Leto LXXI štev. 162 a V Ljubljani, v torek, 20. julija I943-XXI Spedlztoaa ta ebbooaraento po*tal« Pos turna plačana t gotovini Prezzo - Cena L 0.80 Daročnlna mesečna IS Lir, ca (nožem* •tvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ti inozemstvo 65 Lir. Ček. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10.349 ca tn.erat«, Podraiaieaii Novo mesto« Izključna pooblaščenca M »fcTaleranJe HalTJansIcefa !a tujega Izvora! Union« Pubblicita Italiana S. A, Milano. SLOVENEC ADbouainvutr. Met. 18 Lire. Estero, me« •e 3150 Ure. Edi-cione domenic«, tono 34 Lire. Estero 65 Lir«. C. t Pj Lubiana 10.650 pet gli abbonamenti, 10.349 per le in« •erdonL Filiale« Novo D.ltOi Izhaja vsak da« t Jutra J razen ponedeljka ta dneva p« praznik«, g Uredništvo in apravat Kopitarjeva t, Ljubljana. • | Redazione, Amministrazlonei Kopitarjeva fc, Lubiana. | Coneesslonarla eteluslv« per la pnbbllefU dl proventenc« italiana i Telefon 4001—4005, g ed estera: Union«. Pubbliciti Italiana S. A, Milano, Vojno poročilo it. 1150 Sovražni napadi na Siciliji Hrabrost divizije »Livorno« Sovražni 12.000 tonski parnik zletel v zrak, težka križarka in trgovski pnrnik zadeta Glavnislan italijanskih boroženih sil objavlja: Na Siciliji so bili ponovni sovražnikovi napadi odbili. V bojih preteklih dni se je s hrabrostjo posebno odlikovala divizija »Livorno«. Skupino bombnikov in bojnih letal osi so na* isfopale v podporo oddelkom vojske ter učinkovito napadale zbirališča čet in sredstev. Tokom teh bojev so bila sestreljena štiri sovražna letala. Dnevni in ponočni nastopi italijanskega in nemškega letalstva so prizadeli nasprotnemu ladjevju novo izgube. V zrak je zletel 12.000 tonski parnik, natovorjen z municijo, ki ga jc zadelo neko našo torpedno letalo. Naša letala so tudi zadela težko križar-ko in trgovski parnik srednje nosilnosti. Nad Sardin i j o jo neko našo izvidniško letalo sostrclilo sovražni liombnik. V poznih jutranjih urah današnjega dne so skupine sovražnih letal vrgle mnogo bomb na R i m ter povzročile škodo, ki se še ugotavlja. Torpedno letalo, ki je potopilo 12.000 tonski pnrnik med napadom, katerega omenja današnje poročilo, je vodil kapitan Francesco di Bella iz Kocche Ltimere (Messina). Skupini torpednih letal, ki je v vodah vzhodno od Sicilije potopila 9000 tonski trgovski parnik. kar jc omenilo uradno vojno poročilo št. 1149, je poveljeval korvetni kapitan Giuseppe Pighini iz Rpggia Emilia. Neuspeli sovjetski napadi pri Bjelgorodu in Orlu Sovjeti zgubili 337 tankov — Nemške podmornice potopile 10 ladij s skupno 62.000 tonami v Hitlerjev glavni stan, 19. julija. Vrhovno po-veljništvo nemške vojske je objavilo danes poročilo: „ Sovjeti so tudi včeraj zaman naskakovali naše postojanke v južnem delu vzhodnega bojišča. Pri tem so utrpeli ponovno hude krvave izgube in izgubili 337 oklepnih voz. Na kubanjskem mostišča je sovražnik zaradi svojih hudih izgub ustavil svoje napade. Na Miusu so Sovjeti nadaljevali svoje poskuseeza prodor, ki pa so se vsi razbili ob odločnih proti- | napadih naših čet S< proti- Severno od B j e I g o r o d a so bili razbiti v več valovih napadajoči pehotni in oklepni oddelki Sovjetov že pred našo glavno črto. Na cclotnem področju pri Orlu so odbile naše čete v menjajočih se borbah so/ražnika na številnih mestih s posebno hudimi Izgubami. Na ostalem vzhodnem bojišču so Sovjeti izvedli samo uspešne krajevne napade. Letalstvo je s svojimi oddelki uspešno posegalo v boje na težiščih obrambne bitke io je bilo uspešno v številčnih letalskih borbah. Romunski lovci so pri tem sestrelili 17 sovjetskih letal. Na S i c i I i j i nudijo nemške in italijanske čete deloma v gibljivem bojevanju sovražniku še nadalje ogorčen odpor ter so zavrnile južno od C a t a n i j e napade za prodor angleških pehotnih in oklepnih sil, ki jih je podpiralo težko topništvo z morja in močne lelalskc sile. Nemški in italijanski letalski oddelki so podnevi in ponoči obstreljevali prevozno mornarico sovražnika v vodah okrog Sicilije z velikimi uspehi. Pri obrambi napadov nn nemške konvoje ob norveški in nizozemski obali je bilo potopljena ena sovražna podmornica, varnostne pomorske enote in nemški lovci pa so sestrelili 5 letal. Štiri nadaljnja sovražna letalo, med njimi eno veliko pomorsko letnlo so bila uničena uad Rokavskim prelivom in Zakaj Rooseveltovi in Churchillovi oklici Italijanom Kak? hočejo Anglosasi obiti oviro italijanskega odpora Rim, 17. jul. AS Hudi boji, s katerimi italijanski narod obvladuje vdor, so prvedli Churchilla ln Roosevelta do tega, da skušata s politično ofenzivo po bližnjici obiti oviro italijanskega odpora. Dejstvo, da bo treba osvojiti italijansko ozemlje s pomočjo izčrpajoče, nevarne in zelo dragocene invazije, gotovo ni privlačno za vrhovni poveljstvi Anglije in Amerike, ki morata naglo nekaj storiti, ker tekmujeta v htrosti z Japonsko in Nemčijo glede novega oboroževanja in novega načina bojev. Očitno je, da bi bila v tem trenutku vdaja Italije zelo po godu Londonu in Washing-tonu, in sicer iz mnogih razlogov, ter bi bila za lAnglosase ključ do žmage. Seveda Anglosasom prija misel, da je treba napraviti iz Italije veliko strateško in oskrbovalno oporišče za naskok na Evropo in da bi radi uporabljali italijanske železnice, italijanska pristanišča, italijansko žetev, italijansko industrijo potem, ko so izželi francosko limono in limono francoskega kolonijskega imperija. V nesrečo za Churchilla in Roosevelta pa pametni in z izrazitim čutom za stvarnost obdarovani italijanski narod v vsej globini doumeva prepad uničenja, nečastnosti, ponižanja, oropanja ter bede, v katero bi London in Washington vrgla Italijo. Ko je Churchill iznašel prispodobo o palici in korenju, govoreč o Italiji, je pozabil, da se obrača do najbolj plemenitega in inteligentnega naroda na svetu. Sklep talijanske vlade, da takoj sporoči po tisku in radiu narodu .poslanico Roosevelta in Churchilla, jasno pove Angliji, Ameriki in ostalemu svetu, da obvladuje v Italiji vlado in narod edina narodna misel. Zgodovinska naloga Italijanov gotovo ni v tem, da bi se dali izčrpati od Anglosasov n da jim prepustijo domovino in njena vojna oporišča. O bizkreanju v Siciliji so se Italijani sami po sebi pobratili v obrambni volji, da zajeze vdor, in v ofenzivni volji, da poženejo tujca s svete zemlje domovine Nočejo biti zasedeni, teptani in izropani od požrešnega in rokovnjaškega tujca. Sleherni politični ali diplomatski manever, ki s tem ni v skladu, je odločno in neizprosno obsojen, da se zjalovi zaradi neuteme-Ijenosti bedastih in smešnih poizkusov V ostalem se v LondonuiRooseveltove in Churchillove izjave strogo kritizirajo. Ta dokument bo prišel v zgodovino kot manifest o palici in korenju. Napačni korak Bern, 19. julija. AS: Nekateri listi v posebnih uvodnikih razčlenjujejo lažno poslanico, ki sta jo Churchill in Roosevelt naslovila na italijansko ljudstvo. Tako piše ravnatelj lista »Basler Nachrich-ten«, da je ta poziv samo propagandna angloame-riška listina, ki ima namen sejati paniko med Italijani. Toda ravno zaradi pomanjkanja jasnosti je to listina, ki lahko podpre italijansko propagando. To se lahko zdi kot paradoks, pa je vendar resnica. Gre za dobro sestavljeno listino, če namerava odvzeti življenje premaganim narodom. Ni pa razumljiva, če hoče ohraniti začetni program, ki je preveval oba anglosaška voditelja. Če hočejo ohraniti ta program, tedaj se je treba vprašati, zakaj so zavzeli tako avtoritativen ton. To se da razložiti samo na ta način, da sta oba avtorja listine upala, da bo njun klic naletel na popoln uspeh med italijanskim ljudstvom. Če pa ne dosežeta cilj in če se grožnje italijanskemu narodu izpremenijo v srdit odpor, kaj se bo tedaj zgodilo? Italijansko ljudstvo ljubi samo jasen položaj in gotovo noče, da se kdo norčuje, Tudi »Journal dc Gencve« objavlja članek svojega ravnatelja, čiankar poudarja, da Italijani ljubijo točnost in dodaja, da bi klic obeli zaveznikov mogel imeti kakšno .oporno točko, če bi omenil točnejše predloge, ne pa da je o izraženi nadi go- voril v »plošnih besedah, to je, o primernih zagotovilih o takojšnji oskrbi, ki zanima prebivalce in pa obnova kolonij, ki jih deloma in plodovito ljudstvo potrebuje. »Feilles de Av!s«, ki izhaja v Lausanneju, podčrtava, da se v Londonu in \Vashingtonu že tedne trudijo, da bi vrinili dvom v dušo italijanskega naroda. Pričakovalo se je, da bo ta tako napihnjen oklic obsegal kakšne obljube, kakšno sredstvo, ki naj oblaži bridkost težke odločitve in olajša tako nasilen preobrat. Toda nič! Izbira je postavljena pod vidik največje kategoričnosti in gotovo ne na psihološki način. Zadeve gotovo niso v takem položaju, da bi bilo mogoče zlomiti narod stare tradicije in ga prisiliti k revoluciji s samo temi besedami: »Storite, toda storite hitro!« Medtem pa, piše isti list, angleške In kanadske divizije udarjajo ob sovražnika, ki je izredno žilav. Neumnosti sovražne propagande Rim, 19. julija. AS. Navajamo nov zgled neumnosti: Bern, 19. julija. Današnja »Neue Ziiricher Zeitung« piše, da so bile odpoklicane italijanske čete iz Savoje. List še dodaja, da je bilo v teh predelih mnogo ljudi aretiranih, toda ta ukrep je samo varnostnega značaja in se izjavlja, da bodo zaprte osebe takoj izpustili, brž ko bodo italijanske čete odšle. A 11 a n f i k o m. Izgubljeno je bilo eno lastno lovsko letalo. Preteklo noč so preletelo posamezna sovražna vzncmirjevnlna letalu nemško ozemlje. Nemške podmornice so potopile v borbi proli sovražnemu dovozu ponovno 10 ladij s skupno (>2.000 br. rcg. tonami. Berlin, 19. julija AS. Kakor se je izvedelo iz pristojnega vira, jc nemška podmornica na ("'riiem morju potopila sovjetski trgovski parnik srednje tonu/e. Amsterdam, 1*). julija AS. število smrtnih žrtev sovražnega letalskega napada na Amsterdam znaša 150 mrtvih, nad 100 oseb pa je bilo ranjenih, od tega 55 70I0 hudo. l/pod ruševin cerkve sv. Ito/e so i/vlekli 15 trupel. Bomba jo zadela cerkev, ko je bila služba božja. Med gojenci šole, ki je blizu ccrkve, jc bilo 15 otrok ubitih. Vloga Španije v sedanji vojni Velik govor voditelja Španije generala Franca Madrid, 19. julija AS. Na seji svela španske Falange so generala Franca pozdravili z velikimi demonstracijami. Po poročilu, ki ga je o delu tega odboru podal minister za delu Giron, je svi't odobril dvoje odlokov, od katerih se prvi nanaša na volitve županov, drugi pa na ureditev delo po občinskih uradih. Takoj nato je spregovoril general Franco, ki so ga navzočni navdušeno pozdravljali z vzkliki »Franco, I rancu!« Omenil je, da je Falanga sklenila, noj se svet sestane vsako leto na dan pred obletnico ustanovitve slavnega gibanja, cia se pokloni onim. ki so padli za obnovo Španije, ter da so sc od 18. julija 1956 dalje domoljubne težnje španske vojske zlile s krepostmi španskega naroda in jc tako nastula v Španiji politična in duhovna edinost. General Franco je polom dejal, da Španci ne smejo pozabiti na preteklost, da ne zabredejo znova v polom ter da je treba povabiti vse Špance, naj pretehtajo svojo vero in svojo zavednost, to pa zato, ker tuja propaganda — jc nadaljeval — rada potvarja resnico falangistič-negu gibanja in zanikujc narodni preporod. Treba se je spomniti — je poudaril general Franco —, da je samo avtoritarni režim lahko rešil domovino iz razvalin, ki so jih prinesli črni dnevi svobodnjaške monahijc po republikanski dobi, in da je falangizem bil iu ostane avtoritarna oblika vladavine. Potem je poudarjal nujno potrebo, da falangistično gibanje bolj ko kdaj koli budno stoji na straži, zakaj nevarnosti, ki groze narodom, so se zaradi vojne šc povedale. Dejal je, da si zdaj nihče ne sme delati kakšnih utvar. Kapitalistični svobodnjaški sistem je izginil za vselej in se ne, bo mogel nikdar več vrniti, ker so sc narodi preveč močno strnili, da branijo pravično stvar. Vojne pospešujejo štvar-jalni in razvojni postopek narodov — je poudaril Franco —, postopek, ki je prišel tako daleč, da So narodi spoznali komunistično nevarnost. Španija vedno določneje in natančneje spoznava to nevarnost. Komunizem je še zlasti nevaren v časih stiske, in se je v Španiji razvil v dobi staske leta 1954 do 1956. General Franco se je nato vprašal, kaj bi nastalo iz Evrope, če bi evropski narodi podlegli in bi se komunizem razlil čez celino, potem pa je poudaril, da na boljševiške namene z Evropo, Afriko in Azijo gledajo z veliko zaskrbljenostjo vsi državni poglavrnji. Vendar pa — je dejal —, Španija lahko jasno gleda v svojo bodočnost, saj se zaveda svoje moči. Falangistično gibanje pomeni pravično rešitev narodnih vprašanj na duhovnem, gospodarskem, političnem in socialnem področju. Končno pa je Franco še pristavil: > Si i se ne vmešavamo v notranje zadeve drugih narodov in zahtevamo, da drugi spoštujejo to, kar je '\V Gnili temelji Rooseveltove politike Roosevelt je moral odstaviti dva voditelja amer. vojnega gospodarstva Buenos Aires, 17. jul. AS. Severnoameriški tisk | Jonesa kot revizorja odbora za finančno obnovo objavlja z velikim poudarkom pismi, s katerima je . v povojni dobi. Bistvene točke teh pissm niso na- Roosevelt odstavil Wa!lacea kot predsednika ame- I slovljene samo na oba prejemnika, temveč tudi na riške komisije za gospodarsko vojno in Jessa II. I javnost Zedinjenih držav, ki jc nemalo zbegana za- Italiianska artiljerija, postavljena na nekem sredozemskem otoku Španija ustvarila s svojimi žrtvami. Španija zavrača svobodnjnštvo, toda sodeluje pri ujirnv-janju držve in špnski narod zares čuti vodstvo lako na duhovnem kukor na gospodarskem in socialnem področju « Omenjal je nato spletke nekaterih starih po-litikantov, ki so bili v službi svobodomislecev in so delali vedno po navodilih iz tujine. Tam so so rodile vse zarote in izdajstva nad Španijo Franco jc dejal, da takšne spletke, ki jih navdihujejo izseljeni svobodomisleci, španske vlade prav nič na skrbe. Omenil je nato, da je pred letom dni za-povedal, da imajo vstop v falangistične vrste vsi, ki si v preteklosti niso nakopali hude odgovornosti, seveda, če so pripravljeni sodelovati pri narodni obnovi. Poudaril je. da lo dovoljenje še na pomeni kakšne upravičenosti za špekulacije v tujini, ki bi delala na to. da bi se spet povrnilo tisto, kar ne bi bilo v skladu s stvarnostjo sedanjega trenutka. Izjavil je. da bo vlada z vsemi silami podpirala falangistično gibanje, nato pa svoj govor končal z besedami: »Ne dovoljujemo, da bi kdo spravljal v nevarnost našo vero, obstoj naša domovine in enotno narodno politiko « Njegov govor, ki so ga poslušalci večkrat ustavili z vzkliki, so na koncu pozdravili z mogočnimi manifestacijami. Zborovanje se je kon-i^ilo z vzkliki: »Franco, Franco!« in s himno »Obličje k soncu«. Madrid, 19 julija. AS. Sedmo oblctnico obstoja falangističnega gibanja so z velikimi slovesnostmi proslavili v vsej Španiji. V glavnih središčih so bila velika zborovanja dclavccv in falangistov. V Madridu jc bilo veliko zborovanje strokovničarjev in falange na trgu Almeria, kier je general Franco v navzočnosti članov vlade in politične junte ter voditeljev strokovnih organizacij razdelil nagrade dclavcem in podjetjem. Državni poglavar je bil sprejet z navdušenimi manifestacijami in jc v svojem govoru proslavljal zgodovinski dan ter očr-tal, kako se je Španija obnovila z naporom svojih sinov. Popisal je delo socialne pravičnosti, ki jo je opravil režim in potrebo, da se vsi Španci zberejo v duhovni enotnosti pod znakom falange. Govor so navdušeni poslušalci večkrat prekinili z odobravanjem in ob koncu so generalu Francu množicc delavstva priredile navdušene manifestacije. Proslava španskega praznika v Rimu Rim, 19. julija. AS. Za sedmo obletnico začetka vojne za špansko osvoboditev jc bila tudi v Rimu včeraj v španski narodni cerkvi Sv. Marije služba božja, katere so se udeležili španski veleposlanik pri Kr. dvoru in pri Vatikanu. Nato jc bil v prostorih španskega veleposlaništva pri Vatikanu prirejen sprejem. Popoldne pa je španski veleposlanik pri italijanskem dvoru v prostorih veleposlaništva sprejel špansko kolonijo in španske legionarje. radi škandaloznega vedenja mnogih intimnih sodelavcev predsednika, ki uporablja že nekaj časa nekakšen ostentativni patriotski ton in ki mu je bila velika skrb, da postavi kamen na nasprotstva med NVallaccjcm in Jonesom. Ta nasprotstva so bila nevarna zaradi morebitnega nezaželenega razvoja tudi v pogledu hude kampanje proti Koo-scveltu, ki jo je započela republikanska stranka. Čeprav dopušča, da sredi kritične borbe za narodno varnost ni dovolj časa za raziskavo o resnici glede nasprotujočih si verzij o gospodarskih transakcijah v zvezi za obrambo dežele, izjavlja Roosevelt, da nima nobenega namena dovolili kakršno koli nadalino kršitev svojih navouil glede objav o političnih nesporazumih ter o obnašal,iu voditeljev in ustanov države, čeprav v polni rieri upošteva živčno napetost, pod katero poslujejo vladni funkcionarji v vojnem času. Sledijo nato odloki, ki jih je izdal predsednik osebno zaradi Wallacejcve in Joncsove nediscipliniranosti. S temi odloki prenehata obstoiati organizma, ki sta jima predsedovala. Nadalje navaja pismo podrobno naloge in funkcije novega urada za vojno gospodarstvo, ki mu bo predsedoval sam, kakor tudi delokrog in nadzorstvo nad novim vodilnim oiseb-jem. Kar se tiče skladov, s katerimi bo lahko rnču-nala nova gospodarska ustanova pod neposrednim vodstvom urada za vojno mobilizacijo, se Roosevelt spušča v upravne podrobnosti, ki dokazujejo njegovo težnjo, da bi zajamčil ameriškemu ljudstvu v bodoče večjo diskretnost s strani ljudi, ki upravljajo javno imetje; zagotavlja tudi, da bo industrijske in finančne transakcije v zvezi z obrambo Zedinjenih držav in delo za tako zvnno gospodarsko obnovo v povojnem času nadzira! sam. Na ta nafin se potrjujeta, če jc bilo to sploh potrebno, administrativna gniloba in zmešnjava v Rooseveitovcm demokratičnem režimu, kakor tudi potreba po viharnih korekturah celo v deželi, ki se ponaša s neobrzdano moralno liberalnostjo. Gospodarstvo Sprememba najvišjih cen za kavarniške obrale Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja: Člen t. Za kavarniške obrate v mestu Ljubljani se določajo sledeče najvišje cene, ki veljajo za postrežbo pri mizi: (prva cena za I, druga za II, in tretja za 111. kategorijo): t rna kava, kapucin lir 3.— 2.70 2 Mazagran Čokolada, kakao Porcija čaja Porcija čaja a citrono čaj v kozarcu C'a j v kozarcu z citrono Punč, grog l imonada vroča Malinovec, orqnžadu Limonada Oranžada S. Pellegrino, yt 1 Mineralna voda, soda 2 del Pivo steklenica V> 1 Vermut znamke: Martini, Co- lir 3.— 2.70 2.50 B 4,— 3.20 2-80 5.— 4,— 3.50 u 4.50 3.60 3.10 M 4-75 3.80 3.30 M 3.30 2.SO 2.50 n 3.75 3,— 2.60 «1 6.50 5.20 4.60 •1 3,— 2.70 2.50 1» 3.30 2-80 2.50 t, 3,— 2.70 250 11 6 — 4.80 4.20 •• 0 1.60 1.40 li 6.— 4.S0 4.20 II 4.— 3.20 2.80 *l 3.50 2.80 2.50 II 4.50 3.60 3.10 II 4.50 3.60 3.10 •1 4.50 3.60 3.10 II 4.50 3.60 3.10 II 3,— 4__ 3.50 ti 5,— 4— 3.50 ra, Cinzano in Gancia Vermut drugo vrsto Malaga — maršala Amerikano Bltter Campari Fernet Branca Med, marmelada Sladoled porcija člen 2. Kolikor nc odreja naslednji člen drugače, ostanejo za postrežbo pri točilni mizi v veljavi najvišje cene, določene z naredbo z dne t, oktobra t«Jt2-XX št. 186. Člen 3. Za vina veljajo najvišje cene, določene zn gostinske obrate in kavarne z dne 8. junija W3-XX1 št. 65. Člen 4. Kolikor niso spremenjene s to naredbo, ostanejo v veljavi določbe naredbe z dne 1. oktobra !942-XX št. 1S6, Člen 5. Tn naredila stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za L.jubljunsko pokrajino. Razdelitev nagrad zmagovalcem pri pokrajinskih delovnih tekmah V nedeljo ob 11 dopoldne so bile na sedežu pokrajinskega Dopolavora razdeljeno nagrade prvim trem zmagovalcem od vsake skupine, ki so tekmovale v okviru delovnih tekem v Ljubljani. Tekme so potekale v mesecu aprilu in ma|U in so bili izidi že objavljeni. Predsednik izvrSnega odbora In*. Carra ie nagrajencem ob tej priliki sporočil pozdrave Visokega komisarja in Zveznega tajnika za Ljubljansko pokrajino ter je nato orisal potek tekem. Pohvalil je tekmovalce, ki so se v.i izredno potrudili, poudarjajoč pomembnost delovnih tekem ki naj pomagajo mladim uslužbencem doseči potrebno spretnost in strokovno dovršenost. Iz Hrvaške Hrvaška opera znova povabljena na gostovanje na Dunaju. Vodstvo hrvaške državne opere v Zagrebu je dobilo od ravnateljstva dunajske državne opere ponudbo za ponovno gostovanje nn Dunaju. Hrvaška opera je ponudbo sprejela ter bo med gledališkimi počitnicami določila program, s katerim bo gostovala v novem gledališkem letu pred dunajskim gledališkim občinstvom. Vrnitev romarjev iz Marije Bistrice. Dne 12. julija so so vrnili v Zagreb udeleženci lotošnje za-obljubne procesije Zagrebčanov k Mariji Bistriški. Po vrnitvi v Zagreb so se romarji pred cerkvijo sv. Petra uvrstili v novo procesijo, ki se je potem pomikala po zagrebških ulicah pred stolnico. Tu je bila priložnostna pridiga, nakar je zagrebški nadškof podelil vsem blagoslov z Najsvetejšim. Uspeh dnovov hrvaško knjige. V dnevih, ki so bili posvečeni hrvaški knjigi 60 posamezne zagrebške založbe prodale okoli 0000 knjig v skupni vrednosti nad en milijon kun. Med drugim je prodala Malica Hrvatska nad 1000 knjig, Družba svetega Hieronima 1000 knjig, knjigarna »Preporode 1841 knjig, založba »Evropa« 1784 knjig, založfta AVelzek nad 600 knjig, Savremena biblioteka 8-1(5 knjig, Hrvatski izdavalački bibliografski zavod 503 knjig, knjigarna Horvat okoli 500 knjig in knji- ■ garna Kugli 560 knjig. * Banjaluški državni nradniki-zadrngarji so dobili svoj dom. Banjaluško uradniško zadružništvo je praznovalo letos 23 letnico svojepa uspešnega delovanja. Ta jubilej je proslavilo z blagoslovitvijo svojega društvenega doma, v katerega se je že vselila zadružna poslovalnica s trgovino, uradniška kreditna zadruga iu ostali zadružni uradi. V državnem rudniku v Kreki in v tnmoš-njih solarnah je trenutno zujioslcnih okoli 60U0 delavcev. Naredbn o mlinih. Hrvaško ministrstvo za narodno gospodarstvo je to dni izdalo posebno naredbo o mlinih,' s katero je poostrilo nadzorstvo nad mletjem žita. Po tej odredbi se mlini dele na trgovske mline in mlin«, ki me-Ijejo na merico. Trgovski mlini meljejo žito samo za vojsko in prebivalstvo po mestih, ostali mlini pa za potrebe proizvajalcev in ostalih zakonitih lastnikov žitaric. Po novi naredbi o mlinih ne sme noben mlin od 10. julija vsakega gospodarskega leta dalje prevzemati v mletje potrebne sirovine, če za to nima predpisanega dovoljenja za nadaljevanje dela. Od trgovskih mlinov bodo dobili to dovoljenje v bodoče samo neobhodno potrebni mlini, kateri bodo lahko v zadostni meri zaposleni, od ostalih mlinov pa zopet samo tisti, ki so v preteklem gospodarskem letu pravilno izvrševali svoje'delo in katerih nadaljnji obrat je nujno potreben zaradi prehrane ljudstva uli če je lastnikom takih mlinov izvrševanje mlinarske obrti njihov glavni poklic. Nadzorstvo nad mletjem žita je v vseli mlinih poostreno ter bo n. pr. ministrstvo v posameznih trgovskih mlinih postavilo posebne nadzornike. Iz Srbije Nova trenja med Srbi in Hrvati v begunski londonski vladi. Budimpeštanski »Pester Lloyd« z dne 14. julija ima krajše poročilo iz Londona, v katerem pravi, da je v pred štirinajstimi dnevi sestavljeni novi begunski jugoslovanski vladi prišlo do velikih nesoglasij med srbskimi in hrvaškimi ministri. Po informacijah »Pester Llovda«' je sedanja begunska jugoslovanska vlada po svojem imenovanju izdala proglas, firoti kateremu so takoj vložili oster protest lrvaški ministri, člani te vlade, ker omenjeni proglas Hrvatom ne zagotavlja niti tiste avtonomije, ki jo jc hrvaškemu narodu dajal sporazum, sklenjen leta 1939 med voditeljem Hrvatske seljačke stranke dr. Mačkom in tedanjim jugoslovanskim ministrskim predsednikom Dragišo CvetkoviČem. Srbski ministri ne marajo priznati tega sporazuma ter se izgovarjajo, da C-vetkovlča ni mogoče smatrati za pravega predstavnika srbskega naroda. Uničevanje odmetnikov. Belograiski nemški dnevnik poroča, da so oddelki nemško in hrvaške vojske v zadnjem času uspešno nastopali proti ostankom odmetnikov v Srbiji v planinah južno od Morave ter jih uničevuie, pri čemer jim je pomagalo povsod domače prebivalstvo. Vaine določbe glede podnajemnin iz stanovanjske uredbe s 27. IX. (941, št. 115 Čl. 5. Podnajemnina, v kateri je uračuna-na uporaba, pranje in likanje posteljnega perila z brisačo vred, kakor tuui čiščenje, ne sme presegati sorazmernega zneska, ki ga plačuje najemnik sam, kateremu je prištet šc primeren znesek za uporabo pohištva in za postrežbo. Osnova za poduajcmiiino mora biti celotna najemnina, ki je prijavljena davčnemu uradu za vso stanovanje, vstevši prltlkline, toda razdeljena s številom sob, ki jih celo stanovanje premore. Kuhinja in drugi prostori, ki služijo v gospodinjske namene se računa kot ena soba. Za tako izračunano podnajemnino je dovp-ljeno povišanje: a) v iznosu do 100% za sobe, ki so najino-derneje opremljene s kavčom ali naslonjačem in s souporabo kopalnice dvakrat na teden in s telefonom; b) do 9!)% za sobe, ki bo dobro opremljene in s souporabo kopalnice enkrat na teden; c) do 70% z enostavno opremljenimi sobami in s souporabo kopalnice. Zn sobe, ki so bile podnajemnikom oddane že pred 13, marcem 1941, se višje najemnine ne smejo zahtevati. Čl. 6. Pri eventuelnih sporih glede določanja podnajemnin, o katerih govori gornji člen, bo odločala mešana komisija, ki bo ustanovljena pri vsaki upravni oblasti prve stopnje. V komisiji bo zastopnik najemodajalcev (iz Društva hišnih posestnikov), dalje zastopnik stanovanjskih najemnikov (iz Društva stanovanjskih najemnikov) in predstavnik upravnega oblaetva ptvp stopnje, ki bo komisiji predsedoval. Čl. 7. Kršitelji gornje odredbe bodo kaznovani z globo do 5(XX) lir in v hujših primerih z zaporom do treh mcseccv, Zaplemba imovine upornikov Službeni list prinaša 17. julija v 57, kosu odločbo Visokega komiiarja, po kateri »e zaplenja vsa premična in nepremična imovina brez izjeme, lastnika upornika Vardjana Antona, roj. v Črnomlju 6. avgust« 1903 in tem bivajočega na št. 97 ter Vardjana Josipa, roj. v Črnomlju 16. novembra 1911, čevljarja, bivajočega v Črnomlju št. 97. Obema se zapleni imovina v prid zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini. Obsodba vojaškega sodišča Te dni jc sodilo vojaško sodišče v Ljubljani Slavko KnipitRuki se je rodil 5. 2. 1904 v Ljubljani in je stanoval, dokler ni bil prepeljan v sodne zapore, _v D. M. v Polju. Knipic Slavko je obtožen: a)' sodelovanja" prrprevrat-niški družbi; b) članstva v oboroženi tolj)i; c) nosesti" orožja in streliva brez oblastnega dovoljenja: d) ogrožanja življenja članov oboroženih sil ker se je udeleževal spopadov z vojsko na več krajih na Dolenjskem; e) atentata na javna prometna sredstva in sicer ceste in železnice; f) nasilnega odvzema osebne svobode, ker se jc udeležil v juniju 19+2 v bližini Verda napada na vlak, ki je vozil internirance, kjer jc pomagal nasilno odpeljati okrog 300 oseb, ki so se vozile s tem vlakom, ko so bile prisiljene zapustiti vlak; g) namernega požiga, ker je v noči od 12. nn 13. januar 1943 z drugimi med napadom na St. Vid pri Stični zažgal tamkajšnjo strojarno. Vojno sodišče je spoznalo Slavka Knipicn za krivega vseli zgoraj naštetih obtožb in ga jc obsodilo na dosmrtno 4CČ0 in nn trajno izgubo častnih pravic z~ vsemi"Hrugimi pravnimi posledicami. Kmečki fant padel kot žrtev ksmunlstiesiih zločincev V soboto zjutraj je šel 31-letni kmečki s'n-edi-nec iz Zavrha nad Borovnico Popek Janez čez Po-kojišče skupaj s svojim očetom proti travniku, ki sla ga nameravala pokositi. Oba sta prišla v zasedo, ki so jo napravili komunistični tolovaji pod vodstvom tamkajšnjega domačina BabJka. Komunisti so oba odpeljali nazaj proti njuni domačiji, Tam so sina zvezanega pretepli, nato pa odpeljali proti cerkvi, kjer ga je Bobšek lastnoročno ustrelil. Nič boljše se ne bi godilo njegovemu očetu, če nc bi tedaj nastopila skupina vojakov, ki je slišala strele, s katerimi je Babšek ubil Popka na cerkvenem pokopališču. Vojaki so takoj začeli zasledovati tolpo in so dva njena člana tudi ustrelili. Eden od teh dveh je bil morilec Babšek. V ponedeljek dopoldne so na Pokojišču pokopali Babška ln njegovega pajdaša, v Borovnici pa nesrečno žrtev komunističnega tolovajstva. Vremenska napoved 20. julija, (torek): nadaljevanje lepega vremena. 21. julija, (sreda)i čez dan pooblačitev in vetrovno, zvečer ali ponoči huda nevihta s plohami in viharji. Nevarnost strele. Andrej Antoni 22 Roho postanem javen delavec Kakor bo na malih stvareh našel največ veselja, tako bo tudi med malimi ljudmi našel največ prijateljev in poštenih sodelavcev.' Že v naprej pa naj napravi trden namen, da ne bo od ljudi iu sveta veliko pričakoval. Potem ee ljudi tudi ne bo bal in mu njihova spremenljivost in nestalnost ne bo grenila življenja. Sploh more ljudi trajno ljubiti le tisti, ki sc nanje ne zanaša ampak se opira na drugo bolj zanesljivo pomoč. Po teh kratkih uvodnih besedah si dovolimo nanizati nekaj podrobnejših nasvetov, ki bodo zlasti političnemu Javnemu delavcu utegnili koristiti. Ne kaži se preveč Politik naj se ne kaže preveč po ulicah, po javnih sprehajališčih, naj ne obiskuje prepogosto gledališč in javnih predstav. Mora se znati umakniti 111 živeti za sebe. Bazen že navedenih razlogov za ljubezen do samote je zaslužen mož toliko bolj cenjen, kolikor manj se morejo occnjevati tudi najmanjše in neizogibne napake, ki ga delajo enakega z vsemi drugimi ljudmi. Naj bo dober z vsemi; naj govori e vsakim človekom pre|)rosto, prijazno, ljubeznivo; zanima naj sc za potrebe ln težave ljudi, ki pri njem iščejo pomoči. Pomaga naj kolikor more. Vendar naj vedno ohrani gotovo razdaljo, ki ne pripušča prevelike domačnosti. To kar je vsakdanje, no cenimo. Človeka, « katerim lahko vsak čas govorimo kolikor nas jo volja, bomo radi imeli, ljubili bomo njegovo pogosto družbo, vendar ne bo imel za nas onega pomena kakor drugI, ki se je znal obdati z videzom resne osamljenosti, ki gn želimo videti, govoriti z njim in slišati njegovo tehtno mnenje. Politik naj ne dela pogostih obiskov, pa naj tudi ne pusti, da bi njega preveč obiskovali. Tudi naj se ne ukvarja in ne mudi z vsakim. Zaradi tega ga bodo morda nekateri napadali in mu očitali prevzetnost. Toda če bodo tistih, ki jih sprejema, dober in iskren kakor je treba, če bo znal zbrati okrog sebe nekaj pravili prijateljev, bodo oni mogli toliko dobrega o njem povedati, da se bo kljub očitkom nekaterih, da je napitlinjen in sam zase, v javnosti utrdilo njegovo dobro ime. ^ Važna je okolica. Vsak' pomembnejši človek ima okrog sebe razne ljudi: nekateri so dobri, pametni, zvesti; drugi pu so koristolovci, puhloglavci, konjunk-turisti. S spretnostjo in laskunjem se znajo uvrstiti v najožji osebni krog pomembnih osebnosti. Vsakdo, ki je na vidnem položaju, mora imeti od|irtc oči za svoj najožji krog. Vedeti mora, kako kdo živi, kakšno preteklost Ima, s čim se bavi, kakne so njegove namere. Vse to je treba dobro vedeti. Če sliši, da ljudje godrnjajo zaradi nekoga iz njcgove okolice, naj so pobriga, da zve resnico. Naj pa nikar ničeear ne izda, da kaj ve, najmanj tistim, ki se jih tiče. Naj se dela, kakor da ne ve za njihovo napačne korake. Šele tedaj, ko koristolovec misli, da je dosegel svoj cilj; kadar misli, da bo žc zasedel zaželeno mesto, ki ga ni vreden, takrat naj nasprošeni obzirno nastopi. Naj mu ne da zaželenega položaja. Naj ga ne spusti v zaupne službe, ampak naj z dobro besedo potolaži njegovo nejevoljo. Tako bo preprečil škandal in zgledovanje in polagoma očistil svoj najožji krog škodljivih tipov. Koristolovec, ki vidi, da so njegove namero spodletele, bo navadno opustil nadaljnja prizadevanja in šel svojo pot. Večkrat pa sc zgodi, da se zlasti politik nenadoma znajde iz oei v oči z vplivnim somišljenikom, na shodu, na železnici, v javnem lokalu, ki od njega nujno zahteva uslug, katerih mu po vesti in pnmcniti ne more dati. Je to neprl-jeten položaj, ko velja preprečiti spodtakljlvo nastope. Tudiv takem primeru naj nanrošeni ostane miren in do skrajnosti vljuden. Naj ne vzkjpi in postane surov. Če prosilec vsiljivo vztraja, naj mu z eno besedo, z obzirnim namigom da razumeti, dn iz razlogov, ki morajo biti tudi prosilcu znani, njegovi želji nc more ustreči. Potem naj. vstane, vzame klobuk in gre proti vratom. Same dovolj zgovorne geste! Dotičnik, če .je razumen, bo hitro spoznal, da je partija zanj izgubljena in ne bo dalje silil. Vendar velja za veliko umetnost, ako kdo zna tako odbiti prošnjo, da ne odbije prosilca. Eden od načinov, kako zberemo okrog sebe družbo dobro mislečih ljudi, je tudi ta, da odločno, načelno sovražimo vsako zlo, hudobijo, nizkotnost, podlost, česar tudi pred nikomur in ob nobeni priložnosti nc skrivamo. Potem tudi drugi ljudje rajši pokažejo svoje karte. Neprijetna druščina so ljudje, ki vsak čas prihajajo po nasvet, katerega pa se nikdar ne drže. Še hujši so oni, ki z neprestanim razmišljanjem o sebi in o drugih zanašajo nemir in obupno razpoloženje v naš krog. Ta položaj pa je predstavljal neko nepriliko. Carica je potrebovala nekoga, ki bi jo spremljal. Izmed treh caričinih dam jo princesa Obolenska skrbela za dobrodelne ustanove in bila bolj tajnica kot dvorjanka. Prav v tem času je oskrbovala »skladišče Njenega Veličanstva za vojne ranjence«. Druga dvorna dama pa se je nameravala v kratkem poročiti. Treba je bilo torej najti dekle, ki bi nadomestila princeso Sonjo, ne da bi bila uradno določena za mesto, ki ga je carica hotela ohraniti princesi. Carica je tedaj sklenila, da bodo prihajale v njej ostale dvorne dame druga za drugo, vsaka za dobo šestih tednov. Med damami, ki so bile v službi v zimi 1004—1005 je bila tudi Ana Tanejeva. Carica jo jo silno vzljubila in jo imenovala za slalno namestnico princeso Sonje. Če je carica rabila dvorjanko, ki naj jo spremlja na njenih potih, so poklicali Ano Tanejevo, ki jc tako postala nekaka četrta dvorna dama »v službi«, ki pa za to ni' prejemala posebne plačo in je tudi stanovala pri slarših. V poletju 1905 je spremljala carico na potovanju po Finskem. Na tem potovanju je vez mnd carico ln dekletom postala ša ožja. Carica je izkazovala dekletu pravo mato-rinsko ljubezen in ji popolnoma zaupaln. Ta simpatija so je morda zdela čudna tistim, ki so poznali Ano Tanejevo. Vsi so jo smatrali kot malo go?.ko in so so začudeni vpraševati, kako neki je mogla bili všeč razumni in izobraženi zamiki, kakrina je bila carica. Bilo je več razlogov za lo naklonjenost. Eden izmed prvih razlogov je bil močan vpliv princese Or- J heljanl, ki se je bala, da bi jo katera druga izpodrinila pri ljub-1 ljeni 'vladarici. Prav zato Bi je želela poleg carice neko nepomembno osebo, ki hi ji 110 mogla škodovati in bi tako lahko ohranila svoje mesto in caričlno prijateljstvo. Prav zalo si jo z vsemi silami pri-udevala, da bi zbližala carico z Ano. Prav ona Je klicala deklo v palačo, vodila jo k raznim slovesnostim in na sprehode, tako da jo jo carica lahko videla. Ob velikih slovesnostih in slavnostnih pojedinah jo je predlagala za »častno službo«, za katero so navadno povabili častne dvorno dame drugo za drugo, Polagoma je to vlogo stalno prevzela Ana Tanejeva. Princesa Orbeljanl ji je ob takih prilikah celo odstopila svojo stanovanje v Carskojetn selu. Ana pa ni bila omejena, kakor so val domnevali. Illinlla je veliko navezanost na bolnico, ji ixwvcčitla vso svojo skrb in ee kazala tako vdano, da so jo kmalu za slalno preselila v carsko palačo. Pri tem pri-zadevmiču jo je stalno podpiral oče, ki se je holol okoristiti z nepričakovano naklonjenostjo, ki jo je uživala hčerka. V cariČinl družbi je Ana igrala vlogo ubogega deklela, ki je domači ne razumejo, češ da se njena verna in čista duša ne moro strinjati z njihovimi posvetnimi stremljenji. Dejansko se nikakor ni mogla pritoževati nad svojimi alaršl. čeprav se jo zdelo, da se odmika od svojcev, da hI so mogla z veo dušo posvetiti svoji vladarici, Je v rosnlci prav s lem najbolj koristiln svoji družini. V mučnem razpoloženju, v kakršnem Je bila earicR leta 1005, ji Je mlado, z vso dušo vdano dekle bilo v pravo tolažbo. Predvsem pa so ji jo zdelo, da Jo odkrila v mladenki resnično verno dušo. Ker Ana ni bila izobražena in tudi ne lepa, zaradi česar jo zaostajala za svojimi sovrstnlcaml, Jo je carica še bolj ljubila. Prav to jo Je še bolj utrdilo v veri o njeni čisti duši. V njej je našla značilnosti tisto preproste vernosti, ki ji Je bila tako drnga v kmet-skem ljudstvu. V družbi je Ana bila videti nerodna In skoraj pro-staška, šo prav posebno poleg svoje mlajšo sestre, ki Jo bila zelo j lepa in nadarjena. Toda prav to, kar Je svet preziral, Je za d obilo [ večjo vrednost v caričinih očeh. V naklonjeno«!i, ki Jo je gojila do Ane, so bila združena različna čustva: želja, da bi ščitila to ubogo bitje, materinska ljubezen do preprostega dekleta, ki bi skoraj lahko bila njena hčerka, želja, da bi vodila mlado in preprosto dušo v duhovnem življenju in privlačnost te nenavadno ljudske miselnosti, ki jo je odkrila v dekletu iz petrograjske visoke družbe. Želela je tudi, da bi imela poleg sebe mlado bitje,' ki 6e je zdelo, da so mu tuje v^e dvorne spletke, deklico* pred katero bi se ne bilo trebn potvarjati, ki bi ji mogla vse zaupati, tudi svojo pobožnost in celo svojo praznoverje, kateri bi lahko zaupala naloge, ki jih nI mogla zaupati niti 6vojim dvorjankam, niti spletičnam: da bi šla molit v določeno cerkev, da bi ji prinesla kako relikvijo ali knjigo. Do tedaj je bila cari&ina neuradna zaupnica gospodična Schnelder, ki Jo jc ob njenem prihodu v Rusijo poučevala ruščino. Zdaj pa Je gospodična Schneider postala vzgojiteljica carskih otrok. SIcer pa je bila na pol Nemka in prolestantinja, zato mi mogla biti več caričina zaupnica v njenem vznesenem nacionalizmu, niti v njeni mistični vernosti, ki je bila popolnoma tuja malomeščanski miselnosti gospodične Schneider. Čeprav Je bila carici zelo vdana in silno navezana na njeno osebo, tako da jo ni zapustila niti v izgnanstvu, vendar že dalj časa ni bila njena zaupnica v najintimnejših zadevali. To mesto jc zdaj prevzela Ana Tanejeva, ki je bila carici vsak dan bolj všeč, posebno zaradi svoje pretirane verske vznosenosti. Zvedela je za skrivnost carjevičeve bolezni in je združila svoje molitve z molitvami nesrečne matere. Spoznala -je Ra-sputina in seveda pokazala največje spoštovanje do njega. Kmalu Je ta navezanost prišla tako daleč, da je carica hotela »talno imeti poleg soba svojo malo prijateljico. Dvakrat na teden Jo jo povabila v Cnrskoje Selo, se sprehajala z njo, jo vabila na kosilo ali na večerjo, čl tali sla akupaj in prepevali. Carica jo zelo ljubila glasbo in se je že nekaj let posvetila petju. Včasih je povabila v carsko palačo baronico Stpcklenberg, soprogo tlv eogn dirigenta, dn bi skupaj prepevali. Zdaj pa je pozabila nanjo kakor na vse ostnle. Samo Ana Tanejeva ji je zdaj delala družbo, pela z njo la delila z njo vse zasebne opravke. Iz časov, ko je imelo rokodelstvo pri nas »zlato dno« Včeraj dopoldne so se pretakale po dvoranah in hodnikih Narodnega muzeja spet procesije radovednih gledalcev. Sodijo, da znaša povprečen nedeljski obisk že okrog 700 oseb. Marsikoga si srečal z »Vodnikom« v rokah, še več pa je bilo kajpada takih obiskovalcev, ki so se ustavljali pri splošno znanih predmetih: pri orjaškem mamutu, pri modelu mostiščarjev, pri viteških oklepih in podobnem. Namen mojega ponovnega obiska je bil dvojen: da bi obnovil nekaj vtisov, ki sem jih dobil pri prvem ogledu z ravnateljem dr. Ma-lom, hkrati pa me je zanimalo zvedeti, s kakšnega stulišča motrijo gledalci razstavljene zbirke. Zavil sem naravnost v V. dvorano L nadstropja, v kateri je zbrano gradivo obrtne delavnosti v naših krajih. Obiskovalci so se površno ozirali po »starem železju« na stenuli, po starih urah, skrinjah, nagrobnih križih, cinasti posodi ter po keramičnih in porcelanastih izdelkih. Zanimivih cehovskih simbolov pod stropom ni nikdo opazil, o okovanih skrinjah pa tudi nikdo ni vedel omeniti, da gre za zgodovinske zakladnice, v katerih so spravljale obrtne zadruge svoje pisane pravice in privilegije. Ne bo torej odveč, če sežem po Grudnovi Zgodovini slovenskega naroda in obnovim nekaj spominov na začetke organiziranega obrtništva pri nas. Ljubljanski krojači I. 1399 Iz zgodovine obrtništva vemo, da je bilo prvotno svobodno, in da so se bavili z izdelovanjem posode in orodja kmetje pozimi, ko niso bili preobremenjeni s poljskimi ali drugimi kmetijskimi deli. Pozneje se je razvil obrtniški stan, ki se ie polagoma organiziral ter si zagotovil podolme pravice kot jih ima še dandanes Začeli so ustanavljati zadruge ali cehe, to je strokovne obrtniške organizacije, ki so imele svoje posebne pravice glede proizvodnje iu trgovanja. 2e ,v 14. stoletju so bili pri nos obrtniki organizirani v cerkvenih bratovščinah. O ljubljanskih krojačih piše dr. Gruden, da so imeli pri mestni cerkvi sv. Nikolaja bratovščino sv. Rešnjega Telesa in jim je bil določen oltar, katerega so sami oskrbovali. Vojvoda Viljem jim je dal I. 1300. privilegij, da smejo v Ljubljani izključno le oni izvrševati krojaško obrt. Listina vojvode Viljema pomeni pri nas prvo pomembno zaščito obrtniškega stanu. Približno v isti dobi so dobili take pravice tudi ljubljanski krznarji. Na višku je bilo cehovstvo v 15. stoletju. Razvilo se je zlasti v mestih, kjer so imeli organizirane cehe po posameznih panogah. V posebnih cehovskih statutih so bile določene pravice, učna doba vajencev pri posameznih strokah, odnos vajencev do mojstra in podobno. Zelo razvito je bilo obrtništvo v Skofji Loki. Tamošnjim krojaškim, čevljarskim, krznarskim, kovaškim, žebljarskim, lončarskim in drugim zadrugam so dali pravice brižinski škofje (leta 1437). Suha roba v zgodovini Tudi o ribniški suhi robi beremo, da je izpričana že v 15. stoletju. Cesar Friderik je dovolil 1. 1402. Kočevcem in Ribničanom, da smejo izvažati »razne lesene predmete, kakršne sami doma izdelujejo« preko meje. Neknj podrobnosti o tem, katere predmete so izdelovali Rib-ničani, zvemo v Valvazorju. Ta omenja med drugim lesene krožnike, lesene sklede, vedra, rešeta in podobno. Obrtni izdelki, ki so razstavljeni v V. dvorani Narodnega muzeja, so večinoma novejšega izvora. Dobrih 100 let je namreč od tega, odkar so poslali ustanovitelji muzeja vsem tovarnam odnosno delavnicam poziv, naj bi posamezne svoje izdelke poslale v Ljubljano, kjer bi bili razstavljeni zaradi pospeševanja trgovanja z domačo obrtjo. Je pa v muzeju lepo število predmetov, o katerih je brez dvoma, da ima svojo starinsko vrednost. Pomembnejši so zbrani v omenjeni dvorani, obrtno razstavo pa dopolnjuje Grcbenčeva zbirka na hodniku. Od cehovskih znukov, ki jih vidimo v muzeju, omenjamo ključe (ključavničarji), škarje (krojači), pa vrče in skrinje. Tu je treba ločiti cehovske simbole od navadnih reklamnih obeskov posameznih obrtnikov, kakršne še dandanes vidimo ponekod na deželi. Zadružna organizacija je bila rokodelcem pretekle dobe močna opora. Varovala jih je pred šušmarji, uejevala je konkurenco in zagotovila vsem rokodelcem pošten zaslužek. Rokodelec je bil stanovsko zaveden ter prizadeven, in kot tak ugleden član družbe. Zato je bil resničen stari pregovor: »Rokodelstvo ima zlato dno.« Obrtna zbirka v muzeju je lepo urejena. Od starejših izdelkov vidimo zlasti predmete iz železa, bakra, medi in cina. Opozarjam na ročne izdelke okenskih in ograjnih mrež, na velike ključavnice, kakor tudi na različne ščit-ke, ročaje in okovje, kar vse so izdelovali za vrata, omare, skrin je in podobno. Način obdelave je različen. Nekateri predmeti so tolčeni, drugi spet gravirani ali stiskani. Vsekakor pa se človek prepriča, da ni manjkalo našim starim smisla za lepo izdelavo. Nugrobni križi, ki jih vid itno na razstavi, so vsekakor prikupnejši od tovarniških izdelkov. Zanimiva so svetila od navadnega kresila pa mimo smolnih in oljnih svetilk do petrolejk na stenj, kakršne so še dandanes v rabi. Med kuhinjskimi pripravami omenjum klešče za ogenj, raženj, Inirkle, ogrevainike, likalnike in drugo, kar je spadalo k starimskemu ognjišču. Tipični predmeti so razstavljeni v V. dvorani in na hodniku, precej gradiva pa je v skladiščih, kjer je na razpolago zu temeljitejše študije. V peti dvorani muzeja Pri natančnem opazovanju namiznega pribora ugotovimo, kako različen je bil način okraševanja in kako različna snov, iz katere so ga izdelovali. Na ročajih opazimo okrasne žebljičke, okrašeni pa so tudi s pločevino, z usnjem ali roženino. Za krožnike, sklede, skodelice, zajemalke, žlice in vrče je prišel v navado pred 5«o leti cin. S svojim srebrnim bleskom jc bil ponos premožnejših kmečkih hiš. Posodo iz cina so izdelovali tudi v Ljubljani. V glavnem pa bi bilo reči, da so dajali v mestih prednost porcelanu, na kmetih pa lončeni posodi in delno tudi leseni. Pisana je zbirka instrumentov za merjenje časa in teže. O posodici, napolnjeni s peskom, je treba vedeti, da je to tako imenovana peščena ura. Ure na kolesa so bile v srednjem veku še redkost in so jih imeli samo samostani in imenitniki. Dolgo je bila v navadi tudi sončna ura. Kot znamenitost v zbirki ur omenjani »niirnberško jajce«, ki predstavlja vzorec začetka žepnih ur. V obrtni dvorani vidimo dalje lepo zbirko Župnik Viktor Čadež: izdelkov steklarske in keramične proizvodnje. Ud znanih starih stekluru velja omeniti najprej ono, ki so jo ustanovili 1. 1722. podjetniki iz llumburga v Melinah pri Tribuši. O tej bi laliko rekli, da je bila mednarodnega pomenu. Steklenice .so namreč izvažali na špansko, kjer so jih napolnili z najboljšim vinom ter jih prodajali v — Indijo. Zastopane so skoraj vse vrste steklarske proizvodnje: marmorirano steklo, brušeno, barvuno, navadno, benečansko, češko itiL Od domačih steklarn so zastopani izdelki iz Mojske Druge, Zagorja ob Savi, Javoruika, Sv. Lovrenca na Pohorju, pa Trbovelj, du omenim samo nekatere. Tudi majolična in porcelanska industrija nudita radovednemu gledalcu lep pregled od nuvadnih glinastih izdelkov pa do pristnega kitujskega porcelana. Umetnostnega zgodovinarja bodo zlasti zanimali vzorci pečnic in po-sodja i/, gotske dobe, baročne, rokokojske, em-pirske iu bidermajerske. Seveda ni bilo mogoče razstaviti vseh izdelkov v razstavnih prostorih Narodnega muzeja. Precej zgodovinskih dragocenosti tovrstne obrtniške proizvodnje je tudi v Turjaški paluči iu pa v skladiščih muzeju. Pri temeljitejšem ogledu muzejskih zbirk se človek prepriča, da je lepotno stremljenje nekaj, kar je bilo dano že našim prednikom. Zdelo se je že, du bo industrializacija proizvodnje pokvarila umetniški okus. Stremečim sodobnim mojstrom, zlasti pa pedagoškemu prizadevanju naše obrtne šole pa gre zasluga, da se je spet začel buditi smisel za lepoto. C) tem so nas prepričale zlasti obrtniške razstave na velesejmih. Prav bodo storili »moderni cehi«, če bodo posvečali naši umetnostni zgodovini obrtništva več pozornosti, in če bodo vzgajali svoj naraščaj v stremljenju k solidnosti in lepoti. To bi naj bili temelji za novo »zlato dobo*. katero želimo stremečemu obrtniškemu uu-ruščaju. Zanimivi obredi in lepe navade v Banatu £e nekaj o navadah v Banatu. — Blagoslov hiš na praznik sv. Treh kraljev je po Banatu močno razširjen. Po nekaterih župnijah gre tedaj duhovnik v večino hiš in jih blagoslovi; obišče morda na en dan sto hiš ali še več, toliko časa, da je blagoslov povsod opravil, kjer so ga želeli. Pri tem ga navadno spremljajo cerkovnik in štirje strežniki. Tukaj je to primeroma lahko izpeljivo, ker so po deželi povsod samo velike vasi, ne kakor po naših hribovitih krajih, kjer so pogosto vasi silno ruz-tresene. Obredi in procesije. Kat. cerkveni obrednik za Banat sloni v bistvu na ogrskem obredniku, čegar oče jc sliv-ni ogrski kardinal in nadškof jezuit Peter Paz-many (umrl I .1637), ki je tudi sicer kakor malokdo globoko posegel v ogrsko cerkveno življenje. Po njem se tudi imenuje Pasmaneum: še danes obstoječi konvikt za ogrske bogoslov-ce nu Dunaju. V banatskem obredniku se poročni in pogrebni obred ter obred velikonočne procesije močno ločijo od obredov v rimskem oz. našem obredniku. Nekaj svojevrstnega in spodbudnega je tudi prvoobhajilni obred. V zvezi s tem naj omenjam še to: Če je v župniji godba, ista nastopa pri vseh količkaj »boljših« pogrebih. V Pločici n. pr. imamo godbo na pihala, v sosednjem Skorenovcu imajo Madjari poleg godbe na pihala tudi godbo na godala (violinski orkester). Ko sem tam 22. jan. 1042 vodil madjarski pogreb, je ta godba ob mrazu najmanj —10° C svirala z malimi presledki ves čas med kake pol ure dolgo potjo na pokopališče. Kako so muzikantje mogli zdržati, mi je bilo uganka. Pri procesiji sv. Marka je po tukajšnjem obredniku vrh običajnih molitev še ta posebnost, da se procesija ustavi pri kaki njivi, ki ni preveč oddaljena od župne cerkve, nakar sc vrši blagoslov žitnih polj in to na prav slovesen način. Mašnik jjoje štiri evangelije — pri vsakem se obrne proti drugi strani neba — po vsakem evangeliju pa z roko blagoslovi žitna polja, vselej z drugačno molitvijo. Kjer so v kraju vinogradi, k sklepu blagoslovi tudi iste z daljšo, pomenljivo molitvijo. Vse to se opravi v latinskem jeziku kakor sploh večinoma vsi obretli. Med petjem evangelijev spletajo žene in dekleta iz mladih žitnih biljk male venč-ke, ki jih takoj po procesiji obesijo v cerkvi na raznih mestih ter jih puste do Vnebohoda. Če dežuje, se ves ta blagoslov izvrši v cerkvi. Snaga in olika. Še nekaj besed o tukajšnji cerkvi in o moji skrbi izročenih vernikov! Cerkev je majhna; nje oprava v marsičem spominja na betlehem-sko revščino. Do župljanov večinoma nimam daleč, ker so skoraj vsi v eni vasi; le kakih 80 iz Bavaništa je oddaljenih blizu tri ure; tam so namreč skoraj sami pravoslavni: kar pa je katoličanov, so jih priključili pločiški župniji. i Privede jih sem seveda le kakaxuradna pot ■ n. pr. krst, poroka itd. Kar mi pri tukajšnjih verniki zelo ugaja, je njihova neprisiljena oli-kanost. Dostojno sprejmejo povsod duhovnika, niti takoj ponudijo stol s povabilom v domačem jeziku, nekateri pa v madjarskem. Pri slovesu ga vselej vsaj eden spremi do hišnih oz. dvoriščnih vrnt, pri čemer skoraj nikdar ne pozabijo zahvaliti se za obisk in se navadno pri-poroče 4e /a nadaljnje obiske. — Glede snažno-sti so vobče vredni vse pohvale: gospodinje si 'štejejo v čast in dolžnost, da je v hiši vse čisto in snažno. Brez izjem seveda ni. Skrbno pa/i jo tudi na snago pri bolnikih, tako da bi to skrb lahko imenoval že naravnost vzorno, in si ni treba morda pri takih obiskih želeti kakega močnega nahoda, kar se sicer kaj lahko pripeti. In to snago najdeš prav tako pri premožnejših kakor pri ubožnejših hišah; saj revnej-išh ljudi, ki nimajo nobenega posestva ali, pa le prav malo, tudi tukaj ne manjka. Glede obojega zadnjega: olikanosti in snnž-nosti pa z Vodnikom kličem preko tukajšnjih ravnin in tamkajšnjih planin: »Prid', zidar, se les učit!« Jože Goli v blagoslovljeni zemlji Rudnik je bil včeraj priča največjega pogrebnega sprevoda, kakršnega ne pomnijo niti najstarejši pri nas. V blagoslovljeno zemljo so položili pred desetimi meseci umorjenega vzglednega fanta in uslužbenca Ljudske tiskarne Golija Jožeta. Pred krsto, v katero so položili mučenčove ostanke, so se v soboto in tudi vso nedeljo zbirali ljudje in počastili žrtev. Včeraj ob 4 pop. pa so domači fantje ponesli krsto k blagoslovljenemu grobu in jo položili v rodno grudo. Ob odprtem grobu so se od pokojnega poslovili gg. dr. Tome, v imenu fantov Kraner iz Device Marije v polju, v imenu .ložetovih najboljših prijateljev in prosvetnih delavcev pa Jožetov verni prosvetni sodelavec Šparovc Franc iz Rudnika. Pravkar je izšel Zbornik znanstvenih razprav XIX juridične fakultete, posvečen spominu profesorja Gregorja Kreka. Zbornik, ki obsega 303 strani, vsebuje sledeče razprave: Dr. Milan Škerlj: Gregor Krek (življenjepis); dr. Sto jan Bajič: Navezna pogodba; dr. Viktor Ko-rošcc: Nastanek A.vgustovega principata; dr. Go-razd Kušej: O pravnem položaju Vatikanskega mesta; Aleksander Maklecov: Tipologija zločincev v novi italijanski kazenski zakonodaji; dr. Vladimir Murko: Značaj naših pristojbin; dr. Leonid Pitamic: O ideji prava; dr. Evgen Spek-torski: Sociologija in filozofija: dr. Milan Škerlj: Družba z omejeno zavezo po i tal- državljanskem zakoniku in po trgovinskem zakonu biv. jugoslovanske države; dr. Rudolf Trofenik: 'I e-ritorialno načelo v kazenskem pravu. Zbornik se dobiv vseli knjigarnah, naroča sc pa lahko tudi na dekanatu juridične fakultete. O njem bomo še poročali. KULTURNI OBZORNIK Roman iz sodobne Indije V prvi polovici »Jutrove« knjižnice, ki izhaja pod naslovom »Dobra knjiga«, je po velikosti in pomembnosti gotovo na prvo mesto treba postaviti veliki roman iz sodobne Indije »Prišlo je deževje«, ki ga je spisal ameriški pisatelj Louis Brotniield ter ga poslovenila Mira Pucova. Roman je izšel v dveh zvezkih ter vsebuje štiri dele v celoti na 625 straneh. Roman je iz najnovejše sodobnosti, saj je bil zaključen v New Yorku leta 1037. ter obravnava veliko naravno katastrofo v indijskem Ranči-purju v 1. 1036., ko se je sredi velikega poletnega deževja — monsuma — podrl veliki jez, kar je uničilo staro indijsko mesto. Bromfield je s tem romanom kmalu zaslovel po svetu ter je doživel v Evropi več prevodov, obenem pa tudi že filmsko realizacijo, ki smo jo videli tudi v Ljubljani, Tako so bila pri nas tla pripravljena za delo, ki je izšlo pred kratkim v lepem prevodu. Bromfield nas v prvem delu tega romana seznani na Dickensov način s celo vrsto oseb od ma-haradže v Rančipurju in njegove žene, maharanije, njegovega 00 let starega svetovalca dewana, preko ministrov in vojaških vrst do družbe, ki se je v sobotah sestajala pri anglikanskem misijonarju Smi-leyu'in so jo med drugimi predstavljali Anglež Ransome, zdravnik-Indijec major Safka, polkovnik Moti, mohamedanec Rašid Ali Khana, upravnica bolnišnice MacDaid, voditelj Indijcev Džobnekar itd.; cela galerija obrazov iz indijskega in angleškega sveta. Kot najbolj izrazita Angleža iz vrst izkoriščajočega kapitalizma in dekadentnega za-padnjaitva pa ja predstavil milijonarja Hestona in ženo Edvvino. Tu so ljudje, ki vztrajajo zvesto v stari indijski tradiciji, verski in socialni, potem drugi, ki hočejo Indijo takoj priključiti novemu modernemu svetu ter pogaziti, kar je starega, predvsem verske razlike in predsodke; zopet tretji, ki predstavljajo slabo stran angleškega gospodarstva, ter četrti, ki delajo za sožitje vzhoda in zahoda. Na široko bazo je postavljen ta veliki sodobni roman, ki nosi značilen motto: »Med dvema svetovoma, ki je prvi mrtev, drugi pa nezmožen, da bi se rodil.« Mrtev je svet indijskih predsodkov kast in verstev, mrtev tudi angleški dekadentizem, nov svet moderne Indije pa se še ni rodil, dasi ima že mnogo ljudi, ki se bore zanj. In prav te je Bromfield, Amerikanec, ovekovečil v tem romanu. Na samem vrhu teh teženj pa sedita vladar Rančipurja maharadža in njegova stara žena, ki si zbereta za-svoje sodelavce ljudi novega rodu. Ta veruje v — človečanstvo v humanističnem, ali če hočete — v izrazito liberalnem smislu. V tem romanu je težko govoriti o zgodbi, kakor je težko govoriti o zgodbah v Dickensovih romanih, ker jih je toliko, kolikor je oseb v povesti: vsaka je tu s svojo usodo in svojo zgodbo, pa naj bodo še tako malopomemb-ni ljudje, kakor so Ongležinji učiteljici Dickova ali Hogtova, žena bančnika Pukka Lila in ruska emi-grantinja Lešinskaja. Tu ne gre samo za ljubezen med angleškim turistom in bohemom Ransonom ter misijonarjevo hčerko Ferno, pa tudi ne med majorjem Safkom in Edvvinovo Hestonovo, temveč za dva svetova oziroma za nov red v Indiji, ki naj se porodi na razvalinah starega sveta Da pa se je zrušil stari svet, je morala priti velika katastrofa. Ta pa, ki je tvarno lice starega sveta razrušila, je bila velika prirodna nesreča, ki se tu razraste naravnost v simbol; porušitev jezu, da potem voda cionarji ie zažgo, da se sled še korcaiteje zabriše. To galerijo oseb predstavi pisatelj v I. delu. Predvsem svobodoumni krog okrog maharadže. Ta krog je izrazito proliduhovski, to je naperjen proti sektam v Indiji, toda čutiti je jasno, da je sploh protiverski, tako proti krščanski dekadenci na Zapadu kakor proti angleškemu puritanizmu, temu »pokvarjenemu krščanstvu,« ki vidi v telesu samo podobo sle. Nasprotno pa se ji ti ljudje predajajo iz »človečanstva« iz nuje, ne greha. Ransome - Ferna, Safka - plesalka, Bauer - Lešinskaja itd., ki si tako »tešijo nemir« in »koristijo zdravju« (155). Predvsem pa je deka-dentna, naravnost prava angleška »cipa« žena enega največjih milijonarjev lorda Hestona. To so ljudje, ki z drugimi ženskami občujejo, kot se pa imajo namen ženiti, ali pa s katerimi so oženjeni. V tem oziru pride že tu do veljave izraziti naturalistični etos kot pri Knittlu. V tako življenje v Rančipurju za časa velikega deževja »monsuma«, pa pride grozna katastrofa. II. del je posvečen tem grozotnim slikam, ki označujejo Bromfielda za izrednega pisatelja, in ki je dal filmu onov za mo-numentalne prizore. Saj je poginilo 0 tisoč ljudi ob zlomu tega »indijskega čudesa«, ki ga je po-stovii Zapad v Indiji. Cc pomeni I. del. ekspozi-cijo, II. del oris katastrofe, pomeni III. del. središče romana in razplet. Tu se usoda vsaktere prej omenjene osebe dopolni in spremeni. Maharadža umre, bankirja Hestona pobere kuga, polno znanih oseb utone, umre, znori itd. Vse, kar je zapad prinesel slabega v Indijo, izgine, kar jc bilo sektant-skega in starega, umre (dewan), kar je bilo plehkega, se očisti in postane globoko v skrbi 7a bolnike in umrle ter ponesrečence. Tu se očisti ljubezen Ransoma in Fcrne, tu doživi »cipa« milijonarka Edwina svoje veliko očiščenje in ljubezen: kot bolničarka v bolnišnici kužnih, se zaljubi ele- Protislovja laične morale Pravimo, da Bog večkraf kaj ukrene in stori, kar je v človeških očeh nemogoče. Nasprotno pa človek mnogokrat misli, tla bo naredil to, kar je v božjih očeh izključeno. V človeku je pač mnogo protislovnih elementov. Odtod jc tudi razumljivo, zakaj mnogi, ki se smatrajo včasih zu najbolj goreče predstavnike resnicoljubnosti, danes trdijo in se zaklinjajo nn nekaj, kar potem jutri z vso silo pobijajo in se še boli zaklinjajo, da včerajšnjega niso nikoli ne trdili niti poznali. »Nc poznam tega človeka!« Končno je to res nekaj razumljivega iu včasih celo več kot razumljivega. To je pač nihanje življenjske stvarnosti, to je »agonija«, kakor bi rekel Unamuuo, iu v tej agoniji človek hlasta po vseh sredstvih, ki mu utegnejo koristiti v borbi za biti ali ne biti. Tako namreč misli tudi sodobni človek, kakor je že nekoč mislil Shakespeare, ko je položil v usta svojega junaka tisti slavni, neupravičeno slavni vzklik: »Biti ali ne biti, to tu je zdaj vprašanje.« Neupravičeno slavni zato, ker se tako pogrešeno posplošuje na življenje. V večini življenjskih primerov ne gre namreč zu vprašnnje »biti ali ne biti«, temveč za »biti tako ali biti drugače«. Shakespearejev junak bi mnogo bolje zadel, če bi povedal: »Biti tako ali ne biti tako, to tu je zdaj vprašanje!« Človek je namreč tako nespameten, da si v svoji življenjski agoniji ustvarja sama protislovja, same alternative, same »biti ali ne biti«, i/, katerih sc potem vrača poražen in osramočen, ko bi mesto tega svoje življenjske probleme mogel staviti v formulo nasprotja, v »biti tako ali biti drugače« in se s tem izognil skrajni napetosti protislovja. V podobno protislovje so padli tisti, ki še vedno upajo, dn bodo postali bogovi brez Boga, moralni brez morale, dobri brez dobrote, človeški brez. človečanstvn, modri brez modrosti. Smešno protislovje, n resnično. Moralni brez morale! Laična morala, bi rekli z udomačeno besedo. To je mati. ki navaja otroka k poštenosti, pa nc ve, s čim bi to poštenost utemeljila. To je gospodarstvenik, ki bi rad uporabljal svoj kapital za nnmene poštenosti iu resnice, pa zamenjava poštenost za nepoštenost, resnico za zmoto uli celo za — laž, tako lahko, kakor se zamenja papirnat denar za kovan drobiž. To je dekle, ki hodi vsak dan pred oltar sv. Antona Padovanskega, da bi ji tn tako priznan svetnik naklonil ljubezen njenega izvoljenca, ki je že nekaj let — srečen zakonski mož. To je književnik ali ideolog, ki se navdušuje zn moralni preporod družbe v enem poglavju, v drugem pa z raznimi »najnovejše znanstvenimi dokazi« pobija božje bivanje. To je vzgojitelj, ki je pripeljal s svojim laičnim vzgojnim sistemom celo generacijo v boljševizem. Končno, (o so vsi. ki bi radi istočasno nekaj dosegli in ne dosegli, nekaj imeli in ne imeli, nekaj naredili in ne naredili, bi radi bili istočasno »biti in ne biti«, istočasno moralni in nemoralni. Kar odkrito si priznajmo, da je tako imenovana laična morala le uradna, sankcionirana nemorala. Te odkritosti nas pač ni trelm biti sram, saj ni isto kot cinizem. Cinizem bi bil, ko se s cigareto v ustih sklicuješ na moralo, dn laže izprazniš bližnjemu njegov žep. čemu ne bi priznali nemoralnosti kot ncmornlnosti, čemu bi jo odcvnli v plašč najrazličnejših sistemov, ki je vsem skupno le lo, da so si med seboj enako nemoralno! čemu ustvarjati protislovje v teoriji, ko je praksa vse bolj odkritosrčna in zgovorna! Nisi še namreč tako globoko padel, ko živiš nemoralno, globlje si padel takrat, ko dokazuješ, dn so tvoja nemoralna dejanja le izraz višjega in popolnejšega moralnega čustvovanja in hotenja. Kljub vsej človeški nemorali bi bilo na svetu vendarle znosnejše, če bi besedam vrnili njihove pojme, še bolj pa dejanjem. Ne mislim tu snmo na tisteea vlomilca, ki je dal proslaviti za petdesetletnico svojega vlomilskega življenja pn časopisju, temveč na občestvo vseli tistih, ki so že dolgo teca dali slovo vsaki krščanski morali ter si poiskali zavetje v raznih laičnih moralnih sistemih, ne morda zato, da tam dobe pobude in pomoči za moralnost, temveč da opravičijo lastno ncmornlnost. Ze Pascal je v svoji zagrizeni borbi proti »jezuitizmu« začel ločiti moralo od religije. Mislil je pri tem, da opravlja bogoljubno delo. Razlika med njim in med današnjimi »laičnimi moralisti« je ta, da je Pascal molil: verujem, pomagaj moji neveri, dočim molijo laični moralisti: nc verujem, pomnoži mojo nevero! v. Tirni trn i j uiimitij riKTnnnij tiimm; i un nnunnninaniiiijinrrii;; rjnnmtiiiiitnntiii nitrmrn mitrm: 111: i rinnin iiririrnii n tuRTirnuiiinniTti ^ n rtr^Tin Dijak, ki hoče širiti svoje znanje, bo moral bra" „Svet" ............................................................J poplavi stari Rančipur, katerega moderni revolu-mentarno in čisto v majorja Salko. Ti dve katarzi stopata v tem delu do polne veljave in sta najbolj vidni zgodbi v romanu. V III. delu pride samo še zaključek: tragična smrt Edvvinc, ki prvikrat doživi srečo ob smrtni uri, ko umira za tifusom in svoje milijonsko premoženje razdeljuje za indijske sanitetne ustanove in tisle, ki jih je mož zaničeval (bratu itd.). Postane velika in naravnost srečna: veliko človečansko doživetje človeka prerodi in ga napravi srečnega kot vera. To je vodilna misel Bromfieldovega etosa. Tako Maharanija, kraljica, v zvezi s staro amerikansko demokratinjo Phoebo in s pomočjo modernih ljudi, misijonarjevega sobotnega kroga, ki ga napravi za ministe, prerodi Rančipur, ki ga je prej v sveti jezi do vsega nazad-njaštva polkovnik Meti še zažgal. Zdaj ni nobene ovire več za moderno mesto, ki bo pomenilo sintezo Indije in Zapada: ko bodo napredni ljudje Indije z naprednimi svobodoumnimi in v človečanstvo verujočimi ljudmi Zapada urejali v harmoniji ta svet, ki se imenuje Indija. Ljubezen do človeka, kakor se jc pokazala v veliki nesreči leta 1036, naj bo temelj pametnemu sožitju. Toda molijo še vedno taki ljudje, ki prihajajo iz Anglije, da Indijo izkoriščajo, nimajo pa smisla za njen napredek in civilizacijo. Tako je demonstriran na literarni način motto, postavljen v začetku, da je en svet indijske, orientalske zakonitosti že mrtev, nov svet moderne Indije.se pa .še ni rodil. Rodi pa naj se v znamenjuu amerikanskega človečanstva, naravnega etosa. Takšen je ta roman iz indijske sodobnosti, ki ima veliko literarno vrednost kol literarno delo, sega kar v Dickcnsovo panoramo tipov, motil pa bo našega bralca s svojim amerikanskim pragmatizmom, naturalističnim etosom. t. d. Koledar Torek, 20. malega srpana: česlav, spoznava-lec; Marjeta, devica in mučenica; Hieronim, Emil., spoznavalec in ustanovitelj reda. Sreda, 21. malega srpana: Prakseda, devica; Julija, devica in mučenica; Angelina, v.'ova. Zgodovinski paberkl 10. mali srpan: I. 1127. je umrl sin kneza Lazarja, prvi srbski despot Šteta n Lazarcvič. I'o kosovski bitki je bila Srbija politično razcepljena; Vuk Brankovič je hotel nadaljevati borbo s Turki, Lazarjeva vdova kneginja Milica pa je uvidela, da je vsak nadaljnji odpor nesmiseln, posebno še, ker so začeli srbske zemlje ogražati še Madžari. Zato se je pogodila s sultanom in priznala njegovo nadoblast; isto politiko je vodil tudi sin Štefan. Ko pa je Timurlcnk, obnovitelj mongolsko države, porazil Turke pri Angori ter ujel samega sultana Bajazita, 6e je Štefan zvezal z bizantinskim cesarjem, ki mu jo dal naslov despot — tako sc pc«lej imenujejo vsi srbski vladarji — in sklenil osvoboditi Srbijo. Naslonil se jo na Madžare; cesar Sigmund mu je dal Mačvo z Beogradom, ki si ga je Štefan izbral za novo prestolnico. Fo Bajazltovi smrti so se njegovi sinovi borili nad deset let za nasledstvo, v teh borbah je padlo tudi veliko Srbov, med njimi vsi Brankoviči razen Jurija in Štefanov brat Vuk. Ker Stofan ni imel sinov, je določil za naslednika nečaka Jurija Hrnnkoviča. Štefan je razširil svojo oblast tudi nad Zeto in tako znova združil vse srbsko ozemlje od Save in Donave pa do Jadrana. Čeprav se je moral Stofan vse življenja vojskovati, je vendar skrbel za notranjo ureditev države. Krotil je samovoljno plemstvo in skrbel zlasti za gospodarski napredek države. Mod njegovimi številnimi zgradbami je najznamenitejša samostan Manasija, ki jo postal važno kulturno središče Srbov — 1. 1858. se je rodil v Gorizil alpinist Kngy Julij, oče je bil doma iz Podkloštra na Koroškem, mati pa je bila hči pesnika Jovana Vesela Koseškega. Srednjo šolo je obiskoval v Triesteju, na Dunaju pa jc dovršil pravo, nakar je vstopil v očetovo importno in komisijsko trgovino. Še kot gimnazijec se je zanimal za botaniko; ekskurzijam v Istrio in na Carsu so kmalu sledili izleti v Alpe; zlasti so je oklenil Julijskih Alp, Svoje ture jo popisal v številnih člankih in knjigah — O Življenju no ladjali shozl vehove F** boste brali v 991 1. 1870. je francoski cesar Napoleon III. napovedal vojno Prusiji. Vojaški upor 1. 1868. je pognal špansko kraljico Izabelo, državni stanovi so ponudili krono princu Leopoldu llohenzollerske-mu, sorodniku pruskega kralja. Ta kandidatura je Izzvala v Parizu in po vsej Franciji silno nevoljo, ccsar in vlada sta sledila narodni volji in to tudi uradno sporočila pruskemu kralju; dasi je kandidatura že propadla, ker je princ Leopold krono odklonil. Ta korak jo izvršil francoski veleposlanik Iienedetti pri kralju Viljemu, ki so je prav tedaj mudil v Emsu. Čeprav je kralj pri jutranjem sprejemu z veleposlanikom vljudno razpravljal, je izjavil, da ne more sprejeti obvoz, ki bi ga omejevale kot suverenega vladarja. Ko jc Benedetti hotel ponovno govoriti 7, vladarjem, je bil zavrnjen. O tem je kralj obvestil Bismarcka, ki je ostal v Berlinu, z dolgo brzojavko. Kancler je brzojavko skrajšal in jo v šaljivi obliki objavil, tako objavljena »emska depeša« je povzročila pravi vihar ogorčenja v Parizu, kar je prisililo vlado, da je napovedala Trusom vojno. 20. mali srpan: 1. 1656. so se spopadli Poljaki s Švedi in Prusi pri Varšavi, kljub veliki številčni premoči se slabo organizirana in oborožena ter nedisciplinirana poljska plemiška vojska ni moula uspešno upirati švedskim veteranom iz tridesetletne vojne, bila je popolnoma premagana. (Primerjaj: Sienkievicz, Potop!) Premagani Poljaki so nato po posredovanju Francozov sklonili mir v Alivi (1660). Jam Kazimir se je odpovedal vsem pravicam do švedske krone in odstopil Švedom Estonsko in Livonsko. Razen toga je priznal podobno kot prej švedski kralj braniborskoga velikega volivnika za suverenega vojvodo v Vzhodni Prusiji, ki je bila dotlej fevd poljske krone, odslej so si Hohenzollernci prizadevali, da bi dobili še poljsko Zahodno Prusijo, kar se jim je dobrih sto let kasneje tudi posrečilo. O Zivllcnlu na ladloh sKozl vehove m d n 1 bos te brali v „ SflflJ' M ■ ftjf. • VSJT/,,!v.v J»>,,ji|. »M«M#|!|!1«. Earcčajte tn čitajte »SLOVENCA« Novi grobovi f Bogomila šušteršič Gospa Bogomila Šusteršičeva, soproga zadnjega deželnega glavarja nekdanje vojvodine Kranjske dr. Ivana Šusteršiča, je v nedeljo dopoldne nenadoma umr > na svojem stanovanju v palači Ljudske posojilnice n;i Miklošičevi cesti. Blaga pokojnica je bila hčerka šolskega nadzornika Josipa Šumana, pedagoga, pisatelja in slovničarja, ki jc deloval na šolskovzgojnem torišču pred dobrimi 70. leti in si je pridobil mnogo zaslug za slovenski jezik. Pokojna gospa se je kot soproga deželnega glavarja v letih pred prvo svetovno vojno vneto udejstvovala pri raznih katoliških humanitarnih in karitativnih društvih. Mnogo jc trpelo njeno dobro srce, saj ji je sin padel v svetovni vojni. Drugi sin, inženir Ferdinand Šušteršič, živi v Če-škomoravskem protektoratu in je ravnatelj nekega večjega industrijskega podjetja na Češkem. V Beogradu živi še pokojničin brat dr. Janko Šuman, predsednik obrtnopatentnega sodišča. Pogreb pokojne Bogomile Susteršičeve še ni točno določen, ker čakajo na prihod njenega sina inž. Ferdinanda. Bodi blagi pokojnici ohranjen časten spomini Osebne novice Redovni jubilej. V zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani se je na sv. Vinccncija dan, to je 19. t. m., vršila tiha nli slovesna proslava. Na ta dan je proslavila usmiljenka s. Olivija Pele 50-letnico svojega redovnega življenja. Ta dogodek pa poveča še okoliščina, da je tudi njena že pokojna sestra Marija sklenila svoie življenje po več kot 50-lctnem redovnem življenju kot usmiljenka. Omenjamo ta redek slučaj, da obvestimo o tem vse znance kot sorodstvo, zlasti ribniške doline, kjer je stekla zibelka obema sestrama. Bog živi slav-ljenkol Druga nova mala v Dobrcpoljafo Dobrepolje, 18. julija. Danes fe bila po presledku enega ledna spet nova sv. maša, ki jo je daroval g. Peter Golob, doma iz Police pri Kranju. Cerkvene slovesnosti so bile v dobrepoljski farni cerkvi; novomašniku je pridigoval njegov brat g. Golob Franc; med mašo, ki ji je prisostvovalo vse polno ljudi — cenijo jih na 3000 — je lepo prepeval farni pevski zbor pod vodstvom g. Rafka Fabiania. Razume se, da je bila cerkev za to priliko najlepše okrašena, prav tako po so visoki mlaji v Zdcnski vasi zgovorno govorili daleč naokrog, kako pbnosni so Zdenčani, da lahko pozdravijo in gostoljubno sprejmejo v svoj krog mladega novomošnika. V ožjem krogu pri prijazni Erčuljevl družini eo novomašnika pozdravili rektor kanonik g. Šimenc, župnik njegovega rojstnega kraja svetnik g. Filipič ter dobrepoljski dušni pastir g. Mrkun. Vsi gg. govorniki so poudarjali, kako srečen je lahko g. novomašnik, da je poleg drugih staršev, ki jih je našel v Erčuljevcm očetu in materi, spet ee sešel s svojimi pravimi starši; želeli pa so tudi vsi gg. govorniki, da bi obe novi maši vzbudili med dobrepoljsko mladino in fanti novih duhovniških pokliccv. Novi sv. maši je prisostvoval Tudi krajevni poveljnik s svojim spremstvom. Navzoč je bil tudi poveljnik vaške straže s svojimi sodclavci. — Sveta maSa zadušnica za Ivanom Raztre« senom, župnikom na Suhorju pri Metliki, bo na dan obletnice njegove mučeniške smrti, 21. julija', ob 7 zjutraj v ljubljanski stolnici pri oltarju 6v. R. Telesa. Vsi številni prijatelji in znanci se ga bodo prav gotovo spomnili v molitvi. —- Za obletnico smrti pokojne gospe Frančiška Jaklič roj. Kastelic bo sv. maša v sredo, 21. julija, ob 7 v cerkvi sv. Nikolaja. — Na Državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani je bil završni izpit od 28. junija do 17. julija 1943. K izpitu je prišlo 66 kandidatov in kan-didatinj. Izpitnemu odboru je predsedoval g. inšpektor Francesco Spazzapan. Kandidat (injc) so opravili izpit a) z odličnim uspehom: Ilubad Darja (opr. ustn, izp.), Hubad Slava (opr. ust. izp.), Šolinc Marija, Hajnrihar Jelka, Kislinger Sonja, Lumir Tatjana; b) s prav dobrim U6oehom: Ber-gant Anton, Kavčnik Ivan, Košmerlj Franc, Kump Franc, Sircclj Franc, Verlič Janez, Bač Viktorija, Boje Pavla, Hribernlk Vida, Korenčan Vida, Kosec Božidura, Kovačič Cvetka, Krušič Ivana, Merčun Majda, Miklavčič Marij«, Sipelj Emilija, Ček Štefanija, Čuš Milena, Habjan Zofija, llvastja Marija, Jereb Stana, Jug Mira, Macarol Slavica, Obrano-vič Marija, Okretič Ivana, Oven Amalija, Steiner Vida, Skerjanc Draga, Umek Romana, Zabkar Jožica; z dobrim uspehom: Cerk Ivan, Jakop Vinko, Kraje Viljem, Levstck Jože, Svctlič Stane, Bohm Marija, Juntcs Draga. Krže Ema, Lavrič Ana, Pe-zdir Angela, Sedej Vckoslava, Šinkovec Blanka, Trampuž Amalija, Zor Marija, Eržen Marija, Glavač Zvonka, Jalove Vera, Jerman Amalija, Mau-rcr Iulitha, Slapar Valentina, Mergenthaler Dore; z zadostnim uspehom: Šavs Jože, Vadnal Kazimir, Breceljnik Veronika, Lenče Ana, Skubic Antonija, Šušteršič Draga. Tri kandidatinje so bile odklonjene za 3 mesece. — Delodajalci, ki žele dobiti dobre nove pisarniške moči, naj se obračajo na ravnateljstvo Državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani. — Prijave za L in IL razred Šolskega leta 1943-44 sprejema ravnateljstvo Državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani v teku avgusta 1943 med 9. in lt. uro. Natančnejša navodila so objavljena na razglasni deski. — Vroči julijski dnevi. Vremenski pregled za prvo polovico julija pokaže, da smo imeli v tem času 7 prav vročih dni, ko jc bila dosežena najvišja dnevna temperatura ned 4-25° C. Do nedelje, 18. t. m. pa je bilo 10 vročih dni in je bila v soboto, 17. t. m. dosežena v letošnjem poletju doslej najvišja dnevna temperatura, ko ie bilo v senci +29.8" C, na soncu pa celo nad 30° C. Bilo je v juliju že 10 dežvnih dni, ko je padlo do 108 milimetrov dežja. Vrstile so se po hudi vročini lokalne nevihte. Zelo vroči dnevi so bili najprej od 3. julija do inkl. 6. julija, nato je dnevna temperatura padla pod 25° C, pa se je 12. julija spet dvignila nad 25° C in vročina traja še vse dni do nedelje. Vroča je bila nedelja. Temperaturni maksimum +28.S0 C, zjutraj v nedeljo minimum +14° Celzija. Izredno soparno je bilo v ponedeljek zjutraj, ko je bila v senci zanamovana minimalna jutranja temperatura +19° C, najvišja jutranja stopinja v tem poletju. V nedeljo je ponekod padlo nekaj kapljic. Pripravljala se je huda nevihta, toda oblaki so bili z močnim severnim vetrom od-gnani v druge smeri proti jugu. Poročajo, da so bile po nekaterih krajih na Dolenjskem hude nevihte « točo. Barometer je v ponedeljek zjutraj padel na 757.9 mm. O Življenju na ledlaft shozl tehove [il - ..srni N O ¥ O ! Posebnost v slovenski religiozni literaturi JEZUS KRISTUS Po evangelijih priredit dr. A. s N o J 8 8 6 strani Kratko, a popolno tivljenje Kristusovo, sestavljeno po besedah vStari in mladi«. Ostalo obveznosti do nbonentov bo izpolnila uprava v novi sozoni. I Zadnja predstava Medvedove Igre »Sta- i In mladi«, ho v torok za rod Torek. Osohe: , Jamnlk — Lipah. Franco — Presetnik, Miea I— Starčeva, Meta — Slmilceva, ftepnr — Gnle. Tine ■ Vcrdonik. Alena — Mira Danilova. Kraircli -— GoriuSek, Hlaie — Ilra-j tln.i. orožnik — Blaž BencillčiS. lležlscr: JI. 1 SkrbinSek. i Opera« Torek, "S. julija oh 13: »Tlim vndn«. Hed n. Sred«. 21. julija ob 19: »Mrtve oči«. Ked Sredo. Četrtek, 22. julija oh 13: »Madame Butter-t Ily«, Bed četrtek. Gostovanje Zlate GJtingjenPcvp. V četrtek l)o pela priljubljena gostja 1'uoainijevo »Madamo Buttefly«. Opozarjamo na ta nastop. Ta opera z Gjungjončevo bo uprizorjena še v četrtek. 22. 1. m. z.a red Četrtek. liazen toga bo pela Gjnngjcnčeva v nedeljo 2.'). t. m. naslovno partijo v »Tra-viati«, izven abonmaju. Naznanila RADIO, Torek, 20. julija. 7..10 T.ahka glasila 8 Napoved časa. poročila v italijanščini — 12.2U Plošče -- 12.3(1 Poročila v slovenščini — 12.4,'> Napovi in romance — 13 Napoved času. Poročilo v italijanščini — 13.1(1 Poročilo Vrhovnega poveljstva oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Orkestralno glasbo vodi dirigent Oalllno — 14 Poročila v italijanščini — 14.11) Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijnucc, Simfonična glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa. Poročila v itnlljnuSčliil — 17.10 Pet minut gospodo X — 17.15 Ploščo »La Voce del Padrono — Colnmbla* — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 PolltlP.nl komentar v slovenščini — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Koračnice — 20.50 Koncert Adamičevega orkcslrn -- 21.30 Komorna glasita — 91.45 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 22.10 Predavanje v slovenščini — 22.20 Klasični orkester vod) dirigent Manno — 22.15 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imr.Jo lekarne: mr. Lenstek. Ueslfleva o. 1: n>r. llalio-vee. Kongresni trg 12 in mr, Koinolar, Vič, Tržaika c. 4S. Pohvodnvanjn Izffnbll« sem krom zapestno uro. moder jormenček, v nedeljo oh 3 od Tovarniške 3 >'o -/elezoiškeffa predora v""(ra VornVov. "roslrn lepo. vrnilo jo nroli nagradi: Marto LipovSek. Tovarniška .1. lleio slamnato tori^eo sem porsbila v kavarni »Preteren«. PoSlenecn nntdlMjn lepo prosim, rln jo vrne. posebno dokumente, ki so zn njega nepomembni — proti visoki nagradi. Družba je postajala vedno bolj živahna; v mali dvorani, ozaljšani pod stropom s smrečjem in s pisanimi trakovi, se je razlegal glasni živžuv, prepleten zdaj s smehom, zdaj z godbo ali pesmijo. Čez čas so prinesli med gosto živega prašička, pečenega purana in sladko torto ter pričeli z dobrodelno dražbo v prid gasilnemu društvu. Kdaj pa kdaj se je tudi Matevž oglasil in primaknil desetak, posebno pa se ni gnal. Pustil je veselje drugim. rln so se lahko postavljali z debelimi denarnicami. V tem oziru sc je zlasti odlikoval Jnnez, ki ni dal prej miru, kot da so v tretje izklicali krnlečo živalico in mu jo posadili v naročje. Po vsej dvorani je šlo od ust do ust njegovo ime, vsi so vedeli, da mora biti Mutevžev prijatelj hudo denaren. Revež je stal s prašičkom v rokah in ni vedel, kaj naj bi pofci z njim. Dobro je čutil, da se pred Majdo ni postavil, čeprav je imel samo to v mislih, ko sc jo pnal z desetaki. Kolikor toliko jc bil razočaran. Tedaj so ugasnili luči in dvignili zaveso na odru. Vse je litehnilo, samo žival v Janezovem naročju jo kdaj pa kdaj zakrulila. . fta odru se je pojavil moški, na-i šemljcn v čarovnico; predstavljal je s aro leto in se v šaljivih besedah poslavljal od njega. Nato jc prišla mlada deklica s stensko uro v roki. Odbila je dvanajst ter voščila gostom srečno novo leto, zdravja, veselja, dobre leline in dobrih cen lesu. čaše so zažvenketale, ljudje so si stiskali roke, se križem • ?.°!n P°ljulK)vali in si odprtega srca voščili vse dobro za prihodnjih tristo-petinšestdeset dni. Matevž se je približal Majdi s čašo v^ roki in ji vz|>odbiidno pogledal v oči. Razumela je, nn kaj jc mislil. Bog te usliši, moj dragi, je dejala v mislih ler izpila do dna, kakor jc bil storil tudi mož. Zdaj se jo Janez naveličal svoje trofeje. Enostavno je spustil prašička na tla — naj gre ščene kamor hoče, si je mislil — zdaj je hotel tudi 011 voščiti, Majda 11111 je samo stisnila roko in sc obrnila spet k mladi Vidi Tičarjevi. V prikupnem dekletu je odkrivala svojo novo prijateljico. Vida je tudi zdaj opazila njeno zadržanost: čudila se je njenemu ponosnemu vedenju, V pozni uri niso več tako vneto plesali, pač pa so sc tem bol j glasno pogovarjali; tu pa tam o resnih, .ve- 5555555555555555555555555.55555U555555 VZGOJRinDOM ,na daljnem vzhodu Š V Evropi se starši bavijo a premišljevanjem o prihodnjih otroških poklicih že kar od dvanajstega otrokovega leta dalje. Da se dože-ne posebna nadarjenost, imamo poklicne posvetovalnice. Tega na Japonskem m. Za moške poklice je nekako v moškem bistvu podana smer. Le malo japonskih deklet se izobrazi za učiteljice ali za bolničarke; zelo redko ostanejo ženske vse življenje v trgovskih ali industrijskih podjetjih. Zn japonsko dekle je ena in edina pot do splošnega ženskega poklica — za zakon. Nobena deklo ne ostane neporočeno četudi je revna, grda, omejena nli celo pohabljena. Za starše je največja krivda, ako ne skrbe za to, da se hči med 13. in 2-t. letom no poroči, še vedno je namreč navada, da starši sntni ali po zaupnih osebah izberejo zn svoje otroke že zelo zgodaj zakonske druge, ne da bi vpra:ali Ic-te za pristanek. Japonski dom Japonska dekleta ln žene so pokorne, spoštljive, v dom usmerjene in mirne že izza mlada in se zato pokoravajo tudi tej navadi, ki jih razreši marsikaterih razočaranj in marsikaterega nemira. V svoji domačnosti je Japonka spoštovana; je dobra gospodinja in skrbna mati. Nikoli ni v družini slišati prepirljivih, trdih in grdih besed, nikoli videti pretepanja otrok; zato so pa tudi le-ti mirni, veseli In še igrajo brez prepira in pretepa. V vsnki družini je mnogo otrok in tuko se navadijo skrbeti večji za manjše brate in sestre. Do drugega leta tiosl mati otroka na hrbtu; 'dolgo ruto zavije mati okoli prsi in bokov, otroka pa pritrdi z njo za život in noge. Tako prenašajo tudi večje sestre svoje mlajše bratce in sestrice in se pri tem igrajo najrazličnejše otroške igre: mečejo žogo, sujejo kamenčke, ali berejo in pišejo. Tako tudi matere domače delo pri pestovanju prav nič ne ovira; lahko kuhnjo, pometajo, hodijo kupovat in imajo vedno lahko svojega otroka pri sebi. To cule so tudi sicer posebnost. Rute, ki se potem porabljajo za to, so najrazličnejše v barvi, blagu in vzorcu; so iz bombaža ali volne in v vseli drugih blngovih do najlepše krep-svile. V to ruto zavijajo vse tisto, kar pri nas zavijamo v papir ali nosimo v torbicah. S temi rutami uganjajo pravi luksus in jih uporabljajo za priložnostna darila. Darovati in obdarovati pa znajo Japonci bolje in lepše knkor vsak drug narod. Ob vsnkem obisku, ki gn napraviš, dobiš neknj v dar: slaščice, potico ali kako drugo malenkost. Vsak obisk pa mora tudi nekaj prinesti, Gostoljubje jo splošna poteza vsega ljudstva. Učiteljica, ki pride v hišo poučevat, ne dobi samo skodelice čaja in peciva, ninpak tudi prnv pogosto šc druga darila. Ob novem letu so obdarovanja vsesplošna, seveda z ozirom na premožnost, pa tudi splošna pazljivost in dobra volja najde nekaj primernega, s čimer naprnvi veselje. Po možnosti pa so ob tej priliki darila drago cenejša. Nakupovanje je na Japonskem posebno veselje; zlasti v Tokio, kjer je prav posebno dovolj prilike za nakupovanje najrazličnejših drobnili predmetov, katerih je na Japonskem kot izdelkov domače industrije brez števila; iznajdljivost in izredna spretnost izdela vsega, kar najdemo pri uas v velikomestnih trgovinah. Trgovine so odprte zjutraj od 8 ali 9, do zvečer do 11 ali še dalje. K temu pa je še v večernih urah na širokih cestnh kramarjev in ponujalcev vsakršnih drobnarij vse polno, dn se sprehajalci gibljejo na pravem semnju. Umetne in preproste igračke, slike, knjige, cvetje — vse je razstavljeno na nizkih mizicah po osmi večerni uri in bajno razsvetljeno. Stotisoč časopisno naklade Znani so japonski časopisi, ki izhajajo v stotisočih vsakdanje naklade. Tudi tedniki so zelo razširjeni. Tedenske in mesečne izdaje raznih ženskih in dekliških listov so zelo lepo urejevano in opremljene, Mnogo evropske literature bero na Japonskem v dobrih prevodih. Skoda le, dn prevajajo najslabšo literaturo in dobiva jo tako Japonci najslabše pojme o zahodni izobrazbi. Da Japonci spe na tleh, se nam zdi čudno. Pač niso prijatelji pohištva, kakor mi. Omare imajo vdelano v zid in imajo premikajoča vrata. V omare spravljajo posteljnino: debele in tople prešite odeje in poazglnvnike. Vsak večer razgrnejo na tla skrbno očiščene štorlje in ležejo nanje zaviti v tople odeje. Za počitek se preoblečejo v nočne kimono, ki so za zimo podloženi z vato. Nn ta način ni v sobah prav nič treba posteljnjakov. Pač pn imajo v stanovanjskih sobah vse polno nizkih mizic in blazin. V vsaki taki sobi je tudi šivalna mizica in največkrat tudi steklena omara. Sedeti je možno samo na blazinah na tleh. V vseli kotih so postavljene va/e s svežim cvetjem. Taka soba se kaj iiitro lahko spremeni v spalnico, kjer dobi prostora pruv muogo ljudi, četudi so družino zelo obdarovane z otroki. Zjutraj se posteljnina prezrači ua verandi in spravi v stenske omare. V boljših hišah ne manjka kopalnice, ki jo uporabljajo vsi družinski člani vsak dan za vroče kopeli. Pa tudi sicer je zelo mnogo javnih kopnlišč, kjer se za m nI denar Inliko koplje. Tudi najrevnejši Japonec je zelo čist in snažen. Spanje na tleh Spanje ua tleh jc japonski narodni običai, ki se pa v zadnjih letih že zlasti v premožnih slojih zelo opušča. Le-ti si svoje nove hiše in vile opremljajo že na evropski in nmeriknnski način s posteljami in drugimi niobilijami, kar tako zelo jeml je prostor iu povzroča mnogo več tlela, V odličnih japonskih hišah imajo tudi posebne sobo za goste, ki so bolj ali manj posrečeno opremljene zn tujega, največkrat evropskega nli nmerikanskega gosta. Jn|xinske stavbe imajo svoje značilnosti žo zunaj s svojimi vijugastimi strehami in okraski. Po večini so lesene, V velikih mestih pa se vidi seveda skoraj i/ključno samo na evropski način zgrajene hiše in palače. Bogntnši pn radi poleg svojo tipične japonske hiše, ki se le težko ločijo od nje, postavijo še zidano evropsko zgradbo. Vidijo se n. pr. v Tokiju palače v pravem italijanskem slogu. Seveda pu v teh za Japonca tujih hišah manjka tistega udobja, ki ga je vajen v svojih lesenih in na japonski način urejenih hišah, kjer so negovali staro tradicijo in domače navade /e dolga stoletja. Gospodje hodijo povečini že v evropskih oblekah, dočim so gospe še pridržale tudi v modernih hišah svoj značilni kimono. Mladina, ki se zelo posveča športu, pa stare navade močno opušča. Zdi se, dn stare Japonske ni več. Najbrž borbi v nekaj letih izprcinenili ves način življenja in dela ter ga povsem prikrojili na evropski način. V Madridu, v juniju. V svojem izgnanstvu, v Tangerju, je te dni umrl prejšnji maroški sultan Abd el Aziz v starosti 70 let, in siccr zaradi srčne kapi. Ko so bili leta 1694 razglasili Abd cl Aziza za sultana, je bil Maroko že v političnem območju Evrope. Francija, ki je silila iz Alžira na zahod in jug, in pa Anglija, sta skušali pospešiti to, dotlej še neodvisno šerifsko državo, da bi si tako utrdili svoj vpliv v tem, gospodarsko in strateško jako važnem, severnoafriškem kotu. Španija pa, ki je Maroko njeno naravno prcdzemlje, in ki je imela že od 16. stoletja dalje, onstran morske ožine svoja oporišča, sc je le počasi in oklevajo ba-vila s temi dozorevajočimi načrti. A zaradi vedno bolj jasnih namenov drugih držav, jo bila tako rekoč prisiljena, da je tudi ona posegla vmes. Dozdeva se, ko du mladi sultan ne bi bil ničesar slutil o pravih ciljih Francozov in Angležev. Ali pn je zares verjel, dn si bo pod varstvom tuje sile pridobil zusc varno, z raznimi evropskimi častmi olepšano življenje, ki so mu gn tuji agentje neumorno slikali v najbolj vabljivih barvah. Kmalu sc je mnogo bolj zanimal zn gramofone, kolesa in fotografske aparate kot za vlado in blagor svojega ljudstva. Medtem ko so sultana s cenenimi darili zmeraj bolj vcznli na slepilo evropskega napredka in ga s spletkami zmeraj bolj odtu- Revizija torpedov v skladišču nekeg a italijanske]!* letalskega oporišča jevali njegovi deželi, pa so agentje na drugi strnili podpihovali verske in politične vstaje maroškega ljudstva, ki je zmeraj manj znupnlo svojemu sultanu zaradi njegove evropske naklonjenosti. Istočasno pa so bili sklenjeni že prvi sporazumi med evropskimi državami, ki so naznanjali konec neodvisne maroške države in čez štiri leta nnto ni bilo nič več neodvisnega Maroka. Francija si jo s pod|ioro svojega nngle-škegn zaveznika pridobila največji kos. Sultana Abd el Aziza so dali v izgnanstvo v Tnn-gcr. Čeprav se ni vmešnval v spletke svojih držnv-goHpodnric in med maroškimi plemeni, je liil vendar, posebno šo med svetovno vojno in med boji rifskih knbilov budno opazovan in strogo zastražen, tako da so starega sultana malokdaj videli nn tnngeiskih cestah, ker je bil večidel v svojem belem dvorcu in svojih vrtovih. šele poslednjih deset let se je lo nezaupanje razpršilo in so ljudje sultana videvali tudi v Tangerju na ulicah in mu izkazovali vso čast in spoštovanje. Dozdeva se pa, da je v poslednjih lotili spo/.nnl, kako je postal žrtev evropskih spletk in da mu ui bilo težko ločiti se od sveta. SaSamomka razsodba Ahmcd je prinesel na trg kravjo kožo na prodaj. Kmalu dobi kupca Žida, ki je pripravljen, da mu odkupi kožo za dva denarja in pol. Ker pa ni imel pri sebi te vsote, je rekel Ahrnedu, naj ga počaka, ker gre domov ponj in se takoj vrne. Medtem pa se oglasi drugi kupec in ponudi za kožo tri denarje. Ahmcd mu ves zadovoljen izroči kožo, ker je že nekaj časa zaman čakal na vrnitev Žida. Nesreča je hotela, da se je fid vrnil v iatem trenutku, ko je drugi kupec hotel oditi s kupljeno kožo. Začel se jc silovit prepir. Nobeden od njih ni hotel popustiti, dokler niso sklenili, razsodbo pro-pustiti kadiju. Kadi, ki je široko sedel na svoji preprogi in pulil iz dolge pipe, si je dal na dolgo in široko opisati sporno zadevo. Obrnil se je k prvemu kupcu: »Ti si torej prvi kupil kožo?« — Da! — Za koliko? — Za dva ni pol denarja. — Kje je denar? Ali ga imaš pri sebi? •— Tu je v moji roki. — Položi ga tja na mizo! Žid je položil denar na mizo In kadi se t'o obrnil k drugemu kupcu. — Ti si prišel pozno,j, kupil kožo in jo takoj plačal? •— Tako je. — Koliko si dal zanjo? —• Tri denarje. — In si seduj posestnik kože? Imam jo. — Kje je? s f&MMti dv&ičicji, >Ce jo ona tu, mora biti skrila v vrtu pod kakom giniom,« si je dejal divjak. »Seveda, če se mi ni le vse sanjalo,« je premišljal. Prav pod grmom, na katorega je mislil divjak, je bila skrita Marjetica. Vsa sključena je klečala na tleh ln v stiski prosila: >0 Bog, pomagaj mi, saoio sedaj mi še pomagaj, da me zamorec no najde, pa boni pridna, nikdar več ne boui nikomur storila nič zalega!« — Pustil sem jo v veži pred uradom. — Pojdi ponjo in jo položi tja v kot. — Drugi kupec je šel, prinesel kožo in fo položi! na imenovani kraj. Nato sc kadi obrne k Ah-mcdui »Ti si se dogovoril i prvim kupcem za dva in pol denarja, ker pa !e ta ni še prišel z denarjem, si prodal kožo drugemu in dobil tri denarje. Jih imaš?« — Imam jih. — Položi jih na mizo k prvemu denarju. Ko se je tudi to zgodilo, je kadi razsodil: »Ti prvi nc kupuj nikoli brez denarja in ne vznemir« jaj ljudi v mestu. Ti drugI nc goljufaj in nc povzročaj draginje. In ti Ahmcd, ne pačaj ie s takimi, ki nimajo demrja. In sedaj glejte, da se zgubite vsi trije. Marš.« Kadijevi sluge so vrgli vse tri ven, ker so se obotavljali in niso hoteli ubogati. Kožo in denar pa jc kadi, muzaje se, spravil kot plačilo za pravično razsodbo. Ali ie veš... ... da izleže gosenica sviloprejka okrog 500 jejčec, ki prezimijo? ... so nedavno odkrili na Norveškem način, kako se da g pomočjo las na glavi določiti starost človeka. V ta namen so nekaj las raztopili v posebni kemični tekočini. Lasje mladih ljudi se raztope prej kot lasje starejših ljudi. Zdaj imajo že posebno starostno tablico na podlagi las in zares se letnice starosti skoraj natančno ujemajo z dognanji iz raztopin las. ... da so Angleži šele leta 1868 nehali svojo kaznjence pošiljati v Avstralijo? ... da so okrog leta 1700. prodali Nemci prusko kolonijo ob afriški zlati obali za 6000 zlatnikov Nizozemski? činoma pa o veselih zadevah. Ko so začeli pripovedovati šale, je Matevž opazil, da padajo vedno bolj krepke. Tudi ženske so dobivale pogum, ko so videle, kako sc je omizje smejalo. Samo osemnnjstlctna Vida je zardcvala, pa tudi Majda se ni smejala. Matevž jo to opazil in je naročil godcem naj spet zaigrajo. Nekaj moških je prijelo ženske za roke, ostali pa 6o obsedeli. Za ples so postali že preveč leni. Med tem so našli ubogo ščene, ki se je klatilo po kotih; prinesli so ga zmagovalcu na dražbi. Ta je ponudil prašička najprej Majdi; odklonila je dar in mu svetovala naj ga da tej ali oni revni družini. Nazadnje ga je rešil zndrego domači mesar, ki je obljubil, da gn bo zaklal in očistil, če ga sprejme gospodična Vida in povabi jutri — kaj jutri! — danes popoldne — vso druščino na malico. Misel je biln Janezu nad vse všeč in tudi Vida se ni branila. »Gospa, boste prišli z Matevžem?« je vprašala Andraževo. Matevž jo je prehitel ter obljubil, da se bosta odzvala povabilu. Ob pol 4. zjutraj sta so vračala Andraževa dva proti domu. liil je tako hud mraz, dn je škripalo pod nogami-Matevžu je nrijaln svežina zimske no-j či, kajti v .dvorani je že preveč s m r- ( delo po tobaku in po razlitem vinu. V trdni temi sta hodila druga za drugim ter sc pogovarjala o veselem večeru, Nikoli še niso hodili Andraževi tako pozno domov. Perun je bil hudo razburjen, ko stn v tako nenavadni uri odklepala vežna vratn. Na novega leta dan ju je sončno vreme zvabilo na smuči. Zdaj je nI več učil kristijanije, zdaj sta samo uživala v prelesti zime. Ves svet je bil bel, prostrane snežne poljane pn še neizliojene. Popisala sta jih z ozkimi smučinami ravnimi in zavitimi, pri tem pa sta uživala veselje, za katero sta vedeli samo njuni srci. Matevž bi prav gotovo ostal na smučeh vse do poznega mraka, če gn ne bi ženn spomniln, dn ju čakajo pri Tičarjevih. Tedaj sta ubrala smer naravnost proti Sv. Lovrencu. V licih jima je žarelo in Majda je bila vsa zasnežena, ko stn pndla v sobo, kjer je dišalo po pečenki, vinu in tobnko-vem dimu. Ko so zagledali mlnrlo ženo v smu-ški opravi z belimi jeleni nn prsih, so je marsikdo spomnil, dn ima nekje na podstrešju stare smuči, ki jih žo dolgo ni imel nn nogali. Učitelj Pše-ničnik je cclo predlagal, dn bi ustanovili smučarski družabni krožek. Do tega sicer ni prišlo, pač pa so potem ljudje večkrat videli, kako se jo vzpenjala Vida Tičarjeva s smučmi proti Andraže vini, Dvakrat ali tri-krat je bi! tudi Janez z njo. Nn pustni torek so še enkrat plesali v šentlovrenški dvorani, v postnem času pa so se začele družabpe vezi rahljati. Nič ni prišlo vmes, le zemlja se je budila in priklepala Andraževega Matevža nase. Z Matevžem tudi Majdo, znknj ni mogla držati rok križem, ko je imela tako podjetnega življenjskega tovariša. Žaga pod hjegom je pela dan zn dnem do poznega večera, ob žagi pa so se vzpenjali vedno višji sTvlndi desk in plohov. Oče Andraž je začel pomnlem pešati. Opravl jal je samo še lažja I -!a, vse drugo je prepuščal sinil. Mati je še vedno hodila nn njive, doma rin je Majda skrbela za kuho in vrt. Ni bilo več časa za izlete; minul je že mr-ec, odkar sta bila zadnjič v mestu, Vse, kar sta govorila čez dan z Matevžem, so bile gospodarske zadeve, zvečer pa jo bil tako utrujen, da je zgodaj zaspal. Lepega dne sc Je oglasila pred hišo znnna lajnn. Berač Jernač se jo vrnil in se ustavil tri korake pred vrati. Majda je biln sama doma, Ocvrla mu je jnje in mu prinesla čnšo vina. Nežni spomini so jo vezali nn tetra popotnika, ki ga je spoznala pred letom, ko se je peljala z očetom na prvi obisk k Andraževim. Prav tako kakor nekoč Matevž, mu je pokazala hlev, ln si položila .'iKo na lice, da je revež razumel, Ja bo lahko spal pri njih. Jeruač bi jo v.d vprašal odkod je lepa žena in !