Poštnina oiačana v gotovini Leto LVI1. V Liubliani, v torek, dne 24. septembra 1929 St. 217
St. 2 Dlh
Naročnina	^ ^^ JI^^HH^ ^^^ Cene oglasov
TeZllvosus ^^^	^m f J^^ f ^L/JT	^ s^SHS
mesečno 23 Din ^^^^^	■■ M ^^^^^ flB	nnd 43 mm vlSlno
polletno	MM flHv jHH Jf M ^^M ^HB	po Din2-50, veiuci
celolelno Din ^^	^^^M B^B V ^B^P ni	po 3 ln 4 Din v
me «e C n o^40^1n JL^	" ^ 4» ^ ^	^ ^^
s	tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«	sr^o«
Inozemstvo 140 D	r	dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjev) ulici št. 61111 Rokopisi se ne vračalo, nelranUIrana platna ae ne spre/emajo U rednl.it va telefon St. 20S0. upravnlštva St. 232S
Informativen lisi
za slovenski narod
Uprava le vKopltarlevI ul.it.(i Čekovni račun: Clubllana Stev. tO.GSO in 10.340 sa Inaerate, Sarajevo št.7563, Zagreli M. 39.011. Praga ln Duna/ di. 24.797
Nova etapa fašizma
Rim, septembra.
Kaj je fašizem? Fašizem je »metoda«, so dolgo odgovarjali fašistični ideologi; metoda kazenskih ekspedicij, demonstracij, naskokov na delavske zbornice, metoda nadvladanja. V drugi dobi je veljalo geslo: Fašizem je država. Po zadnjem Mussolinijevem govoru se zdi, da prihajamo v tretjo dobo, ko duce lahko vzklikne; »L'Etat c'est moil« — »Država sem jazi«
V Mussolinijevem listu »Popolo d'Italia« najdemo značilno vinjeto, ki nam kaže, kako duce vtika bajonet, prepisan s »stranko«, v nožnico, ki nosi napis »Država«. Stranko v državno nožnico, orožja pa ne vstran! Le v nožnici naj pokorno čaka. »Govorili so o razpustu stranke! Izdajavci! Če bi stranke ne bilo, bi jo jaz iznašel...« Moral pa ji je stopiti na prste. V državi sta gospodovali dve oblasti z lastno hierarhijo, stranka in vlada. Kakor sega moč ministrskega predsednika Mussolinija od prefektov in občinskih načelnikov do zadnje vasi, tako je segala moč fašističnega tajnika Augusta Turatija po pokrajinskih in vaških tajnikih prav tako daleč. Zavest revolucionarne neodgovornosti, sloves gospodujoče stranke, ki edina drži režim na nogah, neomejena iniciativnost in gibčnost, to so bile lastnosti fašistične stranke, ki je z lahkoto v vsakem vprašanju prehitela težki državni birokratizem, s katerim je razpolagal Mussolini. Niti s svojimi direktnimi informacijskimi uradi ni mogel več brzdati stranke. V provinci je vladala neomejeno stranka; bilo je le malo prefektov, ki so se ji mogli dolgo ustavljati. Zaman so bili Mussolinijevi nasveti pokrajinskim fašističnim tajnikom, naj o vsaki zadevi poučijo prefekta, kakor refirira Turati vsak dan njemu. V Mussolinijevem listu »Popolo d'Italia« čitamo, da so se vrnili v stranko »parasiti«, »realisti« in »materialisti«, ki so pod krinko revolucionarnih gesel iskali lastne interese. V svojem govoru se je moral Mussolini tolažiti, da število fašističnih »škandalov« niti zdaleč ne doseže števila pod drugimi vladavinami.
Zato stranko v državno nožnico! »Glavnega tajnika fašistične stranke imenuje kralj na predlog ministrskega predsednika, pokrajinske tajnike imenuje ministrski predsednik na predlog glavnega fašističnega tajnika. »S tem je zapečatena zavestna, končnoveljavna in svečana podrejenost stranke državi,« je dejal Mussolini. »Pokrajinski fašistični tajnik prevzame funkcije in lice podrejenega sotrud-nika pokrajinskega načelnika ter postane pravi uradnik brez čina pri prefekturi.«
Mussolini je vpregel stranko v državni voz, v zameno je moral zaposliti strankine glavarje.• Odstopil jim je sedem ministrskih mest in si obdržal samo ministrsko predsed-ništvo in notranje zadeve. Povsem napačno bi bilo misliti, da je s tem popustil vajeti. Prej bo res nasprotno. Po uklonitvi stranke se je njegova avtoriteta dvignila, odložil je vsa zgolj strokovna ministrstva in se tako rešil podrobnega dela, da bo lažje segel do drobovja državnega organizma. Kaj pomenijo vsi novi ministri v vladi, če je ministrski predsednik duce sam, če je on tisti, ki sklicuje veliki fašistični svet, predseduje korporacijskemu svetu, potrjuje skupne delovne pogodbe, če je njemu podrejen načelnik velikega generalnega štaba, ki nadzira vsa tri vojna ministrstva, vojsko, mornarico in zrakoplovstvo; kaj pomenijo drugi ministri, če si je ministrski predsednik podredil zdaj še računski dvor, ki nadzira finančnega ministra, erarno odvetništvo, policijo in milico. Ali bi Mussolini po vsem tem ne odložil lahko brez škode notranjega ministrstva?
Mussolini ostane torej neomejen gospodar položaja. Danes bolj trdno drži državno krmilo kot kdaj poprej. Samosvoj diktator je, ki se mu ni treba več ozirati na želje stranke in lahko vsak trenutek zarožlja z milico. »Menda ne bo nikdo zagrešil neodpustljive napake, misleč, da bo rekonstrukciji vlade sledila iz-prememba njenih smernic. To je vlada poostritve fašizma; njene smernice ne morejo biti drugačne, kakor izrazito fašistične.« Narod ni mogel najti v teh besedah pričakovanega oddiha. Razočarani so tisti, ki so računali na spravo med fašisti in italijanskim narodom. »Nekateri so menili, da bi se morala stranka po plebiscitu odpovedati lastnemu obstoju, se razširiti in objeti ves italijanski narod, da bi tako zginilo razlikovanje med fašisti in drugimi Italijani... To razlikovanje je fatalno in potrebno.« Vrata stranke, ki šteje milijon članov, ostanejo zaprta, »da ne bi vdrl skozi Odisejev konj«; obnavljala pa se bo «tranka s pristopom novih rodov.
Leto 1929. torej ne bo še »leto sprave«,
Agrarna banka pričela poslovali
Določitev obrestne mere — Poziv za vlaganje prošenj
Beograd, 23. septembra. AA. Privilegirana agrarna banka je danes objavila komunike naslednje vsebine: Ker so izvršene vse priprave za redno poslovanje privilegirane agrarne banke, je izvršilni odbor uredil tudi vsa ostala vprašanja, ki so združena s poslovanjem banke. Na zadnji seji so bili odobreni naslednji pravilniki: 1. začasni pravilnik o bančnem osobju; 2. pravilnik o posameznih vrstah poslov, pri čemur je bila določena naslednja obrestna mera:
1. Banka bo dajala pol jedel, organizacijam posojila in kredite po 8% z omejitvijo, da te orga-
nizacije od svojih članov za režijske stroške itd. ne smejo zahtevati več kakor dva odstotka tako, da sme znašati najvišja obrestna mera za te vrste kreditov in posojil največ 10 odstotkov.
2.	Za individualne kredite znaša obrestna mera 10 odstotkov.
3.	Za dolgoročna hipotekama posojila je določena obrestna mera na 9 odstotkov.
Interesenti se pozivajo, naj čimprej vložijo prošnje za posojila in kredite, ki jih bo odbor takoj rešil. Privilegirana agrarna banka posluje začasno v Sremski ulici št. 6 v Belgradu.
Zakon o zagradhi hudournikov pred VZS
Zahon je velike važnosti za Slovenijo — Prispevki države in
samouprave
Belgrad, 28. sept. (Tel. »Sept.«) Vrhovnemu zakonodajnemu svetu je predložen zakon o zagradbi hudournikov, ki zlasti v Slo-izliva do tja, kjer preti nevarnost. Zakon ureja va k hudourniškemu ozemlju vse ozemlje od izliva do tja, kjer preti nevarnost. Zakoj ureja predmet, ozirajoč se na gozdarski in vodni zakon. Zakon določa tudi gmotna sredstva za izvršitev kulturnih, gozdarskih in stavbnih del, v kolikor bi ta sredstva ne zadostovala, jih morajo spopolniti ustanove, ki vrše dotična dela. Lastniki sosednih zemljišč morajo dovoliti do-važanje materijala, seveda proti odškodnini, občine in vasi pa, v katerih interesu se vrši zagradba hudournika, morajo dovoliti brezplačen dovoz. Zagradba predvideva tudi razlastitev. Pri odškodnini se ne bo vpoštevala samo taktična vrednost zemljišča, temveč tudi okolnost, da lahko sosedno zemljišče vsled razlastitve zgubi na svoji vrednosti. Zakon vsebuje predpise glede postopanja, višine odškodnine, splošnega in podrobnega načrta, komisijskih ogledov ter finančne predpise. Podrobni načrt se predloži velikemu županu, ki ga mora v petih dneh poslati samoupravni oblasti, ki v tridesetih dneh da svoje pripombe ■ter se izrazi o finančni strani. Nato dobi predmet v roke okrajni glavar, ki mora tekom 21 dni na način, ki je v dotičnem kraju običajen, načrt razglasiti. Nato se razpiše komisijska obravnava, pri kateri sodelujejo zastop-
niki vseh finančno prizadetih, ki pa morajo sami kriti potne stroške. Čl. 21 podrobno določa postopek pri komisijski razpravi. Stroške članov komisije krije država. Podrobni načrt se da na razpolago vsem strankam. Ugovori so dopuščeni v petnajstih dneh. Glede odškodnine pa se prizadeti lahko pritožijo pri rednem sodišču. Ako se delo na zgradbi kakega hudournika prekine za deset let, se mora vršiti ponovna razprava o dotičnem projektu. V nujnih slučajih, zlasti če so ogroženi javni in zdravstveni interesi, se redno postopanje lahko opusti. K stroškom za zgradbo hudournika prispeva država 70 odstot., samouprava pa 30 odstotkov. Če se vrši delo na ozemlju več samoupravnih oblasti, se stroške razdeli sorazmerno. Samoupravne oblasti morajo 30 odstot. tozadevnih stroškov staviti v proračun. Če pa samouprava izvršuje zagradbo hudournikov, prispeva država največ do 30 odstot. stroškov. Samouprave imajo pravico, od zainteresiranih činiteljev pobirati doklade. Nadalje so pooblaščajo za najetje posojila pri Agrarni banki. Do konca proračunskega leta nepotrošeni krediti ne zapadejo. Za vzdrževanje hudourniških naprav plačuje država 50 odstot., samouprava pa 50 odstot. Končno predvideva zakon tudi kazni v znesku 100—900 Din za prestopke. Razveljavljajo se tudi vsi drugi zakoni, v kolikor obravnavajo ta predmet.
Otvoritev druge piroiske konference
Obe delegaciji v Pirotu svečano sprejeti
Belgrad, 23. septembra. AA. Iz Pirota poročajo, da je davi ob 2 prispela tjakaj jugoslovanska delegacija za pogajanja z Bolgarijo pod vodstvom načelnika zunanjega ministrstva g. Rajka Vintroviča. Kljub zgodnji uri so pozdravili delegacijo predstavniki lokalnih oblasti z mestnim županom na čelu, navzoče pa je bilo tudi številno občinstvo. Bolgarska delegacija je prispela še le z vlakom ob 9.30. Na kolodvoru so jo pozdravili poleg predstavnikov lokalnih oblasti tudi člani jugoslovanske delegacije. Bolgarski delegaciji načeluje generalštabni polkovnik Popov, člani delegacije pa so šef oddelka zunanjega ministrstva Karadžov, načelnik istega ministrstva Manilov in kot tajnik uradnik zunanjega ministrstva Lowenson. Bolgarska delegacija se je nastanila v hotelu »National«. Prva in otvoritvena seja se bo vršila popoldne ob 4 v mestni dvorani.
Pirot, 23. sept. (AA.) Danes popoldne se je v občinski dvorani pričelo delo jugoslovan-ske-bolgarske komisije. Seja je trajala od IG do 18- Po seji je bil izdan naslednji komunike :
Danes ob 16 sta se sestali obe delegaciji k prvi seji ter se je po pozdravih predsednikov obeh delegacij prešlo takoj na določitev dnevnega reda jutrišnje seje. Sporazumno je bilo določeno, da bo prva točka dnevnega reda jutrišnje seje primerjanje in definitivna
Beograd, 23. septembra. AA. Generalni direktor Narodne banke dr. Dragoljub Novakovič se je sinoči vrnil iz Pariza v Beograd.
kakor ga je lansko leto napovedal Mussolini. Prineslo pa je vendar nekaj novega in novosti je željno fašizma že navajeno ljudstvo, posebno takih, ki vzbujajo upanje. Chi sa? skomigne Lah z rameni, si vive sperando. »Sperando«, je dejal Mussolini, »bodo emigranti tudi u nr-li...« Kdo ima prav?
Vlada sama je danes bolj »revolucionarna« kakor prej. Vstopilo je sedem mladih ministrov, ki jim je 28 do 35 let! Prefekti so povečini že sami mladi fašisti. Država je v stalnem vrenju. Danes govori Turati D'Annunzi-jevim legionarjem v koloseju, jutri vam že defilira 40.000 bojevnikov pred duccjem, čez
redakcija pravilnikov za uvedbo boljšega reda na meji. Prihodnja seja je napovedana za jutri ob 9 dopoldne. Današnji seji je predsedoval šef jugoslovanske delegacije g. Vintro-vič, jutrišnji seji pa bo predsedoval šef bolgarske delegacije g. Popov.
Razprava proti ob oženim iz min za gozdove in rudnike
Beograd, 23. septembra. AA. Davi ob 8 se je pričela v tretjem odseku državnega sveta razprava proti bivšim uradnikom ministrstva za šume in rudnike Milovanu Stamenkoviču, Luji Novaku, F. Iliču, J. Hosu, K. Karapi, D. Miloše-viču, I. šilerju in R. Rabiču, ki jih obtožuje ministrstvo za šume in rudnike po svojem pravnem referentu Rudolfu Matašiču. Senat sestoja iz predsednika Petra Petroviča in članov F. Pau-noviča, Z. Babiča, F. Vildoviča in Nesiča, delovodja je tajnik državnega sveta B. Protič. Tekom današnje dopoldanske razprave je bila pre-čitana obtožnica in predlog, da se navedeni uradniki ministrstva za šume in rude izroče disciplinskemu sodišču. Razprava je bila nato odložena na jutrišnji dan.
osem dni se v Neaplju zbere 35.000 bersagler-jev, 20. septembra je spet praznik zavzetja Rima. To je večno premikanje ljudi, celih mas, ki živijo stalno v napetosti. Kdo bi se upal govoriti o Mussolinijevih načrtih? Sam jc dejal, da ve zanje samo on. Kdo bi iz nove Mus-solinijeve poteze postavljal premise za bodočnost? Komaj nekaj mesecev od tega je izšel zakon o velikem fašističnem svetu, ki je ta revolucionarni organ razširil v nekakšno ustavodajno skupščino, in v soboto je Mussolini že napovedal, da bo skrčil število članov na polovico, ker bi svet sicer nc mogel tajno poslovati.. ,
Zakon o astrojstvu
vojske in mornarice
Belgrad, 23 sept. (Tel. Slov.) »Službene Novine« objavljajo zakon o ustrojstvu vojske in mornarice, o katerem smo načelno že poročali. Kar se tiče plač, razlikuje zakon osnovno ter po-ložajno plačo in stanarino ter doklade. Vojvode imajo letno plačo 108.000 Din ter nekatere doklade. Častniki v skupini armadni general, admiral, divizijski general, viceadmiral, brigadni general, kontreadmiral nimajo osnovnih plač. Osnovne plače se dele v deset stopenj, in sicei znaša plača: I. stopnja 3000 Din, II. 4560, III. 5520, IV. 6600, V. 7800, VI. 9000 Din, VII. 10.000, VIII. 11.400, IX. 12.600, X. 14.400 Din. Tudi osnovne plače pri zrakoplovstvu in mornarici ter narednikov-vodnikov se dele na deset stopenj po sledeči vrsti: 1.2700, 11.3300, III. 3900, IV. 4500, V. 5100, VI. 5700, VII. 6300.
VIII.	6900, IX. 7620, X. 8580 Din.
Osnovne plače podčastnikov (podnartdni-kov in narednikov) sc zopet dele na deset stopenj in znašajo: I. 2400, II 2880, III. 3360, IV. 3800, V. 4320, VI. 4800, VII. 5280, VIII. 5769,
IX.	6240, X. 6960 Din. Mornariški prostak II. razreda ima osnovno plačo 120 Din, korporal in mornar I. razreda 360 Din.
V	čl. 263 so naštete osnovne plače slušateljev vojnih šol ter znašajo: za prostaka 240 Din, za podnarednika 360 Din, za narednika 480 Din.
Čl. 267 določa položajne plače častnikov, ki se istotako dele v deset skupin: armadni general in admiral 48.000, divizijski general in viceadmiral 42.000, brigadni general in kontreadmiral 36.000 Din, polkovnik in lcapetan vojne ladje 21.000, podpolkovnik in kapetan fregate 12.000, major in kapetan korvete 9.600, kapetan
I.	razreda in poročnik vojne ladje I. razreda 7200, kapetan II. razreda in poročnik vojne ladje
II.	razreda 5400, poročnik iti poročnik fregate 4200, podporočnik 3000 Din.
Čl. 262 našteva položajne plače vodij pri zrakoplovstvu in mornarici ter v podčastniških šolah.
Čl. 270 določa plače vojaških godbenikov.
Višji godbenik ima po 15 letih službe v I. razredu 2160, v II. 1920, v III. pa .1680 Din. Do 15. leta ima v I. razr. 1920, v II. 1680 in v
III.	1440 Din plače. Nižji godbeniki imajo 960 Din.
Čl. 272 določa višino stanarine. Za prve tri skupine častnikov znaša stanarina letno 3600 Din, za ostale častnike iu vojaške uradnike pa v prvih 6 letih službe 1800, v sledečih 9 letih službe 2200 Din, za nadaljnje službovanje 2700 Din. Nadaljnji člen določa stanarine za vse ostale vojaške uslužbence in za rezervne častnike v slučaju vojne.
Rezervni častniki imajo za časa orožnih vaj osnovno in položajno plačo ter stanarino, kakor aktivni častniki. Ako so državni ali samoupravni uradniki in uslužbenci, ali če sploh dobivajo od države kako denarno podporo in imajo manjšo letno plačo, kakor aktivni častniki istega čina, oziroma aktivni vojaški uradniki istega razreda, dobe samo razliko med svojo plačo ter redno stanarino, odgovarjajočo razredu, ki ga imajo v vojski oziroma mornarici.
V	čl. 282 in 283 našteva zakon doklade na čin in službeno mesto, ki jih dobivajo samo aktivni častniki, počenši z majorskim Činom. Tako znaša ta plača za armadnega generala in admirala 42.000 Din, z divizijskega generala in viceadmirala po 5 letih službe 37.000, do 5 let službe 32.200, za brigadnega generala in kontreadmirala po 5 letih službe 25.440 Din, do 5 let službe 20.640 Din, za polkovnika in kapetana vojne ladje po 5 letih službe 18.2-10 Din, za prvih 5 let 17.040 Din, za podpolkovnika in kapetana fregate po 5 letih službe 10.840 Din, za prvih 5 let 9600 Din, za majorja in ka. petana korvete 6000 Din.
Dalje določa zakon doklade za obleko, slugo, drva, konja in družino. Doklade za družino vseh častnikov, vojaških uradnikov, uradnikov civilnega reda, ki službujejo v vojski, podčastnikov, državnih mojstrov in obrtnikov, kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev ler slug so določajo po odredbah zakona o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih civil.ie-ga reda.
Angleži se zanimajo za naše rude
Belgrad, 23. sept. (Tel. Slov.) V Belgradi-se mudi deputacija angleških industrijcev, ki se zanimajo za rudnike v Sandžaku. Danes so iskali informacij v glavnem rudarskem ravnateljstvu.
Dunajska vremenska napoved. Vreme se bo počasi zboljšalo, zaenkrat bo še nestanovitno.
V južnih Alpah sc bo vreme temeljito zboljšalo.
Kardinal Dubois umrl
Pari3, 23. sept. (Tel. »Slov.«) Parižki nadškof, kardinal Dubois je umrl danes sveče r. Operacija, ki se je posrečila pri Clemne-ceau-u in pozneje pri Poincareju, je bila za
eerkvinega kneza usortcpolna.
D(.segel je visoko starost 73 let; rojen je bil 1. sept. 1856 v St. Calis in je ravno lani (20. spi.) slavil 50 letnico mašništva v svojem r; isti;..m kraju (departement Sarthe). Nato je hitro ur.predoval: 1901 je postal verdunski škof 1909 nadšk« f v Bourges, 1916 v Rouenu. Tf- a Iptn ie bil imenovan tudi za kardinala. Toda s\velike lastnosti je pokazal šele kot pariški nadškof, kar je postal 1. 1920. in s tem primas Francije. Bil je vseskozi pomir-• Ijiv in je stalno deloval za pomirjenje med Cerkvijo in državo ter za obnovo političnih odnošajev med Francijo in Vatikanom. Čeprav se je vedno držal daleč od političnih bojev, je vendar pred par leti ostro nastopil proti »Action francaise« in njenemu voditelju Charlesu Maurrasu.
Tudi v znanstvenem delovanju je bil velik: znane so njegove cerkvene in umetnostno-zgodovinske študije; bil je nadalje član Akademije sv« Tomaža.
Mussolini hoče
kontroiiraii kat akcijo
Rim, 23. sept. (Tel. Slov.) S sklepom današnjega ministrskega sveta je bil razveljavljen fl. 218 policijskega zakona, ki je določal, da je pod združbami, ki so trajno podvržene kontroli policije, razumeti politične stranke, skupine in organizacije sploh. Assoziazione cattolica, ki jo vodi Vatikan, se je te določbe policijskega zakona ognila na ta način, da je zastopala stališče, da nima političnega značaja. Z odstranitvijo čl. 218 pa se je sedaj pojm združb razširil in italijanska policija more, če hoče, ne da bi kršila zakon, vršiti kontrolo, katero je doslej vršila po ovinkih, tudi nad katoliškimi združbami in radi katere se je papež pritoževal v svojem zadnjem velikem govoru, vršiti direktno in jih tudi raz-puščati po prefektih. Nadaljnji važni sklepi ministrskega sveta imajo namen, določiti postopek za revizijske obravnave proti izrekom sodišča za varstvo države. Teoretično je bila sicer žt določena možnost revizije, vendar se doslej ni mogla vršiti, ker pravilnik ni bil izdan. Zadnja odločitev o reviziji je pri vojnem ministru.
Kdaj zapusti papež prvič na oliciielen način Vatikan
Rim, 23 sept. (Tel. Slov.) Kakor doznava Vaš dopisnik, je sedaj z gotovostjo računati s tem, da bo papež še pred koncem tekočega leta prvič na oficijelen način zapustil ozemlje svoje države. Dne 21. decembra 1929 bo 50 let, odkar je^paež bral prvo sveto mašo v cerkvi San Carlo al Corso v Rimu. Dotični altar je bil med tem z darovi iz vsega sveta obnovljen z mramornimi in kovinskimi intarzijami. Dne 21. decembra bo papež v zgodnjih jutranjih urah zapustil svoje suvereno ozemlje, da bo pri tem altarju daroval tiho sveto mašo. Ceste, po katerih se bo papež peljal v zaprtem avtomobilu, bodo zaprle italijanske vojaške čete. Pred cerkvijo San Carlo al Corso bodo pozdravile papeža najvišje italijanske oblasti in morda tudi Mussolni sam. Po tej maši, h kateri bodo imeli pristop samo povabljenci, bo šel papež v cerkev sv. Petra, kjer bo z balkona fasade podelil rimskemu ljudstvu svoj blagoslov.
Vatikan pri HHnki ni interveniral
Praga, 23. sept. AA. Praška nuncijatura demantira vesti, ki so jih objavili nekateri listi, češ da je nuncij v Pragi pozval vodjo slovaške narodne stranke Hlinko, naj bi se sestala zaradi političnih pogajanj.
Svetovaclavski teden
Praga, 23. sept. (Tel. Slov.) Svetovaclavski teden se je začel včeraj s sejo narodnega odbora za proslavo tisočletnice. Včeraj si je mnogo tiso-čev ogledalo češke kronske insignije, ki so razstavljene v cerkvi sv. Vida. Samo število šolskih otrok, ki so bili pripeljani v cerkev, se ceni na 15.000.
Kitajski roparji umorili škofa in dva misijonarja
London, 23. sept. (Tel. Slov.) Kakor se poroča iz Hankova, so pretekli teden roparji v neki mali vasi v provinci Hupeh umorili belgijskega škofa Truda Janša in dva francoska meniha. Vdrli so na škofov vrt, kjer so škofa umorili s sulicami Nato so oplenili hišo in umorili imenovana meniha, ko sta ravno brala sveto mašo
Šahovski turnir
v Rogaški Slatini
Rogaška Slatina, 23. sept. (Tel. »Slov.«) Rezultati 5. kola so bili: Maroczy je premagal dr. Geigerja v 37 potezah, Brinckmann Ta-lcacsa v 29 potezah, Canal Jovanoviča v 31 potezah, Flohr Koniga v 35 potezah, Rubinstein Przepiorko v 49 potezah, Pire Singerja v 53 potezah, Grunfeld Honlingerja v 50 potezah. Partija Samisch-Rožič je bila prekinjena po 69 potezah.
Stanje po 5. kolu: Rubinstein 4Flohr
'/. Mnrrvp?v fnnnl OniiTifolH tj Tolraoo
,.. . . .. — j , ——...... ....1111.11., . iiiiiii.ij,
Pire 2%, Konig, Samisch 2, Brinckmann, Gci-ger. llonlinger, Przepiorka 1 'A, Jovauovič, Singer Rožič 0.
\ Anglija išče zrakoplovno bazo v Jugoslaviji
Za skrajšanje poti v Egipet in Indijo
Belgrad, 23. sept. (Tel. »Slov.«) Angleška vlada ozir. angleški kapital polaga veliko važnost na to, da bi angleški aeroplani čim hitreje prispeli v Indijo. Indija ozir. Vzhod sploh ter njegove zveze z Londonom so postale izrazite važnosti ravno v zadnjem času, ko so se pojavili znani dogodki v Palestini in Indiji. Angleška vlada stremi za tem, da bi se pot London-Indija opravila v treh dneh ter je do sedaj vzdrževala zrakoplovni promet preko Basla, Italije itd. Zrakoplovni promet je bil na tej progi kombiniran z ekspresnimi vlaki. Da bi pot v Indijo skrajšala, je angleška vlada ponudila naši vladi, da bi se vršil zrakoplovni promet v Indijo in v Kairo preko na-
šega ozemlja. V ta namen bi angl. vlada rabila letališče v Zagrebu, Belgradu in Skoplju. Iz Zagreba bi se eventueldo prevažala pošta z brzimi vlaki ozir. orient-ekspresom. Iz Belgrada ozir. Carigrada pa bi se nadaljevala zrakoplovna pot v Kairo. Angleži trde, da bi na ta način pot London-Indija z lahkoto skrajšali na tri dni. Ker so letališča v omenjenih naših treh mestih na razpolago, jo skoraj gotovo, da bo naša vlada sprejela angleško ponudbo. Pri tej priliki je poudariti, da se je pri gradnji proge Belgrad-Niš protivnikom te proge odgovorilo, da se bo proga na vsak način rentirala, če bomo le prevažali angleško pošto.
Režiser državljanske vojne v Avstriji
razkrinkan
Dunaj, 23. sept. (Tel. Slov.) Pravi povzročitelj ogrožanja notranjega miru v Avstriji in režiser državljanske vojne je razkrinkan, namreč major Pabst, znan iz Kappovega puča, ki je ubežal na Tirolsko in z denarjem ekstremnih nacionalnih šovinistov nadaljeval v Avstriji svoje rovarjenje, ki je organiziral Heimvvehre, in katerega sedaj neki voditelj Landbunda v »Neue
Freie Presse« imenuje z imenom kot hudega duha v teh, za Avstrijo tako resnih dnevih. Samo s tem, da zvezni kancler Streeru\vitz ne prikriva, da ne bo več sodeloval pri frivolni igri in da bo demisijoniral, so se skoro že v zadnji uri zbrali okoli njega pametni voditelji meščanskih strank, da odbijejo ta podzemeljski napad.
Pred razpustom čekosiov. parlamenta
Nove volitve bo vodila sedanja koalicija
Praga, 23. septembra. AA. Listi poročajo, da bodo v primeru razpusta parlamenta zakoni, ki ne pripuščajo odlaganja, uveljavljeni od strani komiteja, ki obstoja na osnovi čl. 54 češkoslovaške ustave. Splošno prevladuje naziranje, da bo nove volitve vodila sedanja koalicijska vlada, dočim bo proračun za prihodnje leto branila pred novim parlamentom že nova vlada.
Praga, 23. sept. (Tel. »Slov.«) Ministrski predsednik Udržal se je davi zopet vrnil iz
Topolčanov in je dobil od predsednika Ma«a-rjka vsa pooblastila, da lahko eventualno razpusti parlament in razpiše nove volitve. Med tem časom je bilo oficielno končano zasedanje pomladanske parlametarne sezije. Na jutrišnji dan so vse stranke sklicale posvetovanja. Popoldne se sestane odbor osmerice koalicijskih strank ter se bodo bavili z vprašanjem, ali je nadaljnje sodelovanje mogoče ali ne.
Zasedanje Društva narodov
Nesoglasja v tretji komisiji — Henderson zadovoljen z rezultati
X. zasedanja
Ženeva, 23. sept. (Tel. »Slov.«) V tretji komisiji je prišlo danes radi nastopa francoskega delegata Massiglija do zelo ostre razprave, ki je postala radi splošnega razburjenja tako napeta, da se je morala celo seja prekiniti. Bivši belgijski ministrski predsednik Foullet je v svojem poročilu o nadaljnjem postopku glede lord Cecilovega predloga o novem posvetovanju o vojnem materijalu in rezervah ugotovil, da je Cecilov predlog podpisala velika večina delegatov. Massigli je nato zahteval, da se v poročilu dostavi nova popolnitev, s katero naj se ugotovi, da je obnova del pripravljalne komisije nemogoča. Temu se niso uprli samo oni delegati, ki so nastopili za Cecilovo resolucijo, temveč tudi poročevalec Foulet. Seja se je morala prekiniti, pa se je kmalu zopet otvorila. Med tem pa se je v posebnem redakcijskem odboru posrečilo doseči sporazum, po katerem se je Foulle-tovo poročilo skrajšalo. Nato je bilo poročilo odobreno in bo sedaj prišlo pred plenum Društva narodov.
London, 23. sept. (AA.) Angleški minister zun. del Henderson, ki se je sinoči vrnil iz Ženeve v London, je izjavil novinarjem, da je čvrsto prepričan o tem, da bo postalo 10. za-
sedanje Društva narodov v Ženevi temeljni kamen mednarodnih zvez med narodi. Tekom razprave o arbitražnem in razorožitvenem vprašanju je angleška delagacija zastopala svoje stališče z veliko prepričevalnostjo. Mi smo na zasedanju opozorili na gotova stvarna dejstva in na ta način dosegPi priznanje ostalih delegacij, da želimo v vseh glavnih vprašanjih popoln sporazum.
Ženevi, 23. sept. (AA.) Na dopoldanski seji Društva narodov je bilo sprejeto poročilo Motte o osnovanju odbora, ki bo prihodnje leto uvedel ukrepe, potrebne za olajšanje dela Društva narodov. Prihodnja skunščino Društva narodov se bo sestala .10. septembra. Poročevalec Bolelto je sporočil, da je pododbor sprejel predlog o osnovanju komisije 9 članov, ki naj izvede ukrepe za reformo in izpopolnitev tajništva Društva narodov v zvezi z delom mednarodnega sodišča v Haagu. Istotako je bilo sprejeto poročilo lady Hamilton o delu komisije za ruske, armenske, sirske in turške begunce, kakor tudi poročilo Nemca Breit-scheida o delu Društva narodov na ekonomskem polju. Računajo, da bo skupščina Društva narodov končala svoje delo v sredo ali četrtek.
| Nova titvanska vlada
! Kovno, 23. sept. (Tel. »Slov.«) Vladna j kriza v Litvi je bila nocoj rešena na ta način, i da je bil imenovan nov kabinet Tubelisov. Voldemaras ni vstopil v novi kabinet. Vsi novi ministri pripadajo vladni stranki.
Mornariški sporazum med Francijo in Ftaiiio
Pariz, 23. sept. (Tel. »Slov-«) Kakor poroča »Intransigeant«, je v zadnjih dneh med Mussolinijem m Briandoin potom ženevskih delegacij prišlo do sporazuma, glasom katerega je Francija opustila svoj odpor proti mornariški pariteti med Francijo in Italijo, katero je zahteval Mussolini, Italija pa se je za to obvezala, da bo na prihodnji veliki mornariški konferenci petih držav v vseh točkah podpirala francosko stališče proti angleško-ameriški fronti.
Arabce straši
London, 23. sept. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča »Daily Express« iz Jeruzalema, so Arabci, živeči v okolici Hebrona, zelo prestrašeni radi govorice, da se iz jame pri Mah-pelahu, kjer so pokopani očaki Abraham, Izak in Jakob, čujejo po nemirih v Palestini grozeči glasovi, ki vsakogar, ki pride mimo, obtožujejo z besedami: »Kaj ste storili z mojimi otroki!« Po »Palestine Bulletinu« se čujejo te besede samo ponoči. Glasovi se začenjajo z mrmranjem, ki s temo narašča. Govori se, da SO Si abske Ž6IlSn6 Sij šale iz jame glas: »Zakaj ste prelivali kri nedolžnih!« (Odveč je pripomniti, da je senzacija lausira-na iz judovskih političnih krogov.)
Velika nevihta v Italiji
Milan, 23. sept. (Tel. »Slov.«) V okolici južnoitalijanskega mesta Cosenca je bila velika nevihta, ki je povzročila velike poplave. Podrl se je veliki železniški most pri Baragianu na progi Cosenza-Neapel, dočim je postaja popolnoma pod vodo. Poroča se, da se je udri tudi železniški predor pri Balvanu. Neki službeni vlak je padel v naraslo reko Calore, kjer je našlo smrt več železniških uslužbencev.
Zagonetna najdba
Zagreb, 23. sept. (Tel. »Slov.«) Včeraj jc v Kovnici v okraju Ivanci padel na zemljo velik balon s prazno košaro, na katerem je bila francoska zastava in znaki francoskega aero-kluba. V košari so opazili sledove krvi. Misli se, da so potniki pri kakem močnem trku košare ob drevo popadali iz nje, ker se je košare držalo sveže listje.
Dr. Bauer v Trnavi
Slovesen sprejem hrvatske delegacije.
T r n a v a , 21. sept. .
Sprejem hrvatske delegacije, ki je prišla k odkritju spominske plošče zagrebškega kardinala Juraja Haulika, se je izvršil na najsla-vesnejši način. Kakor znano vodi delegacijo sam nadškof dr. Anton Baucr, v zastopstvu ,je tudi mostarski škof Alojzij Mišič.
Delegacijo je prišel pozdravit jugoslovanski poslanik v Pragi, minister dr. Andjelinavič, dalje bivši minister Gažik, poslanci Machaček, Rehak, Livak, deželni predsednik Drobny, jugoslovanski konzul dr. Mičetič, oblastna zastopstva, Orli s prapori, dijaštvo itd. Delegacijo je pozdravil starosta dr. Okanik, kateremu se je zahvalil zastopnik zagrebškega mesta dr. St. Markulin. Zvečer bo slavnostna akademija, na kateri bo hrvatske goste pozdravil voditelj Slovaške ljudske stranke Andrej Hlinka.
*
Juraj Haulik, kateremu so v nedeljo, dne 22. t. m., na njegovem rojstnem domu v Trnavi na Slovaškem odkrili spominsko ploščo, šteje med največje hrvatske škofe. Kakor Strossmayer je tudi on snoval hrvatsko narodno šolstvo, zidal prosvetne domove in ni po svoji mecenski darežljivosti nič zaostajal za djakovskim vladikom. Podpiral je narod v njegovih gospodarskih težavah, podpiral književnost, v političnem življenju pa je bil vedno velik zagovornik in branitelj hrvatskih narodnih pravic.
Vsekakor je zanimivo, da je bila Trnava že pred Haulikom v interesantnih zvezah s hrvatstvom. V Trnavi sta preživela brata Nikolaj in Peter Zrinski od 1. 1634. do 1636. v kolegiju škofa Pazmana, — V Trnavi je bil na omenjenem kolegiju malo pred odhodom obeh bratov za rektorja hrvatski mučenik bi. Marko Križevčanin, ki je s svojim delom in mučeništvom rešil katoličanstvo na Slovaškem. Bil je v Trnavi tudi pokopan.
Ogromen požar v Solunu
Atene, 23 sept. (Tel. Slov.) Preteklo noč je katastrofalen požar uničil skoro cel okraj. Ogenj je uničil okoli 60 trgovskih skladišč. Škoda se ceni na več kot 4 milijone mark.
Senzacionelen vmor
Bukarešt, 23. septe. (TeL »Slov.«) V Ba-natu je bil med Velikim Bečkerekom in vasjo Lohazico umorjen romunski rezervni kapetan Serdici, inliinen prijatelj bivšega romunskega prestolonaslednika Karla, ki je bil tudi poročna priča pri prvi Karlovi poroki z iZiub Lambrinovo. Podrobnosti o umoru še-^niso znane.
Statistika botnic v državi
Belgrad, 23. sept. (Tel. »Slov.«) Ministrstvo socialne politike, oddelek narodn. zdravja, je sestavilo prvo popolno statistiko vseh bolnic v državi, katerih je 199, Med njimi v Sloveniji 26. Od vseh bolnic je 55 državnih, 89 samoupravnih (oblastnih, okrožnih, občinskih) ter 45 privatnih (OUZD, invalidska društva itd.). Od vseh državnih bolnic jih odpade na Srbijo 41, na Hrvatsko in Slavonijo 6, na Bosno in Hercegovino 5, na Slovenijo, Dalmacijo in Črno goro pa po 1. Število bolnic z ozirom na število prebivalstva je zadoslno v Sloveniji, občutno premajhno pa v Srbiji, Bosni in Hercegovini. Točnega pregleda prebivalstva seveda ni mogoče podati, dokler ne vemo, kakšno število postelj je v posameznih bolnicah na razpolago. Šele, ko bo to ugotovljeno, bo mogoče primerjati, kako so posamezni kraji naše države preskrbljeni z bolnicami. V oči pade predvsem dejstvo, da se skoro vse državne bolnice nahajajo večinoma v Srbiji in da so samoupravne zlasti razvito v Vojvodini, Hrvatski in Sloveniji. V Sloveniji je, kakor kaže statistika, največ privatnih bolnic. V najkrajšem času bo izšel celotni pregled vsega zdravstvenega materijala, zdravnikov, bolnic itd. Leta 1925. je sicer izšla statistika o bolnicah v Joksimovičevi knjigi, toda podatki ne odgovarjajo današnjemu stanju ter so nepopolni. Šele sedaj bo izšla statistika bolnic, zdravnikov, bolniških postelj itd. ter se bo končno lahko ugotovilo, koliko potrošijo posamezne bolnice.
Belgrad, 23. sept. (Tel. Slov.) 30. t. m. se v smislu uredbe o organizaciji notranjega ministrstva ukinejo oddelki za Slovenijo, Dalmacijo, Hrvatsko in Slavonijo, inšpektorski oddelek in komisija za notranjo ureditev države. Istega dne se bo osnovalo enotno osrednje vložišče.
Krajevni Šolski odbor v Mavčičah naznanja žalostno vest. da je nenadoma preminul njegov zvesti odbornik, prečastili gospod župnik
Valentin Marčič
Pogreb velezaslužnega gospoda se bo vršil dne 25. septembra 1029 ob 9 zjutraj v Mavčičah.
ODBOR*
Xa
/ t
aj/e novega
Koledar
Torek, 24. septembra: Marija, rešiteljica jetnikov.
Okrevališče „Jelovca" ^ v Kamni gorici
Bolniška blagajna ljubljanskih mestnih nameščencev si je že ob svoji ustanovitvi pred 10 leti nadela nalogo zgraditi tudi dom za od-počitka in okrevanja potrebne člane in clam-ce To se je Bolniški blagajni posrečilo meseca julija tekočega leta, ko je bilo na prodaj jire-cej obsežno in tej svrhi ustrežljivo bivše lo-manovo posestvo v Kamni gorici na Gorenjskem. Posestvo obstoja iz večje enonadstropne stanovanjske hiše z mansardo gospodarskega poslopja, velikega dvorišča in lepega umetno zasajenega parka. V obeh poslopjih se nahaja okrog 30 udobnih zračnih prostorov, kateri so bili v zadnjem času popolnoma prenovljeni z najpotrebnejšim pohištvom.
Otvoritev tega okrevališča, odnosno počitniškega doma se je vršila minulo nedeljo na zelo flovesen način. JC otvoritvi je dospelo precejšnje število ljubljanskih mestnih uslužbencev v spremstvu župana dr Puca ter obe. svetnikov gg. prof. Jarca. dr. Bohinjca, Oreh-ka. Golmajerja in Urbancica Poleg teli so prisostvovali slavnostni otvoritvi bivši prvi načelnik g. dr. Vrančič ter zastopnik mariborskih inestnih uslužbencev g. Brandtner, kakor tudi odlični lokalni faktorji Kamne gorice in Krope.
Ljubljanski mestni nameščenci ter mnogoštevilni gostje so prispeli v zgodovinsko Kam-no gorico deloma s prvim jutranjim vlakom m z avtomobili. Ob vhodu v vas so Kamnogori-čani postavili slavolok.
Pri tem slavoloku je posetnike pričakovalo Prostovoljno gasilno društvo, kakor tudi nekaj uomačinov. Goste je v znešemh besedah pozdravil načelnik g. Bohinc, kateremu je izrekel zahvalo mag. poddirektor v p. g. Lauter. Nato se je formiral sprevod s kamnogonskiim easilci na čelu skozi vas proti novoprirejenemu počitniškemu domu, ki leži. koncem vasi ob vznožju Jelovce in potoka Lipnica. Z vseh poslopij so visele zastave v pozdrav doslim gostom. Kamna gorica se je ta dan odela res v izredno lepo praznično lice kar je napravilo na vse že ob prihodu ugoden utis. Pred domom samim so domačini postavili se drug okusen slavolok. Tudi poslopje okrevališča n prostorno dvorišče, na katerem se je vršila slavnostna otvoritev, je bilo prav lepo okra-
Takoj po 10 dopoldne je mag. svetnik dr. Fux z dvoriščnega balkona pozdravil goste m domačine ter jim predočil to redko slavije, ki ie v zvezi z 10 letnico obstoja Bolniške blagajne. Poudarjal je, da znači ta slavnost 10 let tihega, podrobnega, neopaženega socijalnega dela in pa slavnost vzajemnosti in tovarištva, ki ie danes tako redko. Koncem svojega pozdravnega govora je otvoril okrevališče in prosil župana g. dr. Puca, da prevzame ljub-Ijanska mestna občina protektorat nad tem novim in prvim domom.
Ljubljanski župan dr. Puc je v svojem govoru omenjal, da prevzame mestna občina z veseljem ponudeni protektorat in da bo ta dom z vsemi svojimi močmi tudi podpirala.
Kamnogoriški župnik g. Zorko je nato dom blagoslovil, nakar je ljubljanski kvartet izredno krasno zapel »Mirkovo Jutro«.
S tem je bil oficielni del slavnosti zaključen. Domačini in posetniki so si nato ogledali prostore.
Popoldne se je vršila domača zabava, ki bo pripomogla še do tesnejšega prijateljstva in vezi med kamnogoričani in ljubljanskim mestnim nameščenstvom.
Resnica o boju z nožem v Višnji gori
Višnja gora, 23. sept.
Ni res, da bi bil jaz napadel g. Alojzija Ovna, res pa je, da je on na moje opozorilo, zakaj ponoči ne zvoni, če kolesari, odgovoril sledeče: »Čakaj, hudič, ti bom že pokazal.« Pripominjam, da sem imel v spremstvu svojo ženo z otrokom, štiriletno rejenko, Marico Zupan ter s sinom Stanislavom. Da sem ga opozoril na njegove dolžnosti, sem bil pač primoran, ker ni dosti manjkalo, pa bi bil na ovinku podrl s kolesom ženo, odnosno otroka. Na moje opozorilo in na njegov odgovor je pa štiri metre od mene skočil s kolesa in pograbil meter dolgo poleno s skladnice in nameril po moji glavi. Bil sem toliko prisoten duha, da sem udarec prestregel z rokama, ga prijel za rameni, on pa mene za prsi in oba sva se prevalila pod cesto, odnosno pešpot. Držal sem ga in ga opozoril, da naj lepo vzame kolo in gre mirno domov. Opozoril ga je tudi pasant (ime mi je znano). Toda on se za opozorilo ni zmenil, dasi sem ga izpustil in stopil za svojo družino in hotel oditi. On je pa zopet pograbil za poleno. Med tem so pa prišli še njegovi prijatelji. Oven me je hotel udariti s polenom jaz sem pa skočil predenj in tako za-branil usodni udarec. Od zadaj me je pa v tem tre-notku nekdo izmed Ovnonih prijateljev udaril s polenom po ramenih, da sem pal. Komaj sem se dvignil, sem se zgrudil drugič. Sele tedaj sem segel v žep po nož, da sem se tako v silobranu iznebil neljubih napadalcev in eventuelne katastroie za družino in zame. Z nožem sem hotel samo prostega Izhoda do doma. Koga sem zadel, ne vem natančno, bila je tema, bil sem pa seveda tudi razburjen. Za tem sem se vračal proti domu, v bližini Višnje gore so pa zopet pridirjali za nami kaki štirje fantje, oboroženi s poleni. Do boja ni več prišlo, ker smo se lojalno umaknili. Ker bi prvotni članek o tej zadevi utegnil škoditi moji obrti in ker je tudi oblasl, ki ima itak vso stvar v rokah natančno ugotovila dpintiski stan, prosim, da se to priobči.
Z odličnim spoštovanjem
Ivan Pere, dimnik, mojster, Višnja eora.
Odkrite znamenitosti Poljanske doline ob Kolpi
ZASLUGA DVEH ČEŠKIH TURISTOV.
Stari trg
Ob koncu avgusta sta prišla v Stari trg ob Kolpi dva člana češkoslovaškega turistovskega klu- ■ ba E. A. Soukup in 0. Polašek in se tu ušotorila in si ogledovala okolico. Skupno z dijaki in do- ; mačim gozdarjem sta napravila izlet po gori Graj- J ščici. Tu so izletniki obiskali le nekaj metrov od dobre vozne ceste oddaljeno lahkodostopno jamo z lepimi kapniki, poznano pod domačim imenom
»Jama v Grajščici«,
v kateri so se prekopali skozi ožje prostore in odkrili dva nova velika prostora, s prav krasnimi kapniki. Po obisku jame so šli po zapuščenem kraju »Parga« na vrh gore »Kožice« 928 m nad morjem, odkoder se jim je odprl prekrasen razgled na dolino Kolpe in na velik del južne Slovenije ter severne Hrvatske. Z dobrim daljnogledom, s katerim so bili opremljeni, so videli na zahodu Kočevje na vzhodu pa Zagreb. Na vrhu gore »Kožice« so strme skale in stene, pravi užitek za planince. Prav težko bi bilo še tako dobremu slikarju posneti verno sliko te krasote.
Jama v gori Grajščici je zainteresirala oba ČSL turista za kapniške jame, katerih se nahaja več v tukajšnji okolici. Eden od njiju g. Polašek se je spustil v jamo
»Nad trškimi slajami«,
ki je 32 m navpično globoka. Vanjo se je spustil po vrveh za povezanje senenih voz. Prišedši na dno, je našel velik prostor, katerega ni mogel s svojo žepno električno svetiljko osvetliti do kraja. V tej )«aii jo našel tri rove, enega približno na vzhod, drugega na sever in tretjega na zahod. Po prvem je šel vodoravno in se prekopal circa 800 m daleč. V tem rovu je našel mnogo lepih kapnikov. Zanimivo je, da se nahajajo tu kapniki samo od sten in stropa navzdol, ne pa tudi od tal navzgor, torej samo stalaktiti, stalagmitov pa ni. Radi tesnih prehodov ni mogel več napredovati v tej smeri, zaradi tega se je vrnil k vhodu jame in od tu se napotil v drugi rov vodoravno proti severu.
V	tem rovu je bolje napredoval radi večjih dimenzij in prehodil v to smer do 3 km. Prekopal se je skozi tri tesna okna v tri velike jamske prostore polne kapniških krasot. V enem teh prostorov je našel
človeške kosti in lobanjo,
na kateri se je že začel delati kapnik. Ni izključeno, da bi to mogla biti lobanja pračloveka. Potem, ko si je ogledal te kosti in jih pustil v prostoru, katerega jako težko najde človeško oko, je nadaljeval svojo pot v tej smeri in prišel končno do rova, ki vodi navpično navzgor gotovo čez 100 m visoko.
V	tem prostoru se nahaja bistra voda, po kateri je nekaj časa brodil, dokler ni prišel do glo-bočine, katere ni mogel prekoračiti, zato se je vrnil zopet k vhodu v jamo. O tej vodi se ne more trditi, da ne bi bila prehodna t. j. da se včasih prikažo in zopet izgine, svet v tej bližini o tem priča. Od vhoda v jamo je hotel preiskati še tretji rov. In v resnici je našel tu še štiri jamske prostore, katerih zadnji se spušča navpično v globočino; ker ni imel vrvi, ga ni mogel preiskati. Vprašanje časa je, da se ta jama natančneje preišče in se v nji odkrijejo še druge zanimivosti.
Ta jama ima tudi svoje lastne prebivalce: večinoma divje mačke, kune in lisice, ki so se obiskovalcu g. Polašku za hip prikazale in se zopet poskrile. To je bilo prvič, kar je živ človek prišel v ta podzemni prostor in odkril to prirodno zanimivost. Prvi obisk g. Polaška v tej jami je trajal 18 ur, skupna dolgost vseh treh rovov, ki jih je odkril, znaša približno 4 km. Po ustnem izročilu najstarejših ljudi je bila ta jama nekoliko poznana roparjem, ki so vanjo metali svoje žrtve.
Po tem uspehu razveseljena, sta se čez nekaj dni odločila naša dva ČSL turista, da preiščeta najglobokejši prepad našega kraja, poznanega pod domačim imenom
»Veliki Zjud«,
o katerem so ljudje do sedaj sodili, da nima dna. Poskušali so že člani ljubljanskega jamskega društva priti vanj, pa po 60 m spuščanja navpično v globočino jim je zmanjkalo vrvine lestve, zato jim preiskovanje ni uspelo.
Naša dva CSL turista sta zbrala po Starem trgu in vasi Predgrad kmetske vrvi za povezanje sena, jih povezala v eno celoto v dve do tri gube ter s pomočjo še enega predgrajskih fantov spustila turista g. Polaška v prepad. Ta se je spuščal po vrvi počasi 120 m navpično v globočino, pa mu je še zmanjkalo vrvi. Ko je s svojo žepno električno svetiljko razsvetlil prostor, do katerega je prišel, je opazil pod seboj v globočini circa 4 m globoko led, skočil je doli, se na ledu ujel in si vanj izsekal s svojo sekirico stopnico, da ne bi zdrknil navzdol v globočino; potem si je z njo vsekal v led še več stopnic ter se spustil še circa 40 m navzdol. Pri tem poslu je čutil hladno strujo zraka, ki ledeni ves jamski prostor. Ko je prispel na konec ledu, je opazil, da ta led ni nič drugega kakor zledeneli sneg in voda na velikanskem kupu drv. Tu so nekdaj nad pre-I>adom sekali ogromen les. Ker je bil kraj za voz nedostopen, so debla navezali na verige in jih z živino vlekli na prikladnejpi kraj. Na sumljivih točkah so postavili po dva moža, ki sta pazila na to nevarno vožnjo. Če se je pokazala nevarnost, da ogromno deblo potegne za seboj tudi živino, sta ta dva moža s pripravljenim orodjem odbila verige in tako je deblo samo zdrknilo v prepad. Na ta način je mogel nastati omenjeni kup drv. Od tega kupa je šel g. Polašek v severno zahodni smeri in prišel v votlino, dolgo c. 70 m, kateri pa ni mogel višino osvetliti s svojo žepno svetilko. V lej votlini ie brez števila krasnih kapnikov, mnogi izmed njih segajo od vrha do tal. Ti kapniki so čisti, belkasti, deloma rdečkasto-mesnatc barve; imajo lepe zvoke, vsak kapnik ima svoj ton, da hi se dalo na njo prijetno igrati. V bližini je lakih kapnikov več
skupaj, da sličijo piščalim na orglah. Tu je našel razen orgel še druge posnetke narave, kakor le- 1 stence, otroške punčke, spomenike na pokopališki in drugo. Sploh pa se ne da popisati, kakšne krasote skriva v sebi prepad »Veliki Zjud«, le tisti, ki notri pride, more občudovati to divno krasoto.
»Veliki Zjud« ima skupno c. 2 km dolgosti vseh rovov, horizontalno pod zemljo, kar jih je prehodil g. Polašek v 7 urah, pa še ni vseh prehodil zaradi pomanjkanja razsvetljave. Pred nekaj leti postalo žrtev tega prepada mlado dekle z vozom drv in parom volov. Ko se je namreč peljala na vozu drv po gorski poti mimo prepada, je volom spodletelo in vse je zdrknilo v prepad in za vedno izginilo, čez nekaj časa po tem dogodku so našli pri izviru potoka Dol, pritoka Kolpe, dele ženske obleke, las in volovski jarem. Po tem se upravičeno sklepa, da mora biti neka zveza med potokom Dolom in prepadom »Veliki Zjud«, ki je geografsko 400 m više nad imenovanim potokom in je od njega oddaljen približno 5 lun zračne črte.
Želimo, da bi bil obisk obeh čeških turistov povod še drugim številnim obiskom, in njihova odkritja še številnejšim novim odkritjem! Ob enem opozarjamo kroge, ki se za tc interesirajo, na navedena dejstva.
500 različnih strojev — 114 pregledov
Proizvajanju svetovno znanih britvic Gillette služi 500 različnih strojev — nekateri med njimi delujejo V,oo mm natančno. In h od 9 pri izdelo vanju Gillette zaposlenih delavcev so
določeni za
nadziranje rezil. S takimi obratnimi sredstvi in metodami si je Gillette pridobila — svoj univerzalni sloves.
Sadna razstava
v Boštanju ob Savi
Boštanj ob Savi, 22. septembra.
Od 22.-24. septembra se vrši v Boštanju sadna razstava. V Boštanju je taka razstava prvič. Otvoritvi razstave sta prisostvovala g. inž. Skubic kot zastopnik komisarja obl. samouprave in g. Levstik iz Celja kot zastopnik SVD. Razstavo je otvoril predsednik SVD. boštanjski župan g. Dermelj, ki se je zahvalil vsem, ki so gmotno pripomogli k prireditvi sadne razstave, predvsem g. komisarju ljublj. obl. samouprave ter pozdravil zastopnika komisarja in zastopnika SVD. Za pozdrave sta se zahvalila imenovana zastopnika. Ob priliki otvoritve je igrala na trgu (godba gasilskega društva.
Razstava je prav lepo urejena. Razstavilo je 66 sadjarjev prav krasno sadje. Voščenka in kaiiad-ka prevladujeta tako po količini kot kvaliteti nad vsem drugim sadjem. Posebnost te razstave je bil nazoren lokalni sadni izbor na posebni mizi. Gotovo bo dobro vplival na sadjarje. Par podjetnejših sadjarjev pa je razstavilo sadje že tudi v normalnih in kabinetnih zabojih. Boštanj goji jablane in jabolka so zato tudi v prvi vrsti dala značaj razstavi.
Na razstavi je predaval tudi po prvi maši inž. Skubic o naukih, ki jih odnesemo lahko s te razsta- j ve, zlasti še v pogledu sort in sadne trgovine. Po 1 drugi maši pa je predaval g. Levstik o dobrih in slabih lastnostih lokalnega jabolčnega sadnega izbora (voščenka, kanadka, Boskoop, Baumanova re-neta, mošanckar, bobovec) ter priporočal, da se za trgovino tega izbora — razen bobovca — čimbolj oprimejo.	j
Razstavljalcem je bilo podeljenih tudi več na- | grad v obliki knjig, orodja in najboljšim tudi di- | ploma.	i
Vso nedeljo je bilo na razstavi živahno vrvenje in zanimanje za sadje, zlasti soke.
(jkttette
Nedelja — dan nesreč
Ljubljana, 23. sept. i
Zadnja nedelja je bila resnično dan nesreč. V j Ljubljani se jih je pripetilo mnogo, pa tudi v oko- 1 lici. V nedeljo že ob 7 zjutraj je zavozil na Miklo- ! šičevi cesti v osebni avto neki motocikel. Poškodo- j vano je bilo le motorno kolo, druge večje nezgode ni bilo, razen, da se je nabralo na kraju nesreče vse polno ljudi.
Ob 7 zvečer se je pripetila pred vojaško bol- ; nico težka nesreča. Težek potniški avtobus je po- j vozil pravilno po desni strani vozečega 62-letnega Mafijo Urbanca, pleskarskega mojstra v Mostah 51. Urbane je dobil težke poškodbe na glavi, v križu in na levi nogi. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnico, proti šoferju avtobusa pa je uvedena preiskava.
V nedeljo popoldne je bil v Štepanji vasi težko ranjen 54-Ielni pleskarski pomočnik Jakob Krišto-felc, stanujoč v Štepanji vasi 72. Ljubosumna soseda ga je zabodla z dolgim zidarskim žebljem v prsa. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico, bojevito sosedo pa je prijela policija.
Otvoritve novega okrevališča mestnih uslužbencev v Kamni Gorici se je v nedeljo udeležil tudi policijski nadzornik v p. Jakob Kmet iz Ljubljane. Pri vožnji s kolesom nazaj v Ljubljano, mu je na popolnoma ravni cesti pred Radovljico prišlo slabo. Padel je s kolesa in obležal nezavesten s težkimi notranjim poškodbami. Neki avto ga je prepeljal v Radovljico, od tam pa je moral z vlakom v ljubljansko bolnico.
Ob pol osmih zvečer sta v nedeljo na Viču na Tržaški cesti trčila dva avtomobila. Dve ženski sta pri karambolu dobili manjše poškodbe, ki sta si jih takoj sprali pri bližnji hiši ter nato nadaljevali pot.
Tudi v ponedelj^ zjutraj se jc pripetilo nekaj pomembnejših nesreč. Ob 4 zj. se je na Celovški cesti v Zgornji Šiški razbil osebni avto, v katerem so sedeli trije, od izleta na Gorenjskem se vračajoči gospodje. Težje ranjen je bil samo eden, ki so ga prepeljali v Leonišče, pa tudi ta bo najbrže kmalu okreval. Avlo pa menda ne bo nikoli več dober.
Smrtna kolesarska nesreča se je pripetila blizu Kamnika. Kmalu po polnoči sta trčila dve kolesarja, od katerih je eden, kmetski fant Alojzij Jagodic, doma iz Most, obležal s težkimi poškodbami in nezavesten. Neki kmetski voz ga je prepeljal v ljubljansko bolnico, kjer pa je kmalu za tem umrl.
Čebele usmrtile konja
Vavta vas, 22. septembra.
Posestnik P. iz Dol. Straže je vozil te dni drva za šolo v Prečni. Ker smo imeli krasne gorke dneve, so bili seveda konji potni. Ko je mož zapeljal drva na šolsko dvorišče, so se razdražene čebele šolskega upravitelja, ki ne morejo trpeii potnega smradu, zaprašile v konje in enega tako opiknlo, da ga je moral konjač pobiti Tudi upravitelja sa-me«n so močno opikalc.
Kaj je najtežje?
Odgovori
7.	Siromaku priti do pravica
8.	Starim razumeti mladino
9.	Molčati in govoriti v pravem času 10. Nositi breme lastnih slabosti
12.	Izpreobrniti pijanca
13.	Priti do denarja Slavonske banke
14.	Ustanovitev Združenih držav Evrope
15.	Prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo
16.	Da bi list zadovoljil vse svoje bravce
Požari
V Blatili Brezovici pri Vrhniki je v nedeljo zgodaj zjutraj izbruhnil požar. Gorela je »Matuži-nova« hiša. Domači blatniški gasilci so z novo motorno brizgalno omejili požar, čeprav hiše niso mogli več rešiti. Skoda je velika, zlasti ker je Matu-žin reven kmet. Zgorela mu je tudi vsa krma.
Dva ognja sta bila ta teden v ribniški dolini. Prvič je vzplapolalo nebo v rdečem siju v ponedeljek, dne 16. t. in., ko je gorelo v Zapotoku, kjer je pogorel skedenj, zažgan po neprevidnosti, drugič je pa vzbudil razburljivi klic »Ogenj! Gori!« Ribni-čane iz sladkega sna, ko je pogorela lesena baraka na Brezju poleg poslopja g. Jerasa.
Dne 17. t. m. ponoči je izbruhnil požar pri posestniku Janez Gričar v Zalogu, občina šmar-jela. Uničil mu je pod, hlev, ves živež in krmo. Požarna bramba iz Smarjete in Skocijana jc oceni lo-kalizirala. Bil je lc malo zavarovan.
Osebne uesli
ic Komisar oblastne samouprave oblasti ljubljanske g. dr. Marko Natlačen jc odpotoval sinoči j)o službenih opravilih v Belgrad. Zato odpade ta teden sprejemanje strank.
ie Poroka v Marenbergu. Tukaj sta sc [>o-ročila v pondeljek g. Franc Muri, posestnik na Jezerskem in gdč. Miroslava Štangl, oba iz vernih in narodnih družin ua bivšem Koroškem. Iskreno častitamo!
Iz vojaške službe. Izpit so napravili /«' čin aktivnega pehotnega podporočnika naredniki Ivan Markovič, Alojz Kukman, Franjo Rupnik, Dušan Stefanovič, Matija Močivnik, Emanuel Borčič, Vitomir Popovič, Valentin Koropec in Josip Ileršič; za čin aktivnega topniškega podporočnika narednik Josip Škraber; za aktivnega zrakoplovnega jiodporočnika rezervni zrakoplovni jx>dporočnik Rudolf Horvat in narednik Avgust Nežmali; z.n čin rez. admin. jkkIporočnika topniško-tehnične stroke narednik-dijak Franc Podbrežnik; za čin rez. admin. podporočnika inženjersko-tehnične stroke kaplar- dijak Dušan Vitas; za čin rez. sanitetnega poročnika kaplar-dijak dr. Zlatko Vit-Kovič in redov-dijak dr. Ilonrik Solgur; za čin rez. veterinarskega poročnika kaplar-dijak Štefan škvorc in za čin akt. inženjorskega jkkI-jwročnika narednik Alojz šegan in Josip Gomzi.
ic V vojno akademijo »o sprejeli. V nižjo vojno akademijo so med drugimi sprejeti tudi tile kandidatje iz Slovenije: Peter Bartol, Vu-koslav Butina, Zvonimir Butina, Zdravko Vcr-bič, Valentin Vertie, Dinko Večerinn, Zvonimir Gmajncr, Ivan Dominko, Anton Dragonja, Ferdinand Drofenik, Krncst Žlcbnik, Ervin Žnidarič, Josip Kikclj, Viktor Koželj, Ivan Koren, Danilo Kristan. Josip Lesjak, Josip Lipo-vec, Jožef Pevec, Vladimir Obad, Valerij Ma-rušič, Alojzij Pclko, Josip Pendc, Anton Petre Ivan Potočnjak, Vuk Rupnik, Vladimir Simon-čič, Radivoj Vladimir Frankol, Andrej lloinji Gabrijel Hočevar in Zorislav sonc.
Šolske vesti
ir Gcometrska srednja šola. Po razpisu ministrstva trgovine in industrije so t. oktobra na tehniški srednji šoli v Ljubljani otvori goo-metrski odsek, ako se za vpis prijavi dovoljno število učencev. Sprejmejo se učenci, ki so dovršili šest razredov gimnazije ali realko ali dva letnika tehniške srednje šolo. šola traja dve leti in dobijo absolventi takoj državno službo geoinctrsko. stroko. Siromašni učenci s prav dobrim in odličnim šolskim uspehom lahko dobijo štipendijo mesečno 400 do 500 Din. Prijave (osebno ali tudi samo pismeno) sprejem« direktor toliniško srednjo šol o v Ljubljani najdalje do 29. septembra. S prijavo so mora predložiti zadnjo šolsko izpričevalo. _
it Hospitantke na Ženski obrtni šoli. Vpisovanje na oddelkih za šivanje porila, izdolo-
Tu S
gre mož j
katerega muči ka- • šel;. Zakaj pa tudi i
ne vzame
Kresival~a?i
1 Priznani in okusni Bayer ■ ■ J jev proizvod.	i
IgBanuunaHffsiBiaiMlJ
vanje criilek iu za vezenje se vrši od torku, dne 24. do sobote, dne 28. septembra v šolski h odmorih ob pol II. in ob 16 v damski sobi Ženske obrtne šole na Tehniški srednji šoli v Ljubljani.
Druge ves Ii
it f Župnik Frane Sušnik. V nedeljo, 22. septembru, opoldne jc umrl na Selili pri Kamniku /.a srčno kapjo ondotni župnik Franc Sušnik. Rajni je bil rojen Veliki Kostrev-uici, župnija Šmartno pri Litiji, dne t. oktobra 1889 in bil v tnašnika posvečen dne b. julija 1914. Služboval jc kot kaplan štiri leta v Kočevju, eno leto v Št. Rupertu in skoro deset let v Moravčah. Letos koncem aprila je bil umeščen kot župnik nu župnijo Sela pri Kamniku. Naj v miru počival — Pogreb je danes dopoldne na Selili pri Kamniku.
it t Župnik Valentin Mureič. Včeraj dopoldne je nenadoma umrl v Mavčičah pri Kranju ondotni župnik Valentin M a r č i č. Ra jni je bil rojen na Bohinjski Bistrici dne 14. februarja 1868 in bil v mašnika posvečen dne 9. julija 1893. Eno leto je bil semeniški duhovnik, nato štiri leta kaplan v Polhovem gradcu in tri leta in pol kaplan v Semiču. L. 1902. je prišel kot župnik na Slap pri Vipavi, kjer je bil blizu sedem let, to je do leta 1909., ko je bil umeščen za župnika v Železnikih. Tu je župnikoval deset let in pol. L. 19tO. je dobil župnijo Mavčiče, kjer je bil torej nad deset let. — Pokojni je bil bolj tihega značaja, a v družbi vesel, družaben človek. Bil je tudi muzikalično nn-obražen iu znan kot pesnik. Prekrasno besedilo božične pesmi »Le spi... (skomponiral Stanko Premrl) je njegovo. — Naj počiva v miru! — Pogreb bo v Mavčičah v sredo 25. septembra dopoldne ob 10.
it Prestolonaslednik Peter — smučar! Njeno Veličanstvo kraljica Marija je odobrila, da dobi noš prestolonaslednik Peter smuči in smučarsko opremo za izvajanje smučarskega športa v zimi. Jugoslovanska zimskosportna zveza je pripravila potrebno opremo, katero je po svojem predsedstvu v nedeljo izročila na dvoru. Smučarska oprema je bila izdelana vsa od naših podjetij ter so dobavili: smučarski dres tvrdka Henrik Piller, Kodeljevo, čepico
it Pri boleznih na ledvicah, v mehurju in debelem črevesu polajšuje »Franz - Josei«-
gi enčica v najkrajšem času tudi večje težkoče pri odvajanju. Spričevala bolnišnic potrjujejo, da je »Franz-Josei«-voda vsled svojega olaj-šujočega učinkovanja brez bolečin prav posebno primerna za neprestano porabo pri mladih in starih. »Franz-Josel«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in spscerijskih trgovinah.
Modni damski
parilki salon
Jovanke Potočnik, Ljubljana, Stari trg 19,
izprašana v inozemstvu, izdeluje vso najelegant-nejšo damsko garderobo točno po vseh poljubnih modelih. — Reklamno konkurenčne cene.
Filip Bizjak, šelenburgova ulica, smučarske čevlje Zalokar, Gosposvetsku cesta, kompletne smuči tvrdka J. Goreč nast. d. z o. z., uunnj-ska cesta. Gojenje smučarskega športa bo napravilo gotovo veliko veselje mlademu prestolonasledniku.
it Nesreča pri delu. Iz Vuvte vasi: Lesni trgovci v Straži imajo sedaj obilo posla z drvmi zu kurjavo, ker smo tik pred zimo. Te dneve so delavci pridno žagali metrska polena na motorni žagi. Delavec Jože B. iz Vavte vasi je hotel nekaj popraviti pri žagi, pa ga je gonilni jermen zgrabil in vrgel s tako silo, da je dobil večjo rano na glavi in da se mu je roku v rami izpahnila v zapestju pa zlomila. Fanta so takoj z avtomobilom odpeljali v kandijsko bolnico.
it Ameriški Slovenec — kandidat za šam-pijono težke kategorije. Velike uspehe v roko-borbi težke kategorije dosega v Ameriki naš rojak Frankil Sirns (Franc Simc), ki je dosedaj premagal vse svoje nasprotnike. Sedaj se je boril s slavnim rokoborcem Johnniem Riskoni. Ameriški slovenski listi izražajo upanje, da bo Sims Riska »pošteno našeleinastii«, kakor je potrebno. Od zmage nad Riskom Siuisu ne bo daleč do borbe za svetovno prvenstvo v rokoborbi.
-fc Tudi ameriški Slovenci se zanimajo za šport. Da ameriški Slovenci ne zaostajajo v svojem navdušenju za šport za ostalimi Američani. je razumljivo, nns Slovence v domovini pa v tem navdušenju še daleč prekašajo. Tako se je v začetku tega meseca vršila v Jolietu tekma z basebulloni ined clevelandskimi in jolietskimi Slovenci. Šlo je za prvenstvo pri K. S. K. Jednoti. Igrali so dve tekmi in v obeli so zmagali clevelnndski Slovenci. Tekmam je prisostvovalo nič manj kot 6000 naših ameriških rojakov. Pred to številko se lahko skrijejo vse ljubljansko nogometne tekme.
it Medved požrl v Kanadi slovenskega otroku. V slovensko naselbino v Winir>eg v Manitobi, v Kanadi, se je priklatil velik črn medved iz gozda. Pobegnil je pred požarom v gozdu. Medved je odnesel triletnega otroku Dorothy Goriškovo, hčerko slovenskih starišev, jo raztrgal in požrl. Oče in mati ugrabljenega otroka sta delala na polju, ko se je priklatila v hišo zver. Dva otroka sta zbežala pred njo, mala Dorothv pa" ni mogla ter jo je zver pograbila in odnesla. Ko so se stariši vrnili domov. so dobili nedaleč od hiše nekaj ostankov trupla svoje hčerke.
-ArSmrtna kosa ined ameriškimi rojaki. V Enclid, Ohio, je umrla Marija Kolje, rojena Mocler, doma iz Prcvulj na Koroškem. Stara
je bila 60 let. V domovini zapušča sestro in brata, v Ameriki pa dva sina. V Ameriki je bila devet let. — V Clevelandu je umrl Jakob Jerina, star 41 let, doma iz Preserja. V Ameriko je prišel prod 16 leti. Doma zapušča dva brata in sestro, v Ameriki pa eno sestro in tri brate. — V Clevelandu je umrl Josip Turk, star 33 let, doma iz Smrečja v župniji Gerovo. V Ameriki je bivol 18 let. Zapušča v Ameriki soprogo, dva otroka in brata, — V Clevelandu je umrl Mihael Žnidaršič, doma iz vasi Velike Liplje v farl Hinje. Star je bil 64 let, v Ameriki je bil 40 let. Tam zapušča ženo in tri sine, v domovini pa hratn. — V Clevelandu je umrl Anton Leskovec, star 30 let, doma iz Vrha pri Žireh. V Ameriko je prišel 1. 1912. Tam zapušča ženo, stariše, brata in sestro. — Smrtno se je ponesrečil v Clevelandu 52 letni Janez Zaje. Padel je po stopnicah, se težko ranil in kmalu nato umri. — V Calumetu, Michigan, je umrla ena najstarejših ameriških Slovenk, 91 letna Katarina Žalec. Doma je. bila iz Damlja pri Vinici. V Ameriko je prišla pred 15 leti k svojemu sinu Pavlu. V Ameriki zapušča poleg sina še hčer in brata ter veliko število vnukov in pravnukov.
it V Službenih novinah od 21. septembra t. 1. je objavljen »Zakon o pospeševanju kmetijstva« in »Pravilnik o postavljanju vidnih mejnikov na posestvih in objektih v smislu določb čl. (0 zakona o zemljiškem katastru.
it Ljudska knjižnica 32. zv. »Na Sinaj«, potopis, spisal dr. Matija Slavič in »Zagorski zvonovi«, nemško spisal Reinmichl, poslovenila Vera Pirčeva. Založila in izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vez. 42 Din, broš. 30 Din. — »Na Sinaj« je silno zanimiv potopis univ. prof. dr. M. Slaviča, ki ie prepotoval spodnji, srednji in gornji Egipet, Palestino in Sirijo v spremstvu 13 so-potovalcev. Le na Sinaj, božjo goro Horeb je sledil sam Mojzesovemu delovanju. Nihče se mu ni hotel in mogel pridružiti. Sam je zasedel kamelo in odpotoval v spremstvu treh vodnikov Arabcev v Si-najske puščave. Ta velevažni potopis je opremljen z mnogimi slikami iz ondotnih svetopisemskih krajev in prizorov. — Reinmichlovi »Zagorski zvonovi« so istotako zanimiva povest. Avtor je eden naj-priljubljenejših nemških poljudnih pisateljev in imamo tudi Slovenci že več prevodov njegovih zanimivih povesti n. pr. Črna žena, Skrivnost najdenke itd. Vse te so se med nami tako priljubile, da so večinoma vse razprodane. Tudi »Zagorski zvonovi« je tako zanimiva povest, da jo ne moreš odložiti.
it Konzorcij zdravstvene revije »Zdravje« obvešča nadaljnje interesente za brezplačno dobavo starih letnikov imenovanega lista, da je zaloga vpričo številnih prijav že pošla.
L\ubl\ana
© Z avtobusi po ljubljanski okolici. Z avtobusi potovati okrog, je vse drugače kot z železnico. Pri železnici se ti ne more na primer pripetiti, da ti vlak odpelje pred nosom in pred določenim časom, pri avtobusih prav lahko, če je avtobus pet minut pred 2 prenapolnjen, --ti odpelje. Ti pa se jeziš in ne ves zakaj, ali za to, ker je avtobus prenapolnjen ali pa za to, ker je prehitro vozil. Še bolj pa se jeziš, če ti je treba ob delavnikih, (ob nedeljah se to ne pripeti) čakati, du se nabere vsaj deset potnikov, da ti odpelje avtobus. Dalje te malo razburi, ko čitaš na ceniku, da stane vožnja od Ljubljane do Sv. Jakoba ob Savi 5 Diil, sprevodnik pa ti računa 6 Din. No to jezo lahko potolažiš, saj ni ravno preveč drago za to dolgo vožnjo, samo — napisi noj bodo v redu! Nasprotno te prav prijetno preseneti, ko skočiš pred Fipovcern na Adamičev avtobus ;n pripraviš, navajen na cene splošne maloželez-niške družbe, 5 Din zu vožnjo do ležice, pa ti prijazna kondukterku vrne 1.50 Din. Toliko prihraniš, če vstopiš mesto pred pošto na mestni avtobus, pred Figovceiu na privatni. Razlike glede komforta ni nobeno. Gneča tu In tam! Seveda je med avtobusom in avtobusom razlika. Nekateri tresejo in rukajo na gorenjskih cestah, zdi se ti skoro, vsak čas boš dobil morsko bolezen, drugi pa drče mirno, prav nič ne čutiš cestnih kotanj in klancev pod nogami. Mestnim avtobusom se da marsikaj očitati, v tem oziru pa vsa čast! Čast tudi onim privatnim avtobusnim podjetnikom, ki vedo, da je vožnja v tresočem vozu za mnoge peklenska muka in so preskrbeli za udobno vozila. Oreh. ki ga pa vsa avtobusna podjetja, z mestnimi vred, grizejo, je še vedno vozni red. Čitaš pfed pošto, kdaj vozijo mostni avtobusi: ob tricetr na 2 odvozi. Računaš s tem, prideš ob tričetrt na 2,
pa nikjer nobenega avtobusa. Slučajno je nekdo »višji« od avtobusnih nadzornikov tu in ta ti pove: Nedeljski promet je, avtobus je odpeljal ob pol dveh, naslednji bo odpeljal ob dveh. Že prav, toda ta vozili red velja tudi za nedeljo! Na Ježici čukaš na avtobus. 40 minut ni nobenega, naenkrat pa ti jih pridrvi drug za drugim kar pet: Adamičev, Hojakov in nazadnje še trije »uradni«, to je mestni «vtobusi. Privatni avtobusi vozijo na daljše razdal je in tem se ne da mnogo očitati, ali pri mestnih avtobusih bi želeli le malo boliše organizacije prometa — Gasilci iz Sv. Jakobu so za svojo stvar res vneti možje, še preveč vneti. Samo to bi jih za prihodnjič prosili: nove briz-galne naj poskušajo in gasilske vaje naj delajo prihodnjič nn kakem travniku, bo ravno tako dobro. Nikoli več pa ne na inostičku preko jarka in nu cesti, ta,ko, da se mora šofer Peč-nikarjevega avtobusa z njimi pogajati, predno more avtobus naprej. Potniki v avtobusu pa zgražati! Gasilstvo jo lepa stvar, samo prometna ovira naj ne bo. če ni nujne potrebe! — Vse kar smo zapisali., smo zupisali v želji, du se izloči vse. kar je slabega v avtobusnem prometu. Brez hudobnega namena!
0 Ljudje brez srca. Prejeli smo: Na kraju, ki je bil doslej tudi človeškim propnlicam svet, na pokopališču pri Sv. Križu, je opažati zadnji čas žalostne pojave: zlobno pohojene cvetlične gredice, potrgano cvetje, z barvustinii
Origrfnal
tUTZ peži
Peči MONOLIT in EKONOMA
Velika zaloga! .
Ing. Ouaelf, LJubljana VII
Telefon >252 (ernejeva c.3 Telefon 3252
svinčniki pomazan spomenik, namenoma pokvarjene, prenelene in popolnoma odnešene klopi iz grobov. Ali re« ni mogoče tej ali takim »hijenam« priti na sled P!
0 Mestna hranilnica ljubljanska praznuje dne 1. oktobra t 1. štirideaetletnioo svojega obstoja.
O Velik vlom na Dunajski cesti. Zelo neprijetno je bila presenečena včeraj zjutraj lastnica vinotoča na Dunajski cesti št. 89 gospa Marija Kovačič, ko je stopila v svoj vino-toč. Spoznala je, da je imela ponoči vlomilski obisk. Vlomilci so vdrli v kuhinjo s ponarejenimi ključi, pobrali iz predala okrog 1200 Din denarja, odnesli skoro vsa živila, med njimi samo okrog 40 parov klobas, nekaj obleke in spili dva litra vina. Kovačičeva trpi okrog 3000 dinarjev škode. Za vlomilci zaenkrat še ni sledi.
0 Ogenj v Delniški tiskarni. V opoldanskih urah je včeraj nastal v poslopju Delniške tiskarne manjši ogenj. Dimnikar je izžigal saje, od vročine pa se je vnel strop v stanovanju g. Bamberga. Poklicani so bili mestni gasilci, ki so prihiteli s trenskim vozom. Zadušili so ogenj in odstranili nad gorečim stropom nekaj parketnih deščic, škoda ni znatna.
© Merkurjevi večerni poučni tečaji ter plesna šola. Trgovsko društvo Merkur bo otvorilo ob zadostnem odzivu s 1. oktobrom t. I. večerne tečaje v šoli na Grabnu za srbohrvaščino, nemščino, italijanščino, knjigovodstvo ter slovensko in nemško stenografijo. Tečaja za nemščino in italijanščino s« bodeta letos zopet vodila v dveh oddelkih: a) za začetnike in b) kot višji nadaljevalni tečaj. Člani plačajo malenkostno učnino, dočim morajo nečlani, ako se prijavijo, postati člani. Prijave dnevno v društveni pisarni Gradišče 17-1, med 10—12 dopoldne m 3—5 popoldne. V sobotah popoldne se ne ura-duje. Hkrati si usojamo naše članstvo ter prijatelje društva z njihovimi rodbinami najvljudneje vabiti, da se udeleže plesne šole, Id jo priredi društvo, pod vodstvom priznanega prvovrstnega plesnega učitelja, vsak torek pričenši dne 1. oktobra t. 1. ob 8 zvečer v krasni dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Vstopnina Din 10 za osebo in večer. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. — Odbor.
O Kino Ljubljanski dvor predvaja veseloigro Velemestna mladina (llarry Lietdke).

T. K.:
Otroci
Toplo pomladno solnce jc izvabilo pol mesta na izprehajališča in igrišča v mestnem parku in drugje.
Sprehajale so se po belih stezicah mlade matere in vozile lične vozičke pred sabo, na njihovem obličju pa je sijala tiha sreča in radost.
Tam pa vodijo varuške mlado deco na solnce in v naravo. Na otroških igriščih se ustavljajo, tam so veliki kupi peska, tam se malčki najraje igrajo in zidajo z malim orodjem, ki so ga dobili za velikonočne pirhe, vse mogoče stavbe in palače.
Tja je prišel tudi mali Vanček v spremstvu svoje mame in ata. Lično orodje je nosil v majhni košarici, in ko je zagledal nedaleč kup lepega belega peska, s kakršnim imajo doma posipane stezice po vrtu, je kar zletel tja in se že spravljal k delu.
Bilo je že na onem igrišču mnogo otrok, ki so kopali, delali prekope in struge, zraven pa vpili in se hoteli uveljaviti in vsi ti so se s pozornostjo obračali do novega prišleca v lepem, belem kožuščku, s košarico v roki in kot srebro svetlim orodjem v njej.
Tako čudno se jim je zdelo, da je on lepše oblečen ko sami in da ima tako svetlo lopatico, grabljice in motiko.
Njegova ata in mama sta pa oddaleč gledala na V3o pestro družbico in se nekaj jezno in razburljivo pogovarjala.
Končno je papa odšel naglih korakov, mama pa se jc z obupnim obrazom počasi sprehajala v bližini igrališča.
Mali Vanček se ni menil za občudovalce in jc že kopal »vodnjak« in napeto pričakoval, da se pokaže voda v globoki kadunji.
A vode ni hotelo biti od nikoder.
Tedaj se mu je približal majhen fantič z zamazanim in zakrpanim jopičem, tudi po obrazu jc že bil ves umazan, ker je delal ravno prej
nedaleč od igrišča v mali luži »štruce in kruhke« iz blata.
Na igrišču bi tudi rad kopal in zidal, pa njemu ni kupil ata svetlega orodja, saj skoro vsak večer, ko pride pozno ponoči domov, vpije nad mamo in njemu nobene prijazne besede ne reče.
Zato se je z rastočo radovednostjo približal fantku v belem kožuščku, ki si je dal toliko opraviti vrh kupa belega peska.
Gledal ga je nekaj časa, držeč palec leve roke v ustih, čudil se ličnemu orodju, ki je ležalo vrh kupa razmetano.
Končno pa se je ojunačil in se pcnudil, da mu pomaga. Vanček je bil zadovoljen. Sedaj sta se oba strokovnjaško posvetovala, kako bi bilo mogoče napraviti dovolj globok za vodnjak.
Kakor hitro je namreč bil že precej globok, se je pesek ob straneh zrušil in ves rov zamašil.
Razširila sta rov in kopala vztrajno naprej. Globočina se je bila že znatno zvečala, ko je hotel Vanček, ki sedaj stal ob strani, videti, kako globok ie že vodnjak in ali je že voda na dnu.
Tedaj se je pa tako nerodno oprl na malega fantka, ki je delal rov, da je ta padel vznak, zdrknil z vrha kupa in zajokal.
Kar prebledel je Vanček, ko je videl svojega pomagača spodaj ob vznožju kupa ležati na hrbtu in bridko jokati.
Stekel je k njemu, ga skušal dvigniti, ko ga pa ni mogel in je oni še vedno jokal, je tudi sam začel plakati.
Tako sta oba jokala ob kupu peska, ko se je zopet približala Vančkova mama, in ko je videla, da njen sinček joka, je prihitela in mu sladko govorila: »Pojdi Vanček sem, zakaj pa jočež, kaj ti je napravil oni umazanec?«
Odleglo je Vančku in odkrito je izpovedal: »Ne, mama, skupaj sva se igrala, pa sem ga sunil — saj ga nisem hotel — on je pa padel«
Gospa se jo hotela rešiti iz mučne situacijo in je dajala sinčku sladkorčke ter govorila: »To
imaš, Vanček, pa mu daj bonbonček, da ne bo
več jokal «
Mali umazanček je že sedel ob kupu, njegove cči so še bile vse motne in solzne, ko se bonček.
mu je zasvetil v Vančkovi roki srebrno bel bon-
Kar iztegnil je roko in vzel, mama pa je rned tem odtrgala svojega sinčka stran, mu očistila beli kožušček, pobrala orodje v košarico in odšla.
Umazanček pa je še vedno nepregibno sedel na pesku in gledal svetli sladkorček v blatni roki, ki je postajala mastna od cukrčka.
Gledal je še nekaj časa, tu in tam ga je streslo, kakor da bi mu strah ali stud »preletel telo.
Končno je vrgel iz roke svetlo umazano kepico, si odrgnil roko ob hlačke, da zbriše vso maščobo, ki ga je pekla na dlani, odrgnil si je oči, ki so zopet pogledale v svet zamišljeno-resno, a ne več žalostno, in odšel k bližnjemu potočku, da sc poigra sam s svetlimi kamenčki v strugi.
Franjo Šuklje:
Tri dni na zagrebškem
n
u
Kako sem se seznanil s prevzvišenim dr. Antonom B a u e r o m , nadškofom in metropoli-tom zagrebške nadškofije?
Srečen slučaj je bil, da sem bil v gostih pri ljubeznivi dvomi dami gospej Franji Tavčarjevi na Visokem baš v času, ko je bil napovedan visoki gost, ki je hotel ribariti v poljanski Sori. Tako je prišlo, da sem bil poldrug dan v pre-zanimivi družbi tega izrednega moža. Teh dni ne bcm pozabil. Visoko, znamenitost sama na sebi, hiša za se pravi muzej, ki ga ureja skrbna roka in vzorna pieteta vdove, okolica poezije oolna — in k vsemu še izbrana družba!
□	Na smrtni dan škola A. M. Slomška. V kapelici na starem cerkvencm pokopališču, kjer se nahaja grob enega največjih dobrotnikov in apostolov našega naroda, se opravi danes na dan njegove smrti presveta daritev. Ob grobu gore ves dan sveče ter se splošno opaža v (»slednjem času, kako posečajo pobožni čestiici velikega služabnika božjega Slomškov grob dan na dan priporočajoč se mu v pobožni molitvi. Sploh je kapelica, odkar so za njo prevzele skrb naše šolske sestre, ki z vnemo in ljubeznijo skrbe za Slomškov grob, v najlepšem redu in čistoti. Zaupanje na mogočno priprošnjo Slomškovo narašča vsebolj med našim ljudstvom ter našo inteligenco. Danes na dan njegove smrti pa bodo posečali Mariborčani njegov grob z gorečo željo, da bi kmalu prišel veseli dan i.eatifikacije najpleme-nitejšega sina naše slovenske domovine.
□	Blagoslovitev novega cerkvcncga pokopali-šča se ie izvršila v nedeljo ob 16 na zelo slovesen način. Blagoslovitvenim cerkvenim obredom, ki jih je ob asistenci kanonikov R. Jatiežiča in dr. Cukale izvršil sam prevzvišeni knezoškof dr. And. Karlin, ie prisostvovala velika množica vernikov, rlasli |up-Ijauov župnije Matere Milosti. Navzoči so bili tudi provincijal dr. Regalat Cebulj iz Ljubljane ter pro-vincijalni prokurator dr. Kokolj, mestni župan dr. Juvan, okrajni glavar dr .Hacin vladni svetnik Ma-kar bivši narodni poslanec Zebot, dekan Stergar, po-breški župan Stržina, krčevinski župan Peklar in lajteršperški župan Požanko z obč. odborniki ter mnogo frančiškanov-redovnikov. Zlasti je zbudil pažnjo lepo okrašeni ter okinčani pokopališki križ. Zelenje in cvetje je dala na razpolago vrtnarska tvrdka Požar, okraševalna dela pa je okusno izvršil g. špelec. Ob zaključku blagoslovitvenih obredov je imel prevzvišeni knezoškof dr. Karlin pretresljiv govor ki je izzvenel v misel udanosti v Božjo voljo. Z otvoritvijo novega cerkvenega pokopališča je za dolgo dobo odloženo pokopališko vprašanje, ki je v poslednjem času jx>stajalo vsebolj pereče.
□ Nezgoda v delavnicah drž. že!. 21-letni strojni ključavničar Matija Ivenček iz Ptujske ceste je bil zaposlen pri popravljanju lokomotive. Ravno v trenutku, ko se je nahajal pod črno pošastjo, se je na neumeven način odprl ventil in se je vrela voda vlila preko Ivenčka, ki je zadobil po ce!em telesu težke opekline. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico.
□	Na delovnem trgu. Zaposlitev dobi preko tukajšnje Borze dela: 7 viničarjev, 12 hlepeev, 3 ma-
Zjutraj ob osmih je maševal nadškof v grobni kapelici ob gozdnem robu, kjer spava dr. Ivan Tavčar svoje zadnje spanje, ministriral je njegov tajnik, kanonik dr. Slamič, učen gospod in trikratni doktor, pred kapelico pa sva molila gospa Tavčarjeva in jaz, poleg dveh služkinj vse občinstvo. Okolu nas cvetoča pomlad, ptičje petje, tam gori pa na zelenem hribčku cerkev sv. Volbenka — vse skupaj podoba blagega neskaljenega miru.
Veselo sem bil iznenaden, ko mi je stari prijatelj, kamniški dekan in častni kanonik Ivan Lavrencič javil, da naju prevzvišeni nadškof vabi v goste. Napovedala sva se mu za 12. sept., nekaj minut po 12. uri sva se mu že klanjala v veličastni nadškofovi palači na zagrebškem Kaptolu. Presenečen sem bil, ko sem med omizjem mogel pozdraviti dolgoletnega tovariša iz dunajskega državnega zbora Vekoslava Spin-čiča, kateremu njegovih 81 let nič ni vzelo bistrega duha in mladeniškega ognja. In kar domače se mi je zdelo, ko sem zagledal stalnega gosta pri nadškofovi mizi, g. kanonika Janka B a r 1 e t a , ki ima v naši slavni Kandiji še 88 letnega očeta in 83 letno mamico, katera sta še lani praznovala diamantno poroko v polni sve-žosti. »Filemon in Bavcida«, — le da rimski pesnik nič ne ve o njunih otrocih, dočim se ponaša naša dvojica z obilnim in častnim zarodom.
Gostoljubnost nadškofova je tem bolj odlična, ker je navzlic .vsej svoji finosti vendar obenem blagodejno priprosta in domača. Med najinima sobama jc bil nama na razpolago velik salon, okrašen z lepimi podobami. Omenjam ve-IiKi portret kardinala Haulika, ki je približno pred 50 leti zavzemal nadškofovski stol in sliko sedanjega metropolita, menda baš iz letošnjega leta. Vsekako lepa slika, toda mimogrede bodi povedano, še bolj mi je ugajala Baurova podoba v veliki dvorani nadbiskupške palače, mojstrsko delo hrvatskega slikarja Bukovca.
jarii, 1 klepar, 4 čevljarji, 3 mizarji, 2 Žagarja, 1 ta-
rtnik, 1 litograf, 20 rudariev, 2 podkovska kovača, zidarjev, 4 lesarji, 2 kotlarja, 1 strojnik, več vajencev (kovaške, pekovske, mizarske, krojaške in usnjarske obrti), 6 kmečkih dekel, 11 kuharic, 12 služkinj, 1 boljša gospodinja, 2 varuški, 4 vzgojiteljice, 2 sobarice, 1 poslužnica, 1 trg. vajenka, 6 pomožnih delavk, 1 samostojna uradnica, 1 šivilja, 1 pletilna ter 1 šiviljska vajenka.
□	Ob zaključku mariborske jesenske porote. V celoti je obravnavala jesenska' porota sedem slučajev; v dveh slučajih je Šlo za obtožbo radi hudodelstva roparskega umora, v enem radi detomora, v eneni radi hudodelstva posilstva, v enem pa radi hudodelstva tatvine. Obsodb na smrt na vislicah ie bilo dvoje; ena obsodba se ie glasila na šest let težke ječe; dve obsodbi na tri leta težke ječe, ena pa na eno leto težke ječe z običajnimi poostritvami. Obdolženka Julijana Ferk je bila oproščena.
□	Brezposelnost na našem delovnem trgu izkazuje v poslednjem času tele številke: dela je iskalo 177 oseb, 98 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 89 oseb, odpotovalo jih je 29, odpadlo pa 10. Koncem preteklega tedna je ostalo v evidenci 527 brezposelnih.	. . . , , . ,,
□	Mariborski krojaški mojster izdelal obleko za prestolonaslednika Petra. Tukajšnji krojaški mojster Rudolf Stiberc. Cafova ulica 2, je izdelal obleko za prestolonaslednika Petra ter jo poslal na Bled. Za to pošiljatev je prejel g. Stiberc včeraj od Uprave dvora Nj. Vel. kralja sledečo zahvalno brzojavko: »Br. 105. Gospod Rudolf Štibler, krojaški mojster, Maribor. Po nalogu Njenega Vel. kraljice mi je čast sporočiti Vam Njeno srčno zahvalo za obleko, ki ste jo sami izdelali za Njegovo kraljevsko Visočanstvo prestolonaslednika. Bled, 21. septembra 1299. Zastopnik upravnika dvora, pomočnik maršala dvora Nj. Vel. kralja: major Branko Pogačnik.«
□	Zdravstveno sianje v mariborskem mestnem okolišu kaže sledečo sliko: na davici je obolela ena oseba, na tifusu 1 in na škrlatinki 1. Ena oseba pa je na posledicah davice umrla.
□	Mariborski Orli imajo jutri ob 20 svoj redni letni občni zbor na Koroški cesti 1. Za člane obvezna udeležba, starešine vabljeni.
□	Redna občinska seja to v četrtek, dne 26. t. m. ob 18 v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu je poročilo predsedstva in poročila posameznih odsekov.
□	Desetletnica Narodnega gledališča v Mariboru. V proslavo desetletnice Narodnega gledališča pripravlja uprava tri večere in sicer: !., 2. in 3. okt. Prvi bo nekaka dramska revija in se bodo vprizo-rila po eno dejanje iz »Tugomirja«, »Veronike De-seniške« in »Smrii majke jugovičev«. Drugi večer se bo vršila premijera Cankarjevega »Pohujšanja v dolini šentflorjanski«. Režira g. J. Kovič. Tretji večer pa se bo vršil operno-koncertni večer, ki bodo na njem peli razne operne arije ga. Zamejičeva in gg. Šimenc in Neralič. Pri klavirju bo g. prof. Mirk. Vsi trije večeri se vrše izven afconnmna. Kot gosta bosta nastopila v »Tugomerju« in »Smrti majke Ju-govičev« prvakinja zagrebške drame ga. Podgorska fn režišer istega gledališča in ustanovitelj mariborskega gledališča g. Nučič. — Kdor vzame vstopnice za vse tri večere pri dnevni blagajni, je deležen 20% popusta za vse tri predstave.
Cel ie
j& Krajevni odbor Združenja vojnih invalidov
» Celju poziva tem potom vse svoje člane, zaščitene z invalidskim zakonom, ki bi reflektirali na novo tobačno trafiko, ki se namerava ustanoviti v Lju-'ti&ni hiš. štev. 3, da se radi nadaljnjih informacij iglasijo v odborovi pisarni najkasneje do 3. okt. 1.1.
: t3 Poroka, V nedeljo 22. septembra se je poročil v romarski Marijini cerkvi v Petrovčah g. Franc Piki, sin trgovca iz St. Pavla pri Preboldu, z gospodično Loti Ho'bauer iz Vitanja. Bilo srečno!
j0r Celjsko godbeno društvo ima svoj redni letni občni zbor dne 9. oktobra t. 1. ob pol 8 zvečer v prostorih Celjskega pevskega društva v Narodnem domu. Na dnevnem redu so poročila odbornikov, volitev novega odbora in slučajnosti.
& Trgovska nadaljevalna šola v Celju sporoča, da bo vpisovanje za šolsko leto 1920.-30. v petek 27 in v soboto 28. septembra, vsakikrat od 18 do 30 (t. j. od 6 do 8 zvečer). K vpisu je prinesti zadnje šolsko spričevalo in Din 25 za vpisnino. Ponavljalni izpiti bodo v ponedeljek 30. septembi-a ob 16 pismeni, v torek 1. oktobra ob 16 pa ustmeni. Redni pouk pričnemo za I. razred v ponedeljek 7. oktobra, za II. in III. razred pa v torek 8, okt., vsakikrat ob 16.
& Ponočni napad v Pečovniku. V soboto zvečer se je okoli pol 9 vračal po cesti pod Pečovnikom proti domu 30 letni delavec pri Westenu Franjo Kuhar stanujoč v Celju, v Razlagovi ulici. Blizu ribnikov sta mu prišla nasproti dva pihana moška, ki sta venomer kričala »Auf bikslc. Pri srečanju sta
niški lajik na njem ugotoviti dve glavni dobi. Veliki okrogli stolpi, ki ga flankirajo, vendar ne segajo nazaj v konec XI. in začetek XII. stoletja, ko je bila ustanovljena zagrebška škofija. Zgrajeni so bili v prvi polovici XVI. stoletja, v oni dobi, ko je še Turek navaljeval na ubogo hrvatsko ozemlje. Bili so trdna obramba, divji nasprotnik krščanskega imena se jih ni nikoli osvojil. Med temi stolpi se danes razprostira nad-biskupska rezidenca, ki je svoje sedanje lice dobila v baročni dobi XVIII. veka. Do tja ]e bila enonadstropna, okolu 1. 1740 so jo dvignili za eno nadstropje ter ji dali z njenim impozantnun stopniščem, širokimi svetlimi hodniki in prostornimi sebami in saloni vedri značaj dobe Marije Terezije, te nadbiskupovo stanovanje kaze, da je hrvatski narod svojega dušnega nadpastirja vedno smatral prvim med velikaši »trojedine
kraljevine«.
Bauerova osebnost napravlja poseben vtis. Star gospod je, ima že svojih 74 let, a jih ne kaže, gibčnemu truplu se še vedno pozna, da je mož svoje dni bil na glasu izbornega telovadca. Nieffov glas je poln in blagodonec, saj velja nadškof za najboljšega pridigarja v veliki svoji škofiji. Nekaj posebnega pa so njegove oci. Velike, bistre, živahne — ako se v istim v očesu zrcali duša, potem se more iz Bauerovega očesa sklepati na veliko dušo njegovo.
Ko je pred nekaj tedni zagrebški nadškof praznoval svojo zlato mašo, je tekmoval ves narod, tekmovale so vse politične stranke, da bi lepo počastile in slavile največjega Hrvata prvega dobrotnika svojega plemena. Iz dokaj »ntimnih razgovorov ž njim setn se mogel i jaz uveriti, da združuje veliki mož v sebi globoko znanje — saj velja za prvega filozofa na slovanskem jugu — z bistrim razumevanjem političnega in gospodarskega položaja. On zna, česa treba država in česa treba njegov narod ter srne omejuje na platonično gledanje, temveč neumorno dela in vstvarja.
brez vsakega povoda navalila na Kuharja, ga podrla na tla ln začela pretepati Kuhar se jima je končno vendar le izvll in pričel bežati. Eden Izmed napadalcev le skočil za njim in mu porinil nož med pleča. Kljub občutni rami se Je Kuharju posrečilo ubežati zločinskima napadalcema. 2e blizu doma je vsled velike izgube krvi začel pešati in le s skrajnim naporom se je privlekel domov. Poklicani zdravnik g. dr. Hočevar je ranjencu nudil prvo po-moS. Kuhar je dobil razmeroma težko rano, ki pa ni nevarna ln se zdravi v domači oskrbi.
& Jubilejni obilni ibor Glasbene Matice ob njeni desetletnici se Je vršil v soboto, 21. t. m. ob razmeroma dobri udeležbi Članov. Uvodoma Je opisal dosedanji predsednik, g. ravnatelj Mirko Gruden historljat njene ustanovitve ln plodonosnega razvoja ln se nato s toplimi besedami učiteljskemu zboru in odboru poslovil od svojih sodelavcev. Poročila funkcionarjev so Izzvenela v refren, ki že desetletja tlači kot mora to' institucijo: da lokalni faktorji ne uvidijo potrebe njenega stalnega napredovanja in rasti. Tako Je moral tudi blagajnik g. Pfeifer ugotoviti med 122.877.85 dohodki in 187.820.45 stroški skoraj 15.000 Din primanjkljaja, čigar kritje bo povzročilo novemu odboru nemalih skrbi. Na predlog g. Marolta je bil nato izvoljen novim predsednikom g. dr. MIlan Orožen, odvetnik v Celju, v odbor pa je bil sprejet na novo g. pro-kurist Turnšek. Toplo je bil pozdravljen predlog za izvolitev dosedanjega predsednika g. Grudna prvim častnim članom društva. Po volitvi odbora se je razvila živahna debata, v kateri je zlasti g. davčni nadupravitelj Žumer podal nekaj dobrih nasvetov prisotnim občinskim možem v upoštevanje. — Uspeh letošnjega vpisovanja gojencev je približno enak lanskemu: z 200 gojenci jo celjska Glasbena Matica poleg ljubljanske najmočnejša glasbena šola v Sloveniji.
& Krstna predstava gledališko družine katol. prosvetnega društva. V nedeljo popoldne odigrana Gogoljeva »Zenitev« je pri nabito polni dvorani doživela zasluženi uspeh. Upoštevati je treba seveda, da je bil pretežni del igravcev prvič na odru in zato zasluži režija g. Peršuha posebno pohvalo; režiser ni le ustvaril lepo zaokrožene predstave in igral eno najvažnejših vlog, nego je moral novince dobesedno zdresirati. Dame so svoje vloge brez izjeme podale odlično; izmed gospodov treba pohvaliti poleg režiserja zlasti g. Rakušo (Stepan), g. Močana (Podkolesin) in g. Počkaja (Ževakin). Mestoma bi bilo treba igro pospešiti, končne prizore, kot skok skozi okno, razočaranje neveste in Teklin triumf pa v njih grotesknosti še bolj podčrtati. »Zenitev« bodo ponavljali prihodnjo nedeljo. - M. M.
J0- Primarij dr. Ivan Raišp lopet redno ordinira.
.©- Celjski gledališki abonnm je za celjsko občinstvo prav posebno priporočljiv ker obsega tudi tri predstave, ki bodo zanimale pred vsem Celjane. To so Novačanov »Herman Celjski«, Ipavčeva opera »Teharski plemiči« in Doboviškova nova burka »Radikalna kura«. Te tri predstave bodo imele radi ogromnih ansamblov bržkone povišane cene pri dnevni blagajni, pa je tudi radi tega abonma še bolj priporočljiv, ker njega se to povišanje cen ne bo tikalo.
Po$9llBa4e laSlho na vsak radio spre-Jemalec s poljubnimi elektronkami, toda pravi godbeni u2<tek Vam nudijo samo T&irsgsram-Dar!umr.cul.
Radio
Programi Radio-Ljubtjana:
Torek, 24. sept: 12.30 Reproducirana glasba (Koloratume arije — VCagncr: Siegfriedova idila.) — 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 17.00 Koncert radio-orkestra: Michaelis: Turška straža; Leopold: Cyrar.o; Schubert: Andante a d. oktet; Ketcl-bey: Modri porcelan; Wagner: List iz spominske knjige; Siede: Heliotrop. 19.00 Moje potovanje po Ameriki, dr. Brežnik Pavel. — 19.30 Slov. literarna zgodovina, prof. dr. Grafenauer. — 20.00 Koncert moškega in mešanega zbora »Ljubljanski Zvon«. (Uvodno besedo govori pevovodja g. Z. Prelovec.) 1. Bajuk: Se davno mrači; 2 Bajuk; Trije kovači; 3 Pavčič: Zagozda; 4. Pavčič: Meglica; 5. Bajuk: Je pa davi slanca padla; 6. Dr. Sehwab: Oj dekle, kaj si tak' ža'ostno; 7. Bajuk: Kaj sem ti pravil; 8. Prelovec: Oj Doberdob! (I. moški zbori). ~ II. Mešani zbori: 1. Adamič: Po vodi plava: 2. Dr. Kimovec: Teče mi vodica; 3. Pavčič: Zdravica; 4. Pavčič: Oh, kaj se boš jokala; 5. Prelovec-. Ena ptička prileteia; 6. Pavčič: Adijo, pa zdrava ostani; Žirovnik: Na planincah luštno biti. — 21.00 Koncert radio-orkestra: Linc!;e: Folies; Bergere; Strauss: Okrog ljubezni; Weber: Peter Schnioll; Beethoven: Adagio cantabile; Zeller: Ptičar; Mascagni: Cavaleria Rusti-cana; Kockert: Priznanje ljubezni; Lincke: Pod-oknica k rojstnemu dnevu; — 22.00 Časovna napoved in poročila.
Drugi programi t
Torek, 24. septembra:
Belgrad: 12.10 Plošče. 13.15 Dnevne vesti. 20.00 Radio kvartet s sodelovanjem ge. Pinterovič, 21.30 Vreme in dnevne vesti. 21.45 »Iskrice« To-mazeove bere g. Jovanovič, 22.15 Koncert balalajk,
—	Zagrabi 11,30 Rcproducirana glasba. 17.30 Radio-orkester. 20.00 Prenos iz Ljubljane. — VarSava: 12.50 Plošče. 16.30 Mladinska ura. 18.00 Poljudni koncert. 19.50 Prenos iz poznanjske opere. — Budapest! 11.00 Godba nn pihala. 17.45 Lahka glasba, 19.30 Klavirski koncert. 20.15 Predstava v studio. —• Dunaj-. 11.00 Dopoldanska glasba. 16.00 Popoldanski koncert. 19,00 Življenje na ruski cesti. 20.05 Joh. StrauB: Oče in njegov čas. Nato večerni koncert. — Milans 17.00 Kvintet. 20.30 Koncert lahke glasbe. 22.10 Različna glasba. — Pragai 11.30 Plošče. 12.20 Koncert. 16,30 Popoldanski koncert, 20.00 Večerni koncert (izvajajo se skladatelji: Smetana, Čajkovski, Franc, Goldmark, Novak, Dvofak.
—	Lsngenbergt 16.30 Svet v knjigi. Predavanje. 17.35 Večerni koncert komorne glasbe. 20.00 Večerna glasba. 21.00 Samotna glasba. — Rimi 17.30 Vsakodnevni koncert. 21.00 Večer šaljive francoske glasbe. — Berlin; 16.30 Koncert. 18.30 Knjižna ura. 20.30 Simfonični jazz in opereta. — Katovice: 17.00 Plošče. 18.00 Ljudski konccrt iz Varšave. 19.50 Prenos opere iz Poznanja. — Toulouse: 18.00 Plesna glasba. 20.45 Cello. 21.45 Orkestralni koncert, — Stuttgarts 16.15 Koncert radio orkestra. 20.00 Komorna glasba (godala). 22.15 Popularni koncert filharmoničnega orkestra. — Brnoi 16.30 Popoldanski koncert. 19.05 Orkestralna glasba. 20,00 Konccrt, — Torino: 17.00 Radio kvartet.
4»s 4 1- rt- J: - L....f*l "1A ce T	o r» r» r» t- r> t n ' M.1-
17.u i\auiu tvvtuicv. ov.jj L*nar)».»ii "f-1-• - —
zurka bleu. — Mor. Ostrava: 12.20 Instrumentalna I glasba. 19.20 Plotče. 20 00 Koncert. 22.20 Godba za ples.
gospodarstvo
Rekorden izvoz v avgustu
Izvoz: nad 1 milijardo Din. — Izvoz pšonice 372 milijonov. —- Izboljšanje trgovinske bilanco.
Posledice obilne letine se že javljajo v številkah naše zunanje trgovino: v avgustu t. 1. je izvoz dosegel rekordno višino: 1000.2 milij. Din. Tako visok izvoz že dolgo časa ni bil zabeležen: edino leta 1924. v oktobru smo zabeležili nad 1 milijardo Din izvoza (točno 1008.9 milij. Din). Izvoz je izredno narastel tako napram juliju 1929 kakor tudi napram avgustu Jani (po količini za 35.8%, po vrednosti pa za 45.02%).
Največ sino v avgustu t. 1. izvažali sledečih predmetov (v milij. Din, v oklepajih podatki za julij) pšenica 372.1 (67.6), gradbeni les 120.8 (153.1), jajca 60.6 (48.5), svinje 47.8 (15.7), baker 44.0 (82.4), goveda 28.8 (17.8), suhe slive 20.9 (—), drva 20.7 (14.3), sveže meso 19.9 (—), konoplja 16.5 (—), hrast, žel, pragovi 14.6 (0.7), cement 14.9 (14.1), drobnica 14.2 (12.3), pšenična moka 12.8 (0.6) itd.
Skupno je znašal naš izvoz v prvih 8 mesecih t. 1. 3,270.683 ton za 4616.0 milij. Din napram 2898.459 tonam za 3874.7 milij. Din, torej se je povečal za 12.8% v količini, za 19.2% pa po vrednosti. S tem se bo pasivnost naše zunanje trgovine zmanjšala in v slučaju dobre letine koruze, kar imamo po dosedanjem vremenu pričakovati, bo naša trgovinska bilanca za 1929 aktivna.
Izvoz se je letos v primeri z lanskim letom razvijal sledeče (v oklepajih podatki za 1928):
januar
februar
marec
april
maj
junij
julij
avgust
tis.	ton
299	(311)
247	(295)
337	(864V
394	(368)
461	(832)
459	(378)
469	(405)
«05	(445)
mili j. Din 425.7 (480.8)
385.1 499.4 615.0
583.7
530.2
621.8 1006.2
(439.0) (503.2) (428.5)
(431.7)
(454.8) (493.8) (693.8)
Vinogradniki, počakajte s trgatvijo!
Manjši vinogradniki hočejo že prihodnji teden začeti s trgatvijo. Kot prijatelji naših vinogradnikov in zagovorniki njih teženj resno odsvetujemo prerano trgatev.
Naš nasvet je dobro utemeljen. Lanskega lažjega vina imamo še polne zaloge. Kupcev ni. Tikalo in" prodalo se bo lotos samo sladko, lino vino. Četudi Je bilo vreme letos cel mesec izvanredno lepo in toplo, vendar še grozdje niti blizu ni tako dozorelo, da bi bilo treba hiteti s trgavijo. Vinski mošt grozdja, ki se bo. trgalo koncem septembra in začetkom oktobra, ne bo dosegel niti 18 stopinj sladkorja. Tako so glac.e poročila vinarskih strokovnjakov. Grozdje se zdi marsikomu precej sladko. a v istini 5e niti blizu ne dosega toliko .4ad-koTja in zrelosti, kakor je potrebno za res dobro in fino vino. Pomnite: Za slabejša vina ne bo no kupcev, ne dobrih ccn. Za fina, aladka vina pozne trgatve pa so bodo kupci trgali ln ccna za taka vina bode brezpogojno visoka. Bolje par litrov vina manj. a kar ga bo, naj bo dobro.
V Porenju in na Nižje Avstrijskem so glavarstva in vinogradniške organizacije izdale strogo okrožnico, da ne sme noben vinogradnik belega grozdja trgati pred 10. oktobrom. Smederevska vinogradniška zadruga v Srbiji pa jo potoni okraj, načelnika izdala razglas, <la se sme začeti s trgatvijo šele 12. oktobra. Tudi na Francoskem je vlada določila termin za pobiranje grozdja.
Vinogradniki! Potrpite s trgatvijo, Če hočete, da boste mogli vinski pridelek prodati za ugodno ceno. Svetujte, to tudi svojim sosedom!
LjubVanska gremifatoa doklada
Važen odlok mestnega magistrata glede doklado Gromija trgovcev v Ljubljani.
Kakor posnemamo iz ^Trgovskega listac, je mestni magistrat kot obrtna in nadzorstvena oblast zavrnil pritožbo nekega gremijalnega Mana proti predpisu doklade za 1929 na predpis obče pridob-nine za prejšnje leto in sicer iz razloga, ker sta bila tako sklep občnega zbora gremija kakor tudi sklep gremijnlnega načeistva v stvarnem in formalnem pravnem pogledu pravilna.
Gremijalni občni zbor je bil pravilno sklican, sklepčen ter jo skoraj soglasno odobril proračun za 1929 in določil tudi znesek, ki naj se po gre-mijalnem načelstvu kot zadružna doklada porazdeli na vse člane. Ta sklop občnega zbora je poslal, ker ni bilo proti njemu vloženega nobenega ugovora, pravomočen in izvršljiv. Kakor povdarja obrtna oblast, se je gremijalno načelstvo s tem sklepom občnega zbora poalužilo le svojih pravic v mejah zakonitih predpisov. Razdelitev doklade v ničemur ne nasprotuje obstoječim predpisom obrtnega redu, nasprotno se je načelstvo pri porazdelitvi doklad poslužilo sedaj istega načina kakor v preteklih letih. Končno povdarja obrtna oblast, ker gremij trgovcev, oziroma načelstvo s svojim sklepom ni kršilo obstoječih zakonskih določb, ni nikakega zakonitega razloga za razve-Jjavljenje, ozir. izpreniembo njegovega sklepa, radi česar je obrtna oblast pritožbo zavrnila.
Prireditve in društvene vesti
0b8ni zbor Sentpeterskega družabnega kluba se vrši danes 24. sept. ob 20 v prostorih Šentpeter-ska prosvete. Vsi člani vabljeni. — Odbor.
Služkinje! Naš pevski zbor zopet začne z rednimi pevskimi vajami r četrtek dne 26. sept. ob četrt na devet »večer. Pridite vse dosedanje in po-agltlrajte za nove dobre glasove. Tud Islužklnjo, ki vam naš zbor še ni znan, pa imate dober glas in veselje za petje, ste iskreno vabljene. Pevska vaje se vrše v AlojtijevišŽu na Poljanski cesti, Na svidenje. — Vaš pevovodja.
Francoske te«aje, katere je prejšnja leta vodilo društvo »Cerele Fran^als* otvarja s 1. oktobrom t. J. francoski inštitut. Pouk se bo vršil v Ljubljani na moškem učiteljišču na Resljevl cesti in sicer: I. tečaj za zečetnike ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do 'A'JO. ure (predava g. prof. Južnič), II. a tečaj ob torkih in petkih od 'A 19. do 1-1)20. ure (predava g. prof. dr. Novak), II. b tečaj ob sredah od 'A 19. do H20. ure (predavatelj isti), III. o tečaj ob torkih ln petkih od }-»19. do H20. ure (predava ga. Bel6 francosko slovnico v francoskem jeziku), lil. b tečaj v ponedeljkih in četrtkih od !419. do M'JO. ure (konverzacijo vodi g. Thčvot). Obiskovalci teSnjev plačujejo mesečno '20 Din, lahko pa obiskujejo za to ukovino vet tečajev. Prijave sprejema ravnateljstvo tnoMsega učiteljišča v svoji pisarni od 26. t m. dalje vsak dan od 11. do 12. ure in od 17. do 18. ure. Po tem terminu so prijava ' lahko izvrši uo dopisnici.
Kakor smo se nadalje informirali, nekolike.
članov še ni plačalo gremijabie doklade, zato je v njih interesu, da čimpreje vplačajo, ker bo gremij na podlagi tega odloka dal one zneske doklad, ki še niso plačani, oblasti v izterjavo.
Borza
28. septembra 1929.
DENAR
V zvezi z nazadovanjem tečajev v Curihu so tudi pri nas devizni tečaji izkazovali slabejšo tendenco. Promet je bil srednji (največ pa v devizi Praga). Privatno blago je bilo zaključeno le v devizi Trst, dočim je v ostalih devizah: Curih, Praga in London intervenirala Narodna banka.
Liublj&na. — (V oklepajih zaključni tečaji). Amsterdam 2280.5 bl„ Berlin 1854 bi., Bruselj 790.41 bi., Budimpešta 992.27 bi., Curih 1094.40 de 1097 40 (1095.90), Dunaj 800 bi., London 275.22 do ■>76 02 (275.62), Newyork 56.77 bi., Pariz 222.58 bL, Praga 167.93-168.73 (168.33), Trst 296.85-298.35 (297.35).
Zagreb. Amsterdam 2280.50 bi., Budimpešta 990.77—993.77, Berlin 1352.50-1855.50, Curih 1004.40—1097.40, Dunaj 798.50—801.50, London 275 22—276.02, Ne\vyork 56.67—56.87, Pariz 221.58 2"3.58, Praga 168.03-168.83, Trst 296.46-^298.46.
Belgrad. Berlin 1352.50—1855.50, Budimpešta 1)90.72—993.72, Dunaj 798.50—805, London 275.22—276.02, Newyork 56.67—56.87, Pariz 221.58 —228.58, Praga 167.98-168.73, Trst 296.48-298.48.
Curih. Belgrad 9.12625, Berlin 123.625, Budimpešta 90.45, Bukarešt 8.0775, Dunaj 72.98, London 25.7425, Madrid 76.65, Newyork 518.85, Pariz 20.30, Praga 15.855, Sofija 8.7575, Trst 27.145. Varšava 58.175.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celjska 170 den., Ljublj. kred. 123 den., Praštediona 800 den.. Kred. zavod 170 den., Vevče 180 den.. Stavbna 50 den., Sešir 105 den., Kranj. ind. zaklj. 280, Ruše 250—260.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 404.50— 405.50 (404.50), kasn 408.50, termini: 9. 404.50— 405.50, 12. 415-415.50 (415), 7% inv. pos. 84.50-85.50, agrari 82—58.80. Bančni pap.: llipo 202— 203 (202), Potjo 15.75—16 (15.75), Hrv. 50 d., Kred 98 d., .lugo 81—83 (81), Lj. kred. 123 d., Medjun 56 d., Nar. 8100-8220, PraŠted. 860-870 (860). Srpska 155 d., Zem. 180-135, Obrtna 35 d., Etno 104 d„ Ravna gora 75 d.. Kat. 32 d. Ind. pap.: Guttmann 185—195, Slavonia 120—140, Slave \ 96—100, Danica 120-130 (120), Drava 4(M) d., Šs-čerana 420-425 (420). Osj. Ijev. 210-220, Brod. vag. 130—138, Union 145—165, lsis 17 d., Ragusen 400 —425, Trbovlje 470—480. Vevče 132 d., Nar. šum. 40—42 (40), Piv. Sar. 205 bi., Narnd. mlin 20 d., Oeeania 200 d., Jadr. plov. 560.
Belgrml. Narodna banka 8160, vojna škod« 406, 12. 415.75-416.
Dnnaj. Podon.-savHka-jadrnn. 83.90, \Viener Bankverein 21.80, Bode.icredit 99.60, Creditanstalt 52.50, Eseompteg. 21.80, Zivno 111.60, Union 24.55. Ausi iger Chemische 257.50, Mundus 176, Alplne 89.40, Trboveljska 59.25. Kranj. ind. 85.50. Levknm 6.05, Rima Murany 111.
Les
Nn ljubljanski borzi je bilo eksekutivno nakupijeno: 18.580 kg suhih hrastovih okroglic 5 do 16 cm, 1 m par. konica 22 Din.
Povpraša vanjo je za: 120 vag. buk. ce-panic sečnja 1928-29, od 12 cm naprej, 1 cm fko vag. meja vla Jesenice; nadalje -/.a vsako množino brzojavnih drogov (smreka-jelku, bor), od 6.50— 10 m, za bukove pragove 26, 2.26X25 m (26X14.5) 15 cm od nov. 1929 do meja 1930, I ko vag. Sušak pristanišče in za Španijo zo bukove hlode (za furnir) 220 —250 cm, 430—500 cm, od 45 cm premera naprej fko vag. Sušak pristanišče.
Žito
Položaj na svetovnem žitnem tržišču, ki je preko nedeljo oslabel, se jc danes nekoliko učvrstil, vendar tečaji niso v toliki meri zrastli, kakor so bili nazadovali. Na našem domačem žitnem tržišču pa moremo ugotoviti, da niti občutnejša nazadovanja na svetovnem žitnem tržišču niso v stanu potisniti cene našega blaga niže kot so, iz česar je sklepati, da tudi v naprej ne bo pri nas nazadovanja cen. Položaj je pri nas povsem nespremenjen. Pšenica gornjebačka notira 195—197.50. koruza 157.50—162.50. Ostali proizvodi se malo trgujejo ob neizpremenjenih cenah.
V Ljubljani so noiacije neizpremenjene. Novi Sad. Cene so neizpremenjene. Tendenca neizpremenjena. Promet: 34 vag. pšenice, 2 ovsa,* 161 koruze, 2 moke, 2 otrobov, skupaj 201 vagon.
Budimpešta. Tendenca utrjena. Pšenica okt. 21.90—21.88, zaklj. 21.88—21.89, marec 24.30— 24.32, zaklj. 24.81—24.32. maj 24.96-25, zaklj. 25 —25.02, rž okt. 16.92-16.84, zaklj. 16.88—16.84, nmrec 19.08—19.05, zaklj. 19.04-19.05, koruza maj 17.90-17.75, zaklj. 17.74—17.75.
Hmelj
Alraško hmeljetko poročilo. Strasbourg, 20. 0 1929. Cene ves čas dalje padajo: dospele so od fr 400 že na fr. 170 za najboljše in na fr. 100 za srednje blago. Nekateri hmelja sploh obrali niso, zlasti slabe kvalitete, ki so se na polju zažigale. Med tem ko pravi žateško poročilo od 19. sept., da v Žatcu o prodajah inozemskega hmelja, torej tudi štajerskega, ni ničesar znano, je bila včoraj tu prodana neka partija štajerskega hmelja po 270 fr. tranzit, to je 840 fr. carinano; plačana je bila torej dvojna cena, kot se plačuje za najboljše alzaško kvalitete. Štajersko blago si torej v direktnem delu i inozemstvom polagoma le pridobiva sloves, ki mu gre. — J. Lavrič.
Praga, 28. sept. (Tel. »Slov.«) Na žalskem ozemlju se hmelj Se nadalje pridno kupuje. Kot kupci nastopajo domači in inozemski trgovci in inozemski plvovarnarji. Razpoloženje za I. hmelj se je danos utrdilo še nadalje. Cene za žatski hmelj letnika 1929 so bile 350 —625 Kč za 50 kg, izbrani hmelj pa jo notiral višje. Nemška sekcija hmeljarske zveze v Žatcu Je objavila danes oglas, v katerem priporoča kot edino Brodstvo za saniranje hmeljske kupčije radikalno omejitev ploskve nasada. Cilj mora biti ta, da »e na manjši ploskv: doseže boljša kakovost in boljša žetev. Oklic zaključuje: »Hmeljarji, mislite na letoSnje cene. ne l7,krvavlte radi goljufivih nad na slabo žetev ali na dogodke, ki Itak ne bodo nastopili!<
Ntirnberg, 28. sept. (Tel. »Slov.t) Danes je bilo pripeljanih na trg po Železnici 100 bal. z dežele pn 50 bal hmelja. Prodanih je bilo 160 bal. Trgovalo se jo za gorski hmelj po ceni 35—If mark, j?, virtemberški po 55—60 in za haHertausk' 45- 80 mnrk. Prodana je btla tudi majhna partija štajerskega hmelja zopet po ceni 45 mark tranzitno. Razpoloženje in cene neizpremenjene.
Meh iivfhi
/ t
ve/<3 iMGnieiD vrvenjem
Clemenceau v svetovni vojni
Požar v ruuruKu. ko\ si. ^naries v rudniku wendel pri Šaarbrilcknu že več dni gori. Doslej je katastrofa zahtevala 21 smrtnih žrlev. Ker pa ognja kljub vsem naporom doslej niso mogli pogasiti, se boje, da bodo morah ves rov zaliti z vodo in s tem onemogočiti vsako delo za leta. Na sliki vidimo rudarske družine, ki čakajo ob vhodu v rudnik na svojca
Manifestacije Mussoliniju in fašizmu je priredilo v Rimu k proslavi desetletnici
Moderen kolodvor v Parizu
Pariški vzhodni kolodvor, ki so ga zgradili leta 1855., bodo v kratkem najmoderneje preuredili, kar po svoji starosti, tesnobi in nepraktičnosti popolnoma zasluži. V začetku je na tem kolodvoru za dohod in odhod vlakov služil en sam tir, danes je pa že vseh 18 tirov premalo za velikanski promet. Posebno zjutraj in zvečer, ko iz pariške okolice prihajajo oziroma odhajajo ljudje, ki so čez dan zaposleni v Parizu, je promet tako ogromen, da se komaj v redu izvršuje. Za pojmovanje tega ogromnega prometa navajamo, da pride na ta kolodvor med sedmo in osmo uro zjutraj samo rednih lokalnih vlakov toliko, da pripeljejo 22.600 potnikov.
Ta kolodvor bodo sedaj preuredili. Mesto 18 tirnic, jih bo imel 32, da bodo mogli v istem času odpeljati trije vlaki naenkrat. Razen tega bodo zgradili tudi vse najmodernejše naprave, kakor n. pr. električna dvigala za prtljago, kopališče, telefon, brzojav itd. Zgradili bodo tudi hotel, da bodo potniki lahko prenočili kar na kolodvoru in jim ne bo treba ponoči iskati prenočišča po mestu.
40.000 italijan. vojnih udeležencev, ki so sc zbrali : italijanskega pohoda na Reko.
Po francosko-nemški vojni se je pokazalo ob priliki pregleda mumije, da je začela razpadati. Poskusili so jo nanovo mumificirati, toda ni uspelo. In tako so mumijo morali zakopati na vrtu Nacionalne biblioteke.
Tu je Kleopatra počivala nad 50 let. Mnogi obiskovalci tega vrta niso niti slutili, da je ta prekrasni vrt obenem tudi zadnji dom najslavnejše vladarice sveta.
Leta 1923. je bila mumija odkopana. Na anatomskem institutu so mnogo eksperimentirali, da bi našli novo, zanesljivejše sredstvo mumificiranja. In res so našli neko novo metodo, ki so jo takoj preizkusili. Od tega časa dalje leži mumija v neki dvorani velike biblioteke.
Ni izključeno, da bo egiptska vlada sedai zahtevala, da se ji izroči ta mumija.
Dvakrat umrl
Na Bavarskem je umrl pred kratkim 671etni tesarski mojster Franc Stocher, ki more reči o sebi, da je umrl dvakrat. Pred 45 leti je bil namreč po težki operaciji prenesen kot mrtev v mrtvašnico splošne bolnice. Tu so ga položili med dva mrtveca in opravili že pogrebne molitve. Ali Stocher ni bil mrtev. Bil je pri polni zavesti in je slišal vse, kar so delali okoli njega, lc ganiti se ni mogel, ker ga je prijel popolen krč. K sreči je bil navzoč nek mlad zdravnik, ki nikakor ni hotel verjeti v njegovo smrt. Vsled njegovega prizadevanja jc nato znameniti zdravnik Nussbaum poskusil vse mogoče poskuse, da bi Stochera zopet oživil in nazadnje so bili ti poskusi tudi uspešni. Stocher je oživel in živel nato še 45 let.
Dr. Steidle, vodja avstrijskih Heimwehr-ov.
Kleopatrina mumija v Parizu
Te dni je presenetila ves Pariz senzaci-jonalna novica: Mumija kraljice Kleopatre se nahaja v Parizu. Ta velika vladarica egiptovskega kraljestva, katera je s svojo lepoto omamila vse vladarje svojega čaas, se nahaja v francoski prestolnici. Tu ne gre za kako šalo ali filmsko reklamo, mumija kraljice Kleopatre se v resnici nahaja v Parizu in ta vest je od merodajnega mesta potrjena.
Za to tajnost je vedelo samo par ljudi. 2e več kot pred dvajsetimi leti je ravnateljstvo muzeja v Kairu žrtvovalo na tisoče funtov, da najde mumijo Kleopatre, za katero se je splošno mislilo, da se nahaja v Egiptu. Tudi britski muzej v Londonu, ki je največji na svetu, je izdal v to svrho že ogromne vsote denarja. Toda vse iskanje je bilo zaman, ker se je mumija nahajala v — Parizu. To skrivnost so zelo strogo čuvali, ker so se oblasti po pravici bale, da bo egiptovska vlada, čim izve za to, takoj zahtevala, da naj se izroči mumija. Nekdo, ki je za to vedel, je pa vse skupaj izdal. Oblasti so se takoj požurile, da'to demantirajo. Toda bilo je že prepozno. Danes se popolnoma točno ve, da se truplo egiptovske kraljice, zaprto v velikem železnem kov-čeku, nahaja v kleti pariške »La bibliotheque nationale«.
Kako pa je prišla Kleopatra v Pariz?
Ob priliki svojega pohoda v Egipt je Napoleon, kakor znano, vzel s seboj tudi veliko število učenjakov in arheologov. Enemu izmed teh, nekemu Champollionu, se je posrečilo, da razreši hieroglifsko pisavo. Napoleon je prinesel s seboj tudi mnogo sarkofagov. Po napisih na enemu izmed teh so mogli s sigurnostjo dognati, da se v njem nahaja mumija egiptovske kraljice Kleopatre. Mumijo so tedaj odnesli v klet Nacionalne biblioteke. In tu je našla svoi večni počitek kraljica, čije nos je, kakor jc dejal slavni filozof Pascal, igral odločilno vlogo v zgodovini starega Rima.
Svet hoče hiti goljufan
Smešna zgodba se je dogodila preteklo nedeljo v neki veliki vasi v Nemčiji. 2e v soboto se je z vlakom pripeljala gledališka družba, ki je z živobarvastimi lepaki za nedeljo zvečer napovedala slavnostno predstave s senzacionalno igro »Svet hoče biti goljufan« Na oder v gostilniški dvorani so prinesli več velikih košar, gospod ravnatelj je pridno pripravljal vse potrebno, njegova lepa hčerka in »mladostni ljubimec« sta pa z velikim uspehom prodajala vstopnice. Zvečer je bila dvorana prenapolnjena, občinstvo je nestrpno pričakovalo začetek predstave. Za zastorom so sicer videli sence, ki so se premikale sem in tja, vendar se tudi po eni uri zastor še ni dvignil. Končno — gostilničar se je medtem previdno skril — je stopil pred zastor domači hlapec, ki je, ves tresoč se, povedal, da so igralci z blagajno vred izginili. V starih košarah so cunje in kamni, na mizi pa leži listič z besedami: »Svet hoče biti goljufan!«
Smešnice
»Poglej, Malči, moj ženin se je na svojem potovanju po Afriki dal fotografirati z ukročeno opico.«
»Zelo zanimivo! Kateri je pa tvoj ženin?« *
Prijatelj: »Ali si že kaj prodal, odkar si začel slikati?«
Slikar: »Samo svojo najboljšo obleko m del oprave.«
Mark Aldanov je v svoji knjigi »Zeit-genossen< posvetil Clemenceauu posebno poglavje, iz katerega posnemamo naslednje:
Svetovna vojna me je presenetila v Parizu in tam sem ostal nekaj tednov. Spominjam se na tisočglavo množico pred uredništvom »Matina«, ko je dospela vest o umoru Jauresa; vem še, kako je projektor na strehi avtomobilskega kluba zagorel in s svojimi žarki iskal po nebu sovražna letala; spominjam se še, kako se je prvo nemško letalo podnevu pojavilo nad mestom in vrglo bombo; dva vojaka na
Dr. Karel Wiskowsky, novi češkosl. vojni minister.
Opernem trgu sta pričela streljati iz pušk in množica je bežala na vse strani ter iskala kritja. Kasneje smo videli še druge stvari, ali vtisi prvih dni so se vtisnili posebno globoko v spomin.
K temu spada tudi članek o tako zvanem komunikeju o Sommi, ki ga je spisal Clemenceau. Bilo je ob času katastrofalnega prodiranja Nemcev. Usodna poročila so samo prikrivala in zamolčevala. Iz nekega poročila se je komaj spoznalo, da se vrše boji ob Sommi. Istočasno je vojni minister Millerand izrazil svoje popolno zadovoljstvo s potekom vojnih operacij. Podobno so pisali vsi časopisi. Edini Clemenceau je bil drugačnega mnenja, ko je prebral vojna poročila. Spominjam se še, kako so Se Parižani trgali za časopis, ki je objavil njegov članek. »Ob Sommi?« je vprašal. »Boji se vrše ob Sommi?! Kako se je moglo to zgoditi? Ali vlada morda misli, da ne vemo, kje je Somme? Vojni minister je popolnoma zadovoljen? Morebiti nas ima Millerand za tepce?«
Podobne članke je pisal dan za dnem. Vlada Vivianija očividno ni vedela, kaj naj bi ž njim napravila. Nikomur ni dišalo, da bi prišel navzkriž s Clemenceaujem, vendar pa je bilo nemogoče, da bi samo njemu pustili privilegij svobodne besede. »Tega ne smemo več trpeti! Ali mu izročimo popolno vladno oblast ali pa ga je treba ustreliti!« je dejala ena najbolj vplivnih osebnosti tistega časa. Vlada je končno sklenila proti »L'Homme libre« uporabiti ista sredstva kakor proti drugim časopisom. Kot odgovor je Clemenceau napisal sledeče: »Če bo cenzura moje članke zaplenila, jih bom poslal bralcu po pošti. Če bodo moja pisma zadrževali, jih bom osebno raz-našal...«
Tri leta je grmel proti tistim, ki so po njegovem mnenju to zaslužili: proti nesposobnim generalom, zabitim intendantom, neodločnim politikom, celo proti samemu predsedniku republike, ki je njegovo jezo izzval s tem, da se
je v vojnem času s spremstvom dragoncev peljal k neki oficielni ceremoniji. Občinstvo je Clemenceauu verjelo — on edini je govoril resnico. Tudi senat mu je verjel in ga imenoval za predsednika obeh najvažnejših vojnih komisij. Prišla je oktoberska revolucija, ruska fronta se je zrušila, Nemci so lahko vrgli na stotisoče svojih vojakov z vzhoda na zapad. V tem za zaveznike kritičnem trenutku je predsednik republike, pozabivši vse osebne žalitve, poklical Clemenceaua na oblast. Treba je bilo voliti med dvema diktaturama: med diktaturo vojne ali diktaturo miru Josepha Caillauxa.
Stari tiger, kakor mu pravijo, tega očividno ni pričakoval. Neki njegov prijatelj pripoveduje, da je Clemenceau po razgovoru s predsednikom Poincarejem obiskal svojega zdravnika in ga vprašal, če lahko računa s tem, da bo živel še eno ali dve leti. V nasprotnem slučaju bi moral ponudeno mesto odkloniti. Ko mu je zdravnik pritrdil, se je preskrbel za slučaj neuspeha s hitro učinku-jočim strupom.
Clemenceau je sestavil vlado iz večinoma brezbarvnih ljudi, katerim pa svojih načrtov ni izdal. Eden od njih je kesneje odkrilo pri-
Avstrijski podkancler Schumy.
znal, da Clemenceau, boječ se klepetavošti ministrov, kabinetu o vojaških zadevah načeloma ni ničesar poročal.
Ostalo je splošno znano. Ko je bila uvedena diktatura, je Clemenceau vodil vojno z vprav nečloveško silo. V duši večnega razdi-rača so počivali še ogromni viri moči. Aretiral je pristaše miru, napravil konec agitaciji pacifistov, poostril vojno cenzuro, ki jo je še pred kratkim tako sovražil. Prepotoval je fronto, kjer je imel ognjevite govore, obiskoval med sovražnim topovskim ognjeni najbolj sprednje jarke, deloval za enotnost vodstva in s tem poveril Focha. 80 letni diktator je vdihnil ljudstvu novo energijo.
Prišla je zmaga. Na dan, ko se je sklenilo premirje, je imel Clemenceau, burno pozdravljen kakor pred njim nihče, v isti dvorani parlamenta, kjer so ga nekoč proglasili za izdajalca, govor. Njemu je bila dana čast, da je Francijo obvestil o zmagi.	f
* i
»Kaj pa dela Vaš sin?«	I
»O, on zelo veliko piše in vse, kar na- | piše, bero ljudje z velikim zanimanjem.« j »Tako? Kaj pa vendar piše? Humori- I stične članke?«
»Ne — jedilne liste!«

msvce
Šport

Ljubljanska dramat Faust
Otvoritvena predstava.
Z velikim pričakovanjem je napolnilo ljubljan-(iko občinstvo v soboto, 21. t. m. dramsko gledališče. Vsako leto je otvoritvena predstava dogodek, ki ga navadno posveti tudi izbrano avtorsko nne. Letos je bil Goethe in povrhu še »Faust«. Toda dogodek je šel mimo, delo ni stopilo z odra in zdelo se je, kakor bi se tiščalo odrskega ogrodja in klicalo nazaj v knjigo. Težko je reči, kje vse je vzrok, da je delo ostalo tako hladno; nekaj v tem, da živi »Faust« v nas v svoji tradicionalni literarni grandijoznosti, dočim nismo nikoli dovolj razmišljali o njegovi odrski uporabnosti, kajti »Faust« se da bolj predvajati kakor uprizarjati, je bolj filozofski in poetični, kakor teatrski in vedno zadeva mnogostranskega dra-maturgijskega pojmovanja. Celoten »Faust« je namreč z izključno gledaliških ozirov neuprizorljiv in treba je najti srednjo pot med tragedijo kot miselnim kompendijem in med tragedijo kol delom Shakespeareu se bližajočega »Sturma in Dranga«, tedaj v bistvu romantično delo in nazadnje še izrazito delo izrednih poetičnih lepot, ki skoraj določajo stil in brez katerih je »Faust« absolutno nepopoln. Tako je brez vsakega prikrivanja treba ugotoviti, da je del neuspeha v neizravnani dramaturgiji in premajhni izzorelosti gledališkega izvajanja, dasi vemo, da se je delo pripravljalo že izza konca lanskega leta in najbrž tudi nekaterim slučajnim neprilikam.
»Faust«, ta goethejansko dobljena pravda med božjim in hudičevim v človeku, boj med razumom in čuvstvom, drama človeških hrepenenj in blodenj, nanizana iz drobnih soeničnih fragmentov in širokih duhovnih traktatov, polna sodobnih obračunov, je že sama v sebi precej neenotno izoblikovano delo. Fragmenti se vežejo šele v celotnem konceptu, kjer najde vsako Faustovo dejanje svojo tragično nasprotje odra. Naravno tragedija razpade v dva skoraj samostojna dela: v filozofsko tragedijo in v splošno človeško. V prvem delu se »Faust« zruši kot mislec iu kot človek stopi v dotik z ogabnostjo nižjega stvarstva, v drugem delu se ob Marjetici pokaže tragika svobodnega Faustovega uživanja. Oboje se zliva v bolečino človeške omejenosti in uklenje-nosti. Naša uprizoritev je to dvodelnost dobro poudarila s tem, da >e dopustila samo en odmor. S ča-rovno kuhinjo se konča iJrvi del. Ta, filozofski del, je za uprizoritev predolg, dasi so ga zelo črtali, se v njegovi retoričnosti izčrpa igravec in otopi gle-davec. Po režijski izdelanosti je bil vendar ta del boljši kakor drugi. Poleg prologa v nebesih obsega šest slik, tedaj celotno miselno tragedijo. Drugi del, Marjetična tragedija, ima pri nas trinajst sbk. Ta del je sam na sebi bolj fragmentaren. Ne samo iz tehničnih, ampak tudi vsebinskih ozirov je jjrav, da sta odpadla oba prizora v Valpurgini noči, za upri: zoritev, posebno za popularno uprizoritev pa ni dobro, da je Marjetičina tragedija odmerjena v enako dolžino, ko že ne more več prav učinkovati. Režiser g. O. Šest je res s tem ohranil simetrijo dela in lo simetrijo vokviril še s končnim prizorom, enakim prologu v nebesih, a zdi se mi, da vse to nv moglo dali odrskega ravnotežja. •»'>' Odrsko pojmovanje našega »Fausta« ni monu-tnerrtalno, ampak nejasno, neodločno med pesniškim in igravskim princijpom. Goethe dopušča v »Predigri na gledališču«, ravnatelju teatralične pripomočke in ti so pri vsaki popularni uprizoritvi neizogibni. »Fausta« smo si tudi prisvojili v romantičnem tradicionalnem pojmovanju, da nam je samo odrska stilizacija premehanična, da pogrešamo preko odrske sheme povsod še razgledov v vsemir, kljub-temu, da delo jxxlpira godba in jDetje. Zato je prolog v nebesih neznaten in pojav duha zemlje teatralicno neučinkovit. To pa so stvari, ki odtegujejo »Faustu« velik del uspeha — brez odrske magije si tudi stili-ziranega »Fausta« ne moremo misliti.
Glavni poudarek prvega dela smo čutili v na-značeni borbi svetlih in temnih elementov, v nedotakljivosti celote sveta in v grozotni vehčastvenosti v kateri žive elementi. Ta miselni poudarek je največja vrlina režiserjevega dela; jasna je zlasti v nastopu ireh nadangelov in v glasu duha zemlje — niso jia ti poudarki očitni v celoti, ampak so samo udarci brez celotnega občutja. Vsemu »Faustu« se manjka čar drugega sveta, dramatična grozotnost in odrska prepričevafuost — tudi če pojmujemo »Fausta« zgolj notranje.	.
Prav zato se tudi ne moremo strinjati z ureditvijo scenerije, ki je v gotskem okviru razdeljena v glavno, pritlično in stransko, višinsko prostornino. Slike v višini učinkujejo samo kot stiliziram, skoraj reliefni prizori, dočim so plastični prizori mogoči •samo na spodnji višini, kot resnična igra in ne kot igra tehnike. Pri Shakespeare-u smo videli, da st hitra izmenjava prizorov da doseči na tleh in tuai
pri »Faustu« nam bi ne bilo treba docela shematično hoditi v druge dimenzije. Poleg tega nekatere sce-nične slike ne ustvarjajo potrebnega občutja n. pr. nebesa, Faustova soba, pred cerkvijo. Prepričan sem, da je to pozorišče v celoti iznajdljivo, okretno in da marsikoga celo osupne, dobrega »Fausta« pa ne podpira, ker ni monumentalno.
Kar se tiče igre v celoti in v podrobnostih, se mi zdi krivično, ako bi že zdaj podal sodbo o režiserjevem uspehu in o igravcih, ker sem prepričan, da se bo že ob prvi ponovitvi marsikaj toliko ogrelo, razživelo in strnilo, da bomo lahko pravično sodili o pravi vrednosti dela in o usjiehu dolgega truda. Prva predstava pa ni navdušila. F. K.
Ibsen: Strahovi
(K premij'eri dne 25. t. m.
Iz preteklosti padajo strahotne sence na dogodke enega samega dneva. Megle, ki zastirajo v začetku drame norveške fjorde, leže tudi nad situacijo. A genijalna avtorjeva roka razblinja to meglo z nedosegljivo spretnostjo. Izvor tragike komada leži v čisto vsakdanji, redno se ponavljajoči usodi mladega dekleta.
Helena Alving je vzrastla pri materi in dveh tetah. Bila je revna in lepa. Imela je dva snubača: idealnega in prisrčno pobožnega pastorja Mandersa ter po veselju življenja hlepečega poročnika Alvin-ga. Mandersa je ljubila, Alving ji je bil prijeten. Pastor je bil ubog, poročnik bogat, zato so jo mali in tete pregovorile, da je vzela Alvinga. Da se je dala zapeljati od bogastva in zadušila klic ljubezni — to je njena krivda, še preden je dobila sina Osvalda, je z grozo v srcu spoznala vso brutalno razuzdane nagone svojega moža. Navdajali so jo z gnusom in rodili v njej odpor. Zbežala je k njemu, ki ga je ljubila njena dobra duša. Manders ostane v tej usodni, odločilni uri zvest svojim idealnim principom. Premaga izkušnjavo in privede mlado ženo na pot dolžnosti. Prepričan je bil, da je storil pred Bogom iu ljudmi dobro delo. Od tega trenutka se je razočarana Helena Alving z vso silo svoje duše oklenila malega Osvalda. Da bi otroku ohranija ljubezen in spoštovanje do očeta, se je ločila že od nedoraslega dečka in ga poslala iz hiše, da se vzgaja v tujini. Tako so minevala leta. Alvingovo bogastvo in ugled sta rastla po njeni zaslugi. Poročnik je postal stotnik, stotnik komornik. Ampak vse to ga v bistvu ni izpremenilo. Nekoč ga gospa Helena zaloti, ko zapeljuje njeno hišno. Razmerje je imelo posledice: Helena je Regino, nezakonsko dete svojega moža, velikodušno vzela k sebi in jo vzgajala, medtem ko je njen lastni sin moral od doma. — Po dvajsetih letih zakona umrje Alving, spoštovan in čislam. Plemenita prevara gospe Helene se je posrečila. Sedaj hoče storiti še zadnje: proslaviti hoče spomin umrlega. Iz celokupnega Alvinovega imetja je dala zgraditi zavetišče.
^Zavetišče komornika Alvinga« je dograjeno. Jutri naj se svečano blagoslovi. Mladi Osvald, že priznani slikar, pride iz Pariza k slavnosti. Tudi pastor Manders pride po tolikih letih zopet v Alvingovo liišo. On naj blagoslovi in nadzoruje zavetišče. Navidezni oče Reginin, mizar Engsirand, je tudi navzoč. On je oskrbel vsa mizarska dela nove stavbe. In zdaj prične drama. V prvem dejanju izve pastor Manders, da je s svojo požrtvovalnostjo Heleno le izročil nevrednežu. Gospa Alving izve z grozo v drugem dejanju, da kljub vsem svojim žrtvam ni mogla ljubljenega sina obvarovati najhujšega, — usodne dediščine, ki jo je dobil njen sin v krvi očeta. V tretjem dejanju izve Regina, da je naravna hči Alvingova in polsestra Osvaldova. Končno zagrne tragična usoda mater in sina kakor plazovi, ki uničijo ludi zevetišSe. Podedovana bolezen Osvaldova izbruhne, pospešena po vseh teh razburjenjih, predčasno. Bolni — otemnjeni njegov duh za hrepeni po solncu, kakor otrok po igrački. In solnce, simbol upanja in vere, veselja in moči. vzide, toda njegova zarja pada na ubogi, bolni duh blaznega Osvalda.	Marija Vera. *
Dr. Pire I.: Naše zdravje. Knjižnica Podmladka Rdečega križa, S. zvezek. Ljubljana, 1929. Str. 52, cena Din 3.50. — Na našem knjižnem trgu smo že dolgo fiogrešali kratke in poljudne higijene, ki bi lahko prodrla v zadnjo slovensko hišo. Sedaj jo imamo. Ravnatelj našega higijenskega zavoda je na kratko jjopisnl človeško telo, nalezljive bolezni, osebno higijeno in naš dom s higijenskega pogleda. P. R. K. je pa izdal spis v svoji priročni ceneni in krikupljivi knjižnici. Ce pogledamo še vedno znatno umrljivost pri našem narodu bi delce res zaslužilo, da pride v prav vsako slovensko hišo. Dobiti ga je v vseh knjigarnah, dočim I'. K. K. sam posameznih izvodov ne razpošilja.
Službeno iz L. N. P. ASk Primorje in SK Ilirija se pozivata, da pošljeta sigurno danes, v torek točno ob 18.30 v kavarno »Evropa t: po enega pooblaščenega delagata, da se medsebojno sporazumeta za sodnika za predstoječo prvenstveno tekmo! — Tajnik I.
Modkluhska kolesarska dirka v Mariboru. V
nedeljo se je vršila medklubska kolesarska dirka, za katero je vladalo precejšnje zanimanje. Na startu so bili vsi tukajšnji kolesarski klubi in tudi 20 kolesarjev iz Avstrije. Rezultati so bili sledeči: V glavni dirki (50 km) I. Jurič Ivan (Perun) 1.58.45, II. Skasa Franc (Edelvveiss) 2.06.15, III. Lah Ivau (Perun) 2.18.40; v gosjx)ski dirki (20 km) I. Pschunder Alojz (Edehveiss) 44.15, II. Polegeg O. (Edelvveiss) 44.30, III. Lešnik Mihael (Edehveiss) 47.15; klubovo prvenstvo »Edehveiss* 50 km: I. Skasa Franc 2.06.15, II. Smeh Adolf 2.14.40.
Začetek nogometne prvenstvene tekme v Mariboru. Prihodnjo nedeljo se vršijo v Mariboru prvenstvene tekme med SK Rapid :SK Svoboda in I. SSK Mariborom:SK Železničar. M. 0. je na svoji današnji seji izžrebal prostore, in sicer se igra prva tekma ob 10 na igrišču SK Rapida in druga ob 16 na igrišču I. SSK Maribora. Kot predtekma se vrši prvenstvena tekma rezerv.
NEDELJSKI ŠPORT.
Mednarodni lahkoatletski miting Ilirije, katerega se je poleg zagrebških atletov udeležil kompleten elovški K. A. C., je gotovo ena največjih letošnjih prireditev. Da niso odšli najbolji atleti Zagreba in Ljubljane v Atene, bi to bila največja prireditev te vrste v državi sploh. Nastopili so celo atleti Primorja in s tem pokazali, da se ne strinjajo z onimi, ki so povzročili, da se medklubski miting ni vršil. V splošnem so bili doseženi dobri, čeprav le povprečni rezultati. V tekih so prevladovali Celovčani, meti so pa absolutna domena Zagreba.
Pričetek prvenstvene kampanje nI prinesel skoro bi rekli pričakovane senzacije. Nikdo ni računal na tako izrazito zmago Ilirije nad Hermesom. Nasprotno je imel Hermes bolje šanse. Poteku igre rezultat 7 : 12 tudi popolnoma orgovarja. Da je Hermes polagal več pažnje na igro samo in opustil ostro igro, ki je resno ogrožala nasprotne igralce, gotovo ne bi zapustil igrišče s takim rezultatom. V drugi tekmi je Svoboda odpravila Jadran s 6 : 3. Finalna tekma za jx>kal L. N. P. med Primorjeni in Mariborom je končala s 2 :0 za Maribor. Tudi ta igra je bila veliko preostro igrana. Sploh so naša moštva pričela veliko preostro igrati. Ne pojmujejo pravilne trde igre, s pravilnim startom, pač pa uporabljajo vse mogoče trike, da se nasprotnika poškoduje. Ta način igre je obsojati in opozarjamo naše sodnike, da take igralce eksemplarično kaznujejo. Lep uspeh je dosegla mariborska mestna reprezentanca proti Celovcu. Po lepi igri so Mariborčani, čeprav niso nastopili v najmočnejši postavi, premagali s 4 :2 Celovčane. Zagreb je tudi v drugi tekmi proti Belgradu podlegel s 5 :2.
Družina Atene je v Zagrebu v revanžni tekmi proti Concordiji izgubila z 10 :8. Zmago je odločila boljša napadalna vrsta Concordije. Atenašice, čeprav so bile v polju enakovreden nasprotnik, so zelo slabo streljale.
Haškov damski miting je uspel prav dobro. Postavjeni so bili celo boljši rezultati od obstoječih rekordov, ki pa zopet ne bodo priznani radi pomanjkanja sodnikov. Doseženi so bili naslednji rezultati: tek na 60 m: Petričič (11.) 8.4 sek. Skok v višino: Štefamini (H.) 135 cm. Met krogle 4 kg: Neferovič (H.) 8.70 m. Skok v daljavo: Ružič (II.) 4.65 m. Met diska: Neferovič (H.) 21.08 m (nov. drž. rekord). Tek 100 m: Petričič (H.) 14.2. Met kopja: Neferovič (H.) 28.71 m (nov rekord), .^lafeta" 4 krat IGO m: Hašk 56.4 (zopet boljši čas od državnega rekorda).
Športni dogodki
Ogri so v plavanju premagali Avstrijce 43 in pol : 33 in pol. Odlikovul se je Barany z 58.5 za 100 m prosto, za njim Wannie in Mes-zoly z 1:02 in 1:02.4. — Ameriška plavalna prvenstva niso prinesla nič jiosebnega. — Huddle-stonova iz Amerike jc bila 21 ur v Kanalu, pu ga ni mogla preplavati in so jo 7 milj j>red ciljem potegnili iz vode. — Kanal letos kar ne gre. Nemški trajnostni plavač Kemmerich je osnoval sedaj na otoku Helgolandu šolo za mlu-de deklice, ki hočejo plavati čez Kanal; v ogla-su beremo: »priglasijo naj se samo prav zdrave, krepke, energične, vztrajne in premožne učenke«. Naglas je na besedi »premožne«.
Iz Zagreba v Sisek in nazaj je 75 km; Ba-nek jih jc s kolesom prevozil v 2:47. — 100 milj ali 160.933km za motorji je pa prevozil v Fi-ladelfiji Italijan Giorgeti v 2:24:48; v dveh urah je prevozil 133.5 km.
Blizu Filadelfije je Forest Hills; kakor vsako leto so se vršile lam tudi letos svetovne prvenstvene
Hikaklh &MniveevJc&eni
odkar ve vsaka pametna gospodinja, da se sadežni madeži dajo lahko in sigurno oprati. — To omogoča edino Schichtov Radion, ki pere sam in varuje perilo.
Schichtov

tekme v tenisu in si je izvojeval Tilden zopet prvenstvo, že sedmič. Torej je le še dober. Drugo mesto je zasedel Hunter; to nam pravi, da so Amerikanci napravili napako, ko so v borbi za Davisov pokal nadomestili Ilunterja z Lottom. Tilden pride sedaj v London in bo nastopal v gledališčih in varietčjih. — Nemško jirvenstvo profesionalov je dobil Najuch, že enajstič; prvenstvo jjarov sta dobila A. Burke in Francoz Ramillon, bodoči svetovni prvak. — Jacob-sova je premagala Nuthallovo; Willsova Helena j« neko svojo nasprotnico že v 18 minutah ugnala 6:G iu 6:0; torej ili tako, jjosebno bolna. — Coche! Bougnon in Landry so odšli na svetovno potovanje obiskali bodo tudi Filipine, kamor jih je jjovabi Daviš, ustanovitelj f>o njem imenovanega jx>kala.
Cochetov rojak Hoslin (jiolležka teža) je obojeročno sunil 146.5 kg. V Parizu.
V Parizu sta si stala nasproti bokserja Car-nera in Jaspers, prvi okoli 40 kg težji; v trelji rtuidi je sodnik prekinil neenaki boj in je proglasil Car-nera za zmagovalca. Zopet se je pojavil nekdaj tako izborni črnec Harry \Vills; mehikanskega prveka Ca-staua je že v L rundi jDodrl z k. o., pa so ga diskvalificirali, češ da je udaril že jx> znamenju z gongom. Prav tako že v j>rvi rundi je premagal Jim Maloney Griffitha z k. o.
Na 800 in so v zadnjem času lefio tekli; Jan sson n. pr. 1:56.1, lakobsen 1:56.7, Svensson l :5t> Ackerdahl 1:56.2, Kingbcrg 1:58, Chander (880 y, 1:56.6, Ladoumecjue 1 :55.2. Tek skozi Krakov 370f metrov je že četrtič dobil Savaryn v 11:12.4, na 3000 m je Nunnijevega zmagovalca Petkicwicza j?rema-gal Kosziak v 9:09.6 (pa je še la čas slab). Nurnii je odpotoval v Južno Ameriko. Carlsson je skočil 1.90 m visoko mladi Norvežan Beig na daljavo 7.30 in 7.42 m, 5000 m je tekel Petkiewicz v 15:25.4, 200 y Gerling v 19.4, 100 m Gsirling v 10.6, Jonalh v 10.5, 110 m lese Facelli v 14.8, 400 m v 52.6! 110 m lese Wcnstrom v- treningu v 14.2! Francoz Noel diskos 46.02 m. — Iz Londona v Brightoiu je okoli 84 km; Anglež Green jih je prehodil v 8:15:41, Italijana Ri-volta in Brignoli v 8:41:28 in 8:45:04; 115 lekniecev. V sedmih letih so napravili v Italiji 441 novih sport-nih igrišč! Pri nas? — Posebej moramo omeniti skandinavske in finske tekače: 3000 metrov Lovkola 8:44.7, Iso 8:51.2, Dohlstrom 8:43.3, Pelcrson 8:44. Miiller 8:49; 5000 m Virtanen 14:55.3, Magnussen 14:57 Tovonen 14:58.8.
Cerkveni vestnih
Ljubljanska sodabtelu :;e sr.ide v sredo, dne 25. t. m,, ob 17 v semeniški dvorani. Poročata o »Dušnem pastirslvu med delavci« gjJ. Anton Host-nik in dr. I. Ahčin. — Predsednik.
Pastoralna konferenca za radovljiško dekani-jo je v sredo dne 25. sept. v Radovljici ob 10.
BMI OBCTIIff tfHfBiaa
J£ c'ii<! 1
c,<y -v.
i. m n?2 ,-J
o C S) 1— t:
■-i r-O 5) K .. ££ " .
m j* ' ■ c
.. u I tai ? c;
« m	> u"
0	* c -o .g
.o ,o ■onD	N
»N N w	<u —- fM rt o > ■-> , In
- 1 S - -o
C * 4)0° C □ a 4>_J «
« imD NO £«<=- OuJ — oo ;>
j" » . o <-
S aZ ' N"
Sssjs 2
« ^Uj; v t» _, -J u O0i>p>-0
c/) ~	Cu
^ «
■SJh » z
-M B'j N
1	. v' O N
išgss-š
<c ^ w — >z i
' < O Q c "o, C -O — S
*r f—
• -a W ^
.5 »K <» X
1 f P v ° *i x £ i s
Maurice Renard: tn a e
H <1
v
lt
»Že včerai bi bil prišel,« se opravičuje, -4oda policijski prefekt je zahteval, da počakamo do danes, da se nam pridruži še en pomagač. Dovolite, tla vam predstavim gospoda Garana in gospoda Tiburceja.«
Le Tellier jim stiska roke. Pelje goste v svojo delavnico in jim razloži vso stvar. Prvi ga prekine policijski nadzornik Garan. Ta mož je srednje visok, ima temno polt, jc postrižen na krtačo in zgleda s svojimi ogromnimi brkami prav vojaško.
»Dovolite, da vas prekinem. Bugeyski clcgodki so nam na prefkturi znani. Kaj si mislite o stvari vi, je nam na prefekturi znani. Kaj si mislite o stvari vi, je Najprej treba ogledati vrh Colombieria.«
»Ali misli gospod tudi tako?« vpraša Le Tellier drugega gospoda.
Bledi, gladko obriti mladi mož ima široko kariran športni plašč, debele oči, obraz kakor nepremična maska in je na prvi pogled ljubitelj in posnemač Angležev. Tiburce igra Angleža. Svoje francosko telo odeva v londonske obleke, pariški svoj obraz nabira v resne angleške gube, toda pri vsem tem ne zgleda slovesno kakor kak lord, nego kot cirkuški klovn.
»Moj prijatelj je ...« pravi vojvoda.
»Jaz sem sherlockist, nič drugega.«
Le Tellier dvigne obrvi.
»Prosim, kaj ste?«
VIII.
Tiburce.
Tiburce se trudi strmeti zvezdoslovcu v oči z naravnost nesramno hladnokrvnostjo.
»Pravim, da sem sherlockist,« ponovi in zardi kakor ogenj. »Sherlockist ali pa Holmezijanec, kar
hočete.«
V tem hipu je Garan poosebljeno norčevanje samo; vojvode je sama zadrega. Le Tellierja pa samo nerazumevanje. Ko Tiburce to opazi, nadaljuje:
Mari še niste nikdar cul i o Sherlocku Holmesu?« Hm... ali ie kaj v sorodu z ono glasbenico Avgustino Holmesovo?«
- Nikakor ne. Sherloek Holmes ie sicer tudi umetnik, toda umetnik kot detektiv. On je izboren izsle-ditelj zločincev in sir Arthur Conan Doyle je popisal njegova neverjetna junaštva,«
»Naj vrag vzame vašega Sherlocka Hermesa in vse romane sedajle, ko ...«
»Sherloek Holmes,« nadaljuje Tiburce hladnokrvno, »Sherloek Holmes je njegovo ime. Jaz sem živo utelešenje ideje tega junaka in se v zapletljajih praktičnega življenja vedno poslužujem njegovih načinov reševanja.«
Vojvoda, videč, da je Le Tellier vedno bolj jezen, skuša miriti:
Ponavljam, da nam bo gospod Tiburce v resnici mnogo koristil.«
Tiburce nadaljuje. Poslušajte gospodje. Če mi ne verjamete, tedaj je to znak, da slvari ne razumete. ,Tax sem študiral sicer modroslovje, toda moj pravi poklic se ml je razkril šele, ko sem čital Vollairejevo Usodo. V tem delu, gospoda, je odlomek, ki bi lahko veljal za vzor kriminalnega raziskavanja. Gre za mesto, kier Zadig točno popiše kraljičinega psa, ki ga še nikdar ni videl in to samo na podlagi sledi v gozdu. Tedaj, ko sem to čital, so sr mi odprle oči in videl sem, da mi ne manjka duha za takšno delo. Čiial sem
tudi Poeja, toda Sherloek Holmes nadkriljuje vse in knjige o njem so moj brevir, od katerega se nikdar več ne ločim!«
To rekoč izvleče izpod plošča torbo in začne izkladati iz nje knjige, celo knjižnico.
»To, gospoda, so moji mojstri!« pravi navdušeno. »Pa ne mislite, da samo čitam! 0 ne! Učim se računati, mizariti, zdraviti, dalje umne živinoreje in dam knjige le tedaj iz rok, kadar se učim boksati ali sabljati, telovaditi ali jahati. No, kaj pravite sedaj gospod Le Tellier? Le korajžo! Jaz va mbom poiskal hčer. Naj vam še drugače dokažem svojo sposobnost zato.«
Tiburce plane na divan, prekriža nogi, se zastrmi v kot sobe, grize svoje nohte, kakor si predstavlja, da bi to delal tudi Holmes, in pravi:
»Gospod Le Tellier, vi imale psa, lovskega psa bodičast? dlake, ki ga pa imate vedno le v sobi, ker niste lovec. Mislite pa, da dobro igrate klavir. Poprej ste služili pri konjenici, nosite sicer monokel in radi streljate v tarčo. Mir! Tiho! — Spodnjega roba vaših hlač se namreč drži pasja dlaka. Ko sem vam dal roko, sem opazil, da imate prste na konceh močno utrjene, torej igrate klavir. Ker hodite nekako raz-koračeno, je gotovo, da ste .služili pri kavaleriji — tiho! in nosite monokel, kar sklepam iz gube ob vaših očeh. Tudi tupatam zatiskavate levo oko, kar znači da radi streljate v tarčo. Rekel sem!«
»No, menda imate sedaj dovolj,« se zakrohoče Garan.
Toda Le Tellierju ni za šale. Tiho stopi k mizi in vrže Tiburciju izpod nje kozjo kožo, kakršno ima človek pod stolom, da ima na njej noge, ko srdi.
To je vaš lovski pes z bodičasto dlako *
Potem pokaže na svoj pisalni stroj.
Mali oglasi
Vsaka^ beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši I NajmanisizneseklODin.Pmstojbinaza šifro 2Din.V>akoqla> znesek5Din.0glasinad 9 vrstic se računajo visje.Za oglase treba plačati pri naročilu. Na pismena vprašanja odgovarjamo ,stroqo trgovskega m reklamnega značaja vsaka vrstica 2Din. | le.čejepriložena znamka.Ček.račun Ljubijana10.3Wel it 25*2«

Dijak
nižje šole se sprejme na hrano in stanovanje takoj. Naslov zahtevati v upravi »Slov.« Maribor.
lil
Vdovec
prileten, priden, v vrtnarstvu in sadjarstvu izurjen ter za vsa hišna dela, išče službo, šel bi tudi kakor sluga. Dopise na upravo pod »Samski«.
Strojnik
z izpitom pri mornarici, vešč parnih in električnih strojev ter del na žagi, želi premeniti službo. Ponudbe pod šifro »Trezen strojnik« št. 10.606 upravi »Slovenca«.
Službodobe
Išče se delavec
za izdelovanje cementnih cevi in drugih cementnih izdelkov. Nastop takoj. Kje, pove uprava »Slovenca« pod štev. 10.454.
Mlinarskega vajenca
sprejmem takoj. - Anton Gutnik, Vrhnika 284.
Župnik v Slavoniji
išče dobro gospodinjo. -Ponudbe na upravo lista pod štev. 10.565.
Pomočnike
sprejmem, zanesljive, za stalno delo, kleparje, instalaterje in kotlarje. -Franc Šramek, Tržič.
Pestunjo
izvežbano, inteligentno, ki ljubi otroke, in ki bi ev. prevzela v oskrbo tudi I dojenčka, iščem k fantku, ki je 1 leto star. - Znati mora perfektno nemško, biti mora popolnoma zdrava, stara od 25—35 let. Katera reflektira na stalno službo in gornjim pogojem odgovarja, naj se pismeno javi in pošlje sliko in prepise spričeval, navede naj reference in stavi pogoje glede plače. V hiši ima popolno oskrbo. Dopisi se naj naslove na M. Grundner, Zreče pri Konjicah.
Mizarske pomočnike
več dobrih, za pohištvena dela sprejmeta takoj. Erman & Arhar, Št. Vid nad Ljubljano.
Vrtnarskega vajenca
s popolno oskrbo sprejmem. Ivan Bizovičar, trg. vrtnarstvo, Ljubljana, Ko-lezijska 16.
Kuharico
perfekt., samostojno moč, sprejme fina restavracija. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Kuharica 555«,
Strojnik
vešč in izkušen v vseh boljših delih na brzoti-skalnem stroju in tiglu, -samostojen delavec pri večbarvnem tisku, točen in zanesljiv pri vsakem delu, dobi nameščenje v moji tiskarni. Ponudbe z opisom vseh sposobnosti in zahtev na: Tiskara Eu-gen Sekler, Osijek, Desa-tičina ul. 7.
2 mizar, pomočnika
mlajša, sprejmem v stalno delo. Štefan Marcijan, -Dob pri Domžalah._
Učenko
sprejmem za šivanje, -Rožna dolina 8-26.

2 čevljar, pomočnika
se takoj sprejmeta v trajno delo. Hrana in stanovanje v hiši. Jožef Ko-selj, Ljubno, p. Podnart.
Prelekt
dobi mesto v Dijaškem domu v Ptuju. Prošnje, nekolkovane in opremljene z dokazili o usposobljenosti ter curr. vitae do 27. sept. na vodstvo Dijaškega doma.
iii


cLOVENCA
» ""	........iMIlllllllllllllll
Več mlinske oprave:
cilindri, luščilni stroj »Rapid«, jermenice, vodna triba in drugo, se proda. Fran Juvan, valjčni mlin, Srednje Gamaljne, p. Št. Vid nad Ljubljano.
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisti beli pub kg po 300 Din. L Brozovič, ke-mička čistiona perja. Zagreb, Ilica 82.
Proda se:
tehtnice, uteži, normalna tehtnica za žito, prazne vreče, čistilnice za žito (pajkli), železna blagajna, pisarniška oprava, razna sobna oprava, rabljena vrata in okna, razi. štedilniki itd. itd. pri Jos. Zidar, dediči, Ljubljana, Dunajska cesta 31. - Na ogled od torka opoldne naprej.
Gosli poučuje
bivši učitelj konservato-rija. Študentovska ul. 9/1.
Šoferska šola
prva oblastv koocesljon.. Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunaiska cesta 36. Telef 2236. Strokov-niaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih. s pričetkom vsakega prvega.
Gospodične
ki žele šivati perilo, se sprejmejo v pouk pri M. Alešovcu Ljubljana, Cankarjevo nabrežje štev. 1.
Klavir poučuje
po najnovejši metodi dvakrat na teden v Ljubljani ga. dr. Jamškova. Poizve se v upravi pod 10.474.
Stanovanje
1—2 sob in kuhinje iščem Plačam dobro. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 10.639.
Gospodično
sprejmem na stanovanje, Naslov v upravi lista pod štev. 10.613.
Morske prašičke
večjo množino, prodam. -Lešnjak, D. M. v Polju 35
Seme
divjega kostanja, želoda, akacije, jesena, javorja, buke, jelove storže in gobe kupuje Fructus, Ljubljana, Krekov trg 10.
20 % kronske bone
kupi Pučka štediona i za-ložni zavod d. d., Osijek, Desatičina ul. 27.
Brinje
zdravo, rešetano, prodam. Ehrenfreund, Sušak.
Mag. štev. 32.439/29.
Podaljšanje roka za vlaganje oiertov mestnih voženj.
Rok za vlaganje ofertov razpisanih mestnih voženj z dne 3. septembra 1929, mag. štev. 32.439/29 se zaradi nepredvidenih komplikacij podaljšuje nepreklicno do 2. oktobra 1929 do 11 dopoldan.
Ponudbe je na zapečatenem ovitku označiti z naslovom ponudnika in z vrsto ponudbe ter vložiti iste do navedenega termina v pisarni mestnega gradbenega urada; dosedaj vložene zadevne ponudbe se bodo istotako odpirale omenjenega dne.
Mestni magistrat Ijubijansk?
dne 18. septembra 1929.
Vsem sorodnikom, duhovnim sobratom in prijateljem naznanjam, da je Bog poklical k Sebi svojega zvestega služabnika, velečastitega gospoda
r?	v«vg	g~i v ag
Jtranciska basntka
župnika na Selih pri Kamniku
danes, v nedeljo, nagloma maziljenega s svetim oljem.
Pogreb bo v torek, dne 24. septembra ob 10 dopoldne. Priporočam ga vsem v pobožno molitev. Kamnik, dne 22. septembra 1929.
IVAN LAVRENČIČ, dekan.

Prodam
dobro ohranjen letnik »Zvona« 1870. - Slreliška ulica 29-1.
Orig. Lutz-ove peči
malo rabljene, večje kakovosti, še nekaj komadov ugodno za prodati. -Poizve se v trgovini konfekcije Derenda, Ljubljana, Gradišče 4.
Kanarčki (harcerji)
učeni na avtomat, naprodaj. - Pečnikar, Šmartno ob Savi 24.
Žago
s polnojarmenikom in drugimi stroji ter skladiščem v izmeri 8000 m2 tik ob železnici na Gorenjskem prodam. Vprašanja na upravo lista pod šifro »Žaga št. 10.608«.
Zaslužek
Zastopnike (ce)
za obisk privatnih strank za prodajo zlatih in srebrnih predmetov na obroke išče »Alem« k. d., Zagreb, Nikoličeva ulica 7/1. Potrebna kavcija ali garancija 15.000 Din.
Moderna šola
novih jezikov: francoščina, nemščina, angleščina, italijanščina, ruščina Poučujejo samo akademsko izobraženi predavatelji, -vsak v svojem materinem jeziku oo modernih metodah (Berlitz, znanstvena in dr.). Istotam nemški otroški vrtec. Vpisovanje vsakodnevno od 11—K13; 18—20; Gosposvetska cesta 16, pritličje. Začetek tečajev 1. oktobra.
Zakonski par
brez otrok dobi stanovanje in druge prednosti na lepem posestvu na Dolenjskem proti lahkemu delu. Dopisi pod št. 10.605 na upravo »Slov.«
Kupimo;
Oprava za trgovino
dobro ohranjena, se kupi. Naslov v upravi »Slov.« štev. 10.647.
Hrastova
tuha drva
za kurjavo kupim vsako množino. - Ponudbe na:
Franc Oset, Sv. Peter v Savin. dolini.
Vsakovrstno
zlato „.„,<
po uaivigjih cenah. CERNE. iuvelit. Ljubljana. Wollova ulica 6t 3.
MušiJeve viioline
so res dobre in poceni Prepričajte se v trgovini, Gregorčičeva ulica.
tlllnarlf!
Iti, proBO, ajdo In Jermen kupite najceneje url
A. VOLK, LJUBLJANA
vclctrcovlna tlta lo mikr T2 wj83d eiafisaii
ne ordinira do ohtobra 11
direktno ii
Tovarne
02. tov skladišča
MeinefiMeroCd
Marlbor-Asl. t?
Šoferska šola
oblastveno koncesijonira-na I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Blciweisova cesta 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. Prihodnji redni tečaj prične 25. oktobra. Poučujem tudi privatno.
Posestva
Valjčni umetni mlin
v dobrem stanju, stalna vodna moč, na prometnem kraju ob glavni cesti, ki pelje na Hrvatsko, zraven sadonosnik, vrt, njiva, se takoj proda po zelo ugodni ceni. Naslov se dobi v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 10.460.
Prva celotna izdajal	Prva celotna izdaja,
Doktorja Franceta Prešerne
Zbrano delo
Cena Din 40'—, elegantno vezana Din 55'— Jugoslovanska knjigarna v Ljublfanl.
pr- STROJEVODJE
dva ali tri, z izpitom za vožnjo na ozkotirnih in normalnotirnih industrijskih železnicah, sprejme
ftranfsha industriisha družba no Jcsenicifl
Pismene ponudbe z izpričevali naj se vpošljejo ravnateljstvu družbe, Jesenice - Fužine
Javna dražba
posestva v Plešivci št. 30, Brezovica pri Ljubljani, se bo vršila dne 6. oktobra ob 3 popoldne.
Suila oseh urst
kakor tudi TRPINOVO PLATNO po ceni se dobi o TEKSTILNEM BAZARJU, MARIBOR, Vetrinjska vtiča šteo. 15
ZAHVALA. Ob prebridki izgubi naše nadvse ljubljene soproge, mamice, hčerke in sestre, gospe
Marije Beline, roj. Kobola
smo prejeli od vseh strani toliko dokazov iskrenega sočutja, da nam je nemogoče zahvaliti se vsakemu posameznemu. Srčna hvala vsem darovateljem prekrasnega cvetja, katerega je nepozabna pokojnica v svojem mukepolnem življenju tako cenila in ljubila. Najtopleje se zahvaljujemo preč. g. dr. Josip Demšarju za velikodušno tolažbo, ki jo je nudil predragi pokojnici v vsakem času in za izraženo v srce segajoče sožalje. Zahvaljujemo se preč. duhovščini pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini za tolažilne obiske ter ostale izvršene sv. obrede. Posebno se zahvaljujemo cenj. gdč. učiteljici Jerajevi za brezprimerno požrtvovalno pomoč. Iskrena hvala Udruženju tob. trafikantov za poklonitev krasnega venca in pa vsem onim, ki so našo drago pokojnico spremili na njeni novi dom. Še enkrat tisočera zahvala prav vsem.
Rogaška Slatina—Ljubljana, dne 23. septembra 1929.
Jjalujoči rodbini BELINC-KOBOLA ter ostali sorodniki.
POZOR1	POKOR.
Najboljša brezalkoholna pijača je
ORIGINAL „SAIVITAS"
Dobi bo v vsoh gostilnah in restavracijah. Izdeluje: I. Slovenska tovarna mineralnih voda SlomSkova ulica 27.
Vinska klet
V mestu Kočevju se oddajo vinske kleti, prejšnje firme Ant. Kajfež, sedaj last Premoženjske uprave za mesto Kočevje, v najem. Na razpolago so tri velike kleti, približno 700 hI »raznih sodov, pisarniški prostori, hlev za konje, kolarnica, drvarnica, pralnica, auto-garaža in manipulacijska možnost na dvorišču. — Tozadevne ponudbe prosimo do 1. oktobra 1929 na naslov; Premoženjska uprava za mesto Kočevje.
UaM^aHo CIaiiam^1!
Žalobno vest sporočamo sorodstvu, prijateljem in znancem; umrl je naš dobri, skrbni oče, soprog, ded, zet, tast in stric, gospod
IVAN POTOKHR
posestnik
Pogreb predragega pokojnega bo v sredo dne 25. septembra ob V210 dopoldne na domače pokopališče. Priporočamo ga v blag spomin.
Radomlje, dne 22. septembra 1929.
MARIJA POTOKAR roj. SEDMAK, soproga. — IVO, odvetnik, PAVEL, podporočnik, sinova. ZDRAVKA, hčerka. — ANKA roj. CEPUDER, sinaha. - JOSIP SEDMAK, tast. - SVETOZAR, vnuk.
Šolske torbice
aktovke, nahrbtnike v največji izbiri cenah priporoča IVAN KRAVOS - Aleksandrova 13
Zaradi preselitve popolna razprodaja,
V Kamniku v trgovini Sotelšek se prodajajo od 1, oktobra dalje, dokler zaloga, pletenine in vse špecerijsko blago po znižanih cenah. Ne zamudite ugodne prilikel Proda se tudi manjša kompletna pletilna industrija z vsemi informacijami.
Zahvala
Ob težki izgubi ljubljenega soproga, očeta, sina, brata, svaka in strica, gosp,
Ivana Eisenzopfa
žandar. narednika
se najtoplejše zahvaljujemo častitemu g. župniku, gg. komandirjema stanice Planina—Rakek, kakor tudi vsemu moštvu teh stanic, ter vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem onim, ki so ga spremili na zadnji poti.
Planina pri Rakeku, 21. sept. 1929.
Žalujoči ostali.