196. številka. Ljubljana, nedeljo 27. avgusta. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejemati za avstro-oserske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld. u četi t leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 g'd., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 k r. Za pošiljanje na đom ae računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. —Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če Be dvakrat in 4 kr. će se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati.— Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolnianovej hiši št. 25—26 poleg gledališča v „zvezdiu. O pr a v n i š t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolnianovej hiši. Jugoslovansko bojišče. IX Zemnim 25. avg. po noči. [Izvirni telegram »Slovenskemu Narodu".] Černjajev Je Turke popolnem premagal. 11111 *o razbiti in razkropljeni in »o v divjem begu. Turkov Je palo petuajst do dvajset tisoč. Telegram, ki ga je prejel list tukajšnje c. kr. deželne vlade pak so glasi: IlelK ■'»«! 25. avgusta. Sesti dan boja so bili Turki od Srbov prisiljeni, vojevanje na prostem polji prevzeti In so bili popolnem tfe-peni. Bežali so tja črez Katun In šo popustili ves teren od sv. Štefana do ifloravc. Srbska vojska Je bila prehudo utrujena, za to ni J mogla razbitega (de ruti rane g a) sovražnika dalje poditi. Turki na levem bregu Morave pak so nekaj šanc naredili. Še nobenega poročila z bojišča slovanskega na našem jugu nijsmo s tako velikim, srčnim veseljem prejeli, kakor to denašnjo o zmagi srbskej, ki jo poroča spredaj stoječi telegram, naš in vladni. In katero pošteno slovansko srce ne bi tako radostno poročilo le razveselilo, tem bolj, ker smo zadnje dneve v strahu in trepetu čakali, kako se bodo naši slovanski bratje obranili strašnih napadov! V tem hipu ne moremo besedij iskati, ne mnogo govoriti, rečemo le: Bogu hvala, in slava hrabrim slovanskim srbskim bratom, slava Černjajevu, in — »bog pomozi dalje!" Slovan je smo tako dosedaj vajeni nesreč, da Pomladanski valovi. (Roman, spisal Ivan Tuigenjov; poslovenil dr. Maks Samec.) XXII. (Dalje.) — „Storil bom vse, kar bode ugodno!" vsklikne on. »Govoril bom z gospodično Emo..u Gospa Lenora vsklikne radosti. — »Tega pa, kakošen bode resultat ne vem." — »Ah, ne odpovedujte se, ne odpovedujte se!" spregovori zopet Lenora s prosečim glasom: „vi ste mi uže obljubili! Resultat bodo nedvomljivo najboljši. Vsakako ne napi uvim jaz nič boljšega! Mene no posluša!" — „Ali vam jo tako odločno objavila svojo odreko vzeti KliiberjaV" vpraša Sanin po kratkem molčanji. nam je vsaka zmaga, vsako znamenje, da prihaja in se bliža tudi naš boljši slovanski dan, uže največja sreča. Ta denašnja vest z jugoslovanskega bojišča nas je torej tem bolj razradovala, ker so še predvčeranjem nam sovražni listi s trdovratno sigurnostjo srbsko pobitje pri Aleksincu poročali. Kar se stvarnega tiče, moramo še pričakovati natančnejših poročil. Kakor se nam iz tega kratkega telegrafskega poročila vidi, tepena je le glavna Ejub-paševa vojska na desnem bregu Morave stoječa. Podili so jo Srbi od svetega Štefana, to jo zgoraj vzhodno nad Aleksincem, pet ur daleč do preko Katuna, ki leži (kakor nam general-štabni zemljevid kaže) prav na meji turškej nad Nisem. Razumljivo je, da Srbi Turkov nijso mogli še dalje poditi in jih še več pobiti, ker od šestdnevne bitke so vendar morali biti strašno trudni, lačni in umorni. Na levem bregu Morave stoji torej še manjša Saib-paševa turška vojska, ki je, kakor telegram poroča nekaj šanc naredila si. Kakor brž se Srbi le nekaj odpočijejo, pregnali in razbili bodo tudi to. Ali je pri zadnje j velikej bitki uže H o r-vatiC bil za hrbtom od Knjaževca po cesti preko Gramade na Turke prišel in k zmagi pomagal ali ne, tega ne vemo iz poročila. Najbrž da ne. Pride torej Še vedno prav tudi kasneje. Ta zmaga bode iztrezovala naše nemšku-tarske in judovske kroge od njih dijabolskega nadejevanja, da so uže Turki na cesti v Belgrad, da je slovansko Srbstvo uže poraženo itd. Ali bode zamašila usta nekoliko tudi onim našim slovanskim strahopetnikom in večnim nesrečo prorokovalnim in jadikoval-nim domoljubnim gavranom, ki sami nič ne — „Kakor da bi z nožem odrezala ! Ona je vsa kakor oče Giovanni Battista! Svoje-glavnica !u — „SvojeglavimV ona?" . . . ponavlja s potegnenim glasom Sanin. — »Da . . . da . . . ali sicer pa angel. Vas bode poslušala. Pridite, pridite k maln! O moj mili ruski prijatelj!" Gospa Lenora vstane hitro in ravno tako brzo objame glavo pred njo sedečega Sanina. Sprejmite blagoslovljene materino— in dajte mi vode!" Sanin prinese gospe Roselli kupico vode, da jej svojo besedo, da bo prišel skoro, spremi jo po stopnicah Idoli na ulico in se vrne v svojo sobo, ploskne z rokama in odpre na široko svoje oči. „Tu," je mislil on, — »tu se je skrilo živ-Ij enje ! Da in tako se je zavrtelo, da se mi v glavi suče!'1 Sanin nij Bkušal pogledati v samega sebe, pogledati knj se tam godi? zmot-njava — in nič ko zmotnjava: »Denar sem zaupajo in še družim zaupanje in pogum do delovanja jemljo! . . . Tudi nova črn ogorska zmaga se poroča. Telegram iz Cetinja naznanja: 15. avg. je bil boj na Previjali v Vasojevičih. Turki od Plava in Gusinja, okolo 5000 so preko Komskih planin udarili Kučani za hrbet, od druge strani je pa Mahumud paša prijel Kuče. Vojvoda vasojevički Miljan Vukov izve za to in udari na Sucesko v Poljimlju. Turci so bili tepeni in so izgubili dva čuvena glavarja. — Turci so od zadnje črnogorske zmage na Kučah tako vznemirjeni in prestrašeni, da na posamezne Črnogorce, ki se Pod-gorici bližajo, s kanoni streljajo. Črnogorci jim nalašč blizu hodijo, da Turki trosijo municijo. „Glas Crnogorca" takole risa položaj: Razbita Muktarova vojska je še v Tre-binji, kjer čaka pomoči. Ali odkod bi ta pomoč prišla? Posade v mestih ne morejo pustiti posameznih utrjenih krajev svojih, kjer se še polumesec v Hercegovini vije; pa ko bi tudi hotele zbrati se okolo svojega glavnega komandanta, no morejo, ker jih na vso strani naša vojska pazi. Samo od Drine ali izpod Sjenice bi Muktaru mogla pomoč priti. Ali pri Drini Alimpie proti Sarajevu teži, in okolo Sjenice in Novega Pazara bi bilo Derviš paši pomoči proti Čolak-Antieu, ki operira mej Srbijo in Črnogoro in na vratih Stare Srbije. Pri tem se tudi s severozapada v Bosni pripravlja posla turškej vojski. Tu polkovnik Despotovič organizira ozbiljen vstanek, kateremu se lepi izgledi odpirajo ... Knez Nikolaj zdaj more uže iz Hercegovine ven iti tja, kamor ga večja potreba poz i vije. O Černjajevu piše ta uže 21. avg. izdal," so pošepetale brezvoljno njegove ustne: „svojeglavim . . . pravi njena mati ... In jaz bi jej moral svetovati — njej ? In kaj svetovati?" Saninu se je zares v glavi vrtelo — in nad vsem tem viharjem mnogoličnih čuvstev, vtisov, nedokazanih misli se mu je neprenehoma vsiljeval Emin obraz, obraz, ki se je bil neizglodljivo vrezal v njegovo pamet, to temno elektrieno-potreseno noč, v tem temnem oknu pod lučjo milijonov migljajočih zvezd! XXIII. Neodločnimi koraki je stopal Sanin k gospe Koselli. Srce mu je silno tolklo; čutil je natanko, kako mu je duvalo v rebra. Kaj hoče povedati Emi, kako govoriti ž njo ? V hišo je šel ne skozi konditorsko sobo, ampak pri zadnjem vhodu. V majhnej prednej sobi najde gospo Lonoro ; ona so ga je razveselila in vstnihila. treba ponavljati. Pri nas je od kneza do zadnjega delavca vse za vojsko, zdaj, ko je Turek v deželi, še bolj, nego kedaj in mi smo trdno prepričani, da bomo na konci boja sovražnika sijajno iz svoje zemlje vrgli. Mir hoče pri nas le angleška in magjarska diplomacija, o teh pa vemo, da so našej bodočnosti protivni. Novic iz bojišča vam žalibog ne morem več poročati, nego jih imate na tiskanem lističu, ki ga vam priložim. (Debelo najednej strani »letečega lističa" tiskani mali telegrami, našim bralcem uže znanega obsega. Ur.) Take buletine pri nas vlada izdaje, kadar se jej potrebno zdi, sicer pa tudi naši listi ne smejo mnogo pisati o kretanji vojske itd. Tako se tudi mi v Belgradu moramo vaditi v potrpljenji in razburjenem pričakovanji. Kaj ne bi, saj je ves naš moški svet na bojišči. (Mi Avstrijci smo to se ve da prosti, vaš dopisnik celo bolehen.) Dosedaj je bilo v našej vojski premalo izučenih oficirjev. Te so nam Rusi dali. Vsak dan jih pride po več. Malo težava je ker srbskega narečja ne razumejo, ali ipak se izvrstno uvrščajo v našo vojsko in upa se mnogo od njih. H koncu še jedna. Životopis, ki ga je prinesel vaš »Slovenski Narod" od svojega peterburgskega dopisnika o Černjajevem in ga na srbski jezik preložil naš vladni „Istok", cirkuliral je v tisočih eksemplarov v srbskej vojski. Tako ste tudi vi nekaj storili za avtoriteto našega generalssima. Ruski narod in jugoslovansko bojišče. Iz Peterburga 22. avg. [Izv. dopis.] Če bode boj na balkanskem poluotoku še dalje časa se bil in zlasti, če se Srbom samim ne posreči odbiti turškega napada, potem bode naša vlada res prisiljena, da z rusko armado na pomoč pribiti slovanskim bratom. Tako silno gibanje je nastalo v celem ruskem narodu. Ne le da se na tisoče rubljev daruje na pomoč Slovanom, gredo tudi dan za dnevom ruski oficirji, odstavši svojo službo, spremljani od podoficirjev in prostih vojakov, v Srbijo. V soboto 20. avgusta je vrelo občinstvo vseh krogov naše stolice k varšavskemu kolodvoru, ker se je raznesel glas, da se zopet več ruskih oficirjev z brzovlakom odpelje v Belgrad. In res se je zbralo na kolodvoru dvajset oficirjev, 18 pehotnih, 1 kavalerijski, pa 1 artilerijski, vecjidel iz garde, mej njimi knez Lobanov, grof KonoviČin itd., vsi mladi krepki ljudje. Vsak je imel soboj slugo, bivšega podoficirja. Zbrano pred kolodvorom ljudstvo je navdušeno klicalo hura! in živio! ko so oficirji vstopili v vagone, hitevši v boj za svobodo Slavjanov. Včeraj se je zopet več oficirjev odtod odpeljalo. Iz Moskve se poroča, da je dozdaj odšlo črez 61 oficirjev in 10O podoficirjev v Belgrad. Iz Orenbur^a pa se piše, da se je od tam odpeljal 60 let stari kozak sč sedmimi svojimi sinovi Slovanom na pomoč. Da vsi ti Rusi gredo k Černjajevu, čegar ime ja zdaj najpopularnejše v Rusiji, mi nij treba pripovedovati. Tudi zdravstvene pomoči Srbom ne bode več po manj kovalo. 18. avgusta se je od tod odpravil uže četrti sanitarni od-del, s katerim je šlo 10 doktorjev, petnajst kirurgov (feld serov), 7 sester milosrdja in 2 agenta. Dozdaj se je samo iz Feterburga odpravilo 4G zdravnikov, 52 kirurgov, 4o sester milosrdja. Pa tudi druga ruska mesta pošljejo svoje posebne sanitarne oddele, n. pr. Moskva, Kazan, Harkov. Še celo malo mesto Derpt je nabralo 10.000 rubljev in za to svoto odposlalo sanitarni oddel 15 ljudij, mej temi 10 medicinarjev, v Srbijo. Nabira denarjev se še vedno vrši in omenjam mej drugim le klub ruskih trgovcev, ki je 20 000 rubljev daroval. Ruski korespor.denti, kateri so generala Černjajeva v glavnem kvartiru v Aleksincu obiskali, ne morejo dosta hvaliti njegove neizmerne delavnosti in skrbi za vse, česar je treba vojakom. Srbi so hrabri, a premalo vežbani za redno vojskovanje, tedaj jih Čer-njajev pusti cele dni v orožji in vojaških evolucijah vaditi. Intendantstvo, to je, preskr-bovanje vojakov z živežem, je zlasti za oddaljene oddelke slabo in neredno. Ko je Čer-njajev Babino glavo vzel, ostal je potem ta vojni oddel s komandantom Černjajevim vred tri dni brez živeža in moral lakote trpeti. Srbski oficirji se nečejo udati strogej vojaškej disciplini, kar ima svoj glavni uzrok v milicni sistemi. Vendar se zdaj na boljše obrača. Babino glavo je srbski poveljnik Mirković proti ukazu Černjajeva brez boja Turkom prepustil. Ko je Černjajev to slišal, klical je nejevoljno: Ko bi jaz imel le jeden ruski regiment, pa se upam v tej poziciji cel turšk korps zadržati. Sploh manjka oficirjev, zato tiskani in nam včeraj došli „Glas Crnogorca'1 to-le zdaj zanimivo, ker s telegramom veselo prehiteno sodbo: „Prva velika bitka, koju Černjajev odmiče in pripravlja na Moravi može vse prividne uspjehe turške vojske izbrisati i Abdul- Kerimovu vojsku na srbski Vučji dol nagnaniti, gdje bi vsa snaga ■(moč) i ugled cjele vojske Sultanove svoj grob našla, kao što je Muktarova u Hercegovini, dočim slavna djela črnogorskega oružja Crnoj gori več osiguravajo položaj pobjediteljke. Turki so zopet nesramno oskrunili avstrijsko zemljo v Dalmaciji. Iz Zadra se telegrafuje 25. avg.: Včeraj je prestopila turška četa avstrijsko mejo pri Osojniku, naropala 80 glav ovac, 5 volov, 5 mul, streljala na braneče kmete, pri katerej priliki je jeden kmet ranjen in jednemu je glava odsekana. Tudi na naše žandarje so Turki streljali. Dve kompaniji lovcev ste prišli v Osojnik. Turška četa je odpeljala naropano blago na turško ozemlje. Iz tega dogodka se utegnejo najimenitnejše posledice zgoditi. Turčija je nezmožna odškodovanje ali satisfakcijo dati, torej utegne Avstrija zgornjo Hercegovino zasesti. Hubmajer piše iz vstaškega taborja pred Banjoluko 20. avgusta tržaškej „ Edinosti" : Odkar je odstranjen Karadjordjević, gre nam vse boljše. Despotovič je novo življenje v naša telesa zanetil, donesel je orožja in municije, ter še soboj pripeljal nad tri tisoče vojakov, izdal Bošnjakom lepo proklamacijo. Kar jih nij še za orožje prijelo, zdaj so vstali, morda bo uže Banjaluka v naših rokah, ko vi list v roke doboste. Nepopisljive so grozovitosti, ki jih krvoločni Turci delajo, dobili smo človeka zvezanega in za lase na drevo obešenega, bog ve koliko časa se je ta kristijan mučil, predno je poginil. — Mrtvih trupel nahajamo, kamorkoli pridemo, nezako-panih, katere zagrebamo. Zdaj ko imamo tudi topove, napredovali bodemo hitreje, dva ogle-duha sta bila včeraj ulovljena, ko so se papirji pri njih našli, tudi precej ustreljena. Vi pa, rojaki, imejte nas v spominu, uže zopet me kliče tromba, torej : »Naprej zastava Slave". 1» lielgrada 21. avg. [Izv. dop.] V nemških časnikih, katere dobivate iz Dunaja in Pešte, čitate mnogo o miroljubnosti in miroželjnosti srbskega kneza in srbskega naroda. Uže sem vas v jednem dopisu svaril verovati tem glasom količkaj, torej nij — „Teško sem vas čakala in čakala," spregovori ona šepetajo in z obema rokama stiskuje njegovo roko. Stopite na vrt, Ema je tam. Glejte! jaz se zanašam na vas!" Sanin se odpravi na vrt. Ema je sedela na klopici, blizo pota in iz veče korbice napolnjene s črešnjami odbirala zrelejše na krožnik. Solnce je stalo nizko — bilo je uže ob osmih zvečer in v širokih žarkih, s katerimi je ono zatapljalo mali vrtič gospe Roselli, je bilo več bagra ko zlata. Zdaj pa zdaj je tihoma zašumljal listek in zapoznele bčele, letajoče od cvetke na cvetko so si pretrgoma prižunižavale; tu in tam je nekde zagorgotala grlica — jednoglasno in nevtrud-ljivo. Ema je imela na glavi isti okrogli klobuk, v katerem se je peljala v Soden. Gledala je iz pod njegovih pripognenih krajev in se iznova pripognila v korbico. Sanin se je približeval k Emi, brezvoljno skrajševaje vsak korak, in ... in ... in jej nij vedel nič druzega povedati, kakor vprašati jo, zakaj tukaj odbira črešnje? Ema mu je odgovorila počasi. — „Te-le — zrelejše pojdejo v kuho, te pa bodo za napolnek paštet. Veste, mi prodajamo take okrogle paštete s sladkoromV" Izgovorivši te besede, je pripognila Ema še niže svojo glavo in njena desna roka, z dvema črešnjama mej prsti, se je vstavila v zraku mej korbico in krožnikom. — „Sinom li sesti k vam?" vpraša Sanin. »O da." Ema se zlahka odmakne na klopici. Sanin se vsede poleg nje. „Kako začeti ?" si misli. Ema mu je pomagala iz te teškoče. — „Vi ste se bili denes na dvoboju, spregovori ona živo in se obrne k njemu z vsim svojim prelepim, sramožljivosti kipečim licem — in globoka — in globoka hvaležnost se jej je zasvetila iz očij! »In vi ste tako mirni V Ali nijsto poznali iu čutili nevarnosti?" — »Odpustite! Jaz se nijsem nikakoršnej nevarnosti podvrgel. Vse se je zvršilo brez nesreče in nevarnosti." Ema pomaje s prstom na levo in desno pred očmi . . . To je italijansko kretanje. — „Ne! Ne! ne govorite tega! Ne bote me prevarili! Pantaleone mi je vse povedal!" — „Komu se še sme kaj zaupati! Ali me je tudi kipu poveljnika jednačil?" — »Njegovi izrazi zamorejo biti smešni, ali njegovo čustvo nij smešno, niti to, kar sto vi denes zjutraj storili. In vse to le za mene ... za mene - . . Tega vam ne bom nikoli pozabila." — „Uverujem vas, gospodičina Ema . . — „Tega ne bom nikdar pozabila," ponovi ona prejenjavajc, ga bistro pogleda v oči in se obrne. Zdaj je mogel videti Sanin njeni tajnki, čisti profd in zdelo se mu je, da nij videl še nikoli kaj jednacega in da še nij nikdar pro- je vsak ruski oficir dobro došel in dobi precej komando nad bataljonom. Vsled teh vestij dan za dnevom ruski oficirji odpotujejo v Belgrad. Ravnokar se raznašn govorica po mestu, da so Srbi Knjaževac zopet Turkom vzeli in da se tudi pred Aleksincem srečno bojujejo. Tako je veselje in navdušenje, kakor da bi Šlo za zmago ruske armade. 23. avgusta sti odjadrali od mesta, ter nastopili pot proti otoku Malti. Koliko nepotrebnega se je o tej stvari uže mnogo prej pisalo! Politični razgled. notranje dežele. V Ljubljani 26. avgusta. Cesar jevič Ilutlnlf je 21. t. m. dopolnil osemnajsto leto. Cesarska rodbina je dan leta praznovala v svojem gradu v Ischel-nu jV«i metliškem se uže pridno pripravljajo k volitvam. Tudi v Lvoru bode zbor volilcev, h kateremu bodo povabili ministra Ziemialkovskega. Rešiti mu nameravajo dati sigurno sitno vprašanje, s čim, da se gospod minister opraviči, ko uže toliko časa sedi v vladi, Poljakom po vsem sovražni. Ćešk list naglasa, kako MM rvat je in Dalmatinci od leta 1872 s svojo popustljivo in mirno, ter pohlevno politiko nijso nič do segli, niti si pridobili naklonenost svojih so Bedov. Res je tako. Slovan z mehkobo ne bode nikjer nič dosegel. V mi m Je (Irziivc. Iz Srhi I e poroča »Pol. Corr." od avstr. konzula: Knez Milan je sklical 24. avgusta zvečer zastopnike tujih vlastij in jih prosil, naj one dobre službe, ki so mu jih ponudili glede ponehanja vojske povsod, tudi nasproti Črne-gore, pričn6. Zastopniki so vladam telegrafi-rali. — Mi menimo, da zdaj mini še tako brž ne bo. „Dobro voljo" kažejo. V Ca riaratlu raste zopet vpljiv prejšnjega Abdul-Azizovega velicega vezirja Mah-mud paše, ki je z Rusi bolje izhajal. On dela za sina Azizovega, za Jussuf Izzedina, da bi ga na sultanski prestol spravil. Bog zna kaj se še zgodi tam doli. Na r«ri/.ffH nameravajo sedaj oborožiti ljudsko druhali, ter iz njih narediti v Carigradu nacijonalno gardo. Gorje pa potem evropskej civilizaciji, katera živi v turškej metropoli ! Jinc - ;?#*»/#o#», predsednik francoske hudovlade, odhaja ravno sedaj iz Tariza, da si ogleda po navadi potentatov jesenske manevre v južnej Franciji. Valovi, koje je prouzročil govor Marcerov se še sedaj nijso polegli. Tudi minister javnega, dela Christofle, je govoril, ter hvalil republikanske naredbe. Iz tierlina govori telegraf, da so uže vendar poklicali Prusi svoji ladiji „Kaiser" in »Deutschland" iz solunske postaje domov. Domače stvari. — (Srbska zmaga v ' L j ub 1 j a n i.) Včeraj na vse zgodaj je prejelo uredništvo ,,Slovenskega Naroda" v Ljubljano telegram o Cernjajevega zmagi, ki je bil uže po noči v Ljubljano dospel. Nekateri prijatelji so dobili takoj telegram brati. Vest se je razširila kakor ogenj po vsej Ljubljani. Do polu dno je prišla k nam v redakcijo velika množica znancev in prijateljev lista in stvari, ki so želeli sami videti original telegrama, drug je dru-zemu »kljuko podajal." Ko je o polu dne tudi uradni list jednako poročilo uže tiskano prinesel, govorilo se je po javnih prostorih samo o tem. Povsod v narodnih in pravo avstrijskih krogih je bilo veselje in navdušenje veliko. Nemškutarji pa žalujejo za brate Turke. — (Hranilno in posojilno društvo, registrovano tovarštvo z omejenim poroštvom v Ljubljani) se je konstituiralo, in v včeraj šnjej seji sledeče gospode volilo: za predsednika je voljen Josip Ster-zelba, hišni posestnik in trgovec, za namestnika Josip Regali, hišni posestnik in občinski svetovalec, za blagajničarja Zdešar, hišni posestnik, in v stalni odbor: Edvard llohn, hišni posestnik, Ivan G olj aš, hišni posestnik, Franjo Zupančič, hišni posestnik, Anton Klein, lastnik tiskarne, Herman 11 ariš, trgovec, Vaso Petričić, hišni posestnik in trgovec, Zar k, krojaški mojster, Miha Krasna, hišni posestnik in Anton Stepančič, hišni posestnik. Ker uže imena odbora zagotavljajo,'da to društvo, ki bode le podporo nižjim rokodelcem in obrtnikom dajalo, bode lep prospeh imelo torej priporočamo društvo. Delež velja 10 gld. in se dobiva pri gospodu predsedniku št. petersko predmestje št. IG; tudi vnanji udje lehko pristopijo; ako ima kdo do društva ljubezen, lehko nepotrebne novce takoj pri društvu naloži, kateri 5 % obresti neso in se tudi vložna knjižica dobi, ki potrjuje vloženi znesek, kateri se pa kakor v tukaj šnjej hranilnici na zahtevanje z obrestmi takoj zopet izroči ob uradnih urah. Gospodje odborniki so vse delovanje glede na korist društva brezplačno zagotovili, in posebno pa gospod predsednik je tudi začasno stanovanje brezplačno v svojej hiši, kakor omenjeno, prepustil. — (Razstava) J. Šubic-ove velike oltarne podobe sv. Martina v tukajšnjej redu-tnej dvorani na St. Jakobskem trgu traja samo še denes od 9 ti h zjutraj do o t i h p o p o 1 u d n e proti vstopnini 10 kr. Naj bi nobeden ne opustil ta umotvor našega rojaka ogledati si. — (Iz Idrije) 25. avg. se nam piše: Povodenj imamo pri nas! Od včeraj po polu dan do sedaj, ko vam to poročam, dežuje neprestano. Kakor da bi se bilo nebo pretrgao lilo je po noči, bliskalo se in treskalo. Ob dveh črez polu noč, vendar še nij bilo ni-kake nevarnosti, a potem začela je Idrijca naraščati in proti jutru prestopila je svoje meje, krenila na vozno pot, ter kmalu napolnila vse hiše ob bregu. V kletih in stanovanjih pri tleh povsod — voda. V Žnidaršičevknej go-stilnici plavajo vsi sodi, strah je velik, da so se odprli! — Denei po polu dne je pretrgala voda zid ŽnidaršČevknega vrta tik glavne ceste, na druge j strani — na Nikovi — pak je škarpo soboj vzela. Zaradi nevarnosti raztrgali so most Črcz Nikovo pri ,,špitalu." Glavni most črez Idrijco pri sv. Križu je v velikej nevarnosti, ker na nekem kraji blizu Kogovšekovega mlina so pretrgane ,,grablje." Ako dež ne preneha — adijo drva, na Tolminsko peljala jih bode Idrijca — potem pa kaka škoda gozdnariji. — Pokopališče je pod vodo. Bog nas varuj nesreče! — (O letini v Vipavskej dolini) piše »Kmetovalec," da kaže letos prav slabo. Trta je uže koj na spomlad slabo, to je malo zaroda pokazala, pa še od tega je velik, velik del vsled hude zime pred cvetjem, in neprestanega deževanja mej cvetjem odpadel, tako da nij, posebno po veternih legah skora čisto nič grozdja na trtah. Po zavetnih legah imajo pa tudi le močne gnojne trte kaj, bolj puste pa tudi nič. Posestnik, kateri bi imel deset sodov vina pridelati, pridelal ga bode letos komaj dva ali pa še toliko ne. Zgodnje sadje, posebno črešnje, marelice, hruške, breskve i. t. d. je vse zima vzela, tako da se nij za to skoro nič stržilo. Sena pridelalo se je pa, posebno po bregih, nekoliko več kakor lani. Zimsko žito se je kaj slabo obneslo, krompir, posebno zgodaj zrel, je tako še precej. Zdaj trpel kaj tacega, kar je občutil v tem trenotku, Duša njegova se je vnela. »Ali moja obljuba" mu zaiskrl v mislih. — »Gospodičina Ema" . . . začne zopet po kratkem omahovanji — nKaj?" Ona se nij obrnila k njemu in je nadaljevala prebirati črešenje, marljivo prijemala 6 konci prstov za njih receljne, pridno pri-povzdigovala lističe ... In s kako zaupnim njegovanjem je izgovorila jedino besedo: „Kaj !" — „Vam nij vaša mati nič objavila . . . zastran ..." — »Zastran?« — nO meni?" Mina vrže hitro nazaj v korbico ž nje vzoto črešnjo. — „ Ali je govorila z vami V" vpraša Ema. — »Da.«« — „Kaj vam je tacega povedala?" — »Povedala mi je, da vi . . . da ste vi odločili spremeniti . . . svoje prejšnje namere." Emina glava se zopet skloni; popolnem izgine pod klobukom, le vrat se je videl, gibek in nježen kakor štelo velike cvetke. — »Kakšne namere?" — »Vaše namere . . . tikajoče se . . . prihodnjega vravnanja vašega življenja." — „To je . . . vi govorite ... o gospodu Klliberju?" — »Da/« — ,,Ali vam je mati rekla, da nečem biti Kliiberjeva žena?" — „Da." Ema se vzdigne s klopice, korbica se nagne, pade . . . Prejde jedna minuta . . . druga . . . - „Čemu vam jo to povedala V" se zasliši zopet njen glas. Sanin vidi kakor po-pred, zopet jedino Emin vrat. Trsi so so vzdigovale in poniževale hitreje kakor popred." — ,,Čeiuu ? Vaša mama so mislili, da bi zamogel jaz, ki sem se v tako kratkem času sprijaznil z vami in ker sto dobili ne- kako zaupanje da mene, podati vam koristen svet — in da bi vi mene poslušali." Kinine roke so se tikoma spolznilc na koleni . . . zdaj začne prebirati gube svoje obleke. — „Kakšen svet mi bote vi dali gospod Dimitrij ?'; ga vpraša po kratkem prenehanji. Sanin je videl, da so se Emini prsti tresli na kolenih . . . Prebirala je gube na obleki samo zavoljo tega, da bi skrila to trepetanje. Sanin položi rahlo svojo roko na te blede trepetajoče prste. — „Kma," spregovori] on — „zakaj me ne pogledate?" V tem trenotku vrže ona svoj klobuk nazaj črez ploči, upre v Sanina svojo oči, za-upljiveje in hvaležnoje, kakor popred. Ali pogled njenega lica ga je zarudel in skoro oslepil. Topli blesk večernega solnca je ožarjal njeno mlado glavo — in izraz te glave je bil svitleji in jarkeji, kakor blesk sam. (Dalju pri h.) vlada pa še prav močna suša, kajti pravega dobrega dežja nij, posebno po nekaterih krajih kakor v Št. Vidu, Podragi i. t. d. uže črez mesec, vročina pa strašanska in vedni veter. Kar kaka rosa danes poškropi, burja tudi še danes posuši. Ob fižol, večinoma tudi ob turšico smo uže, otavo ne bode tudi nič. Kaj bode B6 zeljem in repo, se še ne ve, pa kaj, to so pridelki, zadnji v gospodarstvu. Po vsem se Vipavcem letos prav grda piše, kajti vina ne bode skoro nič, in to jo jedini prido-lek, za katerega se denar potegne. Krompirja je kje do vseh svetih, fižola skora nič, tur-šice nič, krme malo. Jedino se živino si bodo v stanu boljši gospodarji kaj pomagati, pa tudi ta ne bode draga, kajti radi velicega pomanjkanja krme je bode dosti preveč na prodaj. Razne vesti. * (S amo um ori) so v Trstu tako pogo-stoma, da ne preide teden brez jednega ali več samoumorov; vsak teden pa se tudi čita v lokalnih listih o napadih, pretepih, umorih in tatvinah; največja rola v Trstu v tacih slučajih je nož in bodalo. Tretekli teden se je ustrelil (JOletni gospod na judovskem poko pališči z revolverjem. Doma so ga pogrešali užo več dnij, trpel je več časa in se mu je po glavi mešalo, kar ga je tudi k samoumoru pripravilo. — Tudi se je ustrelil iste dni neki trgovec v Barkolah poleg Trsta, uzrok nij znan, najbrže so slabe trgovinske razmero vplivalo na njega. — Tudi se je obesil neki rokodelec na originalni način tekoči teden; privezal jo za stopnice vrv, potem si jo je krog vrata zadrgnil, in smuknil črez stopnice navzdol; dobili so ga precej, ali rešiti ga nijso več mogli, ker je uže mrtev bil. * (Dahomejsko barbarstvo.) Da-homejski kralj je dal 2. avgusta poloviti vse Evropejce bivajoče v njegovih deželah. Da jih bode podavil, ter jim vzel vse, nij dvomiti! Po angleškem časopisju je zarad tega velika raz-draženost. „N. Fr. Presso" se pa dosedaj še vendar nij oglasila, da bi branila in opravičila dahomejsko barbarstvo! Umrli v Mul»ljuni »d 22. do 24. avgusta i France Komar, mizarja otrok, 1 mes , v bolnici, zaradi prezgodnjega poroda, na slabosti. — Alojzij Košir, pismonoše otrok, 4 1. 1 m., za vnetico grla. — Jakob Flies, 7t> 1., iz sirotišnico, na oslabljenji. V Kamniškej čitalnici se oddaje takoj v najem i> o h 1 i I 11 i < * a na najboljšem prostoru v mestu, s prostornimi sobami, velikim hlevom in z veliko klutjo. (269—2) Več se izve. pri čitalničnem oboru v Kamniku. Tr*ue cene v Ljubljani 26. avgusta t. 1. Pšenic* hektoliter 8 gld. 45 kr.; — rež 6 gld 17 kr.; — ječmen 4 gld. 30 kr.; — oves 3 gld. — 41 kr.; ajda 5 gld. 53 kr.; — proso 4 gld. 39 kr.; — koruza 6 gold. 40 kr.; krompir 100 kilogramov 3 gld. 40 kr.; — 6žol hektoliter 7 gld. .F0 kr.; masla kilogram — gl. 94 kr.; — mast — gld. 85 kr.; — špeh frišen — gld. 66 kr.; — špeh povojen — gld. 75 kr.; jajce po 2 kr.; — mleka liter 8 kr.; govedninn kilogram 50 kr.; — teletnine 44 kr.; — svinjsko meso 58 kr; — sena 100 kilogramov 2 gld. 62 kr.; — slame 3 gold. 15 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 8 gold. — kr.; — mehka 5 gld. — kr. Dunajska borza 36. avgusta. (Izvirno telegrafiČno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih iMintiii drž. dolg v srebru 1860 drž. posojilo Akcije narodne banke . . Krodhne akcije . . London ..... Napol. ...... C. k. cekini ...... Srebro 66 g'd. 70 . 111 856 141 121 9 5 102 45 05 60 30 50 63 83 25 kr. r T so i c V tiskarni družbe sv. Mohora v Celovcu so ravnokar na svitlo prišle : (238—5) Slomšekove pesni. Zbral, uredil in izdal ^CIli.. Xjen.a.©-v-šele. S'omš.-kovih zbranih spisov prva knjiga. Srednje osmorke str. I.—XVI. in 256. Prodaja Jurij Lercher v Ljubljani, trdo vezan iztis po 1 gld.. broširan po 90 kr. — Dobivajo so po is le jaz Originalne Singer & Grover & Backer Šivalne stroje po fabriškej ceni na debelo in drobno. Kazim toga imam vedno v zalogi tudi najboljšo inozemske strojn po jako znižanej coni in sicer: Wheeler A IVIluon, Cirovcr A Baeker štev. 19, '■'■■«» Little vVnnzcr (zadnje na željo amerikanske), Tnj-lor, €■ t-rman la, Siivonia, WIlcox A dilbbM, EspreMM, l.inkoln. Cilinder Elaatlc, Biroji bh vitlali itd. Ponarejeni aii užu rabljeni, in Iztecenl stroji dobe se po okolščiuah so ve da 25 do Su9/0 cenejši, so p . tudi za 50 °/0 »labejii iu manj vredni kot zKornJI. Tedaj previdno«! pri izbiri 1 Kdor tudaj solidni iu dobri stroj želi, obrne naj so zaupljivo na me, jaz sem se vedno trudil z zanesljivim postopanjem ohraniti moje dobro ime. (453—17) <„ui**»ii fraiičišfaiHsktj ulici Uf. s iti »it ditnajtikcj cesti št. 71K Največja /.aloga hišnega orodja. izdelanega navadno lupo, kukor tudi najbogatejše okinčanega. ZALO&A domučih in inozemskih suovi za inobilije, /.ogrinjal. rolleaux za oknu, i»rtov za mize, koltrovza »otttelje, kakor tudi preprog. Prevzemata tudi tapeciranje ho1» iu okincanje celili Hlaiiovmij, kotelov, kopel j, kiinceli) itd itd. Ceniki in narisi posojajo se na zaiilovanjo zastonj, ravno tako oddaje se hišno orodje ali sploh pošiljatuv za plačilo na obroke. (248—9) ■■■■ Cene so kar liajmogočc nizke. MBl •oŠ Izditelj in urednik Jo-sip jurciu Lastnina iu tisk .Narodne tiskarne".