Poftntra pTigaifia v~flftT6vTnT MarUtOFiM. 1 Din Leto III. (X.), štev. 174 Maribor, sobota 3. avgusta 1929 »/PIKA« Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnsm ček. z»v. v Ljubljani it 11.409 V*l)i mesečno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dottavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in upravat Maribor, Aleksandrova cesta it 13 Oglasi pa tsrifu Oglas« sprejema tadl oglasni Oddelek .Jutra" v Ljubljani, Pro&emova eilet H. A Nadprodukcija iz srednjih šol Postaja vedno težji problem ne le naše. ampak tudi vseh drugih držav, češkoslovaški listi so nedavno objavili zanimivo, a obenem porazno statistiko, da so srednje šole v ČSR minolega šolskega leta dale 4400 maturantov, izmed teh 1700 nemških in 430 madžarskih. Listi so Prt tem soglasno konstatirali, da je ne-mogoče, tudi če bi se polovica teh dijakov posvetila vseučiliškim študijam, da bi ostala polovica bila sprejeta v državne ali samoupravne službe, ker se povsod izvaja redukcija. Tudi strokovne srednje šole so že pričele proizvajati duševni proletarijat, dasi so že lani odklonile 25% prijavljenih učencev. Od absolventov strokovnih šol jih je komaj 60% dobilo službe, ostali pa morajo čakati in bodo dolgo Časa tvorili del armade brezposelnih, proletarijat. Vkljub temu pa se mesta, kjer obstojajo srednje šole, na vse kriplje branijo, da bi se ukinila samo ena teh šol. Značilno in zanimivo! Kdor razmere v naši državi pozna ali vsaj opazuje, ve, da niso bistveno prav nič drugačne. Šo nam je v spominu, da je n. pr. izmed lau-skih abiturijentov slovenskih učiteljišč Jeseni jih krog 70 ostalo brez služb, in do so prišli do svojega kruha šele po dolgih mučnih mesecih. Isto bo letos. Kakor stvari danes stoje, s početkom prihodnjega šolskega leta niti polovica letošnjih maturantov obojega spola ne bo nameščenih in bodo morali še mesece čakati. In to vkljub temu, da je na učiteljiščih že leta sem vpeljan numerus clausus. Kdor nadalje vidi, kako morajo absolvirani juristi, ki so vložili prošnje za sprejem v sodno službo, po leto dni in še delj ča-Kati, da pridejo na vrsto, ter med tem n» svoie stroške ali pa še naprej n<» -Ju e starišev garati, gotovo tudi i> d razveseljive perspektive. Zdelo iinve in *Se gov in klavzulo o komunistični propagandi. Toda Moskva Je silila, da naj se oba poslanika takoj imenujeta. Ker moskovska vlada ne more odločati, bo stališče Anglije predloženo centralnemu eksekutivnemu odboru sovjetske Unije. Kakor poroča »Daiiy Mail«, je odločen nastop Hendersona posledica energične intervencije britanskih dominijondv, ki so se izrekli proti vsaki brezpogojni obnovitvi dlplomatičnih odnošajev med obema državama. Zeppelin se bliia Ameriki PRIHOD »GROFA ZEPPELINA« PRIČAKUJEJO ŽE ZA JUTRI ZJUTRAJ. — VELIKE PRIPRAVE ZA POLET OKROG SVETA. NEWYORK, 3. avgusta- Dočim se ie moral zrakoplov »Grof Zeppelin« prvi dan poleta boriti s težkimi proti-vetrovi, ki so znantno zmanjšali njegovo hitrost, je prišel zrakoplov sedaj kljub pesimističnim vremenskim napovedim v oblakov prosto in brezve-trovne pasove nad Atlanxskim oceanom, kjer Je mogel svojo hitrost podvojiti. Po najnovejših poročilih je »Grof Zeppelin« že preletel Azorske otoke in sicer tako, da je plul Iz Glbraltar-skega preliva proti otoku San Migneta, nakar je krenil takoj v smeri ^-oti Newyorku. Ob 23.05 ponoči so dobile ameriške radiopostaje zvezo z brezžično postajo zrakoplovnega velikana. Dr. Eckener Je sporočil, da leti zračna ladja s hitrostjo 160 km na uro v se-verozapadni smeri proti ameriški obali. Poročilo dr. Eckenerja naglasa dalje, da vlada nad oceanom krasno, brezobiačno vreme, vsled česar domneva, da bo mogel prispeti v La-kehurst še pred napovedanim časom in sicer najbrže v nedeljo zgodaj zjutraj. FRIEDPICHSHAFEN, 3. avgust^ Po poročilih s krova »Grofa Zeppelina« se razvija polet izredno ugodno. Zrakoplov je plul v Četrtek ob 3.29 nad Constanzo In bo prispel najbrže v nedeljo zjutraj v Lakehurst. Včeraj popoldne je poročala že brezžična postaja na Azorih, da plove zračna ladja z veliko naglico skozi sredino Atlantika v smeri proti Bermudskim o-tokom. Ob 17. uri so videli zrakoplov južno od Azorov, razmeroma nizko. * BERLIN, 3. avgusta. Za polet »Grofa Zeppelina« okrog sveta se vrše že velike priprave« Meteorološka centralna postaja v Berlinu bo uvedla posebno vremensko službo. Tudi sovjet- ska vlada bo dala zrakoplovu na razpolago vse državne vremenske opazovalnice. V Vladivostoku bo zrakoplov pristal. Tudi japonska vlada Je z veseljem odgovorila na nemško prošnjo in izjavila, da bo sprejet zrakoplov na Japonskem z največjimi častmi. Ameriška vlada Je obvestila Zep-pelinovo družbo, da so »Grofu Zeppelinu« pri poletu okrog sveta na razpolago hangarji v St. Louisu, v Texasu in na Havajskih otokih. WASHINGTON, 3. avgusta- Strokovnjaki mornariškega oddelka so mnenja, da bo prispel »Grof Zeppelin« v Lakehurst v nedeljo zjutraj. Ker pa pristajanje čez dan ni ravno preveč primerno (vročina, solnčnl blesk), se bo dr. Eckener najbrže odločil za celodnevno kroženje nad ameriškimi obalnimi mesti, dočim bo pristal v Lakehurstu žele proti večeru. Etna bruha RIM, 3. avgusta. Po poročilih Iz Mešalne je stopil ognjenik Etna na otoku Siciliji zopet v akcijo. Prebivalstva se je polastila velika panika in je pričelo kljub pomirjevalnim ukrepom oblasti zapuščati svoja domovja. Vse naselbine v bližini Etna so že polne pepela, prihajajočega iz vulkana. Šahouski ueleturnir o Ktirlouih uarih Drugo in tretje kolo. V četrtek igrano drugo kolo je končalo s sledečim rezultatom: Dobili so: Mattison nepričakovano proti dr. Tartakowerju, dr. Euwe proti Cana-lu, Spielmann proti Marshallu, Griinfeld proti Maroczyju, Johner proti Menšiko-vi, Bogoljubov proti dr. Treybalu in dr. 3ecker proti Yatesu. Remis sta končali partiji Saemisch O. dr. Vidmar, Niemcovič - Rubinstein in Capablanca - Thomas. Senzacija dneva e bila partija Saemisch - dr. Vidmar. Nemški mojster je spravil našega velemojstra že v veliko stisko, a je napravil kasneje težko napako in je bila njegova partija že izgubljena. V tej stiski je Saemisch nenadoma izjavil, da je dr. Vidmar prekoračil dovoljeni čas za dve minuti. Še predrto je prišel reditelj Tietz, da odloči, je dr. Vidmar ponudil svojemu nasprotniku remis, ki ga je ta sprejel. — Ostali udeleženci turnirja so protestirali proti temu in se postavili na stališče, da mora o izidu te pravzaprav še nekončane partije odločiti razsodišče. Partija Oilg * Colle je bila prekinjena. • V petek se je igralo tretje kolo. Senzacija dneva je bil poraz Bogoljubova« Niemcovič ga je premagal v krasni končnici v 50. potezi. Dr. Vidmar je potolkel Gilga, Johner Collija, Spielmann Saemi-scha, Maroczy Marshalla. Svojo prvoi zmago ima zaznamovati tudi gdč. Men-šikova, ki je porazila dunajskega prvaka dr. Beckerja. Remis so končale partije: Rubinstein-Capablanca, Thomas - Mattison, Yatess' Euvve, Canal - dr. Treybal, Tartakowefj Griinfeld. Danes bodo odigrane samo vse dosedanje viseče partije. Zanimivo je, da jel bivši svetovni mojster Capablanca mogel v dosedanjih treh igrah proti razmeroma; slabim nasprotnikom doseči samo remis, 700.000 km u zraku PARIZ, 3. avgusta. Pilot nemške Lufthanse, Noack, je včeraj po svojem poletu Berlin—Pariz dokazal, da je prvi pilot, ki je pretetel na tej progi 700.000 km brez vsake nezgode. _________ Smola pri nakupovanju. »Danes sem imel smolo pri nakupovanju.« »Kako to?« »Pomisli, vse, kar sem rabil, sem dobil že v prvi trgovini.« za dogledno dobo dajali le malo garancij za eksistenčno možnost svojih absolventov. Jasno je, da bi tudi najnatančnejša statistika ne mogla dati točne slike o možnostih zaposlitve v državi v enem ali drugem poklicu. Vendar pa bi takšnn, četudi le prilična statistika bila izboren vademecum za vse one, ki so po svojih trajnih neposrednih stikih z ljudstvom v Prvi vrsti poklicani, biti staršem svetovalci glede študija njihove dece y sred- njih in strokovnih šolah. Marsikje bi se na ta način prištedili znatni kapital! narodnega premoženja in mnoga prebrldka razočaranja bi izostala. Sedaj, ko sc bliža novo šolsko leto, je ugoden čas. Problemu naraščajoče nadprodukcije na šega inteligenčnega proletarijata, ki postaja socialni problem, pa bomo morali posvetiti vsi skupno svojo največjo po zornost Motenie radio - koncertov. Naše mesto se je v zadnjih letih moSnoi razvilo in se poprijelo vsake tehnične novosti, ki mu lahko nudi korist ali pa zabavo. Posebno močno se je razvil v Mariboru radio. Po vseh ulicah v mestu in predmestjih je videti po strehah radio« antene. Dasi danes še dragocena zabava, se je radio že udomačil, kajti radloi ni samo aparat za zabavo, marveč velik kulturni izum, ki ga stavljajo vsi narod! na prvo mesto. Naši trgovci 80 sledili vzgledu velemest in z ojačevalci javnoi dokumentirajo mimoidočim prednost radia. Ti koncerti so pasantom po godu lot priljubljeni. Omenimo naj le nedeljske dopoldanske prenose maš ene izmed na-* ših tvrdk, ki jih vedno poslušajo stotina ljudi. Naenkrat pa se je pojavila zlobna oseba, ki ji iz neznanega razloga ti javn! koncerti niso po godu. Neka tukajšnja tvrdka opaža že delj časa, da JI neznan imejitelj radio-aparata nalašč moti njene koncerte in to baš v trenutku, ko vstopa kupec v prodajalno. Da gre tu za zlobnost, je jasno; kajti ne moremo si misliti, da bi neznanca vodili k temu zlobnemu početju kaki drugi razlogi. Danes je ra« dio-tehnika že na taki višini, da se more tudi neprijavljenega imetnika radio-aparata z zračunanjem dolžine valov v kratkem izslediti. Ker izviralo motnje bržkone od neprijavljenega aparata, bi bilo u* mestno, ako bi pristojne oblasti izsledile krivca in ga kaznovale za njegovo početje, -• NaSi prekmurski evangeličani OB DESETLETNICI OSVOBOJENJA PREKMURJA. — SLOVENSKI EV AN« * GELIČANI. — MISU ZA BODOČNOST 1 Med tem, ko je bilo* v šestnajstem stoletju po Trubarju in drugih domačih in tujih možeh započeto reformacijsko gibanje v avstrijskih slovenskih deželah že ob koncu omenjenega stoletja nasi'no zatrto po protireformaciji, je med prekmurskimi Slovenci pognalo tako globoke korenine, da se ni dalo popolnoma zatreti. Na tedanjem Ogrskem se protireformacija namreč ni izvajala enotno, temveč bolj lokalno, kakor je pač bilo v interesu posameznih magnatov, ki so imeli nad ljudstvom oblast. Tako se je zgodilo, da so nekateri prekmurski madžarski magnati ostali kljub vsemu zvesti reformaciji in so jo javno ali naskrivaj podpirali tudi med svojimi podložniki. Posledica je bila, da so poznejši nasilnejši u-krepi propadli in je velik del slovenskih Prekmurcev ostal v evangeličanski cerkvi. Tako so se evangeličani ohranili še do dandanes in tvorijo skoraj tretjino vsega prekmurskega prebivalstva, okroglo 28.000 duš. Naseljeni so po večini v go-ričanskem delu mursko-soboškega okraja in razdeljeni na deset župnij, od katerih Še samo dve nahajata v spodnjem ravenskem delu, in sicer ena v Murski Soboti in ena v Dolnji Lendavi. Organizirani so po cerkvenih občinah, katere upravljajo župniki skupno z laiki, a njihova centralna organizacija je v Murski Soboti ter ji že nekaj let načeljuje sedanji murskosoboški župan g. Benko. Cerkveno-kul-turno so enota zase, s svojim lastnim časopisjem in literaturo, ki je ustanovila posebno v preteklosti mnogo dobrin in mnogo doprinesla k ohranitvi slovenskega jezika med severnimi Prekmurci, saj jim je v domačem narečju oskrbela celo popoln prevod biblije. Prekmurski slovenski evangeličani so torej element, s katerim je treba računati zdaj in bo treba tudi v bodoče, kajti brez njih ali proti njim ne bo mogoče izvršiti kulturne in narodne prepojitve tPrekmuria v slovenskem smislu. Ta pre-pojitev pa bo pri njih težja, mnogo težja kakor pri katoličanih, ker se versko-kulturno tako zelo ločijo od nas ostalih Slovencev. Posvetiti jim bo treba vsaj v drugem desetletju prekmurske slovenske svobode veliko pažnje, na vsak način pa mnogo več nego doslej, ko so se zanje zanimale samo naše stranke in še to s a mo ob volitvah. Ker so po svojem bistvi: napreden element, ne bo težko najti poli in načina kulturnega in nacijonalnega so delovanja za prerod severnega Prekmur ja. Na vsak način najvažnejši problem pri tem .po bo vprašanje duhovniškega in učiteljskega naraščaja. Ker so slovenski prekmurski evangeli čani versko-kultuma enota zase, se bo moral inteligenčni naraščaj, ki bo dolo čen za nacijonalno-kulturno pijonirstvj severnem Prekmurju, rekrutirati iz ajl hovih lastnih vst. Da bo ta naraščaj, po sebno učiteljski in duhovniški, zares pr«: žet z nacijonalno mislijo edinstva z ostalim delom slovenskega naroda, zato bc moralo skrbeti naše šolstvo, domač: ljudstvo, gimnazija v Murski Soboti, uči teljišče v Mariboru in vseučilišče v Ljubljani. Težje pa bo z duhovniškim naraščajem, ker za onih par prekmurskih evangeličanskih kolegov ne bo mogoče ustanoviti lastnega semenišča in bodo morali študirati tudi v bodoče v tujim. Toda kje? Doslej so študirali na Mad žarskem, to bo pa treba v bodoče na vsak način preprečiti, kajti narodno za vednih Slovencev Madžari ne bi sprejemali, potujčenci bi pa bili na kvar nam in naši skupni bodočnosti. Rešiti bi se dalo to vprašanje menda samo na ta način, da bi se ustanovila n. pr. v Zagrebu skupna evangeličanska teolog"' -a naše prekmurske Slovence, slavoi: : in voj- vodinske Nemce ter ostale jugoslovanske evangeličane. Na vsak način je pa vsaj zdaj z desetletnico osvobojenja Prekmurja napoči, skrajni čas, da pričnemo posvečati našim tamkajšnjim evangeličanom vso tisto kulturno in nacijonalno pažnjo, ki jo kot najmočnejši obmejni element najbolj se vernega kosa slovenske zemlje zaslužijo. Stisnjeni med madžarsko in avstrijsko mejo, pod stalnimi uplivi od leve in desne, nam morajo biti pri srcu bolj kakor katero drugo obmejno prebivalstvo, zato jim moramo mi sami priskočiti na pomoč, voditi jih, podpirati in krepiti; kajti sicer bodo ostale brez pomena vse letošnje paradne proslave prekmurskega osvobojenja! Mariborski in Uelik požar tik ob čržauni meji Včeraj okrog 5. popoldne je strela udarila v sušilnico in skladišče za lepenko pri znani Sesslerjevi tvomici za lepenko v Sladkem vrhu ob Muri. Tvornica leži tik ob državni meji. Četrt ure po telefonskem klicu tvornice je odbrzela motorna brizgalna mariborskih gasilcev na mejo, okrog 8. ure zvečer pa je bila avi-. zirana še druga motorna brizgalna. Na kraj. nesreče je prihitelo 6 požarnih bamb in sicer: iz Weitersfelda, Cmureka, Lichendorfa, Gerečje vasi (Gersdorf), iz Gornjih Rakičanov ter Maribora. Vsa društva so pripeljala s seboj 3 motorne brizgalne, 1 parno brizgalno in 3 ročne. Delo reševanja je bilo jako naporno. Gasilci so se morali omejiti zgolj na lokalizacijo požara, dočim je nad 100 m dolga Sušilnica lepenke, ki služi obenem za skla dišče, zgorela popolnoma. Reševalna dela se do te ure še nadaljujejo. V Maribor se je ob 22. uri vrnila za eventuelno lokalno potrebo ena brizgalna, dočim je druga še v akciji. Zgorele so velike zaloge že izgotovljene lepenke. Škoda je velika, a še ni ugotovljena, vendar je po polnoma krita z zavarovalnino. posestnika. Najbolj sta prizadeta posestnika Possider in Lorger. Reševalno akcijo so opravljali cirkovški gasilci. Dva izmed njih sta se pri reševanju težko ponesrečila. Posestniški sin Josip Kramberger iz Mihovcev je padel s strehe. Poškodoval si je glavo in dobil notranje poškodbe. Njegov tovariš, posestnik Franjo Frangež iz Cirkovcev je tudi padel s strehe ter si polomil rebra. Mrčno obremenjena rešilna postaja v Mariboru, katere moštvo je bilo deloma pri reševalnih delih v Sladkem vrhu, deloma drugod — se je takoj odpeljala na kraj nezgode. V viharni noči — okrog 11. ure, je oba ponesrečenca, ki sta postala žrtev nesebične pomoči bližnjemu odpeljala v mariborsko oblastno bolnico. Tudi v Skokah pri Framu je razsajala strela. Vdarjala pa je večinoma v drevesa in visoke brajde. Človeških žrtev k sreči ni! — Strela na Drausfcem polju pouzročila katastrofo Sinoči sl je strela privoščila naravnost orgije. Na drugem mestu poročamo o požarni katastrofi tik ob. državni meji. Iz Cirkovc na Dravskem pol u pa nam poročajo, da je v Gragonji vasi pri Cir-kovcih strela uničila 6 večjih in 2 mala Smrtna kosa. Dne 30. julija je umrl v Zagrebu g. Juraj Radičevič, polkovnik v pokoju, ki je živel po prevratu več let v Mariboru in je bil splošno priljubljen- Blag mu spomin! Poroka. V Zagrebu se je poročil preteklo nedeljo mariborski odvetnik g. dr. Juro J a n z gospico Ljudmilo Rebek-o v o. učiteljico v Dramljah pri Celju. Bilo srečno! Radio Pariz. Naša domača violinska virtuoznih, gospa Fanika Brandlova, bo igrala dne S. avgusta ob 21. s pariškim pianistom M Doyenom v velikem Radio-Paris. Imenovanje za rumunskega častnega kon zula v Ljubljani. Ministrstvo inostranih del je obvestilo Zbornico za trgovino, obrt in industrijo da je bil imenovan za častnega konzula kraljevine Rumunije v Ljubljani g. ing. Milo Jelačin, industrijalec v Ljubljani, Kraljevska vlada mu je izdala eksekva-tur 20. junija. Povratek dekliške ferijalne kolonije Pomladka Rdečega križa. Po enomesečnem bivanju v Bakareu ob sinjem Jadranu se je dekliška kplonija PRK v pondeljek, dne 29. julija, vrnila zopet v Maribor. Dnevi, ki smo jih pre živeli v romantičnem Bakarcu, so bili sijajni in so potekli brez vsake bolezni in brez vsake nesreče. Otroci so se znatno okrepčali, na teži so razven dveh pridobile vse po 1 do 5 kg, ena med njimi celo 7 kg. Skupna pridobitev na teži znaša1 pri 39 deklicah 65 Vi kg. Za vse dobrote, ki jih je uživala kolonija na morju, se imamo pač v prvi vrsti zahvaliti mestni občini, ki je priskočila tej akciji z izdatno vsoto 15.000 Dia na pomoč. Zato izrekam mestni občini mariborski v imenu Podmladka Rdečega križa na tem mestu najprisrčnejšo zahvalo. Herma Bračič, voditeljica kolonije. — Današnji tržni dan je bil kljub deževnemu vremenu dobro obiskan. Prevladovali so vrtni in poljski sadeži: Paradižniki 5—6 Din za kg, jedilne kumaTce 0,50—0.75, krompir merica 7—9 Din, 1 kg pa 2 Din, grah 5 Din liter, buče 1—2.50 Din komad, karfijole 3—6 Din, ohrovt 1—2 Din. Posebno mnogo je bilo sadja: hruške 4—6 Din kg, jabolka 5—6 Din. — Piščanci par 28—50 Din, kokoši komad 35—45 Din, goske 4b-50 Din, par račk 25—30 Din. — Na Vodnikov trg je prispelo vsega 21 vozov krompirja, čebule, zelja, jabolk itd. Zlasti živahno je bilo povpraševanje po krompirju. — Na špeharski trg je prispelo 12 Špeharjev, ki so pripeljali vsega 20 svinj in 4 teleta. Pregled tega trga je pokazal tudi danes vzoren red. — Na Trgu Svobode pa je bilo radi slabega vremena več kupcev kakor prodajalcev. Dospelo je nekaj vozov sena, ki je bilo sproti oddano. Cena za seno 65—75 Din. — Gradnja palače Okrožnega urada v Mariboru. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je kupil vrt gospe Paltauf med Aleksandrovo cesto in sodno palačo, kjer bo zgradil svojo palačo. Z delom se prične takoj, čim bo nakup parcele odobrilo tudi ministrstvo in bo poslopje v slučaju ugodne jeseni lahko že letos pod streho. Radlo-koncert v magdalenskem parku. V nedeljo, 4. avgusta, bo od 11. do 12.30 pop. v magdalenskem parku radio-kou-cert. — Iz Maribora do Železnih vrat. Dva mariborska učiteljiščna abituri-jenta sta sklenila, da se odpeljeta iz Maribora do Železnih vrat v čolnu, ki sta ga sama zgradila. To sta Zorislav Kralj in Albin Slekovec. V nedeljo ob 9. dop. bosta startala na Pristanu. Čoln je kombinacija scouta, sandoline in jadrnice. Dolg je 6 m, širok 40 cm, visok pa komaj 15 cm. Edina varnostna naprava za slučaj presiinega vetra sta dva mehurja. Čoln se lahko pomika na tri načine: kot prostosmerni čoln, kot sandolina in v slučaju ugodnega vetra kot jadrnica. Že prošlo sredo se je podala na isto pot večja skupina, o kateri je že »Jutro« poročalo. Imenovana dva veslača pa sta sklenila, da dohitita to skupino že v Osjeku. Zavest, da sta oba veslača že lani dospela s čolnom do Beograda, potrjuje oba športnika v upanju, da se jima ta načrt posreči. — Če bi v mestu Izbruhnil požar... Kakor poročamo na drugem mestu, so sinoči morali mariborski gasilci z obema razpoložljivima brizgalnama hiteti na pomoč v 30 km oddaljeni Sladki vrh. Doma ni ostalo prav nobeno, tudi ne zasilno orodje. Ena brizgalna se je sicer vrnila radi eventuelnih nesreč v Mariboru samem, ker ji ni bilo vspričo prihoda 6 gasilnih društev stopiti v akcijo. V slučaju, da bi v mestu samem izbruhnil požar, bi bili snoči brez — gasilske pomoči! Jasno je, da nam slučaj zadnje noči priporoča, da poskrbimo za tretjo mo-lorno brizgalno. — Iz istega razloga niso mogli naši gasilci k katastrofalnemu požaru v Dragonji vasi pri Cirkovcih, kjer je strela upepelila 8 poslopij! — Nabava tretje brizgalne je nujno potrebna! Ha Klopni urh! Četrtega avgusta — dan nedelje: naj solnček sije ali dežek lije, na Klopnem vrhu so planinske želje, za Klopni vrh srce nam bije! Planinci romarji gredo od vseh strani: od Šlovrenca, od Fale, RuŠ na Klopnem vrhu romarji pojo oj pesem vseh planinsko-vernih duš. Bo ob desetih peta sveta maša, - potrebna je v planinah tudi dušna paša! Na Klopnem vrhu koča vzvišena, povečana bo blagoslovljena, posvečana. Beseda slavnostna bo izgovorjena: Na Klopnem vrhu koča bo — otvorjena! Zatem je »prosta, neprisiljena zabava«: harmonika in klarineti vmes in štajeriš — planinski ples! O, lepa koča, bodi zdrava! Izšlo je strogo SPD povelje: »Naj solnček gori gre al’ dežek doli grfr-četrtega avgusta — dan nedelje na Klopnem vrhu naše je srce! O, med planinci ni zaspanih mrh: Hej, jutri vsi na Klopni vrh! Ceniki za blago, ki so sicer po zakonu predpisani, manjkajo na posameznih stojnicah. Ta nedo* statek je dal danes tržnemu nadzorstvu povod, da zaenkrat opomni vse v poštev prihajajoče prodajalce, da opremijo svoje stojnice z vidnimi in čitljivimi ceniki blaga in da na mesarskih stojnicah pritr-de stalno svarilo: »Otipavanje mesa' strogo prepovedano!« Pri številnih nadlogah ženskega spola, povzroči naravna »Franc Jožefova« gren čica najboljše olajšanje. Spričevala klinik za bolne ženske potrebujejo, da se poslu* žujejo zelo milo odvajajoče »Franc Jožefove« vode zlasti pri otročnicah z najboljšim uspehom. — Dobi se v vseh le* karnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. št. hi. Vežbalno streljanje sekcije Maribor Slovenskega lovskega društva se vrši v nedeljo, dne 4. t m. ob 16. uri na vojaškem strelišču v, Radvanju. Streljalo se bo na leteče golobe in na zajca. Dramatično društvo »Radvanje« vprizori v nedeljo, 4. t. m. popoldne V gostilni g. Krajnca v Sp. Radvanju dve šaloigri. Vstop je prost. Koncert na vrtu. IGRALCE DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE, ki so kupili srečke v upravi »Jutra« In »Večernlka«, opozarjamo, da se bo vršilo žrebanje 6. avgusta. Čas za obnovitev srečk je le še do pondeljka 5. avgusta do 12. ure. Poprava garnizijskega skladišča v Mariboru. Komanda dravske divizijske oblasti razpisuje za 17. t. m. v pisarni inženjer-skega oddelka dravske div. oblasti v Ljubljani prvo ofertalno licitacijo za oddajo del pri popravi garnizijskega skladišča v Mariboru. Vsi pogoji so razvidni iz oglasov, ki so nabiti pri komandah vojnih okrožij kakor tudi na objavni deski mestnega magistrata v Mariboru. Zobni atelje M. Schutta, Gosposka ulica, zopet otvorjen. 1829 Koncert v mestnem parku jo v nedeljo dopoldne. Svirala bo godba »Drava«. Veselica v Radvanju. V nedeljo, 4. t. m. se bo vršila v Radvanju pri Lobniku vrtna veselica, katera priredi na novo ustanovljeno pevsko društvo »Lira«. Ker je to prvi nastop in tudi prva veselica te vrste, se nadejamo, da do občinstvo priskočilo društvu na pomoč z obilnim obiskom. Ob tej priliki nastopijo tudi pevska društva: »Drava«, Jadran« in »Zarja« iz Maribora odnosno iz Pobrežja. 1844 Zopet rekordna zgradba v Ameriki. V Ameriki zopet dovršujejo rekordno zgradbo, takozvani Diablo-nasip v Seatleu, ki bo visok 120 me-rov. v podnožju v rečnem koritu širok 50 metrov, na vrhu 6 m, dolg pa 320 metrov. Dozdaj je veljal kot najvišji nasip takozvani Pacoima-nasip. ki je pa za 10 metrov, nižii. v Mariboru, 3rie 3. VII!. '1929. SWw 8. Kaj bo z mariborsko češko meščansko šolo? To vprašanje bližnje in daljne okolice našega mesta postaja od dne do dne bolj pereče, čim bolj se bliža konec počitnic >n ž njim pričetek novega šolskega leta, Se samo nekaj tednov nas loči in rešena bo ta zadeva za celo leto, kakor vse ka že ne v čast našega mesta in v veliko škodo učeče se mladine ter obrtnega stanu. v Sicer je pa stvar vsaj formelno že rešena za oba dela: namreč za mesto in okolico. Pravomočni sklep mestnega kot krajevnega šolskega odbora je tu in je obvezen za obe strani. Zakaj brez vsakega dvoma je, da ga bo mestni krajevni Šolski odbor dobesedno uveljavil ne zato, ker je nasproten okoličanom, ampak zato, da se vendar že enkrat pride do drU' ^ meščanske deške šole v našem mestu, ki je nujno potrebna. In s tem bo zadeva rešena tudi za naše okoličane, ki sicer še vedno upajo, da se najde celo v zadnjem hipu kak izhod. Zato vlagajo še vedno prošnje za sprejem na ravnatelj* stvo meščanske šole. To jih pa odstopa testnemu krajevnemu šolskemu odboru v rešitev. Ta rešitev bo pa brez dvoma pegativna in ne bo pripuščala niti ene izjeme, ako se v najkrajšem času ne po krene kaka akcija glede sporazuma ln °dgoditve izvajanja tistega usodnega sklepa. Razumljivo je namreč, da mestni krajevni odbor ne more in tudi ne sme Pripustiti prav nobene izjeme, pa naj si bodo razlogi še tako tehtni. Zakaj, če se Opravi le ena izjema in se ž njo krši Princip, potem se mora napraviti tudi druga, tretja itd. in tako postane prvotni sklep sam ob sebi iluzoren. Tega se za-vWa vsaka korporacija in menda tudi mariborski krajevni šolski odbor. Zavedajo pa se ga ne naši okoličani, ki kijub nejgovemu jasnemu besedilu še ved no vlagajo sprejemne prošnje in upajo, ^Dajo. Hvaležno bi bilo in tudi potrebno raz Pravljati o tem, kaj je naše mesto storilo tekom desetih let pod svobodno jugoslovansko državo v drugih panogah jav« negarživljenja in kaj je storilo na polju šolstva v tem času. Ta primera bi bila za šolstvo zelo negativiju kljub temu, da Se je za notranjo njegovo ureditev sto-fiio marsikaj, za zunanjo pa skoro prav nič, dasi se je število prebivalstva izdatno pomnožilo. Res je, da so razne javne naprave, ki so se izvedle tekom zadnjih •et, bile več ali manj nujno potrebne in ne delajo sramote ne lepoti našega mosta iri tudi ne našim mestnim očetom, ki so kljub občutni krizi vedno znali poiskati denarne vire v te namene. A v to iih je silila le moralna dolžnost, Za graditev šol jih pa sili zakon. In vendar so jje do sedaj vedno izognili tej zakoniti dolžnosti, ker baje ni bilo denarnih Sredstev, dasi so bila ta sredstva v ko-■ikor toliko dovoljni meri za vse drugo te. razpolago. Kdor se kaj spozna v šolski zakonodaji, bo lahko ugovarjal, da je zakonita xx0st graditi le osnovne šole, ne pa mpf+an!kih- Tudi to je resnica. A če je mestSemu^nr^-ra!nf oh\Qznosi "aPram dilo poleg C ialStV\da mU W Zgra’ aru8M javnih naprav n. pr. stanovanjske S ‘ u v V , kimi stroški ko ' i«i” J"? gradiKZ Vuh' tiralo najbržele K’ k5 ero,sf bo r®n* hi ČCZ doI£a POtCnl dolžnosti tudi nn^ nekai take mo ra'na W na S »IB?0* mladllli ifl ŠOiStVU’ Sicer pa ne zadeva to Mmo deške meščanske sole, ampak tudi osnovno Kar Poglejte magdalensko dekliško šolo in njene prostore, pa primerjajte razvoj taesta v njenem okolišu, in boste . k • videli, v koliko se Je, oziroma°s7n™ "ostilo ne samo moralni, ampak tudi zagonski dolžnosti na šolskem polju. Toda to samo tako mimogrede. Zakaj 'fenutno je najbolj aktuelno vprašanje prejema v deško meščansko šolo fantov jz okolice, katerih starši niso zaposleni mestu. Dasi smo že ob koncu šolskega 'eta opozarjali zlasti okoličane, da pra-°2asno pokrcnejo to vprašanje in sku-Jjjio najti vsaj začasen izhod, se ni sto-”'0 do danes ničesar pozitivnega in smo pnes tam, kakor smo bili pred šestim! ®ani. Razen nekaj Časopisnih notic in 'Peiov. nimamo menda zaznamovati ni- Pismo iz slovanske Bolgarske SOFIJA, KJUSTENDIL IN DRUGO. Vsak tujec, ki namerava delj časa ostati v Bolgariji, mora pod kaznijo 2000 leva prijaviti svoj prihod na višji politični oblasti, oddati mora tudi tri fotografije, od kojih se mu ena vrne na »Lični karti«, brez katere se sploh nihče ne sme sprejeti pod streho. Za kontrolo tujcev je to zelo lahko sredstvo, tujca pa tudi ne ženira veliko, ker so uradniki vljudni in uslužni. Moja lična karta se je iz različnih vzrokov za več dni zakasnila. Ker pa sem bival pod prijateljsko streho, me je pustila visoka oblast popolnoma v miru, zlasti še, ker sem Imel že en listek v roki, ki me je varoval pred mogočno roko pravice. Ko so Izvršene potrebne formalitete, si pa bolgarski gost, ki ga celo država upošteva. Vsakemu tujcu da namreč 25% popusta na vseh državnih progah in parnikih, pri blagajni se je treba samo javiti in stvar je izvršena. V Sofiji. Najbolj radoveden sem bil na bolgarsko glavno mesto Sofijo. Takoj pa rečem, da sem več našel, kakor sem upal videti. Sofija je zares lepo, veliko, moderno mesto s Štiri do sedemna stropnimi palačami in bujnim življe njem, kakor ga najdeš le v največjih evropskih mestih. Okolica postaje je približno taka, ko v Beogradu. Zato pa je mesto samo kakor škatljica, snažno, vse ulice tlakovane, veš čas nabito polni tramvaji oskrbujejo promet, zraven pa avtomobili, taksi in iz* voščekl, da je človeka kar strah iti čez cesto. Sofija leži sredi polja, samo en del je kakih 20 m višji in na tem dominira katedrala pravoslavnega svetnika Aleksandra Nevskega. Stavba sama ni tako velika kakor so n. pr. razne katoliške katedrale v Rimu, Milanu, Dunaju, Kolnu itd. je pa izvzem-ši menda kako moskovsko, gotovo najlepša pravoslavna cerkev. Tudi kralj ima svoj poseben prostor v njej in sicer je to iz belega marmorja izklesan prestol z mozaikom v ozadju, ki natančno predstavlja poteze kralja in kraljice, pod kterim je bila sezidana katedrala. Od publike loči kralja in kraljico precej močna zlata verižica, ki jo pri vsaki službi božji straži vojak, da je ne bi morebiti kak klativitez iz gole pozabljivosti odnesel iz svetišča. Vsa cerkev je polna najkrasnej-ših slik iz svetega pisma, klopi nado-mestujejo stoli, ki pa so menda privatna last, ker jih ni kdove koliko, so pa vsi enaki. Petje je idealno, že tam v cerkvi sem sklenil, da naj velja kar hoče. Matica mora enkrat prirediti koncert teh divnih slovanskih nabožnih zborov, in če gre vse po sreči, bom res nekaj lepega prinesel iz teh interesantnih krajev za naše Matičarje. Sofija nima take tekoče vode, da bi se mogli njeni prebivalci kopati na prostem, zato pa jim je oskrbela sredi mesta velikansko kopališče z mineralno vodo. Sploh je vsa okolica Sofije polna mineralnih vrelcev, ki jih je dr- Xa ^ase^a> postavila rezervoarje, Postavila moderna kopališča, ki ji prinašajo leto za letom težke milijone. Najelegantnejše in čisto z modernim komforom opremljeno kopališče so Banki v bližini Sofije. So pa seveda tudi najbolj drago. Kaj se hoče, fine reči so povsod drage. In da spet pridem na mestno kopališče, bi rad omenil samo, da je v njem vse, kar zahteva higijena od modernega kopališča. Razdeljeno je v ženski in moški oddelek, ki imata zopet vsak svojo parno in kadno kopel prvega, drugega in tretjega razreda in ogromna bazena za plavanje. Naval množice Je tako silen, da sem n. pr. jaz še le čez dve uri prišel do kadi, četudi sem že ob pol 7. uri zjutraj držal svoj listek v rokah. Zapomnil sem si njegovo številko, imel je namreč št. 100.412 o število pa velja samo za prvi razred moškega oddelka. Vse ie lepo, gleda se na red, navsezadnje pa vendarle moram reči, da mi naše majhno mariborsko kopališče le mnogo bol; ugaja, ker je, vsaj za moj okus, veliko bolj snažno. Noben tujec ne pride menda v Sofijo, da si ne bi ogledal kraljevega dvorca. Ni ga težko najti, ker stoji sredi mesta tik Aleksandra Nevskega katedrale, ves obdan od mogočnih dreves in v sredi bujno cvetočih gredic, kjer se skriva pred radovednimi pogledi. Izgleda pa ko kak večji aristo kratski grad z lepim parkom. Znotraj ga seveda nisem mogel ogledati, ker me kralj ni povabil. Interesiral sem se tudi za koncertne dvorane. Ze doma sem namreč sklenil, da si jih ogledam v Bolgariji. To delo sem v vsakem mestu brez mnogih težav in zelo hitro opravil. Koncertnih dvoran, kakor iih poznamo mi in za-padna Evropa, v Bolgariji namreč ni. Tudi nimajo zborov, ki bi v njih nastopali; če pa že kak inozemski zbor hoče koncertirati, že najde prostore, bodisi v tem ali onem kinematografu, ki ima za slične svrhe pripravljene odre kakor gledališča in se jim tudi pravi teater. Ze prej sem poročal, da so ti lokali zelo prostorni in jih zlasti v Sofiji vseskozi diči tista fina elegant na priprostost, kakor jo vsakdo občuduje n. pr. v mariborski »Astorljl«. Vsaka črta, vsaka lučka je na svojem mestu, nič ni težkega, nič preobloženega in uprav to blagodejno vpliva na vsakega obiskovalca, ki je prišel da se za par ur odpočije in pozabi na svet tam zunaj na ulici in njegov neizprosen boj za obstanek. Pa naj bo dovolj to o Sofiji. Na potu proti jugu oko še dolgo ča sa objema to krasno slovansko pr e-stolico in upapolna misel ga spremlja: Kdaj bo rojen diplomat, mogočen kovač, ki bo skoval verigo, ki naj nas veže in ktere ne bo mogel nihče razbiti? Kdaj se uresniči pesem »Slovan na dan!«? Koliko časa še preteče, da se bomo objeli kot bratje? Ob železni cesti leže kraji, ki so nenavadno podobni našim slovenskim, samo, da je vse strašno sežgano od solnčnih žarkov. Nedelja je. V vsakem kraju se vrti mladina v prahu, moška suva tudi žogo, po kolodvorih pa čakajo mladi in starejši možje in dekleta, Ce bi ne videl teh deklet v težkih zlatih našivlh in z razpletenimi lasmi po širokih plečih, bogme bi mislil, da se vozim nekje po Prlekiji ali Gorenjskem in gledam naše slovenske rojake. Kjustendil. Kjustendil. Bolgari ga imenujejo tako, oni namreč ne morejo izgovarjati črke »ii«; zato tudi pišejo tujke, ki imajo vokal »ii«, vselej z »ju« n. pr. bjufet namesto »bufet«. Sliši pa se tudi ime Cistendil. Zame je vseeno, ker o-be Imeni lahko izgovarjam; za Prleka je »ii« izreči malenkost. Kjustendil ima 18.000 pravoslavnih, židovskih in turških duš, lastno gimnazijo ln meščansko šolo, dva kina, štiri kopeli in na turški način potlakane ulice. Glavna kopel je malo manjša od sofijske, zato pa tudi ni nobenega prerivanja. Vrelec je samo eden. Je pa tako močan, da lahko zalaga vsa štiri kopališča in ima ob izvoru 74 stop. Jaz se ne kopljem v tako vroči vodi, mi je le malo prevroča. V bazenih jo shladijo na 42 in 38 stopinj. Mesto samo je pač tako, kakor so sploh vsa južna mesta. Tu najdeš vile. ki se v lepoti lahko merijo z razkošnimi vilami v Švici In na Bledu, sploh za vsakim zapadnlm letoviščem, zraven pa napol podrte, turške ln židovske kule, trije večji hoteli in nešteto majhnih makedonskih krčem, ki jim tudi Bolgari pravijo krčme. Na promenadi se šeta po najnovejši modi oblečena gospoda, mimo nje pa se kretajo Črne ciganke v pisanih hlačah-dopetačah. Avto, motor In kolesa se srečavajo sredi mesta z česar. Začetek šolskega leta pa že trka ia duri. Torej kaj bo? Mestni šolski od-’°r ve, kaj bo, starši pa še vedno g> jijo upanie. da mesto ne bo tako kruto in storilo njim in njihovim otrokom tako škodo ter sebi — sramoto. Vsi pa čaka mo od dne do dne. Kako bi bilo možco najti na obe strani zadovoljiv izhod? moži in ženskami na oslih in močnih mulah. Flancate praži kosmat ded ob cestnem robu, mleko in kruh se ponuja na glas po cesti. Z eno besedo, v Kjustendilu si Bagdad in zapadna kul tura podajate roke. Napisal sem vse, kar si mislim, da bi znalo čitatelja zanimati; skoraj bi pa pozabil na vladarja sveta, denar, in na tukajšnje cene. Torej! Kopeli imajo z ozirom na komfor- štiri cene in sicer po 8, 10,12 In 20 leva in po 6 leva masaža. Cene jedilom pa Učijo na Šim, samo da številka* na jedilniku pomenijo leve namesto dinarjev; čez 18 leva sploh ni jedila. Porcija pečene perutnine, najslbo že raca, pišče ali gos, stane 16 leva s prikuho, juha 2—3, tako, da pride kosilo s kruhom vred na kakih 20 leva, t. j. Din 8.60. Isto-tako je z večerjo. Sveže večerje namreč ni, ker je že kosilo tako pripravljeno, da se zvečer samo pogreje, cene so torej iste kot opoldne. Pijače; pokalica 4, čaša piva 5, četrt vina 4, steklenica sifona 6, čaša čaja 3 leva. K jedilnim cenam bi rad še pristavil stanovanjske. Hoteli so 3. vrste in oddajajo postelj od 15—30 leva, iste cene veljajo tudi za privatna stanovanja. Jaz n. pr. stanujem v čisto snažni privatni sobi, pri nekem učitelju. Ker b! pa gospodar s tem, da ene postelje nima zasedene, ker hočem biti sam, trpel za njegove razmere precej občutno škodo, plačujem zase dvojno takso t. j. 2-krat 15 leva dnevno ali 12.96 Din po našem. Reči pa moram, da je res čisto in lepo stanovanje precej težko dobiti, ker je vsepovsod preveč tistih krvoločnih živalic, ki jih imenujejo tukaj drvenice. Tudi po vlakih jlb ne manjka in marsikdaj se kak popotnik potuhnjeno počehlja zdaj na enem, zdaj na drugem koncu telesa. Prijetnosti to niso, zverina je zverina, če je še tako majhna. In da še perila ne pozabim, bi samo omenil, da se vse perilo pere z mineralno vodo, ki ie zlasti za pranje silno pripravna, pere se skoraj samo In še kakol Zato pa perica za snežno belo oprano perilo skor. nič ne računa. Tako sem jaz dal za 20 komadov 4.60 Din, kar je za toliko perila gotovo zelo malo. Menda bo zaenkrat dovolj, g. urednik, zdravnik mi je naročil počitnice. ~ 'Janko ArnuS. Spmf Športni dogodki Jutri bo gostoval proti Rapidu graški Sturm. Sturm nastopi s kompletnim prvim moštvom. Tekma prične ob 17. or!. Predtekmo bosta odigrali rezervi Raplda in Železničarja ob 15.30 mi SK Maribor izrabi nedeljo za gostovanje v Čakovcu. Cakovečki SK si je preteklo nedeljo priboril prvenstvo zagrebške province in predstavlja danes močno moštvo, gotovo boljše od VŠK Maribor sicer ne bo nastopil s prvo garnituro, vendar bo moral poslati v Čakovec močno moštvo, če bo hotel premagati nasprotnika. Zagrebčani pripisujejo največ šans v plavalnem prvenstvu v vaterpolu dubrov niškemu »Jugu«, ki je že 4 leta državni prvak. V plavanju je oster konkurent favoritu »Jadranu«, »Viktorija«. Slednja je bila 6 let do 1. 1927. prvak. Letos se »Vik torija« pripravlja s posebno vnemo. Najela je trenerja Wertheimerja iz Dunaja. Nastopiti pa mora brez L. Smokvine, ki odhaja v Nemčijo Na Sušaku se bodo jutri vršile mednarodne plavalne tekme. Sodelovali bodo Jugoslovani in Italijani iz Milana. Naš konzulat v Dflsseldorfu javlja sa-vezu preko notranjega ministra, ds wlada v Nemčiji veliko zanimanje za naše kfti-be. Konzul predlaga JNS-u, da napoti naše klube v Nemčijo, kjer bodo dobro sprejeti. SK Železničar: Sledeči težkoatleti morajo biti radi od-loda v Rogaško Slatino v nedeljo točno ob 12 K pred telovadnico v Cankarjevi ulici: Arzenšek, Wreznig, Trnjar, Bede-nik I., II., Czasar I., II., Lobnik, Spauner. Terglavčnik. Lašič in Emer. - Načelnik. /sRsrfc KsrffiffrsEl V F C F ff NT g T.iTf* ■■■■■■■■■■■■■■Mi V M a r IS o r u, 3ne '3. Vin. 192^ Razredi mariborskih šol naj imajo čez 40 učencev? F Problem meščanske Sole za mariborski desni breg skušajo ugodno rešiti vsi prizadeti: mest občina in okoliški staršL Zal se okoliške občine še niso deci-dirano izjavile in tako visi ccla zadeva še v — zraku. Le nedeljski »Slovenec« je mnenja, da je razsekal gordijski vozel s tem, da je postavil problem na glavo: Vsega so krivi — učitelji, ki hočejo iz komodnosti razrede z nizkim številom otrok. Tableaul Vi ste, spoštovana gospoda pri »Slovencu«, razburjeni zaradi dejstva, da gre razvoj časa svojo pot. Izrekli ste se proti takojšnji rešitvi perečega šolskega vprašanja v Mariboru potom zidave. Vi zahtevate, da se število učencev v razredih mariborskih meščanskih in osnovnih (!) šol zviša, četudi na 60 ali 80! Vi se zaganjate z vso vehemenco proti šolnikom, ker ste mnenja, da je »komo-diteta« učiteljstva še netangirana. Vi greste celo tako daleč, da odrekate moderni pedagogiki, ki jo vpošteva danes ves svet, aktualnost. Dovolite, da vam dokažem popolno neumestnost vašega početja! Dan za dnem tarnate v časopisju o dekadenci našega ljudstva v narodnem, verskem in moralnem oziru in zato navidez polagate največjo pažnjo telesnemu in duševnemu razvoju naše mladine. Neštetokrat ste že povdarili, da iščite prave smeri navzgor. Na eni strani strem ljenje za lepšim in boljšim, na drugi strani pa hočete pahniti mladino v srednjeveške razmere, ko se je deca po cerkvah v stoglavih čredah seznanjala z versko-asketičnimi načeli... A stališče šole je danes povsem drugo kot je bilo pred nekaj desetletji ali stoletji! Tudi starši se že zavedajo, da ni dovolj, če se otrok nauči v šoli samo či-tati, pasati in računati Stara šola je v prvi vrsti bila »učilnica«, za vzgojo se je skrbelo drugje... Po vojni so se razmere temeljito spremenile: kaj pomeni danes za mnoge družina? Večina otrok vidi starše še le zvečer, ko se vračajo z dela. Zopet drugi so prepuščeni sam‘m sebi brez nadzorstva, ker gospodarska kriza zahteva, da se starši bavijo z dru gimi posli in zanemarjajo otroke — proti svoji volji. Iz teh odnošajev današnjega življenja pa izhaja potreba po novih šol skih smotrih. Na prvo mesto je danes postavljena šola-vzgojevalnica, ki potom duševnega in telesnega dela vzgaja ljudi, sposobne za somostojno boljše življenje. Namesto mehaničnega učenja po strogem slste mu »učilnice« uvajajo v vseh kulturnih državah — aktivno ali delovno šolo. O trok išče, raziskuje in odkriva z vsemi svojimi čuti, učitelj mora vpoštevati o troško Individualnost, zato zavrača vsak utesnujoč sistem, ki deci šolo ogabi. Bistven znak modernih stremljenj nove šole je smotrenost v določevanju vzgojnih nalog. V praksi se najbolj uveljavlja »šolska zajednica«, ki temelji na zadružnem principu. To je pravo vzgojevališčc, v katerem si dete razvija svojo individualnost v svobodno osebnost. Organizirane so zajednice z najnovejšimi vzgojnimi sredstvi, to je delo (fizično in psihično) in življenje v sami zajednici, ki razvije v posamezniku zavest, da pripada vesoljni človeški družbi in da je kot njen polnovreden član zidar novega humanizma. Ugotovljeno pa je, da prenapolnjeni razredi ovirajo delovanje v novi šoli. Zato se v moderni pedagogiki čimbolj uveljavlja tendenca razbremenitve razredov. Razne kulturne države so tej u-temeljeni zahtevi že ustregle; dobro se zavedajo, da imajo same največjo korist od novega šolskega dela. Tako delo pa ne sloni na učiteljevi komoditeti«, Nasprotno! Učitelj v novi šoli — četudi ima razred le po 20, 25 ali 30 otrok — mora biti mnogo aktivnejši nego šolnik razreda z 80 učenci, kjer je pa disciplina alfa in omega vsega. Vsak orožnik je sposoben za tako delo, za vzdrževanje reda in za »dril«... Kjer pa je bistvo vsega razvoj otroških sil, tam je potrebna psihološka in pedagoška aktivnost Se celo starši morajo sodelovati: pogosti roditeljski sestanki jih seznanjajo z novimi intencijami in stiki šole z domom so prav prisrčni; vzgojni uspehi v takih razmerah se ne dajo niti primerjati s starim sistemom prenapolnjenih razredov. Mariborsko učiteljstvo je brez izjeme z dušo in telesom zavzeto za šolo in to le v prid mladini. Z raznimi prireditvami in razstavami je doprineslo že nebroj dokazov, da koraka z duhom časa. Pedagoška centrala — žarišče vseh onih, ki uvidevajo potrebe nove dobe — je že več let vakciji za ono šolo, ne le v ma riborski ampak tudi v ljubljanski oblasti. Mnogo učiteljev — brez ozira na nazl ranje — se že bori za intencije delovne šole, ki prodira tudi že po oblastnih direktivah v vasi in mesta. Tudi naše šoi ske oblasti uvidevajo, da je prvi pogoj za uspeh — razbremenitev razredov, — kar se je pokazalo ravno pred leti, ko je oblastni šol. odbor otvoril v mariborski oblasti več sto vzporednic. Torej je uvidevnost prodrla že na najvišja mesta šol. uprave! Le vi, gospodje, hočete zavirati tok časa v škodo naši mladini. Vemo, da vam javnost in šolska oblast ne bo nasedla! Ped. — Likovni umetniki in likovna umet* r nosi v mariborski oblasti RAZVOJ OD PRVE RAZSTAVE V MARIBORU. — ZASTOJ IN KRIZA. - , POTREBE ZA BODOČNOST. Esperantsk! kongres In »Miss Esperanto«. Od 2. do 9. t. m. se vrši v Budimpešti XXI. mednarodni kongres esperantistov, ki se ga udeležuje krog 2000 delegatov iz 27 držav. V okviru raznih zabav, ki se bodo tekom »esperantskega tedna« vršile, bo izvoljena tudi »Miss Esperanto« Po kongresu bodo gostje napravili izlete na Blatno jezero in v nekatere druge znamenite kraje na Ogrskem. V kratkem bo deset let, kar se je na osvobojenem slovenskem severu, v današnji mariborski oblasti, pojavila prva inicijativa za oblikovanje nekakšne delovne skupnosti slovenskih likovnih u-metnikov, slikarjev in kiparjev. Obnovitev udejstvovanja in umetniškega ter kulturnega ustvarjanja, ki je bilo med svetovno vojno zastalo, je bila takrat nujno potrebna, ako smo hoteli korakati po lastni poti k skupnemu narodnemu in občečloveškemu cilju. Kakor oživi po dežju narava, tako je oživelo takrat vse naše javno življenje in obetali so se nam lepi Časi napredka in razvoja. Otvoritev slovensk. gledališča v Mariboru je bila že več ali manj določena in se je v jeseni 1. 1919. tudi res izvršilo ideja prve slovenske in obče prve mariborske razstave likovne umetnosti pa je bila v zaplod-ku in je bila otvorjena leto pozneje v isti zgradbi, v bivšem kazinskem poslopju Ta razstava je bila v marsičem še nezrela in kaotična, toda vzbudila je obilo pozornosti in ustvarila podlago za osnovanje kluba »Grohar«. Sledečo leto je bilo doba prvega razmaha in razcvita, ki nam je dal celo vrsto mladih umetnikov, kateri so pozneje Sicer večinoma zapustili Maribor in mariborsko oblastno področje, a so poslali važni sodelavci pri razvoju in napredku našega slovenskega slikarstva in kiparstva. V klubu »Grohar« so se združile takrat vse naše sile in skupnemu delu se je posrečilo, da so prvi razstavi mogle slediti še nadaljne, ki so jasno pričale o stremljenju navzgor. Uspehi so se pridruževali uspehom in pojavila se je kmalu tudi misel osnovati v Mariboru stalen dom — umetniški paviljon. Pričeli so se zbirati prispevki, priredila se je velika predpustna zabava »Japonska noč«, ki je bila ena največjih in najlepših v povojnem Mariboru in za umetniški paviljon so bili tudi že izdelani za-snutki in je bil s strani mestne občine celo tudi že odkazan prostor, kjer bi stal. Ves ta lepi in mnogo obetajoči razvoj pa je nenadoma zastal. Razstave likovne umetnosti so izgubile svojo sistematiko in so se prirejale vedno bolj poredkoma in bolj po poedincih kakor po celoti in naposled je zamrlo sploh vse. Danes ni niti sledu več o takratni inici-jativnosti, ni sledu o klubu »Grohar«, o razstavah In zamisel umetniškega paviljona in šole je zapadla v pozabljenje. Globoko in usodno mrtvilo je leglo nad Maribor in nad vso oblast. Zakaj se je to zgodilo, je več vzrokov, a glavni ;e bila vsekakor naša vseobča kriza, ki je Sledila prvim letom prenaglega povojnega razvoja. V tisti dobi, ki je vplivala prav tako destruktivno na naše gospodarstvo kakor na kulturo, prosveto, u-metnost in celo tudi politiko, je morala prenehati seveda tudi poprej tako Živah* na akcija naših likovnih umetnikov, toda tista doba je zdaj že več ali manj za na* -mi. Višek krize je premagan in čas bi bilo, da se med drugim oživi tudi naiv’ likovna umetnost! V Mariboru in v oblasti živi in delu!0 cela vrsta naših umetnikov, kakor n. pr. profesorji Cotič, Gvajc, Ravnikar, Me-žan, Kos, gdč. Šantlove v Mariboru, Seebacher in Modic v Celju, Žagar v Ljutomeru, Ščuka v Murski Soboti, Napotnik v Topolščici, Trstenjak itd. Vsa ta množica likovnih umetnikov naše oblasti pa je brez vsake’skupnosti za obnovitev nekdanje toliko obetajoče akcije. Toda razvoj časa zahteva, da se zopet zberejo raztresene moči za novo delo in za nova ustvarjanja, če hočemo, da bo Ma* ribor v bodočnosti pomenil vsaj toliko kakor je pomenil v preteklosti.. Zato pričakujemo, da bo ob prihodnji desetletnici prve razstave Maribor lahko pokazal razvoj in uspeh te dovršene dobe, uspeh, ki naj bi postal tudi vzpodbuda za bodočnost in za uresničenje vseh tistih ciljev, ki nekoč niso bili izpolnjivi. —r. Srbski seljaki u uinarski šolh Kakor smo - že včeraj poročali, je P® sprejemu na kolodvoru skupina 27 srb' skih seljakov .krenila pod vodstvom ravnatelja Priola v našo vinarsko šolo, ki®f je bila udeležencem ekskurzije prirejena zakuska in so se vršili običajni pozdravi, katerih so se udeležili veliki župafl dr. Schaubach, župan dr. Juvan, ravna' telj Priol in drugi. Na pozdrave, je odgo* voril bivši obl. poslanec Jakob Despi>* tovič iz Lesnova. Nato so si eostie jssle* dali vse objekte in nasade vinarske šole. Posebno so se divili vzorno urejenim trt-* nim nasadom v območju vinarske šole* Odkrito so izjavili, da še nikjer, kamor* koli so na tej turneji prišli, niso videli tako vzornega reda, take čistosti in discipline. Prekratek je bil čas za podrobni ogled, omejene so bile ure bivanja dragil* gostov. Ob 1. uri se je vršil gostom čast v okusno urejeni in s cvetjem okra* šeni obednicl banket, katerega so se ude* ležili tudi veliki župan dr. Schaubacfc obl. komisar dr. Leskovar in župan df< Juvan. Oblastni komisar dr. Leskovar ie končal svoj govor z željo, da bi se naš* j kmetijstvo tako razvilo, da bi se država lahko ubranila notranjih in zunanjih sovražnikov. Veterinarski inšpektor dr* Rajar je pozdravil goste v imenu sloveli' skih vinogradnikov. Po banketu so s* odpeljali gostje z mestnim avtobusoflj zopet na kolodvor, kjer jih je že čaka* direktni vagon za Split. •Uhaa! Zavaco Beneška ljubimca Zg »devinski roman Is starih Bsnatk 133 Bralec gotovo še ni pozabil prizora, v katerem ie Sandrigo naznanil kardinalu Bembu svojo bližnjo poroko z Blanko ter ga prosil, naj osebno blagoslovi njiju zakon v impozantnem slavju, ki se naj vrši v katedrali Svetega Marka. Bembu je bilo ob tej novici izprva tako, kakor 'da je strela udarila vanj. Nato se je napotil proti Imperijini palači, ves razburjen in zmeden; jedva je vedel, kaj mu je storiti In (Tovoriti. Toda, ko ga je gondola izkrcala pred mramor-nlml stopnicami njenega velikolepega domovanja, k bil njegov načrt že napravljen. Bralec Je videl, da se ni hotel dati spoznati. Bembo je že dolgo opazoval notranjščino palače in je vedel natanko, kod je treba iti, da pride do Blanke. Kakor hitro je bil sam v sobi, kjer so mu sluge veleli počakati, ga je popadla nepremagljiva želja, da zopet vidi deklico, pa makar če bi ga sprejela zopet z grozo in strahom, kakor ga je zadnjikrat. Zato je odhitel po hodnikih naprej; posrečilo sc mu je priti do Biankine sobe skoraj v istem trenot-ku kakor hišna... Videl je Blanko. Zdela se mu je lepša in vrednejša poželjenja nego kadarkoli prej. »In to piško,« je zarenčal sam pri sebi, »naj dobi taka mrcina... ali sploh kdo drugi kakor jazi... Kaj, vraga!. .« V tem trenutku je zagledala tudi Bianka njega. Bembov namen je bil. vstopiti za vsako ceno in govoriti vpričo deklice. Toda strast ga je zmedla tako zelo, da se je vdal brez upora, ko ga je Imperija prijela za roko in ga potegnila s seboj. Kurtizana ga je gledala z velikim strmenjem. Bembo je stal pred njo! Roland Kandiano se je torej samo hvalil?... Roland Kandiano je torej manj strašen, nego se zdi? Moral se je lagati, kajti Bembo stoji žiV tu pred njo... »Ali ste bili ranjeni?« je vprašala, namesto da bi odgovorila kardinalovim zadnjim besedam. »Jaz? Še sanjalo se mi ni, da bi bil... Ali menite, da me je tako lahko raniti?... Ah, milostljiva,« je dodal, igraje se s to besedo, »saj vidite, da me ni lahko raniti, ko se tako malo razburjam zaradi sprejema, ki ste mi ga pripravili...« »Toda vaša odsotnost...« »Popotovanje, milostljiva, majhno popotovanje v o-kolico Benetk.« »Kaj! Torej niste bili ranjeni tisti večer, ko ste poizkusili ugrabiti mojo hčeri ... Kaj! Roland Kaudiar vzklikflU vam torej ni iztrgal Bianke!...«■ »Kdo vam je natvezil to bajko?* »Roland Kandiano sam ml je pravil!« »Torej ste tudi vi govorili z njim?« je Bembo z mračnim glasom. »Ah, vidite, da ste se srečali z njim tudi vi!« »No, da, resnica je. Srečala sva se, in reči vam m*' ram, milostljiva, da je življenje vas vseh v veliki ne* varnosti.« »To vem!« je dejala Imperija trepetaje. »Bolj kakor kdaj prej moramo paziti, bolj kakor kdaj poprej čuvati našo slogo. Ce sem mu to pot šej»' šel, se imam zahvaliti samo očividnl pomoči božji. J*** da morda mi sreča drugikrat ne bo več mila... Zamc» za Foskarija in za Altierija je borba razmeroma lahka; možje smo, In Roland Kandiano, najsi ho še tako strašen, je vendarle tudi samo mož in ne več. Toda vi. milostljiva, vi ste ženska, osamljena v Benetkah; kd^ vas bo čuval, kdo vas bo branil, ako ne mi, predvsem pa jaz...« Opazoval je učinek teh besed na Imperijo. f V njegovo največje začudenje pa ona ni pokaz3‘a strahu, ki se ga je nadejal. Imperija se je tolažila s tem, da ima zaščitnika, gar moč in drznost je poznala. Ta zaščitnik je bil Sandrigo. J »Odkod prihaja ta hladnokrvni mir?« je premisi)*’ Bembo. {Nadaljevanje sledi). Suen Hedin o suojem poto-uanju po puščaui Sobi »Hamburger Nachrichten« objavljajo daljši razgovor z raziskovalcem Švedom Sven Hedinom, ki je v torek zvečer prispel v Hamburg in se je še isti večer odpeljal v Berlin. Iz Berlina, kjer je ostai tri dni, se je odpeljal v Stockholm. Tam ostane samo dva tedna, potem pa odpotuje v Peking in od tam k svoji ekspediciji v Osrednji Aziji, ki že z velikimi karavanami čaka svojega vodnika. Sven Hedin je dopisniku lista obširno poročal o svoji zadnji ekspediciji m o svojih bodočih načrtih. Predvsem hoče s svojim založnikom urediti vprasanie znamk, katerih izdajo je ekspediciji dovolila nankinška vlada. Tudi bo urejenih več meteoroloških postaj. Ekspedi* cija ima 23 učenjakov s spremljevalci, vsega skupaj 74 oseb. Dela je še za najmanj dve leti. Dozdaj je ekspedicija že dve leti in 5 mesecev na potu. Sprva je Šla z železnico, pozneje z avtomobili, v Puščavi Gobi pa pretežno s kamelami. Velike vrednosti za ekspedicijo je vodja karavan, Šved Larsen. Izdelalo se je 16 tisoč metrov filma. Iz tega se je sestavil svetovni film, ki obsega 2500 metrov in ki bo pod naslovom »S Sven Hedinom skozi puščavo Gobi« kmalu pričel teči. Zelo pohvalno se izraža Sven Hedin o delovanju strokovnjakov-učenjakov pri ekspediciji: astronoma Lunda, raznih geologov itd. Stara jezera centralne A-zije so izmerjena. Važne so najdbe diuo-zaurov, ker gre za starejše oblike dino-zaura, nego so bile dozdaj najdene. Arheologi so zbrali nad 20.000 predmetov, večinoma iz kamnite dobe. Major Zim-merman ima svojo posebno postajo v puščavi, katero je uspešno branil pred roparji, in je izvršil mnogo zanimivih, opazovanj. Dozdaj nima ekspedicija še nobene izgube človeških življenj. Brzina zemeljske krogle se zmanjšuje Astronomi v Cambridgu so po točnem dolgotrajnem merjenju ugotovili, da je čas od enega poldneva do dru-gela vedno daljši od prejšnjega, kar dokazuje, da se zmanjšuje brzina zemeljske rotacije. Kot razlog se navajata plima in oseka, ki spravljata v gibanje ogromne mase, kar ovira 'zem Ijo pri kretanju. Kako točno so računi sestavljeni, kaže dejstvo, da dolžina dneva naraste vsak dan za 0.001 sekunde. Je to na sebi malenkost, ki pa je sposobna tekom časa zaustaviti zemljo. Seveda se tega ni bati niti nam niti našim potomcem, ker bi se to v danih okolnostih moglo zgoditi šele čez kakih osem milijard let. MALI OGLASI .Viničar in majer s tremi do štirimi delavskimi močmi išče s 1. novembrom službo. Do sedaj je oskrboval prvovrstno vinogradniško posestvo. Ima lepa dolgoletna^ izpričevala ter je vsestransko zmožen. Pisma nasloviti na M. J. 44, poštno-ležeče Limbuš pri Mariboru. 1839 Gospode sprejmem Ha stanovanje in hrano. Slovenska ul. 16._________1853 Prvovrstni tamburaški zbor svira v soboto zvečer pri Lahajnarju j na Frankopanovi ulici. Pridite vsi! ’ 1841 Vajenko sprejme pletarna v Vojašniški ulici štev. 2. . 1840 Sprejmem slugo inkasanta (z malo kavcijo). Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Zanesljiv«.. 1357 Radi družinskih razmer prodam dobro vpeljano sladoledarsko obrt z inventarjem vred. ponudbe na upravo »Večernika« pod šifro »Sladoled«. - - 192J Popravilo ur hitro, ceno Jnz it—5 letno garancijo. Po stenske ure se pride na dom. A Stoječ, Jurčičeva ul. 8- 680 Nove spalne in jedilne sobe, pulitirane, kakor druga pohištva prodam po najnižjih cenah. Mizarstvo, zaloga pohištva, Aleksandrova c. 48. — Kompara. 1851 Dve prazni sobi pri kolodvoru, pritličje, pripravne za pisarno ali obrt oddam takoj. Aleksandrova 48. 1850 V novi čevljarski delavnici na Glavnem trgu št. 4 dvorišče se izdelujejo novi čevlji po meri. Sprejema se vse vrste čevljev v popravilo. Zenski podplati Din 25, moški podplatiDin 37, popravilo-pet od Din 4 naprej. Za vsako delo garantiram. Postrežba točna in solidna. Se priporoča Lovec. 1862 Kolarsko posestvo na dobrem prometnem kraju se takoj proda. Poštno ležeče pod štev. 47- L E., Vuzenica. 1845 Psička, jazbečarka, temna rjava, štiri mesece stara na prodaj. Naslov v upravi lista. 1852 Prazno sobo ■ oddam takoj samski osebi. Magdalen-ska ul. 77, Nova kolonija. 1853 Lep otroški voziček in posteljica na prodaj. Naslov v upravi. — * 1856 Hišo s tremi sobami, kuhinjo in lepim vrtom na prahuprostem kraju po ugodni ceni prodam. Schmit,' Pobrežje, Prešernova ul. 9., j. • 1859 Čitaj in povej'sosedu! Pri »Brzopodplati«,’ Maribor, Tatten-bachovi ulici 14. se kemično. čisti 'n strojno barva čevlje in vse usnjate predmete. Barve na izbiro z raznimi kombinacijami. V popolno oskrbo sprejme iz ugledne rodbine nižje-gim-nazijca kot tovariša k svojem^ sinu profesor. (Strogo nadzorstvo*'glasovir, vrt, nemški in francoski jezik.) Prof. Franc Skok, Maribor-Krčevina* Sern-čeva ulica 120. 1768 Sobo-in črkoslikanie : izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul.' 2: 2231’ Škatlje v vsaki velikosti in kakovosti izdeluje najbolje, najhitreje in najceneje Foto-Kompanija, Maribor, Gregorčičeva ul. št. 12. 1086 Cenjenim gospodinjam se priporočam za naročila pohištva, Izgotovljenega in po načrtu; spalnic, jedilnic, kuhinj, madrae, otoman, zaves, rolet, lastnega izdelka. Popravila i. dr. se izvršujejo solidno in poceni. Sprejmem pohištvo tudi v prodajo in zame-hjavo. B. Jagodič. Rotovški trg 4. Elektromotorji »Škoda« za obrt in poljedelstvo stalno na skladišču pri Ilič &.Tichy, Maribor,; Slovenska ulica 16. Izvršuje' montaže: vil, stanovanj, tovarniških poslopij. Velika izbira svetilk, elektroblaga, konkurenčne cene. ' 117 Zavese, mrežaste in klekljane čipke, posteljna pregrinjala, damsko perilo, senčnike, vezenine, monograme naročite najceneje pri Olgi Koser, ■ Qiril-Metodova 12. desno. «483 Dajte avtomobile, motorje in koldsa strokovnjaku v popravilo. Vozili bodete potem sigurno in brez defektov. Popravila se-izvršujejo ..točpo in po brezkonkurenčnih. cenan. Brata Komel, mehanična delavnica, Aleksandrova c. 169. « * 848 m Popravila ur,.zlatnine, srebrnine in -gra-mofondv najbolje, najhitreje in najceneje samo pri. tvrdki M. Iiger-ja sin, Maribor Gosposka ulica 15. 1547, Sandale vseh velikosti, šivane kakor tudi damske, modeme sandale najboljše kupite ali naročite po meri v Mehanični delavnici čevljev in sandalov. Vrtna ul. 8, Maribor« Do 2Q®/q znižane cene v trgovini čevljev farno ie do 10. avgusta Aleksandrova cesta 19 Zahvala! Smatramo zt svojo dolžnost, zahvaliti se najprisrčnejše velecenjenemu primariju, gosp. Dr. DBRNOVSK-U v Mariboru, da je tako spretno ozdravil našo staro mater od sive mrene. — Ona je bila popolnoma oslepela, sedaj pa vidi dobro vzlic njeni jako visoki starosti. Hvaležna obitelj 1847 Gorup-ova. Kle se bomo najboljše zabavali ob popoldanskih in večernih uiah? Pri gostilničarju Božič, ki T^|M| jenanovootvorilinpreurediisvojonegdanjogostilno. I CiltfLi ac lahko vsakdo napije najboljšega vtnea ter zaužije dobrih, mrzlih in svežih jedil .. a vsaki dah. Za obilen Slišali bomo tudi >3010* KOnCGrt obisk se priporočata Božič &. Mir ,s« Zgradba tovarne za izboljšanje tekstilnih izdelkov Češko-»lovaškl kemik-kolorlst lite kapitalista-sotrudnlka v svtlio ustanovitve ročne tiskarne za žepne robce, naglavne rute, namizne prte iz plnlna ali volne, kakor tudi vseh predmetov i i umetne svite v Jugoslaviji. — Potreben je kapital od Din 200.000’— dalje. Ponudbe pod .Bogat uspeli' 1280* na upravo .Večernika". isco Pondeljek, dne 5. in torek 6. avgusta 1929 se bo vršila na postaji Maribor Gl. kol, prodala najdenih predmetov Začetek ob 9. uri 1846 PERILO obleke, ževlie, nogavice, nudi najugodneje trgovina 112*6 Jakob Lah Maribor, Glavni trg št. 2 Graditelji hiš in stavbeniki, pozor! Otvorll sem najcenejšo, prvovrstno delavnico za stavbeno in galanterijsko kleparstvo v Mariboru, Frankopartova ulica štev. 23 Prevzamem izdelavo vseh v stavbeno in galanterijsko kleparstvo spadajočih del po brezkonkurenčno nizkih cenah pri najsolidnejši In najhihejšl izdelavi kakor: strelovodov, pokrivanje stolpov in^strch, vpločenje kaminov, zidovja, napušev, fasad Itd. Stresne žlebe dobavljam v vsaki zaželjeni obliki, tako tudi strešne konice, vetarne zastavice In podobno. Kopalne kadi (banje) izdelujem v vsaki obliki in velikosti, takisto vrtne škropilnice, vedra, kotle za štedilnike itd. Izvršujem vsa popravila in strokovno pleskanje Pločevinastih streh, zvonikov in žlebov. — Pridite in prepričajte se sami! — Priporočam se z odličnim spoštovanjem 1783 Benjamin Dibelčar, Maribor, Frankopanova ul. 23 stavbeno In galanterijsko kleparstvo Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja In urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik StaaJco Detel« v Mariboru. Cirkus Columbia Tomšičev drevored Danes, dne 3. avgusta 1929 prvovrstna predstava, začetek ob 21. uri. V nedeljo, dne 4. avgusta 1929 ob 17. uri družinska predstava. Ob 21. uri pa velika senzacijonalna večerna predstava. lg4J OTVORITEV DELAVNICE! Naznanjam p. n. občinstvu, da bom s 1. aVflUStORl 1929 OtVOPil V Mariboru, Vrbanova ui. 1 • v I Potrudil se bom, da bom zadovoljil cenjeno občinstvo in svoje odjemalce z najcenejšim in najboljšim materijalom po najnovejšem sistemu. Prevzamem vsa v to stroko .padajoča dela. Priporoča se s spoštovanjem Leopold Berger, Maribor Vrbanova ulica 1 Ojjjorite^gostilnej t avg. t I sem otvortl v Vetrinjski ulici 3 gostilno SiBENIK11. — Točil bom pristno dalmatinsko vino, Srno po Din 12-—, čez ulico po Din 11—, belo in opolo-ružlco po Din 13*— čez ulico Din 12*— liter. Imel bom vsak čas mrzi* in topla jedila po nizkih cenah. Vsak dan sveže morske ribe, porcija po Din 2—, sardele z oljem in kruhom Din 1—, dalmatinski sir, dalmatinsko 8u«ko in glavino, porcija Din 3-—. Prodajal bom tudi izvrstno olivno olje in tropinovec. Za obilen obisk se priporoča 1824 Jakob Kapitanovi«, gostilničar. V nedeljo vsi v gostilno »BALKAN** ITmill!!lllil!l!!!!!!il!lllli!llN!i™Tiiiiiiiiiniliiinlllllll Linhartova ulica štev. 13 na koncert in pojedino ocvrtih in pečenih piščancev. Razna diuga jedila tudi cen], gostom na razpolago. Z izbornim muSka-telcem, tramincem in drugimi starimi in novimi vini dobro preskrbljeno. Za obilen obisk se priporoča GOSTILNIČARKA .BALKAN* Cenjenim damam naznanjam, da sem s 1. avgustom otvorlla damski modmi salon lllllilflM v KoroSKI cesti 34,| I. naestr. Potrudila s* bom. da sl pridobim polno zaupanje svojih cenj. naročnic, kar upam doseči s poStenim in solidnim delom in kulantnlml cenami. — Najnovejši modni žurnali vedno na razpolago Priporoča se ROZA TKALEC OTVORITEV DAMSKO-FRIZERfKEGA SALONA čast mi je javiti cenj. občinstvu, da stm otvoril poleg sedanjega brivskega salona za gospode tudi še separiran moderni DAMfKO-FRIZERSKI SALON Potrudil se bom, da postrežem točno in najbolje z vsemi deli, kakor: ondullranje, negovanje las In lepote, barvanje las, manikiranje 1.1. d., da pridobim zaupanje In Številno cenjeno občinstvo. — Beležim z obllčnim spotovanjem KAROL KOŽUH, TATTENBACHOVA ULICA 2 1843 Preselitev trafike! Cenj. občinstvu naznanjam, da sem preselila svojo trafiko iz STUDENC na ta tu It. 1 Maribor Zahvaljujoč se vsem svojim odjemalcem za dosedanjo naklonjenost se najtopleje priporoča novim kakor tudi starim odjemalcem ALOJZIJA ŽIŽEK Gostilna »VESELI DOM“ MARIBOR, Vojašniška ulica 5 Danes v soboto, dne S. avgusta 1929 pojedina ocvrtih piščancev. Z izbornim vinčkom, pivom v sodčkih ter močnatimi jedili preskrbljeno. Za obilen obisk se priporoča A. Mahnit Mariborska lesna Industrija AL. DOMICEU Koroška cesta 46 Telefon 160 HUMANIK ZLATO Je naia KAVA ZATO Ima tudi ZLATO KOLAJNO HIEDO Glavni trg 21 MOSti PLATNEHi POLČEVUU 1 Parna žaga g j in strojno mizarstvo E Izdeluje pohištvo, oprave trgovskih lokalov, ladijski pod, okvirje itd. Prevzame vsa mips zarska gradbena dela in popravila. 0 Postrežba solidna. Cene zmerne. ! §3HcSKSlS3lX3l!3BSH3B3l^ Hotel rcstaoracljo in haoarnn za urediti v novi, moderni zgradbi, v kopallštu Krapinske toplice, vis-a-vis zdravilišča. Krasna pozicija, siguren prospe« ritet, odprto celo leto, povoljna najemnina, v potrebi pomoč hišnega lastnika se odda takoj v najem. Reflektira se samo na strokovnjaka Slovenca. Pismene ponudbe nasloviti: 3uikovič, Zagreb, Prllaztf. ‘žensk! platneni . ČEVtji S SPONAMI „MERAKL“ USODNA rZD6LAv|eVUW MARIBOR e Gosposka ulica 17 CEUBi Aleksandrova cesta 1 PTUJt Slovenski trg uPetovla" barve, mastila, lake, kit, klej, emajle, čopiče in zajamčeno čisti firnež najboljše vrste 282 nudi tovarna MEDIČ-ZANKL, MARIBOR D. Z O. Z. PODRUŽNICA, SLAVNI TRG ŠTEV. 20