v Kovinarski ulici naj bi moril neprišteven OŠDobje; kdo bo koga? ■M T T II vopic ® 3 cafiS UŽITEK V DOBRI KAVI I PBAŽAIINA;03/713-26WŠ ST. 45 - LETO 62 - CELJE. 8. 6. 2007 - CENA 1.25 EUR - 299.55 SIT leroator (gcsalM? OsOp / CELJE oblačenju poihrfjajo naš vsakdan Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta? loblO-itri/^ MAVRIČNA DOŽIVETJA MARGARETA SELfNA. ŽJ'!'ET1! sobot3. 9. junij, od d. do 13. ure RODEO IZZIV AQUAFRESH 3 -WAY BUZZ! OSO 1 2 24 www. mik-ce.si Murska Sobota Maribor Celje Ljubljana Izola Nova Gorica Kranj lUWODNIK Idila smrdi pri glavi Pandorina skrinjica se v Dobju ni zgolj odprla, eksplodirala je. Določene zgodbe se pač nikoli ne končajo in se ne glede na vloženi trud novinarja tudi ne morejo. Razne skrinjice se skrivajo povsod in se z leti pridno polnijo. Težava je v tem, da niso prepnstne in posledično delujejo po principxi zoži-galne bombe. Potrebna je zgolj iskrica ... Denimo aktualno imenovanje novega ravnatelja OŠ Dobje. V majhni, idilični občini, za katero se ob izbranem dogodka izkaže, da stoji na sodu smodnika. Zamere, nesoglasja in nezaupanje so se tam morali kopičiti, vreti in brbotati lep čas. To je postalo vsakdan tamkajšnjih krajanov, razmere, ki se jim zdijo samoumevne, ostali pa jih šele spoznavamo. V tem primeru v zgodbi o »nesojenem« ravnatelju (izbran in imenovan je bil že dvakrat), ki se vleče že leto dni, skoznjo pa se kana-lizirajo zamere in nesoglasja, ki so v kraju očitno prisotna že lep čas. In kdo odpira skrinjice? »Tfe bom pa dal v časopis!» Roko na srce, na tem mestu se res srečata ponudba in povpraševanje. Novinarji z željo in s potrebo, da najdemo zanimive zgodbe, na drugi strani »mali ljudje« z velikimi težavami. A vendar - ali ni nekoliko simptomatično, gledano z vidika celotne družbe, da posamezniki iščejo pravico in zadoščenje na ta način? Je to res zadnji izhod, ko so že vse ostale (pristojne) inštitudje zatajile? Kakorkoli že, pri tem ne moremo izpolniti pričakovanj. Primer: OŠ Dobje. Misija: Imenovanje novega ravnatelja. Davek na dodano vrednost: anonimna pisma. Stranski učinki: besni in razžaljeni občani -od občinskega vrha preko zaposlenih v šoli do vseh ostalih. Edina oprijemljiva perspektiva za novinarjcu dobro učencev in uspešno delovanje šole. Kritična točka: kronično nerazumevanje vloge in funkcije novinarja. Ne glede na to, kako dobri in plemeniti so njegovi nameni, v vlogo razsodnika se novinar ne more in ne sme postaviti. Ampak ravno ta vloga nam je pripisana, saj je zgodb, resnic in interpretacij toliko, kolikor je vpletenih. Manevrirati med njimi, je kakor sprehajati se po miTiskem polju. Prav je, da zgodbe ogledajo luč sveta tudi na papirju, ampak tisü, ki jih posredujejo, se morajo zavedali tudi lastne odgovornosti ter predvideti možne posledice. Ko se plaz enkrat sproži, ga je namreč nemogoče ustaviü. V igri pa so neredko tudi človeške usode. Ne glede na to, kako osebno jih kdo jemlje, bomo zgodbe vendarle še pripovedovaU. Vlogo razsodnikov bodo v primeru OŠ Dobje seveda odigrali pristojne inšpekcije in sodišče. In zadeve vsaj formalno postavili na svoje mesto. Na Slovenski marketinški konferenci tedi o Bandidosu v Portorožu Je büa 29. in 30. maj^ ^tw^ka- rnär-ketinška konferenca z naslovom Učinkovitost maricetin-gazauspešnostpa^^a. Njeno osnovno ^roülo je bflo, da so investicije v marketing naložba in ne strošek. Poleg šte-VilnSi priznanih tujih in do-. mačih strokowijakov s področja nwketli^ je bito na ^ konfereati tudi predavanje Oolgbroi^ s^mljanjeixän-kov ttženjske komunilacije ke Bandi«k»s. ftedstavitev sa ketinga v ... in Žorž. direktorica prenov v a^ncyi Luna/ TBTOl gan^os se sicer; ponaša tudi s tem, da je edina t^ovna znandca v Slo-, veni)!, ki je prejela dve na-; gradi za komunikacijsko ^ uänkovüost Effie, in sie«: leta 2005 srd>rao in leta 2(307 zlato. Brez gensko spremenjenih organizmov Osrednji dogodek letošnje spomladanske prireditve Podeželje v mestu je bU sinoči, ko so v Celjskem domu nekatere občine celjske subregije podpisale pismo o nameri Brez gensko spremenjenih organizmov. S tem so se tudi občine s Celjskega vključile v akcijo, s katero se Slovenija pridružuje evropski akciji na tem področju. Njen cilj je, da čim večje število slovenskih občin sprejme izjavo o območju brez gensko spremenjenih organizmov in se tako pridruži 4.500 evropskim občinam in 170 regijam, ki so to že storile. Podpisu je sledilo še predavanje strokovnjaka s področja ekološkega kmetovanja dr. Štefana Merkača iz Avstrije o tem, kaj nam lahko prinese sproščanje gensko spremenjenih organizmov v naravo in kakšne nevarnosti za zdravo življenje prinaša. Sicer pa je dvodnevna prireditev Podeželje v mestu v organizaciji zavoda Celeia na celjski Glavni trg pripeljala Ponudba domanb dobrot na Glavnem trgu 16 ponudnikov najrazličnejših doma pridelanih izdelkov, od pijač, suhomesnih izdelkov, rib, peciva in kruhov. Prireditev so vseskozi spremljale predstavitve domače obrti, turističnih in ekoloških kme- tij in nastopi podeželskih društev. Prireditev je zrasla iz razvojnega programa podeželja občin Celje, Laško, Štore in Vojnik. Čeprav po ponudbi nekoliko bolj skromna od prejšnjih, pa je poživila utrip v mestnem jedru, meščanom pa »pred nos« pripeljala tudi imenitn,o, zdravo, ekološko pridelano ponudbo podeželja. BRST Foto: GREGOR STAMEjClC Enake možnosti za vse Koraki do nove sedežnice na GoKeh Leto 2007 je Evropska unija razglasila za Evropsko leto enakih možnosti za vse. V projekt se je vključil tudi Celjski mladinski center. Aktivnosti, ki so jih pripravili v okviru projekta, so na novinarski konferenci predstavili direktor centra Primož Brvar, programski koordinator Tadej Lebič in predstavnica ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Karmen Vo-denik. Namen projekta je preprečevanje diskriminacije na področjih vere, narodnosti, spola, spolne usmerjenosti, invalidnosti in starosti. Mladi lahko sodelujejo v u-eh natečajih: za najboljšo digitahio fotografijo, za najboljše literarno delo in za literarno, likovno in drugo umetnost. Tema vseh treh natečajev so motivi, ki so povezani s pravično družbo ter pojmi, kot so enakost in nediskriminacija. Rok za oddajo izdelkov je 30. september, avtor najboljšega izdelka v vsaki l{aTpgnriji pa ho za nagrado prejel 600 evrov, V okviru projekta deluje tudi Infopentlja, informacijska mreža organizacij, ki delujejo na področju mladih. V Infopenüjo je vključenih 19 organizacij s celjskega območja, njen namen pa je izmenjava informacij o splošnih mladinskili temali. Mladi snemajo tudi igra-no-dokumentarni füm z naslovom Veriga usode, s katerim želijo vzpodbuditi pozitivna razmišljanja in dejanja na področju enakih možnosti. KŠ Vlada je včeraj sprejela uredbo o koncesiji za gradnjo sedežnice Kladje na Golteh. Gre za eno največjih naložb na Golteh, ki bo povezala vrh Starih stanov s kmeUjami Kladje. Kočnik in Visočnik. pri čemer naj bi bila sedežnica dolga dva kilometra. Koncesije za gradnje vlečnic podeljujejo lokalne skupnosti, za sedežnice in gondole pa vlada. Kakor je pojasnil direktor podjetja Gohe Slovenija Emest Kovač, je pridobitev koncesije prvi korak h gradnji sedežnice. »Letos naj bi pridobili vsa potrebna dovoljenja, poleg koncesije še okolje-varstveno študijo, soglasja lastnikov in gradbeno dovoljenje, vmes pa bi seveda poiskali zainteresirane investitorje. Naložba v vrednosti pet milijonov evrovje za naše podjetje prevelik zalogaj, zato bo gradnja v prvi vrsti odvisna od strateških partnerjev. Če bo šlo vse po sreči, bi mogoče prihodnje leto lahko začeli graditi,« je pojasnil direktor Kovač. Seveda v podjetju računajo tudi na nepovratna sredstva, vendar morajo za prijavo poiskati vsa potrebna dovoljenja. Potem bi na Gol- teh dogradili novo, sodobno 4- ali 6-sedežnico, ki bi v 10 do 12 minutah s hitrostjo pet metrov na sekundo popeljala smučarje od Ročni-ka na vrh Starih stanov. Seveda se pri gradnji odpira nov problem, to je cestna povezava z Ljubnega. Vsak investitor bo namreč svojo udeležbo pogojeval z urejeno cesto, kar je stvar Občine Ljubno. Gre za približno deset kilometrov zdaj v večji meri makadamske ceste. »Če jo bodo uredili, bi to tudi za Ljubno pomenilo bistveno več nočitvenih kapacitet in turistov, ki bi zagotovo prispevali k razvoju občine,« je prepričan direktor Kovač. US KJE SO NAŠI POSLANCI? Poslanski ples z Drnovškom Predsednika države cukamo za rokav, ne da bi ga smeli. Vili Rezman, DeSUS Predsednik Drnovšek bo mora] do konca prihodnjega tedna poslancem posredovati svoje mnenje o imenovanju guvernerja Banke Slovenije. Tako je namreč sklenila koalicijska večina prejšnji petek med majskim zasedanjem državnega zbora (DZ). Sklep, ki so ga predlagali vodje poslanskih skupin SDS-a, NSi-ja in SLS-a, Jože Tanko, Jožef Horvat in Jakob Najvišja kakovost po najnižjih cenah! Presečnik, je povzročil negodovanje opozicije, ki se ji je znova pridružila tudi DeSUS. Opozorili so na rrmenje pravnega svetovalca DZ-ja Miroslava Cerarja, ki je dejal, da predlog ni dovolj določen in jasen. Vse tri največje vladne stranke so vztrajale pri svojem predlogu, zaradi česar je »Drnovškova koalicija« menila, da ^e za neodgovorno zahtevo in poskus diskredi-tacije predsednika države, »-Ples z izvolitvijo guvernerja Banke Slovenije je nastal v DZ-ju, zato se nam zdi nehi-gienično, da DZ poziva predsednika države, naj zavzame mnenje o zapletu, ki smo ga povzročili sami,« je menil Ve-lenjčan Matej Lahovnik. In dodal, da že potekajo pogovori vodij poslanskih skupin s predsednikom države glede izvolitve guvernerja. Zato je po njegovih besedah neresno hkrati pozivati predsednika države naj predstavi nnieiilS" 1." i/.vyiitvi guverner' Tanko pa je v imenu prrri Icig.iteljev dejal, da njihov predlog ponuja možnost za umirieno, neposredno in odgovorno iskanje izhoda iz neprijetnega oziroma nerodnega položaja dveh neodvisnih mstitucij, DZ-ja in predsednika repubhke. Tako naj bi Drnovšek pojasnil vsebinske razloge, zakaj po zavrnitvi Mitje Gasparija (in kasneje še Andreja Ranta) ni predlagal drugega prijavljenega kandidata na razpis Boštjana Jazbeca. Medtem se zdi, da bo bančni vozel presekal Marko Kra-mec, ki ga Drnovšek uradno še ni predlagal za kandidata, vendar je tokrat vsaj opravil predhodna posvetovanja s poslanskimi skupinami. Dobil je načelno soglasje vseh razen SNS-a, ki bo o Kranjcu odločala po njegovi uradni kandidaturi. V SDS-u so celo zagotovili soglasno podporo, čeprav je Tanko nekaj dni prej dejal, da pri tajnem glasovanju »nihče ne more z gotovostjo trditi, kako bo glasovala njegova skupina«. To so na svoji koži občutili v poslanski skupini Socialnih demokratov, ki kot domnevno največja poslanska skupina (domnevno po mnenju koalicije, ki četverici pre-beglih eldeesovcev očita, da niso člani stranke, kar naj bi bilo v neskladju s poslovnikom DZ-ja) po dveh neuspelih poskusih še vedno nima podpredsednika DZ-ja. Ker po njihovem mnenju koalicija »ni pripravljena priznati pravice predlaganja kandidata poslanski skupini SD-ja in izvolitve tistega, ki ga je poslanska skupina predlagala«, so sklenili, da ne bodo predlagali novega vse dokler poslanci ne ugotovijo, da potrebujejo podpredsednika. Kako bodo to ugotovili, še ni čisto jasno. Zanimiv je. tudi komentar vodje poslancev SD-ja Mirana Potrča na pismo, ki ga je prvi poslanec SDS-a Tanko poslal prvaku SD-ja Borutu Pahorju. Čeprav vsebine pisma ni komentiral, pa je Potrč dejal. da v SDS-u težav ne zmorejo več reševati v okviru DZ-ja in mislijo, da »jih bo kdo iifunesto njih reševal nn strnn luirski ravni« ter »da si preri-.stavljajo odločanje v DZ-ju po metodi discipliniranja«, V SD-ju so dejali, da jih ne bi presenetila niti koalicijska zahteva po zamenjavi predsednika preiskovalne komisije, ki preiskuje nakup oklepnih vozil 8x8, Milana M. Cvikla. Nekdanji Velenjčan namreč slovi po vztrajnih os-trojezičnih napadih na koalicijo, ta pa je v zadnjih časih vse bolj kritična do dela poslancev SD-ja. Potrč meni, da zaradi tega, ker ji »popolna oblast v DZ-ju polzi iz rok«, hkrati pa se zaradi vse manjše podpore javnega mnenja »povečuje tudi njiho- Več soglasja so poslanci do-segh z »gentlemanskim dogovorom« o spremembah poslanske »male ustave«. S spremembami poslovnika bodo opoziciji namreč zagotovili večino v parlamentarnih nadzornih komisijah, ki nadzirajo vlado na področju delovanja tajnih služb in porabe javnih financ. Nadzorne komisije pa bodo po novem izgubile zakonodajne pristojnosti, zaradi česar bo treba spremeniti zakon o parlamentarnem nadzoru, SEBASTIJAN KOPUŠAR : Hitri kabelski internet I [stolna povezava) (Visoke hitrosti! (Kabeiski modeir^ [Neomejen dostop) ■ (Prikijučnino) C30 dvevno poskusna doba") ■ (03142 88 112 www turnsek nel Vsako leta se po nekajkrat zberejo domala vsi, ki živijo v Osredku. Najbolj ponosni pa so na mlaj, saj Ja njihov vedno najlepši! Bogastvo slepega v naši akci|i predstavljanja manjših krajev na Celjskem smo se končno odpravili tudi v Osredek pri Podsredi. Tako pile na smerokazih, postavljenih ob ozkih asfaltiranih trakovih proti naselju, ki ima na območju samostojne krajevne skupnosti borih 75 duš. Ko sem iskal podatke in pisne informacije o kraju, tudi v Kozjanskem parku in občinski upravi v Kozjem, sem ostal tako rekoč bos. Nič od nič, kot da sprašujem po neid neznani oazi, ki je resnici na ljubo tako rekoč v središču znamenitega Kozjanskega parka. Čisto na robu občine Kozje, pod znamenitim gradom Podsreda in na meji z občinama Bistrica ob Sotli ter Brežice. Iz Podsrede sem se po vijugasti cesti zapeljal do gradu Podsreda, ki se bohoti na dokaj visoki vzpetini, od koder je prekrasen razgled v dolino, nato sem nadaljeval skozi gozd, kjer je bilo vse polno še vedno cvetočega bezga, mimo nepokošenih cvetočih travnikov in se vozil, vozil in vozil ... Nikjer nobene hiše, le streljaj od ceste kakšen križ. Nekajkrat sem pomislil, da sem na napačni poti. Vse prazno in tiho. In končno prve hiše, psi pred njimi, a ljudi nikjer. Potem spet nič in po kilometru ali dveh spet dve, tri hiše s kakšnim gospodarskim poslopjem in z vrtom. Končno človek! »Ste na pravi poti,« dobim odgovor. Končno se pripeljem na dvorišče domačije Draga Kuneja, kjer je tako, kot bi VeraJagričin se znašel sredi mehanizacije dokaj velikega gradbenega podjetja. Kunej je namreč podjetnik z vso potrebno mehanizacijo za popravilo cest, sanacijo plazov, čiščenje bregov potoka Močnik, pozimi pluži najtežje predele na območju občine Kozje, včasih vse do Veternika ... Pri njem je šest zaposlenih in je tako največja »tovarna« v kraju. Brez nje bi bilo marsikaj drugače, tako pa je vse, kar ljudje potrebujejo za kolikor toliko normalno življenje, lepo urejeno. Potarna, da bi zaposlil še več ljudi, a jih ne dobi. Pri njem je zaposlena tudi najmlajša hči Tanja, kako pa bo s sinom Martinom, ki študira gradbeništvo, še ne ve. i, Jana, je zapo- slena v gostinstvu v Krškem, pred leti pa je bila gostinka tudi njena mama in Drago-va žena Betka, vendar v Koz-jem. Drago Kunej vodi KS Osredek pri Podsredi s krajšimi presledki že od okoli leta 1984: »Osredek je razloženo naselje na vzhodnem obrobju Senovskega podo-Ija in leži v povirju potoka Močnika na pobočjih in temenih slemen gozdnate Orlice. Sestavljajo ga zaselki Dobrova, Javorje, Osredki, Preska, Pusti Vrh in Rakon-ca. Nimamo šole, ne vrtca, trgovine, gostilne, zdravstvenega doma, avtobusne postaje, cerkve in pokopališča. Do Kozjega na eni ali Brežic na drugi strani imamo okoli 15 kilometrov. Naša V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskaU GRADIŠČE v oMini Vojnik. Našo novinarko boste našli v nedeljo. 10. junija, ob 9.30 oa Čepui^ jem domačiji, kjer ji boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali pa predstavUi problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite! sobi, kjer se pridružita njegova žena Betka in Vera Ja-grič, ki naj bi postala predsednica bodočega turističnega društva, ki naj bi ga ustanovili še letos. »Trenutno imamo samo športno društvo, ki ga vodi Boštjan Jagrič,« nadaljuje Kunej in pove, da bodo še letos uredili športno igrišče za mlade, postavih križ in ustanovili turistično društvo. Vsi trije potamajo, da je za kaj več v kraju premalo ljudi. Veliko si obetajo od turističnega društva, saj imajo nekaj zanimivosti, ki bi jih kazalo bolj odkrito po- neokrnjene narave. »Včasih je bilo v grapi kar 14 apnenic, od tega sedem v Osredku. Danes imamo le še eno, ki je v lasti Romana Godlepa. Imamo tudi dobro ohranjen Preskarjev mlin. na katerem je plošča v spomin na padle borce čete Kozjanskega odreda, ki so padli 18. 2. 1943 v soteski potoka Močnika pri Preski. Ob vojni za samostojno Slovenijo smo na hitro uredili dva bunkerja za varno skrivališče domačinov, eden je še lepo ohranjen in ga želimo tudi v bodoče ohraniti kot spomin na tiste pomembne dni,« pripoveduje Kunej, »od januarja pa je naša osrednja atrakcija edini spomenik tolarju v Sloveniji. Zanj sva dala pobudo z Ivanom Godler-jem.« Vsak po svoje si prizadeva, da bi v kraju lepo in dostojno živel. Pri družini Marjana Bevca imajo nasad jagod, ki jih prodajajo tudi v Ljubljano. Kunejevi so zaradi preveč domačega dela dali plantažo jagod v najem. vmšmkmju Roman Godler ima nasad lešnikov. V hlevih je vedno manj živine, ker ni ljudi, da bi zanjo skrbeli. Vso skrb posvečajo le vinogradom na sončnih legah brežiške občine. Sicer pa v kraju ni nobene »čiste« kmetije. V Osredku imajo, česar v mestu nimajo Pravzaprav imajo mnogo tiste^, Cesar v mestih že dolgo ni - veliko medsebojnega razumevanja in prijateljskega sodelovanja. Vsako priložnost izrabijo za druženje, bodisi v lepo urejenem domu krajanov na Kunejevi zemlji ali pri kakšni turistični znamenitosti. Vsako leto postavijo velik mlaj in ob njem pripravijo pravo rajanje. Sami poskrbijo za priložnostne programe in se veselijo, da jim marsikdo iz doline upravičeno zavida. Vse dogodke pridno fotografirajo in si tudi tako ohranjajo arhiv bogatih spominov. In ni je prireditve, da ne bi prav po ljudsko in domače zapeli več kot sto let stare Osreške himne: »Velki vrh se zeleni, velki vrh se zeleni, notri se pasejo srnice •• tri. To mi niso srnice, to mi niso srnice, to so dekleta Osrečolanke vse. Velki vrh se zeleni, velki vrh se zeleni, notri se pasejo jeleni tri. To mi niso jeleni, to mi niso jeleni, to so fantje Osre-čolani vsi.« TONE VRABL na lepe dogodke. fara je v Podsredi v občini Kozje, vse vinograde in večino zaposlitev pa imamo v občini Brežice. Trenutno imamo v kraju dva dojenčka ter šest Soiaqev, ki jih v šolo vozi kombi. V kraju je 30 hišnih Številk, deset hiš je že praznih in zaprtih, nekaj jih bo kmalu. Na štirih kmetijah na Pustem Vrhu živijo sami starejši ljudje - Ana Jagrič, Jože Šulc, Ivan Černelič, Miran Kunej. Tudi hiša s številko 1 je trenutno prazna, pa ne bo več dolgo, ker so jo kupili Angleži. Se je že začelo ... V zadnji hiši, na številki 30, pa živijo Kunejevi - Bojan, Alenka in Žiga. V kraju je pet družin s priimkom Kunej, a nismo z nobeno v sorodu,« pripoveduje Drago Kunej v dnevni Betka Kunej: »Letos smo skupaj Rdečega križa. Predsednica je Olga Simončič iz Podsrede, podpredsednica naša Vera Jagrič, sama sem blagajničarica, tajnica pa je Ivanka Jazbinšekiz Podsrede. Za začeteksmo obiskale naše starejše krajane in jim razdelile pakete.« Betka je tudi članica kmeädh žena v Brežicah, doma pa med ostalim velikokrat rada naredi domače rezance. Umazane igre z bolniki? strahove dela članstva celjske podružnice Združenja multiple skleroze Slovenije vodstvo zavrača ..življenje z e težko, tako težko, da si zdravi tega ne morejo niti predstavljaU. Vsaka pomoč, ki smo )e deležni, je za nas veliko vredna. Iščemo jo predvsem v našem združenju, v Združenju multiple skleroze Slovenije. A namesto da bi jo našli, smo razočaram. Hudo je. Tako hudo, da se vsakič, ko pride pismo iz zdruzenja. zelo ustrašim,« povzame strahove dela članstva ena od članic, ki se že vrsto let spopada z multiple sklero- Tako kot ostali člani, ki so se obrnili na nas. ne zeli. da objavimo njeno ime. Zato ker se boji posledic. Pravi, da jih v združenju dehjo na »naše« in ..vaše«. Če nisi »naš«, se ti lahko marsikaj zgodi. »Lahko ti zavrnejo obnovitveno rehabilitacijo. Lahko celo ugotovijo, da nimaš mulüple skleroze in postavilo pod vpraša] celo invalidsko upokoiitev. Kako bi bila sreCna, če res ne bi imela te bolezni...« Kaj se do^ja, zakaj nekateri člani misiijo, da »se gredo v Ljubljani umazano igro z izvidi«? Povedo, da se izvidi, ki jih morajo pošiljati posebni komisiji v okviru zdni-ženja, izgubljajo. »Komisija si jemlje čudne pristojnosti, na njene člane se tudi ne moremo zanesti, da ne bodo izdajali naših najbolj osebnih podatkov in širili govoric,« Za zaščito osebnih podatkov so se že obrnili na informacijsko pooblaščenko Natašo Pire Musar. »Potem smo dobili v podpis izjavo, da dovolimo uporabo osebnih podatkov.« Osebni podatki in rehabilitacija To je že v skladu z novim pravilnikom, ki so ga sprejeli v združenju. »Osebni podatki so dobro varovani. Nevrološke izvide moramo pošiljati vsako O-etje leto. Brez tega preprosto ne gre, ker lah- mu pripada. Izvid napiše nevrolog. iz njega pa je na primer razvidno, ali si na vozičku ali hoduljah. Vtem primeru ti pripada dvajset dni bivanja in rehabilitacije na leto v zdravilišču v Topolši-ci ali Laškem. Ostalim, torej pokretnim članom, po novem pripada petnajst dni (prej štirinajst) obnovitvene rehabilitacije. Objekte imamo v Ankaranu, Podčetrtku, Fontani pri Umagu in Barbarigi,« pojasnjuje predsednica celjske podružnice Ida Brečko. Kdaj in kam lahko gredo na rehabilitacijo, je še eno jabolko spora. Nekateri se sprašujejo, zakaj so jim odbili zaželen kraj, zakaj je niso dobiU v času, ki jim najbolj ustreza, predvsem pa bi radi imeli vpo^ed v sezname vseh, ki so jim v določenem letu odobrili obnovitveno rehabilitacijo. »Za to si prizadevamo tudi v podružnicah. Pričakujem, da bodo kmalu na vo- ljo vsi podatki, saj bomo le na ta način odpravili slabo voljo,« poudarja Ida Brečko. Strinja se tudi s trditvijo, da vsi ne morejo na rehabilitacijo, kadar želijo: »Enkrat letno dobimo vprašalnik, v katerega zapišemo, kdaj in kje bi radi koristili svoje zmogljivosti. Kolikor je mogoče, to upoštevamo, a vedno ne gre. Pomembno se mi zdi, da nas od letos združenje sproti obvešča, če so še kje proste kapacitete, tako da jih lahko zapolnimo.« Po njenem del slabe volje članstva izvira še iz časa, ko dejansko ni bilo pregleda nad koriščenjem kapacitet in ko se je menda neredko dogajalo, da so jih koristili tudi zdravi ljudje. »Zato smo uvedli komisijo in izvide,« poudari.. Kam gre denar? Po mnenju dela članstva se v Ljubljani poleg izvidov izgublja tudi denar. Združenje ima namreč enoten transak- cijski račun, pri čemer podružnice naj ne bi imele natančnega vpogleda v poslovanje. Tudi ta očitek ni čisto iz trte zvit. »Z dostopnostjo in s preglednostjo podatkov o poslovanju je bilo kar precej težav,« ugotavlja član odbora celjske podružnice in predsednik finančnega odbora združenja Franc Kerk. »Pričakuj em, da smo jih dokončno odpravili, saj nam zdaj finančne zadeve vodi usposobljen, zunanji finančni servis.« »Kot podružnica dobivamo izpiske na tri do štiri mesece, iz njih pa je razvidno, koliko denarja je na kontu 3, koliko denarja je torej nakazanega za našo podružnico,« dopolni Kerka Ida Brečko. Tu gre predvsem za denar, ki p nakažejo donatoiji. »Januarja pošljemo prošnje za finančno pomoč na 29 občin. Hkrati s prošnjami pošljemo svoj program dela. Odziv ni najboljši, saj polovica občin ne prispeva za nas ničesar, zato iščemo pomoč še pri drugih donatorjih. Veseli smo vsakršnega prispevka.« Na istem bregu Nä prvi pogled »vaši« in »naši« imajo enake želje, enake cilje. Vsi si želijo, da bi si povezani v združenju kar najbolj olajšali življenje z mul-tiplo sklerozo. Zavzemajo se za enakopravnost vseh članov, vključevanje mladih, medsebojno sodelovanje tako posameznikov kot podružnic, pregledno in vsem dostopno poslovanje, pa naj gre za denar ali za ugodnosti, ki jih združenje nudi svojim čla- Rešitev medsebojnih nesoglasij je torej čisto preprosta: javnost in preglednost dela. Ali bodo to zagotovili z računalniškimi povezavami vsaj med združenjem in podružnicami ali boij po starem, ni ijpomembnejše. Samo da bo. 1 lekaj je že, s rlda Jrečko ne bi rekla: »Problemi so bili, zdaj pa lahko zagotovim, da je vse v redu.« MILENA B. POKLIČ Dobrodelne arije na humoren način v Celju bmno luicoj doživeli koncert znanih opernih arij. Lions klid} Mozaik Celje, ki združuje ženske predstavnice lionsov v Celja namreč, ob 20. uri vstoM cerkvi sv. Daniela pripravlja dobrodelni koncert. Nastopila bosta hrvaška sopranistka Olga Šober in bari-tonist Bojan Šober, ki ju bo ob klavirju spremljal Vladimir Babin. Posebnost koncerta bo, napovedujejo lionist-ke, predstavitev svetovnih opernih klasik na kormčen način. Zbrana sredstva bodo lionistke namenile invalidnim otrokom iz OŠ Glazija za letovanje gibalno oviranih otrok. Sodelovanje železnic Na prvem sestanku med novim direktorjem Slovenskih železnic Petrom Pubanom in predsednikom uprave Hrvaških železnic Davorinom Kobakom so med drugim govorili o revitaUzaciji prometa na progi Imeno-Kumrovec. Na sestanku, ki je bil v torek Podčetitku, sta vodstvi soglašali, da je treba prisluhniti interesu lokalnih skupnosti na obeh straneh meje, kjer si oživitev prometa najbolj želijo. Vlaki iz Celja oziroma Zagreba namreč vozijo le do državne meje, to je do Imenega oziroma Kumrovca. Glavna tema sestanka so bili skupni interesi na 10. in 5. koridorju ter okrepitev poslovnega in tehničnega sodelovanja obeh strani. Za Slovenske železnice je Hrvaška po potniškem prometu na prvem mestu ter po obsegu prevozov blaga na tretjem. BJ - ŠL 45-8. junij 2007 - Mestna občina Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje, idlagiSI. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS št. i3 , 74/98), Zakona o javnih financah (Ur.l. RS št. 79/ 24/00, 79/01, 30/02 in 56/02), v skladu z Uredbo o bivanju, razpolaganju in upravllanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur. I. RS št. 12/2003), sklepom 3 seje Mestnega sveta Mestne občine Celje z dne 1! •--- 2007 objavila JAVNO ZBIRANJE PONUDB 2006 I PROSTOROV V LASTI MESTNE OBČINE CELJE Predmet prodaje so naslednji poslovni prostori: 1. Glavni Irg 11, pare. št. 2363, nestanovanjska raba, 61 rr?^ pritličja in 33 mäklet, uličnilok^, vpisano vvl. št. 1C k.o. Celje. Izklicna cena poslovnega prostora zm 105.000 EUR. 2. Glavni trg 16, pare. št. 2310, nestanovanjska raba 29 m2, dvorišče, vpisano v vl.št 2461 k.o. Celje. Izkifcna & poslovnega prostora znaša 10.500 EUR. 3. Kidričeva 6. pare. št. 1575/2 nestanovanjska raba 331 m^ vpisano v vl.št. 2132 k.o. Sp. Hudinja. Izklicna cena poslovnega prostora znaša 229.510,93 EUR. 4. Podjavorškova 1, parc'st. 874/9, nestanovanjska rate 88,36 m^ vpisano v vl.št. 1950/21 k.o. Sp. Hudinja izklicna cena poslovnega prostora znaša 80.000 EUR. 5. Razlagova 9, pare. št. 2340 nestanovanjska raba 70,3S m^ vpisano vvl. št. 1557 k.o. Celje. Izklicna cena poslovnega prostora znaša 83.000 EUR. 6. Stanetova 22, pare. št. 2163, ID št. 2.E, nestanovanjska raba 83,07 m^ vpisano vvl. št. 2287/3 k.o. Celje. Izklicna cena poslovnega prostora je 79.000 EUR. 7. Linhartova 22, pare. št. 2079, nestanovanjska raba 44,92 m^, vpisanovz.k.vl.št. 1547 k.o. Celje. Izklicna cena poslovnega prostora je 37.000 EUR. 8. Ljubljanska 10, pare. št. 2046, nestanovanjskaraba24,71 tn^, vpisano v vi. št. 2280 k.o. Celje. Izklicna cena poslovnega prostora ja 25.000 EUR. Poslovni prostori pod zaporednimi št. 2., 4., 6., 7., 8. so zasedeni z najemniki, katerem se prizna predkupna pravica. Poslovni pnjstori pod zaporednimi št. 1., 3. in 5. so prazni, predkupno pravico se priznava skladno z določili 124. člena SPZ (Ur. list RS 87/2002) Merilo za izbor najugodnejšega ponudnika je višina ponujene cene, ki mora biti višja od izklicne cene. Pisne ponudbe z dokazili in prilogami naj ponudniki pošljejo ali oddajo v zaprti ovojnfcf najkasneje do 18.6. 2007 do 12. ure, na naslov: Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 8, Celje, z oznako: NE ODPiRAJ • JAVNO ZBiRANJE PONUDB - PRODAJA POSLOVNiH PROSTOROV. Na hrbtni strani ovojnice rr ra biti označen poini nasiov pošiijateija. Na javnem razpisu iahko sodelujejo fizične osebe-dtlavljani Republike Slovenije in pravne osebe ssedežem v Republiki Sloveniji. Ponudbi je treba prediožiti: - potrdilo o plačilu varščine v višini 5% od izklicne cene na transakcijski račun Mestne občine Celje, štev. 01211-0100002855, z obveznim sklicem na št. 4008001-720000. Ponudniku, ki na razpisu ne bo uspel, be prodajalec varščino vrnil brezobrestno v 30 dneh po izboru najugodnejšega ponudnika, izbranemu ponudniku pa vračunal v ceno poslovnega prostora; - za fizične osebe - potrdilo o državljanstvu RS; - zapravneosebe-izpisekizsodnegaregistra, ki starejši od 30 dni, iz katerega mora biti razvidno, da imajo sedež v RS; - za najemnike - potrdilo o poravnanih obveznostih do Mestne občine Celje. Odpiranje ponudb je javno in bo opravljeno v zgornji stranski dvorani MOC-Oddelek za okolje in prostor ter komunalo. Trg celjskih knezov 8. Celje (il. nadstropje) v ponedeljek, 18. 6. 2007 ob 13. uri. Predstavniki ponudnikov se morajo v primeru prisotnosti pri odpiranju ponudb izkazati z osebnim dokumentom oz. pooblastilom ponudnika. Pravočasno prispele ponudbe bo obravnavala Komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje stvarnega in finančnega premoženja MOC in vs^ ponudnike o izboru najugodnejšega ponudnika obvestila v 8 dneh pojavnem odpiranju ponudb. Izbrani ponudnik je dolžan kupnino plačati v 8 (osmih) dneh po podpisu pogodbe. Rok za sklenitev pogodbe o prodaji poslovnih prostorov je (petnajst) dni po pravnomočnosti sklepao izboru najugodnejšega ponudnika. Če izbrani ponudnik v tem roku ne podpiš pogodbe, prodaj^ec zadrži varščino. Davek na promet nepremičnin in stroške overitve podpisa p notarju plača izbrani ponudnik. Prodajalec na podlagi tega zbiranja ponudb nt zavezan k skle nitvi pogodbe o prodaji poslovnega prostora z najugodnejšim ponudnikom oz, lahko začeti postopek do sklenitve pravnega posla-pogodbe brez vsake pravne posledice ustavi. S tem s< vsi ponudniki seznanjeni in se strinjajo. Vsa pojasnila v zvezi s prodajo lahko zainteresirani ponudniki dobijo na Mestni občini Celje, Oddeiek za finance in gospodarstvo, tel. 03/42-65-668 (ga. Tina Rosina) ali Oddelek za splošne zadeve 03/42-65-670 (g. Jože Kruleč). Mestna občina Celje Veliki zaposiovaici z majiino maiiio Podjetniki so najbolj uspešni v predelovalnih dejavnostih - Na tujem še »sramežljivi« Čeprav je ne samo na Celjskem, temveč povsod po Sloveniji med samostojnimi podjetniki največ mikro podjetnikov, ki v 60 odstotkih ne zaposlujejo dru^h delavcev, je skupno število zaposlenih pri podjetnikih precejšnje. Malce manj razveseljiv podatek pa velikost bruto plače, ki so jih zaposleni zaslužih pri samostojnih podjetnikih, saj je skoraj polovico manjša od plače v gospodarskih družbah. Na območju celjske regije je büo lani registriranih 5.920 podjetnikov ali deset odstotkov vseh slovenskih, med katerimi je bilo le 6 srednjih, 29 majhnih, vse ostalo so mikro podjetniki. Več kot polovica podjetnikov svojo dejavnost opravlja sama, 22 odstotkov podjetnikov zaposluje še enega delavca, slaba petina pa po dva ali več. Skupno so majh- ni in mikro podjetniki delo dajali 6.650 delavcem, srednji pa 736. Svojim zaposlenim so mesečno bruto izplačevali 165.375 tolarjev (približno 689 evrov), vendar pa v izračun povprečja niso vštete plače samih podjetnikov, kar delno pojasnjuje tako majhen znesek. Po podatkih celjske izpostave ^encije za javnopravne evidence in storitve so majhni in mikro podjetniki lani ustvarili 140,8 milijard tolarjev prihodkov, kar je deset odstotkov več kot predlani. 773 jih je leto zaključilo s čisto izgubo. Najvišjidelež dohodka so ugotovili majhni podjetniki s področja predelovalnih d^avnosti in ^adbe-ništva, največji delež izgube pa so imeli trgovci. Vseh šest srednjih podjetnikov je lansko poslovanje zaključilo z dobičkom, ki pa je bil v pri- merjavi z letom poprej za četrtino manjši. UstvariU so 13,3 milijarde tolarjev čistih prihodkov, od tega le slabo petino v tujini [predvsem v državah Evropske unije). Manjše spremembe pri podjetnikih v primerjavi z letom poprej je Ajpes zaznal tudi pri strukturi financiranja, majhna in mikro podjetja s kapitalom niso uspela pokriti dovolj sredstev, zato se je povečalo dolgoročno zadolževanje. Kljub temu ü še vzdržujejo dovolj visoko stopnjo finančne varnosti, pri srednje velikih podjetnikih pa finančna varnost ni dosežena. Dolgoročno zadolževanje pri bankah so povečali za 13 odstotkov, kratkoročne pa celo za 53 odstotkov. Pri tem naša regija ni slovenska izjema, je pa vseeno pod slovenskim povprečjem. ROZMARI PETEK Banka Celje najela sindicirano posojilo Banka Celje je s klubom petih tujihhank podpisala pogodbo za najem sindiciranega posojila, imenovanega tudi Club Deal, v višini 62,5 müijona evrov. To je prvo tovrstno sindicirano posojilo, ki ga je Banka Celje najela na mednarodnem trgu kapitala. Pogoji, pod katerimi je bilo posojilo najeto, tujim bankam ne pri- našajo visokega donosa na kapital, kar naj bi pomenilo, da je interes za sodelovanje bank v omenjenem klubu pomembna potrditev dolgoročnih poslovnih vezi. Najeto posojilo bo namenjeno splošnim potrebam financiranja in bo omogočilo konkurenč-nejšo ponudbo Banke Celje. RP Tudi Vegrad s plusom v začetku tedna so se na skupščini zbrali družbeniki velenjskega Vegrada. Na skupščini so se seznanili z letnim poročilom družbe za lansko leto, mnenjem revizorja ter poročilom nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila družbe Vegrad. V Ve-gradu so lani ustvarili več kot 34,4 milijarde tolarjev čistih prihodkov ter dobrih 239 milijonov tolarjev čistega dobička. Po skle- pu delničarjev bodo del bilančnega dobička uporabili za prilagoditve oziroma prerazporeditve skladno s Slovenskimi računovodskimi standardi 2006, del bilančnega dobička pa se bo kot nerazporejen prenesel v naslednje poslovno leto. Delničarji so podelili raz-rešnico članom nadzorne^ sveta in upravi družbe ter tako potrdili njihovo delo. US Za več poslovnosti na poslovni poti Izletnik Celje, ki je od spomladi v lasU družbe Viator in Vektor, je včeraj od lastnikov odkupil poslovni av- javnosti ü (I ali tujim vlad- n delegacijam. Ker je Izletnik decembra lani z vlado podpisal pogodbo, s katero je za dve leti postal generalni prevoznik za protokolarne obiske, bo avtobus namenjen tudi zaključemm skupinam vladnih predstavnikov, tujim delegacijam in poslovnežem na poti po Sloveniji in tujini. Zaradi sodobne opreme, ki so jo vgradili v družbi Viator in Vektor, bodo lahko poslovneži sestanke ali seje upravnih odborov opravili kar na poti. Vrednost avtobusa, v katerem lahko naenkrat potuje 21 potnikov, je ocenjena na 750 tisoč evrov. Povedano drugače, stane vsaj trikrat toliko kot luksuzen turističen avtobus. tlaklidalic so v kgiiiiioliimu < Andražu tikoj pnizknsili. Robusten nakladalec v kamnolomu Slovensko podjetje KP Motor je v Slovenijo pripeljalo enega najnovejših gradbenih strojev - Liebherr-jev nakladalec L 586 2plus2, ki je trenutno največji takšen stroj na svetu. Nakladalec j e v torek v kamnolomu Andraž pri Polzeli prevzel kupec, podjetje Ekoplan-A iz Petrovč. Novost jepodjetje Liebherr predstavilo na letošnjem sejmu Bauma v Münchnu, gre pa za trenutno največji nakladalec s hidrostatičnim pogonom na svetu. To je stroj, s katerim je mogoče učinkovito delati v velikih in zahtevnih kamnolomih. Njegova delovna teža je 31 ton, nosilnost pa kar 20.430 kilogramov. Prav ta izredno robusten stroj, prvi in največji na svetu, je prejšnji teden prispel vSlovenijo. Podjetje Eko-plan-A iz Petrovč je za uporabo v kamnolomu Andraž naročilo stroj, ki je bil uporabljen in predstavljen na Baumi, saj je bil izdelan posebej za delo v tovrstnih okoliščinah. Gre za različico stroja, namenjeno delu v skahiih stenah. Opremljen je namreč z gumami za vožnjo po skalnati podlagi, dodatno zaščito za sprednje steklo, s 6-ku-bično žlico z delta rezilom in krmiljenjem preko komandne ročice. US lOtOlI ponnerinajboljšimcitusm Na javni tribuni v Braslovčah je bila )PTIKA OKULISTIČNI s. r PREGLEDI ^Lt VSAK ČETRTEK Smole Nataia s.p. Preäemova 6, 3000 Celje, tel.: 03/548 36 20 Priznanja najboljšim Kmetje z vprašanji Braslovški občinski odbor Slovenske demokratske stranke in strankin Forum za kmetijstvo in podeželje sta v ponedeljek gostila ministra za kmetijstvo Iztoka Jarca. Na srečanju z ministrom so župani občin Braslovče, Vransko in Polzela spregovorili o nekaterih konkretnih problemih, pripravili pa so tudi javno tribuno, na kateri je sodelovalo kar precej kmetov. Glavna tema pogovora, ki ga je vodil Marjan Golavšek, je bil program razvoja podeželja 2007-2013. Minister je povedal, kaj lahko kmetje in nasploh podeželje pričakuje od tega programa, kmetje pa so nato v razpravi izpostavili številna vprašanja, zlasti o novih razpisih, kdaj bodo objavljeni in za kakšne namene. Med drugim so izvedeli, da bodo še vedno odprti zahtevki za odškodnino po suši izplačani v kratkem. Veliko je bilo vprašanj v zvezi s slovenskim kmetijskim okoljskim programom, pa ludi o zaščitenih kmetijah in degradaciji kmetijskih zemljišč- Tu so stališča zelo različna; v občini Braslovče (tako kot še marsikje na podeželju) podjetniki sploh nimajo možnosti širiti svojega poslovanja, saj se prvo območje kmetij- skih zemljišč začenja skoraj ob hišah. Drugod, kot na primer v občini Prebold, pa so veliko najboljših kmetijskih zemljišč spremenili v zazidalne parcele. Tudi denacionalizacija je ponekod še vedno nedokončana. Na ministrstvu je še okrog 40 nerešenih zahtevkov V razpravi je bil omenjen tudi zakon o lovstvu, prav tako pa prostorska zakonodaja. V Celju so predstavili bilten o letošnjem, že 29. letu mladinskega raziskovalnega dela v Mestni občini Celje, zatem pa so mladim raziskovalcem podelili tudi zaslužena priznanja. Zdaj že tradicionalni bilten mladinskega raziskovalnega dela je pravi založniški podvig. V njem so objavljeni povzeüü vseh letošnjih 110 raziskovalnih nalog mladih, dodali pa so mu še seznam uvrstitev celjskih srednješolcev na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Šolarji so letos izdelali 110 raziskovalnih nalog, od tega 51 osnovnošolci, 59 pa srednješolci. Nalog se je lotilo 131 učencev pod vodstvom 52 mentorjevter 133 dijakov pod vodstvom 45 mentorjev. V prvo skupino se je uvrstilo 63 odstotkov nalog osnovnošolcev in 58 odstotkov nalog srednješolcev Za nagrado je 94 osnovnošolcev in 86 srednješolcev odšlo na strokovno ekskurzijo. Na slavnostni prireditvi ob zaključku letošnje akcije so v Narodnem domu podelili 43 nagrad najboljšim mladim raziskovalcem, posebej pa so izpostavili štiri naloge, katerih avtorji so dosegli pri ocenjevanju vse možne točke. Dijakinji I. Gimnazije v Celju Antonija Todlč in Iza Pavlina sta pod mentorstvom Vesne MUojevič izdelali nalogo Celjski grafiti. Vse možne točke so dobUe tudi tri naloge hudinjskih osnovnošolcev - Kako zadeti prosti met, ki so jo napisali Filip Koželnik, Žan Romih in Anže Umek pod mentorstvom JanijaČe-deta; Vpliv masnega razmerja reaktantov na potek kemijske reakcije zgorevanja črnega smodnika, ki so jo napisali Aljoša Aleksovski, Anže Godicelj in Karolina Poči-vavšek pod mentorstvom Bojana Štiha; ter Vpliv računalnika na vid, Id sta jo napisali Ula Rezec in Deja Šelih prav tako pod mentorstvom Bojana ŠUha. BS f V sredo ob 10.15 zadnji! zavrtimo , 0E05C DIHA Stxunte-UiyZAMMie-eM od^boßoHh'tO euvoo-in-ednihtuißriiicl) kljiUpotLarjajo OAZA ZA ROKE OKE ■ ; eälpo/se'boru» zo/bo^iLte^KaaroJA •ü^ • _ Ji Noinaa^teiUika^iK Radio, Celie4 SWAROVSKl ODA-Z Kupončka pošljite na naslov Novi tednilt in Radio Celje, Prešernova 19, Celje ali ju oddajte v skrinjico, ki se nahaja ob Čarobni ruleti v Citycentru Celje. Prihodnjo soboto, 16. junija, ? ob 10. uri ne zamudite Huišajnu) z, Npuim zaključne prireditve akcije ■'uvKaaiewyO KmcJcrijemo, kdo zajema^ z-tunjuuwjh! Z Komihtde Tanja/Ža^M', foxy Teens, NeŽA^Šporer, Anjo/ŽMiaharin/V(ufüiPeldL intervju Predsednik ne sme biti icisiica S kandidatom za predsednika države Alojzom Peterletom o volitvah, podpori in ugledu Alojz Peterle julija 194S v Čožnji vasi na ' ' 1. Pri desetih letih se je družina preseUk ,^ Alojz Peterle se je v minulih dneh večkrat ustavil na Celjskem. Z njim smo se pogovarjali na Gori Oljki, kjer je s člani in simpati-zerji NSi-ja obeležU dan družine. Na kratko lahko rečemo, da gre za prvega predsednika vlade samostojne Slovenije, ki zdaj službuje kot evroposlanec v Bruslju. Igra na orglice, prebolel je raka in kandidira za predsednika Slovenije. "Žal sem šele drugič na Gori Oljki, žal zato. ker je tukaj enkratno. Zelo uživam na takšnih krajih. Danes sem ponovno gledal oltar v cerkvi in zdi se mi neverjeten. Tisti. ki se ukvarjajo z energijami, bi rekli, da tukaj čutijo močnejšo energijo. Pa saj se ve, da so že včasih cerkve postavljali na mesta, kjer je zemlja dajala kaj pozitivnega," je nedeljski popoldanski pogovor začel Alojz Peterle. "Obljubim, da bom še prišel. Vesel sem krajev, ki so povezani s tradicijo, z umetnostjo in vero. Spominjajo nas na temelje v življenju." V tekmi za predsedniško mesto so vašo kandidaturo podprU tudi v SDS-u. Koliko bo podpora različnih strank vplivala na volitve? Podpore sem vesel. Upam. da me bodo podprle še kakšne neodvisne liste. Vesel sem, ker gre moja kandidatura čez okvire pomladnih strank oziroma vladajoče koalicije. Mislim, da je prav. da je ljudje ne doživljajo kot blokovsko kandidaturo. Vendar bom iz načelnih demokratičnih razlogov kandidiral z listo državljank in državljanov, ker pri nas volimo predsednika neposredno, zato se mi zdi prav, da sem se obrnil na ljudi. Podpora je zelo lepa in široka, menim, da lahko govorimo o ljudski kandidaturi v pravem pomenu besede. V tem predvolilnem dogajanju je zelo malo shšati o programu. Katere adute bi izpostavili? Mislim, da so aduti moje kandidature izkušnje in zveze, ki jih imam po svetu. S svojim znanjem, tudi z ugledom, bi rad Sloveniji še kaj dodal. Kar se tiče progama, je moje osnovno izhodišče slovenska ustava, zlasti njeni prvi členi, Izrazito postavljam v ospredje, da mora bid predsednik predsednik vseh dr- "DelalM za veselo Slovenijo. hü hi tudi vesel predsednik tn ne kakšna vzad- ral po-? poz- žavljank in državljanov, pozoren mora biti tudi do državljanov, ki živijoizven meja Slovenije, in skrbeti za enotnost oblasti. Predsedniš-tva ne doživljam kot konkurenčne vioge kateremu drugemu nosilcu oblasti, predsedniku vlade ali zunanjemu ministru na primer, ampak kot dopolnilo temu, kar delajo drugi, v skladu z ustavnimi pristojnostmi. Niti se ne zavzemam za spreminjanje teh pristojnosti. Želim le, da bi tista bolj nejasna področja, začenši z vlogo vrhovnega poveljnika slovenske vojske, uredili z ustavo, ne z zakoni. V nasprotnem je lahko odnos do predsednika pogojen z barvami le ali one vlade. Želim, da pristojnosti ne bi bile odvisne od temperature v odnosih med dvema kabinetoma. Slovensko javnost ^ njem času vznemi^a Sova ... Ne bi rad komentii drobnosti, ker jih nam. Menim, da je treba določene stvari pregledati, upam, da bodo organi opravili svoje nadzorne vloge z visokimi etičnimi in moralnimi standardi. In Če bodo našli kaj takšne^, kar bo zahtevalo ukrepanje, upam, da bodo to naredili tako, kot se v takšnih primerih počne. Do takrat se preprosto ne morem in ne želim opredeljevati. Govorim samo v smeri, da de-lujmo tudi v tem primeru tako, kot se spodobi za urejeno, demokratično državo, in tudi v skladu z odnosom, ki ^ ima država do tako občutljive zadeve, kot je državni servis Sova. Naj se zadeve razčistijo, potem pa gremo naprej, da ne bomo ves čas v aferah. Še vedno ni znano, če se bo Borut Pahor odločil za kandidaturo na jesenskih volitvah. Kakšen boj pričakujete? Vse, ki bodo šh v to tekmo, jemljem zelo resno. Če se bo Borut Pahor odločil, bo tekma bolj zanimiva, vendar njegova odločitev ne bo vplivala na spremembe v mojem programu ali volilni strategiji- TUdivSDS-u so kandidaturo podprli, češ da je treba predsedniški funkciji vrniti verodostojnost. Menite, da dogajanje v Sloveniji vpliva na ugled funkcije predsednika? Mislim, da je treba poskrbeti za pravo dostojanstvo funkcije, od katere je odvisno zaupanje ljudi v lastno državo. Dogajajo se zadeve, ki tega zaupanja ne krepijo. Ni dobro, da imamo ta^no napetost na vrhu. Če so se nadzorni organi odločUi, da kaj pregledajo, je to njihova dolžnost. S temi ugotovitvami se ne ukvarjam, a si že-Um, da najvišji nosilci oblasti ne bi dajali povoda za napetosti in konfiiktne situacije. Mislim, da bi morali v zaupanju in spoštovanju delovati v dobro državljanov. Imam vtis. da ljudje to pogrešajo. Ko hodim iz kraja v kraj, slišim kar precej kritičnih pripomb. Kako gledate na pristojnosti predsednika? Menim, da predsedniku ni treba dajati novih pristojnosti, tudi ni nujno jemad teh, kijih ima. Seveda je od političnih strank odvisno, ali bodo dajale ali jemale. Bi pa rad delal, kar predsedniku nalagajo ustava in zakoni, in to ■Tlad bi, da v naši deželi ne bi bilo niki^r več Strah." na način, da bi bUi ljudje delovanja predsednika veseli in da bi mu zaupali. Rad bi, da bi svojo državo doživljali kot vrednoto in na splošno bolj zaupali oblasti. Sicer bo bodočega slovenskega predsednika doletelo kar nekaj izzivov, med drugim čaka Slovenijo predsedovanje EU ... Predsednik bo imel v tem času precej dela, česar se zavedam in na kar se tudi pripravljam. Če mi bodo ljudje na jesenskih volitvah zaupali, mislim, da imam potrebno podlago in bom v času predsedovanja opravil to, kar je treba. Evropo dobro poznam, vem, kaj in kako je treba. Mislim, da ima Slovenija enkratno priložnost, da se izkaže in dokaže, da je sposobna voditi skoraj polmili-jardno evropsko zvezo. Bi rekli, da se statisUčni Slovenec razlikuje od Slovenca v praksi? Mokronog. V M^tani je študiral zemljepis ta s^otto- je loM GBifbanist, mOBitlMB pa se z nstdoovttvijo Slo^i vensUk krščanfkih.ttemokratov ^um r pcditiko.' Bil ]i>|iM'(lM'>liiik (ivriudva^tlzvolj^sloven-äce vlade. Nato je M poslanec, minister, pi^dsedoSc, NSi. od leta 2004 jepodanec v r.viopskem parlamentu, kjer |e prevzel pomembnih fiinkcij. Tekoče go-vOTl Afl^eškl, kaatosid, nemški, ruski, it^janaki, srfasld tn hrva^d |ezik. Poročen je z Branko Bexko-pec. Z otruki Nežo, Ožliejcm in Meto živijo v LjiiblMui-Pelfii-le je pred leli zlwivl za rakom. Odločil se je za lastno pot, na kal^jen^id s pamogjo zdravttca, po-sta^ zdrave preraie Hrane, z meäitvqo in meditacijo, z več gilMuja in s pontivno naravnanostjo. Danes pea-vi, dd je bi] rak »ini po.spbnodarilo. PosÄeJ sm Jepsi-stat glasba. Še kot otrok se je sam naučil igwti orglice, kasneje so priäli na vrsto tudi ansambli, ^pttmll je šotosolopetja, ob tEanpa^tss^^ecKposei» po dtond-ci, enem najstar^MKswi^pskSh tn^rumenänr. Statistika ali lavnomnenj-ske raziskave marsikdaj prav zadenejo, včasih pa gre tudi kaj mimo. Statistični Slovenec je umetna tvorba, mene pa zanimajo konkretni ljudje. ki jih z veseljem srečujem, Veliko se gibljem na področju gospodarstva, od katerega je odvisno, kako bo šlo naprej. Čeprav vem, da predsednik nima posebnih pristojnosti, sem vesel pozitivnih gospodarskih kazalcev, tudi zaposlenosti ... Seveda to ne pomeni, da gre vsakemu človeku dobro. Mislim, da gre večini na bolje, a vseeno je sorazmerno veliko revnih ljudi, do katerih mora biti družba posebej pozorna. Me- nim, da naj ima tisu, ki dela več m bolje, več. Ne sme pa imeti več nekdo, ki je trenutno na strani tistih, ki vladajo, pa naj bodo to levi ali desni. Torej da bi kdo zaradi pripadnosti užival posebne privile-^je. Na to so ljudje občutljivi. Pred zakonom moramo biti enaki in imeti enake možnosti. Če bodo ljudje to čudil, bo razlika med statističnim in dejanskim Slovencem majhna. Ljudje pričakujejo, da bi kot predsednik samo zamahnili s čarobno palico? Včasih koga razumem, da bi rad predsednika, kot je bil maršal Tito - če se nanj obrneš, se vse "zrihta". Tega se seveda ne da. Vendar se spomnim iz prejšnjih časov, da sem za koga pri kakšnem ministru posredoval v smislu, češ naj pogledajo... In se je marsikaj uredilo. Vem, da se bodo ljudje obračali na predsednika, in vem, da včasih njegova beseda tudi kaj zaleže. Jasno, ne more ukazovati in ne daje zakonskih predlogov, toda lahko se pozanima, kako je s kakšnim primerom. Res, čarobne palice predsednik nima, toda ima besedo in status. Dogaja se, da ljudje od predsednika pričakujejo več, kot je zapisano v ustavi. Sam vem, kaj manjka Sloveniji, kaj ljudje želijo. Predsednik res nima veliko pristojnosti, a ima možnost, da se postavi na pravo stran. Vemo, da ste premagali raka. Zdaj se bojujete drugače ... Ker sem tudi sam prebolel raka, mi je iz lastne izkušnje dobro znano, kako težko je živeti s jo bolnikom ii svojcem. Dal sem pobudo obhkovanje posebne skupine poslancev Evroposland proti raku, ki se ji je pridružilo že skoraj 60 članov Evropskega parlamenta. Zdaj poročilo o raku. Namen poročila je predvsem povezati delo evropskih inštitucij in držav članic za uspešnejši boj proti raku in zmanjševanje razlik med državami članicami. Ob tem, da lahko v Evropi že vsak tretji državljan računa na raka, ta bolezen ni samo osebni problem, ampak vse bolj družbeno in politično vprašanje. URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR njih ovir Jedi so se lotili brez slabe vesti, saj zanjo ni bilo razloga. Kuhati zdravo in slastno Udeleženci so se s pripravo in slastnimi jedrni spoznavali na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Celju Brez hrane ne gre, pa če hujšamo ali ne. Zato je še toliko bolj pomembno, kako je ta pripravljena. Naši »hujšar ji« so se sedaj ze naučili, da je treba kuhaü zdra vo, z manj sladkorja m maščob ter veliko sveže zelenjave in sadja, predvsem pa z ljubeznijo. Na Srednji šoli za gostinstvo in tunzem v Celju so se v torek učili priprave različnih jedi nizko energijskega jedilnika iz sezonskih živil. Učitelj kuhanja Andrej Voh je skupaj z učenci udeležencem povedal recept za pripravo sezonske solate z marimrammi dagnjami, zelenim poprom in jagodami, hladne kumarične juhe s ku-mino, za gobe na žaru s česnom in peteršiljevim pe-stom, za steak iz belega mesa v zeliščni skoijici s korenčkom in za sladico recept goste strjenke z aloe vero in bez-gove omake z jabolki. »Sh-ne se cedijo kar same od sebe,« je bilo slišati med našimi udeleženci. Udeleženci so se priprave zdravib in energetske »nebogatih« jedi učili z m mojstri. Ker se je kuhalo kar v dveh učilnicah, je bilo treba spoznati tudi pripravo belušne zelene z lešniki, riža z zelišči, mešane zelenjave s proseno mm z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CEUE ä kašo, svinjske zarebrnice s čebulno omako, dušenega osliča s česnom, prebranca, dušenih jabolk z mal i no vim pirejem, kroglic iz suhih fig in seveda torie iz suhega sadja, »Jedi so pripravljene z manj maščobami, brez sladkorja in bele moke, dodali smo različna semena in lahke jogurte ter skuto z manj maščobami. Veliko je stročnic, ki so vir vlaknin in veliko sveže zelenjave in sadja, sladice pa so narejene brez moke in sladkorja, le na osnovi suhega sadja, roži če ve in kokosove moke ter mletih orehov,« je dejal drugi kuharski mojster Boštjan Bez-govšek. Ravnateljica šole Vojmira Leskovšek je opozorila tudi na izgled jedi, ki nam zaradi lepo pripravljene dekoracije lahko še bolj tekne in je slastnejša. »Učenci za dekoracijo uporabljajo kar zelišča iz šolskep zeliščnega vrta. Dopolnjujemo ga z vedno novimi zelišči in tam ne manjka bazilike, ameriškega slamnika, bezga, čilija, lo-vorja, šetraja, česna, peter-šilja...« Udeleženci so z užitkom okušali jedi brez strahu, da bi se zaradi njih zredili, Kot vedno pa jih je pred slastnimi jedmi čakala teht-ilica, ki je tudi tokrat kazala manj kot prejšnjič. MATEJA JAZBEC POZOR, HUD PES Las Gorica Kakšei mesec nazaj sem sedel na lemeia vrtu ene^ izmed- lokalov pred le^n-darnim hotelom Paris -m Igralnico v Monte Cariu. Pred njim je seveda zmeraj gneča. Livriram uslužbenci igralnice čakajo na goste, M se pripeljejo pred i^lnico s svojimi fa;^ošniini avtomobili: bentley, terrari, lam-borghuii, mercedes ,.., kjer teatralno izstopijo In predajo ključe svojih avtomobilov uslužbencem, M jih zapeljej o v zasebiio garažo. Širana množica turistov, fotografira bogataše in poSna adrenalina hrepeneče vzdihuje, sanjari o tem, da bi se nekoč z enako mero oholosti in prezira nad okolico sprehodili med rajo, v kateri se trenutno nahajajo. Nek dečko iz skupine, s katero smo pripotovali v Monte Carlo, pristopi in reče, da bo zapecal neko bej-bo iz ferrarija, da se bo preselil v Monte Carlo, Ob pogledu na njegovo sicer Nike trenirko in pošvedrane Puma športne copate mu seveda zgolj prikimam. Itak, bi dodala kakšna trezna sred-i^ešolka, Čez hip se mimo moje mize sprehodi tip. ki je s STOJO spremlievalko ravnokar izstopil iz svoiega ferrarija, Še nikoli v življenju nisem telesno začutil odpor do nečesa, kar je prihajalo IZ človekove duševnosCi. Da sta obaizgledalakotdve lutki IZ mazsja voščenih podob, niti ni biio važno, toda čez-memost njegove oholosti m vnebo'VTJijoea puhlost njegove spremljevadke sta bili naravnost telesm. Ko sta opravila svq ekshibunorastičen ples pred igralmco m restavracijami pred njo, sta se od-pravilav igralnico. Ker se sicer ne brigam preveč za druge (.svojih problemov imam čez glavo), me je toliko boli presenetilo to, da sem ta par nekako tipiziral in je v moji predstavi postal nekakšen tipičen predstavnik zahodne kapitalistične buržuazije; ta je tisti, ki mora priti v Novo Gorico, to je tisto, kar po tihem sanja slovenska nob-lesa, z njim se primerjati, z njim preživeti kakšno urico, dve v družbi morda Se Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotinail.com koga ali katere. V Novo Gorico prihajajo Američani, ki bodo za infrastrukturo namenili bojda750 milijonov evrov. Kaj' to pomeni za Slovenijo, kaj pomeni za regijo? Vas je strah, da ne bo gostov? Lepo vas prosim, temu se reče zgodba o uspehu. Gostje bodo, toda, ksj to pomeni za Slovenijo? Brez strahu, nič posebnega, večji pritok ljudi, denarja, več trenutnih zaposlitev, za de! že sicer bogatih slovenskih vlagateljev pa nove zaslužke, o katerih si do sedaj niso upali niti sanjati. Če kdo misli, da pomeni to boljši standard za srednji ali nižji razred, pozabite. Ampak ideja, vzemite kredit, kupite kakšno manjšo hiško na Gonškem, jo prenovite v hotel, bizras bo cvetel, torej le tveganje je potrebno m to tako) zdaj, danes, ta hip. čez mesec dni ste že prepozni. Razna moraliziranja, ki se predvsem sučejo okoli domnev, da bodo igralmške površine in naprave škodljivo, kvarno vplivale na slovenski značaj, kot meni župan Ajdovščine Marjan PolŠak, pa tudi predsednik Drnovšek m še posebej Cerkev, so sewdaanahronizem. Več bo kriminala, več prostituaje. več samomorov hazardenev, še dodaiajo. Mah, v Monte Carlu Še nisem videl mkakr-Šne prostitucije, čeprav seveda nekje mora biti, prav taki nikakršnih revolverašev, larifari. Kar zadeva pa samomore v zvezi s hazardom, nesrečo, ki jo prin^jo igralci na srečo svojim družinam in podobno, pa tole: dvomim, da bodo-imeli več kot 5 odstotkov slovenskih gostov, pričakujem profil oholežev, kot je bil tisti pat v Monte Carlu. Zanju pa mi je čisto vseeno, sočutje hranim zakaj drugega. Brez panike! SfeaOEßEöa® Tanjo Žagar, Foxy Teens, Nežo Sporer, Anjo Žmahar, Davidom Dekičem. HariFIisinUišaDiugovič Celjske črne točke Ob dnevu varstva okolja so jih predstavili Zeleni Celja Mestna občina Celje je s sistematičnimi okoljskimi naložbami v zadnjih leüh tudi v Evropi postala vzorčen primer, kako se je treba lotevati ekoloških vprašanj. Kljub temu pa črnih točk v občini ne manjka. Cme točke so vseslovenska akcija, vkateri so Zeleni opozarjali na črne točke v svojem okolju, jih zabeležih, fotografirali in na vidna mesta v svojih občinah izobesili plakate, ki opozarjajo nanje. »V Celju je položaj prav zaradi velikih in premišljenih ekoloških naložb nekoliko drugačen, zato smo tudi našo akcijo zastavili drugače. Opozorili smo na tiste črne točke, ki nastajajo zaradi malomarnosti, neodgovornosti in neosveščenosti prebivalcev,« je namen akcije pojasnil predsednik Zelenih Celja in podpredsednik sloven skih Zelenih Hari Flis. Zeleni so v posebnem bil tenu opozorili predvsem na tranzitni promet skozi mesto, na divja odlagališča, na nedovoljene izpuste v kanalizacijo ali vodotoke in na pogosto nepotrebno sečnjo mestnih dreves. -r------------------jpouebno sečnjo dreves. 1 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 Pieleinova 19,3000 Celje Mestna svetnica in članica programskega odbora Zelenih Celja Urška Drugovič je med divjimi odlagališči naštela odlagališče pri beto-narni ob Savinji, kjer neznanci najpogosteje odmetavajo ostanke gradbenega materiala, tudi azbestnih plošč, zatem kar nekaj divjih odlagališč na območju Volče-kov, ki sodi v območje Nature 2000, pa tudi manjša odlagališča na Gričku, La-hovni, Dobrovi, ob cesti Bu-kovžlak-Proseniško in ob reki Hudinji. »Čeprav mestni redarji s pomočjo komunal-cev poskrbijo, da se ta odlagališča očistijo, se vedno znova najdejo ljudje, ki ponovno dovažajo odpadni material na ta območja, čeprav imajo možnost dvakrat letno večje količine odpadkov brezplačno odložiti na ko- munalni deponiji,« je poudarila Drugovičeva. Še bolj Zelene skrbijo izpusrt nevamih snovi v kanalizacijo, saj tako na čistilno napravo dotekajo gnojevka, odpadki iz klavnic, vinskih kleti, mlekarn, odpadna olja, barve, topila, škropiva in podobno. »Vse to upočasnjuje delovanje mikroorganizmov v čistilni napravi in povzroča težave pri čiščenju vode,« je bila kritična Drugovičeva. Opozorili so še na nepotrebno sekanje velikih dreves, kot si ga je ob svoji zadnji gradnji v Celju privoščil Lidl, pa na to, da v kanalizaciji pristane vse preveč ostankov hrane, s čimer posredno vplivamo na vse večje število podgan v mestni kanalizaciji, saj jim tam hrane ne manjka. BRST Foto; ZELENI CELJA Drevo je življenje Učenci Osnovne šole Frana Kranjca so v Muzeju novejše zgodovine v Celju pripravili razstavo svojih izdelkov, ki bo odprta do 10. junija. Razstava pomeni zaključek prvega leta projekta Drevo je življenje, v katerem so se povezale osnovne šole zaradi želje po ohranjanju naravne in kulturne dediščine. Sola je pri projektu sodelovala z Zavodom za gozdove Slovenije, Zavodom RS za varstvo narave in Mestno občino Celje. K sodelo- vanju so povabili tudi druge osnovne šole iz cele Slovenije. Projekt Drevo je življenje bo trajal deset let. Vsako leto bo tema drevo, ki se mu bodo učenci posvetili z izbranega zornega kota. Cilji projekta so: vzgajanje in osveš-čanje o odgovornem ravnanju z našim planetom, uresničevanje koncepta o traj-nostnem razvoju z okolje-varstvenega, socialnega in ekonomskega vidika ter zagotavljanje temeljnih pravic kakovostnega življenja. Letos se je povabilu OŠ Frana Kranjca odzvalo 18 šol iz cele Slovenije. Učenci vsake šole so raziskovali najstarejša drevesa v svojem kraju ter na razstavi pokazali svoje izdelke: fotografije, risbe in plakate. Vodja projekta Dragica Milojevič je povedala, da so drevo izbrali zato, ker so drevesa nepogrešljiv del narave, ker z njim lahko ponazorimo naravno in osebno rast in ker bodo drevesa del naših življenj za vedno. . KŠ Učenci OŠ Frana Kranjca so pred razstavo tudi zapeli, Puccini v poletje z modo in glasbo Kot so v Pizzeriji Puccini obljubili že pred časom, ne bodo skrbeli zgolj za polne in zadovoljne želodčke, ampak z različnimi prireditvami popestrili tudi dogajanje v zaspanem starem jedru knežjega mesta. In obljubo so pred kratkim tudi izpolnili. Uradno otvoritev zunanje terase, notranjega atrija in obnovljene kleti so več kot popestrili. Pa- ša za oči je bila modna revija V.S. Stylinga, na kateri so dame predstavile poletna oblačila za prosti čas, številni obiskovalci pa so se pozibavali v ritmih priljubljene skupine Mambo Kings. Ste zamudili dogodek? No, saj se nam obeta še veliko dolgih poletnih večerov ... Foto: ALEKS ŠTERN |4j rtVH'««? _MIIEC_J _™OR ! ^ŠreiANJj ^POIZEI^ Žalski daj-dam Komunalni prispevek podjetja Tuš rešil amandmaje v žalskem proračunu Svetniki v žalskem občinskem svetu so v ponedeljek, za mnoge presenetljivo, soglasno in skoraj brez razprave sprejeli letošnji proračun z dobrimi 14 milijoni evrov prihodkov. V paketu s proračunom so potrdili tudi 40 amandmajev. Kot smo poročali, je župan Lojze Posedel zaradi vloženih amandmajev sejo, sklicano za prejšnji ponedeljek, prestavil. Tako se je minuli teden menda zvrstilo kar precej sestankov, pogovorov in usklajevanj. K uskladitvi dopolnitev in pripomb je aaj-več prispevalo bistveno več prihodkov, kot so jih načrtovali pri pripravljanju proračuna - podjetje Tuš je namreč vplačalo komunalni prispevek za gradnjo trgovskega centra, nekaj denarja pa bodo pridobili še s prodajo premoženja. O konkretni številki župan Posedel ni želel govorili, vsekakor pa je ta denar pokril najbolj nujne zahteve proračunskih porabnikov, V paketu z letošnjim proračunom so namreč žalski svetniki sprejeli tudi 40 amandmajev. Polovico so jih vložili člani Partnerstva za hitrejši razvoj Občine Ža-jec, drugo polovico pa župan Posedel, ki je, poenostavljeno rečeno, vrnil, kjer je partnerstvo vzelo. Po sprejetih amandmajih bodo več denarja namenili cesti na Ložnici, kmetijstvu, KS Petrovče, javnim potem vZabukovici, za izposojo učbenikov, javni razsvetljavi v MS Žalec, Zavodu za kulturo, šport in turizem... V partnerstvu so jemali predvsem plačam za občinsko upravo ter želeli zmanjšati pooblastila župana pri razporejanju denarja znotraj posameznih proračunskih postavk, vendar je, kot že rečeno, župan s svojimi amandmaji denar vrnil. Svetnik Janko Kos je predlagal, naj čimprej začnejo s pripravo proračuna za prihodnji dve leti. Zmaga občanov «Proračun je predvsem sad razuma. Mislim, da je bil sprejet v zadovoljstvo obeh strani - tako županove kot partnerstva pa tudi drugih svetnikov. Očitno smo se v kritičnem trenutku zavedli, da nismo tu zaradi strank, temveč zaradi občank in občanov Žalca,« je poudaril Marko Laznik v imenu partnerstva in dodal, da ni zmagovalca oziroma da so zmagovalci Žalčani. Zanimivo, da je povsem podobno na vprašanje o zmagovalcu odgovarjal tudi župan Posedel: »Soglasno sprejetje proračuna je dokaz, da je ob volji in ko se to želi, lahko žalski občinski svet enoten. Najmanj primemo je sedaj govoriti o zmagi - zmagala je občina Žalec, naše občanke in občani.« Kol rečeno, je možnost dodatnih amandmajev in denarja v veliki meri povezanih s plačanim komunalnim prispevkom podjetja Tuš. «Gradbeno dovoljenje je tik pred izdajo, kar pomeni tudi začetek gradnje na znani lokaciji tik ob vpadnici v Žalec. Vemo, da je občinski svet v zvezi s to naložbo sprejel nekaj odmikov od veljavne prostorske dokumentacije in osebno ne vidim razlogov, da gradbeno dovoljenje ne bi bilo izdano v nekaj dneh,« je povedal žalski župan. URŠKA SELIŠNIK mirno in varno vožnjo. Soštanjski moto veterani v Šoštanju, znanem zato smo se poimenovali Mo- trasi, ki je bila določena dav- predvsempotermoelektrar- to veterani Šoštanj. Naš cilj nega leta 1947 po načrtih že ni, se dogaja marsikaj, kar ni hitrost, radi imamo pred- takratnihnavdušencevAMD ni vidno vsak dan, a ven- vsem veter v laseh in skupna Šoštanj.« dar pripomore k prepoznav- druženja,« pravijo motoristi. Tradicionalno spominsko nosti kraja. ki vsako leto med drugim pri- vožnjo bodo letos pripravili Med drugim srečamo v Šo- pravijo spominsko vožnjo, ki v soboto pred ribiško kočo v štanju skupino motoristov, ki poteka po poteh prve povoj- Šoštanju, nato bodo kovali no- na hrbtni strani nosijo grb ob- ne dirke na relaciji Šoštanj- ve načrte in vožnje, v okviru čine, vodi pa jih Vili Pečov- Zavodnje-Sleme. »V čast nam katerih vedno najdejo tudi čas nik. «Radi imamo svoj kraj, je, da se lahko popeljemo po za dobrodelnost. AP 11 Na volilni skupščini jalskega DeSUS-a so ohianlll .staio« vodstvo. Polivale za žalski odbor žalski občinski odbor Demokratske stranke upokojencev (DeSUS) je na Ttoi-stični kmetiji Mlinar v Go-tovljah v ponedeljek pripravil volilno skupščino, ki sta se je med drugimi udeležila tudi predsednik DeSUS-a Kari Erjavec in žalski župan Lojze Posedel. Iz delovnih poročil je razvidno, da je bilo delo žalskega občinskega odbora ze- lo dobro, kar je pohvalil tudi predsednik Erjavec. Žalski odbor je po številu in po delavnosti najboljši med vsemi občinskimi odbori De-SUS-a. Tudi v prihodnjem obdobju bo 00 DeSUS Žalec vodil Ivan Jelen, nadzorni odbor pa Jože Kruleč. Po programu bodo veliko pozornosti namenili pokojninam, zdravstvenemu varstvu in pravicam bolnikov, pod- pirali bodo delo humanitarnih organizacij pri zmanjševanju revščine ter se trudili za manjše socialne razlike. Zavračali pa bodo poskus prevrednotenja medvojnih dogajanj, obdržali bodo ideološko nepristranskost ter se zavzemali za pošteno in objektivno oceno polpretekle zgodovine slovenskega naroda. TT Prispevek za počitniško rezervacijo TABOR - Ravnateljica OŠ Vransko-Tabor Majda Piki je glede obratovanja vrtca v poletnih mesecih menila, da je nerentabilno, da bi v juliju in avgustu poslovali le za nekaj otrok. Svetniki so se po spoznanju, kolikšno finančno obremenitev pomeni to za občino, odločiU prispevati okoli 1.500 evrov za t, i. počitniško rezervacijo, to je 70 odstotkov cene, ki jo starši plačujejo po odločbi. Ob opravičeni odsotnosti otroka iz vrtca bodo imeli starši 30-odstotni popust na izra- I^VETOV čunano ceno, to možnost pa bodo lahko izkoristili enkrat letno, in sicer če bo otrok odsoten 30 ali več dni. Za novorojence in prvošolce TABOR - Svetniki so sprejeli Odlok o enkratnem denarnem prispevku za novorojence in prvošolce- Starši otrok bodo za svojega novorojenca prejeli 200 evrov, za vsakega naslednjega pa jim pripada dodatnih 50 odstotkov, Starši prvošolcev pa bodo po novem za svojega šolarja prejeli 150 evrov. MJ Starejši niso pozabljeni Društvo upokojencev Andraž nad Polzelo je pripravilo srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let. Najprej je bila v domači cerkvi sveta maša, ki jo je daroval župnik Janez Furman, nato je sledüo družabno srečanje v dvorani zadružnega doma, Pozdravnemu nagovoru predsednika DU Andraž Toneta MeŠiča je sledil je kulturni program, ki so ga pripravili kvintet Lastovka s Polzele, Vaški muzikantje iz Andraža in učenci Podružnične osnovne šole Andraž, medtem ko se je končalo s pogostitvijo. Najstarejša udeleženka srečanja je bila Angela Praprotnik, ki je pred časom praznovala 90. rojstni dan. TT Predsednik DU Andraž nad Polzelo Tone Mešič ob najstarejši krajanki na srečanju Angeli Praprotnik Št. 45-8. junij 2007 - OS Dobje: kdo bo koga? odgovor v primeru imenovanja novega ravnatelja, če tokrat pustimo ob strani zlo- katerih si >čali,c ] podrobno že dve zelo različni interpretaciji dogajanja na zadnji seji sveta zavoda. Šolski inšpektorat zadeve zaenkrat še ne more komentirati. Če na kratko obnovimo zgodbo o seji sveta OŠ Dobje, spomnimo, da je predsednica sveta Marija Blažič ministrstvo za šolstvo obvestila o domnevnem kršenju poslovnika. Z dnevnega reda seje je umaknila točko imenovanja ravnatelja, saj jo je občinska svetniška skupina obvestila o nelegitimno izbranih predstavnikih sveta šole s strani občine. Sejo, kot trdi predsednica sveta šole, je zato prekinila, vendar se je ta tudi po njenem odhodu ter odhodu še nekaterih članov sveta nadaljevala. Preostali člani sveta so nadaljevali postopek imenovanja ravnatelja, ga končali, podpisali in odposlali dokumentacijo na ministrstvo. Pri tem si kan- rete didat oziroma imenovani rav- slal natelj in predsednica sveta za- ravno nasproti voda različno razlagala po- govoru, ki ga je po- je, ki ga je na ministrstvo iše uredništvo, trdi šolstvo poslala predsedni sveta zavoda. Kot s V ponedeljek je šolski inš- ministrstva sporočili tik pred slovnik. Blažičeva meni, da pektorat na OŠ Dobje vršil zaključkom redakcije, je za- idaljevanje seje ni büo izpeljano legitimno, mag. Vin- cencFrece, kot lahko prebe- slano poročilo o poteku nadzor. Povod za deva kompleksna, zato pr, obisk inšpekcije je bilo po- nomnenjeinporočiloševed- 5 pripravljajo. Koralovih 15 let Kulturno društvo Koral Laško praznuje 15 let delovanja, kar bodo jutri, v soboto, ob 19.30 obeležili s koncertom v Kulturnem centru Laško. Obiskovalci bodo lahko prisluhnili uspešnicam, kot so Poletna noč, Nad mestom se dani. Only You, Ne čakaj na maj. Moon River, Killing me softly, O happy Day... Ljubezen do zborovskega petja, glasbe in druženja je člane KD Koral povezala v letu 1992, ko so začeh delovati kot MePZ Gloria Laško pod umetniškim vodstvom Alenke Šon. Njihov repertoar je najprej obsegal cerkvene in slovenske narodne pesmi, ki so jim kasneje dodali še umetne. V letu 1997 se je zbor preimenoval v MePZ Koral Laško, od leta 1998 pa delujejo kot KD Koral, Zbor je svoj repertoar razširil z nekoliko zahtevnejšimi priredbami in sodobnimi skladbami, umetniško vodenje pa je prevzela Mateja Skorja. Od leta 2003 zbor vodi Mojca Lukmar. S koncerti, na katerih so sodelovali tudi člani GŠ Radeče, enota Laško, so pevke in pevci gostovali po številnih slovenskih krajih. Gledališka skupina je skupaj z MePZ vsako leto postavila na oder recital, opereto, spevoigro ali glasbeno pravljico, pri čemer je duša teh projektov režiserka Magdalena Hrastnik. Leta 2005 se je društvu priključil tudi mladinski zbor Lilija, ki ga z vso mladostno predanostjo in energijo vodi študentka glasbene pedagogike Rebeka Hrastnik. Zbor je na območnih revijah prejel vzpodbudne kritike, pohvali pa se lahko tudi z nekaj samostojnimi koncerti. Predsednik društva Martin Hrastnik in režiserka Magdalena Hrastnik sta že prejela tudi Aškerčevo priznanje, ki ga laška občina podeljuje za uspešno delovanje na področju ljubiteljske kulture. BOJANA AVGUŠTINČIČ Pismo o nameri za dom starejšiii že dalj časa živa ideja o izgradnji doma starostnikov v Rimskih Tbpli-cah se bo, kot kaže, končno začela uresničevati. Družba Marof investicije je Občini Laško namreč minuli teden poslala pismo o nameri za izgradnjo kompleksa za starostnike, ki vključuje centralni doma in varovana stanovanja. Zemljišče zaho%io od osnovne šole v Rimskih Toplicah, kjer bo zrasel dom starejših, je vlokadjskih načrtih že predvideno za izgradnjo doma. Po prvih podatkih namerava graditi družba Marof investicije centralni objekt, dom starostnikov, s pripadajočimi servisnimi objekti. V domu bo prostora za 120 oskrbovancev, ob tem pa bodo zgradili tudi varovana stanovanja. Več o pobudi investitorja bo znanega, ko bodo strokovne službe prejeto dokumentacijo podrobneje preučile. Družba Marof inve- sticije obljublja tudi skorajšnjo javno predstavitev projektov. Svet KS Rimske Toplice je pobudo investitorja soglasno podprl in izrazil upanje, da bo, kot kažejo prve projekcije investitorja, izvedbo del dejansko mogoče začeti že v začetku prihodnjega leta. BA www.novitediiik.com Dobje med dvema ognjema v zadnji številki Novega tednika je bil obsežnejši članek na temo (ne) imenovanja ravnatelja OŠ Dobje. Avtorica prispevka ga je napisala bolj enostransko, saj se ni pozanimala pri vseh vpletenih. Prikazala je predvsem videnje predsednice sveta šole, ki je napačno. Moje videnje glede imenovanja ravnatelja je naslednje (pri tem bralcev ne bom utrujal z navajanjem členov predpisov, dejansko pa obstajajo). Občinski svet je povsem legitimno oz. zakonito zamenjal svoje predstavnike v svetu šole (o tem, da je imenovane predstavnike v svetu šole možno zamenjati, obstaja že sodna praksa Vrhovnega sodišča RS). Svetniki so vse člane potrdili (tisti »morali« v članku ni logičen, saj ni možno mkogar prisiliti h glasovanju). Sicer pa sploh ni pomembno, kdo je predstavnik občine, bistveno je, da zagovarja interes občine in ne svojega osebnega. Treba seje zavedati, da je ustanoviteljica šole Občina Dobje. Na seji sveta šole nihče ni nasprotoval tem novim predstavnikom v svetu šole s strani občine. Torej so bUi potrjeni. Izbor kandidata za ravnatelja je svet šole izvedel brez večjih zapletov, izbor je bü nato podlaga za pridobitev mnenja ministra o izbranem kandidatu. Minister je v zakonitem roku podal zame pozitivno mnenje in tedaj so bih izpolnjeni vsi pogoji za imenovanje ravnatelja. Pozitivno mnenje je dokaz, da je bil postopek izpeljan korekt- Seja sveta šole je bila sklicana, na njej pa so se začeli »zapleti«. Očitno je nasprotnike mojega imenovanja presenetilo pozitivno mnenje ministra in so iskali načine, kako spet zavleči postopek v nedogled in prekoračiti vse razumne in zakonite roke (postopek imenovanja mora biti končan v štirih mesecih od dneva objave razpisa). Prvi način je bil izpodbijanje legitimnih članov sveta, imenovanih s strani občine. Po- skus je zaradi že prej naštetih dejstev popolnoma neumesten. Drugi način je bil poskus spreti ljudi med sabo z obravnavo anonimk pred imenovanjem ravnatelja. Ker oboje ni uspelo, je sledil še poskus prekinitve seje. Po poslovniku (interni predpis), ki je precej nižji predpis glede na zakon, predsednica sveta lahko prekine sejo, Če obstajajo zelo tehtni, utemeljeni in obrazloženi razlogi, ki jih pa v tem primeru ni bilo. Seveda predsednica ne more kar sama prekiniti seje, ker po zakonu (ZOFVI) svet odloča z večino glasov svojih članov. Večina članov je zakonito odločila, da se seja nadaljuje (predsednica sveta šole in še nekateri člani so sejo protestno zapustili), vodila jo je namestnica predsednice, kar je v skladu s poslovnikom (prisotni so se pač v nasprotju s predsednico sveta zavedati zakonite in mo-rahie obveznosti, da se postopek konča v zakonitem roku, ki se bo kmalu iztekel). Seja torej ni bila prekinjena. In ni bila »kaplja čez rob« v smislu, ki ga prikazuje predsednica sveta šoie. Prej obrat- V nadaljevanju seje je bü soglasno sprejet sklep o mojem imenovanju. Po seji je bil odpravek sklepa posredovan še prijavljettim kandidatom, podpisala ga je namestnica predsednice sveta šole, kar je tudi v skladu s poslovnikom (podpiše ga namreč predsedujoä in ne edino predsednica sveta šole, kar si nekateri napačno razlagajo). Kar je tudi logično, da sklep podpiše tisti, ki. je v tistem trenutku vodil sejo. Skratka, zadnja seja je zakonita, imenovanje je zakonito, sklep zakonit in dokončen. Tudi ne pričakujem, da bo v članku tako poudarjeni izredrti inšpekcijski nadzor odkril kaj spornegavpostop-ku imenovanja (seveda v okviru svojih pristojnosti). Ostala je samo še dilema, kdo bo podpisal pogodbo o delu v imenu delodajalca in kdaj začeti z delom. Mag. VINCENC FRECE Ta sestra Franja! Nekam skrivnostna je zadnje časf Nazaj pa se vrne s šopom evrov. Pravi, da je skočila A pravi da gre. Pri Novi KBM. « . Kar naenkrat izgine za pol ure. la banko, kot da bi to šlo tako - ck, ck! Kredit takoj. Tudi za nekomitente - v gotovini in brez stroškov odobritve. Ob najemu kredita vam podarimo tudi letno članarino za kreditno kartico. Akcija traja do 30. junija. © 080 17 50 Kmalu po novem krožišču čez mesec dni naj bi v občini Rogaška Slatina zaključili z gradnjo drugega krožišča v mestu. Vrednost naložbe na spoju Kidričeve in Steklarske ulice je 620 tisoč evrov, financirajo pa jo Občina Rogaška Slatina, ministrstvo za notranje zadeve in podjetje Pluton gradnje. Potreba po novem krožišču je nastala z izgradnjo trgovskega centra Spar in nove policijske postaje. Zato so se v občini odločili, da bodo posodobili celotno prometno infrastrukturo na omenjenem območju. Tako so pristopili k rekonstrukciji 370 metrov Kidričeve ceste in 90 metrov Steklarske ulice ter k ureditvi krožišča s premerom 29 metrov med obema ulicama. Ob rekonstruiranem cestišču bodo zgradili tudi pločnik in kolesarsko stezo. Naložba je v zaključni fazi, dela pa naj bi bila končana do julija, ko bo naložba predana namenu v sklopu prireditev ob občinskem prazniku. ŠK (SVETOV Ukinjanje zabojnikov ROGAŠKA SLATINA - Svetniki so sprejeli odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki. Po novem odloku bodo v občini s 1. julijem odstranili prvih 13 velikih skupnih zabojnikov. Uporabniki bodo morah kupiti svoje manjše zabojnike, dobili pa bodo rumene vreče za embalažo. S 1. avgustom bodo odstranili polovico preostalih skupnih zabojnikov, vse zabojnike pa naj bi odstranili do 1. julija prihodnjega leta. Kot pravi župan mag. Branko Kidrič, bo med občani zaradi odstranitve zabojnikov zagotovo nekaj negodovanja: »Ko smo pred desetimi leti postavili zabojnike, smo želeli s tem očistiti okolje, V vmesnem času se je zakonodaja spremenila in ne da bi mi želeli odstraniti zabojnike, ampak zakonodaja nam to nalaga, torej ločeno zbiranje odpadkov.« Občane bodo o vseh spremembah sproti obveščali, saj si ne želijo črnih odlagališč. Slednja bo morda omejil tudi novi odlok, ki predvideva, da se v primeru, ko ni mogoče odkriti povzročitelja odpadkov v naravi, za povzroätelja šteje lastnik zemljišča. Ker bodo z novim načinom ravnanja z odpadki večji stroški, saj bo več individualnega odvoza, se bo cena odvoza povišala predvidoma za 13 odstotkov. Novo ceno bodo svetniki sprejemali na priliodnji se-ji- Tajna giasovanja ŠMARJE PRI JELŠAH - Sveuiiki so glasovah o podelitvi občinskih priznanj. To se je precej zavleklo, saj so svetniki o priznanjih, pa tudi o plaketah občine, glasovali tajno. Priznanja občine bodo tako dobili Helena Rančigaj, Franc Šoštar in Stanko Javomik. Pri glasovanju za plaketo občine so svetniki odločali med Rudolfom Artičkom in Francem Jagrom, ki ga je kljub prepirom pred lokalnimi volitvami predlagala SDS. V prvem krogu tajnega glasovanja je bil rezultat neodločen, zato so morali svetniki glasovanje ponoviti. V drugem krogu so za plaketo občine izglasovali Jagra. Svetniki so tajno glasovali tudi o soglasjih za izplačilo dela plače za delovno uspešnost ravnateljev in direktorjev javnih zavodov v občini in na koncu dali soglasje prav vsem. Težave s parkiranjem tovornih vozil ROGAŠKA SLATINA - Svetniki so poslušali poročilo o delu Policijske postaje Ro^ška Slatina v lanskem letu in izpostavili težavo zaradi parkiranja tovornih vozil v občini. Ker je Rogaška Slatina turistično mesto, je parkiranje tovornih vozil v mestu lahko zelo moteče. Kot pojasnjuje župan mag, Branko Kidrič, so posebej zato skupaj z občino Rogatec zgradili parkirišče v Rogatcu, ki pa ga vozniki tovornih vozü iz Rogaške Slatine ne uporabljajo: »Ugotavljamo tudi, da na nekaterih površinah, ki so v zasebni lasti, parkirajo tovorna vozüa tudi drugih lastnikov, ne le teh iz naše občine,« S teh površin bodo tovorna vozila s PP Rogaška Slatina odstranili. ŠK Romih iz svetnišice sicupine LDS Šmarski občinski svetnüc Jakob Romih je izstopil iz svetniške skupine LDS. Romih sicer ni bil član omenjene stranke, bil pa je izvoljen na njihovi listi. V svoji izstopni izjavi je zapisal, da izstopa iz osebnih razlogov in tudi zato, ker se ne strinja povsem s politiko LDS-a v občini in tudi državi. Romih je še dodal, da njegov izstop iz svetniške skupine LDS-a ne pomeni prestopa h kateri koli drugi stranki. ŠK - Št. 45 -1 Mi2 in monokomedija Grad Podsreda bo danes in jutri v znamenju avtorjev iz Obsotelja ter Kozjanskega. Danes, v petek, bo literarno-glasbeni večer Mi2 pišema poezije, jutri pa ga avtorja Viljema K. Ru-preu. Obe prireditvi bosta ob 20. uri. Tone Kregar in Jernej Dimbek iz skupine Mi2, ki je ni treba posebej predstavljati, bosta ob glasbeni spremljavi predstavila besedila z albumov te skupine ter iz knjige Mi2 pišema poezije, Bori jih pa riše. Jutri bo na gradu Podsreda sledila predstavitev monoko-medije Učne ure, ki jo bo izvedel njen avtor Viljem K Ru-pret. Avtor iz Kozjega v njej predstavlja tri različne like, ki nastopajo v zanimivih narečjih Bistrice ob Sotli, Zibi-ke ter krajev pod Vetrnikom in Bohorjem. Rupret je dolga leta opravljal terensko delo, pri čemer so vzbudila njegovo pozornost tudi zanimiva narečja Kozjanskega in Obso- telja, ki se med seboj precej razEkujejo. Med tremi liki iz monokomedijebo Jozl v šem-petranščini (narečje Bistrice ob Sotli) reševal težave lastnega dvorišča, Tinč v zibišči-ni sanjaril o lepi poštarici, Jo-han pa se bo v bohorščini zaman osvobajal hribovske neotesanosti. Viljem K. Rupret je tudi avtor izpovedne pesniške zbirke V sožitju z nemirom ter igrive otroške poezije, z naslovom Mačji kašelj. BJ V Imenem imenitno igrišče v Imenem pri Podčetrtku bodo jutri, v soboto, uradno predali namenu veliko športno igrišče, na površini tri tisoč kvadratnih metrov. Tam je že možnost i^anja nogometa na umetni travi, prav tako sta na umetni travi urejeni tudi dve teniški igrišči. Na igriščih je že mogoče igrati košarko, odbojko in badminton ter balinati, pri čemer občina računa, da bo lahko obstoječo trdo podlago nadomestila s primernejšo umetno maso. Zanjo namerava kandidirati na razpisih za dodelitev sredstev. Vrednost naložbe znaša nad sto tisoč evrov, za kar je večino sredstev prispevala občina, veliko pa je bilo prostovoljnega dela članov gasilskega in športnega društva. Športno igrišče je pri gasilskem domu. BJ doiriVaJ. ži m aktivni v pomlad! Pričelo se Je novo 1 obdobje, s svežimi naqradami. Žrebanje bo 21 .junija 2007, I se splača kupovati, saj vsako katerokoli kartico Activa sodeluje v nagradnem žrebanju, ne qlede na vrednost nakupa. # iaheri1-e nagrado! 14 SLJMIIL^ WTANJE I Ml tednik V središču zgodovine vesoijsiciii razisicav v Vitanju so se v torek s prvim Orbitalnim slavjem začele prireditve ob 115-let-nici rojstva Hermana Potočnika Noordunga. Njegovo spominsko sobo je ob tej priložnosti obiskal prvi švedski astronavt dr. Christer Fuglesang. »Za človeka, ki je pred kratkim prišel iz vesolja, je veliko doživele, da pride v čudovito deželo, kot je Slovenija, še posebej, ko pride v majhen kraj, ki je središče zgodovine vesoljsl^ raziskav,« je med drugim dejal zbranim Vi-tanjčanom, predstavnikom slovenske vesoljske agencije in drugim. Dr. Christer Fuglesang se je namreč šele aprila vrnil z misije na mednarodni vesoljski postaji ISS. Orbitalna slavja bodo pripravili še v Washingtonu, Bruslju, na Dunaju, v Ljubljani, Gradcu, na Ptuju, v Berlinu in 22. decembra, na rojstni dan Hermana Potoč- Švedski astronavt dr, Christer Fuglesang je po decembrskem obisku dr. Jurija Baturina drugI astronavt, kija obiskal spominsko središče Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju. Dasvel je prisrčen sprejem. nika Noordunp, ponovno v rektor občinske uprave Sreč- jektov Noordung Goran Jo- Vitanju. Gostitelji prvega ko Fijavž, Dra^n Zivadinov vič ter oblikovalec breztež- slavja so bili župan Občine iz Kozmokinetičnega kabine- nostnih okolij Miha Turšič. Vitanje Slavko Vetrih in di- taNoordung,producentpro- MBP Prednost mladim V okviru praznovanja vojniškega krajevnega praznika se bo v dveh tednih zvrstilo veliko število zabavnih in športnih prireditev, hkraü pa bodo mladi dočakah otvoritev Mladin-sko-kidturnega centra Voj-nik. Že danes bo ob 19.30 za vsesplošno zabavo ob dvajseti obletnici svojega dela po- skrbel glasbenik Stanko Mi-kola, ki bo obenem na prireditev povabil še kup svojih glasbenih prijateljev Dobri dve uri pred tem bodo Društvo kmedc Meta, Turistično društvo Vojnik, Čebelarsko društvo Vojnik ter Vinograd-niško-vinarsko društvo pripravili pokušine vina in peciva. Jutri bo bodo svoj dolgo pričakovani center obele- Objava prostega delovnega mesta vodja financ in računovodstva - izobrazba VI. ali VII.stopnja ekonomske ali druge ustrezne - najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj na področju računovodstva in financ - aktivno znanje angleškega jezika, po možnosti tudi hrvaškega in nemškega jezika Vloge z dokazili pričakujemo do vključno 11.6.2007 na naslov: Fingar, d.o.o., Tržaški hrib 11, 3250 Rogaška Slatina. žili mladi, «Dopoldan pripravljamo Golažijado, kjer se bodo prijavljene ekipe pomerile v čim bolj originalni pripravi golaža,« napoveduje predsednik Mladinsko-kul-turnega centra Vojnik Boštjan Sevnik, »zvečer pa obljubljamo mega žur z domačimi glasbenimi skupinami ter skupino Mi2.« Tudi sicer bodo manjše »garažne« skupine, katerih je v vojniški občini kar precej, možnost vadbe in nastopov ob koncih tedna dobile prav v novem centru, ki sicer trenutno še ni čisto nared za otvoritev. »Predvidevam, da bo-I dni le uspeli pro- store dokončno pripraviti. Oprema je že nakupljena, le še prostore nad Squash klubom je potrebno izprazniti, nato pa bomo začeli s tečaji računalniškega opismenjevanja, zbrali smo prostovoljce, ki bomo mladim nudili zastonj inštnikcije, poskrbeli pa bomo tudi za zabavo.« Letos jim je občina Vojnik iz proračuna namenila okoli 4 tisoč evrov, šele decembra pa bodo lahko pridobili s tem nekaj dodatnih finančnih virov. Do takrat deluje skupina mladih Vojničanov za ostale mlade Vojničane brezplačno. RP Želja lahko postane resničnost ■■Htmunm'^ Trženje vzajemnih skladov Finančni leasing Fondpolice 1805 ZDRAVILIŠČE LAŠKO prisrčno vabi v kreativno delovno okolje novega/-vo sodelavca/-ko 2 KUHARJA Delo v kuhinji ponuja nove izzive na področju kulinarike. V našem sodobnem in stimulativnem okolju smo odprti za nove ideje in zveseljem pričakujemo pridno, delovno osebo, ki bo ustvarjalna pri pripravi kulinaričnih dobnst in je pripravljena s pozitivno energijo in z znanjem prispevati h kakovostnemu timskemu delu. Pogoji: - končana srednja šola za gostinstvo - smer kuhar - eno leto ali več delovnih izkušenj - državljanstvo R Slovenije - poskusno delo 2 meseca Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s polnim delovnim časom - možnost delovnega razmerja za nedoločen čas. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov ZDRAVILIŠČE LAŠKO, Zdraviliška cesta 4, 3270 LAŠKO Kandidate bomo o izbiri obvestili v 5 dneh po končanem zbiranju prijav. Nezadovoljni s iconjišifim ZD Nej žke občine s konjiškim zdravstve- nim domom, ki skrbi za osnovno zdravstveno varstvo tudi na njihovem območju, je vedno večje. Še vedno ni razrešen problem podeljevanja koncesij, saj so v zdravstvenem domu ocenili, da bi bilo v primeru, če bi v Zrečah koncesije podelili vsem prosilcem, delo javnega zavoda ogroženo. Zaplet bodo skušali rešiti z izdelavo analize in predvidenega razvoja zdravstva na območju. Na zadnji seji zreškega občinskega sveta pa so sprejeli tudi sklep, da mora ZD Slovenske Konjice zagotavljati spe-dahstično ortodontsko ambulanto tudi v prostorih zobozdravstvene ambulante v OŠ Zreče. Čeprav gre le za 6 ur tedensko, veijetno ne bo šlo zlahka. Glede na nezadovoljstvo Zrečanov tudi nI presenetljivo, da svetniki niso dali so^asja k izplačOu dodatka za delovno uspešnost direktorici zdravstvenega doma Mihaeli Pu-gelj. MBP Zlati grb Juretu Zdovcu Konjiški občinski svet je že odločil, komu bodo letos podelili priznanja občine. Zlati konjiški grb bo prejel košarkar Jure Zdovc, srebrni konjiški grb pa avtorica razstave Arhitektura in rokopisi Žičke kartuzije dr. Nataša Golob. Nagrado občine bo prejelo Avto moto društvo Slovenske Konjice. MBP Absolventski večer citrarke v nedeljo, 10. junija, ob 17. uri se bo v Kulturnem domu Zreče začel absolventski večer Kristine Podgrajšek s prijatelji. Kristini Podgrajšek, ki končuje pouk citer v glasbeni šoli Cite Galič, se bodo pridružili sestra Veronika Podgrajšek (harmonika), citrarW Sergeja Smogavec in Petra Gra-brovec, vokalni kvartet AS iz Vitanja, pevca Marjan Hren in Ana Krančan, Cita Galič ter Lukeževa plehmuzika. AB Druga Atletska olimpijada Na nogometnem štadionu na Dobravi v Slovenskih Konjicah bo danes, 8. junija. Konjiška atletska šola v sodelovanju z Mladinskim centrom Dravinjske doline in Zavodom za šport Slovenske Konjicc organizirala drugo Atletsko olimpijado. Udeležilo se je bo približno tisoč osnovnošolcev iz OŠ Ob Dravinji, OŠ Pod Goro in OŠ Loče. Atletsko olimpijado organizirajo v sodelovanju z OŠ Ob Dravinji, Oš Pod Goro, OŠ Loče, konjiško gimnazijo, Prostovoljnim gasilskim društvom Slovenske Konjice in Atletskim klubom Kladivar Celje z namenom promocije atletike in zdravega načina življenja. Na olimpijadi se bo pomerilo več kot 250 osnovnošolcev in osnovnošolk, ki jih bo na tribunah spodbujalo več kot tisoč sošolk in sošolcev ter njihovih staršev. Prireditev, ki se bo začela ob 14.30, bo potekala v pravem olimpijskem vzdušju, saj jo bodo odprli z mimohodom udeležencev, zapeli bodo združeni pevski zbori vseh sodelu- jočih šol, zazvenele bodo fanfare... Slavnostni govornik bo konjiški župan Miran Gorinšek. Osnovna šola, katere tekmovalci bodo dosegli skupaj največ točk, bo prejela veliki prehodni pokal, ki so ga na prvi Atletski olimpijadi osvojili mladi atleti in atletinje iz Oš Pod goro. »Novost letošnje olimpi-jade je tekmovanje med razredi za najboljši navijaški razred, ki bo prejel nagrado 400 evrov za zaključni izlet,« napoveduje predsednik organizacijskega odbora Anton Noner. AB www,iioiednik.coin Pod Celjskim stropom z Alenko Goršič Ernst Flavtistka Alenka Goršič Emst je sinoči pod Celjski strop Pokrajinskega muzeja Celje privabila množico obiskovalcev, ki so prisluhnili nepozabnim glasbenim fantazijam Marina Marai-sa, Antoineja Forqueraja, Franza Dopplerja in Fran-coisa Borneja. Fantazije pod Celjskim stropom so pričarali zvoki flavte, ki so se jim pridružili zvoki čembala in klavirja izpod prstov mlade velenjske čembalistke in organistke Barbare Se\^ek ter pianistke Katje Zličar Marin. Flavtiska Alenka Goršič Ernst je solo flavtistka orkestra mariborske opere in filharmonije. Diplomirala je na Akademiji za glasbo v Ljubljani, v razredu prof. Borisa Čampe. V času študija je prejela vrsto prvih nagrad na tekmovanjih mladih glasbenikov v Sloveniji in tujini, med drugim je bila nagrajena tudi s študentsko Prešernovo nagrado. Izpopolnjevala se je pri prof. Michaelu Koflerju v Nemčiji in končala magistrski študij pri prof. Fedji Ruplu. Igra v različnih komornih orkestrih in ansamblih, kot so Salzburški komorni orkester, s katerim se je udeležila turneje p p Japonski, Mariborski pihalni kvintet in Camerata Velanensis. Je profesorica flavte na Srednji glasbeni šoli v Velenju in dirigentka Mešanega mladinskega pevskega zbora 1. Gimnazije v Celju. BA Alenka Goršič Emst Orffovi virtuozi Celje je v soboto gostilo najboljše Orffove skupine v Sloveniji. Srečanje je bilo tokrat prvič mednarodnega značaja, saj se ga je udeležila tudi Orffova skupina iz Varaždina. Orffove skupine s pevci in nekatere tudi s plesalci so na treh koncertih izvajale izvrstne skladbe - od otroških pesmi do popevk in kla-5ičnih skladb. Izjemno je bi- lo spoznanji prostih inšti ksilofon, tr drobna gla tako zahte Najlepše p; med inštrumentalisi da se da iz pre imentov, kot so ingel in druga Dila, izvabljati -ne melodije, bilo to, da bi- Čarobna mleta m lo težko odkriti nadvse sposobnih mladih glasbenikov, za katere bomo zagotovo še slišali. Na glasbilih so se nekateri izkazali kot pravi virtuozi, zelo pa je navdušila tudi Orffova skupina iz Varaždina, ki je z občutkom in brezhibno zaigrala svoje skladbe. Mladi glasbeniki so pokazali vehko znanja, pri čemer so se skupine druga od druge na srečanju tudi veliko naučile. Mentorji pa so imeli možnost izmenjati izkušnje in mnenja na ikovnih razgovorih s 'kovnjakinjami, ki že vr-let v slovenskem prosto-azvijajo instrumentalno ;bo na Orffovih glasbi- Dvorana Celjskega doma se je izkazala kot odhčen prostor za tovrstne priredi- tve, kar so potrdili tudi ze- lo pozitivn i odzivi vseh sku- pin, ki so ^ f soboto nastopi- le v Celju i n bile nad držav- nim sreč; mjem resnično navdušene BA Združeni v pesmi Ob zaključku letošnje umetniške sezot coj, v petek, ob 19.30 svoj letni koncert i rodnem domu tudi Mešani komorni pev! ? bo imel no- ljudskih pes celjskem Na-ki zbor Celje. Kot gostja se bo pevkam in pevcem na odru pridružila Vokalna skupina Kompolčani. Mešani komorni pevski zbor Celje prepeva že 23 let. Zbor uspešno nastopa na revijah zborov, udeležuje se srečanj pevskih skupin doma in v tujini. Ob slovenskih umetnih in svoj repertoar vključuje tudi skladbe i svetovne zborovske Hidi Vokalna skupina Kompolčani deluje že 23 let in nadaljuje tradicijo nekdanjega MoPZ Cvetke Jerin iz Kompol nad Štorami. Pevci se zlasti radi udeležujejo dobrodelnih koncertov in nastopov Umetniška vodja obeh zborovje Dragica Zvar. BA 92 min.. (Shrek theHiird), komedija 9P, Tanja Potočnik, Sebastian Cavazza, Miha AfujeviJ, Kristjan Guček, Monika Pvičeli, Nolča Dralček. Lučka Počkaj, Niko Goršič... Že v Planetu Tuš! Pet let okteta Lipa Januarja 2002 so se na pobudo Staneta Gorjupa zbrali prvi pevci, ki so po prihodu ostalih kmalu ustanovili oktet Lipa. Člane, ki so večinoma prepevali že v drugih zborih in vokalnih skupinah, je kot pevovod-kinja prevzela Bojana Gajšek, prvo vajo pa so imeli 14. februarja leta 2002, ko štejejo tudi za uradni začetek dela skupine v §to-rah. Za njimi je veliko prijetnih nastopov ob najrazličnejših priložnostih, pojejo pa take pesmi, ki so ljudem všeč. Ob jubileju, prvi petletki in prazniku občine Štore bodo pripravili samostojni koncert, ki bo nocoj ob 19.30 v dvorani Osnovne šole Štore. Pod vodstvom umetniškega vodje Bojane Gajšek bodo zapeli Emil Kačičnik, Stane Gorjup, Müan Centrih, Albin Skok, Zlatko Knez, Roman Zapušek, Franc Rihtar, Marjan Vrhovnik in Mirko Paj. TV Znana žirija za Veroniko o Veronikini nagradi, ki jo bo letos že enajstič podelila Mestna občina Celje, bo odločala žirija, v kateri so Alenka Zor Simoniti, Iztok Osojnik ter Samo Rugelj. Nagrado bodo podelili 28. avgusta na Starem gradu. Žirija mora pregledati pesniško bero v zadnjem letu in pri vrednotenju upoštevati izvirne avtorske pesniške zbirke, izjemoma tudi avtorske izbore, pri čemer se za Vero-nikino nagrado ne morejo potegovati zbirke poezije za otroke in mladino. Zbirka lahko izide pri slovenski, zamejski založbi ah v samozaložbi- Od lanskega junija do konca letošnjega maja je v Sloveniji izšlo skoraj 200 pesniških zbirk. Pet nominirancev za letošnjo Veronikino nagrado bo znanih v začetku juhja. Lavreat bo prejel 4,000 evrov in Ustino Mestne občine Celje, Podjetje Fit media kot organizator prireditve bo letos tretjič podelilo zlatnik poezije izbranemu pesniku za njegov prispevek poeziji, kulturi in žlahtnosti slovenskega jezika. BA Drago Medved ob Sotli v dvorcu Strmol v Rogatcu bo danes, 8. junija, otvoritev razstave akrilov Draga Medveda z naslovom Arheo Mystica. Obenem bo predstavitev njegove prve pesniške zbirke Botritis. Cikel akrilov bo predstavil likovni kritik Mario Berdič, sledila bo predstavitev pesniške zbirke s 60 pesmimi, ki sovpada z avtorjevo 60-letnico. V zbirki, ki jo je izdala založba Pozoj, je prerez Medvedove pesniške ustvarjahiosti od mladosti do danes, S kitaro bo nastopil Matjaž Piavec, prireditev pa bo ob 19. uri. Uro pozneje bo v Strmolu sledil koncert klasične glasbe s pianistko Nino Verboten iz Velenja. BJ O sveti Emi Na gradu Podsreda je bil včeraj strokovni posvet o sveti Emi, ki naj bi bila po nekaterih virih rojena na Pilšta-nju. Posvet je bil v okviru evropskega projekta Emina romarska pot (Interreg IIIA), ki ga izvajajo skupaj z avstrijskim partnerjem. Na posvetu so se vrstila predavanja slovenskih in avstrijskih predavateljev o tej pomembni osebnosti srednjega veka, V okviru strokovnega posveta so prav tako izdah zbornik, Sveta Ema je bila ena najpremožnejših žensk svojega časa, ki je bila ustanoviteljica samostana ter pobudnica gradnje večih cerkva na Koroškem, kjer je živela. Kot omenjajo viri so z njimi podložniki dobili delo, krajina pa kultivirani videz. Romanja Kranjcev, koroških Slovencev, Štajercev in Dunajčanov na njen grob v Krki na Koroškem so trajala vse do začetka druge svetovne vojne. Projekt Emina romarska pot, v katerem sodeluje več partnerjev z našega območja, je v zaključni fazi, BJ STANOVANJSKA USTANOVA DEUlVCEV PRI s.p. Celje Cesta na Ostrožno 4, 3000 Celje Stanovanjska ustanova delavcev pri s.p, Celje bo 30, junija v skladu z realiziranimi sklepi za leto 2007 povečala že obstoječi fond nepn^fltnih službenih stanovanj na 76 stanovanjskih enot, v katerih je povprečna velikost 53,4 m^. Za vse delavce, zaposlene v obrtništvu v zgoraj omenjenih občinah, ki še nimajo rešenih stanovanjskih problemov, bodo najkasneje do 30, septembra na voljo še tri novozgrajena stanovanja v velikosti od 60,52 do 70,08 m^ v Dragi, občina Štore. V bloku, zgrajenem prav tako v Dragi v letu 2005, pa stanovanje v velikosti 59,79 m^ in garsonjera v Dobrni v velikosti 29,76 m^ Vsa navedena stanovanja imajo balkone, svoj števec za vodo, elektriko in plin, primemo otroško igrišče, asfaltirana parkirišča In bodo ali pa so že redno vzdrževana od pooblaščenega upravnika. Prednost pri dodelitvi teh trenutno prostih neprofltnih službenih stanovanj imajo mlade dmžine, kjer je vsaj eden od članov zaposlen v obrtnistw. Upoštevajo se še: dolžina delovne dobe v s,p.-ju, delovna pogodba za nedoločen čas in priporočilo obrtnika - delodajalca. Zadnji rok za prijavo za uvrstitev na prednostno listo za prosta službena neprofitna stanovanja Je do18. 6, 2007 do 12. ure. Informacije lahko dobite tudi v pisami Stanovanjske ustanove delavcev pri s.p. Celje, Gledališka 2, ob ponedeljkih in rokih od 7.30 do 9.00 in ob četrtkih od 9.00 do 12.00 na Območni obrtni zbornici. Cesta na Ostrožno 4 ali po tel. 548-23-33,041/766-520. Do hiše s figo v žepu Zaključek ene večjih humanitarnih akcij v občini Laško ■ javno dobro? »Usmiljenje in pomoč sta pogosto priložnost za hijene in mrhovinarje,« je misel sekretarja OZ RK Laško Vlada Marota, ki se je v primeru Ivanke Skutelj, ki so ji številni donatorji in dobri ljudje zgradili nov dom, žal izkazala za še kako resnično. 77-letni Ivanki Skutelj z Oj-strega 13 pri Laškem usoda v letu 2004 res ni prizanašala. Za veliko noč pred tremi leti ji je dom zalila voda, na sveti večer istega leta pa so ^ dokončno uničili ognjeni zublji. Ivanka je ostala brez strehe nad glavo. Začasen dom si je poiskala pri svoji sestri. Ivankino nesrečo so od vsega začetka spremljali na laškem Rdečem križu, centru za socialno delo, KS in občini, kjer so ustanovili poseben odbor in odprli račun za donacije ter z združenimi močmi zbirali sredstva za Ivanko. Sama si namreč ob tako skromni pokojnini (na mesec se mora prebijati s približno 200 evri) in pri teh letih (čeprav še zmore povsem sama skrbeti zase) ne bi mogla pomagati. Ob zavzetosti odbora za izgradnjo so se dogovorili, na kakšen način bodo Ivanki pomagali. Odločitev, ki bi vodila k uresničitvi njene edine in največje želje, torej da se ji zgradi manjša hiška, ni bila lahka in je imela tudi precej nasprotnikov. A ker se je Ivanka neizmerno želela vrniti na svoj dom, so ji seveda željo uresničili. Ena izmed možnih rešitev je bila tudi, da bi ji uredili sobico v hiši, ki jo v neposredni bližini gradi Ivankin nečak, a je to možnost zavrnila. Prav tako je zavrnila možnost namestitve v domu starejših, »Ker je bila stara hiša povsem uničena, smo se odločili za novogradnjo. Sprožili smo veliko humanitarno akcijo v laški občini, v katero je bilo treba vložiti mnogo energije in truda. Pri tem je bilaprecejšnja ovira tudi dejstvo, da Ivanka nima potom- Bo hiška ostala Od leve: Vado Marot, Jože Rajh, Ivanka Skutelj in Franc Zdolšek pred cev, ki bi ji sicer ob nastali situaciji lahko priskočili na pomoč. Tako se je celotno breme prevesilo na organizacijo RK in odbor za izgradnjo. Treba je bilo poskrbeti skoraj za sleherni žebelj, opeko, pesek ... Ivankine aktivne vloge pri tem, razen pogostih vprašanj 'če se kaj dela", ni bilo in je tudi pričakovali nismo. Splet vseh teh okoliščin (starost, dediči) niso povsem opravičili razloga za takšno akcijo, zato so bili le redki posamezniki iz laške okolice (preštejemo jih lahko na prste ene roke), ki so se odločili pomagati s finančnimi sredstvi,« je začetke akcije predstavil Vlado Marot. V poduk vsem Preden so začeli z novogradnjo, so Ivanko seznanili, da bodo hišo gradili za njo in ne za zapuščinske upravičence. »V Odboru za izgradnjo smo sprejeli odločitev, da Ivanki pomagamo za čas nje- nega življenja, po njeni smrti pa morajo zapuščinski upravičenci del vloženih donator-skih sredstva v izgradnjo hiške vrniti v solidarnostni sklad. Z njimi bomo lahko pomagali rešiti novo stisko kakšni drugi družini, ki bo pomoči potrebna. Ivanka takšnemu predlogu tedaj ni nasprotovala,« se spominja Marot. Sredstva so pritekala počasi in tudi izbor najustreznejšega izvajalca ni bil lahek, A s trdno voljo so hiško ven- • darle postavili. Ko pa so prišli do trenutka, ko je doniranih sredstev zmanjkalo in ko so na drugi strani začele nastajati neporavnane obveznosti, so želeli ustne dogovore tudi formalnopravno u rej at i . »Ivanka je s figo v žepu besedo prelomila in z ustnim predlogom ni več soglašala. Kar naenkrat se ji je zdelo, da nas ne potrebuje več in da bo zadevo vzela v svoje roke. Njeni volji nismo hoteli nasprotovati, rešitev nastale situa- KEA,d.o.o. Lokarje 1a, 3230 Šentjur prodajalca »daja za delo v trgovini AGROKEA Pogoji: - V. stopnja izobrazbe ustrezne smeri (l pod materialno in kazensko odgovornostjo izjav, da ne obstajajo dejstvain okoliščine iz I., II. in III. odst. čl. 153ZPPSL 6. Dražitelj, ki bo na dražbi uspel, mora sklenHi kupoprodajno pogodbo v 30 dneh po končani javni dražbi in plačati celotno kupnino na TT1R stečajnega dolžnika v 15 dneh po sklenitvi pogodbe, sicer se šteje, daje dražitelj od nakupa odstopil, varščina pa zapade v korist stečajne mase. 7. Izklicna cena ne vsebuje nobenih davščin in prispevkov. Ti se zaračunajo kupcu dodatno in sicer na osnovi Zakona o davkih na dodano vrednost (Ur I. RS 89/98) in Zakona o davku na promet nepremičnin (Url. RS 57/99). Vse dajatve in stroške vzvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec. 8. Kupljene stvari bodo kupcu izročene v posest po plačilu celotne kupnine na podlagi dogovora s kupcem. lil. PRAViUl JAVNE DRAŽBE: 1. Dražbo vodi stečajni upravitelj po navodilih in nadzorom predsednika stečajnega senata. 2. Draži lahko tisti, ki je plačal varščino in to dokaže s pisnim dokazilom o plačilu. 3. Zastopnik oziroma pooblaščenec dražitelja mora predložiti pooblasfilc. 4. Dražitelj lahko dviguje izklicno ceno za 2.000,00 EUR (479.280,00 srn. 5- Dražrtelj je vezan na svojo ponudbo, dokler ni podana višja. 6. Nadražbi uspe tisti dražitelj, ki ponudi najvišjo ceno. 7. Dražba je končana s potekom 10 minut po najvišji ponudbi. 8. Ugovore je mogoče vložiti, dokler ni zaključen zapisnik o poteku javne dražbe. 9. Ugovore reši stečajni upravitelj takoj. Nepremičnina se bo prodajata na javni dražbi <1. dražbeni narok), ki bo vsredo, 27. 6. 2007, ob 15. uri vprostorih Okrožnega sodišča Celjevsobi 236/11, Prešernova 22, Celje. Celotni razpis javne dražbe je razviden na oglasni deski Oknažnega sodišča Celje -stečajni oddelek. Vse dodatne informacije vzvezi s prodajo in ogledom je mogoče dobiti vsak delovni dan od 10. do 12. ure pri ge. Meliti Goričan po tel. 03 703 61 02. Stečajni upravitelj: Branko Bordevič Ob kolegih in znancih sta Almi pri organizaciji Adrenalinski izlet Sodelavci in nekateri člani Top fita so se odpravili v Gardaland. Neustrašni telovadci so prvi adrenalinski šok doživeli že na poti, saj je avtobusu sredi italijanske avtoceste počila pnevmatika, pri menjavi pa se je zlomil tudi ključ, s katerim so želeli pritrditi rezervno. Na koncu se je vse. od skrbnem nadzoru italijanskih avtocestnih nadzornikov, ki mimogrede obvladajo le italijanščino, srečno končalo. Večje užitke pa so topfitovcem ponudile vožnje na adrenalinskih atrakcijah v italijanskem zabaviščem parku. Takole nasmejani so bili priliodnje jutro pred hotelom v Ankaranu. legendi-Kasta (levo) in Bori. Pomiva okna Naša novinarska kolegica Alma Maniška Sedlar ima »svoje« leto. Društvo novinarjev Slovenije ji je podelilo najvišje stanovsko priznanje Bratstvo resnice in letos je tudi diplomirala iz filozofije. Dekle, ki je svojo novinarsko pot začelo še kot osnovnošolka v naši hiši, v prvi novinaiski šoli za mlade, ki smo jo pripravili, je pripravilo zabavo za sorodnike, prijatelje, kolege m znance. V Mestnem kinu Metropol je poskrbela za imenitno druženje, na pomoč sta ]i priskočila tudi prijatelja Brane Mihajlovič Kosta in Bori Zupančič. Alma Maruška Sedlar je, skromna, kot je vedno bila, tičala bolj v ozadju. A vseeno povedala, da je zadovoljna s svojim delom pri reviji Jana, kjer že nekaj let piše tiste zgodbe, ki jih je vselej nosila v sebi, z izjemnim čutom za pravičnost, soljudi in z občutkom za stiske, v katerih se znajdemo. S svojimi besedili je, kot je v čestitkah povedala predsednica celjskega aktiva društva novinarjev Nada Kumer, umila kar nekaj oken, skozi katera je zdaj sosedovo perilo videti takšno, kot je - belo in ne sivo, kot je bilo videli skozi umazana okna. Alma je obljubila, da bo umila še veUko oken - in skupaj s številnimi bralci se tega že zdaj veselimo zlasti njeni novinarski kolegi. BS, foto: GREGOR KATIČ Celje zasluži najboljše - bauMax! s poslovnimi ertotami na več kot 130 lokacijah v Avstriji, Češkem, Slovaškem, Madžarskem, Romuniji, Sloveniji in na Hrvaškem, smo največje podjetje za gradnjo in dom. Vodilnost na frgu smo si zagotovili z dosledno usmeritvijo v naše kupce in sodelavce. Leta 2005 je ameriška revija Fortune uvrstila bauMax med 10 najboljših delodajalcev v Evropi. Stavimo na ambiciozne sodelavce, ki bi äauiffaxis Za naše zadovoljne kupce odpiranno nov najmodernejši prodajni center na več kot 12.000 m^ prodajne površine z ^^drive-in<< in iščemo najboljše sodelavce: 7. področne vodje - vodje timov m/ž 2 .vodjo prevzema m/ž Pod točko 1,2 - prednost imajo kandidati: ✓ 2 ustrezno izobrazbo I izobrazba s področij; tehnike, ekonomije, gradbeništva, vrtnarstva IV./.V.st.l / z dobrimi vodstvenimi sposobnostmi / s sposobnostjo timskega dela in organizacije / ki so poslovno naravnani, komunikativni. samoiniciativni, / samostojni, dinamični, pripravljeni na intenzivne obveznosti ✓ ki imajo delovne izkušnje v prodaji ✓ z znanjem aplikacij v okolju MS Window/s / ki so pripravljeni na dodatna izobraževanja / vozniški izpit 6 kategorije / zaželjeno je znanje nemškega jezika n 3. prodajalce m/ž 4. blagajnike m/ž 5. prevzemalce blaga- logiste m/ž 6. blagovne manipulante m/ž Pod točko 3,4,5,6 - prednost imajo kandidati: ✓ z ustrezno izobrazbo (lll./iV. ali .V.st.! ✓ s sposobnostjo timskega dela / ki so komunikativni, samoiniciativni, samostojni, din / ki imajo delovne izkušnje v prodaji Za vsa razpisana delovna mesta nudimo: ✓ zaposlitev za določen čas , z možnostjo zaposlitve z ✓ stimulativno plačilo ✓ ustvarjalno delovno okoije v mladem in ambiciozne možnostmi osebnostnega razvoja Vloge za vsa delovna mesta sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: bauMax d.o.o. Ljubljana, Šmartlnska 152 g, 1000 Ljubljana ali na e-mail: info-siObaumax.com ali na http://www.baumax.si/Content.Node/unternehmen/zaposlitev_v_baumax-u.php balerina Igra nogomet Izabela Hohnjec drugič svetovna mladinska prvakinja v tekvondoju Iz Quebeca, s SP-ja v tek-vondo|u, 5ta se že vmili bronasta med mladinkami Sta-ša Lubej in Izabela Hohnjec, ki je obranila lanskoletni naslov iz Hondurasa. Tretja predstavnica celjskega kluba Hyong, ki svoje medalje kuje v dveh »dnevnih sobah« na Teharski cesti 2, Petra Žolnir, bronasta med članicami, in trener Uroš Bernard pa sta še malce podaljšala izlet v Kanadi. »Blazine so bile nove. Na njih je zelo drselo in boji niso bili tako hitri, atraktivni, zanimivi, saj smo morali preveč paziti ria ravnotežje. Gibanje je bilo omejeno in zame so bile borbe bolj statične kot sicer. Vsake zmage sem se zelo veselila, seveda najbolj finalne, ki je poplačala ves trud na treningih,« je zbrano in jedrnato začela 14-lema Iza, učenka II. OS Celje. Je bila pot do vrha tmo- Precej. V 1. krogu sem z roko preveč udarila Američanko in sem dobila kazensko točko, kai pa mi ni preprečilo zmage. V tekvondoju udarjamo z rokami in nogami, obenem pa moramo vseeno kontrolirati moč udarca. Dovoljeno je nositi var-nosmo masko na ^vi, a sama je ne uporabljam, saj me moti. Sledili sta še borbi z domačinko in s Poljakinjo. Finalni boj proti Argentinki Veronid Oro sem dobila prepričljivo. Od kod rumena lisa na čelu? Ko sva se zaleteli s Kanad-čanko, me je doletel njen ne- Iza izza vrače: »Ni •vrača«, saj si lahko pošk dovoljeni udarec s komolcem. Ni bil nameren. Lani si osvojila zlati medalji tako na EP-ju kot SP-ju, letos pa ti je spodrsnilo na EP-ju v Popradu. Zakaj? Premagala me je Rusinja Vladlena Kim. Na Slovaškem sem naredila pač preveč napak, ki se mi ne bi smele pripetiti. V Kanadi Rusinj ni bilo. Boš še našla motiv v mladinski konkurenci? Bom. Še štiri leta se bom skušala uspešno boriti. Na vso moč se bom potrudila obraniti zlato odličje. Težave bi se lahko pojavile pri preskoku v višjo kategorijo. Imaš težave pred KasimKamenicabov Še trije tedni do žreba la Hühnjac, Ural Bernard, Petra Žolnir in Staša Lubej po podelitvi odličij v Kanadi tehtanjem kategorije do 45 kilogramov? Večjih sicer ne, a če je potrebno, dan pred korakom na tehtnico ne jem in ne pijem. Običajno imam okoli 47 kg. Mlado telo najbrž preveč trpi, zato boš slej ko prej začela nastopati v kategoriji do 50 kg, ali ne? Res je. Videli bomo, za koliko bom zrasla v naslednjih mesecih in koliko bom posledično pridobila na teži. Višja kategorija prinaša seveda tudi višje in močnejše tekmice. Koliko treninga teijajo medalje? Pred velikim tekmovanjem vadimo tudi trikrat na dan. Kako? Zjutraj pred poukom tečem, takoj po pouku vadiva s Sta-šo, zvečer pa imamo v klubu še skupni trening. Te veselijo tudi drugi športi? V Mozirju sem obiskovala vadbo baleta. Nato sem se pridružila hip hopu pri Plesnem valu v Celju. Tudi v ko-njeništvu sem se preizkusila v Škofji vasi. V šoli me veselijo vsi športi z žogo, Lani smo bile regijske prvakinje med osnovnimi šolami v nogometu! DEAN ŠUSTER 16-letna Staša Lubej lani ni bila na velikem tekmovanju, zato je bila 3. mesta (do 50 še posebej vesela. Dijakinjo 2. letnika I. Gimnazije v Celju je po zmagah nad Argen-tinko, Novozelandko in Poljakinjo v polfinalu zaustavila Hrvatica Škoro. V naslednji sezoni bodo Slovenijo v ligi prvakov zastopali rokometaši Celja Pivovarne Laško in Gorenja. Celjani so med osmimi nosilci skupin in se bodo v prvi fazi tekmovanja izognili naslednjhn sedmim tekmecem: evropskemu prvaku Kielu, španskemu Ciudad Realu, madžarskemu Sze-gedu, francoskemu Ivryju, danskemu Svendborgu, ruskim Cehovskim medvedom in hrvaški Croatiji Osiguranju iz Zagreba. V drugi skupini so tudi Velenjčani (in Še Portland, Hamburg, Veszprem, Montpellier, Dina-mo Astrahan, Ademar, Flensburg). Past se skriva v tretjem bobnu, kjer bo Gummersbach, ki je bil v pravkar minuli sezoni usoden za Celjane. Zreb osmih skupin bo 29. jimija na Dunaju. Iz vsake skupine se bosta v nadaljnje tekmovanje uvrstila po dva kluba. Žreb novih štirih skupin s po štirimi moštvi bo sledil 27. novembra, tekme pa bodo februarja in marca. Zmagovalci skupin se bodo uvrstüi v polfinale. Pred sejo upravnega odbora RK Celje Pivovarna Laško je trener članskega moštva Kashn Ka-menica zeto kritično govoril o razmerah v Zla-torogu, zato so bili predvideni določeni ukrepi. A odbor je brez posebnih pripomb sprejel nj^o-vo poročilo o uspešnosti sezone ter mnenje o sestavi ekipe za prihodnjo. Vsi so se strinjali, da naj klub v okvim proračunskih zmožnosti poskuša pridobiti kvalitemep in univerzalne^ i^-ca, ki bi nadomestil Denisa Špoljariča. Trener se je, presenetijivo, tokrat suinjaJ s preostalo stroko, da je sestava ekipe za novo sezono dobra. Najbolj zanimiva pa je bila i^oiovitev, da je izhodiščni položaj pred začetkom sezone boljši kot lani. Klub bo za mlade selekdje v prihodnji sezoni namenil skoraj polovico v^ denarja kot lani, kar pomeni, da bo spet lahko formiral B ekipo. Po osamosvojitvi jo jetrener Herman WTirth pripeljal v 1. ligo, kjer pa nato ni nastopila. DEAN SUSTER Foto: GREGOR KATIC Olimpijski tele Tekaško društvo Spiridon Celje In Društvo maratoncev in pohodnikov Celje sta v sodelovanju s Športno zvezo Celje ter Olimpijskim komitejem Slovenije v sredo pripravila Olimpijski tek. Start teka je bil na Spiti, tekači pa so lahko izbirali med dvema progama - krajšo tilkilo-metrsko in daljšo, ki je merila 8.540 metrov. Sodelovalo je 70 tekačev, od tega 23 na krajši progi. Na njej je bila v kategoriji žensk najhitrejša Alenka Mernik, med otroki je zmagal Vid Kramer in med moškimi Ivan Hrastovec. Na daljši progi je teklo 47 tekmovalcev, najhitrejši je bil Stane Barber, med otroci je zmagala Katja Freisteiner, med ženskami pa Tanja Pristovnik. Z Olimpijskim tekom so se Celjani vključili v vseslovensko akcijo Slovenija teče. Vsak udeleženec je kot priznanje za udeležbo dobil spominsko majico. BS, foto: GREGOR KATIČ »Kljub vsemu uspešna sezona« Pogovor s predsednikom KK Zlatorog Mirom Firmom Košarkarska sezona se je za Laščane končala v pol-finalu državnega prvenstva. kar je bil tudi cilj kluba pred začetkom sezone. S poročilom stroke pred upravnim odborom kluba jo bodo ocenili ta teden, kar je za Novi tednik že vnaprej opravil Miro Firm. »Delna analiza je narejena, medtem ko bo dokončna opravljena ta teden. Moja ocena je, da je bila letošnja sezona precej boljša od lanske, saj smo naredili korak naprej v vseh pogledih. Kar se tiče rezultatov, smo dosegli minimalen cilj, ki smo si ga zastavili, to je vsaj polfinale. Organizacijsko in pri mlajših selekcijah smo naredili korak naprej v smislu, da postane naš klub končno klub produkcije. Pri tem je vehka vzpodbuda tudi naslov prvaka pri kadetih, ki nam veliko pomeni.« Zakaj zasuk pri nakupih igralcev? Najprej ste se obrnili na lokalno območje! Res je, saj smo spoznali, da samo tako lahko naredimo korak naprej. Ocena je namreč bila, da je to edini pravi pristop, kajti delujemo v majhnem kraju in okolju. Tudi v prihodnje mora biti okostje ekipe domače, Slovenci iz drugih regij bodo samo krpah luknje v moštvu. Za naslednjo sezono imamo že okostje sedmih, osmih igralcev postavljeno, najprej p bomo dopolnili z igralci iz našega okolja, nato pride na vrsto širše slovensko okolje in Šele potem tujci. To bo princip dela, kakršnega smo si zastavili v klubu tudi za v prihodnje in od tega ne bomo odstopali, kajti ne žeh-mo več biti železniška ah av- tobusna postaja, kot smo to bili v lanski neuspešni sezoni, ko so skozi Laško šli mnogi igralci, mi pa smo izpadli iz regionalne lige. Kako ste zadovoljni z delom trenerja Zorana Mar-tiča? Lahko povem le osebno mnenje, upravni odbor bo poročilo trenerja in tudi njegovo delo šele ocenil. Menim, da smo naredili korak naprej, manjkalo nam je le malo, da bi se vrnili v Jadransko ligo. Tu smo lahko zadovoljni, a nismo zadovoljni z izpadom iz slovenskega pokala že pred zaključnim turnirjem, kar štejem osebno kot minus. A poudarjam, to je le moje osebno mnenje in ne mnenje kluba. Kako ocenjujete slovensko klubsko košarko v minuli sezoni? Vsak Šport je vezan na finančna sredstva. Klubi iz manjših sredin se že vsa leta trudijo zbrati potrebna sredstva za delovanje in so navajeni nekakšnega bolj skromnega ravnanja z denarjem, pri tem pa je večina tudi dokaj racionalna. Tisti najboljši, ki so nekoč imeli vehko denarja, se zdaj le stežka privajajo na manj financ. Od tod ižav predvsem obeh skih klubov. Zaradi tudi nekoliko padla v kvaliteti, je pa tudi res, da so se nekateri klubi dvignih tako organizacijsko kot strokovno in igralsko. Zato menim, da je bila sezona zanimiva za gledalce, škoda pa je, da mi nismo znah izkoristiti težav ljubljanskih ekip. Vi težav s financami ni- It MH^ •V* tO)l I i že \ Ijubljai ste ii Im. eli.. pač ižnega sponzi leta, imamo pa tudi kopico manjših sponzorjev. Trebaje poudariti, da smo v našem klubu po izpadu iz regionalne lige krepko znižali proračun, ki se bo sicer v primeru vrnitve v Jadransko ligo znova okrepil, do takrat pa se bo še nižal. Mi moramo namreč priti do ravni, ki jo zahteva slovenska liga, kajti vse ostalo bi bilo nepošteno do sponzorja in samih sebe. Postavili ste nov način dela mlajših selekcij. Je to vzrok naslova kadetov? Računam, da je to delno res. čeprav je treba vedeti, da smo naslove osvajali že prej. Mislim, da smo napravi poti, da organiziramo klub, ki bo lahko dolgoročno deloval. Zato moraš imeti okostje igralcev, ki so vzgojeni doma, šele nato lahko krepiš ekipo z igralci od drugod. Menim, da je to edini Rifelj zajahal mazdo Konjeniškemu kiubu Ganymed iz Žalca oziroma Primožu Rifiju - oba spadata v slovenski vrh - je Av-tohiša Selmar predala v uporabo terensko vozilo znamke Mazda, BT-50. Rifelj je bil državni prvak leta 2004, dosegel je najboljšo slovensko uvrstitev na Sredozemskih igrah v Španiji leta 2005,4. mesto na finalu svetovnega pokala centralno evropske lige v Varšavi leta 2005 in 5. mesto na prvem mednarodnem turnirju CSI v Ribnici. Foto: GREGOR KATiC Primož Rifelj 8 praktičnim vozilom za opravke. način, da lahko klubi, kot je naš, prosperirajo. Sam bom delo v mlajših kategorijah cenil tudi po tem. koliko igralcev nam bo posamezna generacija dala za prvo moštvo, in ne samo po naslovih, takšnih ali drugačnih. To ne pomeni, da se teh naslovov ne veselim. Prav nasprotno. Odkar ste na čelu kluba, ste skušali čim prej sestaviti ekipo za novo sezono. Tudi letos? Vsekakor, kajti to je nekakšen dogovor vseh v klubu, še posebej mene in predsednika UO-ja kluba Milka Ško-berneta. Dejstvo je, da moramo imeti okostje moštva znano do konca tega meseca ah že prej, šele nato bomo iskali še kakšne okrepitve. Enako je tudi glede trenerja, kajti z Martičem se bomo pogovorih ter videh, kako in kaj naprej. Vse bo precej bolj jasno v začetku naslednjega tedna. Kaj bo treba narediti za dvig naše košarke na raven, na kateri je že bila? Ostah športi nas prehitevajo, saj so pred nami nogomet, rokomet, po mojem tudi odbojka, hokej. Za to je krivec predvsem KZS, ki ne dela tako, kot bi morala, oziroma ne dela v dobrobit košarke. Kot prvo bi bilo treba Naj, naj Najboljši strelec ekipe je bil Jack Ingram, ki je v povprečju na 29 tekmah dosegal po 17,8 točke. Naj skakalec je bil Slobodan Ocokoljič s 7,2 skoka, naj podajalec Terry Williams z dobrimi tremi asistencami na tekmo. Williams je dosegel tudi največ trojk (80). dobri dve na tekmo. Boško Stojakovič je imel najboljši odstotek meta izza hnije 6,25 (44,7%), kajti Tädq Horvat {46,7] je igral, le dobro tretjino srečanj. Sicer pa je najboljši met iz igre imd Šalih Nuhanovič (65%), najboljši izvajalec prostih metov je bil Williams (88 %), čeprav )e treba omeniti, da so bili mladi Horvat (21:21), Drago Brčina (6:6) in Nejc Pešič (2:2) stoodstotni. Omenimo še, da sla vseh 39 srečanj odigrala le Žan Vrečko in Grega Mali. kar priča tudi o težavah, s katerimi so se Laščani spopadali v miniji sezoni. ločiti združenje klubov in KZS na povsem dva različna dela, ne pa kot je zdaj, da Združenje dela tisto, kar mu svetuje ali bolje rečeno narekuje zveza. Res je, da je naš najboljši klub Union Olimpija v velikih težavah, vendar ta klub le ni vsa slovenska košarka. Če pride do neželenega scenarija v Tivoliju, česar sam osebno nikakor ne želim, potem bomo morali v preostahh klubih poskrbeti, da se dvigne košarka do tam, kjer je že bila. Ne bo lahko, tega se zavedam, a mislim, da je v naši državi še dovolj sposobnih ljudi, ki imajo ta šport radi in bodo naredili vse za njegov dvig. Tudi z Unionom Olimpijo, kajti Ljubljana si ugasnitve tega kluba ne sme dovohti. Sam bom skušal v najkrajšem času združiti nekatere interese klubov iz šta-jersko-zagorskega konca. Upam, da to ne bo s figo v žepu. Kaj več o tem, ko bo stvar aktualna. Na tem koncu imamo šest članov 1. A lige in pet 1. B lige, torej skoraj polovico vseh prvoligaš-kih klubov. To nekaj le pomeni, mar ne? JANEZ TERBOVC Obračun moštev iz sredine lestvice je postregel s številnimi zadetki. Tako kot v Ligi Radia Celje, tudi v Ligi Novega tednika najbolj nasprotne mreže trese Denis Omanovič. Izidi 10. kroga: Tristar - Si-mer 6:0, B&G avtomobili - Ma-rinero 4:1, Škvadra - Flamengo 5:1, Container - Maček tisk 0:8, Diskoteka Down town -Mik Celje 6:10. V 11. krogu (11.6.) se bodo pomerili; Flamengo - Marinero (18.30), Mik Celje - B&G avtomobili {19,20), Škvadra - Tristar (20.10), Maček tisk - Diskoteka Down town (21.00), Si-mer - Container {21.50). Izidi 10. kroga 2. lige: Ti-02 Cinkarna - Novem Champions pub 3:2, Elektro Kerš -Sintal 5:1, Amaterji - Triglav 4:1, KMN Kompole - Etol 3:2, Banka Celje - Merkur 1:1. En-grotuš ima 27 točk. Cinkarna 20, Amaterji in Kompole po 16 ... 11. krog je prestavljen na september, pari 12. pa so (12. 6.): Elektro Kerš -Engrotuš 18.30, Merkur - Etol (19.20), Kompole - Sintal (20.10), Banka Celje - Triglav (21.00), Amaterji - Novem Cham, pub (21.50). LastvitaUgeNOVEG« TEDNIKA iBSGAvromosiu 2S +2D 2.ŠKVADRAI-II 24 •29 3. TRISTAR 17 »10 4.MIKCEUE 15 +11 S.»IAi:FKllSK(-2| 13 .13 EDISDOWMTOWtl 13 i 7.C0IITAIIIER 12 -7 S.MARMROI-11 8 ■7 9.SIMER a(-i)-28 10. ElAMENGO -2(!|-3S NA KRATKO MALI NOGOMET NA UMETNI TRAVI Na derbiju 16 golov v obeh finalih dvojic Pariz; Velenjčanka Katarina Srebotnik se je uvrstila tako v finale ženskih dvojic kot mešanih parov, Z Japonko Ai Sugijamo sta v polfkialu turnirja za veliki slam premisli prvi nosilki, Američanko Liso Raymond in Avstralko Samantho Stosur, z 1:6, 6:4 in 6:3. V finalu se bosta pomerili z Avstralko Alicio Mo-lik in Italijanko Maro Santan-gelo, ki sta šele 17. nosilki. Le dve uri po igranju s Sug-^amo je združila lopama Še s Srbom Nenadom Zimonji-čem. Šesta nosilca sta s 6:3 in 6:4 i^la petopostavljeno ki-tajsko-bahamsko dvojico Zi Yan - Mark Knowles. Finalni obračun proti francosko-Izraelski navezi Dechy - Ram se bo danes začel okoli 17.30. Napačna Jolandina vadba Kassel: Jolanda Čeplak je na atletskem mitingu v Nemčiji zmagala v teku na 800 m s Časom 2:01,54, s katerim seveda ni bila zadovoljna. Drugi krog preteče veliko počasneje kot prvega, kar pripisuje nezadostnemu treningu na krajših razdaljah. Nafinaluat-letstega pokala v Celju bo članica Kladivarja v nedeljo tekla v štafeti 4x400 metrov. V Šicednju vozniici iz 10 držav Slovenske Konjice; Konec tedna bo dirka v moto-krosu evropskega prvenstva v razredu 125 ccm junior. Klemen Gerčar, trenutno drugi v skupnem seštevku EP, naj bi skušal izkoristiti poznavanje proge. Potekala bo tudi članska preizkušnja raz-, reda open. Prireditelji iz AMD Slovenske Konjice bodo svoje največje letošnje tekmovanje organizirali ob 60. obletnici kluba in 20-Iet-nici motokrosa. iUovinka Nika Barič Celje; Organizatorka igre košarkaric Merkurja bo ob Zani Jereb še Nika Barič. 15-letna Trboveljčanka, ki sodi med najbolj nadarjene slovenske igralke, bo dijakinja športnega oddelka I. Gimnazije v Celju. (DŠ) Obtoženi umora Začelo se |e sojenje Francu Rebevšku - Rebevšek ne razume pomena sojenja Na celjskem okrožnem sodišču se |e v sredo začelo sojenje Francu Rebevšku, obtoženemu umora Ivana Roperta - Janija maja lani v Kovinarski ulici v Celju. Rebevšek naj bi moril neprišteven. Začetka obravnave se je sicer udeležil, vendar so ga kmalu zatem odpeljali nazaj v Psihiatrično bolnišnico Vojnik. Tožilstvo je že dalo predlog za izrek varnostnega ukrepa obveznega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu. Izvedenka psihiatrične stroke di. Martina Tomori je že vzačetkuobravnavepojasni-la, da Rebevšek sicer lahko prisostvuje obravnavi, da pa ne more razumeti, kaj se tu dogaja. Ker ne more razumeti časovnih, prostorskih in me-dosebnih razmerij, se tudi ne more zagovarjati. Dodala je, da vse, kar bi povedal, ne bi bilo v skladu z realnostjo. Sodni senat, ki mu predseduje sodnik Marko Brišnik, je tako dovolil, da se je Rebevšek vrnil v Psihiatrično bolnišnico Vojnik. Na tokratni obravnavi so zaslišali sosedo Jožefe Koprive, ki je našla umorjenega Ropena. Dejala je, da je tistega dne Roperiu obljubila toplo večerjo. Ko jeimela skuhano, je potrkala na njegova vrata. Ker ni bilo odgovora, je vstopila in videla nekoga na tleh. Koprivčeva je dejala, da je bila prepričana, da je na tleh Ivica Sajnkar, ki je nekaj časa živela pri Roperiu. Trikrat je Ivico poklicala in ker ni bilo odgovora je prižgala luč. »Videla sem, da je vse krvavo. Od soseda sem poklicala policijo, ker sama nimam telefona,« je še povedala Koprivčeva. Dodala je še. da bo tožila za odškodnino, ker ima od takrat, ko je našla umorjenega, težave s srcem, ki jih prej ni imela. Umrl zaradi udarcev in brc Mca Sajnkar, ki je ključna priča, saj naj bi bila priča umoru, na tej obravnavi ni pričala, ker je še niso našli. Na obravnavi so tako prebrali njeno pričanje iz preiskave. Takrat je povedala, da sta usodnega dne z Ropertom vstala ob šestih zjutraj, spila kavo, nato pa spüa hter vina, Malo kasneje sta si šla kupit Še liter vina, ga spila, nato pa jedla kosilo. Izprosila sta nekaj denarja, kupila še üter vina in ga spila. Nato je Roperi šel spat, ona pa je šla kupit cigarete. Na poti je srečala Rebevška. Skupaj sta odšla k Ropertu domov, da bi Ivica vzela nekaj svojih stvari, potem pa bi skupaj Franc Rebevšek in odvetnik Boris Kmet odšla. Kot je v preiskavi še povedala Sajnkarjeva, se je Roperi zbudü, ko sta bUa z Rebevškom v stanovanju. Kar naenkrat, tako Sajnkarjeva, je zaslišala pretep, ni pa slišala prepira oziroma govorjenja. Nato je videla, kako je Rebevšek udarjal Roperta po telesu in glavi z leseno palico oziroma z lesenim držalom od motike ter ga tudi brcal. Kot je pričala Sajnkarjeva, se Ropert ni prav nič branil. Dodala je, da naj bi Rebevšek na koncu tepeža Ropertu še zabrusil: »Zdaj pa leži, prasec, v krvi.« Ivica je nato pobrala perilo in šla k Rebevšku. Kot je dejala Sajnkarjeva, je bil Ropert še živ, ko je šla iz stanovanja. Sajnkarjeva je v preiskavi pojasnila, da je Rebevška še isri dan vprašala, zakaj je to naredil. Odgovoril naj bi ji: »Končno sem ga fajn pripiz-dil. Dobil je, kar je iskal.« Sajnkarjeva je dodala, da je hotela naslednji dan obiskati Roperta, vendar sta se z Rebevškom že zjutraj napila. Potem je slišala, da naj bi se zgodil umor. Ko je vprašala Rebevška o tem, naj bi ji odgovoril: »Vsak mora erücrat umreri. Še kura.« Dodal naj bi še, da se nikogar ne boji. »Ivica je kriva!« Ena od prič, ki je prav tako ni bilo na obravnavo. Leon Brglez, je poleg Ivice Sajnkar edini, ki je poznal tako Rebevška kot tudi Roperta. Brglez je v preiskavi dejal, da Rebevšek nikoli prej ni storil kaj takega, da pa je Roperta že enkrat udaril z lopato zaradi Ivice. Dodal je, da se je Rebevšek že trikrat zdravil v Psihiatrični bolnišnici Vojnik. Glede Roperta pa je pojasnil, da je bil tečen, ko je bil pijan in da sta se z Ivico velikokrat sprla, tudi stepla. Brglez je v svojem pričanju vpreiskavi povedal še, da je bila vsega kriva Ivica, saj do umora ne bi nikoh prišlo, če je ne bi bilo. Podobno meni tudi Ro-pertova sestra Jožica Špe-gel, ki sicer ni pričala. Da je bil Ropert ljubosumen, je v preiskavi dejala Ivica, ki je sicer dalj časa živela pri Ropertu, vendar je razumela, kot da je tam kot podnajemnica in ne kot Roperio-va partnerka. Nekaj časa je Mca živela tudi pri Rebevšku, saj mu je občasno tudi kaj skuhala. Ivico in Rebevška naj bi seznanil prav Ropert. Ker je pričanje Ivice Sajnkar ključno, jo bodo zaslišali na prihodnji obravnavi, ko bosta pričali tudi obe sodni izvedenki psihiatrične stroke dr. Maja Rus Ma-kovec in dr. Martina Tomori. Njuni mnenji sta namreč Mamica Mojca^ kje si? Aprila od doma odšlo 264etno dekle iz Zreč - Nekdo naj bi jo videl 21. maja v Konjicah malenkost različni. Medtem ko je Maja Rus Makovec zapisala, da je Rebevšek mo; ri! v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, ga je Martina Tomori, ki je Rebevška pregledala kasneje, označila za neprištevnega. Izvedenki bodo tako na prihodnji obravnavi najverjet-rieje soočih, čeprav sta izvedenki pojasnili, da se njuno mnenje dopolnjuje oziroma daje mnenje Martine Tomori nadgradnja mnenja Maje Rus Makovec. Martina Tomori je namreč upoštevala dejstvo, da naj bi bil Rebevšek precej vinjen v času umora, kar je še podkrepilo njegovo neprištevnost. V kolikšni meri naj bi bil Rebevšek vinjen, naj bi pojasnila Ivica Sajnkar, kot pričakuje sodišče. ŠPELA KURALT Foto: MOJCA MAROT Maja je na celjski policijski upravi Darinka Fi-šer iz Slovenskih Konjic prijavila, da pogreša svojo 26-letno hčer Mojco Fi-šer. Policisti so Mojčino sliko že uvrstili med pogrešane, ki so objavljeni na spletni strani slovenske policije in za katerimi se je izgubila vsaka sled. Mojca je tudi mamica triletnega otroka, za katerega zdaj skrbi Mojčin nekdanjifant, sicer mlad in izjemno skrben očka. Kljub temu. da je za otroka dobro poskrbljeno, je vsaka informacija o tem, kje se nahaja njegova mamica, izjemno dobrodošla. Mojca je živela na Cesti na Roglo v Zrečah pri svojem fantu, ko sta se konec lanskegaleta odločila, da bosta nadaljevala vsak svojo pot in se dogovorila, da otrok ostane pri očetu. Takrat se je 26-letnica sicer vrnila domov k staršem, a je večkrat odšla od doma, tudi za več dni. »Toda vedno je poklicala,« nam je povedala njena mama Darinka Fišer. Ta se je za prijavo odločila, ker se ji zdi tako dolga hčerkina odsotnost že predolga: »Nazadnje sem jo videla konec aprila, ko je spakirala svoje stvari in odšla. Meni je rekla, da je nekje na območju Poljčan, kasneje sem izvedela, da naj bi imela nekega fanta. Dej^ mi je tudi, da si išče stanovanj e.« Moj ca naj bi se 22. aprila oglasila na centru za socialno delo v Slovenskih Konjicah, od takrat Pogrešana 2»etna Mojca Ršer pa ni o njej ne duha ne sluha. BOa je tudi pr^'emnica denarne pomoči, ki jo je nazadnje dvignila deset dni prej. Telefona nima pri sebi. Fišerjeva naj bi tudi v času, ko še ni imela otroka, večkrat za nekaj dni odšla denimo na morje in podobno, a še nikoli se ni zgodilo, da se ne bi oglasila tako dolgo. Na celjski policiji dodajajo, da so dekle zadnjič opazili 21. maja v trgovini Mercator v Slovenskih Konjicah, zatem je niso videli nikjer več. Fi-, šerjeva je visoka 160 cm, močnejše postave, rdečih ravnih in kratko pristriženih las ter zelenih oči. 26-letni-ci manjka eden od sprednjih zob, na desni nogi pa ima vidno brazgotino od ureza. Ob odhodu je bila oblečena v modre kavbojke in belo majico, obute pa je imela rjave čevlje. Kdor bi o omenjeni karkoli vedel, naj to sporoči na 113 oziroma na najbližjo policijsko postajo. SIMONA ŠOUNiC Zavlačevanja Pisali smo že, da predavatelj Poslovno-komercialne šole Celje Anton Vorina zahteva razveljavitev odločb ter povračilo premalo izplečanih plač za obdobje od oktobra 2004 do avgusta 2005. Da bi Vorina dobil izplačilo omenjene razlike, za katero meni, da je bila nezakonita, mora vložiri tožbeni zahtevek, in sicer za mesece od decembra 2004 do avgusta 2005. Če bi Vorini sodišče včeraj ugodilo, bi ta dobil povrnjene stroške za oktober in november 2004, tako pa zahteva vračilo še za preostale mesece. MJ Družinska ura za večjo varnost Avto moto zveza Sloveruje in Avlo moto društvo Šlander pripravljata jutri dopoldne pred trgovskim centrom Mercalor veliko preventivno in tehnično-informativno akcijo Družinska ura. Obiskovalcem bo ekipa inštruktorjev vame vožnje na voljo za kakršna koli vpr^anja s področja vmiosti v cestnem prometu. Gre za visoko usposobljene inštruktorje, ki sicer za voznike pripravljajo tako imenovani test in trening tei^'e na tehnično naprednih poligonih tik za avstrijsko mejo, zato so zaraiäi svojih izkušenj še tolö(o boJj dobrodošU za tovrstno akcijo. SŠ Smrtno nevaren prehod proti Dvoru Na železniškem prehodu v Šmarju pri Jelšah je znova prišlo do prometne nesreče - Šest let po smrtni nesreči še nič boljše Samo z andrejevim križem zavarovan železniški prehod na cesti iz središča Šmana pri Jelšah proH Dvoru je bil pred dnevi znova prizorišče prometne nesreče. Voznica P. P., ki je peljala svojo hčer v vrtec, je spregledal vlak, ki je pripeljal z njene desne strani. Vlak je avto odbü v bližnji jarek, pri čemer voznica in hči na srečo nista bUi huje poškodovani. Večje so njune psihične travme, težave pa ima tudi vozničin sin, ki je vse to opazoval iz očetovega avtomobila. Vozničin mož M. P. je namreč vozil za njo in peljal sina v šolo. Kot nam je povedal M. R, se je vse zgodilo zelo hitro. Žena je na železniškem prehodu opazovala otroke, ki so tekli čez progo. Tam namreč vodi tudi pot v šolo. Otrok naj bi bilo okoli deset tn P, P. se je osredotočila na njih. Pri tem je spre^edala vlak, ki je pripeljal iz celjske smeri. Ker to ni bil potniški vlak, ki bi se v Šmarju ustavil, železniška postaja je namreč v neposredni bližini, je bila njegova hitrost precejšnja. Trčenje je bilo praktično neizogibno, četudi je R P. peljala zelo počasi. Na srečo ne voznica ne hči, ki je prav ta teden praznovala tretjirojstni dan, nista bili huje poškodovani. Kot pravi M. P., imata še vedno travme. Ponoči se namreč zbujata, imata nočne more, P. P. do nadaljnjega ne bo vozila avta. Ta prometna nesreča na tem železniškem prehodu ni bila edina. Pred šestimi leti je bil ta železniški prehod usoden za Urško Keber. Njena hči Darja Hughes pravi, da so že takrat obljubljali, da bodo prehod uredili: »Do danes se ni nič spremenilo. Res je, da je bila >le< ena smrtna nesreča. Bilo pa je že tudi veliko >bliž-njih< srečanj.« Krajani so sicer zaskrbljeni, vendar se rdh-če ne želi izpostavljati. Hug-hesova ima lega dovolj: »Vsak dan bi morali opozarjati na ta problem. Samo tako bi lahko kaj dosegli. In ne da se po Šestih letih, odkar je na tem mestu umrla moja mama, ni na tem železniškem prehodu popolnoma nič spremenilo.« Slaba preglednost železniški prehod na cesti proti Dvoru je označen le z andrejevim križem. Ko se je zgodila tragična nesreča, je Hug-hesova predlagala, da bi vsaj začasno, dokler ne bi prehoda kako drugače uredili, po-staviü vsaj luči. »Vedno so bili neki izgovori, da se ne da. Ampak mislim, da bi se nekaj vendarle lahko naredilo,« pojasnjuje. In nekaj bi se moralo narediti. Železniški prehod je namreč resnično nevaren, četudi se pelješ po polževo. Tik ob prehodu so namreč v sezoni spravljanja lesa ogromne skladovnice hlodovine, ki zastirajo pogled na progo. Poleg hlodovine so večkrat parkirani tudi v^oni. Voznik bi se moral pripeljati prav do proge, da bi šele lahko videl, ali prihaja vlak. Z nasprotne strani, od Dvora proti Šmarju, pa je težava predvsem, kadar prihaja vlak iz celjske smeri. Cesta teče namreč praktično vzporedno z železnico, in ko pripelje voznik do prehoda, je dovolj le trenutek nepazljivosti in vlak mu pripelje praktično za hrbet. Odgovorni za omenjeni prehod imajo vsi isti odgovor. Vozniki morajo biti previdni. Andrejev križ je isto kot znak stop, torej se je treba pred njim ustaviti. Veliko voznikov kombiniranih vozil in tovornjakov vam bo povedalo, da to počnejo že dlje časa. Pa ne le da se pred tem prehodom ustavijo, ampak gredo celo iz vozila in tam pogledajo, saj jim lastno dolgo vozilo onemogoča dober pregled na progo. Res pa je, da so vozniki dostikrat premalo previdni. Kljub temu ne moremo mimo dejstva, da na tem prehodu ni vse urejeno, da bi bil pregled sploh mogoč. Prej omenjene hlode in tudi parkirane vagone ob progi na Slovenskih železnicah komentirajo; »Manipulativni tir uporabljamo za naložitev in raz-ložitev tovornih vagonov (zlasti lesaj za naše pogodbene partnerje (lani vsega skupaj 66 vagonov). Kadar na navedenem tiru nakladajo ali razkladajo tovorne vagone, se ti zadržujejo na tiru 24 ur, in sicer jih dostavimo vjutranjem času in jih odpeljemo naslednji dan približno ob istem času. Takšna organizacija dela je predpisana z veljavnim voznim redom in je v skladu s tehnološkim procesom dela na postaji Šmarje pri Jelšah.« Da vagonov ali lesa kdaj tam ne bo, kot kaže, ne moremo pričakovati. Potem pa bi vsaj lahko pričakovali, da bodo železniški prehod zavarovali. Ob tem so nam na Slovenskih železnicah še pojasnili, da so vsi prehodi zavarovani: »Nezavarovanih železniških prehodov ni, vsi so zavarovani na takšen ali drugačen način, saj ima an-drejev križ kot prometni znak en^o vlogo i^t znak stop v cestiiem prometu.« Poleg tega na Slovenskih železnicah menijo, dajevidljivost na tem prehodu dobra: »Prehod je lani obravnaval inšpektor za železniški promet ravno zaradi preglednosti. Ugotovil je, da je preglednost ob pravilni uporabi prehoda zagotovljena.« Vprašanje pa je, kako bi se po-čutiE tisti, ki o tem odločajo, če bi čez ta železniški prehod hodili njihovi otroci. Koliko stane življenje? Zakaj do danes niso nič storili na občini, je druga zgodba. Kot nam je pojasnil vodja oddelka za okolje in prostor šmarske občine Peter Planin-šek, je ključna težava denar: »Te stvari so zelo drage, saj ima železnica svoje zahteve. Sicer pa je prehod zavarovan sprometno signalizacijo.« Dodal je še, da je sicer ta prehod v ukinjanju. Tako naj bi že letos začeli graditi povezovalno cesto, ki bo obstoječo cesto speljala na bližnji železniški prehod pri Jelšingradu, ki ima zapornice, kot napoveduje župan Jože Čakš: »Mi imamo v letošnjem proračunu predvidena sredstva za to povezovalno cesto. Imamo končane projekte, smo v fazi pridobivanja zemljišča in predvideno je, da bi nekje v jeseni začeli gradnjo te nove ceste.« Zdaj lahko krajani le upajo, da bodo pogajanja o ceni zemljišča, zemljišča so od treh ra^čnih lastnikov, hitro stekla. Kot je pojasnil Pla-ninšek, ni namreč vprašanje, ali bodo zemljo dobili ali ne, ampak le koliko bo ta zemlja stala. Ker jih čaka odkup zemljišča za ukinitev še železniškega prehoda pred predorom skozi Halerjev hrib v Šentvidu, bodo pri pogajanjih zelo previdni, da ne bi büa cena previsoka. Vprašanjepaje,alisplohlah-ko postavimo previsoko ceno, ko gre za življenja, Železniški prehod proti Dvoru prevozi vsak dan ogromno število avtomobilov, še bolj z^krblju-joče pa je, da gre č^z tirnice vsak dan veliko otrok, ki hodijo v šolo. Na srečo se do danes še nihče od otrok ni spotaknil, ko je tekel čez progo. Večina krajanov pa je še vedno tiho. Morda bi povezovalno cesto zgradili že kakšno leto prej, če bi krajani bolj držali skupaj in morda skupaj dvignili glas. Ne pa, da so tiho, saj se nihče noče nikomiu zameriti. In zdi se, da je to težava v celotnem Šmarju pri Jelšah, kjer imajo od 29 železniških prehodov kar dve tretjini nezavarovanih oziroma zavarovanih le z andrejevim križem. Koliko mater, očetov, žena, mož in oti-ok bi moralo umreti, da bi dvignili svoj glas? Kaj bi se moralo zgoditi, da bi bilo ljudem vseeno za »zamere«? Le upamo lahko, da je bilo smrti dovolj, ŠPELA KURALT Koliko nesreč bo še potrebnih za Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma, UREDNIŠTVO ' PREJELI i SMO Teden Rdečega križa Čudne in nesprejemljive so izjave znanih iz Rogaške Slatine v času tedna Rdečega križa Slovenije, češ da si je ta organizacija zapravila i^ed z afero, ki naj bi bila pred kratkim. Vse kaže, da posamezniki ne poznajo delovanja organizacije Rdečega križa in z nepremišljenimi izjavami škodijo naši KO RK v Rogaški Slatini. Ta, če jo imenujemo afera, ni bita pred kratkim, temveč pred leti v času Jeleniča. Takšne čudne izjave dajejo le redki, predvsem tisti, ki živijo razkošno in ne premislijo, da je pri nas v Rogaški Slatini vsak osmi občan pod pragom revščine, saj so nekateri, ne po svoji krivdi, ostali brez službe. Tako nimajo sredstev za preživetje, zatekajo se po pomoč v KO RK. Vendar, Rdeči križ je odvisen od prostovoljnih prispevkov, čemur se upirajo kapitalisti in tisti, ki živijo razkošno. Tudi mladi se zatekajo po pomoč v Krajevno organizacijo Rdečega križa, saj nekaterim fakultetna izobrazba ni prinesla službe v tem kraju. Predlagam vsem tistim, ki ne poznajo ali pa nočejo poznati poslanstva Rdečega križa v Rogaški Slatini, da se včlanijo v to organizacijo, saj bodo potem lažje komentirali in ocenjevati to delo. Delo v Rdečem križu je prostovoljno, brez plačila. Ves denar, ki ga zberejo v krajevni organizaciji ostane in se razdeli tistim, ki so pomoči po-urebni na območju občine Rogaška Slatina. Vsi tisti, ki ne želijo s pro-)ljnimi prispevki ZAHVALE, POHVALE Hvala gasilcem Ob ^ozovitem neurju s točo, ki je pustošilo v sredo, 23. maja, popoldne in nam v trenutku zalilo vse spodnje prostore (garažo, klet, kurilnico, pralnico in hodnik) do enega metra visoko, se družina Kodrič iz Gorce, Pemo-vo 20 b pri Žalcu, iskreno in iz srca zahvaljuje PGD Velika Pirešica za hitro intervencijo in pomoč pri reševanju in izčrpavanju vode ob poplavi. Vsem gasilcem, ki so sodelovali pri izčrpavanju vode, in še vsakemu posebej srčna hvala. Družina KODRIČ, Zahvala za zdravljenje Ko je človek enkrat starejši, mu še posebej veliko pomenijo lepe prijazne besede, topel pogled sogovornika, razumevanje in pomoč pri vseh :ežav; mlja jesen življenja, šeposebej takrat, ko te zdra^^e zapusri in je odhod v bolnišnico nujno potreben. Takrat te je strah, da se nikoli več ne boš vrnil v objem svojega v takrat pred gati, naj se vsaj vzdržijo škodljivih izjav. SLAVKO JERIČ. Rogaška Slatina neznanim zelo velik. Februarja letos se mi je zgodilo, da sem morala nujno v SB Celje na Oddelek za bolezni srca, pljuč in ožilja. Sprejeli so me zelo toplo, biti prijazni in potrpežljivi z mano, predvsem pa mi nu- tako omogočili, da pri svo- Hvala vam za vse, hvala vsem, ki ste sodelovali pri mojem zdravljenju. Bog vam FRANČIŠKA SIMONČIČ, Traovlje pri Socki PECEUE,Stanetovo ulica 13, tel.: 03/42856 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Telefon: 03/426 55 80. fax: 03/428 55 83 www.radiocelje.coiii C^TOCAPOMLAb planinci praznovali v Domu pod Reško planino je bilo v nedeljo veselo in slovesno. Razlog za to je bila prireditev ob 35-letnici preboldskega planinskega društva, ki so jo združili s tradicionalnim spominskim pohodom Antona Ajdiča in prvim pohodom veteranov vojne za Slovenijo ter zaključkom obnove doma, ki se sedaj ponaša z novo streho. Pohodniki so se na pot podali iz Prebolda in po približno dveh urah hoje prispe- li do doma. Prireditev je vodila tajnica društva Nuša Dvoršek, ki je orisala delovanja društvav35 letih, S kulturnim programom so slovesnost obogatili učenci OŠ Prebold ter člani kulturnega in športnega društva Marija Reka. Zbranim so spregovorili predsednik PD Prebold Jani Zagožen, župan občine Prebold Vinko Debelak podpredsednik Planinske zveze Slovenije mag. Uroš Vidovič in še nekateri. Planinci so se s posebnimi priznanji zahva- lili tudi tistim, ki so dali pomemben prispevek k društvenemu delu in k obnovi strehe. Kot je povedal predsednik Jani Zagožen, je bilo v obnovo strehe in ureditev okolice vloženo okrog 600 ur pro-stovoljnega dela, deset ur traktorskih prevozov in 48 kubičnih metrov lesa, ki so ga prispevali okoliški kmetje. Izdelavo ostrešja in kritino je financirala občina Prebold. DN bisera, bolj natančno za hitrejšo obnovo čudovhih rozet v stari certcvi znotraj kartuzije,» je ob prejemu čaka dejal konjiški župan Miran Gorinšek. Ognjena Žička kartuzija v Žički kartuziji bo med 21. in 22. julijem Zavod Moj Aron pripra^ mednarodni spektakel Ognjena kartuzija. Na njem bo 260 nastopajočih iz desetih držav obnovilo vdor "nirkov v samostan, torej dogodek, ki se je zgodU 13. marca 1531. Med drugimi bo nastopilo znamenito češko združenje Merlet, ki je zaslovelo v holly-woodskih filmih. Podoživet-je zgodovine bodo dopolnili še s srednjeveško tržnico ter predstavitvijo navad in opravil menihov. Obiskovalci, ki jih pričakujejo več tisoč, bo- do doživeli tudi pravo turško rajanje, ob zaključku pa skupaj s'Rirki iskali bogat zaklad. Veliki spektakel, kakršnega v tem delu Evrope še ni bilo, so predstavili v torek v Zički kartuziji, Po besedah Andreja Žnidaršiča, direktorja Zavoda Moj Aron, želijo s prireditvijo opozoriti na izreden zgodovinski pomen Žičke kartuzije. Med drugim je bila v letih 1391-1410 sedež generalnega priorja in oblikovala redovno politiko. Številni obiskovalci so še posebej občudovali samostansko knjižnico, drugo največjo tistega časa. Na predstavitvi Ognjene kartuzije so predstavniki zavoda in podjetja Axis Mun-di, ki je glavni sponzor prireditve, izročila županu občine Slovenske Konjice Miranu Gorinšku ček v vrednosti 4.200 evrov za obnovo Zičke kartuzije. MBP Mastodont fest v Velenju bodo junija ponovno obujali zgodbo o mastodontu, predniku današnjega slona, vendar predvsem preko druženja in zabave. Več velenjskih organizatorjev namreč pripravlja Mastodont fest z delovnim naslovom Ttese se Velenje - prebuja se mastodont. Prireditve bodo od 10, do 23. junija. Že v nedeljo ob Velenjskem ježem napovedujejo izjemno bogato dogajanje, saj se bodo lahko otroci skupaj s starši in drugirni prijatelji družili in zabavaK v mega igralnem parku ter uživah ob glasbi. Me^ igralni park je sklop razUčnih atraktivmh igral, od napihljivega tobogana preko vrtiljakov do elektnč-nih vlakcev. Zabava oziroma Dmžinski dan, kot so ga poimenovali oi^anizatoiji, se bo v nedeljo začel že ob 10. uri. Prihodnji petek pripravljajo prvi elektronski večer ob jezeru v Sloveniji, obetajo pa pravi glasbeni spektakel z zvočnimi in svetiobnimi efekti. Večer so naslovili Open air elek- TOČ uo boogie wonderland, pričakujejo več domačih in tujih DJ-ev, zvezda večera pa bo DJ Spiller. v nedeljo, 16. junija, prihaja ob Velenjsko jezero slovenska turbo folk scena, od 19. ure dalje pa bodo nastopili Ato-mik Harmonik, Turbo Angels. Lepi Dasa, Rogoška slavčka, Pungartnikov Kari, Yo-Zo in Skuter Mastodont fest bodo zaključili s tradicionalno prireditvijo Noč ob jezeru, ki bo v soboto, 23, junija. m IzLiTMitC^n/A TUEJATI^NA A«;OICUA Aškerčeva 20,3000 Celje; tel.: +386 03/428 75 00 eijošta: ita.celje@izletnik.si; www.izletnik.si IMgü ife^M-i^ -FW. KRAJŠI IZLETI: SARAJEVO-MOSTAR 23-25.6 . BRUSEU 21.-25.6. • TIROLSKA 23-24.6. • ZUQSPITZE 30.6. • 6ROSSGLOCKNER7.7.in 18.8. DOLGA POTOVANJA: Skandinavija oo nordkapa 7.-21.7.se nekaj prostih mest lili GARDALAND - vsako soboto!!!!! POLETJE 2007 Posebne ponudbe za: POREČ. UMAG in PORTOROŽ (možni krajši paketi v sezoni in ugodni popusti za otroke) POrOVAMU PO EVROPI IZLETI Z lETMOM:htaM,22.i., ■< /"M "V J tisočerih nakupov HURGADA. HTL STEIHG!NBERGE8»—ds luxe, 22. in 29.6. pol. od 499 KR Za sprostitev, bol[še počutje... izberite med PROGRAMI lEPOTE Anticeluiltnl, Ayurvedski, Sproslitveni, Beauty, Wellness program,... 1 X gratis soiarij, pitje zeliščnega čaja, 1S % pepwsl za člane Kluba zdravja Zdravilišče Laško. (sedem-deset dnevni) ' www.zdravills(e^8sko.$i a člane Kluba zdravja Zdravilišče Loško že za 168,30 EUR / 40.331,40 SIT on Fmy Teens, Neža Šporer. Ar^ Žnakar, David DekU. št. 45-8. junij 2007 Živa meja in sosed Bralec želi izvedeü, ali je lahko živa meja postavljena točno po mejni črti med parcelama ali mora biti nekoliko proč od nje. Direktor Območne geodetske uprave Celje, mag. Damjan Kvas, odgovarja: »Glede opravkov na meji je veliko navedenega v stvarnoprav-nem zakoniku, kjer je veliko različnih pravil vedenja na meji parcel. Lastniki morajo svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode. Načeloma se z živo mejo ne sme preseči mejne črte (tudi potem ko se razraste ne), zato mora lastnik upoštevati, da bo moraJ mejo vzdrževati tako, da bo lahko pri tem stal na svojem zemljišču in ne bo nič padalo na sosedovo. Pri zaostrenih odnosih med sosedi je problem tudi odpadajoče listje, suhe veje in podobno. Načeloma z dejanji na svojem zemljišču ne smemo vplivati na sosedovo zemljišče (senca, korenine, zastiranje razgleda itd.). Treba je pogledati tudi v zakon o graditvi objektov oziroma na njegovi podlagi izdan Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči. Ta določa, da BUČKE 1,2-2 BUČNO OUE 2.9-3 BinVA 1^-2 CVETAČA 2-2.5 mm 1.2-1,5 ČESEN 4,2-4,3 FIŽOL v ZRNJU 1,74 JAJCEVCI 1,5 KOLERABA 15 KORENJE 1-1,2 KROMPIR 0,7-0.8 KROMPIR MLAD 0,9-1.2 KUMARE 1-1,5 OHROVT 1.3-1.4 BRSTIlJNI OHROVT 3,8 PAPRIKA 2.5-3,5 PARADIŽNIK 2-2,5 PETERSIÜ 4 PESA 1-1,2 POR REDKEV ČRNA 1 RADIČ 3 SOLATA GLAVNATA 1,5-2,5 BERIVKA 44 MAJNISKA 2,5 SPINACA 4 REPA KISLA 1,67 ZEUE PRESNO 0,8-1 KISLO ZEUE 1,67 ZELENA 2 SADJE ANANAS 2-2,3 BANANE 1,1-1,5 CESNJE saj ena ziva meja ozuoma vrsta stmjeno nasajenega grmičevja ali nizkega drevja na meji s sosednjim zemljiščem (ne glede na to, da je namenjena omejevanju dostopa tretjih oseb na gradbeno parcelo oziroma dvorišče ali vrt zaradi zagotavljanja zasebnosti) ni objekt, oziroma se ne šteje za ograjo! Za drevo na meji velja da, če ovira rabo katere od sosednjih nepremičnin, lahko lastnik nepremičnine zahteva, da se drevo odstrani na skupne stroške. Lastnik si ima pravico prilastiti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zračni prostor njegove nepremičnine in korenine, ki rastejo v njegovo nepremičnino, če ga motijo in če tega na njegov poziv ne stori lastnik, sosednje nepremičnine (to ne velja v gozdu). Sicer za ograje velja, da morajo biti od meje oddaljene najmanj 0,5 metra (v kolikor ni v prostorskem izvedbenem aktu določeno drugače). S soglasjem soseda je ograja lahko postavljena bližje meji." BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. GROZDJE BELO 2,5-3,8 GROZDJE RDEČE 2,5-3,5 GRENIVKE 1 HRUŠKE 2 JABOLKA 0,5fl.8 JAGODE U KIVI 1,5-^5 DIMJE LUBENICE ^5 UMONE 1-1,1 MARELICE SUHE 4 MANDARINE 1,2-1.3 OREHI CELI 2,5 OREHI JEDRCA 6-7 POMARANČE 1-1.3 ROZINE 2,5-3 SUVE SUHE 2.5 SUHE FIGE GOZDNI SADEŽI GOBE SUHE 10 DAG 5-10 JURCKI 15 SAMPINJONI IM MED 46 MLEČNI IZDELKI SMETANA 35 SKUTA 3,5 MESD IN JAJCA JAJCA 0,12-0,15 Z NOVIM TEDNIKOM v • I zivite ceneje! m i,nlin lSnDm«»i AKCÜ SE ME SEŠTEVAJO Tia ki ga iSleŠiii" S POPUSTOM NAKARTia, Mariboffka C. 87,3000 Celje, tel.: 03 49! 6670, GSM 041675 010-fe , 10% popusta velja »storitve p. -Ca?ino Faraon CeljB, guWjenska 9^39.300G Celje-sJjs-' c: ohnakupulOOiotonoaOtratis t. 5% popust •EfiÜLBiailäl Mariborska c. 1. SOOOCelje- m (»pust velja za »oritve Galeriia Oskar fewoi palura desjon-MB. Dolinar d o.o. Šlandrovtrg 25. 3310 Žalec • tOX popust za v«« izdelke Tel.:035442535-l(Kpopusl ' ^iaia eeaa4.3270 Laško-10% popust pri gotovinskem plaSBu za Slane Kluba n^očnNcov in njihove družinske Sane na vse wellness storit» (bazen, savna, fitaes.storitve Centra zdravja in ______niča, Medlog 25,3000 Celje, Gsm: 041/736272 - Notranja opraina po naročilu ♦ KERROCK PULTI - lad 12St,8a EUR, 7% popust na vrednost .ulrii aviUšča. iaroeilansd292t;D5Ell.. 3c18 - 3% popust irbblazinjeno poMitvo -.................-________________.-oich 9,3000 Cije -10% pt«»ust Obrtna cona, - 7% popust, ne velja za akdjske eme Mašera-Spasičeva 8, lODO Ljubljena -10 »popust na vso obutev; ne velja » akcjjsNe cene. ■UMÄni trg 9, Celje, 03 492 6886 IBS^ ■......... Taaja Za^, Foxy Teens. . I NežaŠpi^.Aj^ttŽmaharA LJT DavidDeldč. -Pizzeria Verona. Mercator center Celje -10% popustim nakupu hrane- kartica predložite ob naročilul ^««servis, m. Uops DobrotinHca 27,3230Senljur, Rogaška cesta 19,3240 Šnwfje TriMah-mpwustanaoptiiSnon!......... zimskih lolskih paätnic (19.2. • 23.2.2007). _.Aškerčeva 14 (Ceieiapafk 1,3000 Celje- mpopustapricocktailih W,>v^ mi /e«... Rubensove ženske so zelo debele, a to še ne pomeni, da so jih takrat imeli za lepe, gotovo pa so jim bile zanimive. Podobno kot sedaj v modni industriji ano-reksične manekenke. Še nikogar nisem slišal, da bi se navduševal nad njihovo lepoto, so pa izjemne, ker jih ne vidiš pogosto na cesti. In izjemnost je seksi. Po mojem je telesna lepota kot pojem precej zastarela kategorija, saj se je iz umetnosti popolnoma izselila. Morda jo srečamo le še v oglasih za razne pralne praške... Se pa razmišlja o duševni lepoti, lepoti komuniciranja, lepoti bivanja. Pojem moda zajema pravzaprav vse, kar nas obdaja, ne le oblačila. Kateremu segmentu mode ne uspe, da bi FRANC PURG se vas dotaknil, kateremu z Že večkrat se mi je zgodilo, da sva s popolnim neznancem na različnih koncih sveta počela zeio podobne stvari. Na začetku me je to prestrašilo in morda celo malo razjezilo, a zdaj me f^inira. To pomeni, da je neka ideja v zraku, da jo dihamo. Tako tudi razumem «modo«, v tem pozitivnem smislu. Kar naenkrat so neke oblike, dizajni skoraj vsem všeč. Dobro leto nazaj pride domov moj takrat 15-letnik s pirsingom na ustnici. Debelo ga pogledam, on pa: «Ej stari, isto muziko poslušava, iste knjige in >cote< so nama všeč, pirsinga si pa ja ne boš še ti dal na jezik« Ja, neka razlika mora obstajat. Hetero moški s svojo vizualno podobo povzemajo trend metroseksualnosti, sodobni modni časi so nasploh postali tako turbulentni, da PETEK.a JUWJ^OBie.URI ^ LEVEČ, GOTOVUE MALI IN VELIKI MUNDIAL LOŽNICA PRI ŽALCU POMERI-ZADENI-STECI ■zabavna orientacija - streljanje z zračno puško - streljanje z lokom Dalalna zawtniva nagrada: fia sa udeležita preeditve's) v njej aktivno sodetüjeta eden od stailev it; c^ pod^id» kupon za Q^ ena It^ predstave vKofosr^vCelju. % ^ 0 včasib kar glava zaboli ...Ali vendarle izstopa oblačilo, modni dodatek, ki je za vas lep in večen kot umetniško delo? Občudujem ljudi, ki znajo nositi »umetniška dela«, torej neobičajne, duhovite koseob-lačil. Sam sem tu zelo dolgočasen povprečnež. Pa ne, da si ne upam, ie ne vem, kje bi jih dobil. Poznam pa kar nekaj ljudi, ki si oblačila izdelujejo sami, into mi je res všeč. Pri nas prav manjka teh posebnežev, ki jih v velikih metropolah vidiš na stotine. To poživlja vsakdan, govori, da nismo ovce, govori o nuji tolerance, da je možnost misliti s svojo glavo in hoditi naokoli svoboden. Je reakdanji pogovor z vašo zrcalno podobo še vedno tako prijazen kot v mlajših letih ozh-oma bi si bili z vse bolj modno estetsko-pomla-jevalno kirurgijo zlahka »na ti«? V zrcalo se pogledam, ko se brijem. Všeč sem si malo zanemarjen. Večkrat sem presenečen, ko srečam sošolce iz osnovne šole in ugotovim, da so se postarali. Da sem se tudi jaz, mi pa običajno »ne potegne«. Estetsko-pomlaje-valno kirurgijo pojmujem enako kot protezo v ustih ali srčni vzpodbujevalnik. Če je kože enkrat preveč, jo je pač preveč. Postavljanje neke meje. Da pa to za preživetje ni potrebno, je ozkosrčno, saj je napeta koža na obrazu po 50. letu nekomu življenjsko in eksistenčno nujna. Že dolgo ne živimo le od kruha in vode. Imate modni fetiš, ki presega funkcijo statusnega simbola in je preprosto podaljšek vaše osebnosti? Tega pa ne izdam. Kaj pa najbolj grozno žensko in moško oblačilo vseh časov? Kavbojke. VLASTA CAH ŽEROVNIK * . ♦ . * TEDENSKA . f * ASTROLOŠKA , ^NAPOVED M ^ ★ / Petek, 8. junij: Dopoldne bo obremenjeno z Luninim krajcem, zato ravnajte previdno. Energijanebo prehodna, pojavijo se lahko težave s spominom in premajhna koncentracija. V odnosih morate biti strpni in potrpežljivi. Luna biva v Ribah, kjer bo izpostavila potrebo po čustvih in ljubezni. Z vso süo bo delovala domišljija. Pazite se neosnovanega optimizma in bega pred resničnostjo. Zvečer bo (Lunavkva-dratu z Jupitrom) napet as-pekt, ki bo prinašal nekoU-ko nemirne ure, zato pazite, kaj počnete, izpostavljena bo kritika in pesimizem. Sobota, 9. junij: Luna in Jupiter bosta v neugodnem kvadratu, zato se je treba soočati z resnico, sanjam in domišljiji ni dobro dajati prosto pot. Pričakovanja so lahko pod tem aspektom večja od realnih možnosti. Ob 11.25 vstopa Luna v Ovna, zato morate biti potrpežljivi in sposobni prilagajanj. V odnosih lahko nastopi trenje in velike napetosti, zato skušajte delovati po lastnih občutkih in se ne zanašajte na pomoč ljudi. Bivanje Marsa v Ovnu poudarja željo po napredovanju in izboljšanju gmotnih razmer. Trma in nepopustlji-vost bosta v porastu, v pozitivnem smislu želja po ljubezni. Večer bo minil pod vplivom delovanja sanjskega sveta. Nedelja, 10. junij: Ugoden aspekt (Luna v trigonu z Jupitrom) bo prinašal čudovito moč presoje. Občurih boste potrebo, da urejujete vse zadeve, ki so bile v preteklem obdobju potisnjene na stranski tir. Pri delu boste zbrani in sposobni doseči le- pe rezultate. Vpliv moške energije bo močan, vendar obdan s pozitivno energijo. Domiselnost ne bo imela meja, zaradi svojega navdušenja pa lahko prodrete z res kakšno novo domishco, ki lahko v prihajajočem obdobju obrodi obilo sadov. Ponedeljek, II. junij: Zaradi napetega aspekta (Luna v kvadratu z Merkurjem) morate previdno izbirati, kako delovati. ObčutOi boste nezadovoljstvo in ljubosumje, vaša tekmovalnost bo nesprejemljiva za nasprotnike. Na vsak način se boste želeli izraziti, vendar se morate zavedati, da ne gre z glavo skozi zid. Luna preide ob 13.28 v Bika. Trmasti boste in nepopustljivi, v pozitivnem smislu pridni in delovni. Urice bodo nemirne, vi sami pa razgreti in polni nemira. Te negativne vibracije bo malo ublažil pozitivni trigon med Luno in Venero, zato boste imeli priložnost izbirali, na kakšen način delovati. Popoldne bo bolj umirjeno, saj se bo marsikdo raje umaknil od dogajanja in si v miru nabral moči. Torek, 12. junij: Dan se bo začel s težavami in z nepričakovanimi zapleti (Luna v kvadratu z Venero). Niso priporočljive novosti, čas pa tudi ni primeren za sestanke, dogovore. V ljubezni se lahko izpostavijo temne sile, pojavi se lahko simmičav-nost, trma in nepopustljivost. Dobro morate preučiti, kakšna so vaša pričakovanja, saj so lahko želje večje od realnih možnosti. Večer bo lažje preživeti (Luna v sekstilu z Merkurjem), vendar se boste želeli odklopiti na nenavadne načine. Srečate lahko osebo, ki bo močno vplivala na vaše prihodnje življenje. Sreda. 13. junij: Dan bo pod vplivom nasprotujočih se energij. Po eni strani boste delovali v skladu s pričakovanji drugih, po drugi pa boste imeli potrebo stopiti iz okvirjev, v katerih se nahajate. Cas za večje odločitve še ni napočil, zato je priporočljivo, da se počasi, korak za korakom tudi ta dan doseže napedovanje. Prisoten bo nemir in razgreti duhovi, zato boste reagirali včasih malce prenapeto. Luna ob 14.23 vstopa v Dvojčka. Nemir in stres se lahko pojavita v najbolj negativni obliki. Energije se bodo sprostile zvečer, zato boste lahko s primerno zabavo razblinili negativnosti. Četrtek, 14. junij: Že zjutraj bo Luna v sekstilu z Venero, zato bodo misli usklajene z razumom. Delovanje bo prodorno in sposobni boste nadgraditi odnose. Najbolj bodo v tem času blestela zračna znamenja. Obdarjeni bomo z veliko energijo in navdihom, ki bo pohiil prostor okoli nas. Primemo je, da več časa namenite odnosom, še posebno je ugodno za razreševanje zapletenih ljubezenskih razmerij. Popoldne se obeta presenečenje, najbolj pa je izpostavljeno ljubezensko in erotično področje. Astrologinji CORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA CORDANA gsm 041404 935 090 14 24 43 napovedi, btoterapfje, regresije www.gordana.si ASTROtOGINJA DOLORES 09043 61 090142827 gsm: 041 519 265 napovedi, primeijalna analiza POSEBNA PONUDBA-pnKiraiiialtemativnili počitnic I astrologinjama Gordano in Dolores Termini-odhod: 21. ali 28.]unija 2007 z letališča Brnik -7 dni istanitev: Carols Macadi Bay 5* v južnem delu Hurgade. Cena: 618 EUR Obvezna doplačila: 89 EUR za vizum, letališke takse Doplaälo 73 enoposteljno sobo je 105 EUR .Vlažno^ piačO^ - C^a vt^čuje 7-dnevne počitnice, prevo:^ aHJndüzfve ppnudbo;y hotelu in altemativrš pf^ram,.ki ga bosta izvajali . < astrologinji Gordana in Dolores. ^ Prijave th podrobneje informadjerTürisööna agencija VARD, Stanetbva 4. Celje tel.: (03)492-49-30 (03)492-49-31 (03)492-49-32 _ število prijav Je omejeno, zato ponudba velja do zapolnitve mesti ^ šjfc^erski val ga,v in BV.b MH^ Hibridni pogon za iiondo civic Lani je bilo na evropskih trgih prodanih vsega 40 tisoč hibridnih vozU, od tega je imela japonska Toyota kar 91-odstotra delež (pretežno so prodajali priusa). To torej pomeni, da je na tem delu trga še kar precej prostora, verjetno pa tudi kupcev. Na to račuiia Honda, ki svoje^ novega civica sedaj ponuja tudi v hibridni izvedbi, v njem se vrtita električni in bencinski motor. Slednji ima 1,3 litra gibne prostornine, skupna moč pa je 85 kW oziroma 115 KM, medtem ko je navora za 167 Nm pri 2.500 vrtljajih v minuti. Moč se na kolesa, pogon je spredaj, prenaša ob pomoči brezstopenj-skega menjalnika. Zmogljivosti hibridnega civica so zelo podobne tiste mu, kar ponuja avto z 1,8-litrskim bencinskim motor- jem, kar pomeni, da zmore do 100 km/h pospešid v 12 sekundah, najvišja hitrost je 185 km/h. Pri Hondi pravijo, da je kombinirana poraba goriva 4,6 litra, saj zmo- Honda cMc hibrid re ta civic v doiočenih okoliščinah (recimo pri hitrosti do 50 km/h) peljati zgolj na elektriko. Zaradi tega, ker je emisija C02 zgolj 109 g/km, je avto oproščen plačila davka na motorna vozila in je njegova maloprodajna cena 21.990 evrov. Upajo, da bodo letos pri nas prodali 40 hibridnih civicov. Prihaja TT roadster Ker je pomlad, se p roadsterskih izvedenk. Tako je te dni stekla prodaja au-dija TT roadster. Zanimivo je, da Audi ni sledil prevladujoči modi, pri čemer velika večina tovrstne avtomobile ponuja z zložljivo kovinsko streho. tih in TT roadster je ohranil zložljivo platneno streho, ki je tri-slojna in jo odpira ali zapira elektrika (v 12 oziroma 14 sekundah}, pri cenejši izveden- ki 2,0 TFSI pa je treba vse to opraviti ročno. Streha se zlaga v prostor takoj za sedežema, kljub temu pa je prtljažnik razmeroma velik, saj ponuja 250 litrov volumna. Na voljo sta dve varianti: 2,0 TFSI (147 kW/200 KM pri 5100 vrtljajih v minuti) ter 3,2 quat-tro (184 kW/2S0 KM pri 6300 vrtljajih v minuti). Močnejša izvedenka je serijsko opremljena s stalnim štirikolesnim pogonom quattro: ta pogon bo prihodnje leto dobU tudi 2,0 TFSI. Pri Porscheju Slovenija menijo, da bodo lahko letos prodali kakšnih 15 roadster-jev TT, pri čemer stane avto v naj cenej ši izvedenki dobrih 3 8 tisoč evrov. .A _ MERILCI PRrOKA ZRAKA PV VW,AIIDI,SK0DA-1,STDI «rrilDElI IfCIIEIIIfll''"' KATAUZATORUNIVERZALNI ^J UMDA SONDE «.„».„l. c.li. KOMPRESORJI KLIME 1,1.: mi nzgrnbljnlnikFavnrit220,vdobram Stanju, prodom. Informncije po telefo-a. 5772471. 2919 v IDILIČNEM planinskem okolja, ao lepi razgledi! točki, aod Loko pri Žasmo, je po zelo agodai teni noprodoj stoao-voojsko gostinski objekt, potreben odoptocije- Dogovor o (oni po oglerto-Telefo. 103] 579-1325,041 9174164. 2569 MA lepem, mirnem kraja, Dromlj., prodom zozidolae portelo- Telefon 051 321-925- S444 SLIKOPLiSKAISTVO iN roUGANJE PODOV IZ PLASTIČNIH MAS INPARKIIA KostlvClju-CennlOEB«/ m^T^lefa.031 656-927- S4aä CEUE. Prodom hišo v 3. jradbom fazi, skrboo graj..., vsi dokameatLTelefoo 041 917-917 2932 K0Z1E, Pilštonj- Prodamo kmirčko hišo z lospodorsklml objekti, leao 60.000 EU« oz. 14.371.400 SIT. Telefo. 041 701-198. SvetDvaaj.,1vaa A.drej Krho-v«,s-p,Gari»priŠmoihiemS7<,C.lie; hltp://sv. ŠElIJURJInS hišo,853 mVvsoopramoia pohištvom, zgrojeoo 1991, obaovljeoo 2003, z. 150.600 EUR oz. 36.000.000SIT.Tet fo. 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krhovnt, s. p., Gorita pri Smorinem 57 t, Celje; http://svetovoaie.gaj-ba.net. PONIKVA pit Grayaim. Prodamo (osprxlor-skoUoi objekt, l.grodbeao fazo, s pribllzao 3.000 m' zemljišč., z. 41.520,61 EURoi.9.950.000S1I.T.Ief.n 041 708-198. Svetovanje, Ivoo Andrej Krbavat,5.p.,Garir.priŠmarinemS7c, Celje; http://sv.l.voaje.gajba.aet. „ 1AŠK0, Spodijo Rotita. Prodamo sloio-voajsko hišo z dvoriščem, približao 240 m',pribhžao250mhtaiovaajskrhpo-višin, zgrajeno 2002, vseljeno 2005, zo 179-435,82 EUR oz. 43.000.000 SIT. lelefoa 041 70H9B. Svetovanje, Ivoo Andrej Krbovot, s. p.. Goric, pri Šm.ri-nom 571, Celje; h«p://sv.tovoaje.ga|-bo.net. Š0ŠIAIlJ.SIa«...ni!bli»,pribliiml9» m^ bivalne iwvriine, leto izgradnje 195),iJ.arišieni,s.Javniakoni in vrlem, predam :a 71.774,32 EUt ii. 17.200.l)l«lSII.t.lelan04l 708-198. Svelovan|«,lvDnAnilrejKrh(iva(,s.p., Genta pri Smatiflem 57 C, Celje; http:// !vet.vünjB,gajba..et. VOJNIK.Pradön»apreniljeiu>!taaa.aaj!ke biso, pribliiae 200 m' stenevnnjskib ,avršin,igrajea. 1985, vieljene 1995, la 209.008 EUR ei. 58.084.760 SU. Ielefea841 788-l9B.Svet.vaaje,lvaa And(ejKrbavac,;.p.,GaritapriŠmart-nei.S7i,(elie;bttjy/sveteveaje.,aj-ba.net. Zll£(,Galldje.PrrKlen«i9a>ovan|skobüa, 221,50ni",i9.r.iel9,20nii,5B2m" stavb..). ieniljiiiaidveria.ni,ijr»-jeaa 1997, !a 154.398,21 EUI oi. 37.000,800 Sil lelelen 041 708-198. Svetovanje, Ivoo Andrej Krbovnt, s. p., Genco pri Šniart..ni 57 r, Celje; http:// ivolovanjo.gaiba.net. im, Arjo vo!. Prodorno itone.onisko bi», približno 280 m>,i780 m'dvonš-Ia,:grajono loto I97S, za 135.880 EUI 01.32.351.480 Sil. Telelon 041 701-198. Svotovenje, Ivan Andrej Ktbovor, s. p., Goric, pri Šmattnem 571, Celje; littp;//svetovonje.pjba.nel. KUPIM VIKEN»,itanov.aiea«Mšo,do25k»i! Celja, lobkotodiiozidijivo parcelo 01. zemljišče zo aodomostno gradnje, ko-pim. Resen kupec, plačilo v gotovini. Teleion841 397-211. 2284 TAZIDUiVO parcelo, v Colju aH okolici (smer Sovi.iska|,vellkoa708Jol.880mi, kupim. Uporabno ialormocijo nagradim ob morebitnem nnkupn s 1.888 tUR.Teielen041648.674. 3409 SIAlUŠObišo oil fnrceli,vtolju oil bližnji okolici, kupim 10 gdovino. Telelon 841 352-267. 2421 fA«CElO,neiaiiclljivo,velikastl.888Jo 1.580 m',zlaslninidevozom,vokolici 2alca, kupim. Telelon 041 807-860. KMEIUO, 4 bo, v enem Itosu ali več, kupim. Telelon 831 337-365. 2777 SIKEISD hišo v Celjoi okolico kopimzn gotovino V račun dam enoinpolsobno sloiovonje no ljubljanski-Otok. Telefon 041681-555. 2929 ODDAM PiSAIHEvS-nodstTopjaobliltlolloksimill. jonno Ljubljanski c,5vClj.,vik.pni velikos« 79,77 m'(28 »24,35-27,42 m>|,skupajaliposa»ez.o,oddnmo.. «.sečno nojomnin. 13,40 EOR/m'. t formacije po t.lefo.u|83| 49154162, 831 541 388, wvrw.moksimilijan.si. Maksimilijan, d. o o.,ljubljunska C. 5, Celp NOVtpiiam8kepni!lor.,vl(ovinaiski.lici 12, Celje, oddamovnajem.Telefoa 841 ;69i88.Revlsto,d.o.e.,Kovioorskal2, POSLOVNO stanovanjski objekt, 3 km iz centra Coljn (Ostražno), sknpne velikosti 380 ni',od tega 150 proizvodnih OL skladiščnih prostemvinISO m'plsomis-kili OL bivalnih prostorov, oddam. Ceno po dogovoru. Informacije po telefonu 040788-138. p VOINIK. Posk)vni Icdtdzacvefličamo.trgavi. ao,ateljeinpodobao,51ni',damov • tekoči stroški. Teloloo 841 708-198. Sve(ovanje,lvanAndrejKrbnvae,s-p., GoricB|iTlŠmat1nem57c,Celje;hltp:// svetovanje.gajba.net. r CREi^^ UMHÄ ZU ¥li ®INIRACU tol^ 03 710 09 50 wwwawaMMl GOTOVINSKAPOSOJILA IN ODKiHii POSOJIL DO 3400 EUR. Do 36 mesecev na osnovi 00, pdnjnine in vašega voiila Staneta Rounaiia 16,02/S21 3i PE MARIBOR. Partbaaska 3- 02/2341000 PE Slovenj Oradec, Ronhova 02/881 2000 Dunajska 21, Ljubljana Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop ; ■N/UVEC^JAraillADVDMEOlJES V CEUU (6000 NASLOVOV) ■VASE DOMAČE POSNETKE PRESNE IMO NA ZANESLJIV DVD MEDIJ iCelja,31,53m',l,oadstmp-za 50.808 E8t.Tolofoa 031 316-124. 2901 CEUE. Prodamo dve stnreišistoaovnaii v večstonovonjski hiši v Kovinarski ulici, polrebaipreaove,vprltlic-juial.nnd-stropju, 54,43 m' in S6,58 m', zo 42.98l,l3EBRoLl0.S80.080SITIerpo ceni 39.642,79 EUR eL9.S08.008 SIT Telelon 041 788-198. Svetovoajo, Ivan Andrej Krhovoc, s. p.. Gorica pri Šmoit-nem57c,Celie;htlp://svelovanje.i.j-ba.nel. IRISOINO stanovaaje, 65 m", v cenilo Celja, prodom.Telelon 831464626. STAHOVANIE najame samski moški. Pisne ponudbe pošljite no lovi tednik pod šilroSAMSKI. 2925 ZA Uao pomoč v gospedinjslvn nudim stonovonjo zaposlenemu dokletu.Tele- J'iiiHjiFI^H'l IZPLAČILO TAM a TAKO JI 03/49003 36 ŽnKltr-sl.a.o.. aVjnMaijhiiiiiB.M! PRODAM IZREDNO lepo omaro za dnevno, masiva hrast, prodani. Več informocij po telefonu 031692-860, Non. 2922 SEDEŽNO, kotno, štedilnik, zamirovainik, regoUole, mizo itd., prodom. Telefon 051 424-303. IZ okolice laškega prodam bukova dna, dolžino 40 do 50 m, že nocepano, cena 45EUR/mMel«fon041 720424. L251 ME^Adivo, V hlodih ali razžogona in fozsekano ter smrekove in lipove krajni-b,zdostavo,prodom. Telefon 040 211-346. p LES zo osttešje: špirovce, tramove, plohe in desb,prodam.Telefon 040 211-346. KREPITI DO 8 LET za vse zap. ter jpokojence do 50 % obremenitve do h., stare obveznosti niso oviro. Krediti tjdi no osnovi vozila ter leasirgi. Mmeitodpločila na položnic«. Pridan» todliM dom. lel.: 02/252-48-26, 041/750-560 :e, težke od 25 do 130 mmim iü ^ PRODAM TRISOBNO novo stanovanje, velikost97 m', v centru Ceijo, z bolkonom - teraso, kopolnico, z vgrajeno vodna masažo, klimo, koyskoTV, mestni plin, prodam zo 155.000 EUR. V ceni je vračunan davek. Telefon 041 630-828, (03) 5471-000. 2819 DRVA, bukova, mešano In mehko, možno tudi roziogona in dostavljena, prodam. TelelonOSI 321-925. Š444 PLOŠČICE, keramične, orniotume mreže in ostali gradbeni material, ugodno prodam, Toleloo 031337-365, 2777 BUKOVA drva, rozzogano, s prevozom, prodom Telolon03l 776-591. 2B3« DESKE rolorito, suhe, prodam.Ielelon 031 745(109. 2e«3 menjam zo mlado ovčko. Telefoo 041 2SHH. 2965 JAtKlCE, rjavo, grohosle, črne In bok piton-repradnjamo. Nakup 10 jorkic, petelin brezplačno. Winter, lepoto 55,telelon (0315472-070,041 76M0Q, 230» VEČ prašičev, od 25 do 120 kg, ugodno prodam, možno dostavo. Telefon 041 263-627. 2645 BIKCA, črno belega, stireto ID dni, pri> dam.Teleroa(03)5739-289. 289s TELIČKE in biku, slanJiUednuiPlIjtIlt. TololonOSI 321-M5. ' S444 kp, I možoostjo dostave, pradom. Telelon 0414SH32. S435 IEUC0slmentalko,tozke350kglnprošlče, težke od 40 do 100 kg, prodorne. Telelon D4170t-978. 2848 äSIOKmE mladičke lahTadone,irodov nikom, ogodoo prodom. Teleloo 041 70(1800, 2862 KRAVO siniomalko,brejo6 mesetev in teličko sinrooHko, 100 kg, prodam lolelon |03|5772J15. 2882 SRNASTE kozo brez mlodk1(ov, zo nadaljnjo rejo, prodom-Telefon 040 718-133. BIKCA simentolto, starega 2 mesoto, prodan. Telelon 573B-177,041926-539- 2AICE, za zokol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telelon (03) 57784189. 29a) PRAŠIČE, težke od 100 do 12D kg, prodom. Telelon03IS12Ä"' S459 ARETTAfl.0.0. U). talcev la, 3310 Žalec objavlja prosto delovno mesto SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA - trženje strešne kritine Pogoji: - 5. ali 6. stopnja izobrazbe ustrezne smeri - računalniška znanja - izkušnje na podobnih delih - samostojnost, motiviranost, komunikativnost - pasivnoznanjenemškegajezika - vozniški izpit B4gililitG,pr>düm.Tilelin03l 221-243. 2913 PüliNE,l.ikt.d3,5di4lii,p«l»£Uli/ žrval, prodamo. Možno doslovo do (o-llo.Iolofon m 631-1381, 040 S31-246. D PUiSKE, od IS do 40 kg, prodom- Tolefon 040739M6. 2«Je V ROMH pri Sempoiru prCHlojanio mk diloviikooolitnikokoš boli leihorni kilogrontskobelri piščance in enodnevne. Dobrno v juniju, lelefon (03) 700-1446. p PRODAM Bmi Iimm ver dekivi» za pomot pri lidor- fkiilo4EUI/oro.Zopo!lito.iodoloiea roikoinoionroznoazaposlilvazanodo-loimiai.DarkoTHic.vi,!. p., »uda jamo ie,Loško,lelofoa041 680-732. n MASER lšieboaomiiodolo|Coljo-Žak|. lelolon 040 646337 2770 ,Šeao,s.p,liulilj.rv tlKE,ad300doi00kg,koplnr.Ioleloi041 lololou 10315760-594,041 374063- 2706 100ljgrlceprodo..Ioyon 5741-347 2810 VINO,mBonoboloalisonoo,ptoJom.Iot fon031S0U69. g449 raovosmo belo »no ugodno prodom. Ieloloa05l 303-S0l. 2» ŽGiUUE iz mošoaego sodjo prodom. Telo-lon031S62-684- 2871 DOMAČE žgonjesoljevecptodom.Telofoo 03149M22. 2884 BELO vino, mešano sortn, prodam zo 0,90 M.Iololo.031 7611-175- 2sii sk.7,(jRtM. ZAslrežboišiema9nnio»bjo,kibkobooo-raroo oli redno. Telelon 031 405^46. Dollu2000,d.o.o.,P.beAi5,(i!lje. okolici Celja.Telefon031671-269.2912 ZAPOSilMO dukle ali iona lo strežbo v dnovoom boru. Delo dopoldan, vikooJi prasli. lelohn 041 547-996. Dnšlvo obnnikoviipodjelnikov,Trnovoljskac. 2,[er|e. 2916 IŠČEM ililo.goslio9vu,oUicoCel|i.Tet foa 031 724-767. 2928 IZOELOlEMDimi ao-Tetfeu 10310104-13!, 03139J-S60. ARSProjokliianjo, Anten Strnišo, i-p, Gabrovecla,3241 Peilplat- ŠlEDILNIK OD trdo gcHivo, kombinironi botler za ceatralno in spolnice prodom. lelefoaOfl 974-103. 2849 BUKOVA drvo, metrsko, možao dostovo in belo vino luški rizling, prodam.TeloTon 031 719461. Š450 GOSTILNIŠKI blodilnlpult-šaik, štedilnik, 4-plin,2.olektriku,pomivalni itroi 10 ilomekOtiškUrb, 100"5.500cm,100m',obranjenoin Iefon04i 535-244,543-1147, zvečer. 2873 2874 PUJSKE, 25 kg, vko,krcino bmm:,kažubal-nikinpiešonesieme, prodam. Tolefon 031557-754- S457 OELE zo avto Rover 416,5^1, prodom-TeloEon 5773-560,031 544-283.2917 DRVA in belo žlobmo vino prodom. Tolefoa 5798-718- 5461 PRAŠIČIE polovico, težke od 40 do 50 kg, preda«.Telelon031 774-773. 2920 STRDJ zo oblonjo porovnolnik In vrtne klopi,2m,proda«.Telefon 5743-576. 2888 EANTDVSKO mestna kolo, 24, mediD, obrD-ajeno,prodam.Teleloa031 772429. GO /ngd.0.0. taieütw 041 33 77 89 ZENmiA posTedovolnico Zaupanje, ki je upanje v ljubezen povrnila že več kol 10.000 osebam, posreduje za vsa starostno obdobja, brezplačno za mlajše ženice. Telefon (03) 5726-319, 031 50S495. Leopold Orešniki p., Dobjo vos 85, Prebold. n Na stojnicati v Mariboru, Celju in Ruju zaposlimo . komunikativne, zgovorne, poštene osebe smislom Zaželeno poznavanje knjig. _Kličite dopoldan nalel. ÖtSAI Mladinska Založba d.d., Slovenska 29, Ljubljana {»kreni fantje iščejo preproste sta dekleta. Mnogo ilh je, zato ce, pozabite na razočaranja ter jin brez stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378. U8paldOt^».ip,Dol8niava»85.Wialil. 30.000 posredovanj, 11.000 novih • ■ bilo v preteklem letu «o pomočjo. Letos ka-■več. ŽenKna posreflo- ol/s?"« ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame stare mame in prababice HELENE KRAJŠEK roj. Bred izZadobrovel34 (1914-2007) se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče in sv, maše. Srčna hvala osebju doma starejših Zdravilišča Laško ter dr. Justinku in njegovi skupini bolnišnice Topolšica. Hvala g. župniku Pergerju za opravljen obred, ge. L Kos za besede slovesa, pevcem za odpeti žalostinki, trobentaču, sodelavcem Orodjarne Emo in pogrebni službi Raj. Sin Lojze z Romano V SPOMIN ROMAN RING Marjan in Renata ČnH>goio-Ana.SanwresnlpokliQte04 419-945. 286 vinograd, !ra » Ha tll(oinoiilo!aio!