisni izobraženejši možje in tako tudi revno ljudstvo, ki ni videlo v njem še nikoli prijatelja. Da bi društvo delalo greh in pohujšanje, se boji on, ki pozna dobro tistega, pred katerim niso ženske varne celo v javnem lokalu, da je morala marsikatera brzo uteči, Če se je hotela ubraniti vsiljevane ljubezni..... Gorje solati, ki jo kozel varuje! Sicer pa naj se Pavlica raje za drugo briga nego za naše društvo. Letos je v svoji samogolnosti, da je on več zaslužil, poskrbel za to, da je podjetništvo železnice dobilo ves pesek iz Branice in obč. zemljišč brezplačno. V drugih občinah so za pesek dobili lep denar; a mi smo bogati in nobel. Ako ga pa reveži prosijo podpore, naznanja z levjim rjovenjem, da ni soldov. Sebi seveda je plačo kot tajnik in župan zvišal, tudi je svojim zvestim jogrom določil plače k sejam, tako da smo menda edini v deželi, kjer strarešinstvo občino obira. Kakor pa župan za svoje občine blagor dela in skrbi, tako tudi ljudstvo njega ceni in spoštuje. Naj bo pripravljen in gotov, da se tudi njemu bliža dan plačila. Iz Sonodenj. — Kakor Vam je znano, gospod urednik, priredijo samostojni fantje, kakor se sami nazivljejo, v nedeljo to je 20. t. m. v llubijah pri Hrovatu veselico. Pri nastopu teh »samostalnežev" pade število od 80 grl, kakor so razglasili za reklamo, na 30, o čemur se lahko vsak prepriča. Ker so pa sami grozno olikani in omikani, titulirajo ude društva »Nada" z »divjaki iz gor", ter so jim namignili, da jih ne marajo videti pri njih veselici, vabilo k tej pajs bilo »Nadi" vendarle po pošti dostavljeno. Kje je konsekventnost? Da se jim ne bode treba bati družbe »Nadinih" pristašev, so sklenili isti, da mesto se udeležiti veselice, zložijo svotico, ki je bila namenjena za ustopnino, ter se jo pošlje »Šolskemu domu" v Gorico. V to švrho se je nabralo 7*54 K. katere »Šolski dom" gotovo sprejme, med tem ko je pri »samostalnih" fantih nastal sedaj prepir, ker so nekateri za to, da obdrže dobiček, drugi pa za to, da se razdeli, kakor je bilo že objavljeno! Govori se, da ustanovijo po veselici društvo, in da bode njih pevovodja g. M. iz »goriške okolice". Kdo se ne smeje ? I Gospod M., pevovodja v Sovodnjah! bLeipe. — (Kaj pridiga naš nune.) Jedno zadnjih nedelj je zopet kričal gospod nune nad svojimi vernimi ovčkami. Rekel je, da je premalo ljudij, kje je mladina, stariši, kako pazite na svoje otroke, jih puščate sem-tertje, premalo skrbite za nje. Rekel je, da je farovž osramočen, da pa on ni kriv tega. Potem je pa ?ačel pripovedovati, kaj se mu je dogodilo v njegovem življenju. Ko so ga prinesli h krstu, je padel iz rok botru na tla; rekel je, da je škoda, da ni takrat umrl. Ko je bil še majhen doma na Krasu, je padel pod voz: tudi škoda, da ni takrat umrl. Ko je bil v četrti latinski, so ga zdravniki operirali na vratu; tudi škoda, je rekel, da ni takrat umrl. Ko se je vozil po morju v nevarnosti, je rekel, da škoda, da ni utonil. Kaj to je za \ pridigo. Kaj je to beseda božja? Saj še ni svetnik, da bo nam razlagal svoje življenje! Kaj nas to briga. — Če bo pripovedoval še naprej take reči v cerkvi, bo lahko še bolj tožil, da je premalo ljudjj v cerkvi 1 Ljudje pravijo, da je še precej dobro čuval na svoje Marijine hčere, ker zdaj je prišla le jedna, da žaluje okoli farovža. Druge pa še prepevajo na gospod - nunčevem vinogradu. Od Sv, Lucija- — Blagodejna nemška pro-sveta kaže povsodi svoje plodove. Sicei* čitamo pogosto o herojiških aferah, kjer nastopa nemški Mihel, kakor reprezentant germanske kulture. Furor teutonicus je tudi pri nas dne 1. t. m. v gostilni Mikuž bruhal svojo lavo iz dna »valhale". In nad kom? Nad nedolžno, šibko natakarico g. Mikuža. In zakaj? Zato, ker je gostilničar opozoril na lep način vso družbo (sestoječo iz vladnih inženirjev in onih Redlichove tvrdke), da jo policijska ura, in da zozirom na zakonite naredbe glavarstva in občine ne sme dati več pijače. A nekateri gospodje se presneto malo meiujo za naredbe gospodske, ko brezpogojno zahtevajo od gostilničarja pijače po policijski uri. Gostilničar, videč, s kom ima opraviti, se je odstranil z besedo: »Lahko noč!" Poslal pa je k njin? natakarico, ki naj po njih odhodu pospravi in ugitsi luči. Pa komaj se je prikazala, že je vstal neki višji inženir in zahteval, naj se natakarica odstrani. Ker pa ni hotela ubogati, zagnal se je vanjo hrabri mali inženirček ter jo telebnil vznal po stopnicah, ki vodjjo v gostilno. Pripetilo pa se je temu možiceljnu nekaj neljubega. V bližini stoječi gostilničarjev brat (gluhonem človek), videč ta surov napad, je pristopil takoj in jezasolil par gorkih hrabremu inženirčku. Na to je pričel pravi pravcati pretep, in Bog ve, kako bi se bil končal, ko je še neki c. kr. profesor z dunajske tehnike začel udarjati s svojima debelima rokama J po glavi nedolžnega mutca, ako bi ne bil pri- stopil sam gostilničar ter pomiril teh prete-pajočih s pomočjo dveh gospodov, katerih eden je odnesel bojevitega iuženirčka iz vrta do-tične gostilne. Tako svetlika germanska kultura!. In od teh ljucllj naj se učimo olike? Narobe! Mi smo sicer vedeli, da se od „ai-zeuponarjev" nimamo nadejati Bog ve česa, ali kaj takega le nismo pričakovali, Resnici na ljubo pa moramo izjaviti, da sta bila dva druga inženJra, ki sta stavbena voditelja podjetništva, povsem mirna in dostojna. Čast, komur čast! Drugim gospodom svetujemo, da naj se uče olike od naših fantov, ki so jim dali izgled ravno na omenjeni večer. Za sedaj toliko. Ako ne bo drugače, postrežemo prihodnjič z imeni!! Domače in razne novice.__ CesarjSV rojstni dan. — Včeraj je praznoval naš cesar svoj 75. rojstni dan. Na predvečer sta šli po mestu mestna in potem vojaška godba. Včeraj v jutro je bila budnica. Vršila se je vojaška maša na Rojicah. V stolni cerkvi je bila običajna slovesna maša. Letošnji oMlll Zbor „Adrijt% ki se je vršil 12. t. m., ni bil sicer vsled skrajno slabega vremena iu drugih zaprek tako številno obiskan, kakor doslej; moremo pa tudi to zborovanje šteti med pojave zanimanja našega akademiškega dijaštva za mnogobrojna vprašanja, ki je srečavajo na potu v javno življenje. Na tem občnem zboru je prišla »Adrija" v nove roke, ne morda v drugo strujo, menjale so se le osebe; kajti morali so ji dati slovo vsled vstopa v javno življenje skoro vsi oni, ki so ji stali še ob zibeli. Upati je,; da novi odbor ne zapusti pota, ki so mu ga začrtali dosedanji odborniki, ter da kot nove moči ne le vzdržijo društvo na sedanji višini, temveč je po moči dvignejo bolj in bolj. Odstopivši odbor oz. odseki so podali občnemu zboru, kojega; se je udeležilo tudi več abiturgentov, račun o delovanju v mino-lom letu ter so dali naslednikom v tem oziru navodila za bodoče. Odsek za narodne manjšine je opozoril zbrane akademike na gine-vanje slovenskega življa ob jezikovni meji, ki kriči po odpomoči. Javnost je odsek opozoril na to že po sestanku o Velikinoči v »Soči" v člankih »Občini Dolenje in Zagraj". Sedaj pa so se sklenile še razne resolucije na vsa naša narodna društva in druge činitelje, da obrnejo svojo pozornost Slovencem v občinah Dolenje in Zagraj, ki so v vedni nevarnosti, da popolnoma izginejo v laškem žrelu. Narodni kolek, ki gaje uvedlo na Slovensko društvo »Adrija", se je vsled nesporazuma z »Družbo Sv. Cirila in Metoda" oddal ženskemu oddelku »Šolskega doma" v upravo. Glede ljudskih knjižnic se je sklenilo delovati na to, da se ustanovi čimveč stalnih (občinskih ali društvenih) knjižnic; ob enem pa se je naložilo odboru, da stopi v dogovor z »Narodno prosveto" za ustanovitev ene potovalne ljud- (Dalje u prilogi.) »Pred šafotom?" »Šafot je del slavlja." »Čujte, gospod grof," pravi Franc, »jaz sem si premislil in se vam zahvaljujem za vašo prijaznost, a zadovoljim se s tem, da sprejmem prostor v vašem vozn in na oknu kavarne Rospoli, proseč vas, da prepustite prostor na oknu v ulici del Popolo komu drugemu." »Toda povem vam naprej," odgovori grof, »da zamudite s tem zelo zanimiv prizor." »Vi mi ga opišete," odvrne Franc, »in prepričan sem, da napravi ta povest iz vaših ust na me skoro isti utis, kakor bi ga napravil pogled sam. Sicer sem pa že neenkrat hotel pri-sostovati kaki usmrtitvi a se nisem nikdar mogel odločiti k temu. In ti, Albert?'' »Jaz," odvrne Albert, »sem videl, ko so usmrtili Ca-stainga; toda mislim, da sem bil tedaj nekoliko vinjen. To je bilo oni dan, ko sem se poslavljal od šole in smo prečuli noč v ne vem kateri krčmi." »Nikakor ni prav, da stvari, ki je niste storili v Parisu, tudi ne storite v inozemstvu. Če človek potuje, mora storiti take stvari zato, da se pouči. Pomislite, kakšno ulogo bodete igrali, če vas vprašajo v Parisu, kakšne so usmrtitve v Rimu, in bcdefce morali odgovoriti, da ne veste. In poleg tega pravijo, da je obsojenec oduren zločinec, vreden vsega preziranja, kateri je umoril s sekiro dobrega kanonika, ki ga je odgajal kakor sina. Če bi potovali po Španiji, bi vsekakor hoteli videti boje z biki, kaj ne ? Mislite si torej, da je to, kar bodemo videli, boj z bikom. Spomnite se starih Rimljanov v cirkusu in tedanjih lovov, na katerih je bilo nsmrčenih po tristo levov in sto ljudij. Spomnite se osemdesettisoč gledalcev, ki so ploskali z rokami, belih matron, ki so vodile tje svoje hčerke, godne za možitev, in iničnih vestalk z belimi rokami, ki so delale s pal cem majhno znamenje, katero je pomenilo: »Naprej! Ubijte tega moža tukaj, ki je že na tri četrtine mrtev I" »Ali greš ti, Albert?" vpraša Franc. »Pri moji diiši, da, moj ljubi! Omahoval sem kot ti, toda zgovornost gospoda grofa me je zvabila." »Ker hočeš, torej pojdiva," pravi Franc, »toda idoč na trg del Popolo, bi šel rad skozi ulico du Cours; ali je to mogoče, gospod grof?" »Peš da, z vozom ne." »Torej poj dem peš.': »Ali je zelo potrebno, da greste skozi to ulico ?" »Da, tam bi rad nekaj videl." »Prav, torej pojdemo skozi ulico du Cours, in voznika pošljem skozi ulico del Babuino na trg del Popolo, kjer nas počaka. Sicer mi-je pa zelo ljubo da gremo skozi ulico du Cours, ker zajedno lahko vidim, Če se je nekaj, kar sem naročil, izvršilo." »Ekscelenca," pravi sluga odprši, »mož v spokorniški obleki bi rad govoril z vami." »Ah da," pravi grof, »že vem, kaj je. Gospoda, izvolita; se vrniti v salon, na srednji mizi najdeta najfinejše havana-smodke; jaz sem takoj zopet pri vama." Mlada gospoda vstaneta in odideta skozi jedna vrata, do-čim se grof opraviči še enkrat in oddalji skozi druga, Albert, ki je bil straten kadilec in se mu je zdela velika žrtev, da je bil tekom svojega bivanja v Italiji brez sraodk iz kavarne Pariš, se približa mizi in vsklikne veselja. »Tcirej," ga vpraša Franc, »kaj misliš o grofu Monte-Cristu?''' »Kaj si mislim e njem ?" pravi Albert, očividno presenečen nad tem vprašanjem. »Mislim si, da je popolnoma ljubezniv mož, ki kar najprijaznejše sprejema svoje goste, ki je mnogo videl, se mnogo učil, mnogo razmišljal, mož, ki spada kakor Brat k šoli stoikov in ima", pristavi, spustivši iz m vidno slastjo oblak dima, vijočega se v spiralah proti stropu, „poleg tega še izvrstne sraodke," To je bilo Albertovo mnenje o grofu. Ker je Franc vedel, da si Albert domišlja, da izvrstno pozna ljudi in stvari, si ne prizadeva vcepiti mu drugega mnenja. »TodaZaveza" v> drhaijo, ki se zbira v kler rikalni stranki,, ki nasprotuje šoli in ki sistematično uničuje sadove novodobne šole, ho-teč ohraniti narod v temi in nevednosti. Reklo bi se lahko, da poljubljamo bič, ki nas tepe, ako bi hoteli živeti v prijateljstvu s tisto stranko, ki ima pač baje srce za stavkujoče delavce, za delavce na polju ljudske prosvete pa ima samo preziranje in brutalno silo. In proti taki stranki bi naj ne vodili boja? Istrsko učiteljstvo se naj ne vara, tudi v Istri je doma klerikalizem, toda ta klerikalizem je še ponižen in ne nastopa agresivno, ker še ne najde doma odpora. Ali ni tisti v klerikalnem taboru, ki leze pod plašč nadutega gromov-nika dr. Šusteršiča in pobira stopinje za najbolj ueznačajtam politikom, kar jih nosi slovenski svet, za Šukljetom. Ali ne podpirajo moralno in gmotno istrski provoboritelji naj-strupenejšega sovražnika slovenskega in hrvatskega učiteljstva? Noj o tem premišljujejo istrski učitelji in po tem uravnajo svoje delovanje. Tužni časi so nastopili za učiteljstvo, zakaj osamljeno stoji v svojem težkem boju in odnikoder mu ne dojde pomoč. Toda obupati mu ni treba! Naj si vzgoji svobodomiselno in napredno ljudstvo. S pomočjo tako vzgojenega ljudstva učiteljstvo lahko stre črni klerikalizem in mu iztrga iz žrela dragoceni zaklad — našo šolo. Takrat pa se razgrnejo goste črne megle klerikalizma in zašije preko nagih pokrajin svetlo solnce svobode in napredka. In takrat napoči čas, ko bo učiteljstvo s ponosom smelo vzklikniti: Narod smo privedli iz teme k luči, iz boja k zmagi." —¦ O prvi točki dnevnega reda „0 peticiji na drž. zbor za izboljšanje gmotnega položaja ljudskega učiteljstva" je poročal g. Pavel Plesuičar, nadučitelj v Marezigah pri Kopru; po obširnem in temeljitem utemeljevanju je predlagal tele resolucijo: 1. Vodstvo »Zaveze" naj stopi novic v zvezo z vsemi avstrijskimi zavezami, da se reši že enkrat pereče vprašanje glede službenih prejemkov ljudskega učiteljstva. 2. »Zaveza" naj deluje z vsemi močmi na to, da oupošljejo vse zaveze v najkrajšem času enotne peticije na drž. zbor glede uravnave plač ljudskošolskega učiteljskega. Kot drugi je govoril prof. dr. Fran lle-šič o »Početkih slovanskega šolstva v jože-fmski dobi". Predavanje je bilo dovršeno lepo. „0 odpravi krajevnega plačilnega sistema v Istri" je poročal g. Miroslav Anžlovar, učitelj v Bojjuncu. Govornik je predlagal to le resolucijo : # Učiteljstvo, zbrano - na zborovanju „Zav.>zett, obsoja obstoječi krajevni plačilni sisten. v Istri kot krivičen, škodljiv in poguben za istrsko učiteljstvo, smatra krajevne doklade radi neenakomerne razdelitve za neprimerne, priporoča merodajnim faktorjem, da se odpravi krajevni plačilni sistemi*; se uvede osebni plačilni sistem po sTužbeliih letih, ter, naroča »Zavezi", da v tem oziru stori vse potrebno. — Ta resolucija je bila sprejeta soglasno. O hrvatskem in slovenskem šolstvu je poročal v vrlo skrbno in zanimivo sestavljenem govoru gospod Ivan Šega, učitelj v Šmartnem. Predlagal je te-le resolucije: 1. Slovensko in istrsko-hrvaško učiteljstvo, zbrano v Pulju na glavni skupščini »Zaveze«, prote-stuje proti nezakonitemu postopanju laške gospodovalne stranke glede ljudskega šolstva hrvatskega in slovenskega naroda v Istri. 2. zahteva od c. kr. vlade pravično uravnavo hrvatskega in slovenskega ljudskega kakor tudi srednjega šolstva. 3. Naroča vodstvu »Zaveze", da poda slovanskim klubom avstrijskega, državnega zbora jasno sliko vsega istrskega šolstva z zahtevo, da naj smatrajo to vprašanje kakor glavno točko slovanske vzajemnosti. Na to se je oglasil istrski učitelj Raj-čič, trdeč, da v Istri ni nobene klerikalne hrvatske stranke, ampak vsi Hrvati bijejo skupno obupen boj proti sovražniku. Med učitelji so se pojavili elementi, ki hočejo preiti v laško stranko, tem je odprl »Učit. Tovariš" svoje predale. Odgovarjal je učitelj Zec, rekoč med drugim, da vlada res med Hrvati sloga, toda pod njenim plaščem vlada prešerni klerikalizem. Imenoval je tudi poslanca Spinčiča klerikalca ter oprl to ob slučaj, ko se je obrnil nanj neki hrvatski učitelj, katerega je neki laški zagrizeni pop spravil v disciplinarno preiskavo in kazen. Spinčič mu je odgovoril, da ne more posredovati ter naj v bodoče postopa obzirnejše proti duhovnikom. Učitelj Matelič je imenoval Zeca narodnega izdajico. Gangl je predlagal tako-le resolucijo: „ Zaveza" avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev, zbrana pri svojem glavnem zborovanju v Pulju, priznava potrebo preos-nove in podpore istrskega šolstva in zlasti temeljite in nujne regulacije učiteljskih plač. Da se to dvoje dožene čimprej, naj ostavijo tisti poslanci, ki jim bije srce za narodovo bodočnost in za povzdigo njegove kulture, tako-zvani Šusteršičev klub v drž. zboru, da tako dobe za narodno delo proste roke in dokažejo, da so v resnici prijatelji Šolstva in učiteljstva. — Resolucija je bila po kratki debati med splošnim navdušenjem sprejeta z ogromno večino. Na to se je vršil še ostali del vsporeda. Omeniti moramo še, da nikdo izmed slovanskih narodnih zastopnikov ni pozdravil učiteljstva. Kdaj se pravzaprav otvori bohinjska železnica? — Po časnikih se širijo najrazličnejše \csti, kedaj da^se otvori bohinjska železnica. Pravijo, da bo letos težko kaj, pa zopet čujemo, da na jesen se prav gotovo, otvori proga, vsaj od Jesenic do Trsta. — Glede; na vse to omenjamo, da inženirji pri nas pravijo, dajedog-nana reč, da se otvori proga od Jesenic do Trsta z mesecem novembrom. Ovir in težkoč proti otvoritvi ni več ?, tehničnega stališča; vidi jih le lajik. Sme se torej smatrati otvoritev z mesecem novembrom za gotovo reč. Katoliška veselica v Kostanjevici. ~ Pišejo nam: V Kostanjevici na Krasu se,je je vršilo, dne 15. t. m. na praznik M. D. biagoslov-ijenje zastave z veselico »Katoliškega izobraževalnega in bralnega društva", kamor so bili povabljeni tudi neizogibni g. Lampe & Comp. iz Ljubljane. Radovednost je gnala tudi mene, da bi šel pogledat to., »komedjo", da se prepričam o »napredku" tega izobraževalnega društva. Nisem sicer pričakoval Bog ve kakšne izobrazbe in omike, ker vem, da katoliškim duhovnikom je to zadnja briga. Bolj kakor je ljudstvo nevedno in divje, tem ložje je obdrže v svojih mrežah, to vedo oni prav dobro. — Takšnih škandalov pa, kakor so se dogodili n* tej slavnosti, nisem še doživel ob taki priliki. Med celim vsporedom ni bilo drugega slišati kakor: vpitje, smejanje,, preklinjanje Boga in Matere Božje. Mislil sem, da sem zašel prav med divjake v Afriko. Vrhunec tega divjanja pa je bilo, ko se je neka miza, na kateri je stalo vse polno občinstva, polomila. Namesto da bi pomagali ponesrečencem iz njih jako neprijetuega položaja, je vse vprek se smejalo in ploskanja ni bilo ne konca ne kraja. Saj so videli po dnevi »zvezde svetiti", to je tem pobožnim kristijanom bolj ugajalo, kakor vse drugo. Za petje in igro se ni zmenil nikdo; celo govor slavnega Lampeta je užival jako malo pozornosti. Slišati je bilo mnogo zelo rezkih opazk. Neki »goreč katoličan'', kateri je bil pred leti »prostozidar", si je dovolil sledečo šalo: »Kdo je ta Lampe, jaz imam tudi lampota doma na verigah privezanega, moram pogledati, če mu je kaj podoben". TakSnih in sličnih opazk ni manjkalo. Za sedaj zadosti, če bo kateri zahteval, drugikrat kaj več. Opazovalec. Poročajo nam tudi z druge strani, daje bilo vse skup videti kot kakšna otročarija. Ljudij je bilo malo; otročajnarjev dosti, delavcev kakih 5. Lampek je govoril po Btari navadi dolgočasno ter se ni nikdo zanimal za njegove besede. „Orli" iz Mirna so peli slabo; drugim se še tista o »kukavici" ni posrečila. — Kakšno je to društvo, se vidi iz tega, da nima "*č mladine na svoji strani; le dva mla-den: i sta v društvu, drugi so sami starejši ljudje. To pač pove vse. — Klerikalci so doživeli v Kostanjevici „fiaskoa, kakor lani v Mirnu. Tista bandera, katero so požegnali, ne bo pomagala nič. — Pa kako že lažejo. »Slovenec" pravi, da so bila n&vzoča vsa društva, bil je pa le odbor Pavličevega društva iz Golice in nekaj oštjarjev iz Mirna. Presneto žalostno! Pa kaj nam še poročajo? Tu, Obdržati, je nosni živ kip. • Grof je, imel torej prav, ko je ntei?, d* ju, j%.,»irt$[i nfe aora, iki bi vzhujai človeška radoveduoBfcbotf kajM* , prizor smrti ...... ...,...¦„ .¦ ¦. ,... ¦ , Mesto temnega molka, katerega bi morala zahtevati od množice slovesnost bližajočega se prizora, se je dvigal nad njihove glave glasen hrup; smeh in vuliki radosti, prepiri in sprave, resne in zbadljive opazke, vse to se je mešalo drugo z ' drugim. Grof je imel prav, ta usmrtitev za ljudstvo ni bila. nič drugega kakor pričetek karnevala. Naenkrat se odpro cerkvena vrata, in hrup hipoma poneha." Bratovščina spokomikov, katere udje so bili oblečeni v sive vreče, ki so imele samo dve luknji za oči, se prikaže s predstojnikom na čelu; vsak izmed njih je nesel v roki gorečo svečo. Za spokorniki je prihajal mož velike rasti. Ta mož je • imel oblečene samo kratke platnene hlače in je bil sicer popolnoma nag; ob levem boku mu je visel v nožnici velik nož; desni rami je nosil težko železo, na golih nogah je imel privezane sandale. Ta mož je bil rabelj. ;• .; .'"... Za njim sta korakala po vrsti, kakor sta imela^iti.usmr- . cena, Peppiuo in Andrea, vsak vs spremstvu dveh duhovnikov. . Jhteden izmed njiju ni imel zavezanih očij. B»pp$no je korakal jeeeej trdno; skoro,gotovo je bi) obveščen o tono, kaj se je zgotflo v njegov prilog. Andrea se je opiraj: «a duhovnika, Oba sta poljubila, zdajpazdaj sveto razpelo, katero jima je ponudil duhovnik. . .., . Franc začuti pri tem pogledu, da se mu .tresejo, kolena,, ter pogleda Alberta. Ta Je bil bled in prepadan in je vrgel svojo smodko jathanično proč, dasi je ni. popugil ^ n$ pol . Grof, jet bil videti»eobčufctfiv. Nasproj^p, fa legla na njegova sicer mrtvaško bleda lica lahka rdefijca. • ,,. (Datfe prjtdft.) kov na p orno 6. Drugi dan po kosilu pašo I napadli druStveniki ubogega na roki bolnega j delavca ptav po tolovajsko, in potefli so ga, da J je moral v bolnign&o t Gotico. Vojaki (oduV lek 47. pešp. se nahaja v Kostanjevici) so po- | slali pO orožnike z motociklom in o b 11l/, zvečer sobili 4 društveniki v verigah odpeljani v zapor. »Mi gremo \ naprej, mi gremo naprej, mi mladi* -— v | luknjo r Brez tolovaj«*« ne gre pri klerikalcih. — O tem naj pKeia dr. Pavlica in dr. Lampe i Lepe sadove rodi »katoliška misel"! 0 slovenski I/utfskl šoli t Gorici smo ataK včeraj v „Edin.K iz peresa »Šolnika« zanimiv članek, v katerem se nahaja ta nasvet: »Slovenci v Gorici naj opuste abstinenco, ki ni donesla nikakega vspeka, ako nimajo trdnega prepričanja in zagotovila, da abstinenčna pot gotovo in v kratkem dovede do slovenske šole v središču Gorice. — V početku šol. leta naj se vpiše vse slovenske otroke v ljudsko šolo Podturnom, a prve one, ki stanujejo blizu šole. Ker je slovenskih otrok že v sami bližini šole zadostno, da poftujo vse štiri razrede obstoječe slov. ljudske šole, ki jo vzdržuje mesto, vsprejmejo naj se ostali v zavode „Šolskega Doma". Za vse otroke, ki ne bodo mogli biti sprejeti v sedanjo štirirazrednico, j naj se takoj vloži prošnja za drugo šolo na drugem kraju, recimo, na severnem delu mesta, ali še boljše: v središču mesta. Na tak j način bi dobila Gorica dovolj slovenskih ljudskih šol v Gorici. Kraj in poslopje začetkoma morda ne bosta povsem odgovarjala, toda ve-dimo, da nekaj je le bolje, nego nič, in da vsega se nikdar ne doseza hkratu. Začetek je povsodi težaven. Slovenski roditelji v Gorici naj se posvetujejo o našem blagohotnem nasvetu ter naj po vsestranskem premišljevanju store primerne korake." O tem spregovorimo prihodnjič nekaj i več. — Smzi#mIh wst i »Racata« - naiadaa lat — »Piccolo" je prinesel včeraj iz Gorice senza-cijonelno vest, da so Slovenci v Kostanjevici ubili nekega enoletnega prostovoljca, Trža-čana, ker je smešil slovensko zastavo. Bum! — V,Gorici ni vedel nihče nič o tem. Ta vest se nanaša na naše poročilo iz Kostanjevice v prejšnji notici. Tam je povedano, kako so klerikalni divjaki napadli nedolžnega človeka. Iz tega je skuhal »Piccolo« tako senzacijonelno vest! — Zanimivo, da je židovo laž ponatisnila tudi pobožna farška »L' Eco". Pač išče zmerom, da bi kaj dobila proti Slovencem. Podrobnejše o dogodkih v Kostanjevici prihodnjič. CaBjpitelil bivši istrski deželni glavar, je imenovan Članom gosposke zbornice. Campi-tellijevo ime je tesno združeno z britko zgodovino vsestranskega trpljenja slovanskega, življa v Istri. Campiteffi je b« jeden glavnih izvrševateljev sistematičnega zatiranja istrskih Slovanov, Campitelli je Lah najčistejše barve v »Regione GiufcV — in ta Campitelli je pozvan v avstrijsko gosposko zbornico, kamor se ima klicati zaslužne može.. Kakšne pa so njegove zasluge '/Njegove zasluge so trpinčenje istrskih Slovanov, na sploh skrajno nezdrave razmere v Istri, ka-koršne rodi povsodi skrajna laška politika; za te -zasluge*, storjene nad Slovani, je poklican v gosposko zbornico. Njegova zločesta politika je dobila potrjenje, o katerem bržčas niti sanjal ni S Kot britka ironija zveni, da se na visokih in najvišjih mestih na Dunaju odobrava Campitellgeva slovanežrska in na sploh pogubonosna politika — hud udarec čutyo primorski Slovani v tem, da se je tega človeka poklicalo v gosposko zbornico. — Pa kaj ni v Avstriji vse mogoče, zlasti proti. Slovanom 1 Ni kranjski kielljski m m Snu prt Nere*- ¦ttttf z dveletnim slovenskim poukom prične s 3. novembrom novo šolsko leto. Razun šestih deželnih štipendistov se sprejemajo v to šolo tudi kranjski' m nekranjski ndadenči kakor ! plačujoči učenci. Oni morajo bita vsaj 16, n& pa čez 24 let stari in plačujejo zaf hrano po 80 v na dan in po 40 K šolnine na letoter stanujejo v zavodu brezplačno. Za vse druge potrebščine si morajo sami skrbeti, tako tudi za uniformo, katera je predpisana. Hrano je plačevati naprej v mesečnih obrokih, šolnino pa v dveh letnih obrok& naprej, ; Prošnje za vsprejem v šolo morajo biti pisane jsvojeročno in kolekovaue s kolekom 1 K ter do 10. septembra t. X '$&' Vodstvu kranjske kmetijske šole na Grmu pri Nuvem-mestu vložene. Vsaki prošnji, mora biti priložen rojstni ligt, izpričevalo o dovršeni ljudski šoli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju, izpričevalo županstva in župnega urada o lepem vedenju prosilca, in obvezno pismo (reverz) i ! starišov, oziroma varuha zarad vzdrževanja učtinca. - [ MemlOff? — DolegiH?? — Zopet nekaj s pošte! Naslov se je glasil K.... G..., Mirnik, p. Dolenje. Tako prihajajo tje redno naše po-šiljatve, le sedaj ta mesec pa se je dobil neki uradnik, ki je pripisal h kraju Mirnik — Mer-nico?; h kraju Dolenje pa — Dolegna?? Pisano je s svinčnikom. Časopis v tem ovitku je prišel iiaslovljencu v roke v takem stanu, da | ni bilo misliti, da bi prišel po pošti, ampak da ga je privlekel kak pijanec, ki se valja po cesti. — To je morala zakriviti pošta v Gorici. Bržčas je vmes kaj narodnega sovraštva 1 Naslov na ovitku s pripisom Mernico ? in Dolegna '? ? je na razpolago g. poštnemu upravitelju. Prav bi bilo, da da prizadetemu laškemn | uradniku primeren poduk! DniŠtVO »Naprej" I Domhergu priredi 3. septembra veselico z veliko narodno igro in s plesom. — Sosednja društva so uljudno na-prošena, naj ne uprizore isti dan nikakih veselic. — Podrobnosti in program se objavi pravočasno. Odbor- ŽHpaRStVO V Št Aadr820 nam piše glede na notico ,,Kakor psa so pokopali Karola Zava-I dlava", da je pokojni prijemal od občine redno I primerno podporo. V bolnišnici je bil v Trstu in v Gorici na občinsKe troške nad dva me-I seča; ker se je pa naveličal, se je vrnil, misleč, da v prosti naravi lažje okreva. Toliko resnici na ljubo. Nesreč prt MOŠI. — Kakor smo poročali zadnjič, je ponesrečili blizu Moše 32 letni kovač Vincencij Strosar, doma z Lokvij, bivajoč v Solkanu. Nasproti mu je prišel voz, kateri ga je zadel s stranskim ojem v prsi blizu srca ter ga vrgel s kolesa. Strosar je ostal na licu I mesta mrtev. Vozniki se niso brigali zanj. Zapustil je ženo s 4 otroki; najstarejši ima 8 let, najmlajši 4 tedne. V AjdOVŠfilnl so se vršile te dni občinske volitve. Ilazven par novih so bili izvoljeni sami prejšnji starešine. Dvorazredna šola v Ajdovščini se razširi s prihodnjim šolskim letom v trorazvednico. Lampek v Zagrebu. — Pred kratkim so imeli hrvatski »furtimaši" v Zagrebu shod, na katerem so razpravljali o »katoliški organizaciji''. Navzoč je bil tudi slavni dr. Lampe. Rekel je med drugim: »Narod, ki ima analfabete,ni kulturen". — Hujše obsodbe bi Lampe ne bil mogel izreči javno nad grehi svoje lastne kaste, ki je od nekdaj I skrbela, da si ohrani čim več analfabetov in ki je še danes iz ravno istega vzroka največja nasprotnica šoli in splošni izobrazbi! Na gradB je padel 51etni G. Pcvodnik z zidu globoko doli. K sreči se je ujel v grmovju, iz katerega so ga potegnili' precej močno poškodovanega. Gorski lOdnlkt — Osrednji odbor »Slov. plan. društva" je sklenil gorsko vbdništvo v naših planinah bolje urediti oziroma popolniti. V to svrho imenovani odbor že prihodnjo zimo priredi prvi tečaj za gorske vodnike, na I katerem bodo priznani veščaki podučevali in vežbali mladeniče, ki imajo za ta posel sposobnosti in veselje, v vseh vedah, katere mora gorski vodnik znati. Odbor se je s posebnim | dopisom obrnil na razne merodajne faktorje s prošnjo, da mu sporoče imena mladenčev, ki bi se nameravali gori navednega tečaja udeležiti, da bo odbor potem izmed njih izbere potrebno število gojencev iz raznih planinskih krajev. V ilOlnIŠJilCO V GorlGO so pripeljali 151etno • Antonijo Kravos iz Skrinj, kije padla v ogenj, ko jo je prijela božjast, ter se je opekla na rokah in obrazu. i Izpred todnije. — 31 letni Ivan Bertoš iz L Červinjana je bil pobegnil iz prisilne delavnice | f r. Ljubljani ter vzel s seboj tudi nekaj perila, I . M ni bilo njegova last. Šel je proti domu. V, . Krminu je okradel krčmarja Dominika Knota ) za 29 i K. Sodnija mu je prisodila 3 leta težke • ječe,s postom vsake 3 mesece, potem ga . j pošljejo zopet v .prisilno delavnico. i' Na; 14 drtij t ječo. je bil obsojen 25 j letni kočjjaž Iv. Magrtf, ker si je bil pridržal > I hranilno knjižico, katero je bil izgubil neki njegov tovariš. Knjižico mu je čez čas vrnil, jI .Na. 6 ineeecev v ječo je bil ob60jen 22 1 j letni Jos. Sovič, radi težke telesne poškodbe, . I storjene Iv. PodberMeu. -] »Gospodarsko Bralno dUivo* v Cerimon vabi - na veselico, katero priredi s prijaznim sode-i lovanjem »Dijaškega godbenega' in pevskega - kluba« iz Idrija y nedelja, drie 27. avgusta1 a I 1905. v prostorih gosp. Petra Jurman-a v Cerknem. Začetek ob 6 V, uri zvečer. Vspo- | reda koncerta, ki ga izvrši dijaški godbeni in pevski klub »Struna" iz Idrije: 1. Parma: koračnica iz »Legijonarjev8, 2. Auber: »Nema iz Portici", ouvertura. 8. Ipavec: »Savska", možki zbor. 4. Parma: »Slovanske cvetke", potpouri. 5, Straus: Valček iz operete „Fruh-lingsluft*. ti. Narodne: »Smrečica", »Mornar", »Rože je na vrtu plela", možki zbor. 7. Z. Prelovec: »Slovanski ciklamni", potpouri. 8. Rossini: »Semiramida", ouvertura. 9. a) Ned- | ved: »Na straži", možki zbor z bariton šolo. j b) Narodne: „Slovo':, »Goreči ogenj", »Adijo, I pa zdravi ostani", možki zbor. 10. Z. Prelovec: »Slava Prešernu". Po koncertu: Prosta j zabava in ples. Vstopnina za heude 50 v. K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor. Učitelj, ki oo za Kristusa goret. — Te dni so prišli nekateri kmetje, precej od daleč, prosit šolsko oblast v Gorici, naj jim da učitelja, ki bo gorel za Kristusa, kakor gori zanj slavno-znani učitelj Balič »&' Vrhu. Da jim je uzor B., jasno kaže, kako je s pametjo tiste kmečke deputacije. Ta piramidalna neumnost bi vzbujala smeh, če bi ne bila tako strašansko žalostna ! Kako se še nekateri zabiti! PoVSOdl le Za politiko. — Obhajat je bil prišel pred časom mladeniča, nevarno bolnega. V hiši so stali vsi pod utisom slovesnega trenotka ali duhovnik je že po poti, ko je nesel Najsvetejše, premišljeval, kako jih bo ! Spoved in obhajilo nevarno bolnemu mladeniču, to je bilo bolj postransko, glavno je bilo to, da se je znesel nad mladeničem in sta-riši, ker imajo v hiši dva napredna lista. »Zato je bolan, ker bere »Primorca", je bruhnil slednjič na dan »namestnik božji". Ali da je lagal sveti mož, kaže to, ker je mladenič ozdravel in je »Primorec" ostal v hiši t — Bič za take pope! Kolesarsko društvo »Gorica" napravi jutri v nedeljo izlet v Sovodnje. Odhod ob 2. pop. izpred kavarne Central. Gg. člani so napro-šeni, da nastopijo kolikor mogoče v kolesarski opravi z društveno čepico. Odbor. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta v Gorici odprti lekarni Gironcoli-Gliubieh. Ponočna služba v lekarnah, — v času od 20. do 27. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Gironcoli-Gliubieh. Za nastanjenje častnikov. — v času od 25. t. m, do 3. septembra, za časa velikih manevrov, bo v Gorici, kakor znano, obilo vojaštva. Težko je dobiti v takem slučaju stanovanja za častnike. Kadi tega se obrača magistrat do vseh onih, ki imajo na razpolago čedne sobe, da mu sporočijo to nemudoma. §Hr* Drvarji -Ipjl dobe stalen dober zaslužek pri sekanju bukovega gozda tako tudi oglarji. Več pove" Viljem Noisternig, Rudolfovo, vila Medved (Kranjsko). Kroma Ailnnic odstrani životne pege v par dneh. Al GUI« nUUNIft brez nevarnosti tudi najslabšo .slučaje. Jednostavna vporaba. I cevčica 3 K. Tristna le v zelenih cevčicah v Schwannen Apothuke Fronkfurt a. M. 235. Ponos družine so zdravi otroci katere se pridobi le z umno vzgojo. Ako mati sama ne more umiriti otroka, je najbolj priporočljiva Kufekejeva moka za otroke pomešana z mlekom, katero Dostane lahko prebavljivo ter vsled mnoge beljakovine in drugih redilnih snovi, katere ima v sebi ta moka, pospešuje rast mišic in kostij. Ta umna vzgoja obvaruje želodec in zabranjuje vse želodčne bolezni, sme se pa tudi vporabljati z dobrim vspehom pri slabem prebavljanju in želodčnih boleznin. Vojna meil Rusi in Japonci. RoidesMki In Keoogatsv. V Petrogradu pričakujejo, da pride Eož-destvenski semkaj meseca septembra. Dajo mu neko mesto v mornariškem ininisterstvu. Ne-bogatov je hudo bolan na živcih. Japonska nakane. Japonska je pri tvrdkah v Nevr Yorku naročila mnogo materijah za železnico iz Fazana črez Jalu v Liaojan. Tu naj bi se železnica združila v vzhodnokitajsko. Iz tega sklepajo, da Japonska ne namerava zapustiti deia Mandžurije, koder bo tekla ta železnica. Pogodbe z železniškimi tvrdkami v Ameriki so vse strogo tajqe. Zasedanja Kančatkc. Japonci so zasedli Kamčatko. Posadko je tvoril en sam batalijon, ki je bre& vsake zveze z drugo rusko vojsko. ; Poročila generala Llnetlča. General Linevič je dne 14. t. m. poročal: Dne 18. t. m. so japonske torpedotke obstreljale Lazarevo. Njihovi poafatei, d* bi I izkrcali Čete, so bili odbiti. Dne 5. t. m. je j neki japonski oddelek iz Kdpnngsana prodrl do ruskega oddelka pri Čakeri, toda bil je odbit. — Sovražnik je dne & in 7. por »vil ofenzivo, toda moral se je zopet umakniti. Istočasno so Japonci prodrli do drugega ruskega oddelka, a bili so tudi odbiti. Japonci so bežali ter so pustili na bojišču mnogo mrtvih in precej municije. Dne 10. t. m. se je vrSil boj pri Ogienhi. Ruski oddelek je napadel Japonce ter jih zapodil proti južni smeri, zaplenivši mnogo orožja in municije. — V neki drugi brzojavki poroča general Linevič r Glasom poročil iz Koreje so Rusi po boju z Japonci zasedli vas Kaputsu. Streljanje pri Lazarevu je dne 13. t. m. zjutraj ponehalo. Japonske torpedovke so se oddaljile. Nove mobilizacije na Ruskem, Iz Petrograda poročajo: Oddelek glav-: nega Štaba za mobilizacijo se že bavi z načrtom splošne mobilizacije. V" teb dneh odpotujeta na bojišče 13. armadni zbor in dve top-ničnrski brigadi. — Nekateri pa hočejo celo vedeti, da je car že podpisal ukaz za mobilizacijo vse vojske. O mirovnih pogajanjih, Glede vsebine prvih treh vsprojetih členov mirovnih pogojev pripozna Rusija vpliv Japonske nad Korejo ; Rusija in Japonska se zavežeta, da so umakneta iz Mandžurije ter da bosta spoštovali teritorialno nedotakljivost Kitajske, da bosta vzdržavali načelo odprtih vrat ter da odstopita kitajsko vztočno železnico južno od Harbina Kitajski. 15. t. m. se je vršilo posvetovanje o 4. členu glede poluo-toka Liaotung in odstopa ruskih zakupnih po-godeb. Člen je bil vsprejet, toda, kakor se govori, ne da bi se dotaknili ni Port Arturja ni Daljnega, o čemer se bo razpravljalo pozneje. -~ O členu 5. glede predajo Sahalina ni priSlo do nikakega sklepa; zatorej so pooblaščenci sklenili pretresavnnje drugih članov. Kakor se sliši, zahteva Japonska, da ima vsaj v sedanjem trenotku zasedena Port Artur in Daljni. Peti člen govori o odstopu otoka Sahalina. Kakor poroča ,,Matin" iz Portsmoutha je bil 15. t. m. vsprejet člen. 6. mirovnih pogojev. r Mirovni pooblaščeni so v torkovi seji razpravljali o členu VII. Po dopoludanski seji se je uradno izjavilo,. da ni prišlo do sporazuma. Na popoludanski seji se je debata o istem Člonu nadaljevala. Ob 6. uri in tri četrt zvečer je bila seja zaključena. — V seji 10. t. m. sta bila odobrena Člena VII. in VIII. „Matinu" so sporočili iz Portsmoutba: Minister Witte je v nekem razgovoru izjavil, da utegne prihodnji ponedeljek odpotovati (?) Ne more umeti, zakaj da hočejo Japonci 6e nadaljevati pogajanja, potem; ko so. že prejeli v odgovor rusko noto, ki. odklanja, plačanje vojne odškodnine in odstop, otoka Sahalina, zahteve, od katerih, kakor so izjavili, ne morejo popustiti. .."¦.' V Portsmouthu so se razširjale govorice, da se razne velesile trudijo pregovoriti Japonsko, naj. se odpove vojni odškodnini, ter naj si drugje zavaruje obširne kompenzacije; to pa le za slučaj, ako Rusija konečnb privoli v odstop otoka Sahalina. Japonska zahteva odločno, da se jej izroče internirane vojne ladije. Vojna odškodnina, ki bi jo plačala Rusya, se ne porabi za pomnoženje japonskega vojnega brodovja, ker bi. jej zadostovale inteniirane vojne ladije — ako jih Japonska* dobi — in one, ki jih dvigne. Vojna odškodnina se marveč porabi v to, da Japonska zadosti finan-cijelnim obvezam, nastalim vsled vojne,.,da. preskrbi ppkoju.ie.Jn zboljša zistem vzgoje mladine. . Po rešitvi .čleua VII, v. seji' .16. t. m. seje prešlo na posKetovapie .o člepu VIII., ki; se bavi z drugimi, deli manduorske železnice, od prve mandžurske postaje do Ograničanaje, kjer se združuje z uzursko železnico.. Člen VIIL je.bil po kratki.razpravi v^pr«M Minister Witte se je nasproti nekemu poročevalcu izjavil: Vse storim, kar le morem, da pride do sklepa miru. Od 8 članov, o katerih se je že razpravljalo, sem že v sedmih popustil. Noben ruski državnik ne bi si j upal na svojo odgovornost iti, tako daleč, kakor sem to storil jaz. I Sprejeli so #1, 9;, 10. in 11. O IX. i gleda odSkodnine Japoncem se nt doseglo nikakega sporazumljenja. ~ V Ruayi,je pro» glfl&ena splošna mobilizacija. Ratflled po soefn. Cmrjfilf rsjftM i« se > pi*zm>val po celi državi alotasttO. Pa tudi ia..rožnik držav je dč#l#k 7fr. rojstnemu dnevu cesarja nebuej< čestitk. ' '¦-¦ " ,¦«.¦<¦¦' Pri okrajni blagajni v Trstu so prišli na sled veliki goljuiijL To je dokazala preiskava, katero je fevrSil nameBtniški komisar. Odpovedane so službe vsem uradnikom. • NorveJka. — Ljudsko glasovanje glede vprašanja unije je skončalo tako-le: za ločitev od Švedske je glasovalo 368.000. vplilcev, proti 184. Tatvina 1 Trstu. —¦. Tatovi so-okradli; Ano RanČelj v JMonji. Vzeli so raznih zlatenin in drugih vrednostij v znesku kakih 300 K. Zavednost Čeških trgovcev. — Zveza mestnih trgovskih gremijev vse Češke je začela z vso vnemo delovati na to, da bodo s 1. januvar-jem 1906. vsi češki trgovci po mestih z vsemi avstro-ogrskimi tvrdkami, posebno pa z dunajskimi, dopisovali izključno češko: Okrožnico v tem smislu so dobili že vsi trgovci. Okrožnica zaključuje: „LTpamo? da z združenimi močmi izvršimo ta veliki kos narodnega oči-B stenja". Akcija se raztegne tudi na Moravsko in Šlezijo. Pri češki odločnosti in žilavosti se hvalevredna akcija brezdvomno tudi dožene, in nebroj češke inteligence dobi služb po nemških in ogrskih mestih. VSi V AJierlkll — Med 1700 rezervni« dež. brambovskega polka št. 27. v Ljubljani, ki so bili te dni poklicani pod orožje, iih je došlo samo 700. Vsi ostali so odsotni, veči-, noma v Ameriki. Odkod SO karte? — Kazni zgodovinarji so se že trudili, da bi konstatovali, kateri narod je iznašel karte in igre ž njimi. Mnogo jih misli, da je domovina kart v Indiji ali Kitajski, drugi zopet jo iščejo v Evropi. Nekateri trdijo, da se v Evropi ni vedelo za karte do 14. stoletja, dočim so azijski narodi tačas že strastno kvartali. Med Evropejci si pripisujejo ¦i i 5 km in še vel! zaslužka na dan. i Družba za domača dela m strojev za pletenje. Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo > skozi celo leto. Ni treba S nobenih znanostij. Se ne C gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi. Družba za domača dela in strojev za j pletenje Tomaž H. WMttiek & C« — Praga I trg sv. Petra 7. 1.434 ~ Trst, ul. Campa-fnile 13—434. to slavo najve5 Lahi, češ, da so oni izumili najstarejšo igro na karte: tarok. Portugalci pa pravijo, da je iznašel to igro njihov rojak po imenu Taroko. Pa tudi Francozi in Angleži hočejo biti deležni te slave. Prvi pravijo, da so oni najrajše kvartali, drugi pa tudi pravijo tako. Najverjetnejše je, da so prišle karte iz Azije ter da so jih v Evropo prinesli cigani. Za igro za denar so jih začeli uporabljati prvi Nem^Efeti»*t885rj^(rizn1tSel igro^kat" odvetnik Fr. Heuipel iz Altenburga. * Bolna armada. — ¦Znano je, da so angleški, bolje rečeno britanski vojaki preskrbljeni z j vsem boljše nego vsi drugi v. Evropi. V vo-j jašutcah se ne nahajajo le čiste kuhinje in izvrstne jedi, marveč tudi zabavišča, biljardi ! in čitalnice. V Angleški, se pazi na vojaka ka-! kor na meščana. Ali navzlic tej pažnji je cela britanska vojska - bolna. Leta 1903. je bilo od 242.182 vojakov bolnih 183.598, kateri so bili vsi nekoliko časa po bolnišnicah. Torej jih je bilo od 1000 nesposobnih za službo 758. Od teh 183,598 jih je umrlo 1881, odpuščenih pa je bilo radi slabega zdravja 4922. Le škoda, da zdravniško izvestje ne navaja uzroka tako pogostemu bolehauju, zlasti še, ker pripominja, da treba isto konstatirati tudi za leto 1904. Velik požar. — Pogorela je vas Felzfi i na Ogrskem. 100 rodbin, je brez strehe. Škode jo 700.000 K. Ogenj je nastal vsled tega, ker je padla iz lokomotive iskra na slamnato streho. V Rusiji se nemiri pojavljajo dan za dnevom, sedaj v tem, sedaj v onem kraju. V Re-valu je prišlo do nemirov povodom pogreba delavcev. Nekdo v 'množici je vrgel bombo. Neki policijski nadzornik je bil težko ranjen. Carski manifest, glede" državne dume bo proglašen te dni. V Smirni so prišli na sled veliki zaroti Armencev. V armenskih hišah so našli 128 dinamitnih bomb ter načrt za napade na javna poslopja. Zaprli so več oseb. Sultana je to razkritje jak o ogorčilo. Književnost V radu je spasenje, — v Oseku je izšla iz { peresa nadučitelja S. Jobsta knjiga pod gore-njim naslovom. Obsega pripovedko iz narodnega 1 življenja. Cena knjigi K 1*50. Pivovarna Gorjup v Gorici =-±±rr.~:-' Tržaška ulica in ulica Rossini. -~7-_r-„ v nedeljo dne 20. avgusta 1905 bode v korist družim" ponesrečenega V. štrosarja. Svira vojaška godba tukajšnjega c. kr. pešpolka št. 47 — Program raznovrsten. — Začetek ob 6. uri popoludne. j Vstopnina 20 vin. == Vstopnina 20 vin. Na prostore, kjer. se vrši koncert je vhod iz ulice Rossini in Tržaške ulice. RAZGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, da smeta počenši s 1. avgustom tek. leta ~- vsled pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila električne luči A * * M m in gonilnih'riaprau, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Schu-ckert, Siemens & Halke) pričakujeta da, se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanca kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila spadajočega v našo stroko. Sprejemata cenj. naročila ter dajata razna pojasnila spoštovanjem udana Ivan Potočnik & A. Hupe! Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode in električne luči. V Gorici, za vrtnica itev. 13, L lova zaloga in trgovina v Goric!, Židovska ulica it. 22. Velika zaloga olja, jajc, surovega In kuhanega masla ter vsega v trgovino jestvin spadajočega Ker kupujem blago v veliki množini, lahko postrežem si. občinstvu s tako nizkimi cenami, da sne '.ojlm nobene konkurence. Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča jzij Bratuž. &t. 1624. 9 Razpis dražbe. Razpisuje se zmanj.ševalna dražba za zgradbo šolskega poslopja v Mirnu. Skliena cena 40.330 K 28 vin. Načrt, prevdarek in gradbeni pogoji so razpoloženi na ogled v uradu c. kr. okr. selškega sveta v navadnih uradnih urah. Sprejemajo se le pismene ponudbe, katerim treba priložiti 5-odstotno varščino. Rok za vlaganje ponudeb poteče dne 30. avgusta 1.1. ob 12. uri opoludne. G. kr. okrajni iolski svet v Gorici, dne 11. avgusta 1905. Oglas. Usojam si naznanjati slavnemu občinstvu, da sem prevzel gostilno „Ai tre amici" v Nunski ulici št. 11 na lasten račun, katero bodem sam vodil in katera dobi v soboto dne 19. t. m. svoje staro ime „Pri belem zajcu". Zagotavljam, da bode moja glavna skrb postreči svojim cenj. gostom z raznovrstnimi ukusnimi jedili kakor tudi z izvrstnimi vini. Točil bodem marčno pivo iz znane tovarne Puntigam. V nadeji da me slavno občinstvo počasti z mnogobrojnim obiskom, se za naklonjenost toplo priporočam in zahvaljujem udani J. Lippltseh, bivši gostilničar restavracije „Pri treh kronah". Št. 452/D. Razpis služba - Pri podpisanem zavodu je razpisana služba: 1. Računskega kalkulanta z na-dnevščino K 2*40 oziroma K 3*—. 2. Računskega vežbanca z letnim adjutum K 800'—. Natančneja pojasnila daje podpisano ravnateljstvo. Prošnje primerno opremljene naj se predložijo prečastitemu varstvu naj- * dalje do 31. avgusta t. 1. Raunateljstuo zastauljaunice In t njo združene hranilnice. V GORICI, dne 14. avgusta 1905, Ravnatelj: Fabrls. Oznanilo. Izvlečki iz plačilnih nalogov za osebno - dohodninski davek eenilnega okraja »Gorica - mesto c in političnega okraja »G6rica-dežela c bodo razpostavljeni za vpogled skozi 14 dnij računajoč od 21. avgusta t. 1. ob uradnih urah pri davčnem oddelku podpisanega o. kr. okrajnega glavarstva, v Kapucinski ulici št. 16, I. nadstropje. C. KR. OKRAJNO GLAVARSTVO DAVČNI ODDELEK Dr. Dorčič. Pn7f]|*f Samo Templjev in Stvria-vrelec ¦ mul . sta postavno zavarovana kisla studenca! Vse druge izdelke, kateri ne nosijo znamenja „Templjev"-vrelec ali „Styria"-vrelec ter se nahajajo kot ponarejeni v trgovinah, naj se ne sprejema. Oskrbništvo Rogaških vrelcev. F. Podberšič, avtoriz. kamnoseški mojster. Gorica, Tržaška ulica št. 17. ------- Priporoča ------- se slavnemu občinstvu za bližajoči se vseh vernih duš dan svojo bogato zalogo različnih nagrobnih spomenikov, bodisi priprostih ali finih iz kraškega kamna najbolje vrste za 15 K in više. i Sprejema in izdeluje vsakovrstne kamno seike in v strojarsko stroko spadajoči [ dela po prav zmernih cenah. Pfaff-ovi šivalni stroji _>F so najboljl. *^_| To sliSi kafec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, k navadno niti ne ve kaj je Šivalni stroj, in le ne ve kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti Siva, toda mi sme po naii . več kol 20-letni posiuinji raznih tovarniških strojev ss prepričali, da so res Pfatfovl šivalni stroji najbolj trpežni; ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot a Pfalfovlm Ifaffovi šivalni stroji D?eXi°.po 104-D| dobi Se V6dnc ffaffovi šivalni stroji iffSSS?fa domčo rab0 in BfafffHll ihmllli ffrnii 80 posobno pripravni za umetno vezenje JMdllUVI ilVaiRI SlrOJI (recamirenje) ter se poučuje brezplačno. _______ f falfovi šivalni stroji JSM - 10doLoti vsak0 tovamo' Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffov« šivalne stroje. latoga PfafTovih šivalnih in drugih strojev v Sonci via Municipio štev 1 SAUNIG & DEKLEVA. roprnvljnliilfla Šivalnih strojev, fivokoles Nunska ulica 14 Y zalogi ima tudi razne namenite ploS« umivalnike za kuhinje, žlebe iti KAM i (M : v Gorici Stolnitrgšt.9 (PiazzaDuomo) priporočata svojo zalogo šivalnih strojev raznih sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec, Raštelja št. 4 sprejema vsako? popravo šivalnih strojev, dvo-. ¦ koles, pušk in samokresov. ( Šivalna stroja In poprava jamčiva od 5-10 ht Ogrska ,!,„ ti Jz Segedlna cvetlična paprika u& #* 1 prianano izvrstne vrste. Lastni pridelek kg za K 5. RazpoSilja po povzetju od 1 kg dalje franko. Nadnljne posebnosti: Sla* nlna, OgTBki salami itd se zaraBunajo najceneje- RazpošlIJalnica vsakovrstnih dežalnlh pridelkov Haupt A. Rudolf Budlmpefita (Ogrsko) Vir. Ovodagrasse 22 ** Mizarska zadruga ^ v Gorici - Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnlm obratom na parno in redno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva vseh slogo« ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela.: Podružnica v Trate Via dl Plazza vaoriila 1. Podružnica v Spljotu. Zastopstvo v Orlfentn. Cene zmerne, delo lično in solidno. Namizno orodje in posodje vseh vrst Priznano težko posrebrnjene najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kavo, čaj, namizni podstavki, nmetni izdelki. Jedrne nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo-¦ dinjstvo itd. ==s C. kr. dvorni založniki Christofie & G.,e Dunaj I. Opernring 5 (Heinrichshof). — Huatrovan cenik na, zahtevanje. — V vseh mestih zastopanr po pretupeih. Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki j gornjo tovarniško znamko in ime Christofie. ' AM»MUKO g^^s? Gorica ^^^ priporoča svojo veliko zalogo pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; plzenjskega piva „prazdroj" iz sloveče češke »Meščanske pivovarne" in domačega žganja I. vrste v steklenicah, katerega pristnost se jamči. Zaloga ledu, kateri se oddaja le r.a debelo od 50 kg naprej. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena intoftna. Božjast, Kdor trpi na božjastt, krtih, in dragih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v priv. Sctnraraen • Apoteke, Irankfbrt a. M. Ceniki zahtevano brezplačno. Gorica -**- Gorica Klimatifino zrtravišče. Hotel Sudbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nala&S za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. —- Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. Anton Potatzky v Corici. Na sredi RaStelJa 7. TR60VINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupevalioa nlrnbarikega in dribnena blaga ter tkaah, prejo Is nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce In popotnike. Najboljše Šivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojaše in ševljarje. Svetlnjlce. — EoŽni venci. — Masne knjižice. Hišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35-8 Lekarnarja A. THIERRT-Jev RILCIH Pristen le * HMkCfim varstveno znamko zelena nuna. Najstareje ljudako sredstvo proti prsnim in pljučnim boleznim, kašlju, riganju, želodčnemu krču, slabemu teku, kiselici, zgagi, zaprtju, napihovanju, iaflocncl, ranam, zobo-bolu itd. Franko na vsako pošto z zabojem vred: 12 malih ali 6 dvoj-natih steklenic 5 K, 60 malih ali 30 dvojnatih steklenic 15 K. L8 Centifolijno mazilo. (Mazilo lx cvetlic tavientrui) Najmočnejše Čistilno mazilo sedanjosti. Učinkuje gotovo pri zastarelih boleCinah in ranah, Stane s sprein-nico in poštnino vred: 2 lončka K 360. Pri tno jedino iz lekarne pri angelja varuha A. TUIERRT.Ja v Pregradi ?ri Rogatcu-Slatini kamor naj se naslavljajo naročila, la ta zdravila gotovo učinkujejo ter so nenadomestna, pričuje broauriea s tisočerimi zahvalnimi pismi, ki je pridjana zastonj balzamu, ali se isto doposlje posebej na zahtevo. Odlikovana pekarija in sladčičarna. gapol JD*aščil{, j pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu v (lastni hiši.) i Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za I birmance, torte itd. i Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-gobrojna naročila terobJjubtfa solidno poBtrežbo i po jako zmernih cenah. | Prodaja tudi različne moke. Prva konsumna zaloga olja Henrik Curiel TekaliSčB Jos. V. rdi 42. GORICA Tekailšče Jas. Verdi 42. j Brezplačno pošiljanja na dom. ^Goriška ljudska posojilnica"' vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Načalstvo in nadzoratvo je Bklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilna vloga se obrestujejo po 47,%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. Bama. Poso|llai na vknjižbe po 57,%, na varščino ali zastavo in na menice po 6%. Glavni deleži koncem leta 57,%, 8tan)a 31. dec. 1904. (v kronah): Članov 1781 z deleži K -113.382. — Hranilne vloge 1,554.989 13, — Posojil a 1,570.810-39 — Vrednost hi S 110.675-— (ˇ resnici so vredne ve6). — Reaervni zalog 75.101-01. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon U. 79. zahtevajte pri nakupu Schicht-ovo sledilno milo ** ¦BaaaaaaaaaaaaaaaaaaaB m znaink0 wjeleh«. -t**" Varstvena znamka. Ono J« ffpoT* zajamčeno Čisto TJUl la braz vaak« kiodljlv« prlnoal. Para Izvratno. Kdor hoča dobiti zaraa Jaartaao pristno, parilo aaftkodljlvo aillo aaj dobro pazi da bo laial vaak koaiad laso VPSCHICHT« la varatvaao zaaaiko ,VJELEN". ¦fg Sghlsjlit JMimlg a. E. — ga|v«ftja tovaraa ta vr /»o Ha avropajakaai ozaailjnl == zastopnik: Umberto Bozzlni - Gorica, Maglstratoa ulica, »in Dobiua se pousod! ji Srednje vrste k 82 kr. liter fine „ • „ 30 „ „ iz Istre ,, 40 „ „ „ Corfu „ 48 "» \ „ Bari „ 56 „ „ „ Molfette „64 , „ „ Provence „ 12 „ „ „ Monte S. Angelo „ 80 „ ,„ „ Luke \ 90 ; '„ Specialiteta olj k i nega olja Jedilno olje po 28 kr.