http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si	tGd HI k
ČETRTEK, 19.JANUAR 2012 / ŠTEVILKA 943, LETO XVIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR
943
■fi i n.r.fjji
alnica
tH^alie in dnevna ponudba po ugodnih cenah
telefon: 05 922 31 32
■ wartU»*l
Okrepčevalnica
(3 simobil
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit. 040 410 743
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
PRODAJALEC
RESTAVRACIJA Bariera-lzola
Do 30.1.2012 zaradi prenove zaprto
Presihajoča zemljišča izolske občine
Zadnje čase je Izola spet prišla na časopisne strani. Pa ne zaradi kakšne nove domislice turističnih delavcev pač pa zaradi dolgoletnih domislic tistih, ki so Izolanom izpred nosa odpeljali celo tovarno rib z ribiško floto vred. Vse seje dogajalo ob vednosti lokalne oblasti, žegnu zakonodajalca in po nasvetih prijateljev.
(Mef)Tudi v teh uvodnikih sem se nekajkrat spraševal, kako je mogoče, da nekdo ribičem, ki so postavni, prav nič sramežljivi ali bogaboječi fantje in možje, izpred nosa odpelje celo ribiško floto z delnicami vred in ga ne zagrabijo za ovratnik ter tresnejo v morje.
Pa sem sčasoma dobil odgovor, da je v ribištvu pač tako. Da vsi nekaj mučkajo, vsak ima nekaj svojih majhnih koristi in vsi vsem vse oprostijo. In sem si mislil: če je njim prav je meni tudi. Čeprav me je kar malo presnečalo, da lokalna oblast na nobeni ravni o tem ni črhnila niti besedice.
Tudi ob prevzemanju ladjedelnice in Delamarisa se je marsikdo vprašal, od kod novim lastnikom denar za takšne nakupe in kdo jim je pri
kupovanju pomagal, vendar nihče od tistih, ki bi lahko zares vprašali, tega ni storil. Tranzicijo so vzeli za nujno zlo nove države in to kar se je dogajalo se je tudi občinski oblasti zdelo normalno, pa čeprav se je kalila v tistih tovarnah, ki so jih, nekaj desetletij pred tem ponosno prevzeli v roke tam zaposleni. Potem so nekateri vzeli preveč, zapravili najuspešnejše tovarne in zavozili državo, na koncu so dobili pridevnik tajkuni in postali del rumenega časopisja in resno utrujeni obrazi v sodnih dvoranah. Ko se je začelo je bilo jasno, da se ne bo končalo v Laškem, Mariboru, Kranju, Ljubljani ali v Kopru, ampak, da bodo na vrsto prišla tudi tista, manj opazna, lokalna tranzicijska lastninjenja. Tudi izolska.
In se je zgodilo in zdaj je tudi izolsko lastninjenje počasi dobilo obliko in imena. Lokalci nismo zmogli tega velikega odkritja. Še zdaj, ko so novinarji velikih hiš, najverjetneje s pomočjo informatorjev iz državnih inštitucij, razkrili večino lastniških povezav in transakcij, nihče iz tega okolja nič ne pove in nihče nič ne vpraša. Kot da bi se vse to dogajalo nekje drugje, kot da ne gre za naše tovarne, naše ljudi, našo preteklost, sedanjost in prihodnost.
Očitno smo v tranziciji postali družba v kateri so, tudi za poslovno moralo in etiko odgovorni novinarji, politika in oblast pa le od strani opazujeta vse skupaj. Predmet “Poslovna etika in morala” pa so itak že zdavnaj ukinili.
Jože kapitan
Ne mine niti en sam dan, da ne bi Jože kapitan, naredil giro do mandrača, da vidi, kam se svet obrača, kako gre ribištvu na slabo, da bo šlo kmalu v pozabo. Zato pomaga si z Mandračem, da ne nasede vsakim tračem in včasih najde kakšno sliko, ko ribičev je b’lo veliko in ko so toliko lovili, da bi se skoraj potopili.
Ja, tisti časi so minili, a je Mandrač zato, da jih ne bomo pozabili.
Tradicionalna tajska masaža
Zelena ulica 17- Izola M03 041 726423
urnik: TOR-PET 13.00-20.00 503-NED 14.00-20.00
WWW.NAKURI.NET	te*
N BANKA KOPER	komunala izola -isola
Obratovalni čas odlagališča
PONEDELJEK - PETEK: 8.00 - 17.00 V DELOVNEM ČASU - TEU 05/ 66 34 950 SOBOTA:	8.00 - 12.00 IZVEN DELOVNEGA ČASA - TEL.: 041/ 650 882
NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO
(24 ur) tel.: 041/ 650 375
M VVIMIM 2
—-------------------------------- Naša zgodba----------
Dve desetletji za 1000 Mandračev
Letos mineva 20 let od začetka izhajanja izolskega tednika, ki ga imate pravkar v rokah. Bil je Mandrač, že vse od leta 1992, ko je nastal kot glasilo krajevne skupnosti Staro mesto in tudi potem, ko je postal pravi časopis, z naročniki in kupci. V teh dvajsetih letih smo natisnili več kot tisoč Mandračev, v rednem izhajanju pa bomo tisočega napisali čez dobro leto, februarja 2013.
Na začetku je bil namreč mesečnik. Najprej kot glasilo krajevne skupnosti Staro mesto in nato glasilo vseh krajevnih skupnosti. Lokalna skupnost je takrat plačala tisk in novinarski navdušenci smo ga ustvarjali z željo, da nekaj dodamo našemu mestu. In smo dodali, od informacij do različnih srečanj, množičnih prireditev in nagradnih akcij. Tisti, ki nas spremljate vsa ta leta se gotovo spominjate Man-dračevih pohodov, srečanj na svetilniku, jubilejnega koncerta Faraonov in Mediteran festivala, nagradne akcije December v Izoli in Izokartice v zadnjih letih. Vsega tega brez Mandrača ne bi bilo.
Ob vsem tem pa na prvem mestu ostajajo informacije, ostaja ustvarjalno kritičen odnos do razvoja občine in do ravnanj občinske oblasti in drugih akterjev javnega življenja v naši skupnosti. Morda smo kdaj kakšno idejo poslali v dodatno razmišljanje in oceno, a se je pokazalo, da je prav tako in zato Izola danes še ni tako iznakažena, kot bi bila brez Mandrača.
V teh dvasetih letih se je na straneh Mandrača zvrstilo res veliko avtorjev, domačinov in tudi tistih iz drugih krajev Slovenije. Tudi uredništvo je doživelo veliko kadrovskega prepiha, saj so se tukaj kalili, od Lare Domio in Petje Blažiča do Elvisa Šahbaza in Ivana Blaška pa od Tomaža Ferluge in Karmen Bučar do Darjana Gorele, Mihe Motoha in Aljoše MI-sleja. Med rednimi sodelavci sta Žarko Kovačič in Marjan Motoh, številni fotoreporterji, od Orlanda Hrandeka do Saše Stepanova in od Primoža Misleja do Dušana Ambroža, Ivanka Mužine, Silvana Kompare in mnogih drugih.
Roke je zamenjal stroj
Seveda ne smemo pozabiti Elene, Olge, Jure, Borisa, Gume, Škode in ostalih ki so v nočnih urah zlagali časopis (zdaj to počne stroj), ter Micheleja, Metoda in Marina ter izolskih poštarjev, ki ga prinašajo na domove naročnikov, pa tudi vseh prodajalcev v kioskih, tiskarjev, od Vidre do Sandra in od Zdravka do Denisa. Ter, seveda, Mefa in Davorina, ki sta na pot pospremila vseh teh 943 številk.

MANDRAC je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Darila za vse naročnike
V teh dneh bodo naročniki na dom prejeli položnico za plačilo naročnine za naslednje naročniško polletje. In, verjeli ali ne, na njej ne bo nič drugačnega kot zadnjih 5 let, kolikor že vztrajamo pri isti ceni časopisa, saj si v teh razmerah niti pomisliti ne upamo, da bi povišali naročnino. Še več.
Z Občino toplo - hladno
Tako kot vsaka oblast je tudi izolska s pisanjem časopisov in tudi Mandrača, enkrat bolj, drugič manj zadovoljna. Pač odvisno od tega ali jo hvalimo ali kritiziramo, ali odkrivamo kakšne prikrite namene ali pa podpiramo kakšne njihove projekte. Pri tem skušamo obdržati kritično distanco ob hkratnem zavedanju, da nismo le ogledalo dogajanja v občini ampak tudi njegovi soustvarjalci.
Z dodatnim zmanjševanjem stroškov izdajanja časopisa smo privarčevali toliko, da bomo vsem naročnikom podarili nov album izolskega kantavtorja Vlada Jeremiča, ki ga gotovo že poznate po njegovi Rižani in drugih uspešnicah.
Izokartica in še marsikaj
Vsi naročniki bodo prejeli tudi novo Izokartico s katero bodo lahko kupovali in plačevali s popusti v skoraj 50 izolskih trgovinah, salonih in lokalih.
Seveda pa imajo naročniki Mandrača tudi pravico do brezplačne objave malih oglasov, zahval, osmrtnic in drugih objav. Skratka, Mandrač še enkrat polaga svojo usodo v roke bralcev in verjamemo, da bomo skupaj vsaj še dvajset let.
Vzponi in padci
Tako kot vsako malo podjetje je tudi Mandrač oziroma založnik, Graffit line, imel težka in manj težka obdobja. Prav lahko nam ni bilo nikoli. Toda, ob nenehnem nižanju stroškov, ob zelo skromnih stroških dela smo se krepili in čeprav smo bili nekajkrat tik pred tem, da zapremo vrata, smo danes še vedno tukaj. Nismo se predali in nismo se prodali. Iščemo dodatne možnosti zaslužka, predvsem pa želimo delati res dober časopis, saj to najbolj znamo.
Nočno zlaganje Mandrača ^
—
Mandrač je poseben
Mandrač je posebnež v slovenskem informacijskem prostoru, saj je edini lokalni tednik, ki nima nobenih subvencij in mu izhajanje omogočajo le redni naročniki.
A, ker se lastna hvala v blatu vala bomo za konec povzeli zaključek radijske reportaže, ki jo je o Man-draču, za 1. radijski program RTV Slovenije, pred dvema letoma, pripravil Gojko Bervar. Tako-le je zapisal:
Mandrač je fenomen med lokanimi časniki. Pravzaprav je edini predvsem informativno politični lokalni tednik, ki ga nihče ne subvencionira in obstaja zgolj zaradi naročnikov in bralcev. V uredništvu pravijo, da Mandrač nikoli ne bo večji, a tudi manjši ne. In hkrati dodajajo, da je lokalni medij nekaj povsem drugega od »velikega«. Predvsem vsak zapis vpleteni dojemajo osebno in tako se tudi odzovejo. Pravijo, da ni velikih in majhnih zgodb - so samo zgodbe. Zadnjih nekaj mesecev se je, na primer, vsa Slovenija ukvarjala z Muro, ker tam izgublja delo 3000 ljudi. Ko je v Mehanotehniki delo izgubilo skoraj 2000 ljudi, pa se »vseslovenskim« novinarjem to ni zdel tak problem, kaj šele, da bi država za Istro sprejemala kakšen interventni zakon.
In prihodnost? Velike oglaševalce so časopisu res pobrali brezplačniki in veliki časopisi, ampak veliki mediji so že zdavnaj izgubili dušo. Vem, sliši se sentimentalno, a pri tem ne poznate Izole. Tam ljudje dušo še cenijo.
V Mandraču verjamemo, da je to, vsaj deloma, tudi naša zasluga.
Četrtek, 19.januar2012, št. 943
---------------------------------------Proračun 2012 ---------------
Danes odločanje o proračunu
Izolski občinski svetniki bodo danes odločali o predlogu proračuna za leto 2012. Na izredni seji bodo ob tem obravnavali tudi predlog letnega programa športa v občini Izola za leto 2012 ter predlog kadrovskega načrta za leti 2012 in 2013. Ob tem pa bodo tudi prodali in kupovali nekaj zemljišč.
Sprejemanje proračuna zagotovo ne bo tako preprosto, kot se je mortda zdelo pripravljalcem. Nekateri svetniki in svetniški klubi so namreč imeli enotno pripombo glede samega oblikovanja dokumenta, ki ga sprejemajo.
Dejstvo je namreč, da se je medtem zgodila reorganizacija občinske uprave in zdaj preprosto ni več mogoče primerjati postavk iz lanskega leta s tistimi, ki so zapisane v predlogu proračuna za letos. Na ta način je skoraj nemogoče primerjati postavke iz lanskega leta s tistimi, ki so v letošnjem predlogu proračuna.
Na to so opozorili tudi člani Odbora za gospodarstvo in finance, ki so se včeraj zbrali na izredni seji, da bi pregledali pripombe, ki so jih na predlog proračuna podali zainteresirani svetniški klubi in župan, oziroma so bile podane že na prvi obravnavi, vendar so v strokovnih službah odgovorili, da je izdelava takšnega zakjljučnega računa za lansko leto, ki bi ustrezal novi obliki proračuna, enostavno prekomplicirana in skoraj nemogoča. Zato pa zagotavljajo, da bo že naslednje leto, ko bodo postavke ostale nespremenjene, preglednost proračuna bistveno boljša.
Večina pripomb zavrnjenih
Na izredni seji odgora za gospodarstvo in finance so pregledali pripombe, ki so prispele v času razprave in odgovore, ki so jih pripravili v občinskih strokovnih službah ter ugotovili, da velika večina pripomb ni bila upoštevana oziroma je zavrnjena, upoštevane so predvsem tiste, ki so opozarjale na napake pripravljalcev proračuna. Tako so med drugim ugotovili, da bo Zdravstveni dom Izola imel dovolj sredstev za tekoče vzdrževanje (v ZD je namreč nameščena strojnica za ogrevanje vode, ki jo uporabljajo tudi ustanove v soseščini) zato ta strošek ne bo več potreben. Sredstva v višini 10.500 Eur naj bi namenili za nadkritje parkirnih prostorov ob gasilskem domu v Kortah.
Med pripombami, ki so upoštevane je tudi predlog ureditve parka za pse. V odgovoru so zapisali, da so v KS Jagodje zagotovili primeren prostor, ki ga bo v kratkem dobilo v upravljanje kinološko društvo.
Igrišče pri Hoferju
Na redni seji Odbora za gospodarstvo in finance je bila podana tudi pripomba, zakaj je taka razlika v namenjenih sredstvih za igrišče Livade ter za celotno cono Malija?
V odgovoru so zapisali, da bo otroško igrišče Livade predvidoma dokončano v proračunskem letu 2012 medtem, ko za Malijo šele namenjamo sredstva za pripravo investicijske dokumentacije. 103.000 EUR naj bi porabili za izdelavo investicijske dokumentacije ter izgradnjo otroškega igrišča v Livadah (ob samopostrežni trgovini Hofer). Na območju zahodno od trgovine Hofer se na prosti neurejeni zelenici predvidoma uredi otroško igrišče. Igrišče, ki jih v okolišu drastično primanjkuje, bi bilo namenjeno otrokom različnih starostnih obdobij. Zaradi bližine obstoječih stanovanjskih objektov in dostopnih cest, bi igrišče bilo predvidoma ograjeno in zaklenjeno v nočnem času. Površine bi se lahko koristilo tako za dejavnost nogometa, odbojke, košarke, badmintona, vključujoč plezalne stene ali plezalne mreže...vendar vselej zunaj tehničnih normativov za posamezno športno dejavnost. Kot zeleno območje se širši prostor lahko v naslednji fazi istočasno izkoristi tudi kot prostor za počitek in druženje: opremi se s klopmi, mizami, pitniki, ležalnimi ploščadmi,...
OPN ne bo poceni Med pripombami je bila tudi ta, da so predvidena previsoka sredstva za svetovalne storitve. Pripombe niso upoštevali, saj je v letu 2012 predvideno kompleksno obravnavanje prostorskih aktov in sprejemanje novih občinskih podrobnih prostorskih načrtov. Vzporedno se pripravlja tudi občinski prostorski načrt. Za iskanje ustreznih rešitev in gradiv je predvideno tudi svetovanje zunanjih strokovnjakov, za kar je predviden predlagan znesek.
Na vprašanje, koliko sredstev je bilo do sedaj porabljenih za pripravo Občinskega prostorskega načrta pa so podali ta odgovor:
Do sedaj je bilo porabljenih skupno cca. 337.000,00 EUR, od tega posredno povezanih z OPN-jem (analize, strokovne podlage) cca. 192.000,00 EUR in 145.578,00 EUR neposredno povezanih z OPN (izdelek je sam OPN). Zanimivo je bilo tudi vprašanje, ki pa ni neposredno povezano s proračunom in sicer, v kakšni fazi je izdelava ZN Šared? Odgovor se glasi, da strokovne službe in skupina prebivalcev s Šareda usklajujejo predvideno pozidavo območja Šared, z namenom doseči čimprejšnjo drugo obravnavo akta na Občinskem svetu.
Pa še o tem, koliko sredstev je predvidenih za projekt ceste Jagodje Šared?
Projekt »Slemenska cesta Jago-dje-Šared« (cesta, kanalizacija, javna razsvetljava v križiščih, pločnik, kolesarska pot) je ocenjen na približno 7 milijonov EUR, to je cca 2700 EUR/m2 za gradnjo in za izdelavo DUP-a, IP-a, izdelavo PGD/PZI, parcelacija, cenitev kultur, cenitev zemljišč, odškodnina za kulture, pridobivanje zemljišč, inženiring in nadzor.
V glavnem zavrnjeno
Svetniški klub Izola je naša je predlagateljem poslal vrsto pripomb, ki pa so bile vse po vrsti zavrnjene oziroma deloma upoštevane. Med drugim so predlagali zmanjšanje zadolževanja občine, zmanjšanje proračunske rezervacije, zmanjšanje sredstev za komuniciranje z javnostmi, delovanje diabeto-loške ambulante, uresničevanje športnih programov in programov mladih.
Podobno se je zgodilo pripombam liste Izolani, kjer so med drugim predlagali zmanjšanje sodnih stroškov in stroškov za prometno signalizacijo.
MAAitoltM 3
Ležeči policaji na Šaredu
Pobudo, naj se za zagotovitev večje varnosti otrok oceni možna postavitev ležečih policajev na Šaredu (Bar Šaredin - avtobusna postaja) so delno upoštevali.
Za postavljanje ukrepov za umirjanje prometa so namreč zagotovljena proračunska sredstva in se porabljajo tekoče med letom glede na potrebe. Fizični ukrepi za umirjanje prometa (tako imenovani »ležeči policaji«) so skrajni ukrepi, v kolikor z drugimi ukrepi drugače ni mogoče zagotoviti ustrezne prometne varnosti. Vsekakor pa je potrebno pred postavitvijo fizičnih ukrepov za umirjanje prometa, dejansko ugotoviti potrebo po takih ukrepih, dopustnost ukrepov (cesta, ki poteka skozi Šared je lokalna cesta, kjer je postavljanje fizičnih ukrepov omejeno) ter za to pridobiti ustrezno širšo podporo prebivalcev.
Leto obletnic
Glede na to, da bodo v letošnjem letu v Izoli obeležene nekatere zelo pomembne obletnice (800-letnica ustanovitve prve javne šole na istrskem območju, 930-letnica obstoja cerkve v Izoli in druge), odbor za družbene dejavnosti predlaga, da se pristojne institucije in organizacije (TGZ, CKŠP, Občinska uprava, župan) organizirajo in skupaj zagotovijo sredstva za izpeljavo teh dogodkov.
Pobudo so strokovne službe upoštevale, zato se sredstva povišajo za 7.000 in znašajo skupaj 221.000 EUR.
Sredstva bodo namenili posebni obeležitvi 800 obletnici prve javne šole v Izoli, ko bodo izvedli večdnevni dogodek in posebno izdajo almanaha ob tem dogodku, v katerega bodo vključili tudi simpozij na temo javnega šolstva v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo, ter udeležbo šolnikov iz Hrvaške in Italije.
V letošnjem letu bo minilo 1080 let od prve omembe Izole in 930 let Izolske cerkve. Oba dogodka sta časovno umeščena v pozno jesen. Obeležitev obletnice bomo izvedli z celomesečnim dogajanjem (razstavo cerkvenih zakladov, okroglo mizo o Izoli nekoč in danes - vizijo za jutri in drugimi dogodki).
Predlagatelji so upoštevali pripombo občinske svetnice Brede Pečan s katero bodo zagotovili sredstva za sofinanciranje javnih del na področju sociale.
Brez posebnih pripomb
Kljub tolikšnemu številu zavrnjenih pripomb in predlogov je Odbor za gospodarstvo in finance na izredni seji brez večjih pripomb sprejel pripombe in odgovore strokovnih služb, vprašanje pa je, ali bo takšna složnost tudi na današnji seji, čeprav se zdi, da so se v večini strank dogovorili, da bodo proračunu dali zeleno luč.
ur
Kazni
Država je pritrdila redarjem
Visoke kazni, ki sojih prejeli nekateri vozniki, ki so parkirali na mestih, kjer je parkiranje dovoljeno le z dovolilnicami ali abonmaji, so bile povod za številne hude reakcije in jezo zaradi takšnega ravnanja občinskih redarjev. Toda ti očitno niso storili nič nezakonitega.
Inšpektorat za ceste smo zato, tudi v imenu tistih nesrečnežev, ki so za napačno parkiranje prejeli kazen v višini 200 Eur, prosili za tolmačenje ravnanja občinske inšpekcijske službe v Občini Izola glede njihovega obravnavanja prekrškov, storjenih v zvezi z napačnim parkiranjem.
Inšpektor za ceste, Vinko Škufca, nam je odgovoril, da Prometni inšpektorat RS sicer ne nadzira določb Zakona o pravilih cestnega promet, ki se nanašajo na občinske ceste v zvezi z ustavitvijo in parkiranjem vozil (65. člen) in tudi ne izreka sankcij v zvezi z neupoštevanjem prometne signalizacije. Navedena pooblastila izvršujejo pristojni občinski redarji na podlagi 15. člena istega zakona. Potem pa je povedal, da je vsebini našega vprašanja vendarle posvetil nekaj več pozornosti in zapisal:
Z vodjem, inšpektorjem Črtomi-rom Krnelom iz Občinskega inšpektorata Občine Izola sem dne 12.1.2012 opravil telefonski razgovor o tej pereči problematiki. Tudi iz njihove obrazložitve sledi, da Občinski inšpektorat sicer želi, da bi bil v vsakem primeru storjene kršitve, kršitelj kaznovan z minimalno predpisano kaznijo. Na tistih mestih, kjer je so parkiranja dovoljena le lastnikom ustreznih dovolilnic in plačljivih mesečnih abonmajev, je, kot smo izvedeli edini možni način označitve prepovedi s postavitvijo prometnega znaka »prepovedan promet v obeh smereh« (PZ II-3), z ustreznimi dopolnilnimi tablami (dovoljeno z dovolilnicami, dovoljeno z veljavnimi abonmaji).
Pristojnost mestnih redarjev je bila tudi do veljave starega Zakona o varnosti cestnega prometa (zakona, ki se je uporabljal do konca junija 2011), da nadzorujejo udeležence v prometu na (občinskih) cestah in jih po potrebi tudi kaznujejo za prekršek ravnanja v nasprotju z omejitvami in obveznostmi, izraženimi s prometno signalizacijo. Sprememba v novem ZPrCP je (na nek način žal) ta, da se slednja kršitev po novem kaznuje z 200 evri globe (98. člen ZPrCP) in ne več le z 40 evri...
Globe za napačno parkiranje, vendar le, kadar gre za kršitve, ki so izključno taksativno naštete v 65. členu ZPrCP, so od 40 do 120 evrov. Neupoštevanje omejitve (prepoved prometa v obeh smereh...) na mestih, kjer je to sicer dovoljeno z dovolilnicami in veljavnimi abonmaji (»žal«) zapade pod (prekrškovno) določbo 98. člena (prometna signalizacija) in ne 65. člena (ustavitev in parkiranje).
Na inšpektoratu ob tej obrazložitvi še dodatno poudarijo, da je parkiranje tudi (sicer mirujoč) promet, prometna signalizacija pa je določena v skladu z občinskim predpisom o cestah.
Morda bi bila »vmesna« rešitev, da se poleg prometnega znaka prepovedi prometa v obeh smereh postavi elektronsko vodena rampa (o tej rešitvi z navedeno odgovorno osebo sicer ni tekel razgovor...). Takšna rampa (če je izvedljiva in ekonomsko upravičena...) bi na spornem mestu zagotovo preprečila vsa nepravilna parkiranja, lastniki vozil pa bi se izognili (nepotrebni) storitvi prekrška.
Redarji imajo prav
Skratka, inšpektor za ceste je dal prav občinskim redarjem in inšpekciji, tako da bo treba v bodoče res paziti, kje parkirate. Če že res morate parkirati tam, kjer sicer ne smete, potem pač parkirajte na plačljivem parkirišču. Namesto 200 Eurov boste plačali 40, čeprav bi bilo dovoljk, če bi plačali Euro ali dva.	d.m.
Dobro da ni nič videti
Verjetno ste ugotovili, da na tej fotografiji ni kaj videti. In res je tako, saj smo fotografirali temeljito obrezane vrtnice na zelenicah na Sončnem nabrežju. Delavci Komunale so nam povedali, da je zdaj pravi čas in da se bodo do poletja, ko najbolj cvetijo, vrtnice že temeljito razrasle in bodo v ponos mestu, tako kot doslej.
S sodelovanjem do inovativnih idej
Študenti magistrskega študijskega programa na Fakulteti za Management, med katerimi je bilo kar nekaj Izolanov, so v torek, 10. januarja, predstavili potencialne, inovativne in strateške rešitve za podjetje 360 Karting Adriatic. Namen naloge je bil mlademu podjetju predstaviti trženjsko komuniciranje oziroma razviti potencialne rešitve za nadaljnji razvoj podjetja. Pri razvoju idej smo študentje razpolagali z omejeno količino podatkov in neomejenimi stroški. Delo je zahtevalo veliko teoretičnega znanja, upravljanja z razlikami, zavzetosti in ne nazadnje spodbujanja k inovativnim rešitvam ter medsebojnemu sodelovanju, saj je ustvarjanje naloge s 56 študenti prav poseben izziv. S pomočjo e-učilnice in drugih računalniških orodij smo ustvarili kar 1119 prispevkov, ki smo jih nato predstavili predstavnikoma podjetja iz Zagreba, g. Jerneju Čopiju in g. Andreju Jerebu. Pri predstavitvi smo sodelovali vsi ustvarjalci idej ter prof. dr. Karmen Rodman, pobudnica in mentorica projekta, ki je dogodek povezovala. G. Jernej Čopi je po predstavitvi povedal:« Ogromno zanimivih predlogov je bilo podanih in zdaj moramo ugotoviti, kako jih bomo dali v prakso. Za določene predloge smo žal še premajhni, da bi jih uporabili. Najbolj pa nas je navdušil predlog skupine, ki je predstavljala upravljanje izjem, torej reševanje problematičnih situacij in predlogi o virtualnih komponentah«. Prof. dr. Karmen Rodman pa je dodala, da delo študentov zaznamujejo zavzetost, ustvarjalnost in iznajdljivost. "Menim, da je to primeren način študija za študente, ki imajo teoretično podlago na področju trženja že iz dodiplomskega študija in so tako sposobni povezovati teorijo s prakso.«
»Dokazali smo, da smo študentje t/ ta "projekt" vložili veliko časa in truda, ki seje na koncu obrestoval. Predlagala bi, da se Fakulteta za ma-nagement čim več povezuje z delodajalci iz lokalnega območja ali širše, jih vključuje v predmetnike s ciljem zanje pripraviti in razvijati ideje, koncepte ter posledično študentom približati morebitnega potencialnega delodajalca in s tem povečati njihovo zaposljivost« je povedala Katjuša Hajdinjak
»Če primerjam navadno učenje pred izpitom in učenje skozi sam potek projekta, je rezultat znanja bistveno boljši pri slednjem. Raziskovanje, spoznavanje, apliciranje, primerjanje, analiziranje, pisanje do jutranjih ur, vse to in še več je ta projekt. Kljub začetnemu dvomu, da bom pri tej nalogi težko kaj novega napisala, se je izkazalo, da je vedno prostor za nove ideje, samo prepustiti se moraš in poglobiti v zadevo,« je dodala Alma Čauševič
G. Jernej Čopi pa nas je ob zaključku dneva razveselil z novico o nagradi za vse udeležence - poseben tretma v gokart areni Zagreb.
Naša naloga je, po mnenju vseh, odlično opravljena, vrednotenje in realizacijo idej pa prepustimo v nadaljnjo uporabo podjetju.
dipl. ekon. (UN) Petra Lazar
Bo 500 tisočakov dovolj za cesto?
V predlogu proračuna za leto 2012 je nekaj več kot 3 milijone Evrov namenjenih vzdrževanju in gradnji občinskih cest. Od tega bo nekaj več kot 500 tisočakov občina porabila predvsem za odkup zemljišč in kultur za gradnjo slemenske ceste Jagodje-Šared.
Finančni plani se gradijo okoli določene strategije in občinski proračun seveda ni izjema. V intervjuju z Mandračem je pred kakšnim letom župan Igor Kolenc sicer povedal, da je načrtovanje občinskega proračuna povsem drugačno od klasičnega podjetništva, a nekaj imata vendarle skupnega: če nekaj imaš, lahko to investiraš. Če pa tega nimaš, pa je treba postati kreativen.
Tako smo bili zadnja leta priča nekoliko bolj kreativnemu sestavljanju proračuna, letos pa so se na občinski upravi očitno odločili, da bo potrebno krepko zavihati rokave in pridobiti prepotrebna sredstva. Izolski “El Dorado” pa so očitno uvideli v potencialni prodaji zemljišč na Šaredu, do katere bo lahko prišlo, ko bo tam končno sprejet zazidalni načrt, o katerem se je govorilo še takrat, ko je bila županja Breda Pečan. A da bi sploh prišlo do tega zazidalnega načrta in posledično do prodaje, je najprej treba urediti infrastrukturo, pomemben del le-te pa je seveda slemenska cesta Jagodje-Šared. Ta je zadnja leta imela vlogo večno neizpolnjene obljube.
Dolga zgodba pozabljene ceste
O novi cesti, ki bi povezovala Jagodje in Šared stanovalci na podeželju sanjajo že dolgo. Projekt priprave lokacijskega načrta je bil sprejet že daljnega leta 2004. Nekoliko bolj realna je gradnja povezovalne ceste postala šele, ko je Mariborski CPM v začetku leta 2010, z blagoslovom DARS-a, začel z izkopavanjem predora pod Markovcem. Malo zatem, junija 2010, je mariborsko podjetje Urbis tudi pripravilo OPPN za slemensko cesto Jagodje Šared, v katerem je bilo predvideno, da se bodo odkupi (in zamenjave) zemljišč opravili še istega leta. CPM je nato ostal brez denarja, njegovi tovornjaki pa brez goriva in dovažanje materiala se je ustavilo. Na pomoč je nato priskočilo avstrijsko podjetje Alpine-Bau, sicer tudi partner (a le na papirju) mariborskega gradbenega podjetja. Izkopavanje se je takrat nadaljevalo, prevozi tovornjakov pa še ne, saj je prišlo do spora med županom Kolencem in DARS-om zaradi cene teh prevozov (ki so bili v času Klokočovnika brezplačni). Župan je na koncu vendarle dosegel, da bo DARS v Občinske blagajne vplačal 400.000 eur, a o tem, da bi dokončali gradnjo ceste še vedno ni bilo veliko govora.
Očitno pa so občinske službe po nekaj letih gledanja v drugo stran, ko je bilo govora o povezovalni cesti, vendarle ugotovile, da gre za potencialno zelo dobro naložbo in nekaj se je začelo premikati.
Proračun je občinski smerokaz
Prvi znak nove investicijske smernice smo opazili v predlogu proračuna, v kateremu je 550.000 eur namenjenih odkupu zemljišč. Nato pa smo naleteli na revizijsko poročilo, ki pravi, da je Občina marca 2011 objavila javno naročilo za izdelavo projektne dokumentacije s pridobitvijo gradbenega dovoljenja za slemensko cesto Jagodje Šared v Izoli.
O tem ne bi vedeli nič, če ne bi Državna revizijska komisija obravnavala pritožbo podjetja Elea IC, in ji na koncu tudi ugodila.
Podjetje Elea IC se je namreč pritožilo, da je Občina Izola kot naročnik neutemeljeno zavrnila njihovo ponudbo, ter ji očita negospodarno ravnanje, kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov ter kršitev razpisne dokumentacije in merila “najnižja cena”, ker je izbrala dražjo ponudbo.
Na Občini so kot najbolj ugodnega ponudnika določili podjetje Ljubljanski urbanistični zavod, medtem ko so pri podjetju Elea IC trdili, da so najboljšo ponudbo ponudili oni. Težava je nastala pri razpisni dokumentaciji, ki je kot referenčni pogoj navajala, da mora biti ponudnik “v zadnjih 3 letih pozitivno ocenjen pri izvedbi vsaj dveh gradbenih del, ki so podobna razpisanim (ceste, pločnik, ...), in vsako vredno najmanj 70% razpisanega (dva referenčna objekta)."
Ker pa v razpisni dokumentaciji ni bila navedena ocenjena vrednost naročila, so vrednost teh del določili sami in to nižje, kot so jih ocenili na občini Izola. Občina je namreč kasneje posredovala informacijo, da je naročilo ocenila na 96.000 z DDV, medtem ko je podjetje Elea IC projekt ocenilo na 52.343,93 eur z DDV).
Uspela pritožba
Na koncu je bila vendarle izbrana ponudba podjetja Elea IC,
revizijska komisija pa je, Občini naložila, da mora podjetju izplačati revizijske stroške v višini nekaj več kot 1200 eur.
Z Občine so še povedali, da bo, predvidoma do junija, projektna dokumentacija tudi pripravljena.
Bo 550.00 eur res dovolj?
Še preden se bodo na Občini začeli resneje ukvarjati z iskanjem gradbenega podjetja, ki bo projekt izpeljalo, pa bo treba odkupiti predvidenih 20.000 m2 zemljišč. Na vprašanje, kako potekajo dogovori in če bodo ta sredstva zadostovala za odkup zemljišč, so nam odgovorili:
“Dogovori o odkupu zemljišč potekajo v pripravljalnem duhu na ustreznih strokovnih službah na Občini Izola, kjer usklajujemo že izrečena mnenja lastnikov zemljišč o poteku trase ceste z novimi dejstvi kot je elaborat parcelacije tako, da ne bi prišlo do nesoglasij ali nerazumevanja pripravljenih rešitev.
Najprej bomo začeli pogovore s strankami, ki jim bodo celotna zemljišča ustrezno nadomeščena.
Na občini se hkrati pripravljajo na pogovore s strankami, katerih deleži zemljišč bodo deloma nadomeščeni, deloma pa bodo ostali v njihovi lasti tako, da se čim bolj približamo njihovim željam. Odkupe zemljišč bomo začeli izvajat šele potem, ko bodo usposobljeni cenilci zemljišč opravili svoje strokovno delo, da bomo imeli čistejšo sliko, koliko je to v številkah in se nato dogovorili kaj smo zmožni realno ponuditi. Stranke bomo pravočasno in osebno kontaktirali s ciljem, da odgovorimo in zadostimo njihovim zahtevam oziroma pridemo do kompromisa. Ocenjena vrednost nakupa zemljišč je 550.000 eur in stremeli bomo, da se bo končna vrednost čim bolj približala ocenjeni. Sicer pa o končni vrednosti ne moremo govoriti dokler cenilci ne opravijo svojega dela in dokler niso zaključena pogajanja z vsemi strankami. ”
Ob pogovoru z nekaterimi najemniki in lastniki teh parcel smo ugotovili, da so se pri nekaterih občinski uslužbenci že zglasili in zdaj čakajo na cenilca, medtem ko drugi ne vedo še nič, a nestrpno čakajo na ponudbo. Kakorkoli, “eppur si muove”, je pred nekaj stoletji izjavil znani italijanski fizik in enako velja tudi za Izolo. In če je razlog za gradnjo ceste, ki bo bolje povezala mestno jedro in podeželje, ta, da bo Občina prišla do dodatnih proračunskih sredstev, pa naj bo. Volk sit, koza cela, pa še cesto bosta imela.	am
Kdo je kaj kupil in za koga
Po polastninjenju zahodnega dela Izole, ki je služil za gradnjo marine pa še za kakšen drugi posel, je prodaja zemljišč ob vzhodnem zalivu še bolj netransparenten zemljiški posel, ki ga zdaj razkrivajo predvsem novinarji iz osrednjih časnikov, ki očitno lažje pridejo do nekaterih informacij.
O tem, da obstajajo več kot prijateljski odnosi med nekdanjim direktorjem in kasneje lastnikom Delamarisa, Vojkom Mavrom in odvetnikom Mirom Senico, je bilo nam v lokalni skupnosti moč sklepati zgolj po pripovedovanju delavcev Delamarisa in Ribe, ki so bili prisotni na sindikalnih feštah odvetniške pisarne, ki so se dogajale na dvorišču tovarne.
Po pripovedovanju so še najbolj spominjale na prizore iz filma Kruh in čokolada, kjer gastarbaj-terski otroci iz kurnika opazujejo bogate švicarske otroke, ki se obmetavajo s čokolado. Tudi na sicer neuglednem dvorišču Delamarisa je bilo menda tako. Izleti na morje in vožnje z ribiškimi barkami ter bogato obložene mize na obali, za kar so poskrbeli najbolj znani kateringi, so bili iz drugega sveta, ki je bil povsem drugačen od tistega, ki so ga in ga še živijo izolski ribiči in delavci v ribji predelovalni industriji.
“Do nas so bili korektni in vedno so nam kaj pustili” so rekli ribiči, ko smo jih vprašali ali bodo kaj povedali o teh “sindikalnih veselicah" odvetniške pisarne na dvorišču Delamarisa in na ladjah Ribe.
S hipoteko do zemljišča
Zdaj je bolj ali manj jasno, da so te povezave in prijateljstva res obstajala in obstajajo še danes, le da so zdaj bistveno bolj na očeh javnosti kot pred časom. Kot razkrivajo novinarji Dnevnika in nekaterih drugih vseslovenskih medijev bosta nekdanji predsednik uprave Delamarisa Vojko Maver in nekdanji predsednik nadzornega sveta Loredan Glavič po petih letih vrtiljaka nepremičninsko- finančnih kupčij z Vegradom in krogom oseb, blizu odvetniku Miru Senici, očitno
prišla do dela zemljišča na nekdanjem območju Delamarisa ob izolskem pristanišču.
Sodišče je namreč na predlog podjetja Riba, nekdanjega največjega delničarja Delamarisa, ki je zdaj v lasti Mavra in Glaviča, pred dnevi začelo postopek vpisa hipoteke v višini 910.000 evrov na treh parcelah v skupni velikosti več kot 5000 kvadratnih metrov.
Gre za parcele na območju projekta Urbana prenova Izole, ki jih je Vegrad tik pred stečajem prenesel na podjetje JMCC. To je po več preprodajah že lani jeseni pristalo v rokah novoustanovljene Glavičeve družbe Sur, za kar je ta plačala890.000 evrov. A zemljišče v lasti JMCC je bilo že pred tem obremenjeno tudi z milijonsko hipoteko, ki jo je nanj vpisala prejšnja lastnica JMCC Jasna Mihelj - Cousta-ury. Ker JMCC nima lastnih finančnih virov bosta Maver in Glavič s poplačilom dolga do Mihelj-Coustaryjeve dokončno postala lastnika zemljišča, ki ga bosta lahko v prihodnjih letih brez težav prodala morebitnemu investitorju. Vrednost omenjenega zemljišča Gurs ocenjuje na slaba dva milijona evrov.
Tudi proizvodnja je nesla
Novinarji Dnevnika so tudi razkrili, da je Delamarisova dejavnost po verigi preprodaj prek
Jožeta Anderliča in spet Jasne Mihelj - Coustaury končala v lasti družbe Pivka Perutninarstvo, 4,5 milijona evrov kupnine pa je končalo na računu neznane fizične ali pravne osebe.
Kot smo že zapisali v prejšnjem Mandraču smo na Občino Izola poslali vprašanje v zvezi z razpisom za najem objekta na svetilniku. Glede na to, da je objekt v izjemno slabem stanju, potreben prenove in opreme, smo omenili, da najemnik v petih letih nikakor ne more povrniti vlaganj v objekt, nenavadna pa je tudi zahteva za cenejšo hrano za udeležence kino otoka ipd. Zaradi bolezni odgovorne strokovne delavke smo odgovor na naše vprašanje prejeli ta teden in ga, zaradi korektnosti, objavljamo v celoti.
Razpis za oddajo objekta na Svetilniku je pripravljen v skladu s slovensko zakonodajo (Zakon o stvarnem premoženju države in sam. lokalnih skupnostih, Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnostih, UL RS, št. 34/2011). Uredba določa, da se stvarno premoženje samoupravnih lokalnih skupnosti, ki ga začasno ne potrebuje noben uporabnik, lahko odda v najem za določen čas, za katerega se predvideva, da ga ne potrebuje noben uporabnik, vendar ne dlje kot za pet let.
V	pogajanjih pri zadnji prodaji delnic pa je, po ugotovitvah novinarjev, sodeloval tudi Vojko Maver. Zanimivo je, daje nekdanji predsednik nadzornega sveta Ribe Bojan Kenda - naključno ali ne - leta 2009 postal zastopnik podjetja Amanita, prek katerega je Pivka Perutninarstvo prevzela Delamaris.
Zanimivo listanje arhivov
Ob vseh teh informacijah je zanimivo tudi prebiranje starih člankov o tej vsebini, ki na nek način dokazujejo, da je bil načrt prodaje in preprodaje narejen že od vsega začetka. Tako je Boris Šuligoj že pred šestimi leti v Delu zapisal, da bi Delamarisovi večinski lastniki radi v najkrajšem možnem času prodali 38 tisoč kvadratnih metrov veliko parcelo na severovzhodnem delu Izole. Zanjo naj bi dobili vsaj 16 milijonov evrov. Direktor Vojko Maver je takrat povedal, da se za nakup zanimajo predvsem slovenski kupci, ki so morda lahko posredniki za katero od tujih podjetij, vendar podrobnosti ne pozna. Niti tega ne, kakšne načrte naj bi imeli kupci.
V	istem članku je še zapisano,
da sta se Maver in Glavič z županjo Bredo Pečan dogovarjala o selitvi tovarne Delamaris v izolsko industrijsko cono a dogovora niso dosegli, zato so že razmišljali o selitvi na kontinent. Tako se je tudi zgodilo.	d.m.
Izvedba prireditev in aktivnosti, ki pomenijo popestritev dogajanja je za občino Izola velikega pomena. Bodoči najemnik bo dolžan omogočiti nemoteno izvajanje prireditev in drugih dovoljenih aktivnosti na javni površini na področju kopališča »Svetilnik«. V času prireditve - filmskega festivala Kino otok bo najemnik dolžan omogočiti organizatorjem prireditve souporabo najetih prostorov (zunanjih površin), omogočiti nemoteno izvedbo festivala »projekcije video na plaži« ter v času petdnevne prireditve za potrebe prehranjevanja prostovoljcev, ki sodelujejo na festivalu, oblikovati primerno ter zmerno ceno obroka.Rok za oddajo prijave na razpis za oddajo objekta na Svetilniku je podaljšan do 30. 01.2012.
Na našo dodatno pripombo, da je na sodišču tudi zahteva izolskega gostinca, ki si še vedno prizadeva, da bi postal lastnik tega objekta pa so nam kratko odgovorili, da “v občinski evidenci navedenega spora nimajo.”
Podaljšan razpis za svetilnik
Dokaj nenavaden razpis za najem zemljišča pod Belvederjem v katerem je vsebovan tudi razpis za lokal na svetilniku, je v tem delu podaljšan do konca januarja. Resnega najemnika bo občina, po našem mnenju, težko našla.
Prireditve

S povezovanjem do cenejših prireditev
Ko so iz Izole odšle še zadnje tovarne, je postalo jasno tudi tistim najbolj skeptičnim, da izolsko gospodarstvo lahko sloni samo še na turizmu. Še danes sicer ni jasno kakšnemu turizmu, zdraviliškem, športnem, upokojenskem, mladinskem ali gurmanskem. Turizmu, pač.
Žal pa klima, morje in relativna bližina velikim urbanim centrom sami po sebi niso edini pogoj za uspešen turistični kraj. Ta mora imeti tudi primerno infrastrukturo, predvsem pa dodaten razlog, da se tako svetovni popotnik, kot tudi nedeljski kontinentalni sprehajalec odloči, da iskanje lepega vremena in poletnega sončka v Istri zaključi v Izoli. Svojo vlogo pri tej odločitvi seveda odigrajo tudi prireditve.
O prireditvah se v Izoli govori veliko. Govori se o tem, kako jih je premalo, pa kako ni dovolj sredstev, s katerimi bi dodatno popestrili mestni vsakdan, istočasno pa se mnogi pritožujejo na tistih nekaj, ki razvedrijo našo turistično sezono.
Namen torkovega sestanka organizatorjev izolskih prireditev, ki ga je sklical TGZ t.i.c., je bil, da bi še pred začetkom sezone uskladili termine za prireditve. To bi sicer lahko dosegli z izmenjavo nekaj kratkih elektronskih
sporočil, a še bolj kot praktičen del sestanka, je bilo seveda pomembno predvsem to, da za isto mizo sedejo ljudje, ki delajo na istem področju in si izmenjajo znanje in izkušnje.
Letos več za prireditve
Po še ne potrjenem predlogu proračuna bo letos Občina prireditvam namenila 214.000 eur (lani je bilo za to postavko pred-
Otroški karneval bo spet v Izoli
Tudi letos bomo v Izoli izpeljali Veliki otroški karneval, ki bo del 4. Istrskega karnevala (www.istrski-karneval.si). Organizatorji bodo: TZ Izola g.i.z.. Območna izpostava JSKD Izola, DPM Izola, CKŠP Izola, pod pokroviteljstvom Občine Izola. Program je naslednji: Sobota, 04.02. - Sejem rabljene pustne opreme in predstavitev istrskih pustnih običajev (10.00 - 13.00) v parku Pietro Coppo Petek, 17.02. - Predaja oblasti Slovenske Istre Otroškemu Karnevalu (Lonka Izola) 10.00 -12.00
10.00	- 10.45 rajanje za vrtce
11.00	- 12.00 za učence OŠ iz Izole
11.00	predaja ključa - Župana Izole in Kopra
Otroke bodo zabavali Lea Sirk z bendom, Bepi, Kozica iz KP, gledališka skupina STEPS, Plesni studio Lai, 2. letnik vzgojiteljske šole SGTŠ. Otroci se bodo lahko posladkali s kroštolami Sobota, 18.02. - Otroška pustna povorka in veliko pustno rajanje na Lonki (14.00 - 17.00)
14.00	- 15.00 Pustna povorka
15.00	- 17.00 Rajanje s ČUKI na Lonki Program povezuje Darijan Gorela
V primeru slabega vremena se dogajenje seli v eno od telovadnic v Izoli Prijavnice zbirajo do 04.02.2012, več podatkov so na spletni strani: www.istrski-karneval.si pod zavihkom PUSTNA POVORKA.
Zvonka Radojevič
videnih 172.000 eur), od tega jih je 60.000 namenjenih prireditvam CKŠP-ja, ni pa skrivnost, da bo velik del teh sredstev končal za "ob-prireditvene" stroške, torej za postavljanje odrov, pripravo elaboratov, pa za varovanje in nenazadnje tudi za borce za pravice avtorjev in izvajalcev, SAZAS in IPF.
In ravno o temu je na torkovem sestanku teklo največ besed. Organizatorji aktivno iščejo način, da bi čim več privarčevali na tej postavki, ena od možnih rešitev pa je, da bi s pavšalom prišli do "popustov", to pa je mogoče le pod pogojem, da nastopijo kot enotna organizacija. Zveni kot nostalgičen spomin na čase, ki so nekoč bili, a morda je to tudi pravilna rešitev.
Ti stroški predstavljajo velik delež sredstev namenjenih izolskim prireditvam in če bi jih s skupnim nastopom uspeli zmanjšati, bi to bilo seveda koristno za vse.
Prisotni so nato nekaj besed namenili še problemu izolskega poletnega večernega sprehajanja, ko se tistih nekaj pogumnejših
sprehaja po skoraj popolni temi, ter težavo s povsem omrtvičenim izolskim poznovečernim, če že ne nočnim dogajanjem. Omeniti velja, da se bodo letošnja sredstva delila preko razpisa na vsako četrtletje, največ sredstev pa je seveda namenjenih za poletne mesece.
Kaj in kdaj se bo letos dogajalo?
Februar bo namenjen pustu in maskam, aprila pa bo že na vrsti velikonočni sejem starin in običiajev Usake ščiat, maja pa bomo morda tudi uradno otvori-li sezono. Od 28.5. do 2.6. se bo Izola napolnila z ljubitelji alternativnega filma, ko bo na sporedu tradicionalni Kino Otok, naslednji vikend pa bo že čas za prvo pravo izolsko fešto. Praznik oljk, vina in rib. Sredi junija se bodo nato začele nedeljske pihalne godbe, v juliju pa bo Izola postala rokometna z letošnjim, po napovedih rekordnim, Euro-festom.
Po lanskoletni sreči z vremenom so se v Centru odločili, da bo tudi letos Ribiški praznik padel sredi avgusta, skozi celotno poletje pa bodo na CKŠP-ju organizirali tudi tradicionalni sklop prireditev Poletje v Izoli. Od 19. do 23. avgusta pa bo čas za prenovljeni Slovenian boat show. Nato se bo sonce počasi začelo skrivati za oblaki, listje bo padlo z dreves in pričakal nas bo nov Izolski čudež, ki morda ne bo več čudež, temveč bo postal legenda. Okoli imena je še nekaj ugibanja, jasno pa je, da ne bo več dvodnevni praznik, temveč enodnevni.
Seveda pa moramo najprej pri sebi ugotoviti: bi radi, da so prireditve namenjene Izolanom, ali gostom? Odgovor se morda zdi povsem preprost, a nikakor ni. Ker če bi radi kakšnega gosta privabili v mesto in od njega tudi kaj zaslužili, bo pač treba tudi malo potrpeti.
AM
Pevci iz Jagodja na Librisovem večeru
V knjigarni Libris v letu 2012 nadaljujejo z literarnimi večeri. Knjigarna Libris v sodelovanju z literarno revijo Fontana pripravlja predstavitev knjige »IGNACIJ OTA - ŽIVLJENJE DAROVANO GLASBI« avtorja prof. Borisa Pangerca iz Doline. Predstavitev bo v sredo, 25. januarja 2012, ob 18. uri v knjigarni Libris v Kopru. Knjigo bo predstavila Rossana Paliaga iz Trsta ob sodelovanju prof. Borisa Pangerca in urednika Fontane Danila Japlja. Za glasbeno popestritev bodo poskrbeli MoPZ Jagodje-Dobrava pod vodstvom zborovodkinje Mirjane Bonin. Literarna revija Fontana, ki je lani praznovala 25-letnico svojega delovanja je ob 10-letnici smrti skladatelja in zborovodje Ignacija Ote izdala knjigo »Ignacij Ota - življenje darovano glasbi«. To je knjiga o človeku, ki so ga vsi pevci in pevke primorskih zborov še kako dobro poznali, človeku z velikim posluhom in skrbjo za obstoj in napredek ljubiteljske kulture in petja, še posebej med Slovenci v Italiji - v bistvu je to poklon Ignaciju Oti in njegovemu obsežnemu življenjskemu opusu.
Mlade pingpongašice nabirajo izkušnje
Namizni tenis
l.SNTL-članice
Muta : Arrigoni 5:0
Tekmo 11. kroga so članice odigrale v sredo na Muti. Pomlajena ekipa Arrigonija je doživela zagotovo enega najtežjih porazov v zadnjih petnajstih letih neprekinjenega igranja v prvi državni ligi. Ekipa Mute je bila še pred začetkom dvoboja favorit in to tudi potrdila za mizo z najvišjim možnim izidom. Kljub temu je potrebno povedati, da so naše igralke odigrale dvoboj po svojih najboljših močeh in s pravim pristopom do igre. Za ekipo so nastopile Alenka Ačimovič, Urška Čokelj in Katrina Sterchi.
Mladinke in mladinci v ekipnem finalu
V	nedeljo je v Preserju potekal polfinalni ekipni kvalifikacijski turnir za mladince. Na turnirju so nastopile štiri ekipe. Prvi dve ekipi sta se nato uvrstili na ekipni finale, kjer bo nastopilo osem najboljših ekip v državi. Ekipni finale bo za mladince in mladinke na sporedu 17. in 18. marca v Murski Soboti.
Mladinci Arrigonija so turnir odigrali nad pričakovanji in prepričljivo osvojili prvo mesto. Zlasti so presenetili v zadnjem dvoboju, kjer so s 5:3 premagali ekipo novomeše Krke. Za ekipo so nastopili Admir Muratovič, Erik Paulin in Andrej Germek. Rezultati:
Arrigoni: Preserje 5:1
Arrigoni: Ptuj 5:1
Arrigoni: Krka 5:3
Vrstni red: 1. Arrigoni, 2. Krka,
3. Ptuj, 4. Preserje
Podobno tekmovanje so imele v Zalogu pri Ljubljani mladinke. Ekipa Arrigonija je na turnirju osvojila drugo mesto in seje ravno tako uvrstila v ekipni finale.
V	dvoboju za prvo mesto so naša dekleta s 5:3 izgubila proti ekipi Interdiskonta. Za ekipo so nastopile Maja Milenkovski, Urška Cokelj in Katrina Sterchi. Rezultati:
Arrigoni: Vesna 5:0 Arrigoni: Muta 5:2 Arrigoni: Interdiskont 3:5 Vrstni red: 1. Interdiskont, 2. Arrigoni, 3. Muta, 4. Vesna
Kegljanje
Izdani so gostili Rudar iz Trbovelj, ki jih je v prvem delu prvenstva premagal. Tokrat je bilo obratno. Slavili so domačini s 3494 : 3455 oziroma 6:2.
Prvi izolski par je začel slabo saj
so gostje z naboljšima igralcema v prvem paru po polovici igre že vodili za 100 kegljev vendar sta neraspoložena domačina Gorjup s 554 in Širca s 581 do konca le uspela z malo boljšo igro zmanjšati zaostanek na 41 kegljev. Mlada Košpenda s 623 in Kne-ževič s 585 sta z odlično igro uspela izničiti prednost gostov in prigrati razliko 71 kegljev, tako da sta izkušena Kumar s 607 in Mars s 544 uspela zadržati prednost.
Rezultati:
Izola 3494 : Rudar 3455	6:2
Gorjup 554 : Narat D. 602 0:1 Širca 581 : Kos 574 1:0 Kneževič 585 : Vrabič 536 1:0 Košpenda 623 : Narat I. 560 1:0 Kumar 607 : Predovnik 569 1:0 Mars 544 : Šparenblek 614 0:1 Lestvica po 10 krogu:
1. Konjice 16, 2. Izola 16, 3.Gorica 15, 4. Hidro 12, 5. Rudar 10, 6. Korotan 9, 7. Siliko 8, 8. Škofja Loka 8,9. Rudnik 6,10. Konstruktor 0 točk;
Naslednji krog bo v soboto, 21.01.12, ko prihaja v Izolo ekipa Konstruktor II. iz Maribora. Tekma bo na kegljišču ZPC Livade ob IZuri.
Dekleta odhajajo v goste k ekipi
iz Medvod.
g-g-
Jadranje
Naši optimisti so se srečno vrnili s svetovnega prvenstva
Zadnji dan smo res navijali za naše in vse je kazalo na preporod naše ekipe:
V	prvem poizkusu 12. plova je bil Peter Lin Janežič na petem mestu, Jana Germani na tretjem, Lara Poljšak na 10. in ... bonaca, zastava N je nemo obstala in za vse skupine je to pomenilo novi start.
V	drugem poizkusu 12. plova je bila Lara že zelo blizu prve boje na drugem mestu, tudi ostalim je dobro kazalo in ... močan tok
je toliko podaljšal plovbo v veter, da je stopila v veljavo 30 minutna časovna omejitev. Spet črka N za vse skupine in konec svetovnega prvenstva.
Veter je pihal z jakostjo 8 vozlov.
Tokrat nismo imeli športne sreče. Prevečkrat se je zgodilo, da so naši bili v osprdju in so se morali soočiti z nepričakovanimi spremembami smeri vetra, tudi do 90 stopinj. Zelo dobro nam je šlo v lahkih in srednjih vetrovih. Manjka nam pa vzdržljivosti in borbenosti v ekstremnih razmerah.
Vračamo se z dragoceno izkušnjo in željo po ponovnem dokazovanju naših sposobnosti na mednarodnem nivoju.
Upajmo, da bosta v Dominikanski republiki veter in naša športna sreča bolj stabilni. Zaupajmo našim jadralcem tudi v bodoče, ker nas bodo še razveseljevali s svojimi podvigi.
Končna lestvica:
1.	Kimberly Lim, Singapore
2.	Bart Lambriex, Netherlands
3.	Javier Arribas, Peru
29. Peter Lin Janežič, Slovenija 93. Toni Vrščaj, Slovenija 119. Jana Germani, Slovenija 147. Lara Poljšak, Slovenija 179. Anže Podlogar, Slovenija
Prva ISAF-ova lestvica v olimpijskem letu
Mednarodna jadralska organizacija je v vseh olimpijskih razredih pretopila rezultate s svetovnega prvenstva v točke.
Od Slovencev jih je največ prejel Vasilij Žbogar, a je na mednarodni lestvici razreda finn kljub temu nazadoval s 6. na 8. mesto. Gašper Vinčec je v isti kategoriji izgubil eno mesto ter jejio novem 10. Tina in Teja Černe olimpijsko leto v ženskem dvosedu 470 začenjata na 17. mestu , kjer sta že od 5. oktobra 2011. Enako dolgo na 26. mestu v moški konkurenci 470 ždita tudi Mitja Mikulin in Sebastian Prinčič. Izolana čakajo dodatne olimpijske kvalifikacije maja v Barceloni.
Edini, ki je napredoval, je Karlo Hmeljak. Koprčan si je prijadral normo v razredu laser, na lestvici poskočil z 129. na 115. mesto ter prehitel našega naj višje rangirane-ga krmarja Nika Pletikosa. Slednji je do včeraj zasedal 126. mesto, sedaj pa je 160.
Slovenska ženska match race posadka Barakude na svetovni jakostni lestvici po novem zaseda 24. mesto.
Mednarodna jadralna zveza (ISAF) je pri tokratnem razvrščanju upoštevala tudi točke s svetovnega prvenstva, kjer so bile Vesna Dekleva Paoli, Katarina Kerše-van in Lena Koter skupno 19. Za ta rezultat so prejele 63 točk. Številka ena svetovnega ženskega dvobojevanja ostaja Anna Tunnic-liffe. Američanka je v lanski sezoni dvanajstkrat stala na zmagovalnem odru, od tega šestkrat na naj višji stopnički. Da je najboljša, je znova dokazala decembra v Perthu, ko je v finalu svetovnega prvenstva s 4:0 gladko premagala tekmico Lucy MacGregor. Srebrna Britanka se je kljub porazu na svetovni lestvici povzpela s 3. na 2. mesto, bronasta Claire Leroy pa nazadovala z 2. na 3..
V moški konkurenci je na vrhu razpredelnice Britanec lan Wi-lliams. Najspretnejši Slovenski krmar je Dejan Presen na 100. mestu. Slednji bo nove točke lovil na državnem prvenstvu februarja v Izoli.	Jana Rineš
Manj subvencij za fotovoltaiko
Obnovljivi viri energije so energetska nuja tega planeta in tega se vse bolj zavedamo tudi pri nas, čeprav je nenavadno, da je v Izoli in okolici, kjer je sončnih dni več kot v drugih delih Slovenije, sončnih central razmeroma malo.
Občina Izola je najbolj donosna leta na področju fotovol-taike očitno že zamudila. To, kar smo tudi v Mandraču napovedovali, namreč, da država enostavno ne bo imela dovolj denarja za zagotavljanje tako visoke odkupne cene elektrike iz sončnih elektrarn in za subvencioniranje nakupa le teh, se je zgodilo. Seveda so razloge zapakirali v nekoliko drugačno ..embalažo".
Konec lanskega leta je bila namreč objavljena sprememba Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, ki poleg nižanja podpor električni energiji, pridobljeni z izkoriščanjem sonca, uvaja tudi nekatere druge spremembe. V obrazložitvi so zapisali, da zaradi hitrejšega upadanja cen novih fotovoltaičnih proizvodnih naprav, kot je bilo predvideno, navedena uredba dodatno niža podpore električni energiji, pridobljeni iz sončne energije. Zagotovljene odkupne cene, ki so bile v letu 2011 za 20 odstotkov nižje od izhodiščno zastavljenih leta 2009, so se s 1. januarjem 2012 znižale za dodatnih 10 odstotnih točk, torej so sedaj skupno za 30 odstotkov nižje od izhodiščnih v letu 2009.
Znesek zagotovljene odkupne cene za megavatno uro električne energije, pridobljene v sončni elektrarni velikosti do 50 kilovatov, postavljene na strehi, se je tako znižal s 332,37 na 290,82 evra oziroma za 12,5 odstotka glede na minulo leto.
S spremembo uredbe se podpore ne bodo več nižale enkrat letno kot doslej, ampak se bodo zniževale dvakrat letno. S tem se bo izboljšalo trenutno stanje, ko se je večina investicij izvajala v zadnjih mesecih koledarskega leta. S 1. julijem bodo tako odkupne cene nižje za 40 odstotkov od izhodiščnih v letu 2009 oziroma bodo za najbolj zastopani razred sončnih elektrarn, velikosti do 50 kilovatov, postavljenih na strehi, znašale 249,28 evra za megavatno uro.
Tako je zdaj že povsem jasno, da občini ne preostaja nič drugega kot iskanje zasebnega partnerja, ki bi sovlagal v ta projekt, še bolj verjetno pa je, da se bo treba odločiti kar za oddajo streh javnih objektov v najem morebitnim investitorjem. Seveda bo tudi teh, z nižanjem odkupne cene, vse manj.	ur
Tunel Markovec je prebit
Avstrijska družba Alpine Bau je v torek uspešno prebila prvo, desno cev predora Markovec na hitri cesti Koper - Izola. Dars pričakuje, da se bodo dela nadaljevala skladno s pogodbo.
3 Alpine Bau je tako prvo cev | predora Markovec prebil dan § potem, ko je družba po več kot 1 enomesečnem zastoju zaradi | vzdrževalnih del na izkopnem stroju znova zagnala dela.
V Darsu zdaj pričakujejo nadaljevanje del skladno s pogodbo, po neuradnih informacijah, ki jih navaja časnik Delo, pa bodo s posebnim rezalnim strojem še teden delali v cevi, ki so jo prevrtali, potem pa bodo stroj preselili v drugo cev, kjer so doslej iz obeh strani izkopali 1632 metrov in jih morajo še približno 500 metrov.
Neuradno naj bi bil že čez dva meseca objavljen razpis za izvedbo elektro- in strojne instalacije, še navaja Delo. Strojno opremljanje bi morali začeti konec leta ali najpozneje na začetku prihodnjega leta, če bi hoteli predor končati sredi leta 2013.
Se sreča, saj bi se lahko zgodilo, da bi cesta bila zgrajena brez priključka za Izolo, ki je še vedno le na pairju.	STA/ur
KAJ SMO ZAPOSLENI KOMUNALE IZOLA NAŠLI V ZELENIH ZABOJNIKIH ZA OSTALE ODPADKE?
V Javnem podjetju Komunala Izola d.o.o. smo želeli ugotoviti, ali občani ločujejo odpadke skladno z navodili, ki so jih dobila vsa gospodinjstva v občini Izola junija 2011. Na Komunali Izola, d.o.o. so naključno izbrali teren, kjer zbirajo mešane komunalne odpadke na področju naslednjih ulic: Tovarniške ulice, Ulice ob Pečini, Ulice Sv. Petra, Gubčeve ulice, Bevkove ulice, Ul. S. Maše, Trga Sv. Mavra, Levstikove ulice,Tartinijeve ulice, Garibaldijeve ulice, Ul. G. Bruna, Trubarjeve ulice, Aškerčeve ulice, Kažipotne ulice, Gortanove ulice in Cegnarjeve ulice. Pripeljane odpadke iz navedenega terena v masi cca. 10 m3 (2760 kg) smo stresli na plato na zbirnem centru in se posvetili vsebini. Ugotovili smo, da je v ostalih odpadkih prisoten velik delež odpadkov, ki v ostale odpadke (zelene zabojnike) nikakor ne sodijo; to so plastenke, pločevinke, papir in karton ter nevarni odpadki.
Po ločevanju odpadkov smo ugotovili, da je bilo iz skupne mase pripeljanih ostalih odpadkov cca. 10 m3 (2760 (kg), samo 1.692 kg (cca.
5 m3) ostalih odpadkov vse ostalo in sicer v masi 1.068 kg bi moralo biti ločenih odpadkov.
Analiza kaže, da z nepravilnim odlaganjem odpadkov po nepotrebnem obremenjujemo okolje, na ta račun se povečuje tudi okoljska dajatev (taksa), ki je odvisna od količine odloženih odpadkov na odlagališče in jo plačujemo uporabniki. Zato ponovno poudarjamo pomembnost ločevanja odpadkov. Več ko bo v občini ločeno zbranih odpadkov, manj bo odloženih ostalih odpadkov in posledično bo znesek okoljske dajatve nižji.
Pripeljan »kup« odpadkov na zbirni center
Z naključnimi kontrolnimi »akcijami« kakršna je bila ta bomo nadaljevali, ponovno bomo preverjali vsebino ostalih odpadkov (zeleni zabojniki) ter obveščali uporabnike o ugotovljenih nepravilnostih.
V kolikor se bodo kljub obvestilom nepravilnosti ponavljale bomo le-te posredovali občinski inšpekciji.
IŠ
komunala
izda - šola

Kultura
Tudi knjižnice niso več, kar so bile
Knjižnice so kraj zbranosti in tišine, za izolsko pa nekateri obiskovalci pravijo, da ni tako, saj se menda velikokrat spremeni v glasno igralnico, kar seveda ne preseneča, saj prostori z računalniki, kjer se zbirajo najstniki in knjižni prostori med seboj niso ločeni.
Nekajkrat so nas na uredništvu opozorili, da v popoldanskih urah izolska mestna knjižnica postane pravi cirkus. Mladi menda ne upoštevajo tradicionalne knjižniške tišine in ob nabijanju računalniških igric se med seboj glasno pogovarjajo. Takšno obnašanje seveda ne sodi v knjižnico, a ta medalja ima tudi drugo plat.
Ravnateljica knjižnice Marina Hrs pravi, da situacija še zdaleč ni tako huda, kot pravijo nekateri: “seveda je vsake toliko bolj glasno, a to je predvsem zaradi tega, ker smo s prostorom omejeni in maldinski oddelek ni fizično ločen od knjižnega”. Težava, pravijo obiskovalci knjižnice, je, da se v mladinskem oddelku zbirajo najstniki, ki po cele ure igrajo računalniške igrice in pozabijo, kje so. "Res je, da so vsake toliko glasnejši, včasih pa so tudi lahko nesramni. A to je le del odraščanja otrok. K nam pogosto prihajajo po treningih in včasih jih je treba tudi prositi, naj
Druga sezona Večerov ob kaminu
V ponedeljek, 16. januarja se je začel novi cikel ponedeljkovih večerov ob kaminu, ki jih organizira Športno in kulturno društvo Istra brez meja - Istria senza confini. Tudi tokrat, tako kot ob prvi sezoni, je večere »odprl« Emil Zonta, s predstavitvijo svoje nove avtobiografske in zgodovinske knjige Moč kletve - moč molitve.
Večeri se dogajajo ob ponedeljkih v gostilni Istra - Istria, kjer se občinstvu predstavljajo pomembni ljudje, ki živijo in ustvarjajo na področju Istre. Tako se bo v ponedeljek, 23. januarja gostja večerov izolska pevka ljudskih pesmi, zborovodkinja, pesmica in aktivistka Marjetka Popovski, ki bo gotovo veliko povedala pa tudi kaj zapela. V naslednjih ponedeljkih pa ji bodo sledili: Marina Kranjac, Darko Darovec, Marisa Tuljak Višnjevec, Marino Sinkovič, Milan Rakovac, Damir Kajin, Alberto Pucer in Igor Lija in Dario Marušič, drugo sezono “večerov” pa bo zaokrožil Alessio Colautti.
bodo tišji, a resnično ne morem govoriti o nekem problemu. ” Hrsova je sicer priznala, da se je nekaj obiskovalcev tudi že pritožilo v knjigo pritožb in pohval, ob tem pa tudi omenila, da otroci včasih niso največji problem: “še hujši od otrok so pogosto odrasli, ki v knjižnici na ves glas telefonirajo. Pogosto so še veliko glasnejši od teh otrok. ”
Dejstvo je, da bi morala biti mladinski in odrasli oddelek v knjižnici ločena, kar pa v bližnji prihodnosti ni rešljivo. Hrsova sicer pravi, da trenutno res ne vidi možne rešitve za ta problem, a ena morda obstaja.
Če je vse, kar nasjtniki potrebujejo, računalnik s povezavo na splet, potem bi bilo verjetno dovolj, če bi jim to tudi zagotovili. Morda bi za to preuredili kakšno staro kolesarnico ali neuporabljene kletne prostore v bloku, tako, kot so včasih poskrbeli, da so imeli mladinci v svojem bloku mladinsko sobo. Tehnologija je danes relativno poceni, časi pa so se toliko spremenili, da na skupino štirih med seboj povezanih računalnikov mladi gledajo tako, kot smo starejši gledali na igrala ali peskovnike v sedemdesetih in osemdesetih letih. Gre za sodoben način socializacije in verjetno je bolje, da pred računalniki ždijo v skupinah, ne pa sami v svoji sobi. Morda je čas, da odgovorni pomislijo tudi v to smer. Čas je torej za posodobitve.
AM
Računalnik je lahko tudi igralo
Seveda smo se v knjižnico en popoldan odpravili tudi mandračev-ci, tam pa smo opazili le enega mladeniča, ki je s slušalkami na glavi nemo strmel v “fejsbuk”.
Vprašanje seveda ni, če računalniške igrice sodijo v knjižnico.
Odgovor na to bi moral biti očiten.
Težava je v tem, da je danes, da bi mladi prišli do zabave, dovolj že povezava na splet, ta pa je v knjižnici na razpolago, kot je tudi prav, čisto vsem.
Kakšen je Duh časa v Sloveniji?
Slovenska veja gibanja Zeitgeist - Duh časa je na prvi januarski petek v nabito polni čitalnici Mestne knjižnice Izola predstavila ideje in cilje gibanja, ki ni politično in ne priznava nacije, vlade, rase, religije, razredov, temveč se zavzema za globalno družbeno spremembo iz trenutnega monetarnega sistema in na virih temelječo ekonomijo ter zagovarja trajnostni razvoj nasploh.
Gibanje Duh časa, ki v Sloveniji deluje od januarja 2010, globalno pa od leta 2008 in je organizirano kot spletna skupnost (člani srečujejo se na orodju TeamSpeak: teamspeak.zeitgeist-movement.com), sta predstavila predstavnika gibanja Matjaž Ugovšek - Ugo in Damijan Kovačevič. Gibanje Zeitgeist deluje kot aktivistična veja Projekta Venus, katerega ustanovitelj je industrijski oblikovalec in družbeni inženir Jacque Fres-co. Gibanje je dobilo navdih v množičnem odzivu na Peter Josephov film Zeitgeist: The Movie in Zeitgeist: Addendum. Glavni koncept gibanja je, da naj bodo vse surovine sveta skupno bogastvo vseh ljudi. Gibanje obenem opozarja, da svet obvladujejo korporacije, ki pri goltanju svojega dobička ustvarjajo dolg in upočasnjujejo razvoj.
Na predstavitvi v izolski mestni knjižnici sta predstavnika gibanja orisala alternative obstoječemu sistemu ter postavila hipoteze, zakaj naj bi bila Slovenija primerna dežela pri uresničevanju zamisli iz Projekta Venus.	K. Orel
Namen teh večerov je predstaviti življenje ljudi, ki jih morda poznamo le po njihovih delih, ne pa osebno, obujati kulturno izročilo našega kraja in ohranjati čezmejno prijateljstvo. Da je stvar še bolj avtentična, potekajo pogovori v materinem jeziku nastopajočega, torej v enem od treh istrskih jezikov (lahko pa tudi v kombinaciji). Vabljeni torej, vsak ponedeljek ob 19.uri v gostilno Istra. Vstop je seveda prost.
SMEROKAZ!
Četrtek -19. januar 2012
galerija INSULA
SMREKARJEVA 201Z01A, tel. 05 / 641 53 03
Kulturni dom Izola -mala dvorana - ob 19.00
HAVAJI
Tjaša Stanič, potopisno predavanje Prehodila in prevozila je štiri največje otoke in z vami bo delila prelestne lepote rajskega otočja. Vabljeni, vstopnine ni!
Petek - 20. januar 2012
Kulturni dom Izola - ob 20.00
OD VZHODA DO VZHODA
Plesna produkcija Kulturno umetniškega društva Erato.
Plešejo : Vesna Stojnic, Nika Pegan, Ema VVebder, Damjana Stojnic, Maja Stojanovič, Ana Petrovska. Igrata : Mateja Palčič in Ksenija Jambrošič Vstopnina 7 eur
Pripovedovanje pravljic v Galeriji Alga
v četrtek 19.1.2012 ob 17.00 za mlajše otroke Petja Urkovič in Aljoša križ- Gorenjska narodna- Zakaj ima ježek bodice. Dedek dolgo-uhec...
in ob 18.00 za večje otroke - Andersen: Vžigalnik.
Kino Odeon
19.1.12	18.30 Poslednja postaja / 20.30 Melanholija
20.1.12	18.00 Melanholija / 20.30 Poslednja postaja
21.1.12	18.30 Poslednja postaja / 20.30 Melanholija
22.1.12	18.30 Poslednja postaja / 20.30 Melanholija
23.1.12	18.30 Poslednja postaja / 20.30 Melanholija
24.1.12	18.00 Melanholija / 20.30 Gospodinja Liffe po Liffu
25.1.12	18.00 Pisma Sv. Nikolaju / 20.30 Gospodinja Liffe po Liffu
Melanholija
Larsa von Trierja evropski film leta 2011
V Trierjevem čudovitem filmu o koncu sveta Justine in Michael praznujeta svojo poroko na razkošni zabavi v imenitnem domovanju njene sestre Claire in svaka Johna. A naj se manično depresivna nevesta še tako trudi, se poročno slavje kmalu sprevrže v popolno katastrofo: družinske napetosti se stopnjujejo, zakoni se krhajo. Zemlji pa se medtem neusmiljeno približuje orjaški pobegli planet Melanholija ...
Mule, društvo za celostno bivanje razpisuje
javni anonimni likovno-literarni natečaj
za izdelavo motivacijskih razglednic z naslovom:
“ HRANA JE VRT ZA UŽIVANJE “
Razglednica mora izražati namen in poslanstvo projekta (asociirati mora na spodbujanje k pridelavi hrane, širjenju znanja, sodelovanju na vrtovih, pripravi shrankov). Nagrajena bodo 3 (tri) posamezna dela, ki ne morejo biti od istega avtorja.
Nagrade so udeležba na eni od delavnic na Irskem, v Veliki Britaniji in Nemčiji v času projekta do junija 2013. Organizacija nagrajencem krije stroške prevoza, bivanja in prehrane.
Izdelki naj bodo izdelani na papirju formata razglednice (16,5 x 11,5 cm) v poljubnih tehnikah. Izdelki so lahko narejeni tudi z računalniškimi orodji - dostavljeni na CD v PDF ali JPG formatu. Na natečaju izdelate samo sprednjo stran razglednice. Lahko je samo likovna ali literarna ali kombinacija besedila in slike. Upoštevajte, da bomo izbrane predloge tiskali. Vsak udeleženec lahko sodeluje na natečaju z največ tremi (3) deli. Dovoljena so izključno še neobjavljena dela. • Sodelujoči morajo dela poslati po pošti na naslov: Mule, društvo za celostno bivanje, Iška 51, 1292 Ig. Upoštevali bomo dela, ki bodo prispela na naslov do vključno torka 21. februarja 2012. • Dela morajo biti dostavljena v primerni varni embalaži, ki naj bo opremljena z oznako: »Javni natečaj: »Hrana je vrt za uživanje«. K vsakemu izdelku priložite zaprto kuverto, označeno s šifro, ki naj bo napisana tudi na hrbtni strani izdelka. V kuverti naj bodo podatki: ime in priimek avtorja, naslov, telefon in e-pošta avtorja dela ter status (upokojenec, brezposelni, zaposleni...).
Podrobnosti o pravilih si preberite na spletni strani www.mule.si
Vabimo vas na ogled razstave
“HYPER(I)REAL” ALOJZ JURCA, BARBARA JURKOVŠEK, ANDREJ PAVLIČ, ALEKSANDER PECA, PARIDEDISTEFANO
na ogled v Galeriji Insula v Izoli do 26. januarja 2012.
Hostl Stara šola Korte Ilustracije naše ljudske pesmi od 15. do 22. 1. 2012 med 11. in 12. uro. Društvo slovenskih ilustratorjev in KD Korte	
Galerija Herman Pečarič Piran KATJA SMERDU	iši• lv. -,•]Sgj i, *-	t| 1 f;5 m uj-v;
ROKA IN ZNAK	r - ■ 'Rt -v
Pot žice in življenje besed	
žični objekti in kaligrafski zapisi	'	..-Jfi.	4	. •IjiVVf' l,	■ ■ v " • .. . ? :■: -, :
	. iT :
	mNSBBbR1.'** i
Galerija Al^a / Kristanov trgi razstava ilustracij FULVIE GRB AC	
Galerija Salsaverde izoia razstava "IzBUBljeni svet" Maj e Lesjak	
Mestna knjižnica Izola
• četrtek, 19. januar 2012 ob 18.00: predavanje Odnosi: mi in ljubezen
Predaval bo Bono Baršek, avtor knjige Resnica o življenju. Govora bo o partnerskih odnosih in spolnosti, moški in ženski energiji ter o pomenu sodelovanja in povezovanja za čas v katerem smo in ki prihaja. Predstavljene bodo tudi energijske tehnike in meditacije, s pomočjo katerih lahko razčiščujemo medsebojne odnose, jih ozaveščamo in si povrnemo izgubljeno energijo.
TORKOVA PRAVLJIČNA URA Potovanje se prične vsak torek ob 17. uri v Stekleni pravljični sobi. S seboj prinesite copatke.
NADALJEVALNI TEČAJ - 2. stopnja FRANCOSKEGA JEZIKA ZA OTROKE
za osnovnošolske otroke. Kako se kaj napiše in kako se kaj v francoščini pove,, vas bo naučila knjižničarka Špela Pahor. Vabljeni vsako sredo od 15:30 do 16:30 v Stekleno pravljično sobo. Au revoir!
SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE Središče za samostojno učenje je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje s pomočjo multimedijskih programov,... info (05)6631-282.
BORZA ZNANJA IZOLA Vsakdo lahko nekoga nekaj nauči. Ali vsakdo ima neko znanje, ki ga lahko posreduje, deli z drugimi, nadgradi.info 05 6631 282 ali na spletni strani www.borzaznanja.si
• Razstavljajo v mesecu decembru: Razstava likovnih del Martine Ljubič v tehniki olje na platnu. Razstava fotografij Črta Butula, trgank ki so jih izdelali varovanci izolskega VDC-ja, slik v tehniki olje na platnu Marjana Kralja, izdelkov iz volne in drugih naravnih materialov Irene Menih in torbice iz različnih materialov, raznovrstnih oblik in velikosti ter iz različnih obdobij, iz zbirke Janeza in Marije Janežič.
Društvo prijateljev mladine Izola vabi vse otroke, tiste večje in tiste majhne, na ZABAVO NA SVETILNIKU v soboto, 21.1.2012 od 10. do 13. ure. Tam se bomo igrali, zabavali, se posladkali s piškoti in okrepčali z toplim čajem. Seveda lahko pripeljete tudi starše, nonote ali none, pa tudi kakšnega sose-da.Dobimo se na ploščadi pri Vitaminčku.
----------------------------------------- Pogovor -----------------
Tudi Izolani imamo svoj Pirelli
Izolani imamo Pirelli. Govorimo seveda o elitnem, artističnem koledarju italijanskega giganta pnevmatik in ne o pnevmatikah samih. Koledar, ki je ceneno erotiko, namenjeno moškim delavnicam, spremenil v glamurozno umetnost, na katero se gleda kot umetniško sliko. Skupna obema pa je seveda golota.
Koledar Pirelli je začel izhajaiti leta 1964 in predstavlja precep v umetnosti fotografiranja erotičnih koledarjev, ki do takrat še zdaleč ni veljala za umetnost. Za razliko od klasičnih koledarjev z nagimi dekleti, ki so krasili večinoma avtomehanične delavnice in ostale “mačo” prostore, je Pirellijev dobil status glamurja.
Razlogov za to pa je več. Najprej ta, da gre za koledar, ki izide v zelo omejeni nakladi. Ni ga mogoče dobiti v prosti prodaji, saj gre za posebej elitno poslovno darilo podjetja Pirelli. Poleg tega pa so pri Pirelliju za izdelavo koledarja vedno izbirali velika imena s sveta mode, tako fotografe, kot tudi fotomodele. In iz poceni erotike je koledar postal umetnost in “glamour”. Gola dekleta pa so seveda ostala.
Pirellijev koledar ima za sabo zgodovino, veliko finančnih sredstev in nekakšno auro nedosegljivosti in ne čudi, da se vsako leto o njem toliko govori. Nekoliko manj pa je znano, da imamo tudi na sončni strani alp svoj “Pirelli”. Tega že dobro desetletje pripravljajo pri ljubljanski tiskarni Collegium Graphicum. Princip je takorekoč enak: velika imena slovenske fotografije pripravijo koledar, ki ga nato v tiskarni uporabijo kot poslovno darilo oziroma ga podelijo najbolj uspešnim slovenskim poslovnežem. Elita in “glamour”, kakopak. In kje je pri vsem tem Izola? Letošnjo izdajo je pripravil Luka Kaše, že nekaj let v Izoli stanujoč fotograf, ob pomoči dekleta, Izolanke, režiserke, Mateje Tomažinčič.
Luka Kaše v akciji
-	Koledar se imenuje L’ete noir, črno poletje, in je nekakšen slovenski Pirelli.
-	Luka: Collegium Graphicum že desetletje pripravlja podalpski Pirelli, ki prav tako velja za nekakšen statusni simbol. Gre za promocijo tiskarne, ki vsako leto organizira dogodek na katerega povabijo uspešne slovenske podjetnike in jim podarijo koledar, ki je natisnjen v vsega 300 izvodih. Kar je zelo majhna naklada, saj hitro zmanjka izbrancev že, če samo pomislimo, koliko ljudi je sodelovalo pri produkciji.
-	Vsako leto določijo drugega fotografa? Kakšen je sploh njihov kriterji izbire?
L: Niti ne. Nekaj se jih je že ponovilo, recimo Fulvio Grisoni. Gre pa predvsem za fotografe, ki nekaj pomenijo v svetu mode in erotične fotografije. Jaz pa sploh nisem tovrsten fotograf. Tega nikoli prej sploh nisem delal in priznati moram, da mi je bilo na začetku kar nekoliko nerodno.
-	Kako so se zate sploh odločili?
L: Očitno so bili zadovoljni z mojim dosedanjim delom, ki je vezano predvsem na glasbo, oziroma glasbenike. Oblikovalec me je poklical in vprašal, če bi bil za to in najprej sem pomislil, da se bom temu odpovedal, saj mi večina erotične fotografije deluje izjemno ceneno in na prvo žogo in tega res nisem hotel. Vedeti je treba, da je zelo težko doseči, da erotična fotografija ni cenena, posebej če tega nisi vajen delati. En cel mesec sem razmišljal, kako bi lahko izpeljal, da bi bile gole fotografije čisto avtorske in meni lastne. Tako nekako, kot sem delal glasbene skupine. Da bo imel sklop fotografij zgodbo, da bodo neverjetno kontrastne. In tik pred začetkom snemanja mi je nekaj kliknilo v glavi in sem si rekel, da tega na ta način preprosto ne morem narediti. Umetniška erotična fotografija mora biti nežna, tako da sem dobesedno dva dni pred začetkom spremenil celoten koncept (smeh).
-	Mateja, ti si sodelovala pri konceptu. Kako si reagirala na kompletno spremembo načrta?
Mateja: Kot je že Luka povedal, je najprej hotel narediti nekaj v svojem stilu. Šla sva tudi že na lokacijo, naredila nekaj fotografij, kot sva si jih zamislila in ko sva prišla domov sva ugotovila, da to ni to. Nato sva si zamislila povsem drugačne in na srečo so mi še iz časa, ko sem še delala v galeriji, ostale v spominu te “old school” črno bele fotografije. Malo sva raziskala in ugotovila, da to je to, kar sva ves čas iskala.
-	Sta imela pri izbiri koncepta proste roke?
M: Povsem proste roke. Osnovno zgodbo sva si že prej zamislila. Štiri mlada dekleta, ki se odpravijo na morje in tam nato pride do različnih situacij. Iz tehničnega vidika pa sva vse spremenila.
-	Koledar je zavoljo teh črno-belih fotografij resnično zelo “noir”.
L: Odlika tega tipa fotografije je, da lahko fotografija zdrži dlje. Če bi se odločila za koncept bolj kontrastnih in trenutno modernih stilov, bi bile te fotografije aktualne morda samo še letos, ali pa naslednje leto. Nato pa bi postale že nekoliko smešne. In to me je vedno zmotilo pri fotografijah, predvsem erotičnih. Namreč, da ne ostanejo dolgoročno zanimive ampak so zelo kratkoročne. Tako vidiš, kdaj je bila fotografija narejena. Zato sva naredila te retro fotografije, za katere pa se vseeno vidi, da so sodobne, styling pa je bil narejen kar futiristično.
M: Nika Ravnik, ki je skrbela za styling, ima namreč nekakšen japonsko futurističen stil, ki pa se je zelo lepo vsedel v ta retro koncept fotografije.
L: Poanta pa je, da fotografija zdrži nekaj več let.
-	Je celotna produkcija stala na vaših ramenih?
L: Dobesedno. Namen tega koledarja je predvsem promocija. Tiskarna ti da proste roke, na tebi pa je, da to izkoristiš. Nekaj stroškov sicer resda pokrijejo, a ostali stroškovni del je bil na naju. Tudi zaradi tega je bila prisotna ta začetna dilema, če sploh greva v to, ko pa sva se vendarle odločila, pa sva tudi sklenila, da narediva nekaj, kar bo res dobro. Če bi imela za sabo močnejši proračun, bi se verjetno odločila za bolj doživete modele, naprimer. Vsekakor pa je bil cilj, da bi naredili koledar, kjer bi ljudje gledali fotografije, ne pa “nage babe”. Čeprav bi morda ravno slednji obrnil več glav in bi se o njem tudi več govorilo.
M: Dejansko ravno zaradi tega se je o tem koledarju prejšnja leta nekoliko več govorilo, češ, ta in ta “mišica” je pokazala oprsje in ve se, kako to vpliva na medije.
-	Sklepam, da, če bi naročnik to hotel, te ne bi niti poiskal?
L: Oblikovalcu, ki se je odločil zame, sem tudi takoj na začetku povedal, da od mene ne bo dobil tega. Na koncu pa so bili s koledarjem zelo zadovoljni.
-	Kakšni pa so odzivi? Gre vendarle za promocijo.
L: Zaenkrat me še nihče ni poklical, me je pa nekoliko pozitivno presenetilo, ko je ob izidu koledarja število dnevnih ogledov moje spletne strani iz povprečnih 200 skočilo na 4000. Zato bom realno vrednost tega dela ugotovil verjetno šele čez nekaj časa. (Pa naj se še pohvalimo. Eden od 300 izvodov koledarja krasi tudi Man-dračevo uredništvo).	am
Kultura
Ko jeklena žica postane skulptura
V piranski galeriji Hermana Pečariča so v petek, 13. januarja odprli razstavo žičnih objektov in kaligrafskih zapisov izolske kiparke Katje Smerdu z naslovom: Roka in znak - Pot žice in življenje besed, Razstava, ki je pravzaprav nagrada z letošnjega ex tempora, bo odprta do 28. februarja.
Katja Smerdu je predstavnica mlajše perspektivne generacije slovenskih likovnikov: širša javnost jo spoznava od leta 2005, odkar razstavlja na skupinskih in osebnih razstavah. V lanskem letu ji je mednarodna strokovna žirija XLVI. mednarodnega slikarskega ex-tempora Piran podelila nagrado za najboljše delo avtorja, starega do 35 let, v obliki samostojne razstave v piranski Galeriji Hermana Pečariča. Kiparka je pred petimi leti diplomirala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer pravkar zaključuje magisterij kiparstva.
A'
Kot je povedal kustos Galerije Insula, Dejan Mehmedovič, je kiparstvo Katje Smerdu specifika in hkrati dovolj izpovedno, da bo njena ustvarjalna pot gotovo zanimiva in razburljiva, zanjo in za tiste, ki spremljajo njen razvoj. Tudi zato je prepričan, da bo kmalu prišel čas za kakšno novo samostojno razstavo - tokrat v Izoli.	ur

Kot je na otvoritvi razstave povedala kustosinja OBalnih galerij, Nives Mavrin, ima Katja Smerdu že profiliran osebni slog, ki jo zapisuje v tisti krog ustvarjalcev, ki z intimnim spoštovanjem do preteklih obdobij snuje - kljub njenemu hotenemu in doslednemu ročnemu ustvarjanju - svežo in sodobno občuteno avtopoetiko.
Kot šolani kiparki ji likovni medij v najširšem smislu besede nudi različna področja raziskovanja in izpovedovanja, a vedno tako, da ohranja sebi lastno entiteto. Le-ta je določljiva v vnaprej domišljeni kompoziciji in vsebinski izpovedi ter v dosledno skrajno precizni manualni realizaciji. Predstavljena dela v piranskem razstavišču: žični objekti in kaligrafske risbe, kot jih avtorica sama imenuje, pa dokazujejo še njeno namero v am-bientalno postavitev le-teh tako, da gledalca - ob njegovem vidnem in tipnem čutu - angažirajo še fizično, da se sprehaja med njimi, se zaustavi, še posebej pa mu angažirajo njegov razumski in emocionalni del.
Od leta 2011 ima v Ljubljanski ulici v Izoli skupno galerijo Aperion v kateri dela tudi slikar Paride Di Stefano in galerija je gotovo pomembno prispevala k oživljanju starega dela mesta, kjer so umetniki te dni pravzaprav najbolj aktivni “obrtniki”. Povejmo še, da je Katja Smerdu doslej razstavljala na več skupinskih razstavah doma in v tujini, o samostojni razstavi se je dogovarjala tudi z Galerijo Insula, vendar je nagrada na ex. temporu te dogovore začasno prekinila, saj ne gre, da bi umetnik v kratkem času razstavljal tako rekoč v istem kraju.
V	muzeju o Božanski komediji
V	sklopu nedeljskih vodstev in občasne razstave »Božanska komedija v tematski filateliji« vas vljudno vabimo na predavanje univerzitetne diplomirane itali-janistke Valentine Petaros Je-romela z naslovom Božanska komedija med izročilom in prevajanjem, ki bo v nedeljo, 22. januarja 2012, ob 11. uri v glavni dvorani Pokrajinskega muzeja Koper, Kidričeva ulica 19
Po predavanju bo ogled razstave v Muzejski galeriji.
Predavanje bo v italijanskem jeziku.
Vstop prost. Vabljeni!
Liffe po Liffu v Odeonu
Od danes pa do torka bo v izolskem art kinu Odeon gostoval izvrsten film danskega režiserja Larsa Von Triera - Melancholia
V Trierjevem čudovitem filmu o koncu sveta Justine in Michael praznujeta svojo poroko na razkošni zabavi v imenitnem domovanju njene sestre Claire in svaka Johna. A naj se manično depresivna nevesta še tako trudi, se poročno slavje kmalu sprevrže v popolno katastrofo: družinske napetosti se stopnjujejo, zakoni se krhajo. Zemlji pa se medtem neusmiljeno približuje orjaški pobegli planet Melanholija ... Lars von Trier je ustvaril osupljivo avdiovizualno fantazijo epskih razsežnosti in vvagnerjanskega duha, ki žanr poročne komedije brezšivno zasuka v film psihološke in kozmične katastrofe.
Lars von Trier je eden najpomembnejših evropskih in svetovnih filmskih ustvarjalcev, za svoje delo je prejel številne nagrade na mednarodnih festivalih. V Cannesu je za film Plesalka v temi prejel celo zlato palmo, pa tudi veliko nagrado žirije za Lom valov. Trier na zadnji ediciji Cannesa s svojimi spornimi izjavami prislužil še status »perso-na non grata«.
Igralska zasedba v Me-lancholiji je impresivna:
Kirsten Dunst, Charlotte Gainsbourg, Kiefer Sut-herland, Alexander Skar-sgard, Brady Corbet, Ca-meron Spurr, Charlotte Rampling...Vsekakor film vreden ogleda.
Odeon čaka.
Od gledališča do zborovske pop glasbe
Decembrske praznike so na izolskem podeželju popestrili z vrsto dogodkov. Pravzaprav so se dogodki začeli vrstiti že v novembru, saj je bila Adventna delavnica izpeljana že 26. novembra, tržnica z adventnimi venčki pa naslednji dan, na prvo adventno nedeljo. Izkupiček od prodaje venčkov je društvo namenilo v humanitarne namene in sicer lokalnemu Karitasu.
16. decembra so se predvsem otroci razveselili gledališke predstave »DECEMBRSKA PRAVLJICA« študentske skupine Turistice pod vodstvom Aleksandre in Tine in sicer najprej v kulturnem domu v Kortah, nato pa še v kulturnem domu na Maliji. Zelo številnim obiskovalcem pa so 23. decembra, s koncertom pop zborovske glasbe, v kulturnem domu v Kortah, ogreli dušo in srce Ženski pevski zbor Korte, Ženska vokalna skupina Korala ter Ženska vokalna skupina Deve, pod vodstvom Eneje Baloh in Antona Baloha.
Za podporo pri izpeljavi projekta se zahvaljujejo Občini Izola ter Krajevni skupnosti Korte.	Turistično društvo Šparžin
Ljudje
Bolniki ki jim ne manjka optimizma
Člani Društva ledvičnih bolnikov Južne Primorske, med katerimi je tudi precej Izolanov, so pripravili tradicionalno prednovoletno srečanje. V koprskem BIO motelu sicer ni bilo tako prijetno in okusno kot je bilo običajno v hotelu Delfin, vseeno pa so se lepo imeli in se zabavali, kljub temu, da so soočeni z boleznijo, ki ni nič kaj prijazna do njih. Nekateri med njimi sicer že živijo s presajeno ledvico, drugi na takšno operacijo še čakajo, vsi pa se med seboj vzpodbujajo in so veseli druženja v tej organizaciji. Ob tej priložnosti se še zahvaljujejo vsem izolskim obrtnikom, ki so jim, brez izjeme, prispevali svoje izdelke ali storitve za njihov tradicionalni srečelov.
Dedek Mraz pri Titu
Tudi v kulturnem društvu Tito so pripravili prihod Dedka Mraza, ki je obdaril otroke nekaterih držin, kjer bi bila darila sicer skromnejša kot pri kakšni drugi izolski družini. Prav zato se v društvu zahvaljujejo vsem, ki so jim pomagali pri zbiranju lepih daril, od Hotela Delfin do trgovine Šport mala, trgovine Metuljček in Mandrača ter številnim posameznikom, ki so prispevali za uspešno izpeljavo novoletne obdaritve. Iskrena hvala vsem, predvsem za spoznanje, da v stiski nismo sami. V novem letu želijo veliko vsega tistega, kar osrečuje in naj naše besede in dejanja še naprej izžarevajo mir, dobroto in prijaznost.
Občni zbor društva invalidov
Člani Društva invalidov občine Izola, vabljeni na občni zbor društva, ki bo v soboto 28.1.2012 ob 16 uri v hotelu San Simon. Informacije in prijave na sedežu Dl Izola vsako sredo od 15-17 ure. Cena večerje 13 evrov.
Člane Društva invalidov tudi obveščamo, da smo podaljšali rok za prijavo v počitniške objekte ZDIS-a do 20.1.2012.
Informacije in prijave na sedežu Dl Izola vsako sredo od 15-17 ure.
Festival domačih klobas pri Marizi
Prejšnji teden se je v “Caffebaru Mariza” v Livadah, zgodil 2. festival v domačih kantinah pripravljenih klobas. V primerjavi z letom poprej, ko je na prvem ..festivalu" sodelovalo 5 mojstrov doma pripravljenih mesnin, je tokrat svoje mesne dobrote v obliki klobas, naključnim gostom in prijateljem, pripravljalo kar 8 amaterskih mesarjev. Iz .zgolj za to priložnost pripravljene zunanje kuhinje, je na večer zadišalo po okusnem mesu, česnu, popru in vinu, s katerim so pripravljale! pridno zalivali klobase med peko. Klobas je bilo dovolj za vse povabljene in slučajne mimoidoče.
Kljub temu, da festival ni zgolj tekmovanje ampak je namenjen druženju prijateljev, so vsi udeleženci imeli priložnost s točkami od 1 do 5 oceniti posameznega pripravljalca oziroma njegove klobase. To pot je najvišje ocene pobral Damijan Mikac iz Jagodja, malo manj točk so jedci - ocenjevalci dodelili klobasam Nevija Starca iz Šareda, zelo blizu najboljšima pa so bile mesnine bližnjega soseda, Ivana Igreca - Iveka iz Kajuhove ulice. Ob glasbi in plesu je bilo veselo še pozno v večer. Na koncu pa so aktivni udeleženci festivala zagotovili, da se ob letu obsorej ponovno pomerijo med seboj. Takrat pa bo tekmovalni del festivala potekal bolj “uradno” in po do takrat pripravljenih merilih za ocenjevanje mesnih dobrot.	d. Ambrož
Izolani imamo plemenite zdravnike
Zdravniški poklic je nekoč veljal za enega izmed uglednejših. Le redko je bilo zaslediti, da bi se kdo pritoževal nad delom zdravnikov. Danes je povsem drugače in ljudje se zelo radi pritožujemo, še raje obsojamo, če opazimo, da je kdo napačno ravnal. Zelo redko pa si vzamemo čas za pohvalo in zahvalo, saj se nam zdi skoraj samo po sebi umevno, da bo zdravnik ali zdravstveni delavec naredil vse, kar je v njegovi moči za pacienta s katerim se srečuje, ker je to le njegovo delo. Moje mnenje in izkustvo je malce drugačno.
Želim tudi javno pohvaliti in se zahvaliti predvsem dvema zdravnikoma, ki sta v bolezni spremljala našega očeta, pokojnega Lojzeta Kluna.
Dr. Andrej Dernikovič očetov osebni zdravnik je kljub obilici dela obiskoval našega tata na domu, kadarkoli smo ga poklicali. Čeprav je bil tata šibak in onemogel in je vedel, da se njegovo življenje izteka, je bil vedno vesel doktorjevega obiska. Še več mu je pomenilo, da se je z zdravnikom lahko vedno odkrito pogovoril. Ko je bolezen že tako napredovala, da ni dobival nobenih zdravil, saj mu le-ta niso več pomagala, je bila prijazna zdravnikova beseda in pozornost balzam za njegovo duševno stanje. Zato iskrena hvala dr. Dernikoviču za njegov čut in pozornost, ki jo je izkazal našemu tatu v najtežjih trenutkih življenja. Zaradi zahrbtne neozdravljive bolezni je moral naš tata pogosto prejemati transfuzijo krvi, zato je bil hospitaliziran in v izolski bolnišnici je bila »njegova« zdravnica doktorica Zlata Ceglar. Izolanka, katere že ime pove, da je »zlata« z vsemi njenimi posebnostmi in lastnostmi. Ob srečanjih tudi z hudo bolnimi pacienti, kakor je bil naš tata, si je vedno vzela čas in pristopala k njegovi bolniški postelji z optimizmom in spodbudnimi besedami, ki velikokrat pomenijo bolniku več kakor vsa zdravila sveta.
Kljub temu, da vsi zdravniki ob vstopu v zdravniški poklic podajo svečano obljubo, se le-te vsi vedno ne držijo. Iz izkustva pa trdim, da dr. Zlata Ceglarjeva in dr. Andrej Dernikovič podano obljubo zvesto izpolnjujeta in s svojim nesebičnim in požrtvovalnim delom ohranjata plamenita izročila zdravniškega poklica. Žal danes na medicinsko fakulteto sprejemajo najboljše študente in ne najboljše ljudi. Menim, da je dober zdravnik lahko le tisti, ki je dober človek. Hvaležna sem, da imamo v našem mestu tako plemenite zdravnike.	Neiida Jakopič
Foto: Dušar
Predzadnja
KRI Ml NALIJ E
JT
MALI OGLASI

Vozlu IN PLOVILA
Pred katero trgovino?
Na PP se je zglasil občan z svojim mladoletnim sinom in naznanil, da je sina pred eno uro pred trgovino v Izoli zbil avto, voznik pa je pobegnil. Policisti so ugotovi da se je otrok peljal s svojim kolesom znamke Zip 25 in ko je prečkal cesto, ga je zbil neznani voznik, ki je odpeljal. Policisti naprošajo vse, ki bi o dogodku z dne 14. 1. 2012 okoli 16.00 ure karkoli vedeli, da to takoj javijo na PP Izola ali na 113.
Nočni ponaredek Na PP je poklicala poslovodkinja banke in naznanila, da so pri štetju denarja iz nočnega trezorja ugotovili, da je eden od bankovcev za 50 evrov ponarejen. Bankovec je bil zasežen.
Ni jim uspelo, to je ...
Gostinec iz Izole nas je obvestil, da ima na gostinskem lokalu počeni dve stekli. Policisti so ugotovili, da je nekdo skušal vlomiti, a mu ni uspelo. Družinske zgodbe Policiste so obvestili, da se pri sosedih sliši razbijanje in kričanje in da se to večkrat dogaja. Ugotovili so, da je moški kričal na izvenzakonsko partnerico, pri tem se je vedel nesramno in žaljivo. Izdan mu je bil plačilni nalog po ZJRM čl. 6/4, čl. 8/1 in ZTUJ čl. 147/1-1.
Nedostojno vinjen
Policisti so bili napoteni na Manzioli-jev trg, kjer naj bi se nahajal neznani razgrajač. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je moški pod vplivom alkohola izzival k pretepu natakarja. Prav tako se je nedostojno vedel na javnem kraju do policistov in s kršitvijo ni prenehal. Odrejeno mu je bilo pridržanje.
Je vedel kaj rabi
Policisti so bili obveščeni da je nekdo prišel na neograjeno delovišče v Jagodju in odnesel vrtalni drog, obtožne kolone, dvostenske in enostenske je-drnike in vrtalne glave, v skupni vrednosti 25.000 evrov.
Mulci mulcasti
Na PP je poklical občan in naznanil, da so mu trije neznanci vlomili v kiosk, sedaj pa hodijo proti centru. Policisti so za pošto izsledili tri mladoletnike iz Izole, jih povabili na postajo in ugotovili, da so skušali nasilno odpreti vrata kioska, vendar jim to ni uspelo. Nato so pristopili še do drugih vrat ter jih na isti način sforsirali tako, da je ključavnica popustila, vrata pa so se odprla. Iz notranjosti so vzeli ključe z rdečim transportnim trakom, ki so jih ob prihodu lastnika odvrgli v bližnje grmovje ter zbežali s kraja. Zoper vse tri je bito odrejeno pridržanje, opravljeno zaslišanje osumljencev in zoper vse tri sledi tudi kazenska ovadba.
Alojz Klun - Lojze
(07.01.1929 -07.01.2012)
Življenjska pot Alojza Kluna-Lojzeta se je začela pred 83 leti v brkinski vasici Podgradu pri Vremah v zavedni slovenski družini. Brezskrbno odraščanje v preprosti kmečki modrosti, ki sta mu jo posredovala globoko verna starša, je prekinila vojna vihra.
Klunova domačija je imela vedno na stežaj odprta vrata za partizane, saj je bil njegov oče intendant.
Februarja 1944 mu je izročil zaupno pošto, da bi jo nesel iz Podgrada na Vareje. Žal so ga na tej poti ujeli Nemci, ga odpeljali v tržaški zapor Koroneo in po enem mesecu v nemško koncentracijsko taborišče Dachau, kjer je trpel dolgih 15 mesecev in živ dočakal konec vojne. Vsi v njegovi družini so molili zanj in 11. junija 1945 so bile njihove prošnje uslišane, saj se je vrnil v rodni dom. Preživel je, vendar vrnil se je telesno šibak in s kaljo hude bolezni tuberkuloze, ki jo je uspešno premagal. Vsa leta je bil aktiven član zveze združenj borcev. Leta 1953 je prejel medaljo zasluge za narod, na katero je bil zelo ponosen in se je v takratni državi podeljevala za zasluge, pridobljene v boju s sovražnikom za osvoboditev države.
Leta 1958 sta si z ženo Marijo obljubila večno ljubezen in zvestobo z željo, da bi drug drugega bogatila in osrečevala, ter si ustvarila dom v Izoli. Zaposlil se je kot vratar v izolski bolnišnici in svoje delo vestno opravljal do upokojitve. Z vso ljubeznijo, ki sta jo premogla sta življenje podarila hčerkam Nelidi, Bogdani in Vesni, ki so se v družini vedno počutile sprejete, varne in ljubljene. Dokler mu je zdravje dopuščalo, je vsak dan z veseljem odhajal na »svojo njivo« in na kar je bil najbolj ponosen, zgradil je čebelnjak. Čebele so ga spremljale skozi vse življenje, saj je že v rodnem Podgradu imel prve panje. Z marljivim delom je pridobil veliko strokovnega čebelarskega znanja in posledično prejel tudi dve odlikovanji z redom Antona Janše - za posebne zasluge za dvig slovenskega čebelarstva.
Smrt pokojnega je bila brez krika negotovosti in oklepanja tega življenja: bil je to prehod v miru in spokojnosti. Prehod na rojstni dan, katerega je delno preživel z družino, delno pa s svojimi dragimi starši, bratom in sestro, ki so odšli pred njim v večnost. Spet nam je Gospod potrdil: kakršno je življenje, taka je smrt - po prvem petku in na prvo soboto je bil njegov zemeljski rojstni dan tudi rojstvo za večnost.
Hvaležni smo mu za njegovo življenje, daritev in zgled, hvaležni za vse kar nam je bil. Ne bo ga več v naši sredi in pogrešali ga bomo. Ostal pa nam bo njegov zgled. Ta naj nas plemeniti in navdihuje, ko bomo čutili njegovo praznino.
Svojci se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in izrekli besede tolažbe in sožalja, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti.
Novi oglasi so označeni polkrepko.
Nepremičnine
PRODAMO
-	Na sončni legi Livad prodam stanovanje (63m2) v 1. nadstropju. Tel.: 041447 254
-	PRODAMO parkirno mesto v II. kletni etaži TPC LIVADE, Jagodje, v izmeri 16.71 m2. Cena po dogovoru. Tel. 05 6401250. NAJAMEMO
-	V Izoli najamemo 3 sobno stanovanje za daljše obdobje.tel 031 866 722
-	Dvočlanska družina najame stanovanje v Izoli ali Kopru. Tel.: 031 295 156
-	Urejena 4 članska družina najame v stanovanje v Izoli za daljše obdibje. tel 051 341 907 ODDAMO
-	Za daljše obdobje oddam dvosobno stanovanje v centru Izole. Informacije na tel. 051 202 961.
-	Novo, opremljeno enoinpol sobno stanovanje v Izoli takoj oddam paru brez otrok. Več informacij tel. 041 884 573
-	V centru Izole oddam dvosobno stanovanje. Informacije na tel. 031 265 523.
-	V centru Izole oddam novejše dvosobno stanovanje. Najemnina 400 Eur. Tel.: 041 249 783
-	Prodamo svetlo in prostorno 3s stanovanje (76 m2) v pritličju bloka, blizu trgovsko poslovnega centra na Markovcu. Stanovanje ima parkirišče ob bloku. Cena: 135.000 EUR. Informacije: 040 457 951
-	Na Ljubljanski ul., v neposredni bližini Manzolijevega trga, oddamo poslovni prostor skupne površine 140 m2. Poslovni prostor se nahaja v treh etažah. Cena: 500,00 EUR 051-634-390
-	Na mirni lokaciji v Jagodju oddam 1-sobno stanovanje (38m2). Stanovanje je v hiši, je na novo umeščeno in opremljeno. Najemnina je 350 EUR mesečno. Več informacij na 041-536-549.
-	Prodamo avto Daewo - Lanos 1,5, modre barve, letnik 2000. tel 040 982 173
-	Prodam pasaro z zunanjim motorjem Tomos 18. Informacije na teto 031 613 494
Razno
-	Privoščite vašim starejšim svobodnejše gibanje. Poceni prodamo akumulatorski vo-ziček-tricikel za invalide, tel 041 613 299
-	Praznimo klet. Vino (refošk in malvazijo) prodajamo po 1 Euro za liter. Prodamo tudi večstolitrske plastične posode primerne za vinarje ali ribiče. 041 613 299
-	60 litrov žganja (tropinjevca) prodam po ceni 5Eur za liter. Tel.: 041 676 541
-	Elektični drobilec vej za kompostiranje, ugodno prodam. Tel. 041 721 220
Delo
-	Gostilna Istra zaposli natakarja/natakarico. Tel: 041/345605
-	Nudim pomoč v gospodinjstvu pri likanju in čiščenju. Tel. 041 821 569
-Zaposlimo Ž (blagajničarko , V.stopnja izobrazbe) delo je troizmensko za dotočen čas s poskusno dobo. Prijave pošljite na email: casino.izola@siol.net.
-	Vas zanima delo v igralništvu, delovno mesto INTERNI NADZORNIK(m/ž). Pogoj je: zaključena V.stopnja ali višja strokovna izobrazba,znanje italijanskega jezika,pošljite vaš življenjepis po elektronski pošti na naslov casino.izo-la@siol.net.
-	Iščem delo kuharja ali natakarja. Pokličite na tel.: 070 530 781
-	Nudim pomoč pri opravljanju vrtnarskih del. tel. 040 233 702
PODARIMO
- Podarimo jogi (200 x 200 cm), za prevoz poskrbite sami. tel 031 572 110
V spomin
Igor Komac
(16. 1. 1965 - 16. 1. 2012)
Najbrž se je rodil z nasmehom in je tudi odšel z njim. Na vojaški srednji šoli se je naučil strategij in veščin, ki jih je prenesel na vsako življenjsko področje.
Le orožje je zamenjal za žogo. Na prvo mesto je postavil družino, takoj za njo šport in mlade perspektivne športnike domačega kraja. Z voljo in vztrajnostjo je premagoval vse ovire, ki mu jih je natrosilo življenje.
Kaj je pustil za sabo? Sled, ki ji je vredno slediti!
Tako je zapisala njegova soproga Zorica in ni kaj dodati. Ali pa veliko. Na-primer to, da je živel zdravo življenje kot malokdo, da je mnoge Izolanke in Izolane spoznal s teniškim loparjem in igriščem, da je bil športnik od glave do pet, v osemdesetih letih tudi član izredno uspešne generacije izolskih rokometašev. Po rokometu se je posvetil tenisu, bil je izredno uspešen rekreativec in nato trener, ponosen na svojo mlado teniško vrsto z Belvederja, ki je prav letos začela posegati po najvišjih mestih v državi. In tudi pri Teniški Zvezi Slovenije so zapisali, da je odšel spoštovanja vreden in predvsem športu predan teniški trener in očka 3 otrok - tenisa-čev: Roka, Metke in Tine. “Z veliko žalostjo v srcu in hudo pretreseni ob nenadni izgubi se poslavljamo od velikega športnega delavca in krasnega očeta ! Sožalje Roku, Metki, Tini in ženi Zorici izrekamo vsi teniški delavci, starši in otroci! “
Tem besedam se pridružujejo tudi številni izolski športniki, rokometaši, tenisači, rekreativci in vsi, ki smo ja poznali. In ni ga bilo težko poznati, kajti Igor je bil rad med ljudmi. Se posebej, če je bilo v bližini teniško igrišče, v torbi pa lopar in par rumenih žogic. Nekaj jih je obležalo med spomini, ko smo se včeraj poslovili na izolskem pokopališču.
	
	
December na podeželju	
Izolsko podeželje je letošnji december preživelo tudi z nekaterimi akcijami pri katerih je sodelovalo več društev in posameznikov, aktivnosti pa je koordiniralo društvo Šparžin. Že v začetku decembra so pripravili delavnico adventnih venčkov, nadaljevali pa z gledališko predstavo in zaključili s koncertom zborovske pop glasbe. Tudi BOžiček bi prišel a jim je prav tistega dne ponagajal dež. Bo pa drugo leto.
Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Koper je v četrtek, 12. januarja, v Pretorski palači otvorila razstavo >in flora<, ki povezuje slikarska dela Gore Chiavedale in Lare Marconi ter fotografije Vida Jeranka. Slednja sta tesno povezana z delovanjem izolskega Shoto kluba, izolski pa je bil tudi spremljevalni gledališki program, ki sta ga pripravila Ksenija Jambrošič in Mitja Jurinčič iz izolske gledališke skupine Steps. Spodaj pa je ena od fotografij iz koledarja L’ete noir, ki ga predstavljamo v pogovoru s fotografom Luko Kašetom in režiserko Matejo Tomažinčič.